Trst. v ponedeljek 17. julija 1905
M- likaj* tmU du.
:«d ob B«<ieltan in Druoicifa ob 5. ari. ob ponedeljkih ot>
t. un nanj.
'»uil^Bf it«* t1 I k ♦» *e t>r<*iataio po 3 novi. 6 stotin K r đaasnil tonafcarnui ▼ Tr*tu m orolici. Ljubljani. Gonci Kras a. Mtriboru. Okivcu. Idriji, Petru. Sežani
Nabreiim. Noimmkb itd. e Im airorkf sprejema uprava lista „Edino«;" oilra J »nrl* Oaiatti it. IS. — t radne sr« m> od j. pop. d« iTf^er. — One oirivom 16 nt na vruto petit; posianice i k* jame sanraie in domaći oclaai po pogodbi.
TELEFD5 ite*. 11»7.
9tasii« političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć 1
Naročnina znaia
t* vse leto K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaroćbe orez aoposiane naročnine ne uprava ne ozira. 7ai dopisi nai se pošiljajo na uredništvo lista »frankov itn«
jiHina se r-e sprejemajo In rokopiai se ne vračajo. >'aro«"'niuo. ogiase in reclamaciie je pošiljati aa upravo 'ista
JKEDNIŽTVO: al. Ufor*io Galatti 18. (Narodni dom.l Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik ton&orcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista ..Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it, 18. PoŠtno-hranfSnlčni račun št. 652.341.
Dogodki v Rusiji.
Ddmenti o bolezni Pobedonosceva.
PETKOGKAD 16. Poročilo lista »Naša Žizu« o bolezni Pobedonosceva je popolnoma neresnično. Pobedonoscev, se nahaja na svojem posestvu v Ca rs kojem ter je popolnoma zdrav.
Buliginov naslednik.
PETKOGKAD 16. Vsled imenovanja VVitteja mirovnim pooblaščencem, se ustavni načrt Buliginov baje izroči komisiji. To bi i>omemalof da se proglašenje ustave za dva meseca zakasni. Ker se je car odločil za sklep miru, ni potrebno, da se narodno zastopstvo takoj skliče. Ni verojetno, da }«>stane knez Sviatopolsk-Mirski naslednik Buliginov, govori se marveč, da bo T repov bodoči minister za notranje stvari.
Odkrili so tovarno za bombe v Petrogradu.
BEROLIN 16. »Beri. Tageblattu« poročajo iz Petrograda: Včeraj so v središči mesta, ob T on tanki, v hiri poleg mini-sterstva za promet, odkrili tovarno za iKHiibe. Ko je policija po noči prišla v poslopje, je bila sprejeta s streli, vsled česar je bil ranjen en policijski častnik in n hlapec. Napadalec je bil aretovan. Isti e imel ponarejen potni list. Našli so mnogo ugotovljenih bomb, 16 kilogramov dinamita, mnogo proglasov, v katerih se poživlja delavce, naj dne 22. julija, na dan, ko so se pred pol leta v Petrogradu vršili znani krvavi dogodki, prirede demonstracije, naj mečejo bombe v vojaštvo in občinstvo, ter naj v znamenje simpatije izobesijo črne zastave.
Državni svetovalec Ivanicki aretovan.
BEROLIN 16 Iz Petrograda javljajo : V stanovanju državnega svetovalca, inže-nirja za cestne gradnje Ivanickega, se je imela vršiti hišna preiskava Ko je prišla v spremstvu hišnega oskrbnika v stanovale policija, je Ivanicki večkrat zaporedoma vstrelil, ter hišnega oskrbnika ubil, \»»močnika okrajnega nadzornika pa ranil.
Na to je Ivanicki bežal na streho ter pretil, da vsakega ustreli, kdor bi se mu hotel približati. Morali so priti na pomoč kozaki Z velikim trudom so konečno Ivanickega aretirali.
Prepovedan kongres zemstev v Moskvi.
BEROLIN 16. Iz Moskve jjoročajo : Moskovski generalni guverner je brzojavnim potoni ukazal guvernerjem onih gubi mi j, ki imajo zemstva, naj obvestijo zemstva in zastopnike mest, da ni dovoljen
kongres, ki so ga nameravali sklicati dne 19. t. m. ter da nai se dotičniki ne se-stanejo.
--> • <--
Brzojavne vesti.
