PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Leto VI. - Št. 16 15. maja 1945 F»e, kar danes predstavlja, nova Jugoslavija, je prav tako slovensko, kakor je hrvatsko, srbsko, makedonsko in črnogorsko. Nova Jugoslavija je resnično jugoslovansko bratstvo, nova Jugoslavija je zares Jugoslavija prvič v zgodovini. Boris Kidrič. Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih T "T" Lir 2.- Ljubljana se spominu padlih 12. maja ob 10. dopoldne se je vršila v počastitev spomina padlih borcev za osvoboditev Ljubljane veličastna žalna svečanost, ki se je spremenila v žalno svečanost vsem padlim borcem za svobodo slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. ■ Pri črno pogrnjenem odru. obdanem z venci, se je zbiralo prebivalstvo Ljubljane, od vseh strani je prihajalo. Prihajali so svojci padlih tiho in dostojanstveno, matere in očetje, ki so zgubili sinove in hčerke, bratje in sestre padlih partizanov, otroci, ki so v času narodnoosvobodilne borbe izgubili svoje starše. Na črno pogrnjenem odru okoli žare je stala častna straža. Na trg je prikorakala mladina z zastavo in vzklikala padlim borcem za svobodo domovine. Pred odrom se je postrojila naša brigada. Borci so prepevali partizanske pesmi. Ob odru je stala vrsta mater, očetov, bratov' in sester, ki so zgubili svojce v partizanskih borbah, v nemških in italijanskih taboriščih, v zaporih. Matere v črnini so se ozirale na ponosne in pogumne borce: »Naši zlati fantje!« Pri .tem so mislile tudi na svoje sinove, katerih ostanki leže raztreseni po slovenskih gozdovih in planinah, pa tudi po drugih delih Jugoslavije, po skalnati Dalmaciji, Liki, po bosanskih gozdovih pred Beogradom. Stopil sem med matere. »Tri sim izgubila, eden je padel nekje na Štajerskem, druga dva sva umrla v Nemčiji Mož mi je padel pred mesecem na Poljanah, dal je življenje za srečo svojih otrok. Ponosna sem nanj. Vem, da ni svobode brez žrtev.« »Moj je bil ubit v Gramozni jamL« »Moj je padel pred Trstom.« »Moj na Pohorju.« Tako so izjavljale. Žalostne so, a po- nosne. Njih ljubeče oči so zrle v naše fante, ki so' stali v dolgih vrstah. Nad trgom so krožili Titovi a vi j oni, vojaška godba je zaigrala žalostinke. Ob tej priliki smo se spominjali hrabrih borcev 29. hercegovske divizije, ki je prihitela iž daljnega juga osvobajati našo prestolnico in prelila toliko krvi, da bi bili tudi mi svobodni. Ime te divizije bo živelo vedno v našem hvaležnem spominu. Spominjali smo se borcev 15. in 18. divizije, ki je ob boku 29. devizije prav tako osvobajala Ljubljano, potem ko je že dolge mesece v borbah na Dolenjskem pripravljala naskok na našo Ljubljano. Na svečanost so prišli zastopniki naše voljske z generalmajorjem Dušanom Kvedrom na čelu, notranji minister Narodne vlade Slovenije Zorim. Polič in zastopniki zavezniških misij, sovjetske, angleške, ameriške in češkoslovaške, ki so spregovorili v počastitev spomina padlih borcev. Prvi je govoril general Dušan Kveder. Govor generalmajorja tov. Dušana Kvedra, komandanta glavnega štaba za Slovenijo in komandanta Trsta Tovariši in tovarišice! Danes se poslavljamo od junakov, ki »o dali svoja življenja za osvoboditev Ljubljane. Premnogokrat smo se že poslavljali od svojih tovarišev, vendar je to današnje slovo vse drugačno, kakor so bila dosedanja. Ti, ki so padli za Ljubljano, so zaključili dolgo verigo mučencev, ki so padli v odkritem boju proti sovražniku in bili streljani zahrbtno od morilcev, dolgo verigo tistih, ki so umrli od lakote na Rabu in v Šleziji, ali bili ustreljeni kot talci v Gramozni jami. Zato je to postkd-nje slovo od tovarišev, ki »o poslednji zaključili to verigo, istočasno za nas obračun vsega krvavega dolga, ki smo ga dali za svojo svobodo. In ta krvavi dolg je bil visok. Vendar smo si mi ta davek naložili na svoje rame zavestno in prostovoljno. Nihče od nas ni nikdar spraševal, kdaj pride on na vrsto. In malo je bilo vojakov v zgodovini, ki so tako tahko umirali za svoj narod, če je to bilo potrebno. In baš te žrtve so iz našega naroda, ki je sicer majhen po številu, napravile narod, ki je velik po svojih žrtvah; velik tako, da spada brez dvoma med največje narode v svetu. In če danes napravimo črto pod vsemi žrtvami, ki smo jih dali, potem lahko s ponosom trdimo, da jih nismo dali zaman. Pokazalo se je baš sedaj ob koncu, ob zmagi, da smo bili na pravi poti in da niso bile zaman žrtve, ki smo jih dali v tej borbi. Pokazalo se je, da je bila pravilna pot oborožene borbe, na katero nas je vodila Osvobo- dilna fronta na čelu z našo Komunistično partijo. Pokazalo se je, da je bila laž vsa demagogija strahopetnih izdajalcev,, ki so licemersko trdili, da še ni čas za borbo, da je škoda vsake žrtve. Postavljena je bila na laž vsa demagogija zahrbtnih morilcev, ki so govorili o žrtvah, sami pa morili najboljše ljudi, sami streljali najboljše duhove našega naroda, požigali na|e narodno bogastvo naših najbogatejših vasi. Pokazalo se je, da edino borba, neizprosna oborožena borba, lahko vodi naš narod tja, kamor ga je pripeljala, to je v svobodo, v kateri odločamo sami, v kateri srno sami svoj gospodar. Pokazalo se je, da žrtve, ki smo jih dali, niso bile zaman, ko smo se postavili za visoke in svetle cilje osvoboditve in združitve vseh Slovencev v svobodno in združeno Slovenijo. Z žrtvami, ki smo jih dali, z žrtvami Slovncev, Hrvatov, Srbov, Bosancev, Črnogorcev, z žrtvami vseh Jugoslovanov, ki smo jih dali za osvoboditev Jugoslavije in posebno Slovenije, za osvoboditev naših zasužnjenih, 20 let zasužnjenih krajev Primorske Slovenije in Koroške, se je pokazalo, da so te žrtve obrodile uspešen sad. Danes imamo to, o čemer so naši narodi min na vse padle žrtve za Ljubljano, na vse padle žrtve za osvoboditev Slovenije, na vse padle žrtve v štirih krutih in krvavih letih za osvoboditev vse Jugoslavije, naj nam bo spomin na te žrtve neprestano opozorilo, da moramo čuvati pridobitve, ki smo jih izvo-jevali v tej borbi, za katere smo dali tako visoko ceno, da moramo izpolniti ideale, za katere smo se borili in za katere so dali