Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ Strokovne organizacije in politične akcije. Današnje razmere železničarjev in delavstva sploh, so postale tako neznosne, da nastaja zopet staro vprašanje, ali se strokovne organizacije morajo zares vzdrževati vseh političnih akcij in so popolnoma in za vsako ceno postaviti na politično nevtralnost. To je staro vprašanje, ki je vzbujalo že toliko razgovorov, prepirov, kritik in posebno — zlorab in demagogij raznih tipov, ki ne razločujejo besede politika in strankarstvo. O strankarski nevtralnosti ni nobenih raznoglasij, oziroma o strankarsko - politični nevtralnosti. Politična nevtralnost pa je sedaj zopet zastavila vprašanje, češ, ali je res k.oristna ta nevtralnost. Zato treba nekoliko pogledati okrog sebe in preiskati, ali je politika nekaj, kar stoji ob strani in se strokovnih organizacij in s tem njih članov ne tiče, ali pa da politika vsako minuto zadeva vsakega. In to pri vsakdanjem kruhu. Mi želzničarji smo takorekoč v prvi vrsti odvisni od politične situacije. Lani in letos, da ne bomo segali nazaj, je vsled nezadostnega kredita bilo reduciranih tisoče železničarjev. Mezde so se znižavale. Delovni čas se je skrajšal, ne v korist delavcev, nego v njih škodo, ker se jim je s tem skrajšal zaslužek. Razne premije so se zniževale in odpravljale. Vse to zato, ker je bil v Narodni skupščini določen premajhen kredit. In kdo je Narodna skupščina? Politični forum je in vse intervencije našega »Saveza«, kot strokovne organizacije so zadevale na odgovor: »Nema kredita«, To, kar se pa sedaj dogaja, pa je prav posebno pripravno, da se delavskemu razredu dokaže, da vse meščanske stranke vodijo brezobzirni razredni boj in da je v vseh gospodarskih in drugih ustavah politična borba proti delavstvu praznovala veselo vstajenje. Le poglejmo predlog, ki je pravzaprav zahteva finančnega ministra, da se mora bodoči proračun znižati za 100/0. To pomeni za nas železničarje, (pa tudi za vse druge) da se imajo za 10°/o znižati naši prejemki, prokleto trdo zasluženi — ker drugod se ne bodo znižali. Zadeva komercializacije stoji pred nami in nam dvomno namigujejo: Mogoče Vam, železničarji bo bolje, mogoče Vam bo slabše. Ker jaz, komercializacija, hočem tudi živeti in to dobro živeti, ker slabo življenje mi ne prija. In tako naprej. Vse to se vrši na političnem polju, v Narodni skupščini, na volitvah — kar je politično dejstvo — izvoljenih poslancev in ministrov. Od takrat, ko se je delavstvo, in železničarji posebej, ustrašilo besede politika in jo zamenjalo s nesrečno besedo: strankarstvo, (češ strankarstvo in politika je eno in isto, kar pa niti od daleč ni res) je politična oblast prepovedala stavko. Stavka železničarjev, povsod priznano skrajno sredstvo strokovnega boja, je odpravljena. Zakon o zaščiti države, sklenjen v Naroni skupščini, torej na političnem forumu, stiska tudi strokovne organizacije. Vsak organiziran nastop za zboljšanje svojega mizernega položaja, se slika kot politično udejstvovanje (namreč buržuazija res tako izrablja besedo: politika). Stavka pekovskih pomočnikov letos v začetku oktobra, ki je izbruhnila za zboljšanje svojega položaja in odpravo nočnega dela, je bila od pekovskih mojstrov očrtana kot boljševiško delo in je to zlorabljanje strokovne borbe strokovno organiziranih spravilo policijo na plan. Tako buržuazija povsod nastopa proti delavstvu in njegovim strokovnim roganizacijam politično, po svojih agentih pa temu delavstvu pripoveduje o organizacijah, ki naj bodo nevtralne in samo stanovske in naj se le bore vneto za svoj vsakdanji kruh v teh organizacijah. Politiko pa naj puste pri miru, naj se z njo peča gospod. In mnogi, ki ne mislijo več, kakor to, kar se jim pove, to odobravajo in se tega držijo. Pa saj tudi drugače ni mogoče. Že pri Marksu se nahaja stavek, ki pravi, da vse gospodarske borbe, ki se morajo vršiti v meščanski družbi, pri gotovi razvojni stopnji družbe prekoračijo vsak okvir in zavzamejo obliko politične razredne borbe. In ravno to se je zelo razvilo že med vojno in po vojni se tako naglo razširjalo, da je razredni boj sprejemal vedno ostrejše oblike. Ves razmah industrije, združevanje zavodov, udušitev majhnih obratov, naraščanje ! kartelov in trustov, ki obvladujejo cele države, vse to je dvignilo moč kapitalizma. Mi vidimo iz vseh primerov, kako racionalizacija vedno bolj in bolj izrezava človeško moč in vodi k vedno večji brezposelnosti in bedi. Poleg tega politika, ki jo kapitalizem izvaja v vseh državah, ustvarja ozračje, ki vodi vedno k večjim zmedam in ustvarja tak položaj, ki je nevaren celo za kapitalizem. Da se reši, poskuša vse in se loteva brezobzirno vsega — na stroške delavskega razreda. Zato narašča med kapitalisti tudi odpor proti socialnim pridobitvam in povsod, kjer poskuša delavstvo svoj položaj izboljšati, povsod tam gazi kapitalizem vse zakone, ki zagotavljajo delavstvu udejstvovanje na strokovnem in na političnem polju. Pri nas železničarjih so dokazi na dlani. Zakon o zaščiti delavcev določa delavske zaupnike. Naše zahteve so zaman, da se priznajo na železnici. Zgodilo se je celo, da je v ministrstvu pri intervenciji svojčas bilo izraženo, da se to ne dopusti in da se tistega gospoda v ministrstvu zakon o zaščiti delavcev ne tiče, ker ne mara sovjetov. Kakor da so delavski zaupniki kakšni sovjeti. V tekstilnih tovarnah, posebno novih, ki so v Kranju in Tržiču, se odpusti vsakega zaupnika, za katerega uprava otvarne izve. Organiziranih delavcev te tovarne nočejo in jih (pod gotovo drugo pretvezo) kar odslavljajo, če kateri hoče organizacijo — vkljub temu, da ustava, osnovni zakon naše države to določa. Strokovne organizacije so danes ravno radi teptanja teh zakonov (saj se pragmatika železničarjev tudi gazi, ako gre za pravico delavca, oz, uslužbenca) postavljene v sredino politične arene. Zato ni treba iti daleč po dokaze, Ker vsak akt zakonodaje, naj bo gospodarskega, notranjega — ali zunanjega — političnega značaja, reže globoko v gospodarski in življenski položaj delavca ter se krvavo'dotika eksistence, Pa naj govorimo o socialnih zakonih, tiskovnem zakonu, o trgovski in carinski politiki. Povsod prihaja pri tem vprašanje gospodarskega razmerja delavcev, pri katerem imajo zopet govoriti strokovne organizacije. Ker govorili smo že o socialnem zakonu, ki je zakon o zaščiti delavcev. Ne upošteva se ga. Tiskovni zakon? Morda se bo kdo začudil. Ali res je. Svinjarije, ki se gode na progi od raznih gospodov napram progovnemu delavstvu, so take, da jih je treba pokazati javnosti. Ali zapisati in tiskati — potem pa biti tožen, priče zbegane, ker se jim preti z odpustom, si ne upajo v drugič potrditi in obsodba je tu. Tako se lovi za vrat proletarski tisk. Stanovanjski zakon je zopet ona taka politična zadeva, ki grabi delavstvo v prvi vrsti za vrat. Strokovna organizacija se naj ne meša v to? Zato ker je strokovna? Tu se jasno vidi, da je naravnost primorana lo- 25. oktobra og. navršilo se pune dve godine, od kako je klasni željezničarski pokret prekinuo sa prošlošću, prošlošću punom razbijenosti, razjedinosti, slabosti i neuspjeha, da ju zamijeni sa boljom budućnošću: sa zbiranjem i ujedinjenjem svih željezničarskih organizovanih snaga, koje su mu nužne i preduslov za uspješniju obranu njihovih klasnih interesa. Površnost u ocenjivanju željezničarskih klasnih potreba zamijenjena je sa konstruktivnim i plodonosnim radom oko pribiranja njihovih snaga, svega što je svijesno i čestito, da se digne i podje u borbu: za zaštitu u radionici i na pruzi; za 8-satni radni dan; za zaštitu od redukcija službenika i njihovih plata; za zaštitu stečenih i zagarantovanih prava; za unapredjenja; za pravedan postupak; za godišnje odmore; za zaštitu za slučaj bolesti, nesreće, starosti i iznemoglosti Započela je era pribiranja i organizovanja snage, da i željezničar dodje do boljeg života i do svojeg ja, kojeg mu se sve grublje oduzima. U ropski raspoloženom željezničaru počeli smo buditi duh čovjeka i borbeni smisao za prava čovjeka. Sve to sa mnogo više uspjeha i sa najboljim izgledima za dalnju budućnost, i u tome i izbija sva veličina i vrednost ove minule dvegodišnjice. Na dobu dve dogine unatrag može se klasni željezničarski pokret sa ponosom osvrnuti. Od desetak razbijenih i beznačajnih organizacija džinovskom snagom sve se više uzdiže nesalomivi autoritet »Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije« i snaga jedinog klasnog željezničarskog pokreta u našoj zemlji, koja prkosi svima neprijateljima i preprekama, proširujući svoje korenje sve dublje medju izrabljeni i ispaćeni željezničarski proletarijat, stvarajući mu tako sigurnu zalogu bolje budućnosti. U našem dvogodišnjem radu j živo se ispoljila ona znamenita marksistička istina: proletarijatu obez- bjedjuju snagu i napredak samo ujedinjene sile, I danas je jasno: Željezničarske interese može da brani i »Enotnost« — glasilo dekalistov porabi vsako priliko, da nadaljuje svoje razdiralno delo med organiziranimi sodrugi, ker so ji pač vse organizacije, ki nočejo biti poslušno njihovo orodje, ampak delajo z lastno pa-1 metjo za interese organiziranih, trn v peti. Nešteto dokazov imamo za to in neštetokrat smo dokazali lažnjivost člankov »Enotnosti«, a niti enkrat ni »Enotnost« svojih laži popravila. Tudi sedaj je »Enotnost« izrabila stavko pekov v Ljubljani ter s svojimi članki nesramno v najhujšem boju titi se tega političnega vprašanja in s tem nevtralnost kršiti. Kdo je proti temu? Zato ponavljamo še enkrat, stoji danes delavski razred v sredini politične arene in se mora, hočeš — nočeš, boriti tudi na političnem polju. Kdor govori drugače, je v službi tiste gospode, ki tlači proletariat s političnimi metodami, ki pa hočejo, da se proletariat vseeno drži svojih nevtralnih strokovnih organizacij in politiko naj prepušča gospodom. Danes je boj med razredi vedno ostrejši in postavljen na končno smer. Zato postaja ta boj tudi vedno bolj odločilen, ki ga ima izvojevati proletarski razred z gospodujočim razredom. ispravno pretstavija samo jedna i jedinstvena organizacija. Dve ih mogu samo upropašćivati. Otuda i sve jači priliv novih snaga u naš Savez. Danas su već jasno opredjeljena dva fronta: žuti — poslodavački, na čelu sa žutim željezničarskim udruženjima, klasni i borbeni, na čelu sa našim ujedinjenim savezom. Pa izbor