PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Aob. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVni. Št. 247 (8340) TRST, četrtek, 19. oktobra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. m DNEVNEM REDU VPRAŠANJA RAZŠIRJENE EGS Danes v Parizu vrh deveterice Pompidou: Zgodovinskih premikov» ne bo — V palači na Aveniji , ,r: *z katere so se začasno umaknili pogajalci o Vietnamu, se ?.? jutri začel »evropski vrh* deve-. • z udeležbo državnih poglavar-iev ali ministrskih predsednikov sestih članic EGS ter Velike Bri- Zbor male Evropi h 110 Je ameriški predsed- uj Nixon napovedal svojo odlo-pojde v Peking in v oskvo, je razlagal potrebo in U« spremembe ameriške po-u“ke do drugih velikih sil z dej-°m, da so se svet in odnosi v vidno spremenih. Veliki si-^DA in Sovjetska zveza, ne zmoreta več, kot svoj čas, urav- moteno SnV„etovneea dognjsmja nese . P° svoje. Poleg njiju so Pojavila nova središča svetov-7r,Jnoo Parlament, ki naj bi ga Dosri?*1 za^°dni Evropi volili ne- _ .ec|no kot nnclanrp rinmnčih tar, »ut poslance domačih kem m.entov. Francozi o čem ta-VJ slišati nočejo. Italijanska re a °° .^ušala pariške pogovo-Vanio1mer*ti k vprašanjem utrje-tu Ja gospodarske zveze Brand-{lac--re predvsem za odpravo in-j° Ja, * Evropi. Francozi pa ima-hia nujbolj samosvoja mne- nj^ . P?k°jm De Gaulle je ša- hi “ 0 «Evropi domovin*, ki naj se __________.... ■ 'e_ | naj bi Francija dobila Zahodr razte8nila tudi čez okvire v u,,03. gospodarske skupnosti in vPlivn^n na-i bi Francija dobila svoin mesto in tako obnovila težj k nekdanjo veličino. Francija ron„ • Im večji osamosvojitvi Ev- drugi ^bod ameriškega »dežnika*, ga K P1 ie nasprotno dosti do te-Drei 3 «dežnik» ostane še MeLrazPet nad zahodno Evropo. zd"už tn’ k° nekateri žele politično cel zab°dne Evrope in govo-Dj V| ° 0 nekakšni evropski skup- Ujačit kpa drugi - tu spet pred-o ,Prancozi r niti slišati nočejo V jok^kšni nadnacionalni oblasti \z,ahodni Evropi. he 5v!Zac'evanja o združitvi zahod-ra jJ^nPc se vpletajo še mnogotere a. vprašanja, pomisleki, že- j v . mo žgiva, l*šča ’n nasprotujoča si sta-ke n'jV*,a'e države se boje preveli-vite I?v .d® močnejših, manj raz-cianice te gospodarske skup- nosti spejiisi želijo ukrepov, ki bi po-tisti n nji.rov gospodarski razvoj. ni jnp3, ki so že gospodarsko moč- naDr0iPrevladuj°db si skušajo še v r> J Z&BotAviti falr nnlrvrni Zato zag°toviti tak položaj škili ie pričakovati v pari- mavr. razpravah pravo pravcato - - 1Co različnih mnenj, stališč. sodb tep,'■ Pn^dlogov želja in teženj o Pvrop a3no P01 naJ ubere »mala (opa», da bi postala čim bolj zb!^ j °bitno pa je, da sedanji , Q0t tiespi “evoterice v Parizu ne bo pri-kajti Ve**kih sklepov in odločitev, Evrr„,Za take odločitve zahodna ba ;Pa danes še ni zrela. Obsoje-vebi zat° na majhne korake, ker jja 3 ni, sposobna storiti. Evron00 ie torej, da bo zahodna je bjj tudi v prihodnje, četudi ji n^ X°n obesil označbo enega iz-to s mih središč svetovne moči, vSernVo.i° moč uveljavljala pred-dai-uL- ln skoraj samo na gospo-pa _K01? Področju. Zahodna Evro-jancif- Ze danes lahko meri z de-Vje, ,lma velesilama, ZDA in So-ptehi ° ,ZVezo, na primer po številu negav. atva, po količini proizved-vaia Jekia na posamičnega prebi-tovne a*' b° veličini odstotka sve-ne ^ trgovine, ki odpade nanjo, tični Fe pa se še meriti po poli-Ijk veljavi kot enakovredna ve-zahoriSI a' Zato bo še naprej na škj »J0. Evropo razprostrt ameri- sk|b*^^žn‘k*. zato bo vpliv atom- y j vv«Ui NC V lOlU O» u ’n omejitev, še naprej občuten tanije, Danske in Irske, ki bodo s 1. januarjem prihodnjega leta tudi formalno stopile v skupnost. Na dnevnem redu zasedanja, ki se ga bodo udeležili tudi zunanji in finančni ali g os poda reki ministri devetih držav, bodo predvsem tri vprašanja: gospodarski in monetarni problemi (predvsem inflacija ter predlog o skupnem evropskem denarju, ki naj bi ga uvedli leta 1980), ustanove skupnosti in njene pristojnosti ter odnosi med EGS in ostalim svetom. Kot kaže, bo pariški vrh bolj manifestativnega značaja, medtem ko si nihče ne pričakuje preveč konkretnih rezultatov. Sam francoski predsednik Pompidou je pred dnevi izjavil, da ne bo «zgodovin-skih premikov*, čeprav je danes izrazil upanje, da bodo r.a evropskem vrhu dosegli konkretne na- DANES TISKOVNA KONFERENCA DEŽELNEGA GLAVARJA HANSA SIME Nacisti na Koroškem z dinamitnim nabojem v zrušili vod visoke napetosti pri Škocjanu Neznanci so pred časom opozorili avstrijsko policijo, da bodo organizirali bombne atentate, če bodo oblasti postavile dvojezične table Še vedno resno zdravstveno stanje napadenega dr. Dumpelnika (Poseben dopis) CELOVEC, 18. — Nacistični zločinci na Koroškem ne odnehajo. Nasprotno se zdi, da skušajo položaj zaostriti in spremeniti Koroško v pravo bojno polje. V Škocjanu na južnem Koroškem je namreč v noči med ponedeljkom in torkom eksplodirala bomba, ki so jo teroristi položili pod steber visoke napetosti. Eksplozija je uničija del podstavka in upognila steber. Druge škode ni bilo. Na Dunaju so s tem v zvezi sporočili, da je krajevna policijska postaja konec septembra prejela anonimen telefonski poziv. Neznanec, ki je zase dejal, da je »patriot«, je zagrozil z atentati, če bodo oblasti postavile dvojezične napise na Koroškem. Deželni glavar dr. Sima bo imel jutri, v četrtek, tiskovno konferenco v zvezi z resnimi dogodki na Koroškem, ki zaskrbljujejo ne samo koroške Slovence, ampak širšo de- predke ter določili splošne smerni- i mokratično javnost, ce bodočega razvoja Evrope. i Po fizičnem napadu na dr. Mar- iiiiiimtiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiijmiiiiiiiiiiiii PO NEURADNIH VESTEH IZ MILANA Preiskovalci našli dokaze o odgovornosti fašista Franca Frede Kot kaže, je bilo dokazano, da je naprave za tempiranje bomb, ki so eksplodirale v Milanu in Rimu, nakupil sam Freda v Bologni MILAN, 18. — Obstajajo dokazi, da je fašistični pravdnik iz Padove Franco Freda neposredno odgovoren za krvave atentate 12. decembra 1969 v M.(lanu in Rimu. Tako se je danes zvedelo v Milanu, potem ko je preiskovalni sodnik dr. D'Ambrosio ponovno zaslišal obtoženca v zaporu San Vittore. Kot je znano, so doslej preiskovalci govorili le o «indicijah», tokrat pa kaže, da gre za prave dokaze, ki zgovorno in neizpodbitno pričajo o Fredovi odgovornosti. Po vesteh, ki še niso uradne, so pa dokaj utemeljene, so preiskovalci ugotovili, da so naprave za tempiranje bomb, ki so eksplodirale 12. decembra, enake onim, ki jih je Freda kupil v Bologni kake tri mesece pred atentati. To naj bi ugotovili policijski izvedenci na osnovi nekaterih značilnosti naprav. Sam Freda je priznal nakup «timerjev», čeprav je zanikal, da bi jih uporabil za atentate. Sedaj pa so preiskovalci dognali, da je podjetje iz Bologne prodalo vsega skupaj 57 takih naprav, od katerih 50 padovskemu pravdniku. Za ostalih sedem je policija našla kupce in lahko preverila, da jih niso uporabili v kake nezakonite namene. Iz tega se da sklepati, da so bile naprave za tempiranje bomb na Trgu Fontana in v Rimu prav tiste, ki jih je Freda nakupil. Zato — sklepajo preiskovalci — je atentate pripravil ali Freda sam, ali pa nakdo drug, ki mu je Freda izročil «timerje». Sam Fredov odvetnik Albertini je po današnjem zasliševanju, ki sta se ga udeležila tudi namestnika državnega pravdnika Ales-sandrini in Fiasconaro, priznal, da je sodnik .predočil Fredi nekatere okoliščine, ki bi lahko poslabšale njegov položaj*, to pa bolj «na impresionistični ravni«, kot se je izrazil branilec padovskega fašista. ka Dumpelnika je danes Narodni svet naslovil na varnostno direkcijo v Celovcu in v vednost jugoslovanskemu generalnemu konzulatu, protestno vlogo, v kateri izraža zaskrbljenost in ogorčenje ter ugotavlja, da skušajo varnostne oblasti zamolčati ali podcenjevati to zločinsko dejanje nacionalističnega nestrpneža. Narodni svet poziva varnostnega direktorja, naj posveti vso pozornost napadu na dr. Dum-pelnika in sploh na pripadnike slovenske narodne skupnosti ter naj primerno ukrepa. Zdravstveno stanje dr. Dumpelnika je še vedno resno, komaj govori in ga morejo hraniti z infuzijami. Prenašati mora hude bolečine, ker ga je napadalec, star 21 let, večkrat in močno udaril po vsem telesu, zlasti po glavi, trebuhu in hrbtu. Na glavi ima dr. Dumpel-nik veliko rano, dobil pa je tudi zelo nevaren udarec v čelo nad desnim očesom. Z. Z. Izjava KPI o dogodkih na Koroškem Deželno tajništvo KPI za Furla-nijo-Julijsko krajino se je sestalo in preučilo razvoj političnega položaja v zadnjih dneh, s posebnim poudarkom na protifašistične pobude. V tem smislu je izrazilo odločen protest zaradi nenehnih šo-j vinističnih in protislovenskih manifestacij, ki jih fašisti podpihujejo v Celovcu in drugih krajih Koroške. Stališče komunistov dežele Fur-lanije-Julijske krajine je izraženo v pismu koroški deželni organizaciji KP Avstrije, v katerem je poudarjena obsodba terorističnih dejanj, ki so naperjene proti nespornim pravicam slovenske narodne manjšine. Te pravice je Avstrija predolgo zanemarjala, kljub jasnim obvezam, ki jih je sprejela z državno pogodbo. Komunisti obsojajo nemarnost oblasti, ki so vendar bile priča hudemu kršenju demokratičnih svoboščin in ko je bil jasen nacifaši-stični značaj manifestacij. »Brezpogojno se strinjamo, dragi tovariši — se nadaljuje pismo deželnega tajništva KPI koroškim komunistom — z vašim stališčem in bojem, ki ga vodite, da bi preprečili terorizem in netenje sovraštva, da se slovenski narodni manjšini priznajo demokratične pravice, ki izvirajo iz avstrijske državne po- r*** godbe, da se postavijo izven zakona fašistične organizacije. Vaš boj, kakor tudi naš boj proti fašističnim provokacijam in prevratništvu črnih organizacij, ki so prisotne v naši deželi, a so povezane na mednarodni ravni, teži k temu, da se na tem življenjsko važnem področju Evrope ohranita mir im prijateljstvo med narodi.* Tržaški protifašistični odbor o dogodkih na Koroškem Tržaški protifašistični odbor izraža svoje ogorčenje zaradi dogajanj na avstrijskem Koroškem, kjer so odstranili dvojezične table, ki so bile postavljene po odredbi oblasti bližnje republike. Gre za nevarno netenje šovinistične mržnje, obujanje rasizma, poskus ponovnega dviga nacifašistične ideologije, na sledi žalostne preteklosti, ki je privedla ljudstva teh področij do katastrofe. Tržaški protifašistični odbor pripominja, da se je fašizem v Julijski krajini razvil prav ob po- litičnem in nacionalističnem nasilju proti osebam in organizacijam. Zato vabi vse demokrate, naj bodo budni in pazijo na vsak re-vanšistični poskus, ne glede na na- čin in ton izražanja, v zavesti, da se enotnost antifašistov izraža v intemacionalizmu, v boju, ki naj PISMO PREDSEDNIKA TITA IN IZVRŠNEGA BIROJA Članom zk Jugoslavije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Danes je bilo objavljeno pismo predsednika ZKJ Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ članstvu, v katerem se navajajo ukrepi, ki se morajo odločno in brez omahovanja sprejeti, da bi Zveza komunistov Jugoslavije povečala svojo aktivnost, svojo e-notnost akcijsko sposobnost in učinkovitost v svojem delovanju. V pismu se posebno poudarja potreba doslednega izvajanja sklepov 21. seje predsedstva ZKJ akcijskega programa druge konference Zveze komunistov Jugoslavije in sklepov devetega kongresa. V pismu se poudarja, da se sprejeto stališče in sklepi počasi izvajajo, da so poskusi, da se ti sklepi tudi ublaže in celo nevtralizirajo. To posebno velja, ko gre za izvajanje ustavnih sprememb, za politiko gospodarske stabilizacije in za premagovanje socialnih razlik. Pri neučinkovitem izvajanju sklepov so se pokazale v organizacijah in vo- stre vezi fašistov raznih področij, dilnih organih zveze razne slabosti. VAL OGORČENJA V SLOVENIJI ZARADI DOGODKOV NA KOROŠKEM POSLANCI V VPRAŠANJIH ZAHTEVAJO NAJ JUGOSLAVIJA NASTOPI PRI OZN Seja komisije za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije - Protest KP Avstrije in Mednarodne zveze borcev (FIR) z Dunaja ■ Stališče slovenskih pisateljev • Manifestacije v Novem mestu in v Mariboru (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 18. — Komisija za mednarodne odnose slovenske republiške skupščine je svojo današnjo razpravo v celoti posvetila stanju na Koroškem, ki so ga sprožili nedavni dogodki, kar vse pomeni nevarno stopnjevanje protislovenske gonje. Na seji so ugotovili, da so napadi na slovensko manjšino na Koroškem vzbudili po vsej Sloveniji in prav tako po vseh drugih jugoslovanskih republikah ogorčene in spontane proteste. Ni dvoma, da je celotna Jugoslavija danes odločna v obrambi pravic slovenskega življa na Koroškem. Na seji so prav tako ugotovili obsežnost akcij, ki so jih že ob prvih pojavih protislovenske gonje desničarskih protislovenskih organizacij na Koroškem storili uradni predstavniki Slovenije in Jugoslavije. Cilj vseh teh korakov pri avstrijskih oblasteh na deželni in zvezni ravni je bil opozoriti na negativno in sovražno početje terorističnih sil proti Slovencem. Razprava je izzvenela v ugotovitvi, da je treba storiti vse, da Avstrija v skladu s svojimi obveznostmi in v duhu demokratičnih načel zagotovi slovenski manjšini vso potrebno zaščito ter da koroškim Slovencem trdna jamstva za njihov razvoj. Vprašanje zaščite koroških Slovencev bo v petek tudi predmet razprave v slovenski skupščini. V vseh zborih skupščine, se pravi v republiškem, gospodarskem, prosvetno-kultur-nem in socialno-zdravstvenem so poslanci postavili takoj ob izbruhu protislovenske gonje na Koroškem poslanska vprašanja, ki izražajo veliko zaskrbljenost nad položajem slovenske narodnosti kot tudi jugoslovanska vlada kot matična domovina koroških Slovencev in kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe za zaščito slovenskega življa na Koroškem, ki je izpostavljen najhujšim napadom s strani nacističnih in drugih desničarskih sil in organizacij. Poslanec republiškega zbora Martin Košir pravi med drugim v svojem poslanskem vprašanju predsedniku zbora: cVelikonemška šovinistična gonja nacističnih in nazadnjaških sil proti Slovencem na Koroškem, ki je posebno oživela ob proslavi 50-letnice plebiscita in sedaj doživlja svojo kulmi-nacijo, je kot znano povzročila veliko zaskrbljenost, ogorčenost in ostre obsodbe ne samo slovenske, temveč vse jugoslovanske javnosti. Očitno je, da ne gre samo za dejavnost, ki ograža sam obstoj sloven- četudi ne čisto brez te- evr°pskem dogajanju. DRAGO KOŠMRLJ SAIGON, 18. — Nixonov odposlanec Kissinger je dospel danes v Saigon, kjer bo jutri poročal predsedniku Van Thieuju o poteku pogajanj s Severnim Vietnamom za rešitev vietnamske krize. Kis-singerja sta na letališču pozdravila ameriški veleposlanik v Južnem Vietnamu Bunker in načelnik generalnega štaba ameriške vojske OreLghton Abrams, ki je dospel v Saigon komaj nekaj ur prej. Po mnenju opazovalcev bo skušal Kissinger prepričati Thieuja, naj privoli v sestavo koalicijske vlade v Saigonu. Na sliki: Kissinger (levo), z juž-novietnamskimi funkcionarji na sai-gorskem letališču. V ozadju ameriški veleposlanik v Saigonu Ells worth Bunker. '■ sr« es*> i M K H ........................ bo tokrat »črna sled« dokončno pojasnjena. Danes se v Parizu sestanejo Šovinistični teroristi so preteklo noč izvedli bombni atentat na steber visoke napetosti v Škocjanu na Koroškem. Po odstranjevanju dvojezičnih napisov so se torej koroški nacist) lotili še bolj kriminalnih poslov. Zdravstveno stanje dr. Dumpelnika, ki je bil žrtev napada nacionalističnega prenapeteža, je še vedno zelo resno. Po taki zaostritvi teroristične dejavnosti na Koroškem vlada veliko zanimanje za tiskovno konferenco, ki jo bo imel danes zjutraj v Celovcu koroški deželni glavar dr. Sima. Upati je, da bo tokrat končno le napovedal najostrejše ukrepe proti šovinističnim teroristom. Preiskava proti padovskemu fašističnemu pravniku Francu Fredi in njegovemu pajdašu Giovanniju Venturi zaradi bombnih atentatov leta 1969 v Milanu in Rimu, je kot vse kaže, stopila v odločilno fazo. Medtem ko se je doslej govorilo le o »indicijah«, so preiskovalci sedaj našli »dokaze« o Fredovi odgovornosti. Izvedelo se je namreč, da so naprave za tempiranje bomb, ki so eksplodirale 12. decembra pred tremi leti, prav tiste, ki jih je Freda tri mesece prej kupil v Bologni. Vest še ni bila uradno potrjena, vendar vse kaže, da državni poglavarji ali ministrski predsedniki evropske deveterice. Politični opazovalci močno dvomijo, da bi vrh rodil konkretne rezultate. Profesorji liceja »F. Prešeren« so včeraj stavkali eno uro v protest proti grobi kršitvi zakonitosti pri dodelitvi stolice za italijanščino. Občinski uslužbenci so včeraj začeli razdeljevati volilna potrdila. Stranke se vneto pripravljajo na volitve in seveda tudi na deželno konferenco o vojaških služnostih, ki bo v soboto v Gorici. Vodstvo KD je oprežno, medtem ko je PSI odločno za ukinitev tega nesmiselnega bremena. ske narodne skupnosti v Avstriji, temveč pomeni istočasno grobo kršitev «Državne pogodbe o vzpostavljanju neodvisne in demokratične Avstrije*, ki je bila podpisana 1955. leta v členih te pogodbe, ki določajo človekove pravice, pravice slovenske in hrvaške manjšine in razpustitev nacističnih organizacij. Nacistične in nazadnjaške sile s tako dejavnostjo rušijo meddržavne odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, hkrati pa odpirajo novo žarišče mednarodne napetosti. Obsodbe vredno je zlasti dejstvo, da so na delu spet sile, na katerih nevarnost je Jugoslavija že večkrat opozarjala. V sedanji gonji proti Slovencem in njihovem ustrahovanju gre v bistvu za uresničevanje poziva Hei-matdiensta iz leta 1970 o fizični likvidaciji slovenske manjšine. Povsem jasno je, da gre v teh primerih za organizacije in skupine, katerih dejavnost je dolžna Avstrija takoj prepovedati po 5. in točki 7. člena in po 9. členu državne pogodbe o vzpostavljanju neodvisne in demokratične Avstrije, katere podpisnik je tudi Jugoslavija. Spričo vsega tega delovanja omenjenih nacističnih skupin v Avstriji in še posebej na avstrijskem Koroškem, ni samo to stvar Avstrije, temveč vse mednarodne demokratične, antifašistične javnosti. Vprašujem: 1. Kako izvršni svet ocenjuje v vprašanju širše vidike sedanje gonje proti slovenski manjšini in Jugoslaviji? 