52. številka. Ljubljana, v soboto 4. marcija. XV. leto, 1882. SLOMŠKI ran. Izhaja vsak dan «več«»r, izimfti nedelje in praznike, terveljapo pošti prejeman za a v str ij s k o-og erske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 pl altuvacljo: „Nemčija ne veruje v bližnjo vojno, Avstrija ne želi vojne in Rusijo varuj Bog in naša pamet pred njo." List potem razmotriva dalje svojo trditev ia pride do zaključka, da bi vojna mej Avstrijo in Rusijo pomenila boj na smrt in življenje alovanstva z ger-manstvom. „Ta boj," nadaljuje list, nbi Avstrijo, iz toliko narodnostij sestavljeno, v vsakem slučaji do dna pretresel. Avstrija ima torej uzrok, da smatra to vojno kot največjo nevarnost za svojo ekzistenco, tudi če je še tako skrbno vse šanse preračunila, na katere bi s pomočjo Nemčije računiti smela .... Za Avstrijo nevarna vojska bila bi tudi za Rusijo strašan dogo de k,u in dalje se ozira list po Rusiji in vidi. da Rusija tudi pri p ravlj ena nij za vojno in kaj bi tudi Rusiji hasnilo, če bi se spustila v vojno in če bi zmagala: „katere posebne dobrote bi mogli kot zmagovalci izkazati Evropi? Težavno bi bilo naše stališče kot zmagovalec. A če vojna sreča nij na našej strani? Kaj potem, če bi pri vsem svojem patrijotizmu in svojem prevladujočem številu nijsmo v stanu premagati sovražnika, ki se nam nasproti postavi z vsem svojim rodom, ki je ob jednem dobro vajen v umetnostih, trdno urejen in bogat kulturnih sredstev? ... Mi vender nečemo pred seboj odkriti vse podobe bede, pred katero nas varuj Bog in naša pamet . ." Vojne se torej nij bati! Viiniijr države. „Agramer Ztg.tt prinaša iz Ruščuka brzoav: „Ruski glavni konzul v Sofiji, pl. Hitrov, poklical se bode s tega mesta nazaj, in sicer osobito zaradi protiavstrijskega govora, katerega je ta diplomat pred kratkim v Rušeuku govoril, in v katerem je dejal, „da so dnevi A v stro-Ogrske sešteti " Odgovornost za istino prepuščamo temu uradnemu listu. — Učitelji baje demonstrirajo z mladimo vred za to, da bi se Cankov zopet nazaj poklical na prejšnje mesto. V fraucoaltein ministerskem svetu predložil je Freycinet depeše, katere pričajo, da so vla3ti jedine o rešitvi egiptovskega vprašanja in da je upanje, da se bode povoljno rešilo. Kakor poroča „Vaterland" iz Rima, vzprejel je papež o obletnici, ko je zašel papeški stol, de-putacije in dejal jim, da se ne more spuščati v ni-kake pogodbe, dokler je papeževo dostojanstvo in moč zavisna od sile in varuštva drugih. Da misli papež zapustiti Rim, o tem nij nič omenil. Kakor je poročal brzojav v včerajšnjem listu, napadel je nekov trgovski pomočnik brez službe, imenom Roderik Maclean, angleško kraljico, ko se je v 2. dan t. m. ob V26. uri zvečer peljala iz Londona piišedši na grad Windsor. Ob Val» uri došel je namreč na kolodvor v Wind-soru dvorni železnični vlak, v katerem se je pripeljala kraljica. Velika množica radovednežev bila je zbrana na kolodvoru in pričakovala kraljice in mej temi je bil tudi napadovalec. Ko je kraljica s prin-cesinjo Beatrice stopila v voz, kateri jo je čakal na kolodvoru in so konji ravno potegnili, kar dvigne slabo oblečen mož samokres, nastavi hladnokrvno in premišljeno ga naravnost proti kraljici in ustreli; on je bil od voza oddaljen okolo 30 korakov. Policija je takoj ugrabila napadovalca in ga komaj ubranila, da nij ljudstvo izvršilo na njem hitri sod. Kraljica nij bila ranjena; natančno preiskavanje je celo pokazalo, da niti krogla nij zadela voza. Policija preiskala je samokres in našla daje bi) za štiri strele nabasan in sicer za dva ostro, za dva pa les smodnikom.