organizacije više nije za nikoga težak: ili protiv sebe pa u žute, ili za sebe pa k nama. To, na sreću, ispravno uvidja i sve veći broj željezničara i naši se redovi sve više jačaju. Kruna uspjeha dvogodišnjeg rada ujedinjenog klasnog željezničarskog pokreta je vsakako i formalno stapanje u naše redove Bosansko-Her-cegovaškog Saveza Željezničara, koje izvršeno 9. oktobra og. Definitivnim prilaskom drugova Bosanaca u zajedniški borbeni front naše su snage moralno i materijalno pojačane, a time su pojačani i izgledi dal-njih uspjeha i napredovanja. Mi drugovima Bosancima čestitamo na izvršenom koraku i želimo, da koristi od istoga u skorom vremenu uvide i osjete. Njihov prilaz nama daje novih potstreka za izgradjivanje i podizanje naše organizacije, koja, evo, postaje sve veća i svima nama zajednička, a koja u radu zajedničkim silama mora prije ili kasnije postat* ono što svi želimo: neotstupni branitelj i pomagač svega željezničarskog proletarijata u svima nevoljama, Naš put je ispravan. To dokazuje zaključak bosanskih drugova, koji nanj nebi išli da nisu bili sigurni njegove ipravnosti. Mi odlučno vjerujemo, da će na taj put doći i svi oni, koji ujedinjenje i klasne željezničarske interese još potcijenjuju i podržavaju se po strani. Tim puteni moramo složno i istrajno nastaviti. To nam nalažu potrebe kruha i prava za bijedne željezničare. Na tom putu podjimo i u buduće, kao zadnje dve godine, zajedničkim silama napred, pa konačni uspjesi neće izostati. Koliko snage — toliko prava. Oslobo-djenje naše — mora biti i djelo naše. padla pekom v hrbet in se s tem, da je širila med nje malodušje in tenden-cijozno zavite članke, postavila direktno na stran kapitalistov in v enotno fronto s »Slovencem«. Ni jim pa zadostovalo le to, ampak na en mah so hoteli ubiti dve muhi ter izkazati kapitalistom še eno uslugo —-zanesti v železničarsko organizacijo spore ‘n prepire, oblasti vodstvo in na ta način ako le mogoče, omajati trdne temelje organizacije in jo uničiti, kot so uničili rudarsko organizacijo, Zafedničkim silama napred! Kdo je stavkokaz? Pokret željezničara u Bosni i Hercegovini. Žika je samo ena. Zaradi izredno dobrega okusa ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu pazite zato na ime »Žika«, Ime »Žika« zadostuje. Napišite to ime v nakupovalno knjižico in dobiti morate pravo »Žiko« v rdečih zavitkih. Pretežna večina železničarjev ne naseda več tem demagogijam in tudi napadi ter pozivi v zadnjih dveh »E-notnostih«, zlasti v oni, ki so jo zastonj razposlali neštetim železničarjem, niso rodili od njih željenega uspeha. Od 46 podružnic in sekcij se je oglasila le ena sama in še ta ni postopala po njih direktivah, ampak je zahtevala le pojasnila. Z ozirom na razne napade na predsednika s. Kovača smo poslali vsem podružnicam in sekcijam »Zaupnika« v katerem je točno podan dejanski stan in potek stavke, ki je bil ugotovljen soglasno na seji »Strokovne komisije«, Zveze živilcev, Savez žel. Jugoslavije in stavkovnega odbora. Poleg v »Zaupniku« navedenih dejstev je seja ugotovila sledeče: Napad na »Delavsko pekarno« je izšel s strani klerikalcev, katerim so se vpregli v voz dekalistični vodje okrog »Enotnosti«. Kajti »Slovenec« z dne 14. oktobra je napisal sledeče: Zadnja »Volksstimme« trdi, da je naša informacija o stavkokaštvu socialističnih voditeljev ob priliki stavke pekovskih pomočnikov le »pobožna želja klerikalcev«. Pisec v »Volksstimme« naj si ogleda 38. številko komunistične »Enotnosti«, kjer bo našel dokaz soc. izdajstva nad delavstvom!« 38. številka »Enotnosti« je pa izšla prav isti dan 14. oktobra, ko je to »Slovenec« napisal. To je dovolj jasen dokaz, da stoje nekateri dekalistični vodje v službi klerikalcev, odnosno pekovskih mojstrov. Nadaljni dokaz dekalističnega hlapčevanja je to, da so v »Enotnosti« stalno poročali, kako da se stavka krha, da je vedno več stavkokazov, skratka širili so take vesti, ki utegnejo samo škodovati pekovskim pomočnikom in koristiti mojstrom. Resnica glede vloge »Delavske pekarne« v stavki pekovskih pomočnikov je ta-le: Delavske produktivne zadruge so se ustanavljale in se ustanavljajo poleg drugega s tem namenom, da v času stavke podpirajo stavkajoče s tem, da jih zapo-sljujejo. Tako so tipografi za časa velike stavke stalno delali v mariborski »Ljudski tiskarni« in to v mnogo večjem številu, kakor običajno. Pri pekih je pa ta stran še važnejša, kajti v pekovski stroki prevladujejo mali obrtniški mojstri, ki v času stavke sami pečejo kruh. Pekovske mojstre se da premagali le s tem, da stavkajoči v čim večjem številu delajo v delavski produktivni zadrugi, da ta napolni trg s svojim kruhom in gospodarsko stisne one podjetnike, ki se branijo sprejeti zahteve pomočnikov. V tem oziru so stavkajoči napravili veliko napako, da so prezrli sklep odbora svoje organizacije, ki je sklenila, da bodo pomočniki v slučaju stavke delali v Del. pekarni v treh izmenah. Prav tako so napravili napako, da niso šli takoj delati tudi k onim podjetnikom, ki so bili tudi takoj pripravljeni sprejeti zahteve stavkajočih. Stavkovni odbor je imel v tem oziru pravilno stališče, toda bil je preglasovan. Ne da se še točno dokazati, kdo je zanesel med stavkajoče to napačno mnenje. Na vsak način je bil sklep, da se ne dela tudi pri onih podjetih, ki so sprejela zahteve — le v korist onih malih mojstrov, ki so sami pekli kruh in odvzemali odjemalce kruha velikim podjetjem, v katerih se je stavka čutila. Istotako je bil v interesu reakcionarnih mojstrov napad na »Del. pekarno«. Pisanje »Slovenca« je torej povsem razumljivo. Nerazumljivo pa je, da je temu nasedla tudi »Enotnost«. Seja smatra, da oni sodrugi funkcionarji, ki so pomagali »Del. pekarni« niso naredili prav z ozirom na psihološko razpoloženje. Priznava pa jim, da jih je pri tem vodila dobra volja, da rešijo delavsko produktivno zadrugo pred klerikalnimi mojstri. Seja ugotavlja skupaj s stavkovnim odborom pomočnikov napako stavkajočih in nepravilnost funkcionarjev ter izražajo prepričanje, da so si pridobili pekovski pomočniki izkušnjo kako se ne sme in kako se mora voditi stavka . Napade v »Enotnosti« smatra seja za provokaterske in škodljive tako za pekovske pomočnike kakor za razredne strokovne organizacije. Z vsemi temi napadi skušajo dekalistični vodje razbiti enotne strokovne organizacije, ki so jih preje sami zagovarjali. Dokaz temu je, da pripravljajo dekalistični vodje razhijaško organizacijo rudarjev proti obstoječi enotni »Zvezi Rudarjev Jugoslavije«. Skupna seja vseh strokovnih organizacij poživlja vse delavce, vse člane in pristaše enotnega delavskega gibanja, da zavrnejo vso klerikalno-dekalistično demagogijo, da ne verujejo nikakim vestem nasprotnikov in da se trdno oklenejo svojih enotnih organizacij. Klerikalci so 1920. 1. z vsemi podlimi sredstvi razbili tedaj mogočno delavsko gibanje. Po istem receptu delajo danes, ko se delavsko razredno gibanje znova utrjuje. Bodite zreli in se zavedajte tega, da je vsa delavska moč samo v slogi in enotnosti! Strokovna komisija, Zveza živilskih delavcev, Savez Železničarjev Jugoslavije. Vse sodruge, ki se za to zadevo zanimajo, opozarjamo na tozadevne članke v »Delavcu« od 25. okt, 1927, Vsem sodrugom pa kličemo: Pravice si bomo priborili le v enotni razredno bojevni organizaciji. Kdor ctela proti enotni organizaciji, je naš sovražnik, pa čeprav nosi delavsko krinko, Jačajmo savez, pripravljajmo se na borbo, v kateri bomo, enotni in ramo ob rami z ostalim proletarijatom tudi zmagali. Centralna uprava S2J. Radio večer. Internacionalna transportna federacija v Amsterdamu priredi v soboto dne 5, novembra 1927 radio koncert, Oddajala bo radio postaja Hilversum na Nizozemskem, Začetek točno ob 8.50 zvečer. Začetek bo oznanjen z besedami: »Hier ist Hilversum-Holland-Arbeiter Radio Amateur«. Dolžina valov je 1060 m. Začetek koncerta je odigranje internacionale. V pavzi, to je okoli 10. ure zvečer bo govoril sodr. Fimmen, glavni tajnik naše dnternacionjale v petih jezikih in sicer angleškem, nem-šekm, švedskem, francoskem in holandskem. Opozarjamo na ta radio koncert vse sodruge, ki imajo morda priliko pri kakem posestniku radio aparata poslušati. Nakon stanke u vijestima o našim suborcima iz Bosne i Hercegovine možemo sada objaviti samo najbolje. Drugovi željezničari te pokrajine prekinuli su sa svojom zasebnošću i pokrajinošću i stopili su definitivno u velik i jedinstven naš ujedinjeni savez. Više nismo dvoje več jedno, jedna duša i jedno tijelo. Zajedničkim radom i zajedničkim silama kročiti ćemo napred, a ta zajednica obezbjediti će nam i toliko željene uspjehe u našoj borbi. O izvršenom ujedinjenju za sada u kratko izvješćujemo slijedeće: Vandrena godišnja skupština Saveza b,-h. željezničara. Savez bosansko - hercegovačkih željezničara održao je 9. oktobra o. g. u Radničkom Domu u Sarajevu Vanrednu Godišnju Skupštinu sa dnevnim redom: 1. Izveštaj savezne uprave i 2. Pristupanje Ujedinjenom Savezu Željezničara. Skupština je bila vrlo dobro posećena a otvorio ju je drug Đorđe Đurić, koji je u svom pozdravnom govoru ukazao na njen značaj i potrebu ujedinjenja sa Ujedinjenim Savezom Željezničara. Sekretarski izveštaj podneo je drug Tomo Zima. Iz toga izveštaja videlo se da je Savez poslednjih šest nOBO^ON Hor yjeRMi&eftba. rioBogOM npucTona docaucKo-xepuero-BauKux HtejiesHnnapa VjeitumeHOM Ca- BC3y >Kejie3HHHapa JyrocjiaBuje. 9. oKioopa oec rotume ocxane y HCTopnjn pasBHTKa KJiacHor CHuanKaji-Hor noKpexa weaesrnmapa h noansatia tfcHxoBor je/umcTBeHor caseaa jeaau snatajaH itaxyivi: xora aaua o/ute.xH cy HaHMe ßocaHcvo-xepueroeaiiKH xceJiea- Hnuapn, opraHHSOBaHH y Casesy B.