IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 328 12/2025 letnik CXXVII Le pravilno označen in zakonsko skladen med lahko pride na trg, kar potrošnikom zagotavlja varnost, čebelarjem pa krepi ugled in zaupanje v njihove pridelke. Uspešnost dobre čebelarske prakse je smiselno občasno preveriti z analizo čebeljih pridelkov. Pripravili smo preprost pregled, katere analize so na voljo v laboratoriju ČZS oz. pri naših projektnih partnerjih, s poudarkom na analizah medu. Javna svetovalna služba v čebelarstvu ‒ določitev vrste in/ali vsebnost HMF-a Čebelarji se pogosto srečujejo z vprašanjem, kako pravilno določiti vrsto medu, saj to ni vedno preprosta B svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane (boris.potocnik@czs.si) naloga. Prav zato na Čebelarski zvezi Slovenije v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu (JSSČ) čebelarjem omogočamo brezplačne analize, s katerimi preverimo kakovost medu in določimo njegovo vrsto. Za analizo je treba oddati 250 g medu v primerni embalaži, ki mora biti ustrezno opremljena – tako kot bi bil med pripravljen za prodajo (vključno z vsemi obveznimi podatki na etiketi). Primer pravilnega označevanja je dostopen na povezavi: Poleg lahko dodate podatke za stik (telefonsko številko in elektronski naslov), da vam lahko rezultate hitreje sporočimo. Vzorec medu Shema prikazuje, katere analize se izvajajo v sklopu projektov oz. Javne svetovalne službe v čebelarstvu. 329 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 12/2025 letnik CXXVII lahko dostavite na sedež ČZS v Lukovici (osebno ali po pošti) ali pa ga oddate pri kateri koli izpostavi JSSČ po Sloveniji. Seznam svetovalcev in njihove uradne ure najdete na QR povezavi: V laboratoriju najprej izmerimo vsebnost vode in električno prevodnost vzorca, ki sta ključni merili kakovosti. Po Pravilniku o medu med ne sme vsebovati več kot 20 % vode, za Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo pa je meja še strožja (največ 18,6 %). Električna prevodnost nam pove, ali je med nektarnega ali manovega izvora. Sledi še senzorična analiza, ki jo opravi panel licenciranih preizkuševalcev. Ti ocenijo tipične lastnosti medu (vonj, okus, aroma), ki jih nato primerjamo z značilnostmi posamezne vrste medu. S kombinacijo rezultatov kemičnih in senzoričnih analiz določimo vrsto medu in čebelarju svetujemo, kako serijo pravilno označiti. Senzorične lastnosti najpogostejših vrst medu v Sloveniji so na voljo na povezavi: Poleg vseh omenjenih analiz se lahko opravi tudi analiza na vsebnost HMF-a. Na Čebelarski zvezi Slovenije poleg rednih analiz medu vsako leto izvajamo tudi različne projekte, namenjene spremljanju kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov. Za čebelarje so te analize brezplačne, saj se financirajo iz državnih in evropskih sredstev. Ko se posamezni projekt začne, o tem čebelarje pravočasno obvestimo na spletni strani ČZS, v reviji Slovenski čebelar in v aplikaciji E-čebelar. Takrat so objavljena tudi natančna navodila za oddajo vzorcev , količine in roki. Projekt »Analiza čebeljih pridelkov« Analize vključujejo: • preverjanje kakovostnih parametrov medu po Pravilniku o medu (vsebnost vode, električna prevodnost, HMF, pelodna in senzorična analiza), • določanje ostankov zdravil in antibiotikov v medu (izvajata Kmetijski inštitut Slovenije in Veterinarska fakulteta), • analize ostankov akaricidov v vosku, cvetnem prahu in propolisu. Aplikativna raziskava »Karakterizacija čebeljih pridelkov« V tej raziskavi spremljamo antioksidativno in protimikrobno učinkovitost cvetnega prahu in medu, flavonoide v propolisu, melitin in beljakovine v strupu ter izvedemo pelodne analize. Z oddajo vzorca ne prispevate le k lastnemu znanju in izboljšanju kakovosti svojih pridelkov, temveč tudi k skupnemu cilju – ohranjanju zaupanja potrošnikov v slovenski med in druge čebelje pridelke. Foto: arhiv ČZS