— Napadovalec Roderik Maclean, star 32 let, rojen v Londonu, trgovski pomočnik brez službe, čakal je uže celo popoludne na kolodvoru v Windsoru in ko ga je postaje načelnik, ker se mu je zdel sumnjiv, vprašal, kaj tu postopa, je dejal, da pričakuje ne-kovega vlaka. Jedni trdijo, da je blazen; zdravnik, ki ga je pa v zaporu preiskaval, je konstatiral, da je na duhu zdrav. Maclean je dejal, da se hoče sam zagovorjati. Kaj bilo uzrok temu napadu, se ne ve, a trdi se skoro z gotovostjo, da nij bil političen motiv zraven, osobito, ker se do sedaj nij skazalo, da bi bil Maclean ud kakemu društvu, ali političnej zavezi. — Angleška kraljica Viktorija vlada uže 45 let in mej tem se je napala uže predvčeranjim v šesto. Vender pri vseh teh napadih kraljica nikdar nij bila prav nič ranjena. Vsi ti napadi pa se tudi izvršili nijso z namenom, da bi kraljico odstranili, umorili, ker nijso bili politične nravi, niti ne posledica osobnega maščevanja. Napadovalci so bili skoro vsi blazni. — Prvi napad na kraljico Viktorijo se je izvršil v 10. dan junija 1840. Dv.'krat ustrelil je na njo 18 letni dečko, imenom Edvard Oxford. Kraljica nij bila nič ranjena. Napa do valeč se je zaprl, postavil pred porotnike, se spoznal blaznim in se izročil blaznici. Drugi in tretj i napad sta se hitro vrstila jeden za drugim in sicer v 1842. letu v maji. Prvi napastnik je bil John Francis, mož brez službe. Obsojen je bil v smrt, a bil pomiloščen v dosmrtni zapor. Čez malo dnij potem streljal je na kraljico grbav človek, imenom Beau, a samokres se nij hotel sprožiti. Obsojen je bil več let v zapor. Četrti napad je bil v letu 1850. Ta napad je znamenit. Ko se je kraljica peljala na sprehod, približal se jej je hu-zarski lajtenant Robert Pate in jo udaril s palico po obrazu. Kaj je bilo temu napadu uzrok, se ne ve; morda je bil kdaj v svojej vojaškej službi razžaljen. Porotniki ga nijso izpoznali blaznim in obsojen je bil v mnogoletno ječo. Peti napad je bil 29. februvarja 1872. Ko se je kraljica peljula na sprehod, nastavil je na njo lšletni iečak samokres, ustrelil nij, ker je nij bil samokres niti nabasan, da, celo polomljen. Hotel je kraljico le ustrašiti, da bi uslišala prošnjo, katero jej je ob jednem izročil. Tega napastnika nijso niti pred sodnijo postavili, marveč ga poslali takoj v blaznico. Dopisi. IUa Igu. 28. februvarja |Izviren dopiB.] Tudi pri nas imeli smo dne 12. februvarja tombolo na korist revne šolske mladine in dne 19. februvarja pa za napravo nove šolske zastave. Zavedni in napredni gostilničar g. A. K. ozalšal je ukusno dvoje sob z bršljiuom, in nad vhodom brali smo napis „V slogi je moč". Razposlala so se lično tiskana va-vabila izbornim in za napredek navdušenim gostom, kateri so se v obilnem številu zbrali o napovedanej uri v ozalšanej gostilni. Po tomboli, kjer smo videli lepe dobitke, zavrstile so se mlade in čvrste pete, drugi smo se pa prijateljsko razgovarjali, vsak po svoje; tako je nam le prekmalo potekel čas prijetne zabave, katere nij motila nobena reč do ranega jutra. Tudi smemo biti zadovoljni z doneskom za zastavo, h kateremu je tudi domoljubni Fr. P. s svojo prizadetvo veliko pripomogel. Hvaležno nam je tudi omeniti izvrstne postrežbe