-X. >{{ejie3HH9apa, OÄ-iyKy o cbom cxyna-my y oprannsauHOHy sajezuumy Yje-itumenor CaBesa >KeJie3HHBapa Jyro-cjiaBuje. Flociie ropKor cenMoroanmiber hc-KycxBa pacuena, Me^ycodue 6paxoy6n-jiaHKe 6op6e h opraHHsaunone c.xaöocxn — ycnea nera cy onu naaa/in y cbc ay6-jby Maxeprijajiny h ayxoBHy 6eay —, ßocaHCKO-xepueroBaHKH MeaesHtmapu cy Konamto yßiuejiu aa je jezoiHH hs-/ia3 us /tora cxaita nonenaHocxn, c/iaoo-cxm h 6eae — cxsapame ayxoBno h op-ranHsauHOHO jeaHHCXBeue h che/kho K/ia-cne opraHHsaunje »ce/iesuHnapa. Ohh cy 3axo nytie aae roanue öyaHHM okom npaxHau ycneinan u npeaau paa apyrap-CKor Yj eambCHor Caeesa >Keae3Hmta-pa, aomaBuiH, KOHanno, ao saK/tyaKa aa oh sancxa hcxhhckh aacxyna hhxc-pece /KeaesHHMapa h HCKpeuo paan na h.hxobom opraitHsauHOHOM yjeanH,eiby ) y ue.roj seM/bH. JlouiamBH, aau/ie, jea- | Hom ao xor saK/bynica /Ke/ieannnapcKHX \ meseca održao čitav niz konferencija u Sarajevu i provinciji te preduzeo nekoliko intervencija kod Ministarstva Saobraćaja, Generalne Direkcije i Oblasne Direkcije u Sarajevu. Iz podnesenog blagajničkog izveštaja videlo se da je Savez za pokriće svojih izdataka morao unekoliko dirati i svoju uštedu. Izveštaj u ime nadzornog odbora podneo je drug Ivan Turić, koji je izvestio, da je poslovanje Saveza bilo ispravno. O pitanju ujedinjenja referisao je drug Tomo Zima, koji je izneo sve argumente koji govore za to ujedinjenje i pozvao Skupštinu, da u duhu dosadašnjih nastojanja Saveza u tome pogledu donese konačnu odluku o ujedinjenju. Posle opširne rasprave po tome pitanju donesena je ogromnom većinom glasova odluka, da Savez pristupi Ujedinjenom Savezu Želejezni-čara. Na kraju pretresan je pravilnik USŽJ, koji je, posle kraće diskusije, u celosti usvojen. U završnoj reči drug Đurić je pozvao sve prisutne, da svim silama porade na jačanju i izgrađivanju svoje organizacije, bez koje su oni ne-I moćni i ne znače ništa. cuara Hacymna noxpeöa MOMenta h npeayc/iOB CBaKe ycnemue 6op6e, muna ce trnje 6hjio xeuiKo oa/tynuxH koJhm fie npaBiteM, H ohh cy 9. OKxoöpa, na cbo-joj Banpe/ntoj CKvnmxHHH, /toue.xH oa-jiyKy o yjeaHFbetfcy CaBesa BocancKo-XepueroBanKHx Äe/iesHHnapa ca yjean-tbeHHM CasesoM ŽKe/iesHHHapa Jvroc/ta- Bitje. nosapaBJbajyfiH osaj sHanajaH ao-ra^aj npouiHpetba h hobof janama je-atiHcxBene sajeaHHue /KeaesHHMapa, kojh yKasyje Ha tteMy aeniuy öyayft-HOCT, nosHBaM CBe öocaHCKO-xepuero- BaHKe apyrose KeaesHHuapa aa y xy sa-jeaHHity yt)y oayuieB/betbeM h noaexoM sa aa/BH paa h 6op6e Kano 6h h naMa ycKopo CBanyaH öojbh aann! 3ajeaHHHKHM cnaana — Ka sajea-hhhkhm ycnecHMa! Tomo Shmh, «tmuaHcujcKo noc/ioBarne Casesa Boc.-Xepu. >Keae3HHHapa EaarajHHHKH H3Beunaj oa 1. anpH/ia 1927. ao 30, cenxeMöpa 1927. roaHHe. nPHMHTAK: OpeaMex ZIhh Caaao 31. III. 1926 .... 12.576.90 NaancKH yaosH no .Uhh 15 . . 21.065.— HaaacKH yaosn no 71hh 10 . . 1.450.— ynncHHHa ................ 620.— MaaHCKti yaor noapy«Kaae naM ce paÄHHUH H3 capajeB-CKC >Kejie3HHHKe paÄHOHHue Ha panyHO-Bot>y r. Pecy^OBHtia h ÖJiarajHHKa r. FlMaMOBHBa aa_ cy h cyBHiue komoxhh npn HapaHyHaBaFby h HcnjiahHBaH>y h.h-xobhx, MyKOM cxeneHHx, 3apaÄa. Oä xe KOMOUnje napoHHxo naxe peacHjcKH pax-HHU.H. OEM paÄHHUH (HjHX HpCKO 140) Befi OA anpnua Meceua ue AOÖHjajy na BpeMe cBoje aapaae nero Mopajy necxo aa HCKajy h ho Mecer aana na ncnaary. Ho anpH^a o. r. ohh cy pcäobho ca naa-’jom aoÖHjaJiH h CBoj aKopA, aJiH je onaa h6kom naao na naMex ua ce Hcn/iafiHBa-ite aKopua xpeöa cuaxH na oao6peu.e reuepauHOM Äupeuxopy y Beorpaa. Me-t>yxHM h Kaa xo oaoÖpeiBe ao^e, paaHH-Ke ce Ha pasne HaiHHe Maaxperapa 3a-xeaajeM Hcnaaxe, yMecxo aa ce, Kaa xo Beti Mopa aa 6yae, cnncaK peiKHjckhx paaHHKa oaMax nanpaBH h no KypHpy nouiaaje y Beorpaa, Kano xo hhhc h apyre paaHOHHue, xe ua npßor auopaHe sapaae Hcnaaxe sajeano ca naaxoM kuko 6h paaHHUH MoraH aa noMHpe CBoje ay-roBe h Kyne mxa hm xpe6a. Aah aal Bh-poKpaxnja sa xo HeMa CMHCJia h oha boah aa uiHKaHHpa h nporoHH paaHHKe K3KO 6h HX jom BHUie CMCKUiaaa H yHH-HHaa necnocoÖHHM aa CBaKH oxnop. Ona bcah aa je öecMHcaHua caaxn Kypnpa y Beorpaa 3a peacnjcKH auopa, a hhj e 6hao ÖecMHcaHua Kaa ce caaao y Beorpaa Kypnpa aa aonece 40 KHjHJKHua »ripäBHAHHKa o oaeay«. Jla, aan xo ce onaa THuaao rocnoae a ne paaHHKa! Hh-xepecaHXHO je aaöeaeiKHXH h xo aa ce peauija, h aKO ce uia/be aajeano ca npe-MHjoM Kojy aoÖHBajy hhhobhhuh h hh->KHK>epH, yseK aouHHje Hcnaahyje. TaKo je npeMHja npomaor Meceua HcnaaBena 14. a peacHja xeK 1. ouxoöpa; obox Meceua HcnaaheHa je npeMHja 4. a peaunja MHoro aouHHje, h auo je aouiaa hs Beo-rpaaa öaaroBpeMeHO. Koa xhx aaaou-H.eH>a ca HcnaaxoM paaHHUHMa ce yseK bcah aa aa n.Hx HeMa napa. Me^yxHM aa HHHOBHHKe HM3 napa yBCK H OHH CBOje npHHaaaeacHocxH npHMajy hcxh aaH Kaa cxHrue h aKx hs Beorpaaa, aoK paaHHUH Mopajy aa neKajy na ucnaaxy h 15 aana. V capajeBCKoj aceaesHHiKoj paano-HHUH sefi je oaaBHO aaBeaen xaKas 6h-poKpaxcKH chcxcm KojH npexH aa he y-nponacxH ueay paaHOHOuy. CaMo ce nHCKapa h oxßapajy hobc KanueaapHje, Koje nenpoayKXHBHe HaaaxKe roMHaajy ao HCBpeaHocxH h kouc reay npoayKUH-jy, Obom aay HajBHUie cy KpHBH hbkh mhhobhhuh h »eKcnepxH« paaHOHHue, ko j h cy na ibeiior Lueijja xoahko yxHuaaH aa hm je nycxHO cao6oaHe pyKe aa paae mxa xohe h KaKO xohe. tbHxoBHMheijio-BHMa ne Mory cxaxH na Kpaj hh caMH hh-iKHHjepH, jep ohh boac raaBHy pea ne C3MO y aaMHHHCXpaXHBHOM HCXO H y XCX- hhhkom nocay. fla uixa MHCae met}) pa-anoHHue h rteroB noMohHHK aoKae he xo HhH? Xohe ah ohh jeaHOM xy ro-cnoay uayaHXH peaa? Bhao 6h Kpajrbe BpeMe ... To napoHHxo paaHHUH aa-xxeßajy. Grubost do bezum-nosti. Progon nedužnih radnika. Železnička Direkcija u Sarajevu je, na izrični zahtev policijsikh vlasti, otpustila 14 radnika iz sarajevske že-lezničke radionice. Ovi otpušten^ radnici nisu počinili nikakvih krivicu u poslu da bi zbog toga bilo razloga da izgube hleb u najgore doba godine. U radionici oni su smatrani kao valjani i sposobni radnici i Železnička Direkcija ih, iz svoje inicijative, ne bi nipošto otpustila. Njihovo otpuštanje usledilo je na traženje Policiske Direkcije, odnosno Velikoga Župana — dakle došlo je iz čisto političkih razloga. Koji su to politički razlozi? Ovi otpušteni radnici su od strane policije optuženi da su potpisali levičar-sku kandiatsku listu za izbore od 11. septembra ove godine. Odista, neki od njih su ovu listu potpisali, ali su potpisi većine na listi bili falsifiko-vani. Komunistički vođi u Sarajevu koji su sastavljali listu potpisali su mnoge od ovih radnika bez njihovoga pripita i znanja. Na ovu listu komu- nisti su metnuli čak i ljude koji nemaju sa njima i njihovom politikom ničega zajedničkoga. Tako su oni potpisali i nekoliko radićevaca koji su takođe sada otpušteni. Svi ovi radnici su docnije, pod pritiskom policije, povukli svoje potpise sa levičarske liste, ali im to nije ništa pomoglo: oni su ipak otpušteni. Sa otpuštanjem ovih radnika, i to na ovakav način i iz ovakvih razloga, izvršena je jedna gruba nepravda i jedno očito bezakonje. Ovi radnici su, kao građani ove zemlje, imali pravo da potpišu jednu listu koju simpatišu i koja nije bila obeležena kao komunistička, To pravo im daju i zemaljski zakoni. Policija se tu nije imala šta da meša, ponajmanje da zahteva da se ovi otpuste sa posla i liše hleba. Ako su oni i počinili kakvu krivicu, policija je jedino mogla da ih optuži sudu koji bi tu njihovu krivicu utvrdio — ako kakve krivice uopšte ima u tome što se u grančicama zakona ma-nifestuje svoje političko uverenje. Ovu grubu nepravdu i bezakonje nadležni su dužni da poprave što pre, vraćajući ove nevine radnike na posao od koga oni i njihove porodice žive. Iz okrožnic. Dopusti dnevmčarjev. Generalna direkcija je izdala odlok M. S. br. 20470 radi dopustov dnevničarjev ki se glasi: »Ministarstvo Saobraćaja dostavlja pod M. S. br. 20470-27 sledeče: Gospodin Ministar Saobraćaja doneo je rešenje pod gornjim brojem od 10, oktobra 1927 godine: 1. Da se kancelarijskim dnevn'ičarima sa najmanje dve godine službe priznaje pravo na prinadležnosti za vreme godišnjeg odmora do 10 dana. 2. Da se kancelarijskim dnevničarima, koji nemaju dve godine službe, ne pripadajo prinadležnosti za vreme osustvovanja. 3. Da takodje pripadaju prinadležnosti i onim kancelarijskim dnevničarima sa dve godine službe, koji bi osustvovali u jednoj godini dana preko 10 dana. Prednje se dostavlja na znanje i dalji postupak.« Ta okrožnica važi za sve direkcije. Prolongacija legitimacij nastav-Ijencev in upokojencev se izvrši v Ljubljanski direkciji po sledečih direktivah: Podaljšanje legitimacij se bode vršilo na postajah in sicer: 1. 28, oktobra na Jesenicah (postaja in prog. sekcija) in za edinice proge do vključno Kranj, Tržič, Planica, Bistrica Boh. jezero. 2 .4. novembra v Novemmestu (postaja in prog. sekcija) in za vse edinice dolenjskih prog do vključno postaje Lavrca. 3. 7. novembra v Zidanem mostu (postaja in prog. sekcija) in edinice proge vključno Litija-Zaprešič-Zidani most-Rimske Toplice. 4. 9. novembra v Celju (postaja in prog. sekcija) in edinice proge vključno Laško-Poljčane-Žreče, Grobelno-Rogatec, Celje-Otiški vrh. 5. 11. novembra v Ptuju (postaja in prog. sekcija) in edinice proge od vključno Cir-kovci-Kotoriba, Ormož-Hodoš, Ljutomer-Gornja Radgona, Čakovec-Dolnja Lendava. 6. od 14. do 19. novembra v Mariboru pri posameznih edinicah in za edinice proge vključno Maribor-Prevalje, Slov. Bistrica mesto-Št. Ilj. Edinice proge Prevalje-Limbuš pošljejo legitimacije postaji Maribor kor. kol., proge Sl. Bistrica mesto-Št. Ilj pa postaji Maribor gl. kol. 7. Od 21. do 30. novembra v Ljubljani za vse edinice in odelenja direkcije, spora-, zumno z administrativnim odsekom. 