2. Ali je izvršni svet skupščine SR Sloveriije že argumentirano predlagal zveznemu izvršnemu svetu, da SFRJ uveljavi svoje obveze kot sopodpisnica državne pogodbe in zahteva največjo močno zaščito narodnostnega značaja slovenske skupnosti v Avstriji po črki in v duhu 7. člena državne pogodbe? Ali je predlagal zveznemu izvršnemu svetu, naj na podlagi točke 5 člena 7 državne pogodbe zahteva ukinitev vseh organizacij, katerih dejavnost ima za cilj odvzeti slovenskemu prebivalstvu manjšinski karakter in njegove pravice, ki izhajajo iz te pogodbe in drugih mednarodnih obveznosti Avstrije? 3. Ali izvršni svet smatra, da je potrebno v Združenih narodih ah v drugih ustreznih mednarodnih telesih sprožiti postopek za zaščito Slovencev na Koroškem glede na to. da se grobo kršijo 6. in 7. člen državne pogodbe, deklaracija o človečanskih pravicah, konvencija o preprečevanju rasne diskriminacije in drugi pomembni mednarodni dokumenti, ki obvezujejo tudi Avstrijo? 4. Ali je izvršni svet skupščine D. K. (Nadaljevanje na 6. strani) iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mini in iiiiHiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiaiiiaiiiiiiit iit umili Pogajanja za delovno pogodbo kovinarjev Komunisti in socialisti proti zakonu o kmetijskih najemnih pogodbah RIM, 18. — Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev v podjetjih z državno udeležbo se bodo nadaljevala jutri. Hkrati se bodo jutri začela tudi pogajanja za novo delovno pogodbo kovinarjev zaposlenih v zasebni industriji. Predvidevajo, da ta pogajanja ne bodo lahka, ker so delodajalci v zadnjih dneh večkrat izjavili, da preživljajo njihova podjetja veliko krizo in da «v sedanjem položaju niso v stanju dati ničesar*. Delodajalci hočejo predvsem vedeti, koliko bodo znašale v denarju skupne zahteve sindikatov. Po drugi strani pa so sindikalne organizacije pripravljene odločno nastopiti zlasti v obrambi načela razčlenjenih pogajanj v posameznih podjetjih. Skupek sindikalnih zahtev vsebuje predvsem uveljavitev 40-umega delovnega tedna v petih dneh, omejitev izrednega dela od 200 na 100 ur letno, uveljavitev sindikalnih pravic v podjetju, povišanje plače za 18.000 lir mesečno za vse, več dni dopusta in druge normativne zahteve. Politični urad KPI je danes odobril dokument v zvezi s konferenco na vrhu držav gospodarske skupnosti v Parizu. V njem KPI ugotavlja, da vedno večja oblast mednacionalne družbe resno ogroža oblast nacionalnih parlamentov in spravlja v veliko nevarnost nacionalno suverenost posameznih držav. Komunisti pravijo, da samo demokratizacija gospodarske skup nesti lahko napravi iz tega skup KPI je sprejel tudi dokument v zvezi z vladnim zakonskim osnutkom o kmetijskih najemnih pog.jd-bah, v katerem pravi, da je ta osnutek v okviru sredinskodesni-čarskih naporov, da bi preprečili resno in odločno politiko za socialne reforme. KPI napoveduje, da bo vodila v državi in v parlamentu odločen boj proti temu vladnemu zakonu. Tudi namestnik tajnika PSI Mosca je negativno ocenil omenjeni zakonski osnutek in poudaril, da ga desnica in na žalost tudi voditelji KD izkoriščajo kot sredstvo za povečanje parazitne zemljiške rente in tudi za čelni napad na PSI. Mosca je dejal, da hočejo s tem zadati smrtni udarec politiki reform in kompromitirati dvogovor med socialisti in demokristjani. Vsedržavna kmečka zveza in Zveza italijanskih kmetov bosta priredili 25. oktobra v Rimu vsedržavno demonstracijo kmetov proti vladnemu zakonskemu osnutku o kmetijskih najemnih pogodbah, za rešitev vprašanja spolovinarstva in kolonstva. Demonstraciji so se pridružile ACLI, CGIL in Zveza poljskih delavcev. predvsem vpliv nasprotujočih si interesov, birokratske mentalitete, malomeščanske miselnosti, oportunizem, zatem neusklajeni kriteriji in različna raven intenzivnosti v akcijah za uresničenje sprejetih sklepov, kakor tudi pojave idejne politične in akcijske razcepljenosti, poskusi grupaštva in frakcionaške-ga delovanja ter borba klik za oblast. Za krepitev enotnosti in akcijske sposobnosti Zveze komunistov je bistvenega pomena, da so vsi sklepi popolnoma jasni in da ne pride do različnih tolmačenj Nujno je, da vsak organ, vsak forum Zveze komunistov uvede prakso redne kritične ocenitve sprejetih sklepov, da se iz Zveze komunistov odstranijo vsi, ki jim je ideologija in politika Zveze komunistov tuja, vsi tisti, ki svoje interese postavljajo pred interese delavskega razreda, korumpirani posamezniki, malome-ščani, nosilci birokratske samovolje, oportunisti, karieristi, vsi tisti, ki s svojim obnašanjem rušijo ugled komunistov. V pismu se opozarja, da je bilo po drugi konferenci zveze komunistov precej omahovanja, nedoslednosti in odstopa od načel demokratskega centralizma. Načela demokratskega centralizma ne veljajo samo za odnose v okviru republiških in pokrajinskih zvez, temveč tudi v osnovnih organizacijah do predsedstva ZKJ. To zahteva, da se je treba odločno postaviti proti vsakim tendencam, ki vodijo k idejno političnemu razkrajanju Zveze komunistov, njeni spremembi v labilno koalicijo republiških in pokrajinskih organov in k ločitvi delavskega razreda po nacionalni im republiški pripadnosti. Izvršni biro in predsednik Tito v svojem pismu opozarjata na nezadostno in delno politično usposobljenost članstva in zahtevata, da vsaka organizacija izdela program in obliko ideološkega usposabljanja vsega članstva. S točnim določa-niem političnih stališč in akcijami članstva v samoupravnih in državnih organih ter družbeno polkžčnih organizacijah mora Zveza komunistov okrepiti svojo vlogo tudi na področju kadrovske politike. V pismu je posebno poglavje posvečeno stanju gospodarstva, kjer še vedno niso odstranjeni vzroki nestabilnosti, temveč se izhod išče v povišanju cen. Izvršni biro zahteva, da vsi vodilni organi takoj določijo in ocenijo, v kaki faza je izpolnjevanje zadevnih sklepov akcijskega programa druge konference ZKJ. Odločno se je treba postaviti proti pojavom nevestnega odnosa do dela, vsem oblikam raz-sipništva in parazitizma, organizirati je treba akcije za odstranjevanje virov bogatitve in dohodkov brez dela. V Zvezi komunistov ne sme biti mesta za ljudi, za katere se ugotovi, da so si lastnino pridobili na nezakonit način in na način, ki je v nasprotju s socialističnimi družbenimi pravili. Na kraju pisma se ugotavlja, da je bilo doslej zelo malo storjenega pri uresničevanju sklepov predsedstva ZKJ, ki se nanašajo na sredstva obveščanja, da je treba sklicati sestanke komunistov pri časnikih, radiu in televiziji in vseh odgovornih političnih družbenih organih, na katerih je treba sprejeti odločne ukrepe za onemogočanje škodljivega pisanja, da se (d-stranijo iz vodilnih mest vsi, ki ne sprejemajo političnega kurza ZKJ in onemogoči pisanje, ki je v nasprotju s politiko Zveze komunistov Jugoslavije. Izvršni biro zahteva, da vse organizacije kritično ocenijo lastno delovno politično prakso in sprejmejo jame obveznosti in naloge, ter razvijejo široko akcijo med delavskim razredom .mladino in drugimi deli družbe za usnešnejše uresničevanje politike ZKJ. Izvršni biro predsedstva ZKJ je na današnji seji razpravljal o konkretnih akcijah in ukrepih, ki se sprejemajo za uresničenje stališč prikazanih v pismu predsednika republike in izvršnega biroja. BOŽO BOŽIC VVASHINGTON, 18. - Bela hiša je sporočila, da so ZDA in Sovjetska zveza dosegle dva važna sporazuma o trgovinski izmenjavi in o vprašanju sovjetskega vojnega dolga. Spo- razum je bil dosežen med obiskom nega tržišča ustroj za' gospodarski I sovjetskega ministra za zunanjo tr-in socialni napredek. Politični urad I govino Patoličeva v \Vashingtonu. RS sabora Hrvaške o vmešavanju v notranje zadeve SFRJ ZAGREB, 18. — Republiški svet sabora Hrvaške je zahteval danes od izvršnega sveta, da ga obvesti o u-krepih, ki jih je sprejel proti iredentističnim akcijam določenih italijanskih krogov v Istri, ki se, po oceni poslancev, grobo vmešavajo v notranje zadeve Jugoslavije. V zvezi z akcijo je poslanec Ivo Siljan iz Pule v imenu skupine poslancev obvestil svet, da ti italijanski krogi nastopajo vedno bolj napadalno v akciji, ki se je pričela najprej samo v bivši »coni B» in se je sedaj razširila na vso Istro. Neka italijanska katoliška organizacija, ki uživa podporo italijanskih krogov, poziva prebivalce vse Istre iznad 65 let starosti, da izjavijo, da so italijanski državljani. če hočejo imeti pravico do italijanske pokojnine. VČERAJ SO PRIČELI RAZNAŠATI VOLILNA POTRDILA POROČILO TAJ DOKA PSI IRISSCALEJA Verjetno devet kandidatnih Ust Socialisti odločno za ukinitev na glasovnici za občinski svet Socialisti nadaljujejo s predkongresnimi zborovanji sekcij - KPI je že izdelala program za občinske volitve - Slovenska skupnost skoro končala zbiranje podpisov Občinski uslužbenci so včeraj pričeli raznašati volilna potrdila na domove tržaških volivcev. To delo za sedaj opravlja 80 občinskih uslužbencev, v kratkem pa se bo njihovo število zvišalo. Potrdila bodo razdeljevali trikrat, tako da bodo večkrat obšli posamezna mestna področja in pričakujejo, da bodo skoro vsem volivcem lahko dostavili na dom volilnice do po zakonu predpisanega roka, to je pet dni pred volitvami. Kot običajno, bo zadnje tri dni in oba dneva volitev občinski volilni urad nepretrgoma odprt ves dan, ko bodo lahko oni, ki volilnice niso prejeli na dom jo dvignili na tržaški občini. Na tržaškem volilnem uradu sta še vedno vloženi samo dve kandidatni listi: KPI, ki je že tradicionalno prva na glasovnici in za njo PSDI. Do sedaj so dokončno sestavile kandidatne liste in že uredile vse potrebne formalnosti, čeprav pa list še niso predložile, naslednje stranke: PSI, KD, MSI in PRI. Slovenska skupnost je včeraj predložila številne podpise, tako da je na volilnem uradu že vložila nad dvesto potrebnih podpisov. Predvidevajo, da bodo to formalnost opravili v najkrajšem času. Marchesichevi indipendentisti še veano zbirajo podpise in so jih do sedaj zbrali okrog dvesto, tako da je zelo verjetno, da jim bo tudi tokrat uspelo zbrati potrebnih 300 podpisov m da se bo tudi na teh volitvah predstavila kandidatna lista Gibanja za neodvisnost. Zelo počasi pa zbira podpise Unione na-zionale nuova Europa, ki ji očitno ne bo uspelo opraviti formalnosti, če ne bo prišlo do zainteresirane podpore or! zunaj. Mark-sisti-leninisti se za sedaj na volilnem uraau še nisc pojavili, kar verjetno priča, da tokrat ne bo prišlo do nepotrebne in škodljive razpršitve glasov na levi in da ne bo prišlo do vložitve manjših levih list, ki nimajo nobene možnosti za izvolitev svojega občinskega svetovalca. Danes se bodo na občini sestati predstavniki vseh strank, ki se bodo predstavile na volitvah. Razpravljali bodo o razdelitvi mest za plakatiranje volilnih proglasov in tudi o drugih tehničnih vprašanjih, ki so povezana z volilno kampanjo. Socialisti nadaljujejo s predkongresnimi zborovanji. ■ Sinoči so se sestali člani sekcije pri Sv. Soboti. Razprava se v naši pokrajini vrti okrog štirih tez, ki odražajo vsedržavna stališča. Razdelitev je pri nas naslednja: struja »avtonomistov*, katerih najvidnejši vsedržavni predstavnik je Nerati, pri nas pa odv. Terpin, struja criscossa*, ki jo vodi De Martino, v naši federaciji pa je njen najvidnejši predstavnik Pittoni ter je v tej struji včlanjena večina slovenskih socialistov, struja »presenza socialista*, ki jo v vsedržavnem okviru vodi Mancini, pri nas pa Giuricin in končno »levica*, ki ji načeluje Lombardi, pri nas pa Ghersi in Giacchetti. V nasprotju s stanjem v vsedržavnem vodstvu, v tržaški federaciji vodita stranko struji «ri-scossa* in »levica*, ki sta tudi v svoje lokalne predkongresne teze vključili daljše poglavje o pravicah in o zaščiti slovenske narod nostne skupnosti v Italiji in o nuj nosti, da pride ta zaščita stvarno do izraza z globalnim zaščitnim zakonom, ki so ga že v prejšnji za- mastike, zdravstva, komunalnih u-slug in podobno. Tržaška federacija KPI bo volilno kampanjo uradno pričela v nedeljo z zborovanjem, ki bo na osrednjem tržaškem trgu. konodajni dobi vložili socialistični poslanci in katerega so v novem parlamentu obnovili. Predkongresno zborovanje PSI pri Sv. Soboti se je zaključilo precej pozno z naslednjim izidom: ; 35 odst., »avtonomija* 16 odst. in «levica» 6 odstotkov. Tržaška federacija KPI dokonč no izdeluje program stranke za upravne volitve, ki ga bodo objavili v prihodnjih dneh. V programu je daljše poglavje posvečeno specifičnim vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti, poleg tega pa so potrebe Slovencev upoštevane v vseh poglavjih, ki obravnavajo splošna vprašanja šolstva, topono- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiB USPELA ENOURNA STAVKA PROFESORJEV LICEJA «F. PREŠEREN Protest proti grobi kršitvi zakonitosti pri dodelitvi stolice za italijanščino Stavkajoči profesorji so poslali protestno pismo ministrstvu za prosveto, Sindikat slovenske šole pa je o stavki in njenih vzrokih brzojavno obvestil mešano komisijo, ki zaseda v Rimu Stavka profesorjev slovenskega za italijanski jezik in književnost na do zlata pa določa kakor omenje- Deželni odbor KPI o krajevnih upravah Deželni odbor KPI je razpravlja! o odnosih med deželo in lokalnimi upravami v zvezi s konferenco lokalnih upraviteljev, ki jo je sklical deželni odbor. Deželni odbor KPI je sprejel načelno stališče, da je treba okrepiti lokalne avtonomije in v tej zvezi opozoril na osnutek zakona, ki so ga julija 1969 predložili v deželnem svetu in ki predvideva večjo finančno samostojnost občin in pokrajin. vojaških služnosti v deželi Stališče deželnega odbora KD o vojaških služnostih Deželni odbor PSI je pod vod- brambna vprašanja. Treba je upo-stvom deželnega tajnika Gioacchi- števati gospodarske potrebe pod- na Tringaleja razpravljal o konferenci o vojaških služnostih in zahteval, da naj deželni svet izglasuje ustrezni zakon <• tem perečem vprašanju. Dežtelni odbor PSI je izhajal iz ugotovitve, da socialisti zavračajo politiko blokov in vojaške razdelitve ter da predstavljajo vojaške služnosti veliko breme za celotno področje Italije, še zlasti pa jih občuti prebivalstvo naše dežele Furlanije Julijske krajine. Zaradi tega je prvenstveni cilj PSI, da se ustvari sožitje in prijateljstvo med evropskimi narodi. V tej zvezi so tudi poudarili, da se je PSI vedno zavzemala za sklicanje evropske konference o varnosti, ki bi predstavljala prvi koral: k novim odnosom v Evropi in bi nujno imela neposredne posledice na vojaške služnosti. Sedanji sistem vojaških služnosti je treba spremeniti, saj gre za tehnično preživele poglede na o klasičnega liceja »France Prešeren*, ki jo je za včeraj oklical Sindikat slovenske šole v znak protesta proti kršitvi zakonitosti s stran; ministrstva za prosveto, je dosegla svoj namen. Udeležila se je je večina članov profesorskega zbora, ki so s svoje razprave na sestanku pred samim začetkom enourne stavke, poslali ministrstvu za prosveto in v vednost višjemu šolskemu nadzorniku za deželo Furlani jo-Julijsko krajino ter šolskemu skrbniku v Trstu naslednje protestno pismo: Podpisani profesorji Državnega znanstvenega liceja ŽFranče Prešeren» v Trstu sporočajo temu ministrstvu, da so se danes, dne 18. oktobra t.l. za eno uro vzdržali od pouka, da bi s tem protestirali proti nezaslišani kršitvi zakonitosti, katere žrtev je postala kolegica dr Marija Kacin. Ta ie svoj čas zmagala na konkurzu ,a stolice italijanskega jezika in književnosti, ki so bile dane na razpolago na višjih slovenskih srednjih šolah v Gorici in v Trstu. Kolegici Kacinovi je bilo onemogočeno, da bi si mogla izbrati zaželeno stolico, ker ji je bil takrat, ko sta ji bili ponujeni dve stolici za italijanski jezik in književnost v Gorici zamolčan obstoj stolice za italijanski jezik in književnost na liceju rFr.ince Prešeren» v Trstu, čeprav je bila ta ustanovljena istočasne r drugo stolico v Gorici Tako prizadeta prof. Kacinova kakor Sindikat slovenske šole sta zadevne podatke predložila pozornosti musvetnega ministrstva že 5. oktobra t.l. z namenom, da bi bilo napaka popravljena Ker na to vse do danes ni bilo zadevno nikakrs-nega odgovora, si podpisani dovoljujejo urgirati, da Ki ministrstva spoštovalo izide natečaja, ki ga je samo razpisalo, in dodelilo stolico OD DANES RAZPRAVA PRED PRVO DEŽELNO KOMISIJO 84 milijard Ur v proračunu deželne uprave v 1973. letu Proračun in lanski obračun bosta orisala predsednik odbora Berzanti in odbornik za finance Tripani Danes bo prva stalna deželna komisija začela pod predsedstvom svetovalca Cociannija preučevati proračun za leto 1973 in obračun za leto 1971 Predsednik odbora Berzanti in odbornik za finance Tripani bosta poročala o predvidevanjih za prihodnjo poslovno dobo in o zaključkih lanske poslovne dobe deželne uprave. Poleg tega je na dnevnem re^u razširjene komisije tudi obravnavanje nekaterih sprememb k letošnjemu proračunu, ki jih bo predložil demokristjanski svetovalec Ginaldi. Odbor je pripravil lanski obra tun in proračun za prihodnje leto precej časa preden zapade rok o obvezni predložitvi teh osnovnih finančnih dokumentov. Prav zaradi tega predvidevajo, da bo deželni svet lahko razpravljal o pro računu in obračunu ter o političnih smernicah, na katerih slonita, že v prvi polovici novembra. V deželnem svetu bo razprava verjetno trajala dalj čas? kot v razširjeni komisiji. Proračun za prihodnjo poslovno dobo se zaključuj* z izenačenjem med dohodki in izdatki, ki dose ga jo približno 84 milijard lir. To je najvišja vsota, kar jih je dosegla naša dežela od ustanovitve pred devetimi leti. Od te vsote bodo potrošili približno 55 milijard lir za investicije n za posege na itd. Nadaljnjih 13 milijard lir bodo potrošili za socialno skrbstvo, kulturne in športne dejavnosti za šolstvo ipd. Skupno bodo »aktivni* stroški znašali približno 80-odstot-kov deželnega proračuna. Ostalih 20 odstotkov pa bodo potrošili za delovanje same deželne uprave in njenih organov. Od 25. do 31. oktobra 48. svetovni teden o pomenu varčevanja Tržaška hranilnica bo tudi ob letošnjih 48. svetovnih dnevih varčevanja posvetila teden dni, od 25. do 31. oktobra, raznim prireditvam o varčevanju. Ob tej priliki bo hranilnica prevzela vrsto sklepov socialnega značaja v prid tukajšnjim šolani in učencem. Letošnje prireditve