H»4fteel6n y AdministraciOn C 8AMON USTA 515« T. A. 50 . 5502 Bs. Aires ★ A R O Č N I N A : Za eno leto _ * 8— pol let« 7 ■* B- £a inozemstvo Z Dolarja °* da se mora PrePre‘ V0*0 vPostaviti mir. ‘ ‘ Grozi nam t6kel S’02na človeška katastrofa”, je *ivaj r- Bramuglia in je nadalje po-fabo Vsevdržave “naj odstranijo upo-vojtt or°žja” in naj opustijo misli na seči J. četudi bi se s tem hotelo do- Jftir. ’ < V Lezinovo Usti je dne 3. sept. umrl dr. Edvard Beneš, bivši predsednik Češkoslovaške Republike. Bolehal je že dalj časa in je tudi radi bolezni dne 7. junija t. 1. podal ostavko predsedniškega mesta. Njegovo zdravje je potem vedno bolj hiralo in umrl je v starosti 64 let. Vlada je takoj odredila, da se dr. Benešu pripravi «*sten pogreb ter da ostanejo tekom enega tedna razobešene žalne zastave. Vlada je tudi določila predsednika Ministrskega Sveta Zapo-točka, da s primernim govorom uradno proslavi zemske ostanke dr. Beneša. Sedanji predsednik Klement Gott,-wald je takoj odposlal soprogi pokojnega bfzojav, v katerem je rekel: “Izrekam Vam v tem bridkem času naše iskreno sožalje vsled izgube Vašega dragega soproga, drugega predsednika Češkoslovaške Republike. Z njim smo izgubili najodličnejšo osebo naše države in narod ne bo nikoli pozabil, kako zvesto je služil naši državi v borbi za svobodo in pri rekonstrukciji države.” Zaključil je: “Upam, da bo Vaša bol olajšana s tem, ker jo tudi mi skupno z Vami prenašamo.” Pri pogrebu je češkoslovaški narod izkazal, kako je ljubil in visoko cenil velikega bojevnika za svobodo češkoslovaškega naroda. Pokojni dr. Beneš se je vse svoje življenje brez prestanka boril za neodvisnost češkoslovaškega naroda. Bil je zvest sodelavec Masaryka, kateri se je prvi boril, da bi prebivalci Boemije, 'Moravije, Šlezije in Slovaške postavili svojo neodvisno republiko. Po izbruhu prve svetovne vojne se je Masaryk zatekel v Francijo, dr. Beneš pa v Švico. Sestala sta se pozneje in iz inozemstva organizirala “notranji upor” za vzpostavitev Češkoslovaške Republike,- Tako sta po prvi svetovni vojni uspela s svojimi republikanskimi načeli in 14. novembra 1918, tri dni po podpisani mirovni pogodbi se je zbrala v Pragi prva Narodna skupščina, kjer se je proglasilo Republiko. Enoglasno je bil določen za predsednika Masarylc in že isti dan je zavzel mesto ministra zunanjih poslov Dr. Beneš. ANDREJ ALEKSANDROVIC ZDANOV UMRL ?red v°jno> ki ga je izrazil Dr. je gotovo izraz vseh zastop- tv? in izraz vsega svetovnega ®0r°čilih je razvidno, da je za-k^iOZN pričelo v znamenju bo-Pred novo svetovno vojno. Dne 31. avgusta je v Moskvi umrl Andrej Aleksandrovič ždanov, desna roka Stalinova, ki se je ves čas do svoj« zgodnje smrti živo udejstvoval v državnem in političnem delovanju Sovjetske Rusije. Andrej Ždanov, sin učitelja, se je rodil 1896. leta v mestu Tver, danes imenovano Kalinin. že kot dijaku se mu tlačanski sistem življenja v Rusiji ni zdel pravilen, pa je zato stopil v ožji stik z že obstoječo tajno marksistično strujo. Leta 1915. je ta tajna struja kot boljševiška stranka začela že javno nastopati. ždanov je tedaj postal njen pristaš. Sedem let pozneje je postal predsednik izvršnega odbora sovjeta svojega rojstnega mesta Tver. Par let za tem je bil imenovan za tajiiika osrednjega odbora, komuniET ET ETETE okraj Gorki, drugo leto, to je 1925. je bil izvoljen kot član osrednjega odbora stranke v Z.S.S.R. Leta 1931. je deloval skupno s Stalinom, Kazanovičem in Kirovom v po-litbirou. Koncem istega leta, po umoru Kirova, je prevzel njegovo mesto tajnika v stranki za leningrajsko okrožje. Bil je v letu 1935. imenovan članom Kominterna in dve leti pozneje pa je bil izvoljen za poslanca. Od tega časa pa je igral važno vlogo v zunanji politiki Sovj. Rusije. Za časa vojne je imel v svoji oskrbi obrambo Leningrada. ždanov se je tudi po vojni udejstvoval v javnem življenju in vodil odsek propagande v stranki. Na drugem zasedanju Kominforma, na katerem se je kritiziralo Titovo politiko v Jugoslaviji, je pa predsedoval. Z ždanovom je Rusija in komunistična stranka mnogo izgubila. Pokopan je bil z veliko slovesnostjo. Njegovo truplo je položeno v grobnico v Kremlju. se je razpravljalo o reorganizaciji Partije v zadevi armade, je Dapčevič obljubil ojačiti vojaške moči napram kampanji “žalitev, laži in psovk” In-formbiroja . Obtožil je izdajstva lastnega brata Vladimirja in druge vojaške voditelje, ki so pobegnili iz države. Dapčevič je izjtiviL, da so bili vsi nahujskani od “žaljivcev našega naroda” in k tem imenoval nekatere znane svetovne komunistične voditelje, kakor Ano Pau-ker, ministra zunanjih zadev Romunske, prvega podministra Ogrske M. Ra-kosi in francoskega komunističnega voditelja J. Duclos. V svoji izjavi napram voditeljem In-formbiroja in jugoslovanskih častnikov je Dapčevič rekel: “Naša vest je čista napram dolžnosti in delovanju posebno v današnjem času, ko se bori naš narod in naša vojska proti navalu žalitev, laži in psovk. Zavedamo se, da ojače-nje naše vojske in naše partije, bo najboljši odgovor vsem žaljivcem. Naši sovražniki in oni, ki v ljudskih demokratičnih državah žalijo našo državo, našo vojsko, da izdajstvo nekaterih kakor Jovanoviča, Dapčeviča, Petričevi-ča in Popivoda, ne bo povzročilo najmanjšo zmešnjavo in tudi ne omahljivost v vrstah naše armade. Kakor je vsem že znano, prej omenjeni so se po izjavi Informbiroja pripravili na beg iz države, ker se niso strinjali s politiko maršala Tita. Jovanovič je bil pri begu ustreljen in Pe-tričevič aretiran. V. Dapčeviču in P. Popivodu se je pa posrečilo pobegniti. Izčrpan in vsled starosti je po dolgoletnem vladanju leta 1935 podal Ma-saryk ostavko. Skupščina je izvolila za predsednika dr. Beneša, ki je tokrat štel 51 let. V času njegovega vladanja je dr. Beneš doživel velikanska razo* čaranja in razne neprilike. Češkoslovaškemu narodu je prvi zagrozil nemški nacifašizem, ki je vsled nesramne pogodbe v Monakovem zasedel češkoslovaško republiko. Edino Sovjetska Zveza je tokrat dvignila svoj 'protestni glas. Dr. Beneš se je zatekel v Cikago, kjer je preživel vso dobo druge svetov ne vojne. Po končani drugi svetovni vojni se dr. Beneš vrne v domovino, njegov narod ga sprejme kot apostola miru in ponovno izvoli za predsednika. Vladal je in doživel tudi preobrat, ko so delavske množice s svojim glasom spremenile narodu ustavo. Vsled slabotnega zdravja je dr. Beneš podal dne 7. junija t. 1. ostavko in se odstranil iz javnega delovanja. Živel je v Lezinovo Usti, kjer ga je potem doletela smrt. Ves demokratični svet občuti izgubo ustanovitelja in boritelja Češkoslovaške Republike in ob tej priliki pridružimo naše čustvovanje s češkoslovaškim narodom tudi mi, jugoslovanski izseljenci v Argentini. Obletnica priključitve Slovenskega Pregled kulturnih in gospodarskih uspehov Primorja in Istre FLRJ v Slovenskem primorju Tekmovanje v proslavo V. kongresa KPJ je med primorskim delovnim ljudstvom sprožilo val socialističnega tekmovanja na gospodarskem in kulturnem polju. V ljudeh so se prebudila in sprostile sile za skupnost, ki jih bo pripeljala k boljšemu in lepšemu življenju v socializem. Napori ljudske oblasti ob podpori delovnega ljudstva niso bili zaman. Samo bežen pregled razvoja na gospodarskem in kulturnem polju nam pokaže sliko napredka od priključitve do danes. V Šempetru pri Gorici je bila ustanovljena prva višja slovenska gimnazija, v Ložah na Vipavskem pa osnovna kmetijska šola. že prvo šolsko leto obeh ustanov se je zaključilo z velikim uspehom. Obnovljenih je bilo vodko število osnovnih šol, več pa jih je bilo na novo zgrajenih. Na Goriškem, v Sežani in na Tolminskem imajo poleg stalnih tudi potujoče kino predstave lilmcv, ki predvajajo filmske predstave v hribovskih vaseh, kjer prej nikdar niso videli filma. Lepo se je začelo razvijati tudi glasbeno življenje, čeprav primanjkuje dobrih pevovodij. Tudi odrska dela so pokazala napredek. Kulturno in gospodarsko življenje bc še pospešilo gradnjo zadružnih domov, kar je našlo med kmeti veliko razu»e' vanja, saj samo v goriškem okraju g** dijo 42 domov in so nekateri že odprtl Drugi bodo v najkrajšem času, do k01' ca leta pa jih bo velika večina^ P, streho. Tudi na Tolminskem so že w gradili v predkongresnem tekmoval štiri zadružne domove. Vzporedno s stalnim dviganjem ^vf ni prosvete iz dosedanje zaostalosti, katero so prišli pod pritiskom in ^lV di fašizma, se uspešno razvija tudili' družn ištvo in dviga hektarski dono® intenzivnim obdelovanjem zemlj^ * vseh krajevnih ljudskih odborih s., ustanovili kmetijske zadruge ter se J’ močno razvila trgovina po vezanih c nah. Ustanavljajo tudi odseke pri z“ drugah, prilagojene krajevnim Potr, bam. Na Tolminskem se razvijajo 0 jeki za živinorejo, plemenilne postaj mlekarski odseki, na Goriškem Pa . razvijajo vinarsko-sadjarski i11,.0 0. niški odseki, v hribih pa lesni in ži^, rejski. Veliki uspehi so doseženi priJLy novi in elektrifikaciji podeželja-Idriji, na Tolminskim, Goriškem, v” kinih in na Krasu je zasijala v vaseh električna luč. Pri vseh teh je mnogo prispevalo ljudstvo prostovoljnim delom. Mladinski dom Toneta Tomšiča v Št. Petru na Krasu OBNOVA PRI SV. LUCIJI Obnovitvena zadruga Sv. Lucije ob Soči zajema poleg Sv. Lucije še štiri sosedne krajevne ljudske odbore: Idrijo ob Bači, Slap, Lom in Knežo ter šteje 80 članov. Vojna je povzročila tudi v teh krajih precejšnje opustošenje. Ob ustanovitvi 1945, leta je čakala zadrugo težka naloga, obnoviti 240 poslopij. Od tega so jih že obnovili ali pa jih še bodo do konca letošnje gradbene sezone polovico. .Zadruga pomaga največ in to z materialom in delovno silo najpotrebnejšim, drugim pa le z materialom ali delovno silo, drugo pa prispevajo sami. Zaenkrat je še 22 družin brez strehe, vendar bodo v primeru zadostnih‘kreditov skušali tudi tem še letos postaviti dom. .Stiska je zlasti za V TOLMINSKEM OKRAJU SO GRADILI NOV ZADRUŽNI V Žagi na Tolminskem