8. Od 7. do 12. novembra za edinice na progi Ljubljana-Postojna, Ljubljana-Vrhnika, Ljubljana-škofja Loka, Ljubljana-Kamnik, Ljubljana-Kresnice. Te postaje pošljejo legitimacije direkciji v podaljšanje. Kurilniške ekspoziture pošljejo legitimacije domicilni kurilnici, katere morajo iste uvrstiti v skupni seznam po strogo abecednem redu, progovne sekcije pa sestavijo tudi skupni seznam vsega osobja po strogo abecednem redu, ne pa deljeno po nadzornikih proge, železniški zdravniki pa direktno sanitetnemu odseku. Pri navedenih postajah se bode istočasno podaljšale legitimacije tudi za upokojence, katerih seznami se sestavijo na isti način, kakor za aktivne uslužbence, toda ločeno posebni seznam; a) za upokojence, katerim nakazuje pokojnino direkcija; b) za upokojence, ki jim nakazuje pokojnino delegacija min. lin. v Ljubljani. Upokojenci se morajo prijaviti najbližji železniški postaji (ne kurilnici ali prog. sekciji), kjer bivajo in oddati postajam legitimacije za podaljšanje. Da se omogoči pri upokojencih lažje in hitrejše revidiranje seznamov glede prejemanja pokojnin in rodb. doklad, morajo edinice zahtevati od vsakega upokojenca zadnji odrezek poštnega čeka o prejemanju pokojnine, katerega je priključiti originalnemu seznamu in poslati direktno odseku za vozne olajšave najmanj 14 dni preje predno se vrši prolongacija na dotični postaji. Legitimacije s prepisom seznama pa pošljejo edinice postaji, kjer se vrši podaljšanje. Legitimacije upokojencev brez odrezka se bodo prolongirale po končani prolongaciji Strokovni vestnik. čudna so pota ljubljanske direkcije pri kaznovanju. Zakon o drž. prometnem osobju sicer točno predpisuje način postopanja pri kaznovanju ter zlasti, da se mora vsakega, predno se ga kaznuje, zaslišati, ako pa se vloži priziv, se izvršitev kazni odgodi. Ti predpisi so za nekatere oddelke najbrž španska vas, kar pričajo sledeči slučaji. Neki strojevodja je bil kaznovan brez zaslišanja z denarno globo junija 1927. Proti temu se pritoži na g. direktorja, a kljub jasni določbi zakona mu računski oddelek prvega kazen odtegne. Na pritožbo ne dobi odgovora od g. direktorja, kamor jo je naslovil, ampak od uradnika mašinskega oddelka, ki ga obvešča, da je kazen sicer izvršena in da se lahko v 8 dneh pritoži, Ali ni to čisto balkanska metoda? Kaj poreče na to direktor? Zopet drugi slučaj! Kurjači so bili pozvani na zapisnik radi slabega čiščenja strojev 22. septembra 1927. Na zapisnik so dali tehtne razloge in ugovore, drugi dan pa pride na njih službeno mesto kazenski odlok, izstavljen s 21. septembrom 1927, toraj že en dan pred zaslišanjem. Čemu je potem sploh potrebno zaslišanje, ako so kazenski odloki že preje izstavljeni. In zopet tretji slučaj! Vlakospremna in strojna skupina sta bili obtoženi, da sta prevozili signal v Pragerskem oktobra 1926, Vršilo se je zaslišanje vse v pravcu, da se dožene krivda teh skupin, ne oziraje se na kontradikcije v izjavah prič. Ni se konfrotiralo prizadetih, ampak prometni oddelek je ugotovil, da je strojna in vlakospremna skupina kriva prevoza ter je tri zavirače kaznoval z okoli Din 150 vsakega, proti strojevodji, vlakovodji in enemu sprevodnUtu pa je uvedel disciplinsko preiskavo. Vsem trem ubogim, zaviračem se je odtegnilo po Din 150, proti ostalim trem pa se je vršila disciplinska preiskava in dne 22, oktobra 1927 je izreklo disciplinsko sodišče svojo razsodbo: d!a se vsi trije obtoženci oproste vsakega disciplinskega prestopka. Toraj izkazala se je njih nedolžnost tekom enega leta, onim trem revežem pa se je že pred pol leta ugrabilo po Din 150, ker se ni počakalo konca disciplinske preiskave. In takih slučajev bi lahko našteli nešteto. Otvarja-mo s tem posebno kolono v našem časopisu, kjer bomo stvarno prekriti-zirali nezakonito postopanje upravnih organov ter osvetlili vse krivice. Vse sodruge naprošamo, da nam pošiljajo optreben material, da ožigosa- mo protidelavsko postopanje samosil-nikov in da energično zahtevamo red I in pravico. Sekcija strojevodij in kurjačev. Švicarski sistem. Uprava hoče baje po nalogu generalne direkcije upeljati za strojno osobje (strojevodje in kurjače) 40% turnus in se pri tem sklicuje na neki »švicarski sistem«, Žal danes še večina strojevodij in kurjačev tava v temi in sledi medenim besedam kategorij-skih voditeljev ter se resno bojimo, da bode to osobje moralo okušati vse dobrine tega švicarskega sistema predno se bo zavedlo, kam spada ter stopilo v enotno fronto z ostalim železničarskim proletarijatom v borbo za osemurnik in pošten turnus. Klečeplazenje, mile prošnje in dobrikanje predpostavljenim ne bo rodilo uspeha ampak bo še bolj nategnilo spone, ki strojno osobje uklepajo ter iz njih turnusov izbrisalo 8 in 9 urni delavnik ter naredilo za normo 12 do 14 urnik. Da ne bo slepomišenja s švicarskim sistemom smo na podlagi najnovejših podatkov v imenu razredno zavednih strojevodij in kurjačev opozorili upravo na obstoječe norme, začasni pravilnik, konvencijo 0 osemurnem delavniku, zakonu o zaščiti delavcev s zahtevo, da se osemurni delavnik pri sestavi turnusov za strojno osobje striktno izvaja v nasprotnem slučaju pa bo padla vsa odgovornost za nezgode na upravo, ki sili osobje v protizakonitosti. Da bomo zamogli naše predstavke dobro podpreti ter tudi javnost obvestiti o položaju strojnega osobja, pozivamo vse zavedne strojevodje in kurjače, da nam poročajo o vseh ne-dostatkih, ki jih zakrivi predolga in prenaporna služba, slabi stroji, mazilo in premog, da bomo vse to javno ožigosali. Strojevodje in kurjači! Na Vas je, da se bo na merodajnem mestu slišal Vaš glas in Vaše zahteve, na Vas je, da ojačate razredno bojevno organizacijo, ter ji v njej pravice priborite ter opustite vsako prosjačenje po miloščinah. Centrala bo odslej priobčevala v vsaki drugi številki predpise o delovnem času v drugih državah, da se bo pri naši upravi enkrat nehalo to sklicevanje na razne »švicarske, francoske in vem še kake sisteme«. Sekcija strojnega osobja. Iz sekcije vlakopratioca, Zagreb. Razni postupci Direkcije prema vlakopratnom osoblju zagorčavaju to osoblje sve više. Pred kratkim vremenom objavljena nam je okružnica, da nam se paušal za odijela neće isplatiti 1. oktobra kao što je to Pravilnikom o odijelu bilo predvidjeno, več tek 1. januara 1928. s razloga, jer odijela u magazinima još uvijek ima 1 jer se ono službenicima još uvijek dijeli. Najprije da se podijeli sve odijelo koje se nalazi po magazinkna, pa tek onda da se pristupi isplatama paušala. Odjela u magazinima su najviše loša, pa i ta manjkava i daleko od toga, da bi njime mogle biti zadovoljene potrebe osoblja. Ima i takovih komada odijela, koje službenik uopće ne želi primiti, jer ili ga nemože trebati radi kroja, ili radi slabe kvalitete. Da mu se isplati paušal, nabavio bi se bar nešto. Ovako će pak biti lišen i odijela i paušala. Još se ta okružnica nije ni osušila, več je iskrsla druga, kojom se pod pretnjom kazne traži od nas, da povratimo bunde, koje smo svojevremeno primili po bivšim MAV propisima i koje su več pred nekoliko godina postale i formalno naše vlasništvo. Bunde nam se oduzimaju i ne misli se na povraćaj. Oduzimanje bunda pravda se time, jer da Pravilnik za vlako-pratno osoblje bunde nije predvidio. Tim povodom je sekcija ispred saveza uputila na Generalnu Direkciju i Oblasnu Direkciju prestavku, u kojoj traži: 1. Da se vlakopratnom osoblju Direkcije — Zagreb bunde ne oduzmu, a već oduzete da se vrate. 2. Da se nastoji čl. 51. Pravilnika 0 službenom odijelu izmijeniti tamo, t. j. dopuniti odredbom, da i vlako-pratno osoblje: vozovodje, kondukteri i manipulanti imadu isto pravo na zimske bunde. Ova prestavka pravdana je time, što vlakopratno osoblje veči dio svog službenog vremena ima da izbiva na otvorenoj zimi, što je ta zima u nekim dijelovima pruga naročito jaka i za-puhi veliki. Vrlo nas zanima što će Direkcija na ovu prestavku odgovoriti i čim odgovor dobijemo, ćemo ga objelodaniti. Obzirom na stalno odbijanje naših opravdanih zahtjeva i sve bezobzirnije šikaniranje, mi sumnjamo, da će se vlakopratiocima i ovaj puta izaći u susret. Ta sumnja dolazi i otuda, što su vlakopratioci solidarni 1 organizovani samo djelomično, od 300 tek nešto preko 100, a to je još uvijek premalo za uspjeh. Samo jačanjem i širenjem organizacije dolazi se i do mogućnosti, da se u zahtjevima uspije. Buru ogorčenja i nezadovoljstva kod vlakopratnog osoblja izaziva kampanja gradjanske štampe, u kojoj se to osoblje sve češćije kleveće kao ljude koji su u službi nesavjesni i podmitljivi. Tako nam »Novosti« serviraju ovo: ». . . da uz malu napojnicu puštaju putnike bez karte, da putnicima dozvoljavaju putovanje u višem razredu nego su ga platili, da ubrane nadoplate ne zaračunavaju nego da zadržavaju za sebe i da se dogadjaju i druge slične neurednosti na štetu državnih prihoda.« Zar nisu u ovome svi vlakopratioci prikazani kao šušti lopovi i nevaljale! i koje čudo, kad se 0 tom osoblju šire ovakve podvale i klevete, što je publika prema njemu sve bezobzirnija pa često i čisto neprijateljska. Protiv ovakog načina iz-vještanja javnosti i prikazivanja vlakopratnog osoblja lopovima, zagrebački vlakopratioci najodlučnije protestiraju i traže ne samo od tog Usta da to demantira i ispravi, več i od Direkcije, da ona to isto učini. Osoblje je samo spremno da takve zloupotrebe, ako ih uopće ima, najodlučnije osudi i spriječi, nu istovremeno mora da naglasi: ako neki željeznički službenici i polaze krivim putem u sticanju svoje egzistencije, to neka se ne krivi baš samo njih več i prilike u kojima žive i svoju tešku službu obavljaju. Glavni razlog takvim nastranostima pojedinaca ima se tražiti u mizernom nagradjivanju njihova teškoga rada, koje nagradji-vanje im ne dostaje ni za najkukavniji život. Popravljajući položaj željezničkog osoblja tu, popravit će se to osoblje i na svima drugim stranama. Vlakopratno osoblje u Zagrebu kao i izvan Zagreba poziva se, da u punome broju pristupa u svoj željezničarski savez, da preko njega povede borbu za svoju egzistenciju a time 1 protiv ovakih kleveta, koje se o njemu sasma neopravdano šire. Sekcija prog. čuvajev in obhodnikov. Vprašanje prog. obhodnikov na Gradbeno oddelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani. Progovni obhodniki si dovoljujemo vprašati slavno Direkcijo, kaj je z našimi prostimi dnevi in dopusti, ali jih dobimo nazaj ali ne. Čudno je res da se ravno progovno osobje tako zapostavlja med vsemi železničarji, in to zapostavljanje pa čutimo najbolj progovni obhodniki. Poglejmo malo na okoli. Progovni obhodniki se zapostavljajo tako rekoč med lastnimi tovariši. Na primer: vlakojavničarji imajo 12umo službo s 24urnim odmorom, obhodnik pa 1 burno s 1 burnim odmorom, pa poglejmo službo vlakojavni-čarja ali pa obhodnika. Ne mislimo s tem omalovaževati službe vlakojav-ničarja, kateremu po predpisih in v smislu Burnega delavnika pripada 12-24 urna služba z dvema odmoroma mesečno. Kakšna je prav za prav služba progovnega obhodnika? Obhodnik trapa tam po progi 15 km in še več in to ob vsakem vremenu in pride dostikrat do kože ves premočen na postojanko. Tam pa delaj Ib ur službo in boš zato, ker si bil ves čas moker, samo Ib ur prost. Na primer vzemimo turnus med postajami Zalog—Ljubljana. Zvečer prevzamemo vsi službo, drugi ob 18., obhodnik ob 19. ozir. ob 17. Obhodnik mora na progo, opolnoči prideš na postajanko dostikrat tako moker, da moraš čevlje sezuti, da vodo ven zliješ, tam pa piši vlake in signale kakor vsi drugi čuvaji dokler ne pride b. ura zjutraj. Takrat gredo vsi tvoji kolegi počivat, samo ti obhodnik pa delaj službo še naprej do 9. ozir, 11. ure dopoldan. Čisto sam ostaneš, vsi tvoji nočni tovariši te zapuste, pa pridejo novi. Ko ti novi že