se bodo odvijale v znaku: »varčevanje: vz trajnik gospodar skega razvoja*. Predtečaj za prvi letnik na fakulteti za kemijo Na tržaški univerzi se je začel predtečaj matematike in risanja za študente prvega letnika kemije, kapital, torej za posege na gospo ! Predavanja so vsak dan v dvorani darska in socialna področja, za »A* inštituta za kemijo s pričetkom gradnje javnih del, infrastruktur t ob 9. uri liceju rPrešerem prof Marin Kacinovi zakoniti zmagovalki na omenjenem natečaju, in ne drugim osebam, ki so na lestvici za njo Pri tem gre za to, da ministrstvo napravi konec položaiu, ki ne samo da zastruplja vzdušje na zavodu, ampak ki je tudi do danes preprečil normalen ootek pouka, saj je do danes klasični licej ostal brez pouka italijanščine Pismo je podpisalo 14 profesorjev bilo pa je tudi nekaj takih, ki so menili, da jim do tako hude kršit ve zakonitosti s strani ministrstva za prosveto ni treba zavzeti odločnega stališča in se pridružiti stavki svojih kolegov.. Sindikat slovenske šole v Trstu je o stavki brzojavno obvestil tudi mešano italijansko-jugoslovansko komisijo ki zaseda v Rimu oziroma oba dela komisije ločeno. Glasi se: «Profesorji slovenskega liceja 'Prešeren' danes stavkajo v protest proti kršitvi legalnosti pri dodelitvi stolice za italijanščino na liceju*. Delova;]’« (Helnili odbornikov Stopperja, Devetaka in Masutta Deželni odbornik za načrtovanje Stopper je posredoval pri pristojnih organih in še zlasti pri podtajniku za obr?mx> Mkmtiniju potrebo, da se omilijo vojaške služnosti na področjih, kjer med drugim prizadenejo razvoj turističnega in trgovskega letalstva. Najbolj pe reče je vprašanje Kanalske doline, ki je iz vojaških razlogov povsem zaprta letalskim zvezam in zato predstavlja resno oviro za polete iz Avstrije na letališče v Ronkah. Letala morajo namreč preleteti dolg ovinek, da lahko pridejo v zračni prostor naše dežele in se stroški seveda zvišajo tako, da resno postavljajo v dvom ustanovite)’ nove letalske zveze med Ronkami, Celovcem, Grad cem in Dunajem. Deželni odbornik za zdravstvo in higieno Devetag je včeraj sprejel predsednika deželnega združenja slepcev odv. Kervina, s katerim sta razpravljala o vprašanjih in o podporah slepcem. Odbornik za javna dela Masutto pa je sprejel predstavništvo gradbincev, ki so pred (hlevi tudi stavkali. Odborniku so izrazili zahteve svoje stroke do javnih organov, ki morajo s svojim delovanjem pripomoči k polni zaposlitvi na tem področju. Odbornik je zagotovil, da se bo deželna uprava tudi v nadalje zavzemala za zaposlitev gradbincev in vseh drugih delavcev. no zvezni izvršni svet, in sicer na podlagi člena štev. 15 zakona o deviznem poslovanju, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ štev. 51/72 z dne 30. septembra letos Podaljšanje roka za mesto ravnatelja Na podlagi pokrajinskega odloka št. 1.328 z dne 12. oktobra 1972 so ponovno odprli rok za vlaganje prošenj za mesto ravnatelja upravnega oddelka na tržaški pokrajini, ki so ga razpisali z natečajem dne 31. julija 1972. Prošnje bodo sprejemali do 12. ure dne 7. novembra 1972. Včeraj malo pred 14. uro je neznanec odkril v gozdičku nad Napoleonsko cesto, na Opčinah, truplo 22-letne Daniele Riva iz Ul. Vasari 11. O odkritju je obvestil agente openskega komisariata javne varnosti. Ti niso našli na dekletovem truplu nobenega znaka nasilstva, pač pa na travi, okrog trupla le nekaj praznih stekleničk uspavalnih praškov. Po tem sklepajo, da je dekle naredilo samomor. Truplo nesrečne Daniele Riva so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem Zaradi eksplozije steklenički bo 33-letni Gianfranco Degrassi iz Ul. dei Vigneti 22 verjetno izgubil levo oko. Vsaj tako domnevajo zdravniki na okulističnem oddelku Degrassi je delal v deželnem sanatoriju na Opčinah. S posebnim rooij in istočasno tudi na novo ureditev sistema odškodnin. Gre za splošno vprašanje, istočasno pa je tudi dejstvo, da naša dežela plačuje visoko ceno, ki bi morala težiti vso italijansko skupnost. Deželni tajnik KD Giuseppe To-nutti pa je vodil sejo deželnega odbora KD, na kateri so prav tako obširno razpravljali o vojaških služnostih in o predvideni konferenci, katero pozdravljajo, so pa v svojih izjavah oprezni. KD pravd, da je treba upoštevati potrebe obrambe in da v sedanjem razdobju napetosti in sporov ni mogoče enostransko ukiniti obrambnega sistema. Vendar pa istočasno tudi ugotavljajo, da gre za politiko premostitve dveh nasprotujočih si blokov, ki naj jo zamenjajo plodni in mirni odnosi med narodi, kar je značilnost za zunanjo politiko italijanske vlade in za kar se zavzema dežela. Nesoglasje za mejno postajo avtoceste Italija-Avstrija Včeraj se je zaključilo zasedanje italijansko-avstrijske komisije o av tocestnj povezavi preko Kokova in Trbiža Iz uradnega poročila bi kazalo, da nista delegaciji dosegli sporazuma in da se bosta zato sestali 24. novembra na meji, na kraju, kjer naj bi se italijanska in avstrijska avtocesta stikali. Prav ob tej točki ni prišlo do soglasja: italijanska delegacija je predlagala, naj bi bila mejna postaja za turiste in lahki promet točno na «sedlu» meje in skupna za obe policiji in carini, medtem ko naj bi vsaka država uredila lastno postajo za težki promet. Avstrijci so se strinjali s slednjim predlogom, za turiste in lahki promet pa so predlagali, naj bi bili sicer postaji skupni, toda pri glavni avstrijski postaji za težki promet in ne na pol poti. Obe delegaciji pa sta se strinjali, naj bi se težki in torej počasni promet odvijal po stranski stezi, medtem ko naj bi ostala osrednja steza oz. steze izključno za hitra prometna sredstva. Sestanka so se udeležili odbornik za javna dela Furlani je-Julijske krajine Masutto, zastopniki ministrstva za notranje zadeve, družbe SPEA, ki je pripravila načrt, družbe ANAS ter drugi predstavniki policijskih in cestnih uradov. Avstrijsko delegacijo pa je vodi! podpredsednik avstrijske Koroške Wiessmann. Avstrijska delegacija si je popoldne ogledala sedež deželnega cveta, kjer sta jo sprejela predsednik deželnega sveta Ribezzi in poHrve^Hnik Pittoni. SEZONA KONCERTNEGA DRUŠTVA Orkester iz Koeba sinoči v Rossettijj Tržaško Koncertno arus^j je si noči priredilo svoj prvi koncert v sezoni 1972/73. Prostorno gledališče Rossetti je bilo za to priložnost polnoštevilno zasedeno in v njem je vladalo pravo slavnostno vzdušje. ni ravni kot glede brezhibne uvež-banosti. Vse njegove instrumentalne skupine so izredno uglašene in med njimi so zlasti čudovito muzicirala trobila. Pod vodstvom Zdeneka Macalc, ki je po rodu iz Brna na Češkoslovaškem oziroma Moravskem, in ki se je že v svoji domovini lepo uveljavil, je orkester prepričljivo izvedel dokaj zahteven program, ki sta ga v prvem delu večera sestavljali Richarda Straussa «Don Juan» in Schumannova Četrta simfonija v d-molu, v drugem delu pa mogočna skladba tSlike z razstave» Modesta Musorgskega v Ra-velovi instrumentaciji. Zlasti prepričljiv je bil orkester v Schumannovi simfoniji, ki spominja na simfonični poem. Dirigent je bil vseskozi precizen v gestah, morda še nekoliko premalo umirjen, vendar je naredil najboljši vtis. Zelo lepo je izoblikoval posamezne slike iz Musorgskega skladbe. Občinstvo je bilo navdušeno nad tako lepim večerom in je z obilnim ploskanjem izreklo priznanje orkestru in dirigentu JOLKA MILIČ in MARKO KRAVOS sta pravkar izdala samostojni zbirki poezij: prva Pesniški list 8, drugi Trikotno jadro. Ob tej priložnosti bo v TRŽAŠKI KNJIGARNI z avtorjema — pogovor o poeziji in sicer danes, 20. oktobra 1972 ob 17.30. Vljudno vas vabimo. TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška št. 20 Danes ob 20.30 bo v Škedenj-skem domu otvoritev razstave narodnih noš Na ogled so noše, fotografije, razprave in slike. Razstava bo odprta do 27. t. m. vsak dan in sicer od 16. do 19. ure Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 19. oktobra ETBIN Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 17.13 — Dolžina dneva 10.46 — Luna vzide ob 15,21 in zatone ob 2.26 Jutri, PETEK, 20. oktobra FELICIJAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,2, najnižja 10,1, ob 19. uri 13,2 stopinje, zračni tlak 1014,9, nestalen, veter 5 km na uro, severovzhodni, vlaga 70-odstotna, nebo 5/10 poobla-čeno, morje mirno, temperatura morja 16.5 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. oktobra se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 69-letaa Pasqua Isaia vd. Campisi, 68-letna Anna Versaiko por. Didak, 81-letna Corinna Mendus-sig por. Crovatto, 89-letni Mauro Va-scotto, 74-letni Carmine De Zio. DNEVNA služba lekarn (od 13. do 16 ure) Alla Basilica, Ul. sv Justa 1. Croce verde Ul Settefontane 39; Alla Giu-stizia lir ' ibertš 6: Testa d oro. Ul. Imeniten gost tega prvega Ko n Mazzini 43 NOČNA SLUŽBA l.EKARN (od 19.30 do 8.30) A) Lloyd. Ul. Orologio UL Diaz tertnega večera je bil veliki simfo-strojem je žgal prazne stekleničke nični orkester radiotelevizije iz zdravil, ko je epa od teh zaradi , Koelna. katerega je vodil mlad: izredne toplote eksplodirala, razpo dirigent Zdenek Macal. Pod nje 2; Alla Salute. Ul. Giulia L Picciola. čeni stekleni drobci pa so se zapi- govim vodstvom je orkester muzi Ul Or.an, 2: Vernan Trg Valmaura čili v Degrassijevo levo oko 1 ciral res izvrstno tako na tehnu' št II ............................................ OB DANAŠNJEM OBČNEM ZBOBU KONZORCIJA Seja sindikata slovenske šole Jutri, v petek, 20. oktobra ob 18. uri bo odborova seja. Na dnevnem redu bodo: zakonski osnutki za slovensko šolo in občni zbor sindikata. Koliko je vreden dinar? V nedeljo, 1. oktobra, je stopila v veljavo nova uredba o pariteti dinarja, s katero je zvezni izvršni svet SFRJ določil, da se pariteta jugoslovanske valute določa na osnovi 48,1478029 miligrama čistega zlata za 1 dinar oziroma 20.769,38 dinarja za 1 kg čistega zlata. Na podlagi omenjene paritete je Narodna banka Jugoslavije določila paritetne tečaje tujih valut. Do začetka delovanja deviznega trga bo omenjeni denarni zavod določal kupne in prodajne tečaje tujih valut z omejitvijo, po kateri tečaji ne smejo biti višji ali nižji za več kot 2,25% od uradnega paritetnega tečaja. Pariteto' dinarja v odnosu Še vedno odprta vprašanja postajališču pri Fernetičih Vodstvo konzorcija naj bi dalo točno informacije javnosti V Trstu bo danes občni zbor nes pa naj ponovimo le, da bo Konzorcija za gradnjo in upravljanje tovornega postajališča pri Fernetičih. Kolikor se je dalo zvedeti, bo zbor potekal deloma kot redna, deloma pa kot izredna skupščina, saj so na dnevnem redu poleg »rednih* postavk (n. pr. poročilo in odobritev računskih izsledkov lanskega poslovanja) tudi nekatere »izredne* točke (na primer spremembe nekaterih pravil v statutu in sprejem novih članov v Konzorcij). Priprave za gradnjo nove infrastrukture pri Fernetičih, ki naj bi olajšala blagovni promet med tržaško luko in zaledjem, posredno pa tudi med Italijo in samo Evropsko gospodarsko skupnostjo na eni ter Jugoslavijo, Avstrijo, Madžarsko in drugimi vzhodnoevropskimi deželami na drugi strani, so se začele že pred leti. Pobudo je dala tržaška trgovinska zbornica, v okviru ketere je nastala posebna delniška družba, pri kateri sodelujejo tudi nekatere javne ustanove. Družba je tudi naročila dvema tržaškima strokovnjakoma izdelavo načrta za po stajališče. Pozneje je bil ustanovljen pod okriljem tržaške pokrajinske uprave Konzorcij za gradnjo in upravljanje postajališča, ki je prevzel prvoten načrt in ga deloma prilogadil novim zahtevam. V našem listu smo že večkrat opisali osnovn« značilnosti načrta, da- njegova uresničitev po prvotnih računih (načrt je bil dokončno izdelan julija lanskega leta) stala 8,75 milijarde lir, prva faza del pa bo zahtevala naložbo 1,390.000.000 lir. Stroški za to prvo fazo so že kriti, saj je generalni vladni komisariat 12. marca lam nakazal Konzorciju 390 milijonov lir, dežela pa preostalo milijardo (pol milijarde po zakonu štev. 26 iz leta 1967 in pol milijarde po zakonu štev. 29 iz lanskega leta). Večkrat smo tudi zabeležili, da Je Konzorcij začel postopoma odkupovati potrebna zemljišča pri Fernetičih, v tisku na splošno pa je bil večkrat najavljen skorajšnji začetek del, ne da bi se stvari v tem pogledu kakorkoli premaknile z mrtve točke. (Po odloku, s katerim je dežela nakazala drugi finančni prispevek konzorciju in po ustreznem soglasju osrednjega nadzornega odbora, naj oi se prva faza del začela najkasneje do 20. decembra letos in zaključila najkasneje do 10. aprila 1975). Tržaški poslovni svet in Se posebej domačini pri Fernetičih se upravičeno sprašujejo, v kakšni t’uzi so dejanske priprave za giadnjo postajališča, ali bodo v okviru prve faze del uredili res čari n: Ko področje ali bo imela prednost gradnje nekn'erih cest, kakor je bilo javljeno pred kratkim. Ob pripravah na gradnjo (nista jališča p« st porajajo tudi številna druga vprašanja, o katerih bi bilo dobro če bi Konzorrij objasnil svoja gledišča ter prikazal javnosti sedanji položaj pri Fernetičih. Dobro bi bilo. če bi na primer Konzorcij pojasnil, kako bo urejeno vpiasanje priključitve bodoče hitre cesta (202) na cestno omrežje slovenske republike in kako se bo postajališče povezalo s podobno infrastrukturo, ki se uresničuje pri Sežani. Javnost bi morala tudi zvedeti, kako oodo rešili neskladnosti med izvršnim načrtom družbe »Autovie Servizi SpA*. regulacijskim načrtom repentabrske oocine, ustreznim načrtom tržaške občine m načrtom za kraške rezervate (Belcijev zakon). Predvsem pa bi morali objasniti vprašanja odškodnine, ki naj se prizna lastnikom zemljišč, potrebnih za postajališče. Odškodnine, ki bi jih izračunali na podlagi člena 16 državnega zakona štev. 865 z dne 22. oktobra 1971, so namreč daleč pod dejansko vrednostjo prizadetih zemljišč. Nihče ne oporeka nujnosti, da se pri Fernetičih zgradi tovorno postajališče, ki bo v splošno korist tukajšnjih in širših gospodarskih dejavnosti, ni pa dopustno, da bi morala skupina domačinov zaradi tega žrtvovati svojo zemljo, ne da bi zato prejela vsaj pravično odškodnino. Ob današnjem občnem zboru Konzorcija zato ponovno vabimo njegovo vodstvo, naj skliče posebno tiskovno konferenco o teh vprašanjih, oziroma naj kako drugače posreduje javnosti potrebne podatke in pojasnila. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 72-73 LUIG1 PIRANDELLO LE PREMISLI, GIACOMINO! prevod SMILJAN SAMEC kostumi MARIJA VIDAUOVA scena DEMETRIJ CEJ režija MARIO URŠIČ V petek, 20. oktobra ob 16. uri (IZVEN ABONMAJA) v ponedeljek, 23. oktobra ob 14. uri (IZVEN ABONMAJA) v sredo, 25. oktobra ob 18. uri (IZVEN ABONMAJA) v četrtek, 26. oktobra ob 14. uri (IZVEN ABONMAJA) v petek, 27. oktobra ob 17. uri (IZVEN ABONMAJA) PRODAJA VSTOPNIC OB DELAVNIKIH OD 12. DO 14. URE TER ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. ŠT. 734-265. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE T. BRAUN in H. FICHNA INDIJANCI V MALI VASI prevod scenograf kostumograf koreograf režija JOŽE HUDEČEK VLADIMIR RIJAVEC MIJA JARČEVA JAKA HAFNER FRANC URŠIČ V torek, 24. oktobra ob 15.30 Slovenski klub vabi vse svoje člane na OBČNI ZBOR ki bo v torek, 24. oktobra 1972 ob 20.30. Odbor Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 31-948) sprejemajo nove abonmaje ali potrditve starih abonmajev za prir hodnjo sezono, ki se bo začela 10. novembra z Verdijevo opero »Ples v maskah*. Tej operi bodo sledila še naslednja dela: »La carriera di un libertino* Stravinskega, «Madama Butterfly», »Figarova svatba*. »Moč usode*, »Sig-frid*. švedski balet »Gullberg*. »Nor-ma», »Istrska svatba*, »La Wally», »La Gioconda* in »Pikova dama*. Letos so uvedli tudi poseben abonma za študente in delavce, v sam abonma pa je vključenih šest predstav iz rednega repertoarja: «Ples v maskah*, »Madama Butterfly», »Moč usode*, baletni nastopi, »Norma* in »La Gioconda*. S tem v zvezi uprava gledališča Verdi opozarja, da v soboto zapade rok za potrditev abonmajev iz prejšnje sezone. POLITEAMA ROSSETTI Kot napovedano, bo v torek, 24. t.m. otvoritvena predstava nove gledališke sezone tržaškega Stalnega gledališča. V Politeama Rossetti bodo namreč uprizorili krstno izvedbo novega dela tržaških avtorjev Carpinterija in Fa-ragune »Noi delle vecchie provinde, maldobrie di terra e di mare*. Režija Francesco Maoedonio. scena in kostumi Sergio d'Osmo. Prodaja vstopnic od danes dalje pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Glasbena matica — Trst Sezona 1972 1973 Prvi abonmajski koncert V soboto, 21. oktobra ob 21. uri v Kulturnem domu. UL Pelrcinio 1 orkester glasbene matice Dirigent: OSKAR KJUOER Solist: TONE GRČAR - trobenta Spored: G. F. Haendel: Concerto grosso op. 3 št. 4 G. Torelli: Koncert v D-duru za trobento in godalni orkester S. Osterc: Religioso iz Suite za godalni orkester J. N. Hummel: Koncert v E-duru za trobento in orkester Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ut R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Kino Nazionale 16.00 «11 paese del sesso sri vaggio*. Barvni film. I. Rassimov ® Me Me Lay. Prepovedano mladi® pod 18. letom. Fenice 15.00—22.20 »...e poi lo eh®' marono il Magnifico*. Terence Hi® Barvni film. Eden 16.00—22.20 «Metti lo diavolo t®1 ne lo mio infemo*. Barvni film. Pf® povedano mladini pod 18. letom Grattacielo 16.00 »Non si sevizia h*1 Paperino*. Barvni film. Flori®® Bolkan, Barbara Bouchet. Prep® vedano mladini pod 18. letom- Excelsior 16.00 »Ma papa ti mani® sola*. Barbra Streisand. Barvni fil®: Ritz 16.00 «11 boy friend*. Barvi® film Kena Russela. Twiggy in C h® stopher Gable. Aurora 16.30 »Fratello Sole. sorej® Luna*. Barvni film F. Zeffirellij® Inipero 16.00 »Mimi metailurgico. Ie rito nell onore*. Giancarlo Gianni®-Barvni film. Cristallo 16.30 «11 caso Myra Brečki® ridge*. Barvni film. Prepovedal® mladini pod 18. letom. Capitol Dvorana rezervirana za šolsk° mladino. Filodrammatico 16.30 »Le piacevol* notti di Justine*. Barvni film. Pf® povedemo mladini pod 18. letom- Moderno 16.00 »Grand Prix». Barv® film. Yves Montand in Ewe Mari* Saint. Vittorio Veneto 16.00 »Veruschka* Barvni film. Veruscha. Prepovedan* mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «11 caso Venere pri' vata*. Detektivka. Barvni film. Cramer, R. Verley. Prepovedan* mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 »Capitan fuoco*. Barv® pustolovski film. Lee Baxter in Ro® sana Rori. Astra Dvorana rezervirana tržaškem* »Cineforum*. Ob 20.30 otvoritev s® zone z Godardovim filmom »La g®*4 scienza*. Kino Opčine 18.00 »Luna zero du*»-Znanstveno-fantastični film. Prosveta Prosvetno društvo Tabor obvešč* gojenke baletnega tečaja, da bo začetek vaj v petek. 