uljudnega gostilničarja, kateri si je vse prizadel za okusno jed in izvrstno pijačo. Ix Cirknlce 2. marca. [Izv. dop.] V svojem zadnjem dopisu v št. 45 „Slovenskega Naroda" stavil sem nasvet, da se za snaženje odtokov, jam in dru-zih požiralnikov, kakor tudi za reguliranje poglavitne struge „strženau v našem jezeru voli iz vseh intere-siranih občin in krajev poseben odbor, čegar skrb bi tudi bila v dosego koristnega namena dobiti kje kako denarno podporo in pomoč. Ta zadeva našega jezera dozdeva se mi pa toliko važna in obče koristi, da si ne morem kaj se je zopet poprijeti in o njej izpregovoriti še na dalje nekoliko besedij. V prvej vrsti hočem tu nasvetovati, da bi žu-panije v Cirknici, Starem trgu in v Planini združeno obrnile se do svojega državnega poslanca g. Obreze, da on poizve pri c. kr. ministerstvu za poljedelstvo, kaj je vender z dr. Vincentinijevim nasvetom o osu-šenji našega jezera. Ves njegov referat leži baje tam mrtev; dasiravno je državo stal nekoliko stotakov. Se-li je morebiti pri zelenej mizi takoj izpre-videlo, da je nasvet njegov neizpeljiv, ali da bi morebiti ne bili dotični troški v nikakej povoljnej primeri h koristim, katere bi se dosegle po dovršenem osušenji našega jezera? Sploh naj bi g. Obreza probudil dr. Vincentinijevo dete iz petletnega spanja. Dalje naj bi se županiji v Cirknici in v Starem trgu obrnili do visoke c. kr. deželne vlade za pridobitev denarne podpore, ker bi se brez nje kaj izdatnega ne moglo dovršiti. Res da se z delavnimi močmi od stranij posestnikov lahko mnogo doseže, a za potrebno strelivo, za odstranjenje kamenja in druzih skalnatih zaprek, za preiskavo podzemeljskih votlin in za to vsestransko potrebnega orodja je treba novcev in zopet le novcev. Teh pa nijma naš kmet in te pridobiti naj bode torej skrb imenovanih županij. Naj se v to svrho vporabi tudi najemščina jezerskega lova, ker teh novcev se je nekaj let sem moralo itak uže nekaj nabrati. Tu nekaj, tam nekaj — pa bo šlo — ako je le kje dobra volja, da se dobi veselje do stvari. Tla našega jezera gledajo gotovo t boljšo pri-hodnjost, in čim hitreje se bode nam ta prikazala, tem preje se bodo razumni možje z obrežja jezerskega — poprijeli hvaležnega dela, ue ustrašivši se truda in skrbi. Na delo torej, gospodje! Ne čakajmo zopet poletja, da se jezero vnovič osuši. Uže zdaj naj se prične delovanje. Nemudoma naj se naprosi g. državni poslauec Obreza, da interpelira t tej zadevi g. ministra za poljedelstvo, takoj naj se uloži prošnja pri deželnej vladi za denarno podporo, naj se brez obotavljanja poizve za najemščino jezerskega lova in konečno naj se brez zamude sestavi in voli odbor, zamenjal, samo da nosi gospa čepo, mož pa kapo, ki je pa isto tako s tulom olepšana, ko čepa. Da bi pri čepi trakov ne bilo, nemožno bi bilo spoznati, kdo je mož, kdo žena, ker je on brez brade. On Be zove Fomuška, ona Fimuška. Lenko bi se za denar gledati dajala. Starca sta se srčno ljubila, ter se vrlo veselila, če ja je kdo obiskal, dobra in ljubezniva pokazujeta koj vse svoje dragocenosti. Samo pušiti se v njih ne sme; ona nijsta staroverca, le tabaka ne trpita. Saj v dobi Katarine II. še nihče nij tabaka pil; zato pak tudi kanarčkov nijmatu, ker tedaj še nijso znani bili ... A da je to velika sreča, gotovo pritegnete! —No, kaj mislite, bi li tja šli?" „Jaz res ne vem ..." odgovoril je Neždanov. „Še malo potrpljenja