Novi španski minister za finance.
— _ MADRID 16. Jose Echegarav je prevzel listnico finančnega mrnisterstva. Isti je
Vojna na skrajnem Vztoku.bil že okol°leta 1870 minister za uk in
Japonci na Kaliaiinu.
TOKIO 16. (Uradno). Oddelek japonske armade na otoku Sahalinu poroča, da je prepodil sovražne čete iz okolice Vla-dimirovke in Blijneje, dve milji zapadno od Vladimirovke ter da je dne 10. t. m. zasedel oba kraja. Sovražne čete so se umaknile v utrjene pozicije severno od Dolineje, kjer so se z nekoliko poljskimi in strojnimi topovi trdovratno branile.
Dne 11. t. m. so naše čete energično napadle sovražnika ter so ga dne 12 t. m. potisnile proti Manki. Izgube sovražnika niso še stalno določene, toda ceni se, da je isti izgubil 150 mož.
Glede vprašanja o premirju.
LONDON 16. List »Globe« je prejel iz New Vorka nastopno poročilo : Roose-velt se zopet resno trudi, da bi pregovoril Rusiio in Japonsko, da skleniti premirje,
Mit ovna pogajanja, >Vitte odpotuje.
PARIZ 16. Glasom neke vesti iz Petrograda odpotuje Witte dne 16. t. m. v Pariz. Njegova soproga ga spremi do Pariza. Dne -j6. julija se \Vitte vkrca v Cherburgu.
Hitte !>o občeval direktno s carjem.
PARIZ 16. »TempS€ je prejel iz Petrograda nastopno brzojavko: Zagotovija se, da je VVitte tekom dolgega razgovora, ki ga je minoli petek imel s carjem, zahteval, da bo za časa mirovnih pogajanj občeval direktno s carjem in ne z uradnimi pisarnami. \Vitte bo direktno v zvezi s carjem potom posebne brzojavne žice, ki bo napeljana v carsko palačo.
Car je na to zahtevo pristal. Na enaki način je bil početkom vojne direktno s carjem v zvezi iz Mandžurije tudi admiral Aleksej.
Položaj v Odesi.
ODESA, 16. Trgovci v Odesi nujno žele, da bi bilo odpravljeno obsedno stanje, ki neizmerno škoduje trgovini in prometu. Generalni guverner noče pa o tem ničesar vedeti ter je izjavil, da bo vojno stanje v Odesi trajalo še šest mesecev, češ, da revolucijonarci nadaljujejo svoje delovanje.
trgovino
Ustaja na Kreti.
RIM 16. Kakor poroča »Tribuna*, odide 190 mož na Kreto, da ojačijo tamošnjo italijansko posadko.
Maročansko uprašanje.
PARIZ 16. Ministerski predsednik in ■ minister za vnanje stvari Rouvier je včeraj popoludne vsprejel nemškega poslanika kneza Radolina.
Princesinja Helena
BELIGRAD 16. Princesinja Helena, hči kralja Petra, je otišla v Italijo posetit svojo teto, italijansko kraljico Heleno.
Utrjenje Bospora.
CARIGRAD 16. Poročila listov, da je ruski poslanik Sinovjev protestiral proti spopolnjenju in obo» oženju vtrdeb ob Bosporu, se od kompetentne strani de-mentirajo.

PO D L I S T E K.
2.»0
Prokletstvo.
fo j^viasKi roniin Avgusta Šc>no* — NaJtijevnl m ioTriđ I. E. Tcmić.
:Ji€vei M. O 6.
Kakor mi je duša — je zakrič 1 — Xe kolni, da ne obremeniš svoje duše z novo lažjo ! se je smejala Lukre-cijn dalje, lepo se brigaš ti za me! Opra-vila ! Ha! Ha ! Ha ! Morda je katera druga čakala. To je.
Mladi plemi« je začel silovito omahovati. Ker zbog obilice zavžitega vina ni mogel ustiti se v nasilno jezo, pa je začel pretrgano jecljati in kričati, kolikor mu je le dopuščal pretežki jezik.
-- Ti lažeš, Lukrecija! To! je mrmljal |» ani mladenič. Mene ni čakala ženska. Kai *■>'.' ! Niso to ljubavne šale in spletke. Politik i je kriva politika, Lukrecija. Vrag jo odnesi. Politika ni dopuščala, da bi se bil prej odzval tvoj t roži.