življenje naši najboljši sinovi. Večna slava junakom, ki so dali svoja življenja za osvoboditev Ljubljane, za osvoboditev Slovenije, za osvoboditev Jugoslavije! Govor ministra za notranje zadeve tov. Zorana Poliča Tovariši in tovarišice! Velike so bile žrtve, ki smo jih dali za to, kar danes imamo, za našo svobodo. Velike so morale biti te žrtve, kajti stvar, za katero smo se borili štiri leta, je bife. velika, največja, za kar koli so se kdaj borili Slovenci Svoboda, svoboda naroda, svoboda ljudstva, to je bil program, ki smo si ga zapisali pred štirimi leti na svoji i MHiMM UM «, * '<■ * * ■ v 4» i. . Na Kongresni trg so te pričele zgrinjati množice sanjali stoletja. Imamo svobodno združeno Slovenija Pokazalo se je, da žrtve, ki smo jih dali za druge naše velike cilje, to.je za močno, novo, veliko, demokratično, federativno, srečno Jugoslavijo niso bile zaman. Danes imamo takšno Jugoslavijo, imamo Jugoslavijo, močno Jugoslavijo, ki uživa ogromen ugled v vsem mednarodnem svetu. Tudi to Jugoslavijo smo si priborili skupno, skupno z bratskimi narodi Jugoslavije. In tudi pri osvoboditvi Ljubljane, se je pokazala ta bratska povezanost vseh narodov Jugoslavije s tem, da so skupno prelivali kri predstavniki vseh naših narodov Jugoslavije tako, da je danes komemoracija vseh sinov bratskih jugoslovanskih narodov, in dokaz našega večnega edinstva bratskih narodov. Tovariši! Prav posebno se je pa pokazalo, da niso bile žrtve zaman, vprav tedaj, ko smo kot poslednje dejanje naše narodno osvobodilne borbe osvobodili prestolnico naše ožje slovenske domovine, ki je nam bolj pri srcu, kakor vse drugo. Mi partizani, mi borci Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije, mi vojaki jugoslovanske armade smo se skozi vsa štiri leta neprestano ozirali s Krima, Mokr-ca, iz Janč, izza Zasavskih hribov in Dolomitov, izza Kamniških planin proti naši beli Ljubljani, proti železnemu obroču, ki ga je okupator zgradil okoli naše svete prestolnice. Vse naše oči so bile neprstano uprte v naše mesto. Zato, tovariši, nismo doživeli v toku vse naše borbe še tako odločnega juriša brezmejne požrtvovalnosti, še tako neskončne pripravljenosti dati svoje življenje, kakor »o to pokazale naše slovenske in naše južne edi-nice jugoslovanske armade, vprav v borbi za Ljubljano. Težke in velike so> bile te žrtve, vendar je v srcu vsakega vojaka živela zavest, da je treba z vsako uro pospešiti osvoboditev naše prestolnice in skrajšati čas terorja in nasilja, ki so ga nad našo prestolnico uvedli neizprosni okupatorji in bedni prokleti domači izdajalci. Zato, tovariši, naj bo spo- pott, na poti, M »mo Jo ■ krvjo in trnjem hodili štiri leta. Štiri leta bo padali po nas okupatorji štiri leta so padali po nas domači izdajalci, štiri leta smo se borili proti nadmoč-nemu sovražniku. Vzdržali smo. Vzdržali smo zato, ker je bil vsak borec pripravljen žrtvovati svoje življenje, vzdržali smo zato, ker je imel slovenski narod dovolj mater, pripravljenih žrtvovati svoje otroke. Zato smo ponosni na. svojo borbo in na tiste slovenske matere, ki jim ni bilo žal žrtev najbližjega, kar so imele — svoje deco. Tovariši in tovarišice! Ce danes govorimo o žrtvah, če se danes spominjamo teh žrtev, postavljamo tudi vsakemu odločno: Ravno zato, ker smo dali toliko žrtev; ker smo dali toliko krvi, bomo z vso odločnostjo čuvali vse naše pridobitve. Naj se ne čudi nihče, če bomo s trdo roko udarili po tistih, ki bi nam hoteli odvzeti kar smo v štirih letih s težavo, s krvjo in žrtvami ustvarili. Ne bi bili vredni teh žrtev, ne bi bili vredni ponosnih slovenskih mater, ponosnih slovenskih žena, ki so toliko žrtvovale, če bi te žrtve izdali. Zato, tovariši in tovarišice, poudarjam, ponovno poudarjam: vedno se bomo spominjali na čemu je zgrajena naša svoboda, vedno se bomo spominjali, da je samo kri tista, ki je ustvarila našo sedanjo svobodo; vedno se bomo spominjali da je samo kri pretrgala tisto strašno življenje bivše Jugoslavije, ki je bila naščuvala narod proti vladi Kri nas je povezala z brati Srln, Hrvati Bosanci Črnogorci in Makedonci. Kri je prekinila 20-letno suženjstvo, kri je ustvarila tako trden zid nove Jugoslavije, da ji ne more škodovati in ne morejo udariti po njej tudi tisti, ki ee skrivajo in niso jasno pokazali svojega lica. Kdor koli bi skušal poseči po naših pridobitvah; po temu, kar smo ustvarili, vsak naj se zaveda, da stoji za to svobodo, za to novo Jugoslavijo mogočna jugslovanska armada, da Dalje na 2. strani. Če jih ne bo ... Za praznikom slavja, ki ga je pripravila Ljubljana tistim, ki so ji prinesli svobodo, so prišli napravili dan spomina tistim, ki na to slavje niso mogli priti, tistim, ki pa so vendar mnogo več od nas darovali za to svobodo, ki so darovali svoje življenje. Tam po gorah, po gozdovih po dolinah so raztreseni njihovi grobovi. In med tem ko je Ljubljana potresala cvetje na pot svojim rešiteljem, gre pomlad čez gore in raztresa tara svoje bogato cvetje na njih osamele gomile. Dan spomina mrtvim je sicer jeseni, v tistih meglenih dneh, ko samo še krizanteme cveto, za spominski dan onim, ki so se darovali zn domovino, pa je bil izbran dan spomladi. In prav je tako. Slovenski narod ima na tisoče- in tisoče grobov, raztresenih ne samo po svoji domovini, temveč skoraj po vsem svetu. Slovenski narod je že dolgo prelival svojo kri na bojnih poljanah. Ali niso naši fantje in možje umirali že za Napoleona po Rusiji? Za Radeckega po Italiji? Po Bosni? In za Francg Jožefa po vsej Evropi? In za kakšno idejo, za kakšno veliko misel? Umirali so za slo tujih oblastnikov, za avstrijski imperializem. In milijoni Švabov so umirali za nič drugega kakor za slo po navadnem, umazanem ropanju. Sinovi slovenskega naroda pa so v tej vojni in od kmečkih puntov sem prvič umirali za svojo svobodo, za svojo srečnejšo in lepšo bo-bočnostl Ali ni ta misel nekaj nad vse velikega, -neskončno lepega? Saj so umirali konec koncev za svobodo vseh narodov, za lepšo bodočnost vsega svetal Ali je v zgodovini mnogo narodov, ki so umirali za kaj tako velikega in