skoro polovico službe naredijo, si ti uboga para šele prost. Zdaj pa pride druga točka, tisti uslužbenci, ki so zapustili službo ob b. uri zjutraj, bodo prišli šele drugi dan ob b. uri zjutraj v službo, ti obhodnih pa, ko si bil ves moker celo noč v službi in si bil šele ob 11, uri prost, boš pa zato že ob 3. uri zjutraj službo nastopil. Če bi gospodje na direkciji vsaj malo socialnega čuta imeli, bi to službo lahko predrugačili. Pa mislimo, da bi popreje pri Culokafrih v Asriki socialno čustvo našli, kakor pa pri nekaterih gospodih na direkciji. Pri njih je vse eno, če delaš 240 ur na mesec ali pa 3b8. Pa tebi, ki jih moraš 3b8 ur na mesec delati, vzamejo še proste dneve in dopuste, ker ti nimaš prava ne za eno ne za drugo. Ne vemo zakaj nas imajo na direkciji tako slabo zapisane, kakor kake kaznjence, da se od nas zahteva taka napornost v službi. Pa še nekaj imamo na srcu. Dvostročne doklade mi nismo nobenemu nevoščljivi. Bog obvaruj, pa vendar si ne moremo predstavljati, kako si gospodje na direkciji to predstavljajo, da se enim prizna dvostruč-na doklada in potne doklade, drugim pa, ki se morajo v resnici hraniti zunaj in na vsaki turi svoje službe porabiti najmanj 10 Din in to znese 23 tur službe 230 Din na mesec; pa nam ne pripada ne dvostručna ne potniška doklada. Vzeti ste znali, gospodje, kar nam je prejšnja Južna železnica prostovoljno dala, vzeli ste z izgovorom, da boste dajali nam na vsake tri mesce. Zdaj pa ne dobimo ne na tri mesce, ne na leta, Ti garaj, pa molči, dali pa bomo doklade nalašč drugim (inženerjem, načelnikom sekcij in direktorjem) ne pa vam, ki vam po zakonu pripadajo. Še nekaj, gospodje, vam imamo za sporočiti. Vlakojavničarji in nekateri drugi v ljubljanski sekciji so že lansko leto dolge kožuhe dobili in letos zopet, obhodnik na 632 pa naj večkrat do kože ves premočen celo svojo službo nima kaj ogrniti. Tako se godi progovnemu ob-hodniku, največjemu trpinu na progi. Naša zahteva je: 1. da se nam uredi služba v smislu osemurnega delavnika in vrnejo prosti dnevi; 2. da se nam naknadno za nazaj izplačajo potni pavšali, ki pripadajo zvaničnikom; 3. da se nam podeli vsa pripadajoča službena obleka. Centrala SŽJ je glede točke 1. in 3. poslala posebno predstavko ljubljanski direkciji, glede točke 2. pa se je obrnila na novega pomočnika ministra in generalnega direktorja ter zaprosila za ustmeno intervencijo tudi delavskega poslanca s. Petejana. Vse progovne obhodnike pa pozivamo, da se do zadnjega organizirajo v »Savezu železničarjev« ter si z borbo pribore ugrabljene pravice, da bodo zopet lahko živeli človeka dostojno življenje. Proč s klečeplazenjem — živel razredni boj. Delovni ias in odmori holandskih železničarjev. Da ne bo uprava slepomišila s sklicevanjem na razne sisteme, bomo v našem časopisu objavili posamezne sisteme in začnemo s holandskim: Predpisi o delovnem času so bili na Holandskem urejeni s kr. odlokom od 27. X. 1875 ter spremenjeni leta 1923. Naslednji predpis velja za vse železničarje izvzemši delavniške delavce, za katere velja zakon o delu. , t . Med pojmom »službeni čas« in faktični »delovni čas« ni nikake razlike. Dne 1. januarja 1927 je bilo zaposljenih na holandskih železnicah skupno 39.100 že-lezničarjev, od tega 4.500 delavmških delavcev, tako ga spada pod predpis o delovnem času skupno 34.000 železničarjev. Povprečni delovni čas znaša dnevno: za strojno službo (4452) dnevno 9 ur za vlakosprem. službo (3013) » OVs » za čuvajsko službo (420) » 11 » za čuvaj, službo, ki je združena s stanov, na licu mesta (540) » 12 » za progovzdrž, službo (5324) » 81h » za skladiščno službo (2443) » 81/a » za upravno službo (3750) » 71/a » za prometno službo (14658) » OVa » za delavniško službo (4500) » 8 » Tekom leta 1926 je organizacija predložila za vse kategorije zahtevo po 48-urnem tedenskem delovniku. Turnusi. Največ sme znašati neprekinjena služba dnevno (za strojno, vlakospremno in čuvaj-niško službo) 12 ur, za vse ostalo osobje 10 ur, za delavnice pa ne več kot 8 ur. Največji delovni čas se sme za strojno in vlakospremno osobje povišati največ dvakrat 14 dnevno to pa le, ako se gre za daljše ture, tekom katere se ne more preje vrniti na svoje službeno mesto. V delavnicah se dela skozi 5 dni po 81h dnevno, v soboto pa po 5 in pol ur, Ženske ne smejo biti v čuvajski službi zaposljene med 10, uro zvečer in 5. uro zjutraj, pod 18 let stari pa sploh ne smejo v tem času biti zaposljeni. Tekom dveh tednov mora imeti osobje prosti čas za odmor in sicer dvakrat najmanje po 10 ur, drugače pa po 12 ur. Med dvema prostima časoma sme biti največ 14 ur službe. Prosti čas se mora dati osobju doma. Poleg tega ima osobje še pavze za kosilo in večerjo. Kot prosti čas se smatra samo oni čas, ko je osobje prosto vsakega zaposljenja na železnici in se lahko odstrani od službenega mesta. (To naj upošteva naša direkcija.) V službo (v čas, ki je za določitev zaposlitve merodajen na pr. v 8 in pol ur dela pri progovzdrževalnem osobju) se računajo: 1. vse pause do pol ure (pri nas samo do 15 minut); '2. vse pauze, ki leže med 9. uro zvečer in 9. uro zjutraj ,ne ozirajo se, kako dolge so. (Pri nas pa se nočno delo smatra za lažje kot dnevno, češ saj ljudje lahko spijo v pavzah); 3. vse pauze, ki niso kot take izrečno označene na službenih razporedih; 4. vse pause in odmori ali službe prosti čas izven domicilne postaje. (To naj pogleda naša direkcija!) Pravi odmori. Vse osobje ima pravico na tedensko (tekom 7 dni) en dan za odmor. Delovni dan za odmor (ako je na delavnik) traja 30 ur na pr. od petka 7. ure zjutraj do sobote do 1. ure popoldne. Prosta nedelja pa traja 36 ur, le pri progovnem čuvajskem osobju, ki dela v turnusu, traja 30 ur. V splošnem mora biti osobje vsako drugo nedeljo prosto. Kdor ni vsako drugo nedeljo prost, dobi za to četrtletno še po en prost dan. Dopust. Vse železniško osobje (tudi delavci izvzemši najvišje uradnike) ima pravico do dopusta in sicer: do 5 let službe 10 dni, do 15 let službe 14 dni, do 25 let službe 16 dni, čez 25 let službe 18 dni. Pravico do dopusta se zadobi po mesecih službe. Ako kdo iz službenih ozirov dopusta ne more izrabiti, ga dobi posebej plačanega. Vendar je ta predpis stopil v veljavo šele s 1. januarjem 1926 s pripombo, da vsi oni, ki so po starem predpisu imeli pravico do več dopusta, obdrže stari dopust. Poleg tega dobi vsakdo še izreden plačan dopust: v slučaju smrti žene, starišev in otrok ter najbližjih sorodnikov po 2 dneva, pri porodu žene en dan. V slučaju službene premestitve pa dva dni za iskanje stanovanja. Ako je železničar (nastavljen ali delavec) vpoklican na orožno vajo, dobi ako je oženjen za ves čas celo plačo, ako pa je samec pa polovično. Strokovne železniške organizacije imajo pravico za svoje funkcionarje (na vsakih 250 članov po eden) do letno po 3 dni plačanega dopusta za vsakega, za pet funkcionarjev pa po 45 dni plačanega dopusta._ Dopisi, zborovi i konferencije. Mjesec oktobar bio je ispunjen živim i svestranim redom oko podizanja organizacije i jačanjem njenog utjecaja na čim širi krug željezničara, kao i donošenjem praktičnih predloga i zaključaka oko obrane prava i života željezničkih službenika i radnika. I rezultati tog živog i požrtvovnog rada nisu izostali: osnovane su neke nove podružnice, (Garešnica, Knin), pridošli su novi članovi i iz-nađeni su novi pristaše, a svakako najlepši rezultat je onaj u Sarajevu, ovdje je cjelokupan bosansko-hercego-vački željezničarski klasni pokret riješio, da priđe u našu zajednicu, ojača je i tako stvori jednu moćnu cjelinu. Izvještaj sa održanih zborova i konferencija donosimo redom: Zagreb. Za 20. oktobra sazvan je bio sastanak članova i simpatizera iz radionice, kojem se je odazvao zadovoljavajući broj drugova. Sastanak je posjetilo i desetak sasma novih lica i rezultat toga je, da posle ovog sa-sastanka i u radionici pristupaju novi članovi. Ovaj pridolazak novih lica u članstvo' saveza najbolje nam dokazuje, da autoritet saveza u radionici postaje sve jači i da krug onih, koji vide u savezu ozbiljnu garanciju za obranu svojih radničkih prava, postaje sve veči. Sa tim sastancima treba samo agilno nastaviti i samo tim putem postići ćemo ono od sviju svi-jesnih i čestitih radnika željeno stanje: jedan poslodavac, jedna radionica — samo jedna radnička organizacija. Sastanak je otvorio drug Biban. Referisali su: o porezima drug Brlić, 0 stanovima drug Pongračić i o stanju organizacije drug Kmet. Svi referati bili su pažljivo saslušani i posle njih razvila se svestrana i plodna diskusija, u kojoj su iznošeni važni i korisni predloži. U diskusiji su sudjelovali drugovi Štich, Biban, Pongračić i ostali, a zaključak iste je bio, da se ima vsestrano poraditi oko dizanja i jačanja organizacije, jer je to jedini put, pa da se prilike u radionici u korist radnika izmijene. Još je bilo riječi o penzionom fondu i teškim izgledima po budućnost starijih radnika, koji očekuju penzije a iste nisu nikako uredjene. Riješeno je po toj stvari, da savez pitanje radničkih penzija temeljito ispita i poradi na tome, da radnici do svojih penzijskih prava dođu, U diskusiji po pitanju organizacione djelatnosti javio se za riječ član nezavisne metalske organizacije drug Graharić, koji je u oduljem govoru zalago se zato, da se među željezničarskim klasnim organizacijama postigne ujedinjenje. Izvjestio je o svojem predlogu na nezavisnoj godišnjoj skupštini, koji je ista primlia a kojim se ide za tim, da se počne radom na ujedinjenju i da se konačno to ujedinjenje postigne. Veli, da je u svojim opažanjima došao do uvjerenja, da raja želi i hoće ujedinjenje ali to neće vodje. »Vodjama našim to konvenira da smo mi radnici ovako razjedinjeni. Radi toga moramo nastojati, da do čim jačega izražaja dovedemo raspoloženje radnika i da se složimo pa makar i preko vodja. Meni su več nekoji predbacili, da ovako moje gledi-dište nevalja i da sam »socialpatriot«, ali to mene ne smeta i ja ću u nezavisnoj organizaciji i nadalje u tome pravcu raditi. To neka bi se radilo i s druge strane.