prosim, jaz še nijsem vsega povedal. Tudi njijina glasa sta si slična: ako slušalec oči zatrene, potem ne ve, kdo govori. Meni se le zdi, da je v govoru Fomuškinem več čuvsta, a v Fimuškinem več energije. Vi gospodje nameravate nekaj velicega izvršiti — morda vas ljuta boiba čaka ... Ne bi li, predno v šumeče valove poskočite ..." „Stopili v stoječo vodo?u segel mu je Mar-kelov v besedo. „Zakaj ne? Ta voda stoji, ali ne gnije. Nekatera pustinjska jezera nijmajo vidnega odtoka, ali nijso nikdar pokrita z zeleno plesnovino, zato ker na njih dnu studenci izvirajo. Tudi izvirajo v dnu srca mojih starcev Čisti in bistri studenci! Če nič druzega nečete znati, nego kako se je pred sto ali »topetdesetimi leti živelo, kar pojdite brzo z menoj. Kajti mogel bi priti oni čas, ona ura, brez dvojbe jedna ter ista ura za oba, ko bodeta moja ptička mrtva raz svoje palice pala — in ž njima izginilo bode vse, kar je starinsko, stara hiša bode razpala, a na tem mestu rastlo bode ono, kar po moje pra-majke besedah vedno ondukej raste, kjer je prej kaj „ človeškega" bilo, namreč: koprive, torice, dračje in brinje; ko ne bode več te ulice, a drugi ljudje bodo tu živeli, ki takšnega žitja nikdar videli nijso! ..." „Pojdimo," rekel je Neždanov, — „kaj?" „Jaz grem iz srca rad," pritrdil je Solomin; „to sicer ne spada v mojo stroko, ali je gotovo vrlo zauimljivo, in ako je gospod Paklin uverjen, da naš pohod starih ljudij ne moti . . . zakaj bi ne šli . . ." — „Ne dvojite!" odgovoril je Paklin, wbaš obratno, starca se bodeta jako veselila. Tam nij nobenih ceremonij treba. Saj sem sam rekel, da sta to dva „otročja srečneža"! Nekaj vam bodeta pela. Gospod Markelov greste li z nami ?* Markelov namignil je jezno z ramama. „Saj vender ne bodem tu sam ostal! Pokažite nam pot." Mladi znanci vstali so raz klopi in se odpravili na pot. „Kako srdit in nezadovoljen je ta človek," šepetal je Paklin Neždanovu na uho; kakor sveti Janez Krstnik, ki se je redil od samih kobilic . . . od samih kobilic brez medu! Oni drugi je pa vrlo ljubezniv človek. Kako prijetno se smehlja. Tako se le ljudje smeje, ki so, brez svojega znanja mnogo pametnejši od druzih." „Ali takšni ljudje sploh žive?" vprašal je Neždanov. »Žal, da se le vrlo redko kdaj kakšen najde", odgovoril je Paklin. (Dalje prih.) čegar skrb bode potem izpeljava potrebnih stvarij v dosego velike koristi, katera nam ponuja naše jezero. Storilo se bode veliko, ako se le to doseže, da bi jezero uže maja meseca vsakega leta odteči moglo. Neizmerne koristi bi pa bilo delo po nasvetu g. dr. Vmcentinija, da se jezero deloma osuši, da se voda po tehničnih pravilih izpelje z rodovitnih senožet v gotove jarke, sem ter t|a zajezi in da se tem potom pridobi iz kisle jezerske kravine in bilčja — dobra, sladka in redilna krma. K. 1% dolinske okolice 2. marcija. [Izv. dop.J Sodečim iz raznih dosedanjih dejanj nam je odkritosrčno priznati, daje Dolina vsekako naše Blovensko narodno središče v Istri. Mili nam „Slov. Narod* se je tega nedvomljivo tudi uže sam prepričal, kajti bilo mu je uže marsikojo važno dogodbo iz ovega kraja zaznamenovati v svojih predalih. Blagovoli naj torej sprejeti še naslednje kratko poročilo. Pustno nedeljo, dne 19. p. m., priredila je do linska čitalnica zopet dokaj zanimljiv večer. Posamezne točke veseličnega sporeda vršile so se v obče zadovoljstvo. V deklamaciji n S1 o v e u s k a j