so prazn0'^ konec julija dograditev zadrug* doma. Tako so izpolnili svojo ol) ^ nost, ker so se zavezali, da ^,o^°ir0tr gradili svoj zadružni dom do V. ^ gresa KPJ. Dom je dvonadstrope®' ^ nedeljski slovesnosti so tudi nag1'3 ki 9 prostovoljnih delavcev iz vasi, J ^ se najbolj izkazali pri delu in so z' ^ vali za zadružni dom največ Pr° voljnih delovnih ur. .. $ Tudi v Kobaridu pridno gradij0^ v družni dom, tako da bo verjetno ^ kratkem pod streho. V zadružni. prezidavajo in preurejajo nekdanj0 10 poškodovano vilo. ŽAGA * . j1 V Žagi v tolminskem okraju » včeraj zbralo okoli 800 ljudi. P°. „et nih je bilo: ena zlata, tri srebrne ® bronastih značk. Vaščani so klju^rl bemu vremenu zgradili dom v j* tednih in pripravili material, jjii menje, les in apno, sami. V °\atl opekarni v Kobaridu pa so izdelovati opeko. Na proslavi so jeli več novih obveznosti. DelavC, ^ opekarni v Kobaridu so se zaveza ’ ^ bodo s podvojeno silo izdelovali da bo možno dom čimprej tudi v ranjosti opremiti. Minilo je leto, ko so se uresničile sanje primorskega ljudstva in sta bila Slovensk(7 Primorje in Istra priključena k Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji. V noči od 15. do 16. septembra minulega leta ob 12. uri so enote Jugoslovanske armade prekoračile demarkacijsko črto in zasedle Slovensko Primorje in Istro v coni A, ki je po sklepu mirovne pogodbe pripadla FLR Jugoslaviji. Herojsko jugoslovansko armado je naše ljudstvo povsod sprejemalo z nepopisnim veseljem in navdušenjem. Po vseh vaseh so se zbirali vaščani ob slavolokih med petjem in igranjem in zvonili so zvonovi. Primorsko ljudstvo je vendar dočakalo svoj najsrečnejši dan, ki bo ostal zabeležen v zgodovini. Ne moremo pa ob tej priliki pozabiti na one čase, ko je naš pretežni del Slovenskega Primorja ysled sramotne Ra boju je naša Primorska žrtvovala 42 tijoJ najboljših junaških sinov. S pomočjo jugoslovanskih narodov je naše ljudstvo premagalo okupatorja, italijanske in nemške razbojnike, vse njihove notranje reakcionarne hlapce in tako doseglo sadove svojega junaškega in dolgotrajnega boja. Dokazal je naš narod, da zmagajo le narodi, ki se za svojo svobodo odločno, vztrajno in udano borijo in da zmagajo le tisti, ki n s omahujejo. Pred enim letom je ob priključitvi naše primorsko ljudstvo stopilo ponosila in srečno v vrste jugoslovanskih narodov. Prineslo je s seboj svoj živi in veseli temperament, svoje bojevne in delovne izkušnje, svoj globoki napredni patriotizem, svojo vztrajnost, svoje veselje do dela in svojo napredno miselnost. Obvezali so se, da bodo skupno z jugoslovanskimi narodi gradili skup- Notranjščina tovarn e Titovih zavodov “ Litostroj ’ ’ v Ljubljani Zgradili bomo nove panoge industrije na moderni tehnični osnovi. Gorica v ozadju, Trnovski gozd; palske pogodbe (12. nov. 1920), več kot četrt stoletja trpel pod italijanskim fašističnim jarmom. Pisati danes o tem, koliko je naše ljudstvo trpelo v tej dobi, bi bilo odveč. To trpljenje pa je globoko vtisnjeno v srca in duše našega ljudstva in ga nikdar ne bo pozabilo. Požiganje narodnih in delavskih domov, kmetskih 'hi delavskih hiš in šol, čitalnic in knjižnic, trgovin in gledališč, pretepanja, mučenja, zapiranja, sramotne obsodbe, teror in še nešteto drugega, je bilo le zunanje znamenje zločinsko fašistično - imperialisitčnega režima proti primorskemu ljudstvu. Kar je bilo, ne bo nikoli pozabljeno. V drugi svetovni vojni je Narodno osvobodilna borba primorskega ljudstva proti fašizmu prinesla Primorski novo opustošenje. Naše ljudstvo je v tej borbi združilo svoj boj z bojem Osvobodilne fronte v Sloveniji in Ljudske fronte v Jugoslaviji. Združilo je na ta način svojo usodo v, usodo osvobodilnega boja narodov Jugoslavije in Sovjetske Zveze. Ni čakalo, da bi mu kdo’ prinesel svobodo, temveč se borilo skupaj z jugoslovanskimi partizani v vrstah jugoslovanske vojske in pod vodstvom maršala Tita. V tem z1! gradom pripada Jugoslaviji ni dom, skupno delali in uresničevali petletni plan ter gradili načrtno gospodarstvo, ščitili in utrjevali ljudsko oblast, ščitili jo proti zunanjemu in notranjemu sovražniku, razširjali in utrjevali najnaprednejšo demokracijo. Danes, ob obletnici priključitve Primorske k FLR Jugoslaviji, lahko potrdimo, da je naše ljudstvo častno izpolnilo svoje obveznosti. Obnovile so se porušene vasi, ceste in železnice in pričelo se je z zgradnjo Nove Gorice. Posebno pažnjo pa je posvetilo primorsko ljudstvo, kakor tudi ostali narodi nove Jugoslavije, graditvi zadružnih domov. Naše ljudstvo je razumelo pomen gradnje zadružnih domov, ki pomeni večanje kmetijske proizvodnje in s tem izboljšanje gmotnega položaja vseli ljudi, v prvi vrsti malih in srednjih kmetov. Vglavnem izvršena obnova, stopnjujoča delavnost že obstoječih oblatov, pomoč pri gradnji zadružnih domov,' vse to je dokaz zavesti našega delovnega in naprednega ljudstva za zgradnjo socializma. Visoka zavest našega Primorskega ljudstva je jamstvo, da bo tudi v bodoče to ljudstvo s svojini delovnim poletom doseglo sijajne uspehe. ceste V V( dom “ii Sabotin in Sv. Gora; spodaj severno predmestje Gorice, po razmejitvi pripadlo Jugoslaviji TREBNJE otv Tinjem so z veliko proslavo . °tfli svoj zadružni dom. Zadružni je veliko poslopje in je pri grad-s.°delovalo ogromno kmetov ter je < ornJei-1 z Ustnimi sredstvi. V novem 'itev ^ tlul* lirva kulturna prirejo opeko in cement, vendar predejo z veliko iznajdljivostjo tudi W ^ave. Zelo pomagajo obnovitveni dij lu8i s prostovoljnimi delovnimi ak-^ ?}j sindikalna podružnica pri Sv. s,vCl'li> zlasti je treba pohvaliti član-f^°.?*ndikalnih podružnic Gozdne di-‘^e, okrajnega magacina in skladiš-ar>iošnje železniške postaje, Poseb-zadnjih pride na delovno akci-'e(luo do 30. Delovne akcije so vsaj na teden, z njimi pa so počastili ■ kongres KPJ. Članstvo sindi-podružnic zares pridno odstra-r8zvaline, razdira stare bunkerje, pridobivajo cementne plošče gradbeni material, dovaža pe-kamenje ali pa dela na gradi-^ ako z dejanji dokazujejo svojo s kmečkim ljudstvom. LOKVE •>n°ei in podnevi so delali v Lokvah ionskem okraju na gradilišču za-Jj Zlle8a doma, da bi izpolnili obvezo, otv"°> dali KPJ. V Lokvah je bila Ve]i-mev zadružnega doma še posebno ker je ta zadružni dom eden ie v okraju. Zbranemu ljudstvu PODGRAD A' Podgradu so adaptirali veliko poslopje za svoje zadružne prostore, ker imajo že precej razvito kmečko zadrugo. Tudi tu jo bilo na proslavi mnogo ljudi. Podgradčani so se uvrstili med najboljše vasi v okraju Ilirska Bistrica, saj so peti, ki so dogradili svoj dom. ŠTANJEL V Štanjelu so otvorili zadružni dom v nedeljo popoldne. Novi zadružni dom ima obširne prostore, v katerih jeveli-ka dvorana za kulturne prireditve, tr- Na Goriškem se je od osvoboditve ob Podpori vsega delovnega ljudstva veliko storilo za obnovo porušenih vasi. Samo lani je bila vrednost obnove j 147.75 milijonov dinarjev, kar je petkrat več, kot je bilo nakazanih investicijskih sredstev. Tudi letos se mnogo gradi in obnavlja, vendar obnova podeželja ne napreduje, kot bi morala. Doslej so obnovitvene zadruge izvršile 45% letnega plana, izvršiti bi ga morale najmanj 70'/( . Obnovitvene zadruge so zagrešile več napak, se oddaljile od cilja zadružništva ter se približujejo ciljem gradbenih podjetij, ki do pare plačujejo delovno silo. Sindikalne podružnice niso znale pravilno rešiti vprašanja proizvodnje, delovne discipline in plač. Praznovali so vse cerkvene Praznike’ v času večjih poljskih del pa je delalo na gradiščih minimalno število delavcev, čeprav je večina obnovitvenih zadrug plačevala strokovne delavee od 2 do 3 din več kot gradbena podjetja, učinek dela pa je bil nižji. V čepovanu sc je primerilo, da so strokovni delavci opravljali težaška dela; sindikalna podružnica in uprava pa nista mogli uvesti norm. V zadnjem času se je pojavila tudi težnja, da se prenesejo gradnje javnih poslopij in Popravila iz okrajnega gradbenega podjetja Zid-grad Gorica na obnovitvene zadruge. Graditev glavne v Novi Gorici. gentov zidakov. Tako je bil obnovitveni zadrugi Renče nakazan material iz okoli 70 km oddaljene opekarne v Kobaridu, doma v vasi Pa imajo opekarno visoko zmogljivosti. Poleg tega so vaščani in sindikalna podrunžica obnovitvene zadruge Renče s prostovoljnim delom napravili 79 tisoč kosov opeke v domači opekarni za zgradnjo zadružnega doma in za obnovo vasi. Uprava opekarne pa še vedno zavlačuje dodelitev prisluženega materiala vaščanom — čeprav ima v svojih skladiščih večje kontingente izdelane opeke in drugih opečnih izdelkov, delo za ■obnovo pa čaka. Zaradi načrtnega trošenja materiala, delovne sile in finančnih sredstev za izvciiplanska dela se je znižal okvirni plan medzadružnega odbora obnovitvenih zadrug Gorica za najmanj 10%. Nepravilno je tudi Pojmovanje gradnje zadružnih domov s plačano delovno silo in materialom. Da bo zadružni dom postal res središče gospodarskega in kulturno-političnega življenja na vasi, je treba poiskati delovno silo pri celotnem vaškem kolektivu na podlagi prostovoljnega dela, ki ne sme ovirati obnove podeželja in mora iti vzporedno z gradnjo zadružnih domov ter brez motenj. Naloga obnovitvenih zadrug je, da se o tem temeljito pomenijo s R°Voril v imenu okraja tovariš Ko- 5-Ban Jožef. Podeljenih je bilo ,SEebrnih in 12 bronastih značk. 'ra )0'j se je izkazal 74-letni Prhavc Vol j- ^ hodil vsak dan na prosto-0sti0.