20. oktobra 16. uri v Prosvetnem domu na OP-činah. Izleti Slovensko planinsko društvo Trsi organizira od 3 do 5 novembra t '' izlet na Pohorje, kjei nam bo lepo® tega kraja razkazoval Mirko Soštar® iz Maribora Ob tej priliki si bom" ogledali tudi Maribor. Vpisovanje 4" 2! oktobra v Ul. Geppa nri Nor® Zavadlal PD »Slavko Škamperle« priredi en® dnevni izlet 4. novembra v Logarsk* dolino Za vpis telefonirati na št. 1083* od 9.30 do 13. in od 17. do 20 ur® GLASBENA MATICA V TESTU KOMKIUNJ ABONMA Sezon« 1972 • 1973 KULTURNI DOM Otvoritveni koncert SOBOTA, 21. oktobra 1972 12. novembre 1972 1. decembra 1972 15. decembra 197? 26. ianuaria 1973 17 februarja 1973 10. marca 1973 30. marca 1973 12. aprila 1973 Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Tone Grčar — trobenta Pihalni orkester milice iz Llubljane Dirigent: Jože Hriberšek Solist: Franc Tržan — klarinet Nora Jankovič — mezzosopran Ivan Sancin — bas Žarko Hrvatič — violine Neve Merlak-Corrado — klavir Skladbe primorskih avtorjev Dubravke Tomšič-Srebotnjak klavirski recital Trio Lorenz Mitja Gregorač — tenor Pevski zbor »Collegium muslcum« iz Beograda Dirigent: Darinka Matic Orkester Glasbene matice Dirigent- Oskar Kiude' Solista: Hubert Bergani orgle Ivan Sancin — bas Zagrebški solisti Vladimir Ruždjak bariton Simfonični orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Anton Nanut Solist- Dejan Bravničar — violina CENE ABONMAJEV Redni: 7.000 lir Mladinski 2.000 lir Znižani- 6.000 lir Invalidski- 2000 Ur Vpisovanje abonentov v pisarni Glasbene matice (Ul. R Manne 29 - tel. 418-605) in v Tržaški knjigarni (Ul sv Frančiška 20 - tel. 61-792) od 15 30 do 19. CENE VSTOPNIC ZA POSAMEZNE KONCERTE Parter: 1.500 lir Balkon: 1.000 lir Mladina 500 lir V SOBOTO OB 9. URI NA GORIŠKEM GRADU Deželni in državni predstavniki na konferenci o vojaških služnostih Predsedoval bo predsednik deželnega odbora A. Berzanti, poročal pa bo odbornik N. Stopper ■ Kvalificirana udeležba predstavnikov političnih, gospodarskih, sindikalnih in prosvetnih organizacij' Deželna konferenca o vojaških služnostih se bo začela v soboto, “1. oktobra ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani goriškega gradu. Konferenci bo predsedoval predsednik deželnega odbora dr. Al-iredo Berzanti, ker jo je sklical deželni odbor, potem ko so poli učne, gospodarske, sindikalne in Prosvetne organizacije vse dežele ln tudi izredno veliko število po-?an'eznikov izrazili potrebo po konferenci, kj naj natančno preuči sta-nJe in posledice vojaških služnosti. Prav zaradi širine, ki jo zavze-?Kkjo vprašanja povezana z voja-s®mi služnostmi, so na konferen-60 povabili predstavnike ministr- *tv& za obrambo, komisij za obram-00 senata in poslanske zbornice, ^legate vseh dežel alpskega lo-7®, Sardinije, Emilie in Romagne ■®r Pugtie, to je dežel, ki so v vccji ali manjši meri prizadete po vojaških služnostih. Poleg tega se oooo udeležili konference tudi iz-voljenj parlamentarci v Furlaniji-uiijski krajini, deželni svetovalci, Predsedniki vseh štirih pokrajinskih uprav, župani vseh občin naše de-. e> predsedniki trgovinskih zborno. deželni tajniki sindikalnih organizacij, združenj delodajalcev in neodvisnih delavcev, predstavniki gospodarskih organizacij, znanstve-in kulturnih organizacij. n !!? P>z^oza odločno premajhen. Italija bi 6 'se morala posebej zavzeti pn L GS za reklasifikacijo naše dežele, ti se danes po krivici prišteva med j «centralna področja*, in za to, da naši luki priznajo iste ugodnosti,! Na podlagi tega dogovora se boj« morala posebej zavzeti pri do namreč v blagovni izmenjavi • med Jugoslavijo in EGS upoštevale ugodnosti majbolj favorizirane države* in to bodisi glede carin, bodisi glede obdavčenja kapitalov v zvezi z uvozno izvoznimi posli. Carinske olajšave bodo veljale zlasti za izvoz elektrogospodinjskih naprav, orodnih strojev in drugih industrijskih izdelkov na jugoslovansko tržišče. Pri tem bo naša dežela lahko imela vidno korist, saj se njena industrija v dobri meri ukvarja prav s proizvodnjo omenjenih izdelkov. V kolikšni meri se bo Trst lahko uveljavil v bodočem razvoju gospodarskega sodelovanja med Vzhodom in Zahodom — meni dr. Zimolo — bo odvisno predvsem od prometnih zvez in luških zmogljivosti, a v dobri meri tudi od splošne italijan ske gospodarske politike in od smer V Števerjanu seja občinskega sveta V Števerjanu bo prihodnji ponedeljek ob 20.30 seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na dnevnem redu imajo nekaj važnih problemov. Med temi so ponovna odobritev za razmejitev urbanističnih središč, spremembe proračuna za leto 1972 in porazdelitev deželnega prispevka med potrebne občane, imenovanje občinske komisije za družinske daivke, sprememba proračuna, sestava imenika za šolsko podporo, odobritev načrta za širjenje pokopališč, imenovanje gradbene komisije, povišek dopolnilne doklade za leto 1973 ter ratifikacija nekaterih sklepov ožjega odbora. Na dnevnem redu je tudi odobritev proračuna za leto 1973. VČERAJ V TRSTU Župan Jarc predložil peticijo s 14.000 podpisi Petintrideset uslužbencev marine Hanmbal v Tržiču stavka že drugi teden v znak protesta proti odpustu z dela dveh uslužbencev, med katerimi je eden član sindikalne komisije. Včeraj so pokrajinska tajništva treh sindikatov izdala letak, v katerem je izražen oster protest proti takemu ravnanju podjetnika. Predsednik deželnega sveta prof. Michelangelo Ribezzi je včeraj dopoldne sprejel v sedežu na Ober-dankoiem trgu v jv-stu predsednika enotnega odbora za reformo vojaških služnosti, doberdobskega župana Andreja Jarca, ki so ga spremljali zastopniki občinskih uprav iz Ronk, Ogleja, Trasaghisa in Milj, predstavniki delavskega sveta ladjedelnice Italcantieri iz Tržiča ter zveze za krajevne avtonomije Furlanije - Julijske krajine. Srečanju so prisostvovali tudi podpredsednik deželnega sveta Pittoni ter svetovalci Baracetti, Moschioni in Zorzenon. Predsednik odbora Jarc je izročil predsedniku sveta Ribezziju peticijo, ki jo je podpisalo približno 14.000 oseb vseh štirih pokrajin naše dežele, v kateri zahtevajo reformo vojaških služnosti v zvezi s skorajšnjo konferenco v Gorici. Predsednik Ribezzi je zagotovil, da bo peticijo posredoval pristojnim organom. Sodelovanje med deželo in novogoriško občino Lig v Soški dolini bo jutri obiskal funkcionar deželnega odbomištva za kmetijstvo dr. Silvestri. Do obiska pride v okviru sodelovanja med tukajšnjimi ustanovami in novogoriško občino. Na Ligu bodo pričeli graditi zadružni hlev. Ker podobne naprave gradijo tudi pri nas posebno v Beneški Sloveniji in v Kamiji, si strokovnjaki izmenjujejo strokovne nasvete. ki jih na podlagi člena štev. 82 rimske pogodbe uživata Hamburg; in Bremen. Na Jadranu so po-j trebne nove proge, za katere se bo j v prihodnjih letih še širše odprlo 1 zlasti avstrijsko tržišče, saj bo med EGS in Avstrijo leta 1977 vzpostav-; ljena prava carinska unija. Če bi se Italija in EGS dejan- i sko odločili za to, da zaupata Trstu vlogo posredniškega središča z Vzhodom — zaključuje dr. Zimolo svoja izvajanja — bi se naše mesto lahko hitro in uspešno vključilo v to dejavnost, saj razpolaga že danes z razvito trgovsko specializacijo, z zavarovalnicami in bankami, predvsem pa s tradicijo, ki bi jo težko našli drugod. STALNO SLOVENSKO GLEDA LIŠČE V TRSTU, SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATO LISKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kultur ne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice LUIGI PIRANDELLO LE PREMISLI, GIACOMINOI Prevod: SMILJAN SAMEC Kostumi: MARIJA VIDAUOVA Scena: DEMETRIJ CEJ Režija: MARIO URŠIČ Danes, 19. oktobra ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (ABONMA RED A B, C in D) Avtobus št. 1: odhod Vrh ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj), Poljane ob 19.30 (gostilna Peric), Doberdob ob 19.35 (pred obči no), Jamlje ob 19.40 (gostilna Pahor), Dol ob 20., Boneti Pal-kišče (gostilna Peric), Rupa, Peč, Gabrje ob 20.05 (pri gostilni Ožbot). Avtobus št. 2: odhod Sovodnje ob 19.25 (pri občini pri gostilni Tomšič), Podgora ob 19.40 (pred vhodom v tovarno), števerjan ob 19.50 (Bukovje), števerjan ob 19.55 (Dvor). Oslavje ob 20.05 (pri kostnici), Pevma St. Maver ob 20.10 (pri spomeniku). tržaške gledališke družine. Ob nocojšnjem začetku sezone želimo, da bi bila ta čimbolj uspešna. Abonmaje še vedno pobirajo v mestu in po vaseh, možno jih bo kupiti tudi nocoj pri gledališki blagajni. Predstava se prične ob 20.30. V Ljubljani razstava skupine 2 x GO V ljubljanski Mestni galeriji bodo danes otvorili slikarsko razstavo grupe 2xGO, v kateri so umetniki Gorice in Nove Gorice. Svoja dela bodo razstavili tukajšnji umetniki Altieri, Doliach, de Gironcoli, Monai in Piazza ter Novogoričani Volarič, Jajčič, Medvešček in Pe-čanac. Člani te skupine so skupno razstavljali že večkrat v raznih krajih Italije in Jugoslavije, prvič pa razstavljajo v slovenski prestolnici. Prvič so se skupini pridružili de Gironcoli, Medvešček, Volarič in Jajčič. C V Koprivi so pred nekaj tedni ustanovili krajevno sekcijo Zveze prostovoljnih krvodajalcev. Prihodnjo nedeljo bodo imeti v vasi prvi praznik te sekcije. Kino Gorica VERDI 20.30 Gledališka predstava «Le premisli, Giacomino*, v izvedbi ansambla SSG. CORSO Danes zaprto. CENTRALE 17.15-21.30 »Franco, Cic-cio e Maciste contro Ercole nella valle dei guai*. F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film. MODERNISSIMO 16.15-21.30 »La me-ravigliosa favola di Cenerentola*. Barvna risanka. VITTORIA 17.30-22.00 »I sette minuti che contano*. F. Carey in I. De Carlo. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Iršič AZZURRO 15.30 «Fany Hill — vita di una ragazza modema*. Igrata D. Riorer in F. Enbach. Barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 «11 conte di Montecristo*. I. Umeaut. Barvni film. PRINCIPE 17.30 — 22.00 »Matrimonio collettivo*. L Gronnig. Barvni film. :\ova Gorii SOČA (N. Gorica) »Rio Lobo», ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter) »Prva ljube zen*, jugoslovanski barvni film — ob 18. in 20. RENČE «Ko osem zvonov zazvoni*, ameriški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS Prosto. KANAL »Zadnja dolina*, ameriški barvni film — ob 20. DESKLE »Mačka z devetimi repi*, italijansko - francoski barvni film — ob 19.30. PRVAČINA Prosto, DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti Travnik 14 tel št 29-72. DEŽURNA LEKARNA V 1RZ1CU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale OKROŽNO SODISCE V OORICI Ko je zavozil s ceste je zakrivil smrt kolesarja Financarje, v Jenkovem je ozmerjal z lenuhi Že nekaj let so glavno proizvodnjo v tržiški ladjedelnici preusmerili v gradnjo petrolejskih ladij -velikrnk, ki jih lastniki uporablja progi med Perzijskim zalivom in pridni tehniki in delavci, med ka-Evropo okrog Afrike. Iterimi je precej naših slovenskih Take ladje imajo nekaj sto ti-| rojakov s Krasa, zgradili že precej, soč ton tonaže in v tržiški ladje- Na naši sliki je gradnja take ladje jo za prevoz petroleja na dolgih delnici družbe Italcantieri so jih iv zaključni fazi v suhem doku Na zadnjem zasedanju goriškega okrožnega sodišča se je moral zagovarjati med drugimi tudi 19-letni Claudio Cucit iz Krmina, Ul. Motite 7 pod obtožbo, da je v prometni nesreči na cesti proti Subidu dne 3. aprila letos zakrivil smrt kolesarja, 60-letnega Egidia Rigo-nata iz Krmina, Ul. Colombicchio 27/D. Obtožnica ga tudi obremenjuje, da ni nudil pomoči ponesrečencu. Truplo ponesrečenega je našla mimoidoča ženska naslednje jutro in obvestila o najdbi policijo. Pri preiskavi so orožniki našli odtenke barve, za katero so sklepati, da je od karoserije avtomobila, ai je bil zapleten v nesrečo. Dejansko so po nekaj dneh našli avtomobil take barve (sive) v popravilu v neki delavnici v Manzanu in preko nj«ga prišli do lastnika. Ta je zanikal krivdo, pač pa je priznal, da je bil tistega dne v gostilni na Krminski gori, kjer je veseljačil skupaj s prijatelji. Na povratku, ko je bil sam, je zavozil s ceste in teko pokvaril avto mini minor. Čeprav si je njegov zagovornik, odv. Pascoli prizadeval za oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, ga je sodišče spoznalo za krivega ter ga je obsodilo na 14 mesecev zapora, plačilo 50 tisoč lir globe in sodnih stroškov. Vendar je kazen pogojna. Pač pa so mu odvzeli vozno dovoljenje za dobo dveh let. Pri drugi razpravi so obravnavali zadevo 32-letnega Alfreda Pa-doana, geometra iz Gradišča, U! Manzoni 12/B, o katerem je bilo rečeno v obtožnici, da je žalil in zmerjal dva financarja v službi ter jima očital da izkoriščata državo v brezdelju in da bi jih bilo treba poslati v rudnike na delo. Obenem je povzročil tudi lažje telesne poškodbe financarju Carme-lu Peruzziju. Dogodek se je odigraval v gostil ni «Aquila d'oro» v Jenkovem v Brdih dne 20. januarja 1970 zvečer ob 23.30, ko je bil obtoženec očividno vinjen. Sodišče je Padoa-na spoznalo za krivega ter ga je obsodilo na 6 mesecev zapora pogojno za prvi prestopek. Za poškodbe financarju pa ga je oprostilo. ker prizadeti ni vložil proti njemu tožbe. V nedeljo na Ligu «praznik koslaiijevj Na Ligu bo v nedeljo, 22. oktobra tradicionalni »praznik kostanjev*. Prireditev se bo pričela ob 1L uri, folklorni m mohori pa bo ob 15. uri. V fo.klornem sprevodu bodo prikazati pobiranje, pečenje in prodajanje kostanjev. Prireditelji obljubljajo zabavo in veliko kostanja ,ter vabijo v nedeljo na Lig vse, ki jih zanimajo tovrstne domače prireditve. Spet nesoglasje v tovarni SAFOG V tovarni SAFOG je spet na vrsti nesporazum med ravnateljstvom in tovarniškim svetom. Ta je razdelil med delavci letak, v katerem obtožuje ravnateljstvo, da se noče pogajati s tovarniškim svetom, kljub obvezam iz lanskega lete. Protestno gibanje je zajelo delavce dveh oddelkov te tovarne. Na zagrebškem velesejmu bo od 24. in 28. oktobra četiti mednarodni sejem »Interbiro 72», na katerem bodo razstavljati opremo za pisarne. Na goriški trgovinski zbornici imajo na razpolago reklamni material za to razstavo in tudi nekaj brezplačnih vstopnic. 19. oktobra 1972 NADALJNJI KORAKI V UPORABI ATOMSKE ENERGIJE Italijansko umetno srce prestalo poskusno fazo Prehod na poskus na človeku, nato pa v miniaturizacijo V soboto zvečer bo v Kulturnem domu prvi letošnji abonmajski koncert v organizaciji tržaške Glasbene matice. Nastopa orkester GM pod vodstvom Oskarja Kjudra, kot solist bo nastopil Tone Grčar BAZEL, 18. — Za našo dobo je značilno, da imamo vedno več primerov bolezni srca, hkrati pa imamo vedno več poskusov, kako bi človeku pomagali, kadar mu srce odpove. Glede tega imamo že vrsto kirurgov, ki sledijo zgledu Bamarda in za sedaj še brez uspehov skušajo srce presaditi. Na drugi strani pa imamo vedno več umetnih src, začenši z velikimi mehanizmi, ki služijo za čas operacij na srcu, pa do drobcenih impulznih aparatov na baterijo, to se pravi na električni in, po najnovejšem, tudi na atomski pogon. V enem izmed paviljonov razstave «Nuclex 72» razstavljajo tudi italijansko «umetno srce», ki so ga izdelali v laboratorijih instituta Casaccia, v okviru ita- .......""»»"iiiiimimmimiiiiimiiiiiiiiiimmimimiimiiinmimiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim,,,,,,....n..... ................. iuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„rmmilllllllll|||||imi||m||||m||||m|||||||| VELIKOPOTEZNI NAČRTI V ZVEZI Z NADALJNJIM RAZVOJEM Da bi Istri zagotovili dovolj vode bodo gradili akumulacijska jezera Štirje vodovodni sistemi krijejo sedaj le najnujnejše potrebe PULJ, OKTOBRA, — V gostinskih obratih delajo obračune, hkrati razpravljajo o pomanjkljivostih in ni redek primer, ko se vodstvo gostinskega obrata mora ukvarjati z vprašanjem — vode. Za Istro je voda še vedno problem vendar to ne bo trajalo v večnost. V konkretnem primeru mislimo v glavnem na spodnji del ter na celinsko Istro, v glavnem na hrvaški del, ker je slovenski del Istre nekoliko na boljšem, deloma ob pomoči njenega hrvaškega dela. Istro oskrbuje pet vodovodnih »sistemov*, buzeški, sistem Gra-dole, puljski, labinski in rižanski sistem. O Rižanii in slovenskem delu Istre ne bomo tu govorili. Prvi štirje sistemi napajajo dve tretjini Istre. Buzeški vodovod z 208 litri na sekundo oskrbuje del bu-zeške občine ter bujsko področje, nadalje še del pazinskega področja in notranji del poreškega ter celo rovinskega področja. Vodovodni sistem Gradole je veliko močnejši, 1000 litrov na sekundo, in krije potrebe občin Umag in Novigrad pa tudi večji dei Poreča in Rovinja, namreč njuni obalni področji, kajti notranjost teh področij «pokriva» buzeški vodovod. Del vode iz sistema Gradole pa pokriva tudi potrebe slov. dela Istre, kjer rižanski ne zadošča. iiniiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiuunmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiim PREDSEDNIK SENATA NI LE POLITIK Fanfani razstavlja v galeriji Editalia Del vode tega sistema je rezerviran tudi za Pulj, le da za sedaj še ni vodovoda od Rovinja dalje. Labinsko področje napajajo trije manjši izviri s skupno zmogljivostjo 91 litrov na sekundo, Pulj Pa dobiva vodo iz lokalnih izvirov ter iz Raše, skupno 375, litrov na sekundo. Čeprav se zdi, da je vode precej, saj vsi štirje sistemi vendarle veliko zaležejo, je posebno na področju Labina in Pulja stanje slabo,^ tako da morajo v času turistične sezone z vodo varčevati, v centralni Istri pa je to vpprašanje še daleč od rešitve, ker na eni strani vode ni dovolj, na drugi pa so pomanjkljive tudi vodovodne napeljave in čaka zato oblasti še veliko, zelo veliko dela. Ko so strokovnjaki sedaj analizirali stanje in potrebe, se niso omejili na sedanje razmere s 175 tisoč prebivalci tega dela Istre, pač pa so si zamislili Istro okoli leta 2000, ko po sedanjih računih živelo na tem področju že 230.000 ljudi, ko bo Pulj štel 80.000, Pazin 15.000, Labin z Rašo in Rabcem 15.000, Rovinj 13.000, Poreč 12.000, Umag pa najmanj 10 tisoč ljudi. Ob postavki, da bo maksimalna dnevna poraba vode znašala 200 litrov na osebo, bodo v Istri tedaj potrebovali samo za osnovne potrebe domačega prebivalstva najmanj 530 1. na sekundo K temu pa je treba dodati še turizem, saj je Istra že sedaj turistično močno razvita in mnogi menijo, da bo turizem glavna dejavnost Istre že v prihodnjih de- lto izvir z zmogljivostjo 50 litrov na sekundo, pri Koromačni so prav tako naleteli na podzemeljske vode, ki pa so bolj skromne, skratka vsi omenjeni izviri bi dali le okoli 500 litrov vode na sekundo. To pa je premalo, tudi če bi mogli računati z 250 litri vode, kolikor bi jih dal rudnik Rasa, ko bi prenehali kopati v njem premog. Potemtakem bo treba najti rezerve v akumulacijskih jezerih. Eno takšnih rezervnih akumulacijskih jezer nastaja za jezom Letaj na Boljunčici. Jezero bi moglo zbrati malo manj kot 6 milijonov in pol kub. m vode. Jez na Boljučici pod Učko je bil zgrajen pred dvema letoma. Akumulacijsko jezero služi za to, da bi se preprečevale poplave čepi-čkega polja. V letnih mesecih bi mogli iz tega jezera «koristno eks-ploatirati* 370 litrov vode v sekundi. Poleg tega jezera pa računajo z akumulacijo Botonega, ki bi mogla sprejeti 17 milijonov in pol kub. m vode in dati sorazmerno več vode kot prejšnje akumulacijsko jezero, vendar je to akumulacijsko jezero šele v zamisli, tako da so doslej izdelali le osnovne načrte. Ti načrti predvidevajo, da bi to jezero namakalo zemljišča ob Mimi in na Bujščini, v kritičnih sto dneh visoke turistične sezone pa bi akumulacija mogla dati tudi do 1000 litrov vode na sekundo. Ker pa je položaj tega akumulacijskega jezera za to neprimeren, ne računajo preveč s temi možnostmi in bi zato prej prišlo do ve- Amintore Fanfani V galeriji «Eaitaliiiiu Preden šiite, dogodek. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) I-zpgnite se pobudi, ki vas lahko spravi v zagato. Težnja po uveljavljanju vas ne sme voditi v domišljavost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pri nekem delu boste potrebovali pomoč. Odlični odnosi z ljubljeno o-sebo utegnejo biti ogroženi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Otresti se bo treba prirojene boječnosti, če se hočete uveljaviti. Neko izkušnjo boste drago plačali. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spor z delodajalcem ne sme sprožiti nepravilne reakcije. Kritizirali vas bodo, toda to naj vas ne gane. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odlično poslovno razdobje: zaslužek na vidiku. Vaša prijaznost bo razorožila še tako jedkega nasprotnika. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nikar ne dramatizirajte nezgode, ki nima resnih posledic. Srečne ure v družinskem krogu. Večer v veseli družbi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nagnjeni boste k igranju, toda pretiravanje bi vas utegnilo pogubiti. Izpolnila se vam bo stara želja. RAK (od 22.6. do 22.7.) V finančnih težavah se bo izkazal resnični prijatelj. Mnogo načrtov za bodočnost, toda malo realiziranih Verjetno potovanje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Neki uspeh vas bo silno razveselil. Delali si boste velike iluzije, toda realnost vas bo kmalu ohladila. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Podvomili boste v lastno sposobnost: stran z malodušjem. Idejni spor z ljubljeno osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Tudi lahkomiselno dane obljube je treba izpolniti. Opravičena reakcija na krivične obtožbe. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ponudeno vam bo odgovorno delo. lijanske ustanove CNEN. Ustavimo se pri tem italijanskem umetnem srcu, ki ga poganja atomska energija, kar je ena izmed značilnosti tega umetnega srca. Gre, to je treba povedati v samem začetku, še za prototip, za poskusni aparat, na katerem se preverjajo določene funkcije. Je to dvajset kilogramov težak zavoj, visok 40 centimetrov in malo manj širok. Ta aparat je nadomestil srce že pri petnajstih operarijah in pri vsaki deloval brezhibno najmanj dve uri. Aparat so preizkusili, ko so kirurgi operirali pse in ovce. Pri vseh teh operacijah se je delovanje atomskega srca obneslo. V sedanji obliki služi le za to, da v času krajiših ali daljših operativnih posegov nadomesti pravo srce. Ko se bo končala preizkusna faza na živalih bodo napravo preizkusili tudi na človeku. V tehničnem izrazoslovju nosi ta aparat ime «popolni model*, kajti v tem primeru ne gre za enega tolikerih aparatov, ki jim tudi pravijo umetno srce, kajti italijansko atomsko umetno srce, o katerem je govor, posnema prav vse funkcije srca, ker razpolaga z dvema prekatoma in dvema preddvoroma, tako kot ima dva prekata in dva preddvora normalno srce. Tisti deli tega srca, ki pridejo v stik s krvjo, so izdelani iz sintetične tvarine silastika, ki zelo malo škoduje ali more škodovati krvi. In tudi pozneje, ko bodo aparat izpopolnili, bodo izbrali le tiste sestavine, ki morejo le v skrajno majhni meri kvarno vplivati na kri tudi v izredno dolgih obdobjih uporabe. Aparat bo tako izpopolnjen, da se bo »prilagajal*, razpolagal bo ali bolje razpolaga z elektronskim sistemom, ki omogoča utripu prilagoditi se različnim stanjem organizma, hitrejšemu utripu v času mrzličnega stanja, počasnejšemu utripu v času mirovanja in spanja itd., tako pač kot se »obnaša* pravo srce. Rekli smo že, da je italijansko atomsko umetno srce v fazi1 preizkušnje, da so ga preizkusili na živalih in da ga bodo preverili na človeku. Nato pa bodo prešli v fazo miniaturizacije, da ga bodo skrčili na šestino njegovega sedanjega obsega, tako da ga bodo lahko neposredno «presad!i* na človeka. Nova faza bo terjala najmanj dve leti. Pri tem je značilno to, da problem energije, to se pravi neprestana uporaba atomske energije ne predstavlja nobene nevarnosti. Tako francoski kot ameriški strokovnjaki so že preverili učinkovitost tako imenovanih «srčnih stimulatorjev* na atomski pogon to se pravi na radioizotope, ki so se kar dobro obnesli in nikoli se niso pojavili problemi kvarnega učinka izotopa na bolnikov organizem. Doslej je imela medicina na razpolago že več miniaturnih u-metnih src, že omenjenih stimulatorjev, le da so ti delovali in delujejo na baterijo, ki pa se razmeroma kmalu izrabi in zato morajo v mnogih primerih to umetno srce ali bolje stimulator zamenjati celo vsakih šest mesecev, vsakih šest mesecev morajo torej pacientu odpreti prsni koš z vsemi ustreznimi posledicami, stimulatorji na atomski pogon pa lahko delujejo tudi deset ali celo petnajst let z enkratnim «nabojem» to se pravi, da se pacientu, ki mu srce že tako nagaja, prihranijo nič kaj prijetna menjavanja umstnega srca oziroma baterij v njih. KAJ PRA VIAPRA V JE ZA VSEM TEM ? Dežele so ponovno vnete za igralnice Nov osnutek zakona za ureditev te dejavnosti NA FILMSKIH PLATNIH Pasquale Festa Campanile: «11 merlo maschio» Radi bi povedali nekaj besed o tem filmu, čeprav je minilo že dosti časa, odkar se je pojavil na filmskih platnih. «11 merlo maschio» je posnet po noveli u-mrlega Luciana Bianciardija, ki je po vsej verjetnosti nameraval ironizirati konsumistično erotiko. Film je režiral Pasguale Festa Campanile, ki se je že specializiral z zvrsti italijanske komedije in jih pripravi kar več na leto. Festa Campanile ne seže preko bolj ali manj spretne uporabe klišejev te zvrsti. (Kot radovednost se splača omeniti, da je bil to najljubši režiser nekdanjega «marksista» Armanda Plebejci, današnjega «}ilozofa» neofašistične stranke). Tudi v tem filmu ne presega svojih meja, Lando Buzzanca doseže včasih zabavni učinek, a je zelo daleč od velike komičnosti. Zelo zanimiva pa je uporaba tržaške i-gralke Laure Antonelli. Antonelli-jeva je predvsem zelo lepo dekle, v tem filmu pa pokaže tudi, da zna prepričljivo poosebiti prikrito erotičnost Buzzancove žene. Charles Chaplin: «City Lights» Izšla je reprizna izdaja ameriškega filma Charlesa Chaplina iz leta 1931 «City Lights» (Luci del-. la citta), ki je zaključil zadnji I beneški festival. j «City Lights», zgodba brezpo-j selnega Charlota, slepe cvetličar-■ ke in muhastega milijarderja je med najbolj patetičnimi Chaplinovimi deli, a je obenem poln čudovitih neponovljivih prizorov. «City Lights» je tudi razmišljanje o filmu, o njegovi sposobnosti odkrivanja prave dimenzije : stvari preko navidezne vizualno- i sti. Zaključek je značilen: dekle, 1 ki zdaj vidi, ne spozna v raz-trgancu Charlotu moža, ki ji je pomagal, dokler mu ne prime roke. «City Lights» potrjuje Chaplinovo veličino, njegovo zmožnost pripovedovanja katerekoli teme, njegovo sentimentalnost, ki nikdar ne postane zunanji sentimentalizem. V zadnjem času je v Italiji spet planilo na površje vprašanje igralnic. Kakor je znano, kazenski zakonik prepoveduje hazardne igre, vendar imamo nekatere izjeme: Sanremo, Benetke in Campione i-majo namreč lastne igralnice, za kar se morajo zahvaliti posamičnim predvojnim zakonskim predpisom. Igralnico ima tudi Saint Vincent v Dolini Aosta; priboril Pa si jo je po vojn; iz potrebe, da si ta avtonomna dežela, tedaj gospodarsko zaostala (pravimo tedaj, ker je danes njena življenjska raven med naj višjimi v državi), opomore s finančnim prilivom od množičnega dotoka torinskih in milanskih, pa tudi francoskih in švicarskih petičnežev, torej s posebne vrste turizmom. Številne druge dežele že dalj časa zahtevajo dovoljenje za odprtje igralnice, tako zlasti avtonomne de žele s posebnim statutom, med njimi Furlanija - Julijska krajina, vendar jim pristojni organi nočejo ugoditi. Zaradi tega se seveda najstrastnejši ljubitelji hazarda, v glavnem pač bogataši trumoma stekajo v tuje igralnice: Krf, Rodos, Salzburg, Kitzbuehl. Baden Baden, Dunaj, Seelf - Velden -Gasten, Malta, deloma v naše sosednje kraje, pa celo in vse češče v severnoafriška mesta. Pojav je že tako razširjen, da nekatere turistične agencije redno prirejajo charterske polete v inozemstvo, namenjene izključno obiskovalcem tujih igralnic, in to sporazumno s slednjimi. Tako se dogaja, da se italijanski hazardni igralec za vikend odpravi nič manj kot v svetovno središče hazarda — Las Vegas! Finančni organi so spričo tega zadnje čase vidno poostrili nadzorstvo na letališčih. Mimo samega dejstva, da se v žepih lastnikov hazardnih igralnic stekajo iz Italije milijarde lir, je treba namrei upoštevati, da sme vsak italijanski državljan v smislu ustreznih zakonskih predpisov odnesti s seboj v inozemstvo dokaj omejeno vsoto denarja. Glas prot; odlivu domače valute v tuje igralnice je zdaj dvignilo petnajst italijanskih občin, začenši z Gardonejem Riviero in An-ziom ter, ponovno, seveda avtonomne dežele s posebnim statutom Dejansko zahtevajo, naj bi vsaka dežela imela lasten »casino*, s cime.- bi si zagotovila večji dotok turistov, rekli bi raje vikendašeV, Trst si na pr. že dolgo prizade va, da bi takšno igralnico odprli v Sesljanu, čemur pa so seveda nasprotne Benetke iz kampanilr-stičnih razlogov. V prejšnji zakonodajni dobi j* sicer prišlo do parlamentarne P?" bude, naklonjene zahtevi občin ,# dežel po odprtju novih igralnici vendar je ta pobuda zaradi razpusta parlamenta propadla. Trenutno proučujejo pristojni organi men; da nov osnutek zakona o ureditvi tega vprašanja. Osnutek pa naj bi zadeval tudi nekatera nerešena vprašanja v zvezi z že obstoječim1 igralnicami v Sanremu, Čampi®-neju in Benetkah: po razsodbi u-stavnega sodišča naj bi slednje obratovale na podlagi protiustavnih pooblastitvenih odlokov! Iz e nakega razloga so svoj čas zaprli igralnico v Taormini. Obeta se torej dokaj zanimiv razplet tega vprašanja. —sg— Nemški «Goethe Instituti in «La Cappella» bosta nocoj ob 21. uri skupno začela filmsko sezono. Predvajala bosta premiero filma «Nenadno bogastvo ubogih ljudi iz Kombacha», ki ga je režiral eden izmed najzanimiveiših nemških režiserjev mlade generacije Volker Schlondorff. Predvajanje bo na sedežu «Goethe Insituta» v Ul. Coroneo 15, ki se je že v prejšnjih sezonah izkazal s predvajanjem številnih starih in novih, nemških filmov z visoko kulturno vrednostjo. Prihodnji teden, v torek, 24. oktobra ob 21. uri ima na sporedu že drugi film letošnje sezone, ki je eden klasikov v zgo dovini filma: Fritza Langa «M» (1931), v katerem nastopa Peter Lorre. S. G. Otroci s katinarske šole so nastopili predvčerajšnjim v KD z enodejanko »Veseloigra o žalostni princeski* iiimmiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiitiiuiiiiimmiiiiiiimiitiMimiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiunuiiiiiiiiiiii1 S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Motnja n bo spet oživel Tisti redki stari aivstrijski turisti, ki jih naključje pripelje v Mornjan, še pomnijo, da je bil Momjan nekoč zabeležen tudi v Baedeckerjih. Naselje je bito o-značeno kot primemo za izlete in zanimivo tudi zaradi ruševin starega gradu na divji skali nad potokom, gradu, ki je bil najprej last oglejskih patriarhov nato pa goriških škofov. Kak star turist se spomne tudi, da je bito pri mlinu ob potoku pod Momjanom tudi nekakšno kopališče s kabinami. Morda je res bito, toda o tem TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po želja/h; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Umetnik in občinstvo; 19.10 Ob stoletnici Mazzinijeve smrti; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Radijska drama: Vsak trenutek ima svoje čudo; 21.15 Romantične melodije; 21.45 Skladbe davnih dob; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba; 15.30 Kandler in zgodovina Trsta; 16.10 Operna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Radijska šola; 10.00 Trio Wanderlay; 10.45 Plošče Rekord; 11.00 Prisluhnimo jim; 11.30 Operne arije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 14.30 Juke box; 15.00 Zborovsko petje; 15.30 Radijska šola; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Gledališki utrinek; 18.00 Lahka glasba; 19.00 Male skladbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkestri; 21.00 Radijski oder; 21.40 Orkester; 22.00 Plošče; 22.35 Violinist Igor Ozim. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 14.00 Ital. popevke; 16.20 Program za mladino; 18.35 Nove pe- CETRTEK, 19. OKTOBRA 1972 srni; 19.10 Sindikalno - gospodarska panorama; 20.20 Andata e ritomo; 21.15 Politična tribuna; 21.45 Anketa o delavcih; 23.20 David Ojstrah in Svjatoslav RL chter. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 in 9.35 Orkestri; 8.59 Pred nakupi; 9.50 »Tarzan*; 10.05 Popevke; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Zakaj in kako?; 15.00 Neapeljske; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.35 Resna glasba; 18.30 Posebna reportaža; 20.10 O besedilih za popevke; 22.40 C. Pa-vese: Prirna che il gallo canti; 23.05 Francoske popevke. III PROGRAM 9.30 Tartini in Giuliani; 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Ital. sodobna glasba; 14.00 Mezzosopranistki C. Supervia in T. Bergan-za; 14.30 Plošče; 16.30 Klavirske skladbe; 17.20 Enotni razred; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 21.30 Straussov »Capriccio*. FILODIFUZIJA 8.00 Ravel in Poulenc; 9.00 Glasba in poezija; 9.40 Mozartova Kratka maša; 12.20 Petrassije-ve skladbe; 12.30 Dvorakova komorna glasba; 13.15 Donizettijev «Pigmalion* in Mortarijeva opera »Secchi e sberleffi*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dam; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Mali slov. pevski sestavi; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Benjaminove pesmi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.15 Zabavna glas- ba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Mladina poje*; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.45 Med šoto, družino in delom; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Naši znanstveniki; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer: Mrak naše ga trenutka; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 češka mlajša generacija; 23.30 Paleta popevk. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Poljudna znanost: Peru; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnev nik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Odprto morje; 19.15 Življenje v Franciji; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 Politična tribuna: KD — PRI; 21.30 Socialni problemi; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeno govorni spored; 22.30 Drama na odprtem morju. JUG. TELEVIZIJA 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Angleščina: 10 45 in 15 55 11.00 Francoščina; 16.20 Poslušajte nas; 11.50 Košarka: Lokomotiva - Crvena zvezda: 18.30 Vsi vlaki sveta — film; 19.00 Mestece Peyton; 20.00 m 23.15 TV dnevnik; 20.35 četrtkovi razgledi: 21.30 Nogomet: Španija - Jugoslavija. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Rupert in cilinder; 2015 Poročila; 20.30 Poje Ivan Rebroff; 21.25 Nogomet Španija — Jugoslavija. danes ni niti sledu več. Ostanki gradu pa še vedno kljubujejo času na vrhu skale, vendar do njih ne moreš, ker ni dostopa, ni poti še steze ne. Turisti sedaj bolj redko zaidejo sem, saj Momjana ne najdeš v nobenem turističnem prospekta ali vodiču. Momjan poznajo lju-dje^ še zaradi njegovega znanega muškata, slovite «mištele», pa čeprav pridelajo v Momjanu zel o malo tega vina, kajti precejšnji odstotek nekdanjih prebivalcev je zapustilo svoje domove in se izselilo ali v Trst ali v obalna mesta. In ko so zapustili domove, so zapustili tudi vinograde, ki jih ni' imel kdo obdelovati. Zato Momjan ni več tisto kar j® bil. In vendar v zadnjilj letih Momjan od časa do časa zaživi, pa čeprav le za nekaj dni. In to v času Martinovanja, ko se zbere tu veliko izletnikov zaradi omenjenega muškata in zaradi pečenih puranov, stari Momjanci pa zaradi tradicionalne šagre ob mladem vinu. Tako ie bito že dolgo let, letos in odslej pa bo verjetno nekoliko drugače. Pravzaprav je nekoliko drugače že nekaj mesecev, kajti letos poleti so asfaltirali nekaj ceste in tudi cesto med Bujami in Kremenjem, tako da je prišel asfalt do dva kilometra pred Momjanom, Ker bi hoteli imeti Momjanci asfalt do vasi, so se dogovorili in začeli zbirati sredstva za to. Akciji so se pridružila tudi nekatera bujska podjetja, bujsko podjetje »Bullea* pa namerava v Momjanu odpreti tudi svoje gostišče. Ker je v Momjanu več opuščenih domov, medtem ko se v Bujah kljub novim hišam čuti po* treba po stanovanjih, računa bujsko komunalno podjetje «Polet» z adaptacijo precejšnjega števila hiš v Momjanu, da bi v njih našlo svoj dom večje število delavcev tega podjetja. Lep položaj kraja, razmeroma blizu Buj, komaj pet kilometrov asfaltne ceste, že omenjena stanovanjska stiska, vse to bi moglo prispevati k temu, da bi definitivno zaživeli in postali nekakšna «dependansa» Buj. Pred sedmimi leti je začel o-življati Grožnjan, ki je najprej postal mestece umetnikov v jugoslovanskem merilu, nato pa mednarodni letoviški kraj glasbene mladine. Nato so pred dvema letoma začeli z obnovo Oprtlja Osnova za to je bila obnova nekaterih zapuščenih domov, ki so jih odkupili novi prebivalci. Načrti podjetja »Polet* so konkretni in Momjan bi mogel potemtakem slediti zgledu Grožnjana in Oprtlja- ŠPORT ŠPORT ŠPORT V DANAŠNJI NOGOMETNI TEKMI S ŠPANIJO Jugoslovansko moštvo brez večjih sprememb Spanci računajo na izenačenje LAS PALMAS, 18. — Jugoslovanka nogometna reprezentanca je l-3 v kas Pahnas na Kanar-otokih, kjer bo jutri odigrala prvo kvalifikacijsko srečanje za Jugoslovanska televizija bo oddajala nogometno tekmo Španija — Jugoslavija s pričetkom ob 21.25. Na koprski televiziji pa bo prenos v barvah. svetovno nogometno prvenstvo pro-h Španiji. Trener Boškov bo najbrž Potrdil postavo, ki je nastopala na 'Vemblejn, saj se je prav v zadnjem trenutku lahko zanesel na i-Sralce, ki so bili še pred časom Poškodovani. Za tekmo vlada veliko zanimanje, saj je rezultat preveč Pomemben, da bi si lahko katera izmed obeh enajsteric privoščila najmanjšo napako. Jugoslovani bi ra?l~a^vnastopiti v tej postavi: Marič, Krivokuča, Stepanovič, Pavlovič, Paunovič, Holcer, Petko-''ic, Ačimovič, Bajevič, Vladič in zajič. Rezerve pa so še O. Petko-Rajkovič, Bogičevič, Jerkovič, Ikezič, Bjekovič in Katalinski. Največje zanimanje vlada za na-top Vladiča, ki je v svojem krst-nastopu v državni reprezentanta teden prijetno presene- 6n Y?* 'toajo. da bo tudi proti ■ j* ponovil svojo odlično igro tako dokazal, da ni le muha enodnevnica. l Trener španske reprezentance Ku-.. ?. ,Je pred nastopom precej za-nd, iJen’ se je moral odpovedati več^er*m ključnim igralcem. Naj-Je upanje polaga na napadalno i to katero bo vodil sloviti igrala K^ea* Madrida Amancio. Kuba skušal postaviti na igrišče JPoljso razpoložljivo vrsto. Naj-H ,nj; na kar upa, je neodločen ' ’ to ko da hi bila potem odločilna Sa tekma v Beogradu, saj ne Ilftoa1;a ne on, ne Boškov velike urnosti Grčiji, ki je preostalo moštvo te skupine. padalcev. Irci so se upirali ves prvi polčas, v drugem delu srečanja pa so popolnoma popustili. Gole so dosegli Fedorov in Kolotov za Sovjetsko zvezo in Conroy za Irsko. Lestvica 9. skupine je: Francija 2 točki (1 odigrana tekma), SZ 2 (2), Irska 0 (1). SOFIJA, 18. — V nogometni tekmi 6. skupine za svetovno prvenstvo je Bolgarija gladko odpravila Severno Irsko s 3:0 (1:0). Gole so dosegli Bo-nev (dva, enega iz enajstmetrovke) in Kolev. Pet minut pred koncem je bil izključen Best (Sev. Irska). Lestvica 6. skupine: Portugalska 4 točke (2 odigrani tekmi), Bolgarija 2 (1), Sev. Irska 0 (1), Ciper 0 (2). BEOGRAD, 18. — Jugoslovanski košarkarski prvoligaš Crvena zvezda je zahteval disciplinski postopek proti Simonoviču, ki noče več nastopati za ta klub. ODBOJKA V 2. JUGOSLOVANSKI MOŠKI LIGI Presenetljiva ekipa Salonita osvojila tudi tekmo v Brčkem Skupno z Metalcem (S) in Kamnikom je Salonit na vrhu lestvice Odbojkarji Salonita so v tekmi 3. kola 2. zvezne odbojkarske lige — zapad gostovali v Brčkem, kjer so se pomerili z Interpletpm, ki letos prvič nastopa v tej ligi in je bil pred začetkom prvenstva proglašen za enega od štirih letošnjih favoritov za naslov prvaka (med temi štirimi ni Salonita). Na drugo zaporedno gostovanje so kanalski odbojkarji odšli s popolnim moštvom, saj je v tej sezoni prvič nastopil Tušar. Igralni pogoji v Brčkem so bili v začetku zelo slabi, bolje rečeno, nemogoči. Parket telovadnice je bil vlažen in spolzek, tako da je prišlo do nekaj nerodnih padcev, ki pa so se, k sreči, končala brez posledic. Šele pred drugim setom so dvorano prezračili in so postali pogoji od minute do minute boljši. Prvi set je Salonit zgubil z rezultatom 17:15, čeprav je vodil že z rezultatom 11:6. Tudi v drugem iiuiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiunuiiiiuiiniiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiimiimiiiimiiiiit PRIJATELJSKI NOGOMET VČERAJ V KOPRU TEKMA SOSEDOV šcebo^ k* rnora'a poslati na igri ekipo: hiba, Joce Luis, Galego, Tonono, Ufarte YrUZ’ hrircta, Pirri, Asensi, e. Amancio in Valdez. v TRENING TEKMI halijanska reprezentanca Premagala SolMatese lhO VARESE, njg. —■ 18. — Italijanska nogo- n- , . reprezentanca, ki bo v soboto H. Pila proti Švici, je danes v trete 5 tekmi premagala Solbiatese, ki - toPa v C ligi, z 11:0 (7:0). Re- Prezenf • 6’ jopT^tonti so prikazali precej dobro ’ Drfidvgom XT ntnmm nnlooril Irn so n Pre^vsem v prvem polčasu, ko t; ^topili igralci, ki bi morali igra- si R n V Bernu- Ti so: Zoff, Spino-llai, i Agroppi, Rosato, Burgnich, Capello, Chinaglia, Rivera Pile *§3 ^ drugem polčasu so nasto- pil fT rezerve. Najboljši strelec je Svir-Va.' Je dosegel tri gole. carski trener pa ima s svojim mdva0m- preceišnje težave. Od dva-Piu . ,|seto igralcev je ostalo zvezne-PeljJ^Pcrju na razpolago le še kakih vs' ostali pa so bolni ali Kova °Van'' V glavnem se bo nje- rPttfrVlAnlAHn.. ^ __I n n 1 n m.« Pred rePrezentanca naslanjala na n«jb^r-Vnike Bas'a- ki so že dve leti ■lsi v Švici. — » avici. bi švicarskih reprezentantov, ki Večja t ■ igrati v soboto, vlada najdbi ,S,krivnost' saj noče nihče pove-Pia „ l do igral in kakšnega siste- na !!, 'tod® Poslužili. Postava bo zna- šele „ °tozjv ?asSili: s°lx>tr. ■ v Petek zvečer ali celo v zJutraj. Za švicarske barve bodo toanir"'. vratarji: Prosperi in Grob: ber q(j to vezni igralci: Boffi, Wei- 11)ftr^-Oermatt, Hasler, Mundshin, De-Guyot- ’ ^amseier, Chapuisat, Kuhn, Papadalci: Balmer, Jeandu- Peto ‘“Paoalci: Balmer, ’ ‘‘PPzli, Kudi, Muller. rpi g toN, 18 _ y nogometni tek-Vepstv skuP'ne kvalifikacijskega pr-slta »v9 28 svetovni pokal je Sovjet-jetj . eza Premagala Irsko z 2:1. Sov-sp sj zrnagali povsem zasluženo in dorp j ^Pravili zmago z višjim izi-e zaradi netočnosti svojih na- Del srečanja so posneli za jugoslovansko in italijansko televizijo Koper — Triestina 3:2 (2:1) Igrišče Kopra: prijateljsko mednarodno nogometno srečanje; gledalcev nad 700. Strelci v 13. min. D’AIessi (iz enajstmetrovke), v 24. min. Ambrožič, v 45. min. Filipovič (iz enajstmetrovke) v 62. min. Ambrožič in v 65. min. Vastini. Sodnik: Milivojevič iz Kopra. KOPER: Tišlar, Novel, Kocjančič, Ivankovič, Filipovič, Pavletič, Ambrožič, Leban, Dobrin, Arizano-vič, Morato. TRIESTINA; Cantagallo, Deluca, Mansutti, Riva, De Gasperi, Zam-paro, Rakar, Brusadelli, Ludvvig, D’Alessi, Bertoli. Čeprav je šlo za prijateljsko srečanje, je imela tekma tudi določen prestižni pomen. Koper in Triestina sta napredovala v višji razred’ hi tekma naj-’hi ougovorila, kdo je trenutno boljši. Koprčani so bili večji del tekme v premoči, le proti koncu so popustili ter je 'le malo manjkalo, da gostje niso izenačili, Sicer pa je bila to borbena, dinamična igra, v kateri smo videli vec lepih akcij napadalnih peterk pa tudi nekaj hudih spodrsljajev obeh obramb. Odlikovala sta se oba vratarja, posebej pa je treDa omeniti napadalca Kopra Ambrožiča, ki je bil najboljši na igrišču. Triestini se je poznalo, da so v italijanski C ligi šele v začetku prvenstva. Kako so padli zadetki? Gostje so povedli s prestrogo dosojeno enajstmetrovko, ki jo je točno realiziral D’Alessi. Izenačil je Ambrožič po lepi akciji vsega napada. Tik pred odmorom so do mačini povedli z enajstmetrovko, ker je obramba gostov na nedovoljen način zaustavila Ambrožiča, ko je bil leta sam pred vrat. V drugem polčasu je Koper povišal na 3:1, spet po zaslugi Ambrožiča, ki je iz gneče prisebno potisnil žogo v mrežo, šele po tem zadetku so postali gostje nevarnejši in Vastini je lepo preigral več obramb nih igralcev Kopra ter nazadnje še vratarja. Odlomke s tekme so snemali za koprsko televizijo in tudi za RAI. Prisoten je bil namreč vodja oddaje tDomenica sportiva* Pigna, ki bo pripravil kratko reportažo za nedeljsko športno oddajo na italijanski televiziji. Po končani tekmi, ki je potekala vseskozi v športnem duhu, je vod stvo Kopra povabilo gostujoče igralce in vodstvo kluba na kratek družabni večer. L. O. BALINANJE RADOVLJICA, 18. - Na balinarskem turnirju v Butriu pri Vidmu je radovljiška ekipa osvojila prvo mesto in je s tem ctos^a p-m- m-ben uspeh. Zmagala je v vseh predtekmovanj h, v finalu pa je premagala domači klub Falko s 15:10. V Škocjanu ob Soči so imeli v nedeljo v gosteh balinarje z Reke, člane tamkajšnjega Bočarskog društva «Mario Gennari*. Balinarji iz Škocjana so namreč pred časom igrali na Reki proti članom tega društva. Izid tekmovanja je bil neodločen: 2:2. Igrali so Racinovič, Bobič, Ce-lefar, Isodorič, Segan, Cergal, Vidovič, Sergo za goste, Russi, Brai- da, Dreossi, Pizzigp^cco, Beroes, eat, Fol Casagrande, Teat, Folla za domačo ekipo. Po govorih, )d sta jih imela predsednik domače..ekipe .Bruno Danie-lis in predstavnik gostov Racinovič, so si izmenjali priložnostna darila. BEOGRAD, 18. — V Beogradu se je pričel mednarodni ženski odbojkarski turnir «Nedelja odbojke*, na katerem sodelujejo Beograd, Crvena zvezda, Partizan, italijanski klub Casagrande (Pordenon) in sovjetske prvakinje iz Moskve. setu se je skorajda ponovila ista slika. Salonit je spet vodil z rezultatom 11:6, na koncu pa je komaj zmagal z rezultatom 16:14. Zmaga v drugem setu je pomenila prelomnico. Kanalski fantje so igrali vse bolje, skoraj brez napake. Z odlično igro so dobili tretji set z rezultatom 15:10. V četrtem nizu pa so domačini precej popustili, tako da je bila tekma dobljena praktično še preden je sodnik odpiskal konec srečanja. Tudi v tej tekmi je, podobno kot teden prej v Zagrebu, prišla do polnega izraza odlična psihična in fizična pripravljenost Salonita, ki je že dvakrat zaporedoma dokazal, da zna zdržati začetni pritisk, nato pa v pravem trenutku prevzeti pobudo in zmagati. Kanalski ligaš ima tako po 3. kolu šest točk. Toliko jih je lani zbral šele z zmago doma v devetem kolu. Primerjava je vsekakor zelo spodbudna in obetajoča. Tudi v nedeljo bo Salonit gostoval. To pot v Karlovcu, kjer se bo pomeril s Turbino, ki je v treh kolih zbrala 4 točke kar zbuja spoštovanje in zahteva skrajno previdnost. Ali bo Salonit tudi v tej tekmi zmagal se sedaj sprašujejo vsi. Velja biti zmerni optimist in počakati do nedelje. Od kanalske šesterke pa ne smemo zahtevati preveč, saj je že sedanji ugodni potek dogpdkov presegel vsa pričakovanja. Izid: INTERPLET - SALONIT 1:3 (17:15, 14:16, 10:15, 7:15) Lestvica: za posameznike. Vsak tekmovalec mora imeti zračno puško. Organizator bo imel na razpolago le eno. ATLETIKA BEOGRAD, 18. — V četrtek bo po beograjskih ulicah 21. tek za nagrado osvoboditve Beograda. Poleg jugoslovanskih tekačev bo nastopilo tudi 17 tujcev, med katerimi bo najnevarnejši nasprotnik Kori-ce Anglež David Black. Tekmovalci bodo morali preteči trikrat 1700 metrov dolgo progo. HOKEJ NA LEDU LJUBLJANA, 18. — V povratni tekmi za pokal evropskih hokejskih prvakov je ljubljanska Olimpija premagala včeraj bolgarskega prvaka CSKA z 8:6 po streljanju kazenskih strelov. V rednem času je bil izid 5:5. ODBOJKA ATLETIKA V MOSKVI V PRIJATELJSKI TEKMI Domovci premagali ekipo Sovodenjcev Dom (Gorica) — Sovodnje 2:0 (15:13, 15:12) DOM: Mužič, Terpin, Pavšič, Klanjšček, Kocijančič, Komel. SOVODNJE: Cotič, Petejan, Ci-jan, Uršič L., Marušič, Novak, Uršič R., Mailič. V torek zvečer je bila na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici prijateljska tekma Dom — Sovodnje. Domovci so zmagali zasluženo saj so pokazali boljšo in zanesljivo igro. Sovodenjci pa so tokrat zaigrali neorganizirano in živčno. Prvi set je bil izenačen do desete pike, nato pa so se domovci oddaljili za nekaj točk in osvojili set. V drugem setu so si domovci takoj nabrali nekaj točk prednosti in vodili ž 11:3. Pri tem stanju so popustili in dovolili Sovodenjcem, da so si začeli nabirati točko za točko in izenačevati stanje. Toda nato so domovci ponovno pritisnili in takoj zaključili set v svojo korist. Tekma se je odvijala v mrzlem večernem ozračju, ki je gotovo slabo vplivalo na igralce obeh ekip. IK Nov svetovni rekord Sane jeva v troskoku Preskočil je daljino 17,44 m, za 4 cm bolje od starega rekorda MOSKVA, 18. - Sovjet Viktor Sa-nejev je postavil nov svetovni rekord v troskoku z znamko 17,44 m. Prejšnji rekord je pripadal Kubancu Peresu s 17,40 m. Sanejev, olimpijski zmagovalec v Mehiki in letos v Miinchnu, je izboljšal svetovni rekord po štirih letih, potem ko je prejšnjega postavil v Mehiki s 17,39 m in je s tem osvojil olimpijski naslov. Perez pa ga je nato prehitel za dober centimeter. Viktor Sanejev je star 27 let, je inženir agronomije ter je zaposlen v Sočumu na Kavkazu. Visok je 1,87 m in tehta 82 kg. V troskoku pa se udejstvuje od leta 1964. VATERPOLO BEOGRAD, 18. — V Atenah bo od 20. do 24. oktobra evropsko klubsko prvenstvo v vaterpolu, katerega se bo udeležil tudi prvak Jugoslavije, Partizan. Jugoslovani se bodo v Atenah srečali s prvaki Madžarske (OSC Budimpešta), Švedske (Stockholm), Grčije (Etnikos), Francije (Valensien), Belgije( An-twerpen) in Finske (Lesinfors). O-stala tekmovanja bodo na Nizozemskem in v Londonu. V Atenah bodo napredovale v višje kolo štiri najbolje uvrščene ekipe. TENIS SPLIT, 18. — Jugoslovanska teniška reprezentanca se pripravlja na srečanje z Italijo, veljavno za teniški pokal kralja Gustava. Italijani so v tem srečanju veliki favoriti, saj bo njihovo vrsto vodil odlični Panatta, v jugoslovanski ekipi pa bosta manjkala bodisi Pilič, bodisi Franulovič. Pilič ima preveč obveznosti na raznih profesionalnih turnirjih, Franulovič pa je poškodovan. TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV Metalac (S) 3 3 0 9 0 6 Salonit 3 3 0 9 4 6 Kamnik 3 3 0 9 4 6 Borovo 3 2 1 8 6 4 Turbina 3 2 1 6 4 4 Sava 3 2 1 6 5 4 Interplet 3 1 2 4 6 2 Čajavec 3 1 2 4 8 2 Spačva 3 1 2 4 8 2 Jesenice 3 0 3 5 9 0 Maribor 3 0 3 4 9 0 Metalac (Z) 3 0 3 2 9 U E. Hvalica Vesna in Primorje sama na vrhu lestvice V tretji ligi neuspeh naših enajsteric V goriški skupini deli Juventina drugo mesto s še petimi moštvi 2. AMATERSKA LIGA Filejev memorial Danes se začne Filejev memorial, ki ga vsako leto organizira ŠZ O-lympia. Ob 19. uri bo na programu namizni tenis. Vpisnine sprejemajo še uro pred tekmo v prostorih Katoliškega doma, kjer bo tudi tekmovanje. Igralci bodo razdeljeni v dve skupini: letniki 1958 in mlajši ter letniki 1957 in starejši. Tekmovalo sei bo ekipno ■ ih posamezno. Vsako društvo lahko prijavi največ 6 ekip (12 igralcev). Za tekmo veljajo pravila italijanske namiznoteniške zveze. Vsaka dvojica plača za vpisnino 100 lir. V soboto, 21. oktobra, pa bo na sporedu streljanje za moške in ženske, ekipno in posamezno. Ekipo tvorijo trije člani. Tekmovanje bo v prostorih Katoliškega doma s pričetkom ob 20. uri. Vpisnina 200 lir V tretjem kolu 2. amaterske nogometne lige so za presenečenje poskrbele gostujoče enajsterice, saj so zmagale kar v štirih izmed osmih srečanj. Seveda, je prišlo do sprememb tudi na lestvici. Na prvem mestu sta Vesna in Primorje, na zadnjem pa dobra enajsterica Libertasa, ki se letos ne znajde. Pred domačim občinstvom je nenadoma klonila Aurisina proti Li-bertasu s Proseka, ki je tako po trdil svojo res odlično formo. Kljub dobri igri so odnesli Brežani iz Turjaka poraz. Lahko bi sicer izenačili, toda Visintin je zapravil enajstmetrovko. Kriška Vesna nadaljuje s svojo pozitivno $erijo- V tem srečanju je dosegel Silvio Verginella poseben o-sebni rekord: dosegel je prvi gol za Vesno in svbj stoti zadetek, odkar nastopa - v. amaterskem nogo metnem prvenstvu. V dresu Primorja (179 nastopov) je dosegel 99 golov. Vsekakor lep uspeh našega nogometaša, ki je kljub letom, naš najboljši napadalec Nedeljski derbi med Primorjem in Vesno pa je komentiral vratar Zarje Babuder, ki zaradi poškodbe na roki ni mogel nastopati, takole: «Tekmo je motila burja in Zarja se ni znašla, medtem ko se je Pri- morje bolje počutilo. Vsekakor pa so Prosfčani zmago zaslužili, saj so izkoristili vse ugodne priložnosti, pokazali pa so tudi boljšo skupno igro.* IZIDI Isonzo — Breg 2:1, Libertas — Flaminio 0:1, Aurisina — Libertas Prosek 1:2, Portuale — Inter SS 0:0, S. Canzian — Fogliano 1:2, Campanelle — Vesna 0:2, Primorje — Zarja 2:1, Sagrado — Mug-gesana 3:2. LESTVICA Vesna in Primorje 5, Isonzo, Fogliano, Inter SS, Portuale in Sa grado 4, Flaminio, Campanelle in Libertas Prosek 3, Breg, Muggesa-na, S Canzian in Zarja 2, Aurisina 1, Libertas 0. PRIHODNJE KOLO Inter SS — Sagrakkv^Mciggess1-’ na — Primorje, Vesna — Libertas, Libertas Prosek — Portuale; Foglia no — Aurisina, Breg — S. Canzian, Zarja - Isonzo. F'aminio — Cam panelle Enajsterica Vesne se je v dosedanjem delu prvenstva dobro odrezala, saj je trenutno, skupno s Primorjem, na vrhu lestvice 2. amaterske nogometne lige V D skupini je standreška Juventina po dveh zaperodnih emijih vendarle zmagala. Štandrežci so se tako uvrstili med šesterico ekip, ki zasledujejo vodečega S. Rocca. Ta je tudi v nedeljo prepričljivo zmagal proti moštvu Ziracca IZIDI Juventina — Vetroresina 2:1, Lu-cinico — Valnatisone 3:2, Piedimon te — Pro Farra 0:0. Ziracco - S. Rocco 1:2, Villanova — Natisone 2:2, Aurora — Estudine 1:1, Au-dax — Cividale 0:2, S. Marce — Torreanese 3:1. LESTVICA S. Rocco 5, Pro Farra, Cividale-se, S. Marco, Juventina, Natisone in Ziracco 4, Aurora, Estudine in Lucinico 3, Villanova, Audax, Pie- dimomte, Torreanese in Vetroresina 2, Valnatisone 0. PRIHODNJE KOLO S. Rocco — S. Marco, Torreane se — Audax, Estudine — Lucinico, Pro Farra — Ziracco, Natisone — Piedimonte, Valnatisone — Aurora, Vetroresina — Villanova, Cividale-se — Juventina. 