u-nakinjaM čudili smo se priprostej domačinki, zlasti ker, kakor sem doznal, bila je prvikrat javno nastopila. Videlo se jej je, da se ne nlaši, da umi in čuti, kar govori. — Isto izbornostjo se je igrala igra „Kje je meja?". Tudi v tej so bili zastopani ▼ečinom priprosti domačini. Tujec ne bi skoro verjel, da se najde v priprostem selu toliko dramatične izurjenosti. Vse bilo je naravno, neprisiljeno, dostojno. — Jednako sta nas domačina dvogovorom „Zakonski prepir" vrlo zabavala. Koneino zahtevala je tudi tombola nekaj pozornosti. Mej posameznimi točkami veseličnega sporeda navduševalo nas je ubrano in miloglasno narodno petje pod vodstvom neutrudljivega nadučitelja gosp. Vekoslava Bun ca. Po dovršenej prvej veselici pričela se je isto živahnostjo druga v gosp. Pangrčevih prostorih. Sešla se je bila vesela družba, v kojej do ranega jutra nij manjkalo navdušenih napitnic. Razšli ter na svoja domovja podali smo se še le mnogo kasneje — ko mežnar odzvonil je dan. Kakor nam udom vesele družbe, tako ostane tudi revnej doMnskej šolskej mladini vesel večer ▼ vednem spominu, kajti njej v prid je določena polovica svote veseličnega dohodka. Zdravko. Z Dunaja 28. februvarja. [Izv. dop] (O banki za avstrijske dežele in novem denarnem zavodu na Dunaj i.) Kakor znano, prevzela je „Uoion generale", ki se je nedavno v Parizu unesrečila, zdanje srbskih železnic. Po padu tega zavoda zaprli so v Parizu Bontouxa, glavo propalega zavoda in njega ravnatelja Fedra, ki sta pa sedaj uže izpuščena. V celej Srbiji zavladal je vsled tega dogodka velik strah, ker Srbska imela je po nekaterih virih izgubiti 40 milijonov, po drugih najmanj 17 milijonov frankov. Srbski minister Mi-jatovič podal se je v Pariz, da otrae, kar se da oteti. Dogovarjal se je s francoskimi zavodi, ki bi prevzeli zidanje srbske železnice pod uveti, ki jih je sprejela „ Union generale". Pa dolgo se mu nij ničesa hotelo posrečiti. O banki za avstrijske dežele zagnali so Roth-schildovci zlobne glasove v Časnikih, v zbornici itd. .Landerbank" propade, to se je prorokovalo dan na dan. Finančnega ministra so šiloma hoteli napraviti odgovornega za pad „Union generale" in ker je dovolil banko za avstrijske dežele. Prišlo je celo tako daleč, da se je na Dunaji govorilo: danes pala je ^Liinderbank". A kako je ta zavod rešil svoje ime ! Finančnemu ministerstvu odpovedala je pri njej naloženih 7 milijonov goldinarjev vladnega denarja, 1. februvarja potreboval je finančni minister jeden milijon Zavod pa je denar izplačal pred zaželjenim obrokom Ko se je finančnega ministra v tej zadevi interpe-lovalo, izplačala je banka ostalih 6 milijonov v dveh obročih po 3 milijone. Sedaj pa se Krakavskemu „Czasu" poroča, da sta grof Ludv. Wodzicki, guverner banke za avstrijske dežele in njen ravnatelj vitez Hahn pri dobila več francoskih zavodov (imenujejo se „Comp toir d1 Escompte, Crédit Industriel, Société des de-pots), ki bode 2 njo ustanovili nov denarni zavod na Dunaji pod naslovom: Société poué les chemins de fer serbes: t. j. Društvo za srbske železnice. Ta grupa imela bode baje izdati novo avstrijsko rento. Dotacija banke znašala bode 50 milijonov frankov. Za zidanje srbskih železnic namenjenih je 100 milijonov frankov. V dunajskih finančnih krogih t. j. mej židovsko grupo Rothscbildovo izbudil je nov zavod veliko senzacijo, posebno, ker so pri novem zavodu tudi znana angleška imena