« Drugu Grahariću bilo je odmah pojašnjeno, da sa naše strane zaprijeka ujedinjenju nije nikada bilo i što ujedinjenja još nema nije krivica na nama več na onima, protiv kojih se i on buni. Sastanak je konačno završio u najboljem raspoloženju i svi drugovi su se razišli duboko uvjereni, da je samo požrtovan rad u savezu željezničara i za savez za željezničare ko-risan. Sisak. Zbor u Sisku održan je u subotu 15. oktobra. Iako je padala kiša kao iz kibla, zbor je bio neočekivano dobro posjećen i velika sala hotela »Šibenik« bila je još prije početka zbora dupkom puna. Na dnevnom redu bilo je: položaj željezničara i komerdjali-zacija željeznica. Ovakav dnevni red privukao je ne samo radnike i niže namještenike, več su se tu na okupu našli i činovnici, koji su sva razlaganja od početka do kraja najpažljivije slušali i odobravali, a time ujedno dokazali i to, kako su i njihovi interesi usko vezani sa onima nižih službenika i da je uspjeh u borbi moguć samo tada, ako je ta borba zajednička i svestrano pomognuta, ovi željezničari trpe od tiranije jednoga poslodavca, pa i borba protiv njega, ako se želi imati uspjeha, mora biti samo jedna. Zbor je otvorio drug F. Dropučić, a po dnevnom redu je govorio drug Pongračić. On je opširno prikazao opću državnu privrednu politiku i statističkim podatcima utvrdio, da ovakva privredna politika vodi državu i svu njenu privredu u otvoreni bankrot. Državna imovina i državne pare, koje mi uplaćujemo kao građja-ni i porezovnici ili pako kao radnici 1 željezničari, izrabljuje se u nedopuštenoj mjeri za lična bogaćenja ih ih se pako troši neproduktivno uslijed nesposobnog upravno-državnog aparata. Posljedice ovakog gospodar- stva 'su strašne i jer mi uslijed njih najviše trpimo to smo dužni, da na njih i najaće ukažemo i istaknemo zahtjev, da se to stalno idenje u provaliju zaustavi. U isticanju toga zahtjeva iznjeli smo na površinu i pitanje drugačijeg upravnog uredjenja željeznica, koji nebi ni za državu, ni za željeznice, a ni za željezničare bio toliko štetan, koliko ovaj dosadanji, koji nas sve više steže i ne odupremo li mu se, on će nas i formalno upropastiti. Mi ističemo zahtjev za komer-cijalizacijom željezničke uprave: Stavljanje iste na osnovicu privatno-trgo-vačku, ali u kojoj imaju da sudjeluju i iželjezničari po slobodnom izboru, a ne samo viša i nesposobna birokra-tija. Samo u tom slučaju, ako se u upravu nad željeznicama pripusti i željezničare, može komercijalizovani upravni sistem da donese koristi, a inače nikako. Da bi ovi naši zahtjevi mogli doči do ostvarenja nužno, je prije svega, imati močnu organizaciju. Organizacija je garancija za sve. I pored današnjeg birokratskog i nevaljalog upravnog sistema, da su željezničari organizovani u večem broju, njihovo stanje nebi bilo ovako slabo kao što je i nebi ga se stalno pogoršavalo kao što se još uvijek čini. Poziva drugove, da dižu i jačaju organizaciju i na taj način podupiru zahtjeve, koje savez u njihovu korist na mjerodavna mjesta iznosi. Sa pozivom na istrajan rad za savez zaključio je drug Dropučić skupštinu nakon dva sata njenog trajanja. Jasenovac, Mi smo održali sastanak 11. oktobra i na 23. oktobra. Za oba sastanka vladalo je medju drugovima željezničarima živo zanimanje, pa su ih i posjetili u Ijepom broju. Na prvom sastanku je govorio drug Dropučić iz Siska, a na drugom drug Kmet iz Zagreba. Govornike se je oba puta pažljivo saslušalo i odora-valo. im. Iako je podružnica do pred kratkim još kolebala i dobar dio drugova bio je u vršenju svojih dužnosti dosta nesiguran, sada je opet uveden red i drugovi su opet agilni i vrše svoje dužnosti savjesno. Podružnica je opet narasla u broju članova i svaki dan raste. Stvarni porast članova vidjeti će se tek oko prvoga, kada se obično pristupa u organizaciju i izmiruju članske dužnosti. Sa ovim napretkom mi se ponosimo i nastojat ćemo ga sve više uvećati. To u toliko više, jer smo več jasno iskusili, da nam je samo organizacija prijatelj i zaštitnik i pomoću nje postajemo ljudi, a bez nje samo pusto roblje. Nova Gradiška, 12. oktobra održan je odje sastanak sa sekcijskim radnicima pod naročitim prilikama. Kako nismo znali za dolazak delegata druga Dropuči-ća, a on je doša ranim jutrom, to smo sastanak održali na otvorenoj pruzi i prisustvovalo mu je oko 40 radnika. I pored tih neprilika sastanak je uspio i posle njega je raspoloženje za organizaciju vanredno povoljno. Istim se je mnogo pridonjelo, da naša podružnica opet postane življa i jedino okrilje, pod kojim se željezničari budu okupljali. O dalnjim rezultatima našeg napredovanja izvijestiti ćemo Vas u skorom vremenu. Brod, Krivnjom nekih drugova, koji su •stajali na ćelu dosadanje podružnice, dotjeralo se dotle, da je ista skoro potpuno zamrla. Kako u Brodu ima veliki broj željezničara i buduč organizaciono ovako umrtvljeni, to su im se i uslovi rada i službe sve više pogoršavali a i svemoć pretpostavljenih bivala je iz dana u dan sve grublja. Dok je bilo organizacionog i borbenog života, oni su bili smireniji i manje drski, nu sada su se opet osilili, a to treba da bude jedan od važnijih razloga, da se djelovanje organizacije opet pokrene. Odstranjenjem iz organizacije ljudi, koji su se pokazali za posao i vodstvo organizacije nedoraslima i postavljanjem na ćelo podružnice novih i sposobnijih drugova, uspjeti će se opet njenu djelatnost oživiti. To je nužno utoliko više, jer se prava željezničkog o-soblja iz dana u dan gaze sve bezobzirnije, jer se osoblje šikanira sve teže i jer je postupak sa osobljem sve gori. Iz službe ga se izbacije po šefu pretpostavljenih, reducira ih se, globi itd. Sve to se može spriječiti samo ponovnim oživljavanjem organizacije, na kojem poslu, nadamo se, će novi drugovi bolje istrajati on ne-km prijašnjih. U Brodu je 13. oktobra boravio drug Dropučić, predsjednik podružnice iz Siska. On se je stavio u vezu sa više drugova i dao im upute, da djelovanje podružnice pokrenu. Drugovi, koji su te dužnosti preuzeli, neka u njima istraju i neka ne dopuste, da im sav trud i posao odnese Sava, kao što je to do soda slučaj bio. U organizciju treba opet pribrati sve vlakopratioce, stanično osoblje, prijateljski raspoloženo činovništvo, radništvo, uopće sve, koji kod željeznice rade i pate, a dobivaju mizernu nagradu i šikanira ih se. Čakovec. 2. X. održan je uspjeli sastanak željezničara u Čakovcu. Doduše, sastanak je mogao još i bolje uspjeti, ali je tome bila zapreka u predhodno izvršenim progonima naših drugova i zabrani skupštine, koju smo sazvali za nedelju dana pred tim. Ipak, i pored sviju poteškoća i neprilika, sa sastankom možemo biti zadovoljni. Led je probijen. Pošlo se korak napred, makar se svi žutokljunci i policija upregli, da taj napred zabremzaju. Ali se oni varaju. Borba za boljim i naprednijim se ničim ne će moči zabremzati. Na sastanku su govorili o potrebi organizacije i klasne borbe drugovi Biban iz Zagreba i Krajnik iz Maribora. Obadvojica bili su pažljivo saslušani i svojim izlaganjima učinili su na sve prisutne najbolji utisak. Taj utisak nisu mogli ni malo umanjiti nadošli žutokljunci, koji su se u tome smjeru mnogo trudili. Željezničari su ih prozreli. Posle ovog sastanka, nadamo se, početi će naša čakovačka podružnica da živi normalnim životom. U započetom poslu treba biti živ i ustrajan, a drugovi svi neka budu uvjereni, da uspjeh neće izostati. Kad pak ojačamo i podignemo organizaciju, tada će nam se i prava povećati i život poboljšati. Vinkovci. Kao što smo svojevremeno izvje-stili, ovdje je još uvijek apsolutni gospodar duša i tijela željezničarskih predsjednik žute organizacije, a po službenom položaju bog u stanici. Mi smo se počeli pribirati ali radi brojnih špijona i neprijatelja moramo to još uvijek čini tajno, pa Vas zato molimo, da naša imena još ne iznosite u javnost. Čim nešto više ojačamo mi ćemo sazvati konstituirajuću skupštinu i formirati podružnicu. Da bi to ojačanje došlo skoro', biti ćemo zato u našem poslu agilni. Pozdravljaju Vas — crveni. Osijek. Sticaj prilika u ovome mjestu je takav, da još dulje vremena neće biti moguće oživiti djelatnost klasnog željeznič. pokreta. Valda nigdje nije špijonstvo i partizanstvo medju željezničkim službenicima i radnicima toliko razvijeno, kao u Osijeku. Tome još pridolazi činjenica, da je u Osijeku uposlen jedan veći broj radnika i namještenika drugih narodnosti, koji su, da kako tako obez-bjede svoju egzistenciju, našli se u redovima ove ili one buržoaske partije, a može se opaziti i destruktivni duh komunističkog nastrojenja, koji voli sve samo ne stvarnu i uredjenu organizaciju. Iz sviju ovih razloga nije nam uspio pokušaj, da u Osijeku održimo veči željezničarski zbor, več smo se morali ograničiti na užu konferenciju, kojoj je prisustvovalo desetak drugova i na kojoj je drug Dropučić opširno razložio potrebu organizacije i potrebu oživljavanja željezničarskog klasnog pokreta i u Osijeku. Konferencija je jednodušno riješila, da se na oživljavanju pokreta željezničara u Osijeku i okolici ima početi raditi nu za sada još ne odviše bučno, jer bi to pokret prije zagušilo nego li ga diglo. Raditi će se usmenom i ličnom agitacijom, širenjem novina i slično, a kad se naš upliv jaće utvrdi, preći će se na otvoreni rad. Bjelovar. 