samo za kaj takega? Malo jih je, zelo malo. Slovenski narod ni nikdar umiral iz sle po ropanju, iz sle po zasužnjevanju tujih ljudstev, razen v kolikor so ga njegovi h:ji gospodarji kot sužnja vlekli na tako umiranje. Kadar pa* jo svojevoljno umiral, jo umiral iz hrepe nenja po svobodi. Za teko vrednoto, za tako dragotino pa je bilo vredno umirati, za tako dragotino je narod moral umirati, ako je hotel v časti ,in sreči živeti! Mater«, ne žalujte preveč za svojimi otroki, če jih ne bol Bodite ponosne, da ste jih rodile poštene in velike, da ste jih rodile junake. Koliko mater danes žaluje po svetu, ki so vendar rodile navadne razbojnike, izdajalce, najogabnejše ljudi. Če tiste žalujejo, .vam ni treba, ve bodite ponosne 1 Žene, ne objokujfe preveč evojih mož, če jih4 ne bo! Padli so kot junaki poštenjaki! S ponosom boete kazale podobe svojih mož svojim otrokom: Tvoj oče, sin in hči, je padel za veliko stvar, za svobodo, padel je za to našo lepo domovino! Dekleta, ne tarnajte preveč za svojimi dragimi, ako jih ne bo! Poleg vas so sicer ljubili še nekaj: svojo domovino. Ali padli so za njo, ker so vas resnično ljubili, in ker so hoteli z vami v tej domovini svobodni srečno živeti. Matere, žene, deklela, ne sprašujte po grobovih svojih dragih! Pokopali smo jih v gorah. Tam ni znamenja, zato, ker nismo mogli dopustiti, da bi sovražnik še njih grob oskrunil, ako bi ga našel. Naš nasprotnik je bil zmožen tndi te umazanosti! Ne sprašujte, ker vem, da bi jim hotele krasiti grobove s cvetjem. Pomlad, ki gre zda j čez naše gore, natresa obilo cvetja na njih grobove! In pomladni vetrovi jim pojo pesem nepozabnosti. Ne bojte se, da ne bi imel kdo obiskovati njih grobove! Za onimi, ki so doma v postelji umirali, gremo vsako leto enkrat, samo enkrat jim nesemo cvetja na pokopališče. Tja na gore, kjer spe vaši dragi P& bomo vedno hodili, spomladi, poleti in pozimi, vekomaj; vekomaj bo slovenski narod hodil tja, in vekomaj se bomo spominjali njih, ki so padli za našo svobodo, za našo domovino. Bodite prepričane, da so vas nad vse ljubili, resnično ljubili! Zakaj samo tisti, ki je brezmejno ljubil svoje najdražje, samo tisti je mogel in upa! darovati za njih svobodo in njih lepšo bodočnost svoje življenje! Miško Kranjec Ljudska pramCH Naša nacionalna politika Lfubllana se spominu padlih Nadaljevanje s 1. strani. stoje za to novo Jugoslavijo borci, ki so pripravljeni žrtvovati svoja življenja, kakor so jih žrtvovali borci v preteklih štirih letih. Na kosteh teh žrtev, na krvi, ki je bila prelita, se zaklinjamo, da bomo to, kar smo si priborili, tudi čuvali, in če bo treba bomo za to dali tudi svoje življenje. To poslednje mora spremljati nas vse, mora spremljati vsakega Slovenca in Jugoslovana. Ce bomo to imeli stalno pred očmi in vršili svojo nalogo, potem vedimo, da bo naša nova združena Slovenija prekrasno mogočno zaživela v novi demokratični federativni Jugoslaviji. Vedno in povsod bomo s ponosom izgovarjali imena partizanov, ki so dali življenje za to svobodo. S ponosom bomo govorili o slovenski ženi, ki je .doprinesla toliko žrtev za to našo svobodo. Slava padlim žrtvami 2ivele naše slovenske matere! V imenu mesta Ljubljane je govori! tov. Ribičič V imenu mesta Ljubljane se poklanjam spominu vseh herojskih žrtev, ki so položili svoja življenja na oltar naše domovine. Poklanjam se spominu vseh tistih junakov, ki so prelili svojo kri za našo osvoboditev. Ta kri je bila naj dragocenejša in najžlahtnejša, kar jo je premogel slovenski narod, a ni bila prelita zaman. Iz nje je nastal nov duh, iz nje je nastal nov čas. In za ta čas, in za ta duh gre zahvala njim, ki se jih danes spominjamo s hvaležnostjo in ki jih nosimo v svojih srcih. Slava njihovemu spominul Govor člana predsedstva AVNOJ-a, verskega referenta pri glavnem štabu Slovenije tov. dr. Metoda Mikuža Tudi na ta dan smo čakali partizani dolga leta. Na ta dan namreč, da v srcu svoje drage Ljubljane posvetimo svoje misli vsem tistim velikim herojem, ki so padli za svobodo slovenske zemlje, za svobodo vsega človeštva. Priznam, da se morda marsikdo od vas težko umišlja v dolžnosti pravega partizana. Nekaj namreč imamo, kar ne pozna svet in ne prizna: to, da so naše vojaške formacije, bataljoni ali brigade nič drugega, kot velike družine. Ce umre kdo v družini, potem sami veste, da je v taki družini žalost. In če je umrl kdo v naših bataljonih ali brigadah, je zavlada v vseh edinicah resnična in prava žalost. Zakaj? Nas partizane ne druži in ni družila samo stroga vojaška disciplina, temveč nekaj, kar je najmočnejšega na svetu: Velika medsebojna ljubezen in prava in velika1 ljubezen do svoje domače zemlje. Zato ni nič čudnega, če je ob pogrebu zajokala vsa brigada, brigada tistih borcev, ki je pravkar gledala smrti v oči, pa je tedaj, ko smo polagali v grob padlega tovariša ali tovarišico jokal vsak borec od vsega srca, in ga ni bilo sram. Preprosti so bili naši partizanski pogrebi. Nekaj pogrebov je bilo celo izvršenih brez duhovnika, toda ne po naši krivdi. Komaj smo končali borbo, je bila naša prva skrb, da spravimo na varno ranjence, kajti vedeli smo, kaj pomeni, ako bi prišel naš partizanski ranjenec v roke okupatorja ali domačega izdajalca. Druga nič manjša skrb in dolžnost je bila, da smo dostojno pokopali naše padle partizane in partizanke. Kje vse leže danes naši osvoboditelji! Skrivajo jih mogočni gozdovi,' kajti okupator in domači izdajalec je bil tako podel, da smo morali pred njim skrivati celo naše mmče. Neštetokrat smO dobili truplo, ki je bilo strahotno iznakaženo, truplo, katerega bi se lotile samo še zveri, Rad bi vam povedal, ve matere- Slovenke, ve žene-vdove, ve sestre brez bratov, vi otroci' brez staršev, rad bi vam povedal nekaj v tolažbo. Toda bodite uverjeni, da človek težko najde pravo besedo tolažbe, kajti vaša žalost naravno je velika. Toda vendar pomislimo, dajmo prostora bolj mislim kot svojim čustvom, kot svojemu srcu. Zavedajte se vsi, da spomin vseh padlih borcev živi med nami. Jaz osebno na primer sem v teku te velike borbe izgubil