^elo, kljub temu, da ima doma ttio-- ■ Vaščani so naredili v teku ^.meseca preko 3.000 delovnih ur. za gradnjo zadružnih domov Jfc&i pa je darovala zadrugi v Lok- vah m a ~ •> ^ citronskega bika, radio aparat ter l,3ski stroj. govina, skladišče itd. Otvoritvi je pri- ] sostvoval podpredsednik 10 Sežana, tov. Ravbar Vladimir. Štirje^ graditelji so bili nagrajeni s srebrno, štirje pa z bronasto značko. V dnevih kongresa so ti napravili preko 380 delovnih ur. TRNOVO - ILIR. BISTRICA Na proslavi je bilo zelo veliko ljudi. Pri gradnji so sodelovali prav vsi vaščani. Najbolj se je pri delu odlikoval tov. Paliska Jože, invalid brez ene noge, ki je bil nagrajen z zlato značko. J’oleg tega je bilo podeljenih še osem bronastih značk. Tisoč graditeljev je napravilo v teku gradnje nad 13.900 prostovoljnih ur. Po podelitvi značk je bila kulturna prireditev na prostem, potem pa ljudsko rajanje. Renčanski udarniki ss vračajo z dela pri graditvi Nove Gorice. Tej tendenci so sledile brez vsake uradne podlage samo na besede obnovitvene zadruge Šempeter, Banjšice, Gol in Kostanjevica na Krasu, ko so dajale material in delovno silo za iz-venplanska dela, za obnovo šol, mladinskih domov, popravilo mrtvašnic, cerkva in za druga dela, za katera ni bilo predvidenih finančnih sredstev in kontingentov materiala. Zato bi obnovitvene zadruge ne smele razmetavati z materialom, ki je bil namenjen za popravilo zgradb za pogorelce. Ponekod so finančna sredstva obnovitvenih zadrug vrnili, vendar — in kar je bistveno — ni bil vrnjen material. Mnoge zadruge tudi posojajo material samo na besedo, brez pismenega kritja. Dalje je nepravilen tudi razdelilnik kontin- Jugoslavija gradi : Slika prikazuje stanovanjsko zgradbo na Jesenicah. krajevnimi odbori in odbori OF ter z ostalimi množičnimi organizacijami, da se mobilizirajo še neizčrpane delovne sile na vasi, ki imajo mnogo volje do dela, le prikazati jim je treba pravilen prijem. Obnovitvene zadruge imajo tudi nalogo, znižati režijske stroške in finančne izdatke. Pri tem delu jim mora Pomagati Okrajna poslovna zveza in medzadružni odbor obnovitvenih zadrug. Nabavo kovanja in drugih drobnih artiklov za obnovo naj si oskrbijo kmetovalci na podlagi vezanih cen. Na ta način bo omogočena nabava materiala v lastni režiji tistim, ki ga lahko kupijo na vezane cene za zamenjavo poljskih pridelkov, na drugi strani pa bo več plansko dodeljenega materiala na razpolago tistim, ki ga ne morejo kupiti na vezane cene. Prav tako bo treba na podlagi prostovoljnega dela in aktivizacije ljudskih množic nadomestiti več odstotkov težaške delovne sile, ki so jo obnovitvene zadruge da*e na razpolago gradbenim podjetjem za gradnjo Nove Gorice, in da zaposlenim težakom uredijo vprašanje mezd po zakonu. Le na ta način bodo obnovitvene zadruge izvršile svojo dolžnost. Dr. A. Kiraehlbauni, iPru. Maria Kimctebaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3271 X. A. 50-7387 Zakaj v Goriškem okraju obnova ne napreduje m, 4 SLOVENSKI GLAS Ntiin. (štev.) 1(1 ‘27. soptenit«* * V orske Vesti TRŽAŠKEMU tranzitu bodo odprte VSE PROGE-v ZALEDJU V Trstu je bila zaključena mednarodna železniška konferenca, ki jc izrednega pomena za razvoj tržaškega ••prometa in gospodarstva. Po sporazumu, ki je bil dosežen, bodo jugoslovanske proge vključene v začasni tarifni sistem Češkoslovaška—Trst in Austrija—Trst Preko Trbiža. Glede dokončnih tarif na navedenih progah tržaškega zaledja se bodo nadaljevali rrtzgrtvori’ v septembru. Uspeh konference zn tržaško gospodarstvo^ je v teh;, da bodo odslej odprte tržaškemu tranzitu vse proge v zaledju. Uprava jugos]ovanskih državnih železnic je uporabljala doslej na progi St. Ilj Maribor—Sežana dokaj višje lokalne tarife. Bohinjska proga je bila za tržaški promet sploh zaprta. Upati je, da se bo tržaško gospodarstvo ob tem sporazumu znatno okrepilo. POMANJKLJIVOSTI V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Tržaško pristanišče spada' sicer med najbolje opremljene v Evropi, vendai pa se opažajo zadnji cas nekatere ob-^ čutne pomanjkljivosti, ki hromijo razvoj pomorskega prometa spričo konkurence severnih evropskih pristanišč. lz-tovarjaijije premoga na petem Pomolu poteka na zelo primitiven način. Talce raztovarjajo na pr. 10.000-tonsko ladjo, naloženo s premogom, 8 do 10 dni, do-čim opravijo to delo drugod, celo v manjših pristaniščih, v 48 urah. Nujne potrebna bi bila preureditev pristaniškega premogovnega bazena. Omeniti moramo tudi lesno skladišče pri Skednju, ki je v tehničnem pogledu občutno pomanjkljivo. Posledica je, da so povsod na obalah starega in novega Pristanišča nakopičene znatne, količine lesa, ki čakajo na vkrcanje. Prav gotovo je, da ne bo mogel Trst vzdržati konkurenčno borbo z drugimi pristanišči, če ne bo stalno, sistematično izpopolnjeval svoje pristaniske napravo ter organizacijo pristaniške službe. SPREMEMBE V USTROJU ANGLO- AMERIŠKE VOJAŠKE UPRAVE Z ukazom št. 308 je bil spremenjen ustroj anglo-ameriške vojaške uprave v Trstu, ki je po novem razdeljena na glavno ravnateljstvo, ravnateljstvo za notranje zadeve ter ravnateljstvo za finance in'gospodarstvo. Anglo-ameriš-ka uprava je menila, da je potreben zo petin proust roj in to v času, ko so raz in ere takšne, da zmerom glasneje klijejo po guvernerju Svobodnega tržaškega ^zemlja. ŽIVO ZANIMANJE ZA TRŽAŠKI VELESEJEM V 'inozemstvu kažejo živo zanimanje v.:, velese jem, ki. bo v Trstu od J.5. sep tem-bia dalje. Za 'Prst je Posebne važ- RESTAVRANT “ČAVEN’ IVAN LEBAN jope tl« V^a 29.11 Bs. Aire> nosti, da so privolile glede udeležbe na velesejem vse države zaledja, t. j. Jugoslavija, Madžarska, Češkoslovaška in Avstrija. Tudi Švica se zanima za velesejem in so pogajanja pred zaključkom. Zanimivo je, da bo sodelovala tudi izraelska država s svojimi izdelki in proizvodi. 25% razstavnega prostora je določenega za Italijo. Tudi zapadne države bodo razstavile svoje proizvode. Pripomniti je treba, da ne bo mogla Jugoslavija pokazati vsega, kar bi lahko, ker so nastale ovire zaradi pomanjkanja razstavnega prostora. K R O J A C N I C A igrane Melinc • Paz Soldan 4844 U. T. 59-135B Buenos Aires M E R C A D O "Las Magdalena s” CARNICERIA — R A U B A R Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beir6 5276 OGROMNA VEČINA SLOVENSKIH ŽENA V ITALIJI JE VKLJUČENA V SVOJI ENOTNI ORGANIZACIJI 273 delegatk iz vseh predelov Italije, kjer živijo Slovenci, se je zbralo na I. kongresu Zveze slovenskih žena v Podgori. Ves potek kongresa je pokazal, da se slovenske žene zavedajo velikega pomena vseh manjšinskih vprašanj, predvsem vzgoje otrok. Posebno navdušeno so bile pozdravljene delegatke iz Slovenske Benečije in Kanalske doline-. Ne smemo pozabiti, da so slovenske žene iz Benečije prvič sodelovale v okviru slovenske ženske organizacije. Vse slovenske vasi v Italiji so poslale udeleženkam kongresa lepa darila. Posebne pozornosti so bile deležne v tem pogledu sestre iz Slovenske Benečije. V resoluciji, ki je bila soglasno sprejete, poudarjajo slovenske žene iz Goriške, Benečije in Kanalske doline, da se hočejo vztrajno boriti za pravični mir v svetu, za boljše življenje v okviru svetovne protiimperialistične fronte pod vodstvom Sovjetske zveze. Borih sc bodo za dosego vseh narodnostnih pravic, za ohranitev jezika, kulture, šeg in navad, pa tudi za Pravilno vzgo-jo otrok, in podpirale vdove, sirote, revno dijake in politične pripornike. Izjavljajo, da*ne bodo odnehale v svoji zahtevi po dvojezičnosti, kjer živi slovenska narodna manjšina. Slovenci naj sodelujejo v javni upravi v okviri Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Zveza'slovenskih žena hoče biti tesno povezana z ženami v LR Sloveniji, s svojim matičnim narodom. Naš< ljudstvo je ponosno na zavedne slo venske žene in jih bo podprlo v njihov borbi ter prizadevanjih. GLAS SVOBODNIH ISTRSKIH ŽENA V Kopru se je sestal okrožni plenum Protifašistične .slovansko .italijanska ženske zveze za istrsko okrožje. Plenum je ugotovil, da je vodstvo Proti fašistične slovansko italijanske žrnsk zveza prešlo na stran Vidalijevili frak sionašev in da skuša to vodstvo odvrni ti žene Tržaškega ozemlja s Poti do dedne ..borbe ..proti ..imperializmu Okrožni .plenum .obsoja to ravnanje prav tako tudi .delovanje .nekateri) članic okrožnega odbora za Istro, ki sc se pridružile razbijalcem demokratični, enotnosti. .Zaradi tega je plenum iz ključil pet članic iz okrožnega odborr Protifašistične .slovansko .italijansk ženske zveze za istrsko okrožje ter iz volil drugo tovarišice na nj;hovo mesto. Plenum je odražal tesno enotnost in ,3klenjenost zavednih istrskih žena. GORICA — IZUMRLO MESTO Nemogoča razmejitvena črta med Jugoslavijo in Italijo je pahnila (iori-co v obupno stanje. Vsi gospodarski stiki z zaledjem so prekinjeni, Gorica je pusta, zapuščena, izumrla. Trgovine in gostilne zevajo od praznote. Govora je bilo o prosti coni. Mirovna pogodba z Italijo vsebuje namreč določbo, da se bo razvijala med Gorico in zaledjem 1930- Bazovica -1 OB SPOMINU NA PRVE ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA |/Bitx>vi< masuAič VALENČIČ /ts g> G. septembra je minulo 18 let, ko so v Bazovici ob zori padli pod iz pušk fašistov štirje mladi borci: Ferdo Bidovec, Zvonimir Miloš, Marušič in Vekoslav Valenčič. In maščevana bo Bazovica, v zori krvavi nebo zažari sa Bazovico! Smrt fašizmu, svobodo narodu! St« Dii >C6 >Ro «Lo ‘Vi Mo Sac Ma V it, To je bil krik, ki je zatrepetal na ustnicah Primorskega ljudstva,^ zgrabilo za orožje in v nadčloveški borbi, zadušilo za vedno krvoločni 1 I in Bazovica je bila maščevana. Ji P Zavedno slovensko ljudstvo po celem svetu se ta dan spominja i» P “c no proslavi spomin fašističnih žrtev. Slava padlim junakom na Bazovicil zamenjava na Podlagi dovoljenj Trgovinske zbornice v Gorici. Gorici primanjkuje danes živina, 'les, mleko, koža itd., kar je prihajalo preje iz zaledja. V tem težkem stanju polaga Gorica zaupanje v potek pogajanj, ki bodo koncem avgusta v Ljubljani. Delegacija goriške Trgovinske zbornice bo razpravljala v okviru teh pogajanj o izmenjavi blaga med sosednima obmejnima področjema na podlagi trgovinske pogodbe mežf Jugoslavijo in Italijo. 