A da ! je vprašala Lukrecija u za-
ćujenj a.
—	Pri Bogu da je res. Moral sem obhoditi okolico, pozivati plemstvo na dogovor — na vražji dogovor.
Kakov dogovor? Pojdi z Bogom ! To so bajke.
—	Tu jo imaš, je jecljal Prodanič, sedaj hoče bolje vedeti, nego jaz. I a dogovor bo v naši hi>.i pri Dvercah. Vidiš, da jaz govorim prav.
—	V vaši hiši ! je začela ženska hitro dalje izpraševati ter je ovila roko okolo pijanega mladeniča. Mikič je krenil z glavo, se zasmejal neumno ter iztisnil :
—	Lukrecija ! Joj ! Joj ! Kako si lepa ! Se le sedaj, v mesečini vidim, kako lepa si! Hvala Bogu, da te imam. Ali duša, reci, govori ! Kaj ne, da ne, da se ne povrneš k Lučencu, ti me ne izdaš.
—	Ako boš dober, zvest, ako ne boš imel pred menoj nobene tajne.
—	Pred tabo tajno? Cemu ? Ti si moja, jaz sem tvoj. Vse, kar vem jaz, boš vedela tudi ti.
—	Torej v vaši hiši bo sestanek plemstva ?
—	I)a; v naši htei.
—	Kedaj ?
—	Pojutršnjim po noči ! Tako vsaj je dogovorjeno.
Čegav bo Port-Artur?
»Preuss. Korrespondenz« je priobčila nastopno zanimivo izjavo nekega visokega ruskega dostojanstvenika :
Rusija, rekel je dostojanstvenik, ne privoli na noben način, da Japonska trajno obdrži Port-Artur. Na drugi strani pa ni isti prikrival, da tudi Japonska ne sklene miru, ako bi Rusija zopet postala gospodarica te obmorske trdnjave. Ta dilema bi se najlaglje rešil, na način, ako se poluotok Kvantung in Port-Artur vrneta Kitajski.
Na opazko, da bi tudi Angležka morala potem, glasom pogodbe, dati nazaj Kitajski Veiheivaj, se je dostojanstvenik pomenljivo nasmehljal. In na daljno opazko, da se bo Angležka tajno ali pred vsem svetom branila dati nazaj Veiheivaj, ako se povrne Port Artur, je odgovoril : Že možno. Toda ta ovira se premaga. Ne zabite, da je v interesu tudi Anglije, da Japonska ne postane prejaka v žoltein morju in da ne bomo tudi mi preveč oddaljeni od Japonske. Anglija ima največo korist v tem, da se ne odstrani preporno površje med Rusijo in Japonsko na daljnem Vztoku. Tudi v interesu Nemčije in Francije je, da ostane Rusija v dotiki z Ja-
—	A kaj hočejo ti plemiči ?
—	Eh kaj ? Mešajo se, motajo se, niso zadovoljni.
—	A zakaj ?
—	Zakaj ? Ker so slabi časi, ker kraljevi ljudje plenijo, da sc Bogu usmili.
—	Res ?
—	Res! Res! Draga Lukrecija. Voda je došla do grla. Dalje ni možno. Kjer boči — poči. Dolgo je kipelo tu pri nas v Slavoniji, sedaj prekipeva in skoro odleti ta prokleti Sišmanov pokrov od našega lonca.
—	Kako ? je vprašala Lukrecija, poslušaje vedno bolj pozorno.
—	Odleteti mora, pri Bogu ! je grozil pijani vojak. Iz Dalmacije so došli ljudje, da nas snubijo za novega kralja, a vsi bomo zanj, vsi, pravim.
—	Kdo vsi ?
—	Jaz in moj oče — in naša družina, in drugi mali in veliki plemiči, in du hovni. Ho ! Ho! Imamo jih napisanih vražje število.
—	Ti jih imaš popisane ?
—	Nc jaz, ampak moj oče.
—	Torej pojutršnjim ?
—	Da, pojutršnjim zrušimo cincarja Šišmana in nadušljivo njegovo Marijo.
ponsko. Ako Japonci obdrže Port-Artur, tedaj smo nasproti njim osamljeni za desetletja. V velikem interesu je vseh treh velevlasti, to je Francije, Anglije in Nemčije da ne ostane Port Artur v japonskih rokah. Njihova korist je, ako ostane Port Artur ruski, njihova škoda, ako postane japonski. Ako bi trdnjavo dali nazaj Kitajski — z določbo, da ne sme odstopiti pristanišča tretji državi, bi to bila za omenjene tri države nekako srednja pot.