nešteto najboljših prijateljev in prijateljic. Pokopali smo jih. Leže bogve kje na Notranjskem, Gorenjskem ali Štajerskem. Toda vse te dni, ko ofledujem to veliko svobodno Ljubljano so vsi ti ljudje Je oddolžila osvoboditeljev pri meni. Nosim jih v srcu in jim razkazujem to svobodno Ljubljano, za katero so padli tudi oni. In še nekaj ne smemo pozabiti. Prav ti padli borci so največji opomin, največji glasnik nam živečim: Ne odnehajte od borbe! Držite to, za kar smo mi žrtvovali svoja življenja! In še nekaj, drage matere, drage žene, vdove, otroci. Ne bodo se vrnili več vaši srčno ljubljeni. Sprejmite nas partizane za svoje otroke. Mi, ki smo prišli v Ljubljano, ki smo osvobodili Slovenijo smo vsi vaši, tako kot ste vi bili in ostanete vedno naši. Na koncu je naša velika dolžnost, da se spomnin^ vseh slavnih naših herojev, padlih za svobodo in jih počastimo z enominutnim molkom. Večna slava vsem padlim herojim! Njihov spomin bo živel v nas, v naših srcih in prehajal iz roda v rod. Spomin padlih slovenskih partizanov ne bo nikdar izginil iz srca svobodoljubnega slovenskega naroda. Govor podpolkovnika Winsona, zastopnika zavezniške vojaške sile Ljudstvo Ljubljane! Žal mi je, da ne mo-rem govoriti v vašem jeziku. Naprosili so me naj rečem kaj padlim partizanom iz Ljubljane, našim tovarišem v borbi za svobodo proti nacistični pošasti. Dejstvo, da lahko danes stojimo tukaj v tej uri zmage, je predvsem pripisati njim, njihovemu doprinosu v borbi in uspešnosti ter vrednosti njihovega orožja. Nikdar ne smemo pozabiti njih in njihovih dejanj. Kako naj vzdržujemo tovarištvo, ki obstoja med partizani iz Ljubljane z našimi lastnimi vojaki, mornarji in letalci, ki leže po bojiščih Evrope, v puščavskem pesku Afrike, v džunglah in obrežjih Azije in globokih vodah sedmerih morij. Dobro vemo, kako so nam pomagali vaši hrabri borci izza tistih temnih dni, ko je bil sovražnik le 50 milj od srca Anglije, na pragu Egipta in v gorečem pogorišču Stalingrada. Tisti, ki so se borili z vami v gozdovih in gorah dobro poznajo trpljenje vaših ljudstev, ki so ga mučili izdajalski nemški napadalci in njihovi ubogljivi sužnji fašistični Italijani. Zaradi tega boste razumeli kako počaščenega se čutim, da lahko izrazim svoje čustvo v imenu vseh britanskih vojakov, mornarjev in letalcev, katerih kri se je družila z vašo krvjo. Ne smemo zlorabiti njihovega zaupanja za stvar, za katero so umrli. Dosti krvi je bilo že prelite. Sedaj pa je prišla ura, ko moramo ,zamenjati meč s plugom, vojašnice s šolskimi sobami, bojišča s pravičnimi sodišči. Njihova borba je končana. Njih dolžnost je storjena. Naj počivajo v časti, kot počivajo v miru. Toda mi, ki živimo, moramo še izpolniti svojo dolžnost. Ne smemo zapraviti miru, ki smo ga tako drago kupili. Odločimo se in napovejmo križarsko vojno tem sovražnikom: uboštvu, zatiranju, nevednosti in nesmiselnim prepirom med narodi. Odstranimo iz jezika vseh ljudi besede: tiranija, pohlep, nepravičnost, suž- nost in vojna. Na ta način bomo izpolnili svojo dolžnost m novi svet, ki ga ustvarjamo, bo naš spomenik našim padlim. Heroji Ljubljane, pozdravljam tu! Govor kapetana Blatnika, šefa ameriške vojne misije za Slovenijo Dragi Slovenci in Slovenke! Zelo mi je žal, da vam ne morem spregovoriti v jeziku svoje matere in svojega očeta, ki prihajata iz te prekrasne dežele Slovenije. Kot predstavnik vojaške sile Združenih držav se vam danes pridružujem v tej vaši uri častipolne svečanosti in moram izraziti svoje spoštovanje onim padlim partizanom iz Ljubljane. Bili so vojaki, ki niso vedeli samo proti čemu se borijo, ampak so ravno tako vedeli, zakaj se borijo. In ker so vedeli zakaj se borijo jim je bilo mogoče, da so zdržali v tistih temnih dneh, ki so tekla prva leta vojne, ko so drugi njihovi sorojaki izgubljali upanje, ali pa odkrito sodelovali s fašističnimi in nacističnimi zatiralci. Ravno tako, kot vaši hrabri tovariši, ki so vzdržali v tistih težkih dneh prvih let smo se mi tukaj danes zbrali in naša zaobljuba naj bo, da bomo tudi mi vzdržali v teh težkih letih, ki leže pred nami, ko je treba graditi in na novo delati. 'Delajmo tako, kot so delali ti padli junaki. V imenu hrabrih tovarišev iz ameriške vojske in letalstva, ki so izgubili svoja življenja v Afriki in Evropi, pozdravljam padle junaške borce iz Ljubljane! >Nooa nacionalna politika temelji na tistem demokratizmu, ki daje oso ose-bino resničnemu patriotizmu, o katerem je goooril že naš veliki poet France Prešeren.« Boris Kidrič. Y teh štirih težkih letih osvobodilne borbe je naš narod našel samega sebe; spoznal je svoje prijatelje, odkril svoje sovražnike m jih porazil vojaško in politično. Dolga in trda je bila borba, neštevilne in prekanjene so bile zanjke in pasti, da bi si ob njih naš narod zlomil hrbtenico; zato so tem dragocenejše izkušnje, ki naj mu ob strumnem vkorakanju v zmago služijo kot opomin in napotilo. Najrazličnejše sovražnike je slovenski narod odkril, čim je začel svojo borbo proti okupatorju, celo in zlasti med onimi Slovenci, ki so v lSrčno se Vam zahvaljujem, Vaše Veličanstvo, in vsemu britanskemu narodu, za prijateljske čestitke in pozdrave oboroženim silam in ljudstvom Sovjetske zveze ob priliki dokončnega poraza hitlerjevske Nemčije. Ta zmaga je bila izvojevana z ogromnimi žrtvami Hrabri tankisti, po večini primorski Slovenci, so Trst po osroboditTi okrasili s Titovimi slikami Maršal Sovjetske zveze Stalin pa je poslal predsedniku Združenih držav Amerike, Trumanu, naslednjo pozdravno brzojavko: »Prisrčno se Vam zahvaljujem za prijateljske čestitke ob priliki brezpogojne predaje hitlerjevske Nemčije. Ljudstva Sovjetske zveze globoko cenijo udeležbo prijateljskega ameriškega naroda v sedanji osvobodilni vojni. Skupni boj sovjetskih, ameriških in britanskih armad proti nemškim osvajalcem, ki je končal z njihovim popolnim porazom in propadom, bo zapisan v zgodovini kot vzor" bojnega sodelovanja naših narodov. V imenu sovjetskega ljudstva in sovjetske vlade Vas prosim, da sporočite ameriškemu ljudstvu in hrabri ameriški vojski tople pozdrave in čestitke k veliki zmagi.c TASS. sovjetskih in britanskih ljudstev ter ljudstev zavezniških držav. Skupno krvoprelitje v ostrem boju proti hitlerjevskim tolpam je utrdilo prijateljstvo britanskih in sovjetskih ljudstev. V imenu sovjetskega ljudstva Vam pošiljam, Vaše Veličanstvo, kakor tudi britanskemu ljudstvu in oboroženim silam Velike Britanije tople čestitke v dnevih naše zmage nad Nemčijo in upam, da bodo zavezniški odnosi med našima državama, katerih trdnost se je izkazala med to vojno, vodili do še trdnejšega in zaupnejšega sodelovanja v dnevih miru za dobrobit vseh svobodoljubnih narodov.