30.000 BREZPOSELNIH V TRSTU Ko so delavci, ki so bili kot člani tovarniških odborov tržaških industrijskih podjetij postavljeni pred sodišče, prišli na delo, so jim sporočili, da $o začasno odpuščeni. Delavski zaupniki in tovarniški pododbori so takoj protestirali pri ravnateljstvu podjetij, ki pa tii hotelo preklicati svojega sklepa. Poleg tega je ravnateljstvo za vedno odpustilo 18 delavcev, ki sir bili že prej začasno odpuščeni, ker jih obtožuje, da so odgovorni za incidente ob priliki snemanja slovenskih napisov v ladjedelnici Sv. Marka. Zaradi nepravilne gospodarske politike angloameriške okupacijske vojaške uprave na Svobodnem tržaškem ozemlju stalno narašča število brezposelnih delavcev. Danes je v Trstu čez trideset tisoč brezposelnih. NOVA GORiCA. — Letos bo letovalo v višinskih in zdravstvenih kolonijah v Sloveniji okrog 2.000 otrok s frža.kega ozemlja. Letovanje je organiziral Rdeči križ za Trst in Tržaško ozemlje sporazumno z organi ljudske ob.asti pri vladi LRS v zamenjavo, da bodo otroci iz Slovenije deležni oddiha v obmorskih krajih Tržaškega ozemlja. Dne 5 t. m. je potovalo skozi Novo Gorico 122 tržaških otrok, največ otrok delavcev iz rajona Sv. Jakoba v Trstu. Šli so v Bov.c, v zdravstveno kolonijo, ki jc najlep”a na Primorskem. Ob tej priliki so se vračali po isti poti otroci prve izmene, polni zdravja in novih moči. Počitniške kolonije za tržaške otroke so tudi v Šempetru pri Gorici, v Postojni in po drugih krajih Slovenije. KAKO ŽIVI NAŠE LJUDST^ jfa V Doberdobu si zaman l)r^'a^gjj j ] za ustanovitev otroškega vrtea, ^ L tukaj mnogo družin, kjer Tržiču, mati pa na polju. <)( j|0 l, stališče oblasti nas ne bo od'1'11 naših vztrajnih zahtev. _ i'no1 k štandrež je dobil svoj letni j,;. lrja Lu trna novem dvorišču. Ljudstvo dovoljno z ameriško filmsko sil 1 r5j( jo predvaja kino. ji L Pokopališče pri Črnem- vrl)11., k. bot 1 venski Benečiji je prava mač-ini se zgražajo nad to sriuf™ jo občuti vsa vas. rotesti PrI !« ’ InO slovenska vas v Italiji, praznu11 ski upravi so ostali doslej brez vjftv. 29. avgusta bo Štandrež', vela ob I’rvem kongresu slovensfj| dine. štandreški mladinci in j*'11 ^ skfp1 ----------------- - - 1 ' 1 J ' * pripravljajo svojim slovenski*11^ j i ^ rišem lep sprejem. Fašizem >!ct)t ga glavo, zaradi tega se slovet^ ■ ^ mokratična mladina zbira v tr* vezani organizaciji za obrambo priborjenih pravic. MIREN PRI GORICI. _ pri Gorici, ki je značilno obr^^jiJ g! dustrijsko naselje, je oživelo k ^( j delo. Dramska skupina je že ' vprizorila Sketovo “Miklovo ^ jji '■ Prireditve se je udeležilo mnog' C iz vse okolice. v SV. LUCIJA OB SOČI. — nedeljo je dramatska skupin8, j9rj oj kalne podružnice idrijskih * f gostovala v Sv. Luciji ob zorila je Nušičevo igro v treh Ji ►- “Ur ” Tfrrn.lr.i «n ra eh. i ekod Dr.”. Igralci so se za ig'r°, r pripravili, motilo je le poneko^fj) ^ poudarjeno idrijsko nareejs-občinstvo je ob koncu vsakega s posebno pa še ob zaključku i&?e’ ^ lo dušenim ploskanjem pozdravili vovalne igralce, ki so na niaU rja> rt uri zdravega Nušičevega hu# ^ \ INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R J TT T,«1 \ndres Fereyra 3965 * Buenos Aires_______ 'Str. 5 O-TTft rA UomSKt ffLAS Din ^Pietario: Sociedad Yugoeslava "HOGAH POPULAR ESI,O VENO” CORONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 ector: LADISLAO ŠKOF — Administrador: ESTANISLAO BATIČ ZASTOPNIKI: .^°b° in okolico: Franc Kurinčič — Pirizon 1639. >ario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. ®° Negro in okolico: Golobič Marko. ^ a Calzuda in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzad« “ntevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2235. Q(ITpdro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. ‘ar del Plato: David Grilj, Calle 90 No. 58 — Mar del Plata. Aires, 27 de Septiembrs 1948 od stI FrflJ No. IG Osvobodilna Fronta na Primorskem j a W razv°i narodno-osvobodilneg-a gibanja Osvobodilne fronte in oboro-kSf i 0<*Pora na Primorskem je važnih dvoje dejstev: UvelJavljanje Osvobodinle fronte kot edinega predstavnika slo-priff1 n naroda v borbi proti okupatorju: njen razmah po vsej Primorski |w?ove prve ljudske oblasti in mobilizacije vsega primorskega ljudstva ‘ 1 Za njegovo osvoboditev in združitev s Slovenci v Titovi Jugoslaviji; _ avitev ljudske oblasti po zlomu italijanskega fašističnega okupatorja. TV® Organizacija prvih partizanskih edinic, ki so se razvile v ba- v«i 5{noe *n Prvo primorsko brigado ter po kapitulaciji-Italije narastle v 1 A P .or^anizirana vojsko primorskega ljudstva. ^ 'POS! vsem tem je Osvobodilna fronta s svojim programom nastopala kot ^ tor in je nadaljevala najboljše tradicije primorskega ljudstva. Pro-j|( w?svobodilne fronte je bil program primorskega ljudstva, ki se je po ^ 1*i., ^ SVniffvn f?ii70n ics+fro mr^nAe+i +alrničnio novnliorlitxro i Iti'1? o 1,1 ;aro, J ato syojega suženjstva zavedlo možnosti takojšnje osvoboditve izpod kat fa^zma: 0F .ie uresničevala tiste ideale primorskega ljudstva, j. 8re so padle njegove prve žrtve v letih najhujšega fašističnega te- frja. Ko Je bila strta oblast italijanskega okupatorja, je dobila Primorska y _wlJr , vo ljudsko oblast. Volitve v krajevne narodno osvobodilne odbore ;j,J ih j skupščine so bile osnova ljudske oblasti, ki je v najtežjih trenut- i«st !a svojo dolžnost in predstavlja voljo vsega ljudstva. Ta ljudska (ll» i j ’ je izšla iz odborov Osvobodilne fronte in je bila prvič izvoljena is!1*! ;%u10^ratičnih volitvah, je bila najtrdnejša opora oboroženemu primorji^ i^Judstvu, njegovi vojski in je doprinašala največje žrtve v skupnih ^ * k? brušenih narodov. ,fji '°]e ?? 28. avgusta 1944 je Primorska dobila svoje najvišje predstavništvo lUlii ib0r Judske oblasti. Ustanovljen je bil Pokrajinski narodno osvobodilni tf Pomorsko, ki je bil v vrsti narodno osvobodilnih odborov, od ltra-Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in protifašističnega sve-ilts1 !hn0 ^ osvoboditve Jugoslavije, organ ljudske oblasti. To je bilo še po-’un •'u§'os^ovanskih narodov. ''Uje V* ^ septembra 1944 je bilo zasedanje Skupščine Primorske, Zboro-^t/mo in volitve so bile manifestacija enotnosti primorskega ljudstva, A o**, slovenskih in italijanskih množic; iz Trsta se je udeležilo zasedanja ^°6la ;-^C8v- Skupščina je bila izraz odločnosti za osvoboditev in združitev K Skupščina Primorske je posedala vsemu svetu, da si je pribo- !v°'o I106’ odslej vladala sama. S svojim 25 letnim trpljenjem, H in s svojimi žrtvami si je to ljudstvo samo priborilo pravice *Cclločbe, pravice do svoje oblasti in odločanja o svoji bodočnosti, i* 01zvoljeni Pokrajinski narodno osvobodilni odbor je postal naj-y 1 OsVot 2a.Sotovilo in jamstvo primorskemu ljudstvu, da bo njegova borba Sftje r°^tev še trdnejša in da bodo izpolnjene vse želje in hotenja. Stop-frpu v^ia borbenost, še močnejši odbori po mestih in vaseh, ofenzive IX. to®te 111 trdnost ljudskih oblasti, vse to je bilo uspeh dela Osvobodilne °vila i'„Primorskem. Osvobodilna fronta in ljudska oblast sta bila zago- f, °uvarja s krvjo priborjenih pridobitev borbe, oblast, ‘ 1 OF in Narodno osvobodilna vojska so vršili voljo vsega ljudstva. IX. korpus je šel v nove ofenzive, izvojeval je nove 111 Primorsko ljudstvo je v njem videlo vojsko združenih jugoslo- Zarota proti Predsedniku Republike Argentine in njegovi soprogi Federalna policija v Buenos Airesu je prejšnji teden razkrila zaroto, s katero so pripravljali atentat na Nj. Eks. predsednika J. D. Peron in= njegovo soprogo, Marijo Evo Duarte de Peron, Atentat bi se imel izvršiti dne 12. oktobra t. 1. ob priliki proslave narodnega praznika v gledališču Colon. Takoj, ko se je med prebivalci razširila vest o preprečenih zločinskih namenih zarotnikov, je bila po vsej republiki proglašena splošna stavka, s katero je zavedno ljudstvo izkazalo solidarnost do predsednika republike in njegove soproge in obenem obsodilo zločinske načrte. Isti dan, t. j. v petek 24. septembra, se je zbrala na Plaza de Mayo milijonska množica, da pozdravi in ponovne izkaže naklonjenost in solidarnost do svojega predsednika. Ob tej priliki je imel predsednik Peron obširen govor, v katerem je v glavnem pozival na edinost za boljši napredek in dobrobit argentinskega ljudstva ter razkrinkal namene inozemskih in domačih sovražnikov. TUDI MI, JUGOSLOVANSKI IZSELJENCI, KI SE ČUTIMO DEL ARGENTINSKEGA NARODA, OSTRO OBSOJAMO ZLOČINSKE NAMENE TEH PROTINARODNIH ELEMENTOV, KI V SLUŽBI TUJEGA IM PERIALIZMA HOČEJO ŠKODOVATI SVOJEMU LASTNEMU NARODU. V. Krmac. Lev Nikolajevič Tolsto) 120. obletnica rojstva. Najmogočnejša osebnost ruske književnosti ob koncu 19. stoletja, Lev Nikolajevič Tolstoj, se je rodil 9. sept. 1828 na posestvu Jasna Poljana v bližini Tule. Umrl je v visoki starosti dne 20. novembra 1910 v Astapovu. — V mladosti je študiral pravo, nato odšel kot prostovoljec k armadi na Kavkaz in tam začel pisati prve povesti. Obiskal je zapadno Evropo ter se povrnil in se popolnoma posvetil leposlovnemu in literarnemu ustvarjanju ter socialnemu delu na svojem posestvu. Po prvih umotvorih — trilogiji iz lastnega življenja — “Detinstvo”, “Deška leta”; “Mladost”, “Sevasto-polske povesti”, “Rodbinski sreči” in “Kazakih” — je presenetil vso sve-svetovno javnost z znamenito vele-umetnino “Vojna in mir”, zgodovinskim romanom izza časa Napoleonovega pohoda na vzhod in vdora v Rusijo, dovršeno podobo dobe in ljudi. V naslednjih letih je objavil zelo poznan roman “Ana Karenina”, v katerem obravnava problem ljubezni in družine; nato je priobčil noveli “Smrt Ivana Iljiča” in “Kreutzerjeva sonata”. Zelo veliko uspeha je pa žel roman “Vstajenje”, z ostro obsodbo sočasne družbene morale in še dolgo vrsto drugih povesti in novel, ki so bile vse kmalu prevedene v vse svetovne jezike. Poleg Povesti in romanov se je posvetil tudi drami in napisal lepa dela: “Moč teme”, “Živi mrtvec” in “ Luč sveti v temi”. Posebno mojstrstvo je izpričal v preprosto pisanih ^“Ljudskih povestih”, a globino misli v nizu pedagoških in socialnih člankov ter študij o umetnosti. Tolstoj je kot pripovednik in človek gotovo najbolj presenetljiva osebnost svoje dobe, velik umetnik in življenjski modrec, neumorno razmišljujoč o [ rešitvi iz socialnih zagat sveta, oznanjevalec novega človeka, neuklonljivi ! iskalec resnice. Njegovo obsežno literarno delo, ki posega v najrazličnejše predele življem nja in vsebuje celo galerijo monumentalnih postav in bogat vir idej priča, e veličini njegove ustvarjalne sile in prodornosti duha iz Prejšnje dobe v današnjo. [ v/.’ :; Kake velike važnosti je vse, kar'se nanaša na njegovo delovanje in življenje, nam priča sledeča črtica o n jegovem rojstnem kraju — Jasna,l’oijann — z njeno zgodovinsko usodo z ljudmi, ki so preživeli v nji svoje življenje, z lepotami in bogastvom svoje narave', zavzema v delih Tolstoja važno . mesto.. Ruskemu narodu ni pri srcu samo zato, ker je bil v nji rojen Tolstoj, ke,r je v nji pisal svoja nesmrtna dela iti preživel velik del svojega življenji. Ja dna Poljana je za slehernega elovega zanimiva tudi zato, ker je prišel iz nje v dela Tolstoja cel svet z živimi ljudmi, z obljudenimi sobami in opremo, ki jih veliki ruski pisatelj tako lepo ■opisuje. Med veliko domovinsko vojno so divjale na zemlji, kjer je živel in pisal Tolstoj in kjer je tudi pokopan, srdite in krvave borbe. Leta 1941 so zasedli Jasno Poljano Nemci in so v Tolstoja vi sPalnici zakurili ogenj, v njegovem kabinetu pa so imeli kasarno. Sledovi požara in opustošenja so ostali chuiCs, samo na slikali. Hišo in vse ostah^ kav je ruskemu narodu tako pri hren, so popravili in uredili. Od hiše drži dolg drevored v gozd, k pisateljevemu grobu. Tudi grob je skromen, _kakQHj®* feU Tolstoj sam — navaden grič,, brez »j menika, brez nagrobne ploščo; To je. bila izrecna Tolstojeva zadnja želja. Le drevje šumi tiho pesem rv-.«lavo velikemu vseslovanskemu pisatelju okrog njegovega groba. go it ioll ioq anl i V vanskih narodov, njihovo bratstvo in enotnost. Italijanski protifašistični borci, ki ^o vstopali v edinice IX. korpusa, so v borbi ustvarjali bratstvo slovenskih in italijanskih protifašističnih množic in so se izrekli za sožitje v novi Jugoslaviji. Italijanske protifašistične množice so si tako ustvarjale svojo novo bodočnost skupno s primorskim ljudstvom. 1348 svobodno izvoljenih delegatov slovenske in italijanske narodnosti mesta Trsta je po osvoboditvi 17. maja 1945 potrdilo to bratstvo in izjavilo, da hočejo slovenske in italijanske ljudske množfče uživati plodove skupnih borb in skupnega trpljenja. Delo Osvobodilne fronte in ljudske oblasti v borbi z okupatorjem se je nadaljevalo v svobodi in programu Osvobodilne fronte, izražena volja primorskega ljudstva je ostala prav tako neomajna, kakor je bila v borbi za osvoboditev, v borbi za ljudsko oblast in samoodločbo. Poto obletnico Osvobodilne fronte praznuje letos primorsko ljudstvo skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi. Praznuje jo zaradi tega, ker je to obletnica njegove borbe za osvoboditev, ki si jo je samo priborilo, in ker je to praznik slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Praznuje jo, ker je 27. april 1941 obletnica neukraljivega razmaha njegove odločne volje in hotenj po tistem, za kar je največ žrtvovalo: za združitev z vsemi Slovenci v Jugoslaviji. SMRT FAŠIZMU Carias de j o veneš que han pariido a Yugoslavia Kamnik, 23. agosto de 1948. -A ]a Comision Juvenil de S. L. D. Mis queridos companeros: Al Uegar a la Madre Patria la tan querida y adorada Yugoslavia no quise dejar pasar los dias sin antes enviarles aunque mas no sea un sa-ludo a mis inolvidables eamaradas de la Comision Juvenil de Slovenski Ljudski Dom. Contarles de los dias que hemos pa-sados en nuestra magnifica “Partizanka” son eosas ya por demas sa-bidas por que lo han eserito otros an-teriormente, basta deeirles que todo lo que se Hame “Partizanka” desde su tripulacion liasta sus maquinas — es bueno. En Rijeka vinieron a saludarnos va-rios viejos conocidos, entre ellos Mohorčič y su novia y Fani Jamšek, con grandes deseos de liablar con sus viejos conocidos. Cuando me establezca y empiece a interiorizarme de la vida en la nueva Yugoslavia podre escribirles eosas de mayor interes para todos. Por aliora reciban todos Ustedes mis mas afectuosos y sinceros saludos de vue&tra 'companera de siempre Sonja Kralj Ljubljana, 23 de agosto de 1948. A la Juventud de Slovenski Ljudski Dom. Mis estimados Companeros: Reciban Ustedes mi primer, m&s cordial y sincero saludo, desde esta nuestra rjuerida y sufrida Patria, sea este para la Juventud de Slovenski Ljudski Dom y sus Piliales de V. Es-easo, San Martin y Saavedra y por su intermedio a toda la juventud de la Colonia Yugoeslava en la Argentina. Quiero expresar en pocas palabras el sentimiento que en estos momentos me invade al saber que tengo tan le-jos a mis jovenes eamaradas, herma-nos de sangre y de espiritu de esta Heroica Juventud Yugoslava, que es, a no dudar, la mas grande esperanza que tiene la joven Yugoslavia para encauzar y llevar a buen termino la reconstruccion del suelo tan herido por la guerra y por las hordas nazi-fascistas. No es esta una carta de grandes no-vedades, sino simplemente un saludo sincero y leal para todos Ustedes de Vuestro compafiero Juan Laurenčič Eslimados companeros! Les escribo estas lineas esperando que al recibirlas se hallen gozando todos de perfecto estado de salud. Yo por mi parte estoy muy bien. Ile recibido la noticia de dos fallecimientos, el del padre de comp. Vera Leban y el del Director del coro de la filial Saavedra y tam bien del aecidente de trabajo de Leopoldo Ličen. Desearia y creo que Uds. me eomplaceran, hagan llegar mis mas sentidos pesames y al nombrado en ultimo termino mis mejores augu rios de restablecimiento. En estos dias he recibido de im com-paiiero que viajo con osotros un mirne' ro de “Slov. Glas”. No se imaginan Uds. la alegria que ocasiono entre nos-otros, ver los companeros llevados dc ♦j Buenos Aires y volver a tene rla opor-tunidad de leer nuestro querido perio-dico. Aliora les relatare un poco de la vida de los jovenes llegados en el 29 viaje con “Partizanka”. Lo que se relaciona al viaje segiin tengo entendido ya se lo relat6 el compafiero Kurinčič, siendo 61 el mas indicado para eso, puesto que era presidente de la Comision que se formo a bordo, estando por lo tanto constantemente en contacto y enterado de todos los acontecimientos ocurridos. Despues de estar 14 dias en casa, aprovechando el tiempo de visitar nuestros familiares, el eonipanero Juan Tukcvic nos cito para presentarnos a trabajar en la carretera “Bratstvo in Enotnost”. De los 22 jovenes eram os 18 los que durante el viaje nos habia-mos comprometido para ir a trabajar. El dia de comenzar a trabajar se ha-bian presentado solamente 8 y un com-panero inds que hace 8 meses llego en Yugoslavia. Še presento tambien la companera Elvira Jamšek y varios dias despues la companera Agata Gregorič, las dos llegadas coli el primer viaje de “Partizanka”. En el barco se habian elegido 2 companeros responsables de la brigada, los cargos y los responsables fueron los siguientes: Comandante Juan Vukovič y Sub-eomandante Rafael Cebron, quedando los eargos de secretario, de fiscultura, cultura, in-tendente y sanitet racontes liasta eo-menzar a trabajar. — El dia que nos encontramos con la brigada del primer viaje, fne muy emocionante, fue una confusion de abrazos, apretones de ma-nos, hurras, vivas, en una palabra un “merengue” barbaro. Y llego el dia en que la brigada en-terior terminaba su plažo, dia triste para todos, tener que separarnos nue-vamente. Nosotros no podiamos formar una brigada porque eramos 11 solamente. El nismo dia que se fue la otra brigada se retiraron tambien los companeros Maria Piluk y Elvira Jamšek, los dos segun ellas por enfennedad. Lo de la primera era verdad, porque ya en el viaje estaba muy mal y no podia bajar sola del barco. La enfennedad se le notaba claramente en el rostro. Lo quc se refiere a la segunda, bučno no vale la pena ni liablar. — Los mucha-chos ya estabamos todos completamen-te “pelados”. En vista de nuestro re-ducido numero de los brigadiers, nos mandaron a trabajar con la brigada llamada “P Preloška”. Los compo-nentes de la mišma eran todos muy buenos companeros. En esos dias llego el vapor “Radnik” proeedente de Ca-nada, el cual traia a bordo un grupo de 24 companeros y companeras, decidi-dos de trabajar en la carretera “Bratstvo in Edinstvo”. Al llegar este grupo nos unimos coil el mismo formando asi una brigada, llamada “Iseljenicka grupa Kanadska A continuacion les dare los nombres de los componentes de nuestro grupo de “Slov. Ljud. Dom”: Marta Rebek, Karlo Bovcori, Rafael Cebron y Elvira Jamšek que se retiro a los dos dias; Marica Piluk que tambien se retiro a los dos dias, Juan Vukovič de. Dock Sud y Mateo Lukič de Buenos Aires, que no pertenecia a ninguna organiza-cion; Agata Gregorič de Cordoba; Zora Marušič de la Sociedad “Bratstvo” de Uruguay, Mario Petrič que llego hace ya 8 meses en Yugoslavia y Marian Panoric, ambos llegaron de Chile. De nuestro grupo la companera Marta Rebek fue nombrada “udarnik” y los companeros Zora Marušič, Marian Panovie y y0 “pohvaljeni”; Despues de haber trabajado 1 mes y 6 dias y de haber visto dos meses por semana cine, en su mayoria peliculas sovieticas, de haber bailado easi todas las noches, de haber jugado el futbol, el basquet-bol, el vole-bol y muchas otras eosas, despues de habernos “encajado” 3 inyec-ciones barbaras que se nos inchaban los brazos en forma sorprendente y de haber tornado diariamente agua eoti clo-ro, nos fuimos por 4 dias a una isla fenomena. Nos banabamos de dia y de noche y a veces despues de volver del baile del pueblo a la 1 de la mafiana nos ibamos a bafiar en el Mar Adriati-eo. Nos levantabamos a la manana y en Ingijr de lavarnos la cara nos ibamos a banar. Asi finalizo nuestra vida de bri-gadieres. Mientras estabamos trabajando jun-to con nosotros se hallaban brigadas Inglesas, Noruegas y Alemanas. Mientras escribo estas lineas me Ue-ga la noticia del fallecimiento de la maestra Bajt a la cual recuerdo con mucho afeeto y carino, ya que fue nueslra maestra del idioma esloveno y hoy puedo decir que gracias a ella co-nosco el idioma de mis padres y estoy orgulloso aqui en Eslovenia de poder llegar a sus familiares mis mas sentidos pesames. Los pediria algunas noticiAs dc vuestro movimiento dešde que yo me fui. Yo ya les eseribi unr carta desde Mon tevideo y una postal desde la brigada y les ruego eseriban si les han recibido. En la proxima les eseribire un articulo titulado “La vida de un brigadier”. Sin mas que deeirles por el momento les saluda con carino vuestro inseifa-rable eonipanero. Rafael čebron SVOBODA NARODOM , ......i i j ... i ■■ ■•■ "Pri vas se uči mladih vsega sveta" je izjavil predsednik Svetovne fed«r*' cije demokratične mladine Guy de B°’ sson ob obisku pri mladiuskih bri^“f na cesti “Bratstva in enotnosti' Te dni so obiskali glavni štab dinskih delovnih brigad in gradbi^ avtomobilske ceste predsednik Gve*°.