Sicer pa kdo ve, se bo li Angležka tudi točno držala svoje pogodbe glede Veihejvaja ? Pogodbe se zamorejo spreminjati, in ako bodo Angleži pomagali Kitajcem, da zopet zadobe Port Artur, s tem, da prekrižajo japonske namere glede Port Arturja, v tem slučaju je ta vsluga vredna, da jo Kitajci poplačajo.
Na ugovor, češ, da Japonska ne sklene miru, ako ne dobi Port Arturja, je dostojanstvenik migaje z rameni; odgovoril : Chi vivra vedra — kdor bo živ, ta bo videl. Jaz vam rečem, da sklene ; ker bo morala, tudi nc da bi se od zunaj pritiskalo na japonsko diplomacijo. In po kratkem molku je dostojanstvenik dostavil: Ako puste Angleži vkljub svojim nasprotnim interesom v Žoltem morju, da pade Port Artur v japonske roke; tedaj ne dobe morda precej, toda čim prej, kakor je možno verjeti, odgovor Rusije ob perzijskem zalivu in na Himalaji. Toda to je tudi izključeno kajti, kakor rečeno : Kusija ne sklene miru, v katerem bi Japonska dobila Port Artur.

Ali naj Slovenci še snujejo posojilnice in hranilnice?
,,Siov. Zadruga" je priobčila ta-Ie članek
Predno odgovarjamo na to vprašanje, ki smo je sami subi postavili, hočemo še enkrat Slovence opozoriti, da si niso izbrali vsi posojilničarji pravilne firme, odgovarjajoče sistemu denarnega zavoda, ki so ga ustanovili. Niso vsi slovenski posojilničarji posnemali besedila v firmah najstarejših posojilnic (Ljutomer, Sv. Jakob na Koroškem, Šoštanj, Mozirje, Metlika, Celje itd). Te denarne zadruge in veliko drugih denarnih zavodov so si po naših mislih in okusu in po logičnem nastanku ter pomenu podjetja izbrali pravilno ime „posojil-11 i c a", (posojilna „zadrug a" [Genos sensehaft] in ne „društvo" [Verein]). Ime „hranilnica" je starejše in znači „Sparkasse". Hranilnice so starejši zavodi, opirajo se
Na — fu ! je rekel Prodanič, puhnivši po dlani. Pak sestavimo pismo za novega kralja.
—	Vidiš, to je lepo in dobro.
—	Seveda.
—	Nu, povej, koga so oni iz Dalmacije poslali.
—	Ne vem, nisem jih videl, nisem jih vprašal. Pojutršnjim izvem še le, ko bo rbor.
—	Saj v vaši hiši ni dovolj prostora.
—	Vraga ne ! Saj je uprav blizo moje sobice pri zidu mestnem velika orožarna, v njej je prostora za dvesto ljudij. Tam se bomo lepo posvetovali, ko se zmrači. Veruješ-li sedaj, da imam opravila, je vprašal Mirkič ncčistnico, smeje se pijano.
—	Verujem, žalibog ! Ali kaka korist meni od tega ? ! je vzdahnila Lukrecija, zopet mine nekoliko dnij, zopet boš imel opravila, pak te ne bom videla.
—	Res je, res, dušica moja, je spregovoril Mikič žalostno ter začel prijateljici svoji gladiti obraz. K vragu naj gre politika ! Ali čakaj duša, že poskočim za trenotek k tebi.
(Pride še.)
na druide zakonite predpise (regulativni statut o<I 1. 1 -44> in ne na zadružni zakon od 1. i Sj i. „Hranilnice- so imele res v prvi vrsti namen, da so dajale varčnim ljudem priliko /a plodonosno shranjevanje denarja: sele v Irutri vrsti je bil namen hranilnic ta, da S'- denur tudi po-sojevali-, sicer bi hran dni carjem ne mogle obrestovati njih vlog. Xam<n p o soj i ln i h zadrug pa, ki so produkt novejših gospodarskih študij, je združevanje več oseb v to svrho da se medsebojnim in vzajemnim podpiranjem gospodarsko opomorejo, zlasti da dobivajo denar po ceni na posodo Torej p o s o j e v a n j e je prvi namen posojilnic. Da se pa ima denar za j im« :1o. tre >a j da ga udje zložijo. da u i j- pristopnino in d t. 1 eže vlagajo.