« TASS. * Poslanica maršala Stalina 9. Churchillu London, 11. maja. Maršal Stalin je v poslanici g. Churchillu rekel sledeče: Vam junaškim britanskim oboroženim silam in vsemu britanskemu ljudstvu pošiljam prisrčne pozdrave in vam prisrčno čestitam k vaši veliki zmagi nad našim skupnim sovražnikom, nemškim imperializmom. Ta zgodovinska zmaga je kronana s skupnim bojem sovjetskih, britanskih in ameriških armad za osvoboditev Evrope. Prepričan sem, da se bo po vojni nadaljeval uspešen in prisrčen razvoj prijateljskih odnošajev, ki so vzpostavljeni med našima dvema deželama. Nov ožji sestanek zavezniških voditeljev London, 12. maja: Britanija je pripravljena začeti z delom za obnovo in razpravlja o možnosti v bližnji bodočnosti, o volitvah in sestanku med g. Churchillom, predsednikom Trumanom in maršalom Stalinom, ki se bo, kakor mnogi smatrajo, vršil v Londonu. Dopisujte »Ljudski pravici«! Prispevke naslovite: Uredništvo »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6-111. Izpolnila se mi je vroča želja, da si poleg naše Primorske vsaj mimobežno ogledam tudi Trst, tisti Trst, ki so ga naše čete pred nedavnim ofvobodile, Trst, o katerem smo mi toliko sanjali, govorili in pisali. Trst, ki prav gotovo ne spada nikamor drugam kakor k nam. Prišel sem, da si ogledam to mesto, pa zdaj po naključju ne morem iz njega, kakor da sploh ni nobene poti od tod. Dve uri sem odločil za najbolj površni razgled, pa že tretji dan tavam po ulicah, gledam skozi okno na trg, in spet tavam, na grad, do luke, po trgih in spet po ulicah. Srečal sem se z mestom, s Trstom. Stvar ni tako preprosta. Vedno sem se bal mesta in pobegnil kar najhitreje iz njega. Bal sem se, ker sem mislil, da bom utonil v njem. Nekoč sem samo slutil, zdaj pa vem, kako strašno je utoniti v mestu. Zaiti v mesto in ne najti poti iz njega! Ko sem ga gledal iz daljave, se mi je zdelo lepo, čudovito s svojo lego, z morjem, s hribi \ ozadju, za katere se je stisnilo kakor v zavetje pred nesrečo. Toda izgubiti se v njem, doživeti, da te mesto pregazi, ne, to ni več prijetno. In mesto te potisne ob tla, stre te kakor človeška noga mravljo. Razodelo se mi je, kako strašen je boj z mestom, kako sicer počasi, a zato tem po-šastneje seda nate, kako te stisne za vrat in te ne izpusti več. Močan moraš biti, da si mu kos. Gledal sem Trst, najprej s tiste poti od Občin navzdol. Prav gotovo ga je vsakdo od tam gledal, in od tam je to mesto res čudovito, ko se kakor v koritu spušča proti morju in se tam ob vodi nagomili, kakor ogromna množica ljudi na zborovanju. Tam ne more naprej, tam je voda, morje. Naše morje! Čudna stvar, morje! Pojem vode vendar ni tako preprost. Kadar sem v teh treh dneh gledal to morje, nikdar ni bilo enako prejšnjemu, in zdaj se mi zdi, da ta stvar ni mrtva, marveč živa in da živi večno v tem svojem spreminjanju barv in v svoji večni razgibanosti. Videl sem ga tudi zvečer, ko se je zahajajoče sonce kopalo v njem. Zdaj razumem, zakaj ga ljubijo ljudje, ki žive ob njem. Zdaj tudi razumem, zakaj te ljudi večno mika ta brezkončna ravan. Pa saj mi nismo šli na morje samo zaradi barv, ne zaradi sanj naše Lepe Vide. Barve bodo kradli morju naši slikarji, poezijo bodo ob njem snovali pesniki. Toda vse to je mnogo premalo, da bi si kak narod samo zaradi tega želel na morje. Slovenski narod potrebuje morje sicer za mnogo bolj vsakdanje stvari, toda narod ob morju ne more živeti, ako je vmes postavljena nasilna ograja. Mi nismo osvobodili Trsta iz lakomnosti po luki, po morju, iz lakomnosti po mestu, iz lakomnosti po nečem tujem, ali iz najmanjše sle po maščevanju nad tujim narodom. Morje je naše. Zgodovina je bila za nas vedno tako grenka, tako trda in nam je nekoč .trgala vsa naša mesta. Pa vendar, ne le da slovenski narod obdaja že po najbližji okolici. Že s predmestji. Trst, slovenstvo sega v Trst sam. Ni naša krivda, če imamo samo manjšino, naše veliko spričevalo življenjskosti je, da nismo umrli tam. Toda kakor se zavedamo svoje manjšine, svojega velikega dokaza, se za-vedmo tudi tuje večine, ki jo spoštujemo. Luka je prazna, zapuščena, brez tiste razgibanosti, ki je sicer najbrž nekaj vsakdanjega v'takih velikih pristaniščih. Barke počivajo, stisnjene druga k drugi, in zdijo se ti, kakor bi se prijele za roke in se ujele za obrežje, da jih kam ne odplavi. Po odprtem morju plove nekaj tistih jadrnic, ki jih mi poznamo večinoma iz povesti ali iz pesroi. To niso tiste velike, prekmorske ladje. To je samo poezija, morda še ribolov. Več prav gotovo ne. Za morje so potrebne ladje* take, ki niso v nikaki zvezi s poezijo, pač pa s trgovino, s prometom. Mi jih nimamo. Nič zato. Še nikdar ni bilo tako, da bi si kak narod najprej zgradil ladje, potem pa šel iskat svoje morje. Mi smo imeli morje v poeziji, v umetnosti, imeli smo tudi resnično obrežje, samo luke nismo imeli, ker so nas večno potiskali od nje v gozdove in hribe. Nič zato, če še nimamo ladij. Zdaj imamo luko, mesto s pristaniščem. To je pot, neskončna pot. Odprli bomo to pristanišče za velike ladje, za velik promet, za blagostanje, za srečo ljudi. Od tod se bodo razlivale poti po suhem v velik del Evrope, in od tod se bodo iz osrčja Evrope razlivale poti po vsem svetu, vse tja, do kamor seže 'morje. Trst ne bo sam sebi namen, gomila brez zaledja, prepuščena trohnobi, umiranju. Cvetoče mesto bo, in nekoč nam bo hvaležen, ker smo ga rešili smrti, in hvaležen nam bo za srečo, ki mu jo