( ne zveze demokratske mladine GuV Boisson, sekretar antifašistične ne Trsta Angel Blažina. predstav^ Zveze ljudske mladine Madžarske ter Vanra in predsednik centrali sveta LMJ Milijan Neoričič. Pri 74. kni’ avtobilske ceste je ril pred taborišči naših, švicarski*1 . tržaških brigad ter skupine mladij iz Libanona Guy de Boisson in drugim dejal: Zelo koristno je, da P haja inozemska mladina sem. TukaK šele nauči, kako je treba delati v svoje države in svojega ljudstva. v. se mladina v tujini zanima za vaš« bolj utrdila vrste demokratične dine sveta. Sekretar antifašistične mladini Angel Blažina je deial, da bod^, ^ šle na cesto “Bratstva in enotnosti tržaške brigade. Tržaška mladca pomagala tudi mladini Albami®* N garije in Romunije v njihovih delo^, akcijah. Mnogi brigadirji teh brilf*1 * že sodelovali pri graditvi mlad«19 prog- leta 1946 in 1947. Predstavnik zveze madžarske l,i_ut*]J. mladine Peter Varfra je izjavil. sta prispeli iz Madžarske dve brt < Okrog 500 mladincev bo podelov* .jj, delovnih akcijah v Bolgariji, AH1 . Romuniji, Poljski in čežkoslovas- DEPORTES La Sub-Comision de deportes, llama a todos los companeros que tengan vo-cacion para las practicas de Gimnasia y Basket-ball y los invita para que concurran p, dichas practicas todos los dias sabados en el local sito en Lista 5158. El horario fijado es de 17 a 19 horas, bajo la direccion de un instruc-tor. Compafiero: Si dentro de este horario tu no puedes concurrir, ponte en comunicacion con el instruetor y #1 te solucionarš, dicho inconveniente. Esperamos pues tu presencia, porque las practicas ya han comenzado. Sub-Comision de Deportes. F r n n e S t «* h rt f STAVBINSKI PODJETNI^ Ram6n L. Falc6n 6371 U. T. 64-3084 Recreo “Europa” Pripraven za nodotja"!« »lete t Tigre. Prevoz b postaje Tij EL CONSEJO C. YUGOSLAVO COMPASERO DIRECTOR DEIj “JVGOSLAVENSKI TSEIJENICKf GI;AS>’ HablSndome llegado un ejemplar dol ^rlfldico “Jugoslavenski Iseljenicki Vjes-n'k”, periSdico que fuora liurtado a nues-*rfi colonia por la minorta opositora, he leido en el mismo un comentario tergiver-8ando la forma en que se desarrollS el filtinio plenario del Consejo Central Yugo-«8lavo en la Rep. Argentina realizado el do julio ppdo. Considero necesario es-clarecer a nuestra colectlvidad, el desa-rrollo del mismo, refiutando los conceptos Drovocativos vertidos en diclio artfculo, c°n un repudiable intento confusionista. Considero que el orden del dia tratado en e‘ Plenario fu6 perfectamente legal, ya que mismo fud aprobado por la gran mayo-r,a do los delegados ya que levantaron la “lano democratlcamente, croatas, esiove-n°s, maced6nicos, montenegrinos, istria-n°s, mujeres y jfivenos. Serfa erroneo atribuirle la representa-cl6n de la nacionalidad esloveria, a parte su delegaci6n que se oponia a que fuera tratado parte de dicho orden dol dfa. ^*oi)tras otra cantidad de sus delegados v°taba por que se incluya la modificacMn *)ropuesta a> dicho orden del dia. (Podemos nomhrar aqui a companeros responsables c°mo ser: H. Jekse, F. Vouk, M. Križnič, ^ Bergoč, R. Košuta, F. Juren, G. Stavar, Bergoč, L. Tavčar, A. Hrovatin, J. ®au-) Como queda demostrado no hubo ‘"»glina cuosti6n de nacionalidades como ®llos quieren demoatrar, existi6 eso sl, dife-re,icia de critorio entre una Infima (liino. rfa (4 votos en contra, y varias personas *lue se retiraron en el momento por la mi-n°r!a en sus bajos finos. Creo de votarse, Con un criterio cerrado y sin argumento ®°nvincente) y la gran mayoria de los de-eKados (64 votos a favor) quienes repre-Sentaban el pensamiento de la opinifin de at0Plios sectores de nuestra colectividad. Si bien invocando el nombre de la colec-Vldad eslovena, se negaran a participar e* debate algunos componentes de nues-tra delegaci6n (E. Semolič, J. Vižintin, M. cUrk y otros) no^inenos ciorto es que °lr°s representantes de la mišma, damos en ose histfirico momento nuestr? ODini6n, ^nuncia del Secretario General del Con-a 'lue aprobamos luego con nuestro voto. llamč tambičn la atenci6n el que la *°t aducida por razones de saiud y prebada luego que el mismo se solidarizara resoluciones fundamentales en defensa de su prestigio. Hay en tal sentido en la C. C. del ‘‘SIiD'’ sendas notas de las Comisiones Directivas S de las fiiiales de San Martin y Saavedra, y diarlamente ilegan protestas de todas partes, exigiendo arreglar democratica- i mente la marcha del Slovenski Ljudski Dom. Rodolfo Marmolja. opinion de la mayorla en el Plena- c°n la r*Utn y votara la resolucičn, quiora ser 8*tada demagogicamente que aqui cabe a aclaracičn del renunciante: o no tuvo ‘Or de explicarle a la colonia los motl-°s ^e su renuncia, cayendo por cobardJa en i la mentira, o se esta tergiversando los otivos de su renuncia con el fin de des- Pre«.igiarlo ej ^arrafo aparte, mereče en este pleito rotiro de la delesacifin eslovena del Con-Jo Central, ya que el mismo no fu6 or_ (lenat*° por nlnSuna direccičn responsable la colectividad eslovena, sino que fuč aeto personal del Presidente del Slo-eetls^‘ Ljudski Dom, Emilio Semolič, que contr6 amplio repudio en grandes sec-^ oa de ja colectividad que exigen asam-ea general, considerando que čsta es la DlCa autoridad para tomar esta clase de El articulista en su cai'ta abierta lia vortido sus puntos do vista acerca de lo aeontecido en el seno de la C. Central del Consejo Central Ynsr. desnnes de la reunion plenai‘ia del 24 de julio ppdo., toča a su mane ra determinados heelics tergivensando la formn de los mismos ocurridos en Slov. Ljud. Dom, o a traves de la actuaeion de sus dele-praciones o miembros de la Comision Central, relacionado con la ultima reu-nion plen,'tria del Consejo Central Yu-goslavo. Los miembros de la C. Central de Slov. Ljud. Dom, han actuado en la reunion plenaria de dos maneras en el debate que es de dominio piiblieo, a saber: Los prnneros (el articulista los menciona como comp. responsables) vertian su criterio propio, es decir personal. Los demas (el articulista inten-cionalmente nombra solo tres miembros y otros) se abstenian de tomar parte en el mencionado debate en nombre de la Sociedad Slovenski Ljudski Dom (y no en nombre de la Colectividad Eslovena (como el articulista quiere de-mostrar.) A lo que respeta a mi persona lo ex-puse bien cla>'0: que de actuar en nom-bre de la Sociedad Slovenski Ljudski Dom, sin considerar el lema en el seno de la C. Central podrian surgir diver-gencias itnprevistas. Demas seria de menciona r que algunos companeros que el articulista menciona no pertenecen a la Comision Central de Slovenski Ljudski Dom. Vista la actuacion i"idecieron la atencion barto “democratioo” retiran-dose de la reunion del C. C. Y, Los comy>anoros delegados no fueron pedir migaš do limosma, sino cumplir un deber por mandato unanime de la C. C. del S. L. D.” El articulista esta al lanto de todos estos heclios, pero se mufa con los in-tegrantes de la delegacion (|ue con-currion a la reunion dol C. C. Y. segun su padecer estos no eran companeros responsables. Acostumbrados a deglutir niuchaš bumillaciones fraternales, do parte de los hermanos mayores, la C. C. del S. L. D. procedio ante el C. C. Y. con žnimo sereno por intermedio dol comp. M. Jekse, que conjuntamente con otros tros companeros (J. Makuc, G. Stavar y S. Bratuž) entraron formn r, intorina-monfo la C. C. del (’. C. Y.‘ El compa-nero II. Jekse propuso en dos opori u-nidades que se incluya’ en el orden del dia el caso planteado por la C. C. de S. L. D., sin conseguir resultado algu-no. Asi informo el Presidente, y este a su vez curso el dia 14 de agosto ppdo. un telegrama al C. C. Y. retirnndo los delegados que la C. C. de S. L. D. nombro para reforzar interinamente el C. C. Y. El comp. Presidente Emilio Semolič informo a la C. C. de S. L. D. en su reunion ordinaria en el dia 18 de agosto ppdo. que curso un telegrama al (C. Y. comunicando que se rotira la delegacion de S. L. D. En esta reunion hubo opiniones en pro y en contra de la actitud del companero Presidente y so aprobo la mocion de retirar los arriba menciona dos companeros. Los miembros de la C. C. del C. C. Y. de origen Esloveno <|iic fueron elegidos en la F Conferencia Yugoslava en los dias 4 y 5 de mayo ano ppdo. son au-tenticos miembros de la C. C. del C. C. Y. y sobre ellos S. L. D. no tiene nin-guna autoridad para retirarlos (demas seria do mencionar-el caso del comp. F. Vouk que es miembro de la C. C. del C. C. Y. y al mismo tiempo miembro de la C. C. de S. L. D.) El articulista R. Mermolia esta al tanto de estos hechos. En realidad hay on la C. C. del S.L. D. sendas “cartas de las fiiiales” de “Saavedra” y “San-JVIartin”. En una de ellas se crilico el proeoder de “algunos dirigent.es” de la C. C. de S.L.D., pero 110 menciona otros nombres que del comp. Presidente. En osle caso podrian singularizar y no pluralizar - (Por