Zadružni zakon govori vsled tega le o deležih in molči o hranilnih vlogah, katere om nja še le takoimenovani Raifei senski z. kon od i. jumja 1889). Radi tega so hotele v Avstriji politi« oe (in celo sod-nijske) g»"iposkt v teku .50 let že večkrat preprv it:, la bi posoj lnice sprejemale iira-
pili iz liberahie stranke, da bi zopet vstopili v isto stranko. V tej akciji tla ga podpira grof Zselenskv.
Peti splošni avstrijski katoliški shod se bo vršil na Dunaju od dn<* i^. do vštetega ji novembra t. 1. Kakor poročajo z Dunaja je izlasti v ne-neniških avstrijskih škofijah velika agita cija za ta shod.
Dalmatinski deželni zbor. „Narodni Liste javlja, da bo meseca septembra sklican dalmatinski deželni zbor. toda le v slučaju, ako bodo tedaj sklicani
njava, v kateri je trpel naš praded : vse stojbinn, od tod je potem v trgovski svet
to nam je poplačalo trud na podrti sklep.
Ker je bilo toliko ljudstva, da ni bilo prostora za večje društvo, smo se okolo 8. ure zvečer odpeljali.
V Koprivi in Dutovljoh so nas domačini pozdravljali s živijo klici. V Tomaju smo odsedli na vrtu gosp. Škrlja, kjVr smo zapeli par zborov in seje mladina za-
prišel izraz »tarit«.
Stekel pes ogrizei devet oseb. V mestu Iiukorcu na Moravskem je te dni stekel pes ogrizei 8 otrok, eno odraslo osebo ter tO drugih psov. Ogrizle osebe se nahajajo v zdravniški oskrbi.
Ameri (ansko. (rlasom nekega poročil i i/. < \v-Jorka je policijski predsednik v
vrtela. Takoj za Tomajem smo naleteli na Chikagu na svojo odgovornost imenoval dva, precej težko ranjena kolesarja, ki sta za policiote sto kaznovanih tatov in zlo s svojimi kolesi in glavami bombardirala | čincev.
tomajsko zidovje ! Y Sežani so nas, da si
Vroči; a na Angležkem. Iz Londona po-
... - 1 - i • 1 • 1 1	j ■ • ie bilo že jako pozno, pozdravljali živijo- ročajo, da je vsled vročine nastalo v mno
tudi drugi deželni zbori. Lansko zasedanje J	j f » f	j	j	j	j.
■ ' klici.
dalmatinskega deželnega zbora je bilo radi znane Handelove afere odgodjeno.
Potem pa moram samo povedati, da
_ t
T1	, . , i i je* moj voznik, (in menda tudi drugi) za-
Perzijski š a h je v soboto dospel J J	v	s J
gih kr.ij.il Angležke občutno pomanjkanje vode. U Edinburghu nameravajo zapreti javna kopališča. Deset tovarn za tkanje
„ . v- 1 1 j	•	• » 1 spal. V vednem strahu, da se prevrnemo bombaža so morali radi pomanjkanja vode
v Pariz. Na kolodvoru gaje vsprejel pred- ; ^	'	1	_	.	. ..
sednik Loubet.
f FML Feliks O r s i n i Rosen-b e r g, bivši zborni poveljnik v Zagrebu je izlasti skrbel, kakor pišejo iz Zagreba, da so se vsi vojaki-analfabeti po Ander-ličevi metodi učili čitati in pisati. Povodom nekega izpita anal Ta betov, kjer je bil pri-
pod cesto — smo jo ob 2. uri popolnoči privlekli pred „Balkan".
Tako se je izvršil zadnji iz et na naš Kras in naj bi bil res popolnoma zadnji — na vozeh namreč !	K.