prinašamo. Nekoč se nisem upal ozreti v obraz mestu. Bilo mi je tuje, nepomembno za nas. Zdaj sem se ozrl po njem, od blizu, na ulici sami, potem od daleč, z gradu, in iz svojega okna rad gledam. Na ulici je stvar zelo preprosta: ljudje hitijo, vsakdo na svojo stran. Ulice, so zatrpane 8 hišami; kakor nekaki predori so, ali reke z visokimi nasipi, reka, ki te nese bogve kam, in nad tabo je samo košček .vročega juž- nega neba. Ogleduješ si hiše. Na stotine jih je kakor pač v vsakem mestu, tiiše in nič drugega. Hiše z okni in z enimi durmi. Ampak vmes so tudi tiste lepe zgradbe, ki jih nezanimive, vulgarne hiše ne morejo z*abrisati v lepoti, v mogočnosti. Ampak te so razmetane, in je že tako. da se na ulici med vrvežem ne moreš razgledovati po tistem, kar te mika. Izogibaš se avtomobilom, vozovom, kolesom, ljudem in zopet ljudem. Večno premikanje, večno hitenje, ne da bi človek vedel kam in zakaj. Obrazi, obrazi... čudni obrazi. To niso naši obrazi iz gozdov in gora, to so zglajeni obrazi velikega mesta. Iz gozdov prihajamo, z gora, naše obraze je barvalo sonce, in veter jih je razjedal, in veter je našim partizankam česal lase, pa smo v tej mestni uglajenosti nekam surovi, okorni. Videl sem poglede nekaterih ljudi, videl sem poglede tudi takih, ki so nam hoteli povedati, da smo navadni barbari, in kako, da upamo v to mesto, polno spomenikov! Nismo barbari, narod kulture smo, narod žive, nove kulture. Morda nimamo toliko starih spomenikov, toliko razvalin. Imamo pa živo silo, ki bo ustvarjala veliko lepo kulturo. Spoštovali bomo to njihovo staro kulturo, ali prihajajoč z gora, kamor smo ponesli svojo lepo, spodobno kulturo, bomo gradili nekaj novega, nekaj kar bo dostojno stalo ob tej njihovi kulturi, kar jo bo prej ali slej daleč preseglo. Tudi za to smo sposobni! Gledam skozi okno na velik trg. Vse je tako živo, vse tako hiti, hiti in zopet se nenadoma na trgu vse ustavlja. In ko gledam vse to, se mi zopet in zopet vsiljuje vprašanje: kam, zakaj? Trgovine so zaprte, kavarne so zaprte, kino prav tako, gledališča, uradi, gostilne, skratka vse je zaprto. Gledam iii se sprašujem: Kaj počnejo vsi ti ljudje? Tam nekje po naših vaseh, po naših poljih ljudje zdaj delajo, od zore do mraka. Posadili so in zdaj že okopavajo. Tam je vedno dovolj dela, celo preveč ga je. Ampak tam so ljudje raztreseni po velikem prostoru. Da, uradi, trgovine, promet, industrija, obrt, in kaj vem kaj vse še. Toda tudi to je še premalo. Morda na vsakega desetega kaj pride, mogoče celo na vsakega petega. A kaj vsi drugi? Zares, preden si z vsem gotov, mine dokaj časa, in si že res utrujen. In k temu še kakšni majhni opravki. Vse to še ni tako hudo, tako je bilo sto, da, tisoč let. Pa se vprašaš, od česa ti ljudje žive. Zakaj jesti vendar morajo nekaj, morajo, ako hočejo živeti. Jesti hočeš vsak dan trikrat, vse leto, vse življenje, vedno, vedno. Tu ni žetve, ne letne, ne jesenske, tu nikdar nič ne zori, sera je treba samo dovažati. Dan za dnem, leto za letom, vekomaj dovažati. Za kruh bomo' poskrbeli, morali bomo poskrbeti. Skoraj za pol milijona ljudi. Tudi za toliko bomo poskrbeli. Naša polja bodo rodila. Nimamo sicer neskončnih polj, ali na teh bo moralo zrasti dovolj dobrega kruha za vse. Zrastlo ga bo! A tudi to mesto bo moralo ustvarjati. Ne bo oralo, toda mesto lahko ustvarja tisto, česar vas ne zmore! Zaživelo bo! Zaživelo pravo, veliko življenje! Lotili smo se mesta, velikega mesta! A mi moramo biti vsemu kos. Ne bomo klonili, zmagali bomo! Mi moramo zmagati! Slovenski narod se je dolgo, dolgo učil, v poslednjih štirih letih je samo dozorel, dozorel toliko, da je ustvaril svojo državo, in zmogel bo zato tudi še tako težke stvari, kakor je mesto! Ko sem se peljal v Trst, sem videl na cesti v Občinah razdejanje, zapuščeno bojišče: razbiti tanki, kamioni, topovi, vozovi, avtomobili, orožje... Ljudi ni bilo več tam, mrtve so pokopali, ranjene odnesli. Samo sledovi krvi so še bili tam. Tam se je naša vojska spopadla s sovražnikom za Trst, tam se je odločila bitka, tam smo mi zmagali I Bila je težka, krvava bitka. Mi smo zmagali. A nas čaka še druga bitka. Ne sicer krvava, zakaj vojna je končana, in mi nimamo nikakega namena, da bi se še s kom bojevali, razen če bo treba še kdaj braniti našo svobodo, našo samostojnost! Čaka nas drugačna bitka! Ne z ljudmi samimi, bolj z mestom samim. Mesto je strašno, ako ti sede na vrat in te pritisne k tlom. Nas ne bo, ne sme nas. Mi bomo pridobili to mesto in ga dvignili in nekoč nam bo hvaležno, ker se nismo ustrašili! In ko bodo vsi ti ljudje nekoč hiteli po teh ulicah in trgih, bodo vedeli, kam in zakaj hitijol Gledam vojake. Mnogo jih 'je vedno na ulicah. Sprehajajo se, kadijo pipe, iščejo gostiln, spremljajo dekleta in si z rokami dopovedujejo. So stvari, o katerih se da z rokami in s pogledi pogovoriti in domeniti. Pa gledam naše fante, utrujene, na drugi strani pa ponosne in samozavestne. Umirjeno in dostojanstveno korakajo po mestu in ga čuvajo, in navda me zadovoljstvo, ko pomislim, da se vsi zavedajo, kako velike naloge smo se lotili. Mi vsi smo se je lotili, ker smo se je morali, ker smo reševali svojo zasužnjeno domovino. In ko gledam vse te naše ljudi, nimam nikake posebne skrbi: toliko velikih in težkih stvari smo rešili, rešili bomo tudi to. Mi bomo rešili to mesto) Miško Kranie* Izmenjava brzojavk med maršalom Stalinom in predsednikom Trumanom Kralj Jurij VI. predsedniku Sovjetske Zveze - Katinimi 4 Ljudska ^pravica Martbsar ©si^ojcn Poročilo gen. štaba jngoslov. armade: Beograd, 12. maja. (b) Vojno poročilo generalnega štaba jugoslovanske armade z dne 12. maja 1945 sc glasi: V svojem prodiranju proti Avstriji uničujejo naše čete sovražne skupine, ki še nudijo odpor, in razorožujejo neprijatelj-ske edinice, ki se predajajo. Uničene so ali zajete 104., 373, 369., 392. divizija in divizija »Prinz Eugen« in »Sie-gard« ter ustaške divizije 4., 6., 10., 11., 12., 13., 15., 16., IS., 19. in 20. kakor tudi vsa žandarmerija in policija. Veliko število ujetnikov in velike količine vojnega