3. AMATERSKA LIGA Prvo kolo 3. amaterske lige je bilo za naše enajsterice neuspešno, saj so vse štiri okusile grenkobo poraza. SKUPINA N Uspešne so bile predvsem gostu joče ekipe, saj je na domačih tleh zmagala le Roianese. Doma je zgubila tudi kvotirana ekipa De Ma- cori, ki je klonila proti favoritu skupine, Duinu. Slabo je startal Union. Olajševalna okolnost za Pod-lonjerce je v tem, da so morali uvrstiti v moštvo pet mladincev, čeprav so letos precej ojačili svo je vrste z novimi igralci. IZIDI Libertas S. Marco — Libertas Ro-col 2:2, COOP - ACEGAT 0:1, De Maoori — Duino 0:1, Union — Car-timavo 0:2, Roianese — Esperia S. Luigi 1:0. LESTVICA Cartimavo, ACEGAT, Duino in Roianese 2, Libertas S. Marco in Libertas Rocol 1, COOP, De Maco-ri, Esperia S. Luigi in Union 0 PRIHODNJE KOLO Cartimavo — Libertas S. Marco, Libertas Riocol — COOP, ACEGAT - DtF*MSc«H? «s|^i# S. VLuigi — Unioh,- Duino — Roianese. “ SKUPINA O Tudi v- tej skupini je bRo prvo kolo uspešno za gostujoče enajsterice, ki so odnesle kar osem izmed desetih možnih točk. Presenečenje pa je delni spodrsljaj glavnega favorita Stocka, ki je igral proti ekipi GM Trst. Povsem nepričakovano je zgubil tudi Primorec, ki je sicer pokazal napadalno igro, ni pa bil dovolj spreten v zaključevanju. Nekaj napak je zagrešila tudi obramba. Naj omenimo še, da se je Mugge-sana B odpovedala prvenstvu in tako bo tudi v tej skupini nastopalo deset ekip. IZIDI Perugino — Zaule 1:2, Primorec — Opicina Supercaffč 1:2, Stock — GM Trst 0:0, Libertas Opčine — Fiamma 0:2, Virtus — Edil-color 1:1. LESTVICA Fiamma, Zaule in Opicina Super-caffe 2, Stock, GM Trst, Virtus in Edilcolor 1, Perugino, Primorec in Libertas Opčine 0. PRIHODNJE KOLO Zaule — Libertas Opčine, Opicina Supercaffe — Stock, GM Trst -Primorec, Fiamma — Edilcolor, Perugino — Virtus. SKUPINA P V tej skupini ni prišlo do preše netljivih izidov. Omeniti moramo remi Barkovljanov z Don Boscom in visok poraz Olimpije proti S. Anni. Prav ta poraz je povzročil v krogih Olimpije vrsto protestov zaradi slabega sodnika. Igralec te e-kipe, Živec, nam je dejal: «Izid ne kaže pravilno poteka dogodkov na igrišču. S. Anni smo bili enako- vreden nasprotnik, dokler si ni sodnik izmislil enajstmetrovke. V nadaljevanju je sodnik dopuščal domačim grobo igro, naše akcije pa je zaustavljal. To nas je {»trlo, zlasti ker sta se dva naša igralca poškodovala, trener pa je bil izključen z igrišča. Porazu se tako nismo mogli izogniti.* Tudi rezervna ekipa Brega je zabeležila visok poraz. Ta rezultat pa ima relativno vrednost, saj ekipa nastopa izven konkurence ter v glavnem zbira le kondicijo in formo. V nedeljo sta se izkazala vratar Sancin in mladi Slavec. IZIDI Libertas Barkovlje — Don Bosco 1:1, Domio —• Giarizzole 1:2, Costa lunga — Breg B 3:0, S. Anna — Olimpija 5:1, Bar Venete — Liber tas Sv. Sergij 0:1. LESTVICA S. Anna, Libertas Sv. Sergij in Giarizzole 2, Libertas Barkovlje in Don Bosco 1, Domio, Bar Venelo, Breg B, Olimpija in Costalunga 0. PRIHODNJE KOLO Olimpija — Libertas Barkovlje, Don Bosco — Domio, Giarizzole — Costalunga, Libertas Sv. Sergij — S. Anna in Breg B — Bar Veneto. B. R. KOLESARSTVO Predstavnik lonjerskega kolesarskega kluba Bonano se je v nedeljo uvrstil na peto mesto v dirki na kronometer v Miljah. Kolesarji so morali prevoziti 3 km dolg in naporen vzpon od Milj do Sv. Barbare. Zmagal je Rinaldo Ce-sarotto v 8’7”, Bonano pa je zaostal za 32 sekund. ROCHESTER, 18. — V New Yorku je sodišče spoznalo za krivega 45-letnega kanadskega državljana Solli« Vinnerja, ker je ponaredil rezultate konjskih dirk. Vinner je namreč «spod-bujal* konje z žarkom laserja. Grozi mu do pet let zapora in preko po) milijona lir globe. Sodbo bodo spo-ročili 24. oktobra. Vinner in njegot pajdaš Martin Godman sta padla v roke policiji lansko poletje v New Vorku, ko sta uporabljala aparat, ki je stal preko tri milijone lir. LJUBLJANA, 18. — Četrta jugoslovanska himalajska odprava se vzpenja na Makalu. Pri tem ni izbrala nobene izmed prejšnjih že obstoječih smeri, ampak povsem novo pot po južni strani. Po zadnjih vesteh so alpinisti se povzpeli na višino 4850 metrov, kjer imajo bazo. lumniiD mm Sp0MlNl PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA 15. SQ J samici je bil že clalj časa dr. Peter Deržaj. Obsodili 2^ — na deportacijo v Italijo, kar se je takrat jemalo že ^Peljal- hUd° kazen- Vsak Wp je Pričakoval’ da ga bod0 °i>iskP0 bil 46 ^ v ItaUii ^ Je rad dovolu- da s«11 Veri v samici svojega strokovnega «sobrata», ki je naj-loJ®tneie «po krivici ali po pomoti v tako nesrečnem po-Tako sem mu lahko prinesel neko pismeno sporočilo tov*, , ač|ih m od OP. Eno ali dve minuti sem govoril s arišemj ------ p0~ —n, me je povezal z OF. To je bil moj zadnji da60v°r z njim. bil je nervozen, nezaupljiv, zidelo se je, haivf6 Ye oraanizacija takiat zamajala in se je začelo uisto jJbujJe v jie?a]njo organizacijah, namreč sumničenje vsa- --- i ~_____________________„—, ------ _ ^ da je izdajalec. Zadnje njegove besede so bile: «Pazi lastnih ljudi Niso vsi to, za kar se izdajajo«. ""mu ljudi Niso vsi t,o, za kar se izaajajo«. semN'ešovega opozorila nisem vzel popolnoma zares, mislil toVa' da Je izraz duševnega nemira pred odhodom v nego-v 'st- Niti za trenutek nisem podvomil ali izgubil zaupanja ^ložje za trenutek nisem podvomil ali izgubil zaupanja sodelavce ROŽ*‘,i zdravljenju ranjenih partizanov sem sodeloval z dr. 20 Ravnikarjevo. Skupaj sva tudi pripravljala pobege are- tiranih ilegalcev in organizatorjev OF, ki so jih v bolnišnico poslali na zdravljenje. Ena izmed njdh Je bila Mica šlandrova. Kot komunistko jo je čakala na povratku v zapore smrtna obsodba. Zato smo jo moral* rešiti. Najprej smo Jo premestili na kirugično kliniko v pritlično bolniško sobo z eno posteljo. Z Božo sva si oglodala vso okolico, da bd našla mesto kjer bi jo najlaže odnesli iz bolnišnice. Mica ni mogla sama hoditi, saj Je bila od mučenja in bolezni tako slaba, da je naredila le z naj večjim naporom nekaj korakov. Končno so napravili načrt za pobeg. O njem me je Boža obvestila, neposredno pa nisem sodeloval. Nekoliko sem dvomil, ali bo uspel, vendar ni bilo mogoče ničesar več spremeniti. še pred svitom bi morala Mica šlandrova ob določeni url skočiti skozi straniščno okno. Na stranišče je začela hoditi že nekaj dni prej, da stražar na določeni dan ne bi nič posumil. Pod oknom bd jo čakal rešitelj in Jo odnesel na varno. Iz dežurne sobe v prvem nadstropju sem skozi špranjo spuščenih žaluzij s trepetom v srcu opazoval ob določeni uri, kaj bo. Gledal sem na uro. Zdaj Je domenjeni čas. Čakam. Nič. Mine pet minut. Nič. Deset minut. Začelo se je daniti. Kaj je! Zdajci strel z okna poleg bolniške sobe Mice šlandrove. Nato prileti skozenj temna postava. Spoznal sem obrise italijanskega stražarja. Po naključju so bili pod oknom prazni zaboji. Stražar je priletel na rob zaboja, M se je prevrnil in stražar je padel v sneg, kolikor je bil dolg in širok. Cez kake četrt ure sem šel v pritličje. Stražar Je alarmiral Italijane, ki so bili stalno v bolnišnici na portd. Razburjeni so priteKli na kliniko in stražar jim je pripovedoval, da Je videl človeka ki se je plazil pod okni. Streljal je nanj in skočil skozi okno za njim. Prav tedaj je prišel na kliniko dr. Robert Kukovec, ki ni ničesar vedel o pripravah za beg. Nekaj časa posluša zmedeno kričanje Italijanov, potem pa se vmeša v pogovor in zaničljivo zamahne z roko: »Kaj delate paniko? Stražar je bedel vso noč postal je dremoten, od utrujenosti videl prikazni, ki jih ni bilo, in streljal vanje«. Robertov nastop je bil tako prepričljiv, da je pomiril Italijane, kljub zatrjevanju stražarja, da se mu ni sanjalo. Kasneje sem tudi zvedel, kako je bilo. Mica je šla točno ob dogovorjeni uri na stranišče in gledala skozi akno, odkod se bo prikazal rešitelj. Ker ga ni bilo, je šla čez nekaj minut vsa prezebla in razočarana v posteljo. Ni mogla verjeti, da bd jo pustili na cedilu. Zato Je šla še dvakrat ven. S tem pa je zbudila sum, in stražar Je začel oprezovati skozi okno poleg njene sobe, če ni kaj narobe Končno se Je z zamudo le priplazil reševalec, toda bilo Je prepozno. Mici, ki je v postelji trepetala od duševnega in telesnega napora, smo dali injekcijo, da je dobila visoko temperaturo in drisko. Tako Je bilo njeno odhajanje na stranišče «medicinsko« utemeljeno. Potrebno je bilo napraviti nov načrt za pobeg. Tokrat je bilo to že teže, ker so Italijani že nekaj sumili in okrepili nadzorstvo. Cez nekaj dni smo Jo premestili na drug oddelek. Po temeljitem preudarku vseh možnosti in z uporabo sile se je zadeva navsezadnje le posrečila. Leta 1969 sem na Vrtači pri Semiču srečal tovariša Škrabo. V krajšem razgovoru mi je razodel, da bi moral prav on prvič rešiti Mico.' Ni bilo časa, da bd mi bil povedal, kako je prišlo do usodne zamude. Domenila sve se, da se morava ob prvi priložnosti o tem natančneje pogovoriti. Do zdaj pa se še nisva sešla UN CERTO BABNIK... IN DRUGI Pri vseh ilegalnih akcijah sem imel občutek, da se meni in drugim ne more nič zgoditi, saj je bil z nami enodušno ves slovenski narod. Čimbolj pa se je leto 1942 iztekalo v svojo prvo četrtino, tem bolj se je občutek te enotnosti krušil, dokler ni izdaja naroda odkrila svoj grozotno pokvarjeni obraz. Ker izdajalci kljub ponovnim opozorilom niso nehali s svojim početjem, je bilo treba z njimi obračunati tako, kakor so zaslužili. Crn osebni avto je vozil čisto počasi po Tavčarjevi ulici za Praprotnikom, ki je vstopil s svojo spremljevalko v trgovino da bi kupil vino. Iz premikajočega se avtomobila' je skočil velik moški, krenil v trgovino in ustrelil proti izdajalcu. Praprotnik se je zgrudil. Tudi spremljevalko je po nesreči zadelo. Moški je stekel nazaj k avtomobilu, sedel na zadnji sedež in avto je z vso hitrostjo odpeljal. Italijanski stražarji. Ki jih je balo okrog sodnije vse polno, so slišali streljanje in so začuda hitro reagirali. Streljali so za avtomobilom. Ce ne hi sedel orjak na zadnjem sedežu, bi se mu nič ne zgodilo. Tako pa je dobil krogle in koščke pločevine prestreljenega avtomobila v hrbet. Kako je Črni avtomobil ušel zasledovalcem In kako so ranjenca pripeljali k dr. Neuber-gerju, ne vem. Spominjam se, da so me tistega dne proti večeru poklicali v privatno ordinacijo dr. Neubergerja v bližini sodnije. V sobi je ležal na zdravnikovi osebni postelji ranjeni mladenič. Krogla mu je prebila hrbet in trebuh. Močno je krvavel in je Izgubil že mnogo krvi. Hitro je bilo treba nekaj ukreniti. Po kratkem posvetu smo sklenili, da je za ranjenca najbolje, če ga prepeljemo v sanatorij «Emona». Ne vem, kako so organizirali ta kratek, a silno nevaren prevoz skozi tisti del mesta, kjer je množica oivilnih in uniformiranih Italijanov iskala prav tega ranjenca. Vem samo, da je v sanatoriju čakala vsa kirurška ekipa, potrebna za oskrbo težkega rapjenca, z operaterjem dr. Lavričem. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 XpI[ava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. oktobra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 »ADITi • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ‘ upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir »Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije ori S.P-“ Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZT7 - Trst Veliko ogorčenje v Sloveniji zaradi dogodkov na Koroškem Brežnjev, Kosigin in Podgorni bodo obiskali Egipt MOSKVA, 18. — Tajnik sovjetske komunistične partije Brežnjev, predsednik vlade Kosigin in predsednik države Podgorni so sprejeli vabilo egiptovskega predsednika Sadata in bodo obiskali Kairo. Vest so sporočili sovjetski in egiptovski državniki v skupnem dokumentu ob zaključku obiska kairskega premierja Sidkja v Moskvi. Sovjetska zveza in Egipt — piše v uradnem poročilu — sodita, da bi morale vse države clanice OZN prisiliti Izrael, da spoštuje ukaz varnostnega sveta in umakne svoje čete iz zase denih arabskih področij. Arabci imajo dolžnost, da se bojujejo proti okupatorju in SZ bo podprla njihov boj in branila njihove pravice*. Tudi tod so šli mimo nemški skrajneži (Nadaljevanje s 1. strani) SR Slovenije predlagal zveznemu iz- vršnemu svetu, da bi v duhu poziva generalnega sekretarja OZN dr. Kurta Waldheima o preprečevanju mednarodnega terorizma, sprožil ustrezni postopek za preprečitev tudi takih oblik terorja, kot se v zadnjih dneh uveljavlja nasproti slovenski javnosti kot celoti in posameznikom na Koro- škem7 5. Ali misli izvršni svet predlagati pristojnim organom federacije, da na podlagi 9. člena državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije zahteva od nje ukinitev vseh organizacij, ki koreninijo v nacistični preteklosti, in poroča o tem v organizaciji Združenih narodov? 6. Ustaške teroristične organizacije in slovenska belogardistična emigracija na ozemlju Avstrije nemoteno delujejo proti SFRJ. Kakšne korake je ali bo naredil izvršni svet pri pristojnih organih federacije, da se na podlagi člena 9. točka 2 državne pogodbe takoj ukinejo vse ustaške teroristične organizacije in da se prepreči sovražno delovanje slovenske belogardistične emigracije? Ob pomoči reakcionarnih in nacističnih sil v Avstriji te grupacije ogrožajo varnost Jugoslavije, hkrati pa tudi mir v tem delu Evrope. Vse te sile skupaj in vsaka posebej tudi stalno zavirajo prijateljske stike avstrijskih demokratičnih sil z Jugoslavijo in onemogočajo, da se odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo, kljub našim najboljšim željam, razvijajo na trdni in trajni podlagi*. Vprašanja podobne vsebine so postavili tudi poslanci v drugih zborih slovenske skupščine. Mednarodna zveza borcev odpora in žrtev fašizma, ki ima sedež na Dunaju, je izrazila globoko vznemirjenost zaradi najnovejših dogodkov na avstrijskem Koroškem ter najostreje obsodila poskuse neonacističnih krogov, da spodbujajo velikonemško in šovinistično razpoloženje. FIR opozarja v objavljenem sporočilu, da so med akcijami proti slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem skrajneži poškodovali dvojezične napise ter partizanske spomenike in grobove borcev, ki so padli v boju proti fašizmu in za ponovno vzpostavitev svobodne in neodvisne Avstrijo. Nedavno početje skrajnežev na avstrijskem Koroškem je najostreje obsodil tudi centralni odbor Lige za človekove pravice ter poslal avstrijskemu notranjemu ministrstvu brzojavko. v kateri je odločno protestiral zaradi nerazumljive mlačnosti organov državne varnosti do izrazitih fašističnih tendenc in terorja na Koroškem. Protislovenske izpade in gonjo proti dvojezičnim napisom mest na Koroškem so ostro obsodile tudi i.ekrtere družbene organizacije v Avstriji. Že 10. oktobra je koroška deželna organizacija KP Avstrija objavila stališče. v katerem obtožuje oblasti, da so dopustile grobo šovinistično izkrivljanje praznika ob obletnicah plebiscita v vsej povojni dobi. KPA meni, da so vladne stranke v tem obdobju odprle vrata bivšim nacistom. Kot doka? navaja dejstvo, da prejema zlo glasni Heimatdienst podporo iz državnih skladov. Nacisti, trdi KP Avstrije, se znašajo nad tem, da so bile po 17. letih le delno priznane nekatere omejene pravice Slovencev, ki jih znatno obširneje jamči mednarodna državna pogodba o Avstriji. V zvezi z napadi na slovenske ustanove, omejene pravice, table in dvojezičnost, poziva KP Avstrije demokratične sile, naj naredijo konec terorju na Koroškem, izsilijo prepoved nacističnih organizacij in ponovno vzoostavijo, ob spoštovanju manjšinskih pravic, mir in prijateljstvo na tem tako važnem področju Evrope. Društvo slovenskih pisateljev je naslovilo na koroškega deželnega glavarja Hansa Simo protestno pismo, ki med drugim pravi: Slovenski pisatelji, ki nam je u-soda slovenskega jezika posebno pri srcu in ki se zavedamo, da je pravica do materinega jezika osnovna pravica vsakega naroda, z zaskrbljenostjo zasledujemo vesti o teptanju obveznosti mednarodne po godbe, ki jo je podpisala Avstrija. Posebej ugotavljamo, da se v sosednji deželi — sredi civiliziranega sveta — znova oživlja miselnost, ki je človeštvu in zlasti našemu narodu v preteklosti prizadejala toliko gorja. Kar si ne moremo misliti, da bi val nestrpnosti, ki priča o skrajnem primitivizmu, lahko zavzel takšne razsežnosti, ne da bi bil deležen podpore precej vplivnih dejavnikov, se obračamo na vas, gpspod deželni glavar in s tem tudi na vso avstrijsko javnost, da se takemu početju z vso odločnostjo uprete. Številnim protestnim zborovanjem v vsej Sloveniji proti šovinističnim izpadom na avstrijskem Koroškem naperjenim proti slovenski manjšini so se pridružili tudi mladi iz vseh šol v novomeški občini in delovnih organizacij. S pnotestnim pohodom po mestu in nato na protestnem zboru sredi mesta so odločno zahtevali vse pravice za Slovence v Avstriji. Tudi na mariborskem območju se nadaljujejo ogorčeni protesti proti nacionalistom in šovinistom na Koroškem. Na vseh sestankih zahtevajo spoštovanje človekovih pravic in dosledno izvajanje 7. člena avstrijske državne pogodbe. Tudi izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Mariboru je obsodil nasilje Heimatdiensta nad Slovenci. Tudi republiški svet sabora SR Hrvaške je na današnji seji ostro obsodil šovinistično protislovensko gonjo na Koroškem v Avstriji. Demanti iz Seula SEUL, 18. — V Seulu so demantirali glasove, ki so prihajali iz Tokia, po katerih naj bi se južno-korejski predsednik Park v kratkem sestal v Parizu s severnokorejskim predsedhikom Kirn H Sungom. Jurgen Obermayer, Suzanne Bausioger, r.rnst Ludtvig Zorer in Werner Robbers med sodno obravnavo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NAPETOST V ČILU JE DELOMA POPUSTILA Dosežen sporazum med Allendejevo vlado in lastniki javnih prevoznih sredstev Politični opazovalci menijo, da bo ta sporazum pozitivno vplival na razvoj krize - General Munoz Bravo uvedel policijsko uro v Santiagu SANTIAGO DE CHILE, 18. — Vse so sindikati odpovedali stavko. protestne akcije in opozicijske des-kaže, da je napetost v Čilu neko- j Voditelj sindikata uslužbencev in ničarske stranke so lahko računale Upanja za Boggsa ANCHORAGE. 