Na italijanski realni gimnaziji v Pazinu je bilo koncem minolega šolskega
zapreti. V Leedsu ne morejo več zalivati vrtov, ker ni vode.
nilm* vi-"-- la zgodovinski razvoi nai 1	- r> •	:	1 1 i- leta 156 dijakov, in sicer 151 Italijanov,
nuni n . * ^uumiiisM	naj soten Orsini-Rosenoerg. se ni mogel dovolj	o j	o	j	1
luži v svar io da naj se nobena posojilna načuditi da je hrvatski narod v Liki tako 4	^emCC*
zapuščen in da ni tamkaj dovolj ljudskih šol.
zadruga ne imenuje -hranilnica", in vsem posojilni an. katere imajo v svoji firmi to besedilo, svetujemo, da ga o priliki prve premem bc pravil odstranijo. Xaj se im« nu_j< jo okrajna« ali »slovenska« ali ljudska« posojilnica ali kakorkoli; nikakor pa ne »hranilnica« in »posojilnica« ali .posojilnica« in »hranilnica« itd.
Po teh opazkah hočemo zdaj iešiti navedeno vprašanje.
Četudi je na Slovenskem že okroglo 500 denarnih zavodov, vendar svetujemo Slovencem, da si jih še nekaj osnujejo. Zakaj ? Ker vsi sedanji zavodi z majhno izjemo izvrstno poslujejo, bodisi posojilnice, bodisi hranilnice. Xa Kranjskem je sicer skoro že dosta denarnih zavodov in ne vemo. kje bi Še katerega treba bilo. Morda bi vendar kazalo za Notranjsko ustanoviti »hranilnico v Postojni, ker ta del Kranjske nima še takega zavoda, da bi se mogli v njem nalagati sirotinski novci, keterih posojilnice ne smejo sprejemati, kakor znano. Xa Dolenjskem je mestece Kostanjevica s sedežem sodnije in davkarije, ki je brez denarnega zavoda. Na skrajnem jugovzhodu Kranjske je fara Vel. Dolina brez posojilnice. Sodnijskega okraja na Slovenskem menda ni več, da ne bi imel slovenskega denarnega zavoda ; toda za velik in obsežni sodni okraj kakoršen jc n. pr. ptujski (z blizu 60.000 stanovalci), je premalo en slovenski denarni zavod (posojilnica v Ptujii; saj ima ptujsko mesto samo celo dva denarna inštituta (nemško hranilnico in nemško posojilnico). V tem okraju je n. pr. dekanija Zavrč s petimi župnijami brez posojilnice ; ravno tako je dekanija Vuzenica ob nemški meji s šestimi ta ram i tudi še brez posojilnice. Ob jezikovni meji naj bi vsaka tara imela svojo posojilnico, n. pr. župnije v mariborskem okraju, v Slov. goricah, v gornje-radgon skem okraju Kjer je velik in bogat trg brez posojilnice, n. pr. Središče, ustanovi naj se občinska hranilnica, kakor se je že nameravalo. Kjer je okrajni zastop v slo venskih rokah n. pr. v (iornjemgradu, v Šoštanju, v Sevnici itd., ondi naj ustanove okrajne hranilnice. Na < roriskem nadalje naj se v tistih okrajih, kjer so že trdne posojilnice, ustanove >e hranilnice, n. pr. v Tolminu, v Ajdovščini. Ako si znajo posamični denarni zavodi v enem in istem kraju delo lepo razdeliti, potem vsi
Domače vesti.
Gospodarstvo.
Čebelarstvo v Avstriji
Iz statističnih podatkov o čebelarstvu v Avstriji je razvidno, da je bilo 1900 v 1. septembra Avstriji skoraj 1 milijon panjev čebel, ki so dale 56.SS2 kvintalov medu in 3-9."■> k vi nt. voska. Za ta med in vosek so čebe-
Odmevi z izleta v Štanjel. Prejeli smo : Vi veščaki ste že izpraznili svoje vreče ter povedali, kako je bilo v Štanjelu. Dovolite tudi meni, da rečem par besed. Odhod iz Trsta je bil napovedan za 5. uro zjutraj. Drugekrati so prišli vozovi uro pozneje, ta krat pa so zamudili le četrt ure, dočim je doberšen del izletnikov prišel na lice mesta — okolo 6. ure!
Kakor se vidi, se nismo mogli bahati s preveliko „točnostjo".
Tujci v Opatiji Od
1904 do vštetega 12. julijii 1905 je prišlo v Opatijo 20.666 tujcev. Od 6. julija do vštetega 12. julija 1905 je prirastlo d-^jlarji prejeli okolo 7 milijonov kron. oseb. Dne 12. julija 1905 je bilo navzočih 1085 oseb.