materij ala je padlo v roke Poročilo Sovjetskega obvestilnega urada o operacijah za dan H. maja Moskva, 12. maja. Dne 11. maja so čete Leningrajske fronte še nadalje sprejemale skupine in enote Kurlamlske skupine nemških čet, ki so se predale. Od dne 9. maja do 11. maja se je predalo 153.000 nemških častnikov in vojakov ter 14 generalov. Med ujetimi generali so, dodatno k onim, ki so bili že prej imenovani, poveljnik 563. pehotne divizije, generalni poročnik Neumann, poveljnik 27. pehotne divizije generalni poročnik Strachwitz, poveljnik 30. pehotne divizije generalni major Geutze, poveljnik 263. pehotne divizije generalni major Na-meun, poveljnik 24. pehotne divizije generalni major Schulz, poveljnik bojevniške skupine 23. letalske divizije generalni major Dart. Prevzet je bil sledeči plen: 75 letal, 244 tankov in motoriziranih topov, 948 poljskih-topov, 3233 minometov, 2000 strojnic, 41.300 pušk in brzostrelk, 130 oklepnih avtomobilov. (Tass.) Kratke vssti ' V Češkoslovaški so še borbe London, 12. maja: Sovjetske sile v Češkoslovaški preganjajo Nemce, ki so odbiti brezpogojno predajo. Sovjeti so zasedli več mest in se zahodno od Plzna združili z ameriškimi četami. London, 11. maja: V treh področjih v Češkoslovaški so nemške čete odbile zahtevo, da izroče orožje in se še vedno poizkušajo prebiti proti zahodu. Sovjetske čete so ujele 63.000 Nemcev, ki so prelomili pogoje o kapitulaciji. Predsednik Benes prispel v Prago London, 11. maja: Predsednik Beneš se je danes vrnil v prestolnico. V Pragi likvidirajo poslednje nemške strelce. Tudi Norveška se čisti London, 11. maja: Vse nemške čete v Norveški morajo oditi iz vseh mest na določene kraje v notranjosti (Ježele, kjer bodo ostale, dokler se ne bodo vrnile v Nemčijo. Ves dovoz za nemško vojsko v Norveški je ustavljen in Nemci morajo živeti od rezerv hrane, s katerimi razpolagajo. Britanski poveljnik v Norveški je danes na konferenci za tisk izjavil, da je sodelovanje s sovjetskimi četami odlično. Pričakuje se, da se bo v kratkem pričela razprava proti Quislingu. Skrivajo se in izvršujejo samomore London, 12. maja: Quislinški šef norveške policije Jones Li je izvršil samomor. — Francoz De Brineau je bil tudi aretiran po ameriških četah, ki iščejo Himmlerja v okolici Salzburga. Ppofti Beli >Hej tovariši, ali vidite Ljubljanski grad!« je udarilo iz sahoga grla. >Kje ste sedaj švabobranci, ki nam branite vhod v našo Ljubljano, kje k Izzivajoči glasovi naših borcev so odmevali v gozdovih nazaj proti Turjaku. Upognjena pfeča so se jim vzravnala in trudne cči so zažarele. »Ljubljana!« Bili so trudni, prašni in žejni, toda ta hip so na vse to pozabili. Borci, ki so se dolge mesece borili v Kočevskih gozdovih, in oni, ki so v borbi prihajali k nam preko dalmatinskega kamenja od onstran Velebita, so začutili v svojem srcu tisto neugnano veselje, po katerem so sanjali vsa ta dolga leta. Z Golovca je zapihala hladna sapa. Visoko v zelenih krošnjah je nemirno zašuštelo, in zdelo se je, da drevje pozdravlja naše borce. Nekjtf za hribi je zamolklo zabobnelo. Po grebenu se je vzpenjal brigadni obveščevalec proti položajem. Govoril je kratko s komandantom, pozdravil in zopet v diru izginil za ovinkom. S čela je prišlo povelje: Tišina! Brez glasu so se borci pomikali po cesti. Slišal si le še zamolklo udarjanje okovanih vojaških čevljev. Kmalu smo zapustili belo, zaprašeno cesto in krenili na desno v gozd. Pod nami je ležala Pijava gorica. Nisi slišal ne pasjega lajanja, niti otroškega smeha. S prostim očesom pa si lahko opazil zelene postave Nemcev, ki so se plazili med nemimi hišami. >Na položaje!« Polegli smo za drevje. V naših čet. Osvobojena in očiščena so naslednja mesta in kraji: MARIBOR, SLOVENSKA BISTRICA, KRŠKO, BREŽICE, ZIDANI MOST, KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, BLED, JESENICE in veliko število drugih krajev. V borbah in pri očiščevalnih akcijah je bilo ubitih 2800 in zajetih 15.700 sovražnih Vojakov in oficirjev, med njimi več generalov. Poleg velike količine drugega orožja in vojnega materijala je bilo zaplenjenih 240 topov, 10 tankov, 800 kosov avtomatskega orožja, 1250 motornih vozil in 39 letal. Zmagovalci svojemu maršalu Ob osvoboditvi Ljubljane je Štab VIL korpusa Jugoslovanske armade odposlal naslednji dve brzojavki: Ljubljana, 9. maja 1945. Maršalu Jugoslavije tov. Josipu Brozu-Titu! Iz osvobojene Ljubljane Ti pošiljamo iskrene pozdrave! Neizmerno smo srečni, da smo pod Tvojim vodstvom uresničili naš štiriletni sen. Naša težko preizkušena Ljubljana se veseli največjega uspeha svojih enot. Vsi skupaj pa kličemo: Živel mar|al Tito! Smrt fašizmn — svobodo narodu! Komandant — polkovnik: Franc Poglajen 1. r. V. d. politkomisarja — podpolkovnik: Janez Vipotnik 1. r. OsvsbcdHelji dobivajo čestitke Ljubljana, 9. maja 1945. Štabu IV. jugoslovanske armije! Ob osvoboditvi naše drage Ljubljane Vam pošiljamo iskrene pozdrave. Veliki uspehi IV. armije so dosegli, da je Slovenija osvobojena. Zahvaljujemo se Vam za vaše modro vodstvo operacij. Smrt fašizmn — svobodo narodu! Komandant — polkovnik: Frane Poglajen 1. r. V. d. politkomisarja — podpolkovnik: Janez Vipotnik 1. r. Štab VIL korpusa je prejel naslednji brzojavki: Beograd, 9. maja 1945. Komandantu VIT. korpusa Jngoslovanske armade! Delavci in nameščenci ortopedskega zavoda pošiljamo ob priliki osvobojen ja naših slovenskih krajev prisrčne čestitke hrabrim borcem VIL korpusa JA zaradi sijajnih uspehov za popolno osvoboditev jugoslovanskih narodov izpod fašističnega suženjstva in tiranije. Naj živi Jugoslovanska armada na čelu z vrhovnim komandantom tovarišem maršalom Titom! Smrt fašizmu — svobodo, narodu! (Sledijo podpisi.) Dodekaneški otoki očiščeni London, 11. maja: Osvobojeni »o vsi Dodekaneški otoki in uje^e so vse nemške posadke, ki »o štele 25.000 mož. L.&iblfasail dolini je zagrmelo. Močno je udarilo med nas. Sovražna artilerija. Opazili so nas. Zopet je udarilo, zopet... in utihnilo. Samo nekaj trenutkov je vladala tišina in začelo se je pokanje, šuštelo je na vse strani, ko da bi se krogle razletavale ob vejah. ‘>Napadajok Naši mitraljezi so zaregljali v odgovor, puške so počile. Zgrabili smo se. »Tovariši, po njih! Na juriš !