8. oktobra sazvali smo i održali sastanak vlakopratnog osoblja, koji je bio dobro posjećen. Sastanku je pridošlo i stanično osoblje. Govorili su drugovi Baranja, Vrtić in Petrinec, pa je nakon toga jednoglasno riješeno, da se vlakopratno i stanično osoblje treba da nadje na okupu u našem savezu. Neprilike ovakom okupljanju toga osoblja su do sada uvijek činili nekoliko žuto-kljunaških ulizica, ali, nadamo se, to će im u buduće polaziti sve manje za rukum. Na sastanku je nekoliko puta bilo podvučeno, da se svi vlako-pratioci ko i svi drugi željezničari, ako misle ozbiljno da brane svoje interese, moraju naći u jednoj organizaciji, a za svoje posebne potrebe u toj jedinstvenoj organizaciji treba formirati posebne odjele i sekcije, preko kojih će se posebni zahtjevi donositi do izražaja. Svako ostajanje u nekoj posebnoj ili žutoj organizaciji isto je kao neprijateljstvo samome sebi. Rezultat toga sastanka je taj, da je u organizaciju pristupio več Ijepi broj novih članova a pristupiti će ih još. Time se ujedno pojačavaju in naši borbeni redovi, čija čim veća snaga nam je u obrani naših tekovina i te kako potrebna. J. B. Eisenbahnpolitik und Finanzkapital. In Jugoslawien wird gegenwärtig über die Uebergabe der jugoslawischen Staatsbahnen in die Privathände verhandelt. In Jugoslawien hat in den paar Jahren ihres Bestandes das System der Staatsbahnen gänzlich versagt, weil die herrschende Klasse genau so wie im alten Oesterreich die Eisenbahnen lediglich unter politischem Gesichtspunkte verwaltet und zu einem sehr verhängnisvoll wirkenden Politikum gemacht hat. Die regierenden jugoslawischen Parteien! haben nämlich die Eisenbahnen ausschliesslich für ihre parteipolitischen Zwecke missbraucht. Volkswirtschaftlich freilich ist die Frage, ob Staats- oder Privatbahnen, ein wichtiges und sehr ernstes Problem und daher auch für die Staatsbahnbediensteten und für die Volkswirtschaft von wichtiger Bedeutung. Vor allem einmal ist es nicht gleichgültig, ob die Verkehrsmittel als Pulsader der gesamten Volkswirtschaft vom Staate oder vom Privatkapital beherrscht werden, welch letzteres mit seinen auf den Profit allein gerichteten Grundsätzen, noch überall, wo es die Eisenbahnen in der Hand hatte, unendlichen Schaden gestiftet hat. Aber das Bürgertum hat heute nicht bloss aus den angegebenen nationalen Gründen gegen die Entstaatlichungsaktionen viel einzuwenden, es ist vielmehr auch anderwärts gern geneigt, zugunsten des Bank-und Finanzkapitals abzudanken, weil es von diesen ein starkes Gegengewicht gegen die demokratischen Einrichtungen erhofft, die sich heute gerade in Betrieben, auf die der Staat Einfluss hat, nicht so leicht beseitigen lassen. Anderseits hat aber der Kapitalismus in einer Zeit, in der er sich zum Hochkapitalismus entwickelt und wo er mit seinen Verschmel-zungs- und Vertrustungsplänen die Herrschaft über die Welt antritt, gerade das lebhafte Interesse an den Verkehrsmitteln, weil sie zur Festigung seiner Macht geradezu eine Voraussetzung sind. Das Finanz- und Bfenkenkapital würde dann zugleich die Eisenbahnen zu Unternehmungen umgestalten, die einen riesenhaften Reingewinn sichern, ohne dem bekanntlich kein Schornstein raucht. Der Weg dazu führt heute über die überall im Gange befindliche Rationalisierung, freilich nicht bloss im Sinne einer volkswirtschaftlich wünschenswerten Betriebsverbesserung, sondern wäre es vielmehr zu fürchten, dass dieser Weg versucht würde durch rücksichtslose Ausnützung der Menschenkraft, durch einen Raubabbau an dem Personal und an der Allge- meinheit. Privatkapitalismus bedeu-det Rückkehr zu den nackten Grundsätzen einer hemmungslosen Ausbeutung, In der Zeit, wo also der Appetit des Privatkapitals auf die Eisenbahnen wächst, hat das Personal überall die grösste Ursache auf der Hut zu sein und sich für die Zukunft zu wappnen, damit es seine sozialen Errungenschaften gegen alle Gefahren schützen kann. Darum, alle in die Organisation, denn nur eine starke Organisation kann unsere Rechte verteidigen. F. F. Lesce. Vabilo na ustanovni občni zbor podružnice v Lescah, ki se vrši 6. novembra ob 10. uri v društvenih prostorih »Svobode«, restavracija Katunek v Lescah. Dnevni red: 1. Poročilo od početka do danes. 2. Poročilo centrale (poroča delegat centrale). 3. Volitev odbora. 4. Vpisovanje novih članov. 5. Slučajnosti. Sodrugi, udeležite se polnoštevilno. Pripravljalni odbor. Iz Rogatca. Dobili smo po naključju od »Zveze« časopis, v katerem hvali svoj ustanovni občni zbor, ki ga je imela v Rogatcu. Da pa ne odgovarja vse resnici, pričamo mi člani Saveza, kateri smo se ga tudi iz radovednosti udeležili. Prvo besedo je imel g. progovni mojster, potem pa njegov povabljeni, ne vemo od kod. Govoril je veliko ali nič takega, kar bi nas zanimalo. Iz govora gospoda povabljenega smo bili na jasnem, da je od »Zveze«. Ko je prosil naš sodrug Čanžek za besedo, so mu jo odklonili, pač pa je potem izrabil desetminutni njihov odmor. Razlagal nam je program »Saveza« in program »Zveze« in končno tudi njih delovanje. Odobravali ga nismo samo mi, temveč tudi zvezarji, razun par, ki se niso spoznali. Ker pa naš s. Čanžek ni nehal govoriti, je vstal od »Zveze« prog. mojster rekoč: Kdor je zato, da Čanžek utihne, naj roko vzdigne. Večina se ni ganila, razun par izjem, ki so hoteli pokazati prog, mojstru častno^ zvestobo. Pač pa se je slišalo: Čanžek naj govori! In tako sta doživela oba u-stanovitelja precejšen poraz. Da sta pa dobila nekaj progovnih delavcev (članov), je pa vzrok deloma strah pred progovnim mojstrom. In že spregledujejo, da niso na pravi poti za boljši položaj, zato se njih število zopet krči. Trdimo pač, da je bil njih občni zbor samo agitacija za Savez Železničarjev Jugoslavije, ker je naše število članov že precej naraslo, odkar je imela »Zveza« tukaj svoj občni zbor. Člankar navaja tudi v svojem časopisu, da smo bili mi okoli Čanžeka njegovi adjutanti. Takšnih adjutantov je prišel tudi on iskat med nas, a mi mu nismo nasedli, ker predobro poznamo njegovo organizacijo. Zaradi nas lahko pride še večkrat dol v Rogatec, ali kaj si mislimo, to je naša stvar. — Člani Saveza Železničarjev Jugoslavije v Rogatcu. Sav. Brestavec. Ker se iz postaje Sav. Brestovec do sedaj še nikoli ni kaj slišalo, bi si naši sotrpini v druigh postajah gotovo lahko mislili, da vlada v tej postaji največja zadovoljnost. A motili bi se. Služba je na tej postaji skrajno naporna. Dokaz temu je pogosta obolelost uslužbencev, kakor še nikoli poprej. Dogodilo se je celo, da je kretnik v službi onemogel, nakar so ga zanesli domov ter je v teku treh ur nenadoma murl. Kakšen turnus imamo? V postavljalnicah 16/24, v postaji 12/24, post. delavca 24/24, katera sta tudi v teku treh mesecev izgubila po zakonu pripadajoča dva prosta dneva mesečo. Tu imamo rudnik, dva kamnoloma in postajno rampo za nakladanje lesa in drugo, kamor se skupno dostavi dnevno za 50 voz v razdalji 100 metrov. Da je v tej postaji zadosti premika, kakor tudi drugega posla, je samo ob sebi umevno, a k temu pride še pomanjkljiva tirna naprava in kretnice na roko, opremljene s ključavnicami. Vsled pomanjkanja zadostnih tirov se mora na obeh koncih postaje premikati na glavni tir, kar pa premik jako otežkoča radi močnega prometa. Količkaj razumen človek mora uvideti, da mora tukašnjo osobje zbrati vse svoje moči, da zamore opravljati že itak naporno službo kolikor mogoče točno. Pa to še ni zadosti; prenašati mora tudi razne šikane, največ pa od višjih predpostavljenih. Dogodila sta se celo že dva slučaja, da se je kaka stvar nalašč prikrila in se potem od dotičnega uslužbenca, ki je to uporabljal, zahtevala. Dokazi na razpolago. Po našem mnenju je tako početje otročarija. Priporočamo, da se taki in enaki slučaji čimprej opuste, ker mera potrpežljivosti je že polna. Ker se od nas zahteva točna služba, naj se predpostavljeni raje brigajo za naše pravice, za katere se bomo tudi mi do skrajnosti borili. Drugič pogledamo še v druge kote. Trbovlje. Dne 16. oktobra je bil tu shod Zveze, katerega se je udeležilo 10 do 14 železničarjev, med njimi tudi par sodrugov. Poročal je g. Juh. Nikakor Zveza ni več zadovoljna s Trbovljami, ker danes že prav lahko skoro na prste sešteje glave svojih zvestih. Baje se vali krivda na propadu Zveze na nekega gosp, uradnika, Mi delavci v Trbovljah pa izjavljamo, da smo zapustili Zvezo, ker so se nam odprle oči in ker smo jo preveč dobro spoznali. Za nas obstoji le ena organizacija, ki je edina prava boriteljica za železničarje in to je Savez železničarjev. Pri nas se je tudi razglasilo, da bomo odslej delali vsak dan do pol petih, da bomo v soboto popoldne prosti. Ko se nam je to razglasilo, smo proti temu protestirali, da se ne strinjamo, pa se nam je dejalo, da so tozadevno intervenirali »Zveza«, »Savez« in še ena organizacija. Takoj smo se prepričali, da Savez te intervencije ni vložil, ako pa jo je Zveza, jo je vložila proti volji nas prizadetih. jEnako pritožbo smo dobili iz Krškega, kjer so bili tudi obveščeni, da se je na željo delavstva uvedel nov delovni čas. Na vse to pripominjamo, da se delovni čas v lastnem delokrogu sekcije lahko spremeni tako, da delajo delavci vsak dan pol ure dalje, da so v soboto prosti, to pa le takrat, kadar za to zaprosi pretežna večina delavstva. Op. ured.) Ostali kraju Kakor na Hrvaškem, tako so se vršili tudi v Sloveniji v drugi polovici oktobra številni sestanki, občni zbori in shodi. Med drugim so se vršili občni zbori v Logatcu, Zalogu in Rakeku, kateri poslednji je bil najštevilneje obiskan ter stopa podružnica Rakek že prvi mesec po ustanovitvi v prve vrste po številu članov. V Kranjski gori se je vršil shod in nato občni zbor, katerih se je udeležilo pretežno število službe prostih in s tem dokazalo, da ne bodo klonili pred reakcijo, ampak vztrajali naprej ne začrtani poti v boju do končne zmage. Tudi v Indjiji je bil krasno uspel shod, o katerem prinesemo poročilo prihodnjič. Agitacijski mesec september in oktober sta ojačala pozicije Saveza ter je samo v Hrvaški in Dalmaciji pristopilo tekom oktobra nad 100 novih članov. Politika ali borba pravice. Ako se ozremo v staro zgodovino ali premišljujemo današnje čase, nam lahko slehernemu železničarju kar lasje vstanejo po-koncu. Vzroki za to so pa ogromni in kdc je povročitelj? Odgovarjali ne bomo na široko, ker je že po večini znano javnosti, le toliko povemo, ker nepopisno mučenje nt preneha in se vse izgovarja, da je odredbe višje oblasti, kateri se morajo pokoriti u-službenci. Železničarji Jugoslavije se pritožujejo na vse mogoče načine, ena kategorija čez drugo. Za danes hočemo opisati stališče in vrednost, pa pravice sekcijsko progovnega osobja, oziroma delavcev. Že ob začetku ugotovimo, da se ti ljudje ne smatrajo za državljane in se jih smatra za vse drugo, samo za človeka ne. Potom časopisja je že širom sveta znano o redukciji tekočega leta. Pri marisikaterih po trebščinah se cene zvišujejo, tem revežem pa se ne samo plače znižujejo, delovni dnevi skrajšujejo, ampak še plačani dopusti se zabranjujejo z izgovorom, da je stalež delavcev premajhen, dela veliko, proge slabe. Ob času slabega vremena se jih naganja domov ali v nujni potrebi pičlo za računava in še to oponaša. Po več ur hoda imajo do dela, naganja se jih na delo in delati morajo faktično osem ur; spravljanj« orodja se pa ne računa za delovni čas. Zahteva se od nas, proge vzdrževati sigurn« in varne in delo vršiti vestno, brez vsakovrstnega orodja in materijala, ne oziraje se, če je to mogoče ali ne. Moraš, če ne, pa pojdi. Pa ko bi to slišali samo od ministra, g. generala, ampak slišimo od gospogov, k se imenujejo uradniki, posebno g. nadzornikov (progovnih mojstrov) s pomočjo paz nikov in