Nevarna igrača. 16 letni mehanik
Poštna hranilnica.
Poslovno poročilo poštne hranilnico
za 1904 izkazuje: Vložilo se je skupno
Karol Mahnič, stanujoči pri sv. Mariji j
Magdaleni spodnji št. 550, je včeraj po- j '5-107,020.107 kron in sicer v hranilnem poludne igral z nabitim revolverjem, ki prometu 246,135.394 K in v čekovnen se mu je pa sprožil. Kroglja mu je šla v j Pometu 14.860,884.843 K, zvišal se je kazalec leve roke in tam obtičala. Moral j torej vložni račun za 4,828,632 kron ter je na zdravniško postajo, da mu je tamošnji dosegel svoto 455,503-1 35 K-zdravnik izdrl krogljo in mu obvezal prst. Trgovinski promet med Avstrijo in
Prijavljena tatvina. Kovač Josip	Ogrsko.
Xukič, delujoči na gradnji nove železniške \ Lanska pomanjkljiva žetev na Ogrskem Ob šestih smo jo odkurili po neznan- proge, je včeraj prijavil na policiji, da mu j je upHvala tudi na medpromet. V prvih sko dolgi novi cesti proti Opčinam. \ ro- je bUa na stanovanju ukradena nikelasta j ^tirih mese, čina ni bila ravno huda, ker smo opravili '
do ..vrha41 bez solnca. Medpotoma je naša mladina odičila vse vozove (bilo jih je šest) vsakovrstnim zelenjem in cvetjem. Od Opčin proti Sežani je že pripekalo. Še nadležneji pa je bil vroči cestni prah, ki nas je dusil vso pot. Pevke smo poslali na štiriuprežnem vozu naprej, da se ne nalovijo prahu, mi stari in mladi „fantje" smo pa krevsali zadaj. Krevsali, pravim — in ne pretiravam, kajti še nikdar ga ni bilo izleta na vozeh, da ne bi bili imeli sitnosti z ničvrednimi konji in deloma tudi z vozniki. Onim od tram vajske družbe treba priznati, da je toliko glede ljudi, kolikor glede živali, vse v najlepšem redu. Vzemite pa vozove od
mesecih tekočega leta je iznašal uvoz ura z ^verižico, v skupni vrednosti 10 kron. ;z Ogrske 265 milijonov kron in izvoz na
.,Škrata 1 28. številka je izšla. »Škrat« stane 10 stotink.
Ogrsko 308 milij. kron. Trgovska bilanca je torej v prid Avstrije s 43 milijoni kron i aktivna. Temu je skoro izključno vzrok Loterijske številke izžrebane dne j žetev, ker je uvoz žita, stročnih pridelkov,
oke itd. iz Ogrske za okroglo 40 mil.
letom.
15. julija t. 1.
Gradec
Dunaj
56 8
44 51
7«
89
~(> I kron zaostal za prejšnjim 21 4 i -- ■=»	—
Koledar in vreme. Danes: Aeksij. spoz- [ navulec. Jutri: Miroslav. Temperatura: ob '2. uri po-poludne -f- ^'elaius. Vreme: lepo.
Razne vesti.
j.Potemkinov' prednik. Leta 1873. se je na Španskem za časa revolucije dogodil katerega si bodi dragega podjetja vam sličen punt kakor nedavno na »Potemkinu«. da vajo take ljudi in tako žival, da je „za Kf) SQ namrcć v raznih španskih pokraji-počt" ! Medpotoma smo imeli priliko vi- nah jzkruhnili nemiri, spuntalo se je tudi deti prve prave tračnice, postavljene na mo^tvo na vojni ia<]iji »Numancia« v luki novi železnici. Predno smo videli te trač- Kartagena. Mornarji niso bili zadovoljni niče, smo pa videli nekaj, kar nas je za- z viacj0 j<;mila Castellara. »Numancia« je bolelo v srce. Xa Opčinah je bil prirejen bombardirala Kartageno, potem je pa od-prostor za „semenj" (ples). Okolo plesišča ^lula na §jr0k0 morje. Iver jo je zasledo- f je bilo polno zastav — samo narodne ni vaia španska eskadra je »Numanciac ube- \ bilo nobene ! Openska mladina, kaj delaš?! j žaja v iuko Oran v Alžirju, kjer se je V 1 >utovljah smo pa videli na častnem moštvo udalo Francozkim oblastnijam. Na mestu, česar nismo videli na Opčinah —' ladiji je bilo mnogo členov takozvane namreč; slovensko trobojnico. Tako je rcVolucijske »junte«. Ko je Alfonz XII. prav! Kopriva je bila praznično odevena pOStai španski kralj, je bila >Xumancia» z narodnimi zastavami, a pred vasjo nas ZOpet uvrščena v špansko vojno mornarico, je čakalo tamošnje pevsko društvo s za-	Podmorska ladija „Farfadet"'. Iz lii-
-1O11O1 O O ' 1 O 1 ' O iiOiipliOliOliOl
o

J?