< je na desni zagrmel »operativni«. »Na juriš! Bijte po njih!« je zadonelo h mladih grl. In pognali smo se kvišku. Med drevjem smo si krčili pot za belimi. Samo še tu in tam sprožijo kak strel. Umikajo se. »Ilura!« In že smo v vasi. Nismo se ustavili, gnali smo jih naprej proti Gunvnišču. Medtem se je stemnilo. V trdi noči smo zasedli položaje na grebenu, levo in desno od vasice. Proti jutru je javil obveščevalec: »Sovražnik se je umaknil iz Škofljice in je zasedel drugi greben nad vasjo.« Mahnili smo jo haprej, zasedli Škofljico in položaje na prvem grebenu. S prvo jutranjo zarjo je počilo. Borba je bila kratka. Vrgli smo jih nazaj, na Orlov vrh, zasedli Lisičji vrh in položaje na pobočju. Tovariš Janez, komandant Levstikove brigade se je za kratek hip ustavil in se zazrl v grad Lisičje. Rdeča jutranja zarja je ležala nad njim. »Da, grad Lisičje,« in s prstom je pokarzal proti globeli, v kateri so počivala trupla partizan«?, ki 90 jih pred leti po- i klali beli in zmetali v globino. Toda kmalu ■ Poziv! Zbirajmo ves arhivski materijal iz časa narodno osvobodilnega boja! Zbrati moramo vse arhivalije iz časa narodno osvobodilnega boja: partizanski in sovražni tisk, upravne, civilne in vojaške listine, dnevnike, fotografije itd. To so dokumenti veličine naše borbe, propalosti naših sovražnikov in njihovih uničevalnih namenov. Ta dragoceni material ne sme propasti. Služil nam bo za potrditev nas samih, za mednarodno propagando in na mirovni konferenci ter kot zgodovinski material za verno sliko te velike dobe. Na podlagi odloka Predsedstva Slovenskega narodno osvobodilnega sveta z dne 27. januarja 1945. leta pozivamo vse organizacije Osvobodilne fronte, vsa naša civilna in vojaška oblastva, vse druge organizacije, društva in zasebnike, ki imajo kaj omenjenega materiala, naj ga oddajo v Univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer bo za to določen poseben prostor. Zasebniki, ki so pripravljeni to gradivo izročiti, morejo zahtevati zanj primemo odškodnino. Vse one, ki takega materiala sami nimajo, a vedo, kje je shranjen, pozivamo, naj nam takoj sporoče lastnika i# kraj, kjer se tako gradivo nahaja. 11. maja 1945. Znanstveni institut pri predsedstvu SNOS. Objava Po odloku Predsedstva SNOS-a z dne 27. januarja 1945 so zaščiteni vsi znanstveni, umetniški ter ostali kultumo-zgodovinski predmeti, ki so v javni ali zasebni lasti (knjižnice, arhivi, cerkve, gradovi, oprema šol, gledališki odri, zbirke slik in kipov, galerije, muzeji, znanstveni laboratoriji, znanstveni zavodi, javni spomeniki, umetniške in zgodovinske zgradbe). Na osnovi odloka je najstrožje prepovedano vsako odnašanje, skrivanje, poškodovanje in uničenje teh predmetov. Krivci bodo postavljeni pred sodišče. V3i znanstveni, uTn etn iški in ostali kultur-no-zgodovinski predmeti morajo ostati tam, kjer se nahajajo ter bodo prevzele njihovo varstvo naše vojaške in civilne oblasti. Odne-šeni predmeti morajo biti pod kaznijo vrnjeni na svoje prvotno mesto. Znanstveni institut pri Predsedstvu SNOS-a. Komisija za ugotovitev škode na kulturnozgodovinskih predmetih Slovenije. Jugoslovanska armada Glavni štab za Slovenijo Komanda mesta Ljubljana Oglas Pri tromostovju, oziroma na okoliških ulicah je bila izgubljena iz avtomobila usnjena torbica, v kateri je bilo 180.000 lir in dva računa; vse je vojaška last. Zato naprošamo najditelja, da torbico čimprej odda v pisarni Štaba Komande mesta Ljubljana. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Komandant-podpolkovnik: Jože Borštnar 1. r. Naročniki, ki žele prejemati »Ljudsko pravico« na dom, naj pošljejo prijavo na naslov: Uprava »Ljndske pravice« JLjubljana, Kopitarjeva ul. 6 mu je pogled ušel proti Orlam in naprej proti Ljubljani. »Sedaj je prišel tisti čas, ko boste plačevali zadnje račune,« je siknil med zobmi. Naslednjega dne zjutraj je prišlo povelje: »Vrzite sovražnika iz vasi Orle in zasedite tam položaje«. Zgodaj se je začelo. In zopet je žvižgalo in grmelo, toda v dopoldanskih urah smo se začeli spuščati v dolino. V strelcih smo prodirali. Obstali smo na zadnjem področju, kjer ni bilo več drevja. Po goli čistini smo prodirali navkreber. Sredi čistine so nas opazili in tedaj je zaregljalo. V hipu smo polegli. Toda samo za hip. Kratek pogled na levo in desnt), če je zveza v redu in že je zadoneli: »Na juriš, na juriš!« Po strmini smo se zapodili proti sovražnim bunkerjem. »Takoj smo na vrhu! Na juriš! Tovariši, naprej!« je grmel komandant France na čelu svojega bataljona. Bili smo na vrhu. Grmeli so minometi, mitraljezi in puške. »Bum — tresk!« Bil je pravi pekel. Pred nami so čepeli bunkerji in bruhali ogenj iz min. Samo še dvajset korakov — in v mrtvem prostoru bomo. Samo še dvajset korakov — in za vedno bo ugasnil ogenj v njihovih linah. Toda nenadoma trešči za nami, zemlja pod nogami je zatrepetala. »Tanki!« je za-kljcal nekdo. Nemogoče bo izvesti povelje. Nazaj! Umaknili smo se na stare polža je. Komandanta Levstikove in Ljubljanske brigade sta se zamišljeno sklanjala nad zemljevidom. »Povelje je povelje. Izvršili ga bomo. Še enkrat napademo.« Ob dveh popoldne smo bili pripravljeni In zopet je komandant bataljo- ČITAJTE, SIRITE IN NAROČAJTE »LJUDSKO PRAVICO«! Partijske organizacije, organizirajte dopisništvo in javljajte predloge za izboljšanje kolportaže! Objave Aktivistom OF! Za vse aktivistke in aktiviste OF bo jutri v nedeljo, dne 13. t. m. ob 8. uri zjutraj zl>or v mali dvorani kina »Matice«. Poziv velja vsem aktivistkam in aktivistom, ki so delali v času okupacije in aktivno sodelovali v dneh osvoboditve Smrt fašizmn — svobodo narodu! Maša zndušnica za padle borce. V ponedeljek 14. t. ni., bo ob 10. uri v stolnici maša za-dušnica za padle borce. Službo bo daroval dr. Metod Mikuž. Interna in kirnrgična k!:nika javljata, da so obiski od ponedeljka, 14. t. m. dalje zopet kakor prej in sicer 3 krat tedensko, v sredo, soboto i