interes propio he pregunlndo al comp. Presidente de una do -las fiiiales <-ue mencione los demas nombres pero no obtuve respuesta al-guna). Ademas se eneuentra en poder de la (.. C. de S.L.D. una carta de la filial La Paternal que entre otras co-sas aprueba la actitud tornada por la C. C. para salvaguardar los propositos y fines societarios. Son Iros cartas de las fiiiales y esto es todn. Pero el articulista R. Mermolia inflo su globo de propagandista “inventivo” diciendo que Ilegan dia-riamente protestas de todas partes exi-giehdo arreglar democraticamente la marcha del S.L.D. mi modo de ver el objeto de las dos primoraš cartas que menciono, es el clasico proceder de: “mientras el cont.ro se mantione firme liav que ata-earlos por los flancos” para que so re-mucveri en algo las posiciones estaticas. Con estas tacticas se prepara entre al-imnos socios dol S.L.D. una psicosis de blicismo charlatanesco para preparar terreno a una irrupcion. Cual sera el resultado final de esta Ilicha de palabras o inventivas mac-chiavelistioas? Un final bastante tristo : ni vencedores ni vencidos. Mientras tanto el trabajo que con tar.t.os recelos preparo el Consejo Eslo-verio sin escatimar sacrificios indiscu-tibles se mueve en sus cimientos. Desde que se constituyo S.L.I), obra del Con-sejo Esloveno, transcurrion su actua-ei('m sin consolidarse interminantemen-tc on su lapso transitorio. Estos elemen-tos divisionistas no lo quieren com-prender y seria demas ineubrir el pe-ligro que se ciorne sobre S. L. D. Pero la historia implacable juzgara nuestros procedimientos y nuestras responsabili-dades. Buenos Aires 18 de septiembre 1948. JOSE VIŽINTIN Secretario G. de S.L.D. VWAV.V.V.V.V.-AV.’.W^/.V.V.W.Wi,V»'»W«V. .v.*.v.w.v.v*«ww | Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela ■ BUENOS AIRES T. A. 50 - 3036 g Gutcnberg 3360 , Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mariin ■! * WWWiVWAl ^v.v.vvvv.v^vvvsv/.v/.v.v.vvv * ■ " V DOMOVINO. Spredaj: Mirko ščurk in soproga, Pepca Kodelja in sin, Viktor Saksida in soproga na poslovilnem večeru v Sl. Ljud. Domu "Partizanka" je odpeljala v domovino tretjo skupino povratnikov Kakor Sttlo javili v zadnji številki, je ‘‘Partizanka1’ priplula v tukajšnje pristanišče določen dan, in sicer v nedeljo cine 16. t. in. Pripeljal« j<' okras 450 potliikoV, največ teli italijanske narod-hosti. Že dan prihoda je prihitelo v pristanišče veliko število jug. izseljencev, da pozdravijo prihbd največje jugoslovanske potniške ladje. Naslednje dni je tudi dospelo v kraj, kjer je bila “Partizanka” zasidrana mnogo rojakov v, namenom, da vstopijo in si parnik ogledajo. Vsi, ki so imeli izkaznice naših organizacij ali tozadevno dovoljenje, so lahko vstopili, medtem ko je bil drugim vstop nedovoljen. Vemo, da je želja naših rojakov ogledati si “Partizanko”, a morali bi si za to preskrbeti potrebno dovoljenje pri Poslaništvu FLRJ v Buenos Airesu 'Fo naj se v bodoče upošteva. Ko smo vstopili na^ “Partizanko”, smo imeli priliko pozdraviti novega poveljniku parnika, ki je na četrtem potovanju privedel “Partizanko” v Buenos Aires. To je kapitan Filip Vranko-vič. Zdelo se nam je neverjetno, da za-more tako mlad človek biti poveljnik našega naj večjega prekooceanskega parnika. Splošno smo bili navajeni videti na naših prekomorskih parnikih le stare mornarje namršenih lic. Pri tem smo se spomnili, da je Filip Vran-kovič predstavnik nove Jugoslavije, one Jugoslavije, ki je polna poleta, mladinskega duha, čvrste volje in Ijal v domovino prvo skupino povratnikov iz Kanade. Rfizgovarjali smo se Z raznimi mornarji iti jih povpraševali, k*ij je novega v Jugoslaviji. Njih odgovor je bil; narod gradi in si ustvarja svoj delovni polet. Vprašali smo tudi, kftj misli ljudstvo o obtožbah Kominforma. Cilj, v katerem smo pričeli narodno osvobodilno borbo — so nam odgovorili — cilj, za katerega smo. doprinesli največje materialne in moralne žrtve, za katere so se prelivali potoki krvi najboljših sinov Jugoslavije, je cilj »katerega moramo doseči. Ta cilj je socializem. Eden izmed mornarjev je še dodal: “Kakor smo b4H do danes, tako bomo tudi v bodoče ostali v bratskih odnošaiih s Sovjetsko Rusijo in drugimi državami nove demokracije. Vedno bolj se mora ojačevati in še trdneje povezati naše prijateljstvo z bratskimi slovanskimi narodi.” Ob tem razgovoru so nas tovariši mornarji vprašali o mnenju naših izseljenem’ z ozirom na obtožbe. V odgovor na to smo se pa le nasmehnili in takoj so razumeli, da je med nami nastal razdor. Prišel je četrtek, dan odhoda. Že prejšnji dan so bili vkrcani skoraj vsi zaboji potnikov, tako da se je dan odhoda vršilo samo vkrcanje potnikov in to v najlepšem redu. Že v prvih popol- HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Šegu rol« 1608-14 U. T. 67 - 6250 Buenos Aires tem več je rastla množica. Pino uro pred odhodom se je pa vreme spremenilo iti pričelo je deževati. Zbrano ljudstvo je Zbegano iskalo zavetišča in vsled pomanjkanja istega, so trinogi kljub dežju ostali na svojem mestu. Bližalo se je ura. slovesa in že vsi potniki so se vkrMli. Poznani Slovenci so bili na krovu skupno zbrani, vsi veseli in iz njihovih obrazov je odsevala radost;, Slišai se je pril pisk sirene in kmalu nato smo stisnili roke v pozdrav tovarišem in zapustili ladjo. V tem trenutku je izstopit iz “Partizanke” tudi Minister G. M. France Pirc. Tyčtno ob pol petih se je slišal zadnji pisk Sirene, dvignil se je most in “Partizanka” se je pričela zmikati. Potniki in posadka so stali na krovu in nam vihrali v pozdrav. Marsikatero oko je v tem trenutku orpselo, toda to niso bile solze žalosti, temVec solze veselja, S “Partizanko” je odpotovalo približno 300 jugoslovanskih potnikov ih več potnikov raznih drugih slovanskih nfthidhosti. Med potniki se nahaja tudi del osebja poslaništva ZSSR, ki se vsled pretrganja diploniatičnih stikov s čilensko Republiko vrača v Sovjetsko Rusijo. Glavni funkcionarji so že pred tednom odpotovali in ostalih 29 se sedaj vrača preko Jugoslavije. V pristanišču je te pozdravil g. Budarin, zastopnik ZSSR v Buenos Airesu. Sledeči Slovenci so odpotovali v domovino: tov. Mirko Ščurk, sourednik “Slov. Glasa” in aktiven delavec naših organizacij. Potuje s soprogo Doro roj Kralj in sinčkom Edvardom. Josip Kodelja, soproga Pepca roj. Špacapan in sin Marijan, vsi aktivni člani Slov. Ljudskega Doma. Viktor Saksida, soproga Angela roj. Guardjančic in sin Stanislav. Tov. Saksida je večkrat po-dučeval pevske zbore naših prejšnjih društev. Potujejo tudi: Bajt Frančiška, Berginc Zora, Gulič Jožef, Lisjak Marija, Okretič Josip, Paušič Marija, Rebek Josip, Rustja Anton, Simčič Ivan, Škerl Vladimir, Stoka- Alojz, Trebše Jožef, Premrl Franc, Žlogar Franc, Žlogar Ivan-Karlo. Vsem povratnikom želimo srečno in boljše življenje in jim kličemo: nasvidenje ! SPREJEM NA “PARTIZANKI” Dne 14. septembra zvečer je izvan-redni poslanik in polhomočni Minister naše domovine, general major France Pirc priredil sprejem na “Partizanki” in povabil diplomatične predstavnike slovanskih držav. Vabilu so se odzvali in bili prisotni: g. Igor Budarin, odpravnik poslov ZSSR, g. P. Barsukov, vojni ataše ZSSR, B. Kazancev, tajnik poslaništva, K. Lako,. trgovski zastopnik, A. Oriščenko, pomočnik vojnega atašeja, 1,1. Kclosovski, delavski vodja Sovjetskega Konzulata in Paporov, tajnik poslaništva; dalje tudi g. A. Ku-noši, izvanredni poslanik in polnomoč-ni minister čehoslovaške republike in soproga, V. Olerinv, tajnik poslaništva REST AUR ACIJA “PRI ŠKODNIKU” KrogliSče in Kculišče ajna usnjarna. Lani novembra je bila sedanja moderno urejena usnjarna še opustoSena v°jašnica in razbita konjušnica. Miren-delavci in usnjarji so se tik pred «mo takorekoč golih rok lotili velike Restavracija IVANČIČ I UDOLF Anasco 2622 ■— - SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO v, ANTON FORNAZARIČ ^Pafia 558 — J. Ingenieros — F. C. P. T. A. 757 - Santos Lugares - 271 pomoči so zasadili prve krampe in lopate, pogumno odločeni, da uresničijo svojo zamisel za vsako ceno. Težko je reči, kdo je bil v borbi in delu za usnjarno najbolj požrtvovalen. Težko je Postaviti na tehtnico: kdo je naredil več, kdo manj. “Sedanja usnjarna je sad našega skupnega dela! Prej smo delali usnjarno, zdaj delamo v usnjarni!” pravijo delavci, veseleč se svoje zmage. * Po šestih mesecih trdega dela je bila letos 1. maja usnjarna odprta. Velike zmage mirenskih delavcev so se na dan otvoritve s solznimi očmi veselili tudi vaščani onkraj krivične meje. Onkraj meje je v Kupi tuji gospodar do golega dimnika podrl tamošnjo usnjarno in odpeljal stroje. V Jugoslaviji pa si delavci v svobodi gradijo vtovarne in postavljajo podjetja. S 1. junijem je začela usnjarna obratovati. Zdaj brnijo v njen transmisije, ženejo stroje, obračajo ogromne kadi. Preizkušeni delovni kolektiv, ki je z železno disciplino postavljal usnjarno, se jfe s prav tako disciplino lotil proizvodnje. Že v prvih dveh tednih so Presegli proizvodni plan za 5 do 20%. Mirenski čevljarji, strokovnjaki za kakovostno presojo usnja, so zatrjevali, da je zgornje usnje iz mirenske usnjarne odlične kakovosti, nenavadno lepega zunanjega videza, voljno in trpežno. Poskusi so pokazali, da vzdrži pritisk vode delj, kakor druge vrste usnja. Ko bodo s črpalko dovajali v usnjarno mehko in mastno vodo Vipave in z njo obdelovali kože, si obetajo še boljšo kakovost usnja. Samoposebi se razume, da si delavci, ki so prehodili tako pot in premagali toliko zaprek, prizadevajo, da bi čimbolj dvignili Proizvodnjo in znižali in znižali proizvodne stroške. Ob glavnem poslopju so dozidali poseben trakt, v katerem bodo uredili lastno ekstrakcijo in že letos sami pridobivali skoraj vsa lužila, potrebna za proizvodnjo usnja. Tarejo pa" jih skrbi zaradi prevoza?, ker nimajo lastnih prevoznih sredstev. Računi jim kažejo, da bi že z enim samim kamionom še bolj znižali stroške. Orodje, nože, strgala