Tovarna pohištva
Msanfler £evi jtfinzi
ulica lesa štv. 52. T\ (lastna hiša). f
ZALOGA: PIRZZfl R05RRI0 (šolsko poslopje). Cone. da se ni bati nobeno konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po
_	posebnih načrtih.
Duatrovan cenik brezplačno in franko
iOliOliOIIOIIOIlOHOllOliOllO>>OI
stavo. Tu moram omeniti, da sem v Koprivi govoril z nekaterimi Črnogorci, ki so splo>no hvalili domače ljudstvo in so i kaj skrbno povpraševali o boju v Man-
dobro vspevajo in delujejo v blagor ljud-j džuriJL ° vesela v Štanjelu ste že poroštva, ne da bi sebi škodovali ali prepir čaM in ne	meni druš°> nego da sejali kakor hočemo o priliki še razložiti | molćim' da S1 bi i™el marsikaj za „pikati".
in utemeljiti.
Rečem samo, da je društvo „Slovan- z njega vrlim predsednikom storilo vse možno, da se je vsa priredba lepo in častno izvr
Drobne politične vesli.	šila tako naprej in siovan pride na
<irot T i s z a. Iz Budimpešte jav-	dan! Med odmorom smo se mi, ki dišimo
Ijajo, da potuje sedaj grof Tisza po Ogr-	nekoliko po hribolazcih. podali na podrtine
skem. < žovori se. da ima njegovo potovanje	nekdanjega gradu. Zrak, razgled po Krasu
političen pomen On namerava baje pre-	ter vipavski dolini in pa misel, da je na
govoriti zastopnike narodnosti, ki so izsto-	teh razvalinah ntrkdaj stala mogočna trd-
■ —urni" ~~
serte javljajo, da so v soboto dvignili potonulo podmorsko ladijico »Farfadet« ter i jo odvedli v luko Sidi.
Od kod beseda „tarif?" Ko so še Arabci j vladali na Španskem, so morale ladije, ki so plule mimo mesta Tarife nedaleč od < Hbraltarja, plačevati stalno carinsko pri-
££. grof Strassoldo
v Strassoldo na Primorskem, spričnje, da jn /.c-lodćne hoieriiif. vsled katerih je trpel dve leti, odstranila edino le uporaba
(tu>Ii odvajalno)
G. PICC0LI1A, dvornega za-lagatelja Njega Svetordi in z- lekarja v Ljubljani. -
1 steklenica velja >tot. in se vnanja naročila tof no ——" izvršujejo. ■
.-.rJTf^.
arodni kohk \z
vdobiti pri upravi
,£3inost"
d n tj i q t 7 4
i U a i O { I i
1 n \J 1 i1 v p n vi [jiul L n U
TOVARNA
TRST, ULICA CASSA Ol Ri »PARMIO 5
1£BL07ANI£ PO K AJM JBEIi N E - SIB ZABTHAB
KATALOGI BREZPLAČNO.
p^LAVLTA" Bprejemm zavarovanja člo-▼e^kegm življenja po naj razno vr^uiej Aih kombinac^ah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobenaw|irmra zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjkuj očimi ae vplačili.
V na t član ima po preteku petih let »00U& pravi tj ao diviaenae.
r
99
I a v i j a"
Tzajemna zavarovama banka v Pragi. — Rezervni roni 3L865.386 80 K. izplačane odškodnine: 82,737.159*57 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države x vseskozi slovausko-narodno upravo.
▼■a pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hi^i v Gospodskih ulicah 12
r-
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih® cenah, ^kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši alovea, koder posluje.
— t
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne u&niene. ''