sekcijskih organov. En slučaj. V tekočih mesecih se je dalo ustmeno povelje delavcem, ga se čez osem dni plačanega dopusta ne more dovoliti vsled preobilnega dela, ostalih sedem dni si naj hranijo za zimski čas. Kdor pa je imel silno potrebe za izostati, je lahko izostal na račun neplačanega dopusta. Pri delu se pozna zamuda dela vseeno, ali je plačan ali neplačan, Pri gospodih je to najbrže drugače kateri smatrajo delavce za tako neumne, pa hočejo na ta način farbati ljudi. Drugič na ustmena poročila sploh ni nobene garancije, saj še pismenih zakonov s podpisi ne upoštevajo. Ako pa naj stari delavci tako vestno spolnujejo svojo službo, potem se pa tudi drugi naj držijo točno predpisov ir naj ne tratijo zlatega časa za vsakovrstne lumparije in surovosti, s katerimi pobijajo pred svetom in višjimi oblastmi vsemu de lavstvu njegove pravice in poštenje. Ako ravno smo prejeli s ministrskim podpisom poročilo, v katerem se je močno zažugalo proti takemu postopanju in pozivalo neke starešine na odgovornost, ali vse nič ne pomaga. Pri nekaterih izide vse na dobrem, pri drugih pa skoraj ni noben korak storjen po volji. Prigodilo se je, da so si radi neizmerne surovosti uslužbenci morali iskati pri sodnijah svojih pravic in so neka teri tam uspeli, drugim se pa hoče izpiti zadnja kaplja krvi in njihovih pravic in mnogokrat po nedolžnem. Za danes le toliko in obžalujemo celo vrsto enakih slučajev v dobi dvajsetega stoletja v sredini Slovenije in da se pripete taki slučaji tudi v sekciji Ptuj. Vi delavci si pa vzamit« v zgled, kako se danes vse organizira, še duhovščina organizira mladino, posebna dekleta in žene, še može nagovarjajo ir strašijo s strašno sodbo. Ali ni potem neumno zapravljati borni zaslužek in zanemarjati organizacijo! Železničarji Jugoslavije, progovni delavci, kedaj vas bo srečala pamet, da vstopite vsi v našo bojevno organizacijo? Iz sekcije vlakosprem-nega osobja. Nekaj sodrugov vlakospremne sekcije kritizira, da se ne dela tako- kakor bi se moglo. Na to se mi zdi potrebno odgovoriti sledeče: Ako bi se ti sodrugi zavedali dolžnosti napram organizaciji, bi se v večjem številu udeleževali sestankov, kjer se razpravlja o organizaciji in vseh strokovnih zadevah. Sodrugi! Kritika v organizaciji je potrebna, vršiti se pa mora na merodajnem mestu; kritika v raznih gostilnah in beznicah pa več škoduje, nego koristi! Mnenje posameznih sodrugov, da je vse eno, ako se sestankov udeležijo ali ne, je napačno. Ako bi se članstvo udeleževalo sestankov, bi bilo poučeno o vseh intervencijah in drugih stvareh, zakaj in kako so se vršile in izostalo bi marsikatero predbacivanje napram enem ali drugem; poglobilo bi se medsebojno zaupanje, kar je za organizacijo velike važnosti. Pregovor pravi: Brez muje se še čevelj ne obuje! Potreba je, da se potrudite tudi vi, dela dovolj, največ pa v sekciji vlakospremnega osobja. Rešiti je vprašanje dodelitve zaviračev, čin nastavljenega osobja in več drugih stvari vpije po spremembi. Krivice, ki se gode vlakospremnemu osobju z dodeljevanjem službe, presegajo vse meje; danes že nikdo ne ve, kam spada. Predvsem bi se morala pri ne-nastavljenem osobju vpoštevati uporaba v eksekutivni službi. Ako pride danes kdo s pritožbo k g. uradniku in sklicuje na izpit, mu pravi, da je merodajna starost; ako pride starost, je merodajna uporaba in tako gre vse to naprej, pa le v škodo osobja. Sodrugi, vsa mesebojna kritvika izven organizacije je odveč. Zavedajte se svojega položaja in s skupnim delom pomagjate graditi — Sloga jači, nesloga tlači! Gospodu Žebotu, narodnem poslancu, Beograd. »Glasnik željezničara i brodara«, glasilo nacionalnih železničarjev prinaša v številki 19-20 od 20. oktobra 1927 vest, da ste na zborovanju v Novem mestu pred volitvami v Narodno skupščino resnici na ljubo izjavili, da je zahteval Savez uvedbo plač po tržnih cenah in da nosi izključno samo on (Savez) vso krivdo, ako se železničarskim delavcem sedaj tako slabo godi. Ako citirane navedbe res odgovarjajo Vaši na shodu podani izjavi, ugotavljamo, da je bila ta izjava nesramno zlagana. Centralna uprava SŽJ. Ugotovitev glede urnih plač. Pod ministrom Sušnikom je bila sklicana anketa za sestavo delavskega pravilnika, Tej anketi je predsedoval g. dr. Kavčič. Kot zastopnika »Strokovne in pravovarstvene organizacije« sta nastopila s. Stanko in Majer, ki sta odločno vztrajala za uvedbo dnevnih in nato mesečnih plač za delavce z avtomatičnim napredovanjem ter sta dosegla, da je proti mnenju večine delegatov Zveze (ki so zastopali urne plače) ta predlog bil postavljen kot druga verzija v protokol. Delegati Zveze (inž. Jolič iz Niša, Sabljak iz Zagreba in še več drugih) pa so vztrajali na dosedanjih urnih plačah in za nje tudi glasovali. Celo g. Sovre je glasoval za oba predloga, toraj za naše dnevne in nato za urne plače, za katere je glasovala večina delegatov Zveze. Iz tega je razvidno, kakšno stališče je zavzela k urnim plačam »Strokovna in prav. organizacija«, oz. Zveza. Sodruge opozarjamo na tozadevne u-gotovitve v tedanjem »Organiziranem železničarju« (letnik 1924), kjer je vse točno reproducirano o poteku konference. Centralna uprava SŽJ. Internacionalni pregled. Kongres poljskih železničarjev. V času od 25. do 29. septembra se je vršil v Varšavi kongres poljske železničarske organizacije, ki je v sklopu ITF. Istočasno se je vršila tu- cli otvoritev novozgrajenega, central- nega železničarskega doma, Otovoritvi kongresa in delu so prisostovali delegati iz raznih tujih držav (Nemčije, Avstrije, Litve, Norveške, Estonske itd.). (Naš Savez je zastopal predsednik s. Kovač.) Kot zastopnik ITF iz Amsterdama je prisostvoval s. Nathaus. Tuji zastopniki so bili prisrčno sprejeti in počutili smo se vsi kot ena velika družina z istimi cilji. Novi železničarski dom, mogočno, šestnadstropno poslopje, nam je bilo priča, da je poljska organizacija močna in da se članstvo ter vodstvo ni strašilo žrtev za stavbo, ki stane v našem denarju preko^ 20 milijonov dinarjev. Poleg članarine je prispeval sleherni organiziran so-drug mesečno poseben prispevek v stavbeni fond v znesku Din 3.—. Poleg tega doma posedujejo železničarji po vseh večjih mestih svoje domove ter ima organizacija načrt tekom prihodnjih let v vseh^ distnktih (organizacija se deli v več sekreta-rijatov) sezidati lastne domove. Velika zbor ovalna dvorana novega doma je bila okrašena z rdečim cvetjem in zastavami. Na kongresu je bilo 297 delegatov, ki so zastopali 120 podružnic s 63.000 člani; galerija je bila polna poslušalcev. Predsednik Kuzylowicz je v otvoritvenem govoru pozdravil tuje in domače zastopnike. Med govorniki se je čulo pohvalne izraze sodruga Dačinskija, ki se je boril že v avstrijskem parlamentu za delavske pravice. Vehementno se je pa napadlo člana vlade, Pilsudskija, katerega je delavstvo izvolilo in sedaj pa diktatorsko y^b*1 z bičem preko njihovih glav. Radi tega je bil drugi dan zaplenjen delavski list »Robotnik«, ki je prinesel poročilo govornika. Železničarska organizacija na Poljskem je ena najmočnejših razrednih organizacij in si je izvojevala v marsičem lepe uspehe, katerih po drugod ne moramo zaznamovati. Druge nasprotne organizacije urad-ništva in delavstva imajo tako malo število članov, da se ne morajo pri- nepremočljivi jesenski in zimski čevlji vseh vrst DRAG. ROGLIČ MARIBOR, KOROŠKA C. 19 Pri osebnem nakupu tudi plačilne ugodnosti. merjati k razredni železničarski organizaciji. V novo zgrajenem domu imajo' vse sorodne organizacije svoje prostore. Krasno je urejena železničarska knjižnica, ki ima preko 4000 leposlovnih in zgodovinskih knjig. Te knjige se razpošiljajo povsod po podružnicah brezplačno (tudi to je uspeh strokovne organizacije). Vpoštevati je, da je imela ta organizacija pred tremi leti še 50 odstotkov nepismenega članstva, po večini progovni in kurilniški delavci. V teku triletnega delovanja se je tudi v tem pogledu odstotek znatno zmanjšal. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor. Želeti je, da bi se ta organizacija tudi v bodoče krepko razvijala, da bo zmožna odbiti vse napade, ki ji pretijo in izvojevati za članstvo boljšo bodočnost. V tem smislu so bile izražene besede sodrugov, ki so morali vsled pomanjkanja časa oditi pred zaključkom kongresa. Orjaški boj nemških rudarjev. 100.000 stavkajočih. V premogovnikih rjavega premoga srednje Nemčije je prišlo med zastopniki rudarskega delavstva in rudniškimi podjetniki do ostrega spora. Vzrok temu so prenizke plače rudarjev, ki so v primeri z rudarji rudnikov črnega remoga veliko slabše. Državno delavsko ministrstvo se je postavilo na stran podjetnikov in izjavilo, da pomeni vsako povišanje plač nov porast cen produkcije. Na podlagi tega dejstva ni preostalo rudarski zvezi Nemčije ničesar druze-ga, kakor izdati poziv na to delavstvo, ali je pripravljeno se bojevati za svoje boljše življenske pogoje ali ne? Rezultat tega poziva je bil ta, da se je do zadnjega moža (75.000 rudarjev) vse izreklo za boj. Tako je to delavstvo že z dnem 8. oktobra odpovedalo službo in z 17. oktobrom se je pričela stavka. Rudarska organizacija je kljub temu, da je materielno močna, še na podlagi svojih pravil uvedla obvezen-stavkovni sklad za vse svoje člane po 5 M (68 Din) mesečno. Med tem je boj rudarjev končal z zmago. Plača se jim je zvišala za 60 Pf. na šihto. Občni zbor Stavbene in gostilniške zadruge »Delavski dom«, r. z. z o. z. na Glincah se vrši 5. novembra 1927 ob 7. uri zvečer v Zadružnem domu na Glincah s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev na-_čelstva in nadzorstva. 5. Nasveti in predlogi za nadaljno delo. Vse člane vabimo, da se občnega zbora v čim največjem številu udeleže._____________ Seja pokrajinskega načelstva SSJ se bo vršila v torek, dne 1, novembra 1927 ob 8. uri v Celju v klubovi sobi hotela »Union«. Železničarski koledar za leto 1928 je izšel ter ga te dni razpošiljamo vsem, ki so ga naročili. Na strokovno vsebino smo opozorili že zadnjič. Koledar stane le Din 10.—. Dolžnost slehernega sodruga je, da kupi le naš železničarski koledar in ne podpira izdaj nasprotnih organizacij;' Zato kupi vsakdo koledar le pri poznanem zaupniku, članu Saveza. Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. — dinj eni Železničar«. Predstavnik: Martin Pušnik v Ljubljani. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Uje-