in podobno si izdelujejo sami. Iz vaškega vodnjaka zvalijo v sodih dnevno do 100 hi vode v usnjarno. Stroške je treba držati za vrat, da bo usnje še cenejše, sc je pošalil stari usnjar Leon, ki ga je novo življenje čudovito pomladilo. Francisco Jose Cespa DENTISTA ČIRU J ANO Consultas de 15 a 20 hs. Coronel R. Lista 5090 T. A. 50 - 5782 LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA selezobetonsko PODJETJE PRflNe URŠIČ Mercedes 1764 T. A. 69 - 1567 Buenos Aires J E K š E E K T O R Mizarska delavnica Dr. Luia Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje "Huerta Grande" SIERHAS DE CORDOBA Med gorami v višini 1000 m. " ODPRT CELO LETO, Franc Može Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Est. Thea HUERTA GRANDE — T. A. 43 ^LEZO - BETONSKO PODJETJE RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE ‘'»»Ide, 1555 U. T. 67-1411 KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju. DANIJEL KOSIČ Calderon 3098 - Deroto - Buenos Aires T. A. 50 - 6228 ROBERTO F. LEVPUSCEK * OSCAR SINEK Empresa de hrnm Armado 0FICINA: CALDERON 3062 ♦ T.A.50-8037 TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4104 Prevozno Podjetje ** G O R 7 C A Loj h Franc Villarroel 1476 U. T. 54-5172 SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA Odžkodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A- 35 - 6243 Buenos Aires HERRER1A DE OBRA HUMAR y MAKUC * Av. Central 3720 Calle No. 2 372» U. T. 741-4520 DCCTCC HINKO HAIPEEN Specijalist notranjih bolezni « Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure SAN MARTIN 955 . 1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in 0829 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za kroglanje JANKO POLIAK Ituzaing6 4267 MUNRO EDINA SLOVENSKA ESTAVBENKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-56 U. T. 70-6112 Ferdinand Cotič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 MIZARSKA DELAVNICA “LA PRDIERA” PETER JONKE Lastnik: S« izdeluje vsa ▼ to stroko spadajoča dela PASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS CORDOBA Reinaldo Wmm»erman MEDIOO Nazea 2381 U. T. 50-2846 TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domač* postrei*. Pridite, pa s« boste prepričali! Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires Krojačnica LEOPOLD UŠAJ Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO Uj LA VOZ ESLOVENA liMTADO POR LA SOC1EDAD VUGOESLAVA “HOGAR POPULAR ESLOVENO" Pismo iz domovine Tov. Rudi Guštin potom “Slov Glasa” pibo za vse prijatelje in znance sledeče pismo: Ljubljana, 27. 8. 1948. Dragi tovariši! Sedaj sem že na stalnem mestu tu v Ljubljani. Ogledal sem si že razne kraje naše lepe Slovenije, videl, kako se tu dela, spoznal življenje naših ljudi in sedaj vam Pišem. To.moje pismo, ki ga pošiljam na naš “Slov. Glas”, je namenjeno vsem prijateljem, ki sem jim obljubil, da bom pisal, tovarišem in tovarišicam pevskega zbora in vsem našim poznanim rojakom. Oprostite mi, da vam ne pišem posamezno, ker to bi bilo zame ogromno delo in zato vam čišem skupno. Vsem moj iskren pozdrav. Ob mojem prihodu v domovino sem nameraval ostati v Solkanu, to je v bližini Nove Gorice. Ker je pa tu velika stanovanjska kriza, sem odšel v Ljubljano. Delam v Litostroju. Tukaj zelo skrbijo za povratnike iz Nemčije, Francije, Italije in Argentine. Za vse te ljudi je treba poskrbeti strehe iti ker stanovanjski bloki niso še dokon-ki so lepo izdelane, zračne in Prostorne. Litostroj je krasna .in velikanska to-čani, so za silo postavljene lesene hiše, varna in pri tem ne smo pozabiti, da je končana komaj ena četrtina. Livarna gize (litega železa) deluje že delj časa in tudi stroji že obratujejo. Ti stroji so vsi popolnoma novi. Za oddelek, kjer se bo ulivalo jeklo, so že postavljeni temelji in izdelujejo se betonski stebri. Končana je velika dvorana, jedilnica za delavce, kjer se tudi vršijo zabave. Vsako sredo in soboto imamo ples. Po deželi ni še življenje tako, kakor smo si ga predstavljali, ko smo bili v Argentini, ker je še marsikaj za urediti. Ko sem jaz dospel sem, se je jedlo le kruh iz koruzne moke, toda sedaj je že boljši, ker mu je primešana tudi pšenična moka. Mesa je še vedno po malem. Pripomniti moram, da so bili | naši Primorci za časa zaveznikov vajeni živeti še precej dobro in sedaj hitro godrnjajo, ako jim kaj phimanjkuje. Naši moški pogrešajo Posebno vino. Ljudje v Renčah niso več taki, kot so bili za časa borbe. Renče so slovele po vsej Primorski, ker so Renčanci mnogo delali in žrtvovali za časa partizanskih bojev. Sedaj je vse drugače. Dobi se še pridne in zavedne fante, ali teh je zelo malo. Isto se godi tudi po drugih vaseh. Človek dospe sem z dobro voljo in navdušenjem do dela, ampak ostane razočaran, posebno še, ako živi med ljudmi, ki se vedno pritožujejo, da ni belega kruha, mesa, vina itd. Zato pa, dragi tovariši v Argentini, vam še enkrat. povdarjam, vrnite se^v domovino le, ako je vaša volja trdna in vztrajna. Graditev Nove Gorice gre še precej počasi, ker primanjkuje strojev in delavci morajo hoditi na tlelo iz daljnih krajev, ker primanjkuje stanovanj. Nekateri se vozijo s kamioni, s katerimi se prevaža gradbeni material. Sedaj so Pričeli zidati prve stanovanjske bloke in glavna široka ulica bo kmalu končana. Po večini vsi, ki se povrnemo, smo vajeni mestnega življenja in se mi zdi, da bi se težko privadili življenju na vasi. Mnogo naših Slovencev, ko se povrne in spozna tukajšnje življenje, se' odloči in gre delat v Reko. Nekflteri ] pravijo, da je tam več živeža in da se lahko marsikaj kupi v prosti prodaji. Lažje se tudi dobi stanovanje. Jaz se j s temi ljudmi ne strinjam, ker Sloven-ci moramo delati v Sloveniji, da se tudi naša republika dvigne, kakor drugi kraji Jugoslavije. Mislim, da jih ne vleče tja morje, ker v tem primeru bi moral tudi jaz bolj k vodi, ker kopanje je zame največje veselje. Na poletje bomo tudi mi šli kaj k morju, saj tu je vožnja zelo poceni. Dragi tovariši, tu se borba nadaljuje. Prej so naši bratje in sestre umirali v gozdovih in ječah za osvoboditev te zemlje in danes se trudijo v ravno istih Krojačnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLE8 2642 T. A. 59 - 1232 RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV /OSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES gozdovih, tovarnah, pisarnah in šolah, da bi si čimprej ustvarili boljše in srečno življenje. Ostalo je malo sposobnih delavcev in ni čuda, ako vidimo Povsod na prvem mestu mladino. V Novi Gorici so dekleta, ki delajo delo težakov in marsikatera ima ožuljene roke in noge. Kakor sem že prej omenil, ako se vrnete, vaša volja naj bo vztrajna in jeklena, marsikaj vas bo razočaralo, ker tu ni izobilja, katerega smo vajeni iz Argentine, toda ako imate veselje do dela, lakote ne boste trpeli. Ob koncu še en nasvet onim, ki imajo namen vrniti se v domovino. Ako je vase pohištvo v dobrem stanju, pripeljite to s seboj in ne tam prodajati. Enako tudi ne druge potrebščine. Glede radijskih aparatov, jih je treba preurediti za srednje valove (ondas). Imamo elektriko 220 voltov. Električni likalniki (planchas) iz Argentine se tu lahko uporablja, toda ne električne ure, ker električni tok ni enakomeren. Posebno koristno je, da si vsak pripelje kolo. Preskrbite si sladkor, milo, olje, kavo, belo moko, pašto in mesne ekstrakte, da ne bodete takoj občutili pomanjkanja. Mislim, da sem vam danes dovolj opisal in končam z obljubo, da se bom v bodoče še kaj oglasil. NajlePše pozdrave vsem znancem in tistim, ki se kmalu vrnete kličem: nasvidenje ! Rudi Guštin. Opomba uredništva: Več naših tovarišev se je že povrnilo v domovino in ob odhodu so vsi obljubljali,, da ostanejo z nami v tesni zvezi. Vidimo pa, da obljube ne izpolnijo. Tovariš Guštin je edini, ki se pogostoma oglasi prijateljem in “Slov. Glasu”. Hvaležni mu bodemo, ako nam bo tudi v bodoče še kaj opisal življenje v domovini. Krojačnica ”(»«ru*a Franc Leban VVARNES 2191 Buenos Air«‘ Naproti postaje La Paternal T. A. 89 - 9357 TRGOVINA JESTVIN "TRSI" STANKO MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-4*55 RADIČ Izdelovanje novih aparatov t•» vsakovrstna popravila iivrluj« JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. For»*t Tel. štev. 54 - 4650 PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, sladile ter raznovrstnega moSkeg® ln ženskega perila. VLADIMIR BENKO Avda. Francisco Beir6 5709 VILLA DEVOTO - BUENOS AIR®9 Dr. CONSTANTINO VELJANOVIC« Sala especial para tratamlentos del reumatismo j sala de Ciruffia Atiened: Lunos - Mitreoles y Viern*’ Pedir hora por telifono Defensa 1153 U. T. 34-5919 TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y dem&s idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Previsi6n Social. SAN LORENZO 937 R O S A R I O (STA. FE) i\vSvV.W.V.V.V."iAVAV.,AVwAr<'AV«VJW.%,VV«V>VAV.%V/^^ ji NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak Calle FRANCISCO BAUZA 2694 'i •i >i T. A. 64 - 1509 ;! t n,.V.VA\VA%VVA-.,AWA%WAV/AV.S\V/.VV.*..,»W.V.V.VW.V.”1 Direccion- Pnpcion - 'Construccion v v Roberto F. hevpuscek Luis StoH TECNICOS CONSTRUCTORES CALOULOS DE ESTRUCTURAS METALICAS Y HORMIGON ARMADO EN GENERAL PLANOS—TRAMITES—FIRMA ESCRITORIO: T. A. 50 - 8037 CALDERON 3062 Buenos Aires M * * I j, Za kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktor;)8 j, J; RUDOLFA STREHAR — Zasebno: Calle Dublin 4218 - T. A. 51 - 5035 \\ 5 Restavracija A. BENULie & KRESEVIO Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 F. HRADILAK FIAMBRERIA — Puesto No. 8 Mercacdo ‘‘Las Magdalenas” Fco. Beir6 5276 — T. A. 50-6990 Zobozdravnik0 Dr a. Samoiloviti Dr, Feliks Valicov Sprejemata od 10—12 in od 15—M u,< DONATO ALVAREZ 2181_„ KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Unofaata MECANICA y ELECTROTECNlC* E. LOZEJ j W. COX U. T. 61'065 Avda. Riestra 1115 Talleres Gr&ficos “CORDOBA’ Gutenberg 3360 - 27-IX-1948