18. - Piloti helikopterjev, ki iščejo letalo, na katerem se je peljal šef demokratske skupine v poslanski zbornici Hale Boggs, so sporočili, da so opazili svetlobna znamenj« nn Polotoku Mansfield, na področju, kjer niso mogli pristati, še zlasti zaradi goste megle. Raziskave na tisiem področju so okrepili, čeprav bedo letalo, ki je zginilo že pred mnogimi urami, zelo težko našli liko popustila. Vlada je včeraj zvečer dosegla sporazum s sindikatom lastnikov javnih prevoznih sredstev in ti so odpovedali stavko v podporo uslužbencem in lastnikom prevozniških podjetij. Politični opazovalci v Santiagu menijo, da bo ta dogovor pozitivno vplival na razvoj krize, ki bi lahko povzročila izbruh državljanske vojne v tej južnoameriški državi. Sporazum med vlado in lastniki javnih prevoznih sredstev predvideva osvoboditev štirih sindikalistov, ki jih je policija aretirala zaradi atentata na notranjo varnost države in umaknitev obtožb proti omenjenim sindikalistom. Vlada bo vrnila lastnikom rekvirirana prevozna sredstva, bo zagotovila zasebnost prevozniških podjetij, v zameno pa lastnikov prevozniških podjetij, katerega je preiskovalni sodnik v Santiagu osvobodil proti plačilu 1.000 escudosov (približno 50 tisoč lir) kovcije, je izjavil časnikarjem, da bodo prevozniki nadaljevali s le na svoje tradicionalne zaveznike: veliko in malo burzuozijo. Višek napetosti je kriza dosegla včeraj, ko so pripadniki reakcionarne desnice izvedli več atentatov proti železniškim progam in cestam, stavko v nedogled, če vlada ne bo j £i povezujejo prestolnico z večjimi sprejela njihovih zahtev. Vse kaze mesti v državi. Nasprotniki Allen- pa, da bo sporazum med Allende-jem in lastniki javnih prevoznih sredstev pozitivno vplival na pogajanja med vlado in lastniki cestnih prevozniških podjetij. Slednji so proglasili splošno stavko 9. oktobra v obrambo zasebne lastnine, ker je vlada, ustanovila v neki južni pokrajini državno podjetje. Stavko so nato podprli trgovci, zdravniki, častniki trgovske mornarice in inženirji. Očitno je torej, da delavske množice niso podprle iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiHiiiiiiuiMB DRUGI DflN URADNEGA OBISKA V GLAVNEM MESTU SFRJ Britanska kraljita Elizabeta II. na ogledu znamenitosti Beograda V pogovorih so poudarili dobre odnose med SFRJ in Veliko Britanijo BEOGRAD, 18. — Britanska kraljica Elizabeta II. je danes dopoldne položila venec pred obelisk na pokopališču, kjer je pokopanih 355 britanskih vojakov, ki so padli v prvi in drugi svetovni vojni. Za tem je v parku prijateljstva v Novem Beogradu, po običaju drugih državnih poglavarjev, ki so od 1960, leta sem obiskali Beograd zasadila drevesce miru. Nato je obiskala beograjsko vseučilišče, kjer se je zadržala skoraj eno uro v pogovoru z rektorji in dekani in profesorji ter študenti in se zelo zanimala za razvoj in dejavnost te visoke kulturne ustanove. Med o-biskom na vseučilišču je princ Filip obiskal inštitut za koruzo v Zemunu, princesa Ana pa dom mladine v Beogradu in. športne naprave na Tašmajdanu. Po obisku na vseučilišču je bila kraljica Elizabeta s soprogom in s hčerko prince*so Ano gost na' kosilu, ki ga je v njihovo čast priredil predsednik skupščine Srbije Dragoslav Markovič. Med kosilom sta Markovič in kraljica izmenjala zdravici, v katerih so podobono kot sinoči na večerji, ki jo je priredil Tito v čast britanskih visokih gostov poudarili tradicionalno prijateljstvo med Jugoslavijo in Veliko Britanijo, ki izvira iz zavezništva v obeh svetovnih vojnah in še zlasti v drugi. Popoldne so visoki gostje obiskali Kalimegdan, kjer so si iz kali-megdanske palače ogledali kulturne, zgodovinske spomenike in s terase sotočje Save in Donave. Za tem so obiskali vojaški muzej, kjer so si s posebnim zanimanjem ogledali oddelek, ki zadeva narodnoosvobodilno borno. Nato je kraljica Elizabeta v svoji rezidenci v dvoru na Dedinju priredila v čast predsednika Tita in njegove soproge večerjo, po večerji pa je britanski veleposlanik priredil slovesni sprejem v čast kraljice Elizabete, princa Filipa, princese Ane ter predsednika Tita in njegove soproge. Medtem ko so visoki gostje obiskovali razne ustanove, sta se v zveznem tajništvu za zunanje zadeve sestala zvezni tajnik Mirko Te-pavac in podtajnik v zunanjem ministrstvu Velike Britanije Joseph Godberg, ki je v spremstvu kraljice prispel v Beograd. V današnjih razgovorih sta Tepavac in Godberg izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih dvostranskega interesa. V razgovorih o mednarodnih vprašanjih so posvetili posebno pozornost evropskim vprašanjem in predlogu za sklicanje konference o evropskem sodelovanju. Medtem je bil obojestransko ugotovljen pozitiven proces popuščanja napetosti v Evropi in poudarjena potreba nadaljnjega napredka sodelovanja med evropskimi državami. Obe strani soglašata, da bi ti napori morali za- jeti ne le srednjo, temveč tudi južno Evropo, Balkan in Sredozemlje. Pri proučevanju dvostranskih vprašanj sta ministra ugotovila u-goden razvoj sodelovanja in potrebo nadaljnjih naporov za razširitev jugoslovansko - britanskega sodelovanja ne le na gospodarskem, temveč tudi na drugih področjih. Tepavac in Godberg sta izrazila željo po nadaljevanju izmenjave mnenj na stopnji ministrov, kakor tudi med obema zunanjima mdnistrstvi- ma. B. B. dejevega režima so napadli z o-rožjem dva tovornjaka, nolna živil, ki sta vozila proti prestolnici, sabotirali so več daljnovodov visoke napetosti in napadli policijske agente in vojake, ki so stražili pred trgovinami z živili. Predsednik Allende je sinoči povabil na razgovore voditelje čilske krščansko - demokratske stranke, da bi skupno razpravljali o krizi, a KD je zavrnila predlog. Da bi preprečila izbruh še hujših neredov ji čilska vlada uvedla policijsko uro v vseh pokrajinah, kjer je predsednik proglasil izredno stanje. Vojaški poveljnik Santiaga general Hoctor Munoz Bravo je ojačil vse policijske postaje in ukazal vojaškim oddelkom naj zastražijo parlament. Med razpravo o krizi v Čilu so se sinoči poslanci spopadli. Njihovemu zgledu so sledili tudi pripadniki opozicijskih organizacij in člani izvenparlamen-tamega gibanja MIR. kj so začeli obračunavati med seboj s palicami in pestmi nedaleč od parlamenta. Med svečanostjo za ustoličenje novih upravnih svetov največjih bakrovih rudnikov je Salvador Allende dejal, da bi ponovitev take krize lahko povzročila izbruh državljanske vojne v državi. Predsednik je nato govoril o težavnem gospodarskem položaju Čila, kot posledici bojkota svetovne banke. Ta ustanova, kateri predseduje bivši ameriški obrambni minister MacNama-ra, je pred kratkim ponovno zavrnila čilsko zahtevo po kreditih. Protestna manifestacija nizozemskih pristaniščnikov v podporo Čilu je prisilila roterdamsko sodišče, da je umaknilo ukaz o zaplembi čilskega bakra, ki ga je pripeljala ladja »Birte Olendorff*. Ladja je bila najprej namenjena v Le Havre, kjer pa je pristaniščniki niso hoteli raztovoriti, da bi protestirali proti odredbi o zaplembi bakra na zahtevo družbe »Kennecot Corporation*. Ladja je zato odplula proti Roterdamu, kjer so nizozemski pri-staniščniki zavzeli isto stališče kot njihovi francoski kolegi, sodišče se je zato sinoči premislili in , u-maknilo svojo odredbo o zaplembi. la izjavo, v kateri pravi, da notranja represija v italijanskem sodstvu sledi razvoju politične borbe in postaja čedalje bolj ostra, kolikor bolj se politična os države pomika na desno. Tako je prišlo do vlade Andreotti - Malagodi, ki skuša utrditi1 notranji konservativni red v sodstvu ter izločiti ali pa vsaj onemogočiti tiste sodnike, ki se s temi poskusi ne strinjajo. DVA MESECA PO ARETACIJI Še vedno negotova usoda Lorne Caviglie Briffe Njen odvetnik zahteval od grške vlade, naj spoštuj* svoje obveze ■ Proces proti štirim nemškim državljanom NEAPELJ, 18. — Ameriško n-brambno ministrstvo je sporočilo, da bo gen. Gordon M. Graham nadomestil generala VVilliama F. Pittsa na čelu šešte taktične skupine zavezniških sil, ki ima svoj sedež v Izmirju v Turčiji Gen. Graham poveljuje trenutno peti ameriški letalski armadi na Japonskem, s sedežem v Tokiu. iiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiMiinimiiiiiiiiiiiiiiuifiiifinmtiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZA ZVIŠANJE ZAPOSLITVENE RAVNI ATENE, 18. — Odvetnik Reina, ki brani italijansko državljanko Lorno Caviglio Griffo, je danes zahteval od predstavnika atenske vlade, naj grški režim sppštuje svojo obvezo in naj mu da dovoljenje za takojšnji sestanek z obtoženko. Po enem mesecu in pol se je italijanski konzul v Pireju včeraj lalhko ponovno srečal z Lorpo Ca-viglio. Diplomat je izjavil, da se mu je zdelo zdravstveno stanje obtoženke zadovoljivo in da na njenem obrazu ni bilo videti podplutb ali ran. Na konzulova vprašanja je obtoženka odgovorila, da se počuti dobro, da je hrana zadovoljiva in da so pazniki in policija dobro ravnali z njo. Prosila je diplomata, naj ji priskrbi obleko in italijanske knjige ter revije. Poleg tega je konzul zahteval zdravniški pregled za Lorno Caviglio, ker ima šibko srce. Kaže torej, vsaj po izjavah italijanskega zunanjega ministrstva, da je način kako grške oblasti ravnajo z Italijanko še kar zadovoljiv, čeprav bo rimska vlada zahtevala nekatera pojasnila in spoštovanje nekaterih obljub, ki zadevajo srečanje med obtoženko in njenim odvetnikom, rok, v katerem bo vojaška policija zaključila preiskovalni postopek in zahtevo, naj grški sodniki čimprej oprostijo Lorno Cavi-gilio ali pa naj začnejo s procesom. Kljub pozitivnemu vtisu italijanskega diplomatskega predstavnika in izjavam obtoženke pa je treba pripomniti, da je srečanju prisostvoval poveljnik grške vojaške policije, zato Loma Caviglia ni bila sproščena in si verjetno ni upala povedati vsega, kar bi hotela. Kar zadeva zdravniški pregled, je konzul sporočil, da bo kardiologa izbral sam načelnik vojaške policije in si lahko mislimo kakšnega zdravnika bo ta določil. Dejstvo, da grška tajna policija zverinsko muči jetnike ni novost, saj so o življenju v temnicah atenskih polkovn;kov že gpvorili in pisali številni grški rodoljubi, katerim se je posrečil beg v tujino, danes pa imamo še en dokument, ki priča o surovem ravnanju . grških paznikov, štirideset jetnikov je v pismu javnosti ostro napadlo ameriškega veleposlanika v Grčiji Henryja Tasco in ga obtožilo, da je edini, ki noče slišati bolestnih krikov žrtev polkovniškega režima, Tajnik CGIL Dido napoveduje zaostritev sindikalnega boja Sindikalni predstavniki poudarili nezadostnost vladnih ukrepov na področju zaposlitve Postopek proti članom ^Magistratura democratiea» RIM, 18. — Pravosodni minister Gonella je dal dovoljenje za sodni postopek proti šestim sodnikom, pripadnikom levičarskega združenja »Magistratura democratica*. Obtoženi so žaljenja italijanskega pravo-sodnega sistema. Gre za Maria Ba-| r one ja, Luigija De Marca, Genero-sa Petrello, Marca Remata, Fran- V parku prijateljstva v Novem Beogradu je kraljica Elizabeta vsadila drevo RIM, 18. — Minister za proračun Taviani se je udeležil seje, kateri so prisostvovali minister za delo Coppo in podtajnik Vincelli, ter sindikalni predstavniki CGIL Dido, Bonacini in Vignola, CISL Scalia in Marcone ter UIL Simoncini :m Rossi. Ob koncu sestanka, ki je trajal tri ure, so tri sindikalne organizacije objavile skupno poročilo, v katerem pravijo, da jim je minister Tavianii izročil dokument s predvidevanji za leto 1973 ter da jim je orisal ukrepe CIPE na področju posebnih posegov. Omenil je tudi vprašanje odnosov z EGS. V svojem poročilu pravijo tri sindikalne organizacije, da so njihovi predstavniki poudarili izredno resno stanje zaposlitve ter popolno nezadostnost predvidenih ukrepov za povišanje zaposlitvene ravni. Še zlasti so sindikalni predstavniki zahtevali jamstva kar zadeva prehod k izvršni fazi raznih načrtov za kmetijstvo, za javna dela in družbene gradnje ter za posege na jugu. O isti temi so predvideni drugi sestanki pred polovico prihodnjega meseca. Tudi ministrstvo za delo je objavilo poročilo o sestanku, v katerem je rečeno, da je minister Coppo poudaril zelo resen položaj na pod ročju zaposlitve ter dejal, da predvidevanja nikakor niso ugodna, še zlasti, ker bo treba premostiti tehnološki razkorak med Italijo in o-stalimi državami Evrope ter zaradi nizke produktivnosti. Minister Coppo je tudi zahteval od sindikalnih organizacij pristanek na nekak »konjunkturni pakt*, s katerim naj bi stremeli k ohranitvi zaposlitvene vlado čeprav je njegov urad oddaljen 'e 150 metrov od centra vojaške poli' cije. Tasca je v ameriškem sen8-tu pred časom dejal, da ni nobenih dokazov, da policisti sistematično mučijo grške rodoljube. V Atenah se je danes začel pr® ces proti štirim nemškim državlj8' nom 19-letni Susanni Bausinger, 21-letnemu Jurgensu Obemayerju, 2fr letnemu Wemweju Robbertsu in 32' letnemu Ludwigu Zbererju, ki 5(1 obtoženi protigrškega delovanja-Razprava se je zaključila zvečer in pozno ponoči ali jutri zjutraj bodo sodniki že prebrali svojo razsodbo- Posebna pooblastila za ugandske vojake KAMPALA, 18. - Ugandski vojaki in jetniški čuvaji bodo lahko aretirali kogarkoli brez posebnega naloga sodne oblasti. Predsednik Amin je namreč izdal odlok s kat* rim pooblašča vojake in ietnišk® čuvaje, da aretirajo kogarkoli. k>; je prekršil ali ki je po njihove®1 mnenju na tem, da prekrši zakon-Lahko bodo tudi opravljali hišne preiskave brez sodnega pooblastil* Vsekakor pa bodo morali aretirance v teku 24 ur izročiti najbližji pob" cijski postaji. Odlok je veljaven za nedoločen čas ter ima tudi retroaktivno ve" 1 javnost ROMANTIČNA LJUBEZEN V moskovskem, zoološkem vrtu je dvanajst tednov P» smrti svoje britanske zaročenke Chi-Chi umrl zaradi srčne kapi orjaški panda An-An-Njegova «romantična ljubezenska zgodba» z londonsko zaročenko se ni srečno zaključila. Ko so sovjetski znanstveniki pripeljali leta 1966 Chi-Chi v Moskvo, da bi medveda ustvarila novo družino, je samico hladno zavrnila An-Anovo dvorjenje in prav tako hladno se je vedla dve leti pozneje, ko ]e An-An «prišel» na obisk V London. Moskovski panda, po je še vnaprej ostal zvest svoji zaročenki in ji je kmalu sledil nebesa», kjer bo Chi-Chi morda bolj ljubezniva z zaročencem. kot se je že pripetilo Danteju in Beatnci. NAIVNOST Kp so štirje ameriški agentje aretirali roparja Josepha John-stona si nikakor niso pričakovali, da bo ta nenadoma potegnil iz hlačnega zeva samokres in jih ukanil Johnston po je prisilil policiste, da so go peljali na letališče McCall (Idaho), kjer je z orožjem v roki ukazal nekemu pilotu, naj ga z letalom pelje proti morju-Ropar je vzel s seboj kot talca dva agenta. Johnston je ukazal pilotu na) pristane nekje na obali države Washington, ukradel avto zbežal, talce pa je zaprl v letalo. Sedaj ga policija išče v nekem gozdnatem področju-Morda se bodo agenti spomnili na nevšečnosti svojih kolegov in bodo tokrat roparja osebno preiskali, seveda, če ga bodo našli. organizacijami delavcev in prav o vprašanju zaposlitve. Tajnik CISL Marcone pa je dejal, da so sindikalne organizacije pristale na vrsto sestankov, ki naj bi bili ob polovici novembra in na katerih bo treba doseči sporazum o tem, v kakšno smer je treba usmeriti javni denar. Poudaril je tudi nezadostnost ukrepov v primerjavi z resnostjo položaja na področju zaposlitve._________________________ ..........................timi......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii’111'* JORDANCA JE ZADELO VSEH 12 KROGEL Val ogorčenih odmevov ob Zuaiterjevem umoru Utrjuje se prepričanje, da je Zuaiterja umorila sionistična teroristična organizacija - Še vedno iščejo Kanadčanu, ki je vzel v najem zeleno 125 T^bf^jaSS; ker so julija leta 1970 podpisali solidarnostno izjavo z njihovim kolegom Francom Moronejem, ki je v neki konferenci ostro kritiziral početje sodnikov, ki so vodili preiskavo v zvezi s P i etrom Valpredo ter si je nakopal obtožbo, da je žalil sodstvo. Misiani in Rossi pa sta bila prijavljena, ker sta kritizirala obsodbo skupine mladeničev, ki so se spopadli s policijo med stavko v Fiatu. V zvezi z dovoljenjem Gonelle je »Magistratura democratica* objavi- politiki mezd po obnovitvi vsedržavnih pogodb, ki naj bi se izrazila s stabilizacijo cen in najemnin. Ob koncu pogovorov je vsedržavni tajnik CGIL Dido izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi zadržanja vlade glede gospodarske politike, ki ne zagotavlja nobenega povečanja zaposlitvene ravni, temveč kvečjemu ohranjuje njeno sedanjo višino. Vprašanje juga ter zaposlitev mlade delovne sile bosta postali torej dramatični. Dido je tudi napovedal zaostritev spopada med sindikalnimi RIM, 18. — Medtem ko je policija na sledi domnevnemu kanadskemu državljanu, ki je vzel v najem zelen avto fiat 125, s katerim so morilci libijskega diplomata in predstavnika »Al Fataha* v Italiji Zuaiterja zbežali s prizorišča, postaja vedno bolj jasen lik umorjenega. Kdor ga je poznal zatrjuje, da je bil Zuaiter miroljuben, nadvse pravičen človek, ki je sovražil nasilje. Zuaiter se je rodil v Nablusu v Cisjordaniji. na ozemlju, ki je trenutno pod izraelsko oblastjo. Študiral je v Bagdadu, kjer je tudi diplomiral iz arabske književnosti. Njegov oče je bil znan jordanski književnik in odvetnik. Prevedel je v arabščino desetine knjig. V Nablusu še živi mati, ki je v izjavi nekaterim izraelskim novinarjem dejala, da njen sin sploh ni bil predstavnih »Al Fataha* v Italiji. Ves arabski tisk si je enoten, da gre pri umoru Waela Zuaiterja za delo ali izraelskih obveščevalnih služb, ali pa sionističnih organizacij, kot so zveza «Masada» in pa judovska obrambna zveza. Podčrtu- jejo tudi dejstvo, da je dan umorom izraelska ministrska predse0 niča Golda Meir izjavila, da ^ bodo arabski teroristi nikjer 11 varnem ter menijo, da je to ^ posledica te izjave. Tajništva sindikalnih organiz®^" italijanskih kovinarjev so izdala P" redilo, v katerem izražajo svoje čustvovanje ob umoru tovariš’ Zuaiterja, vztrajnega borca za Pr.a. vice Palestincev. Ugotavljajo, r je umor toliko bolj podel, ker r bila žrtev človek, ki je sovrag nasilje. FLM je obsodila tako z®1 * * * 5 6* nja teroristična dejanja kot sis^j matično izraelsko represijo, ki vse pravicoljubne ljudi. Zveza h°' vinarjev je tudi izrazila svojo ^ Udarnost palestinskemu ljudstvu * njegovi dolgoletni borbi za ne®" visnost. Obdukcija Zuaiterjevega trupi® f. pokazala, da ga je zadelo vseh j' krogel iz pištole kalibra 22 in ** so bile štiri krogle, ki so ga z* dele v glavo, smrtonosne. V P*y hodnjih urah bo policija objav®1 »identikit* človeka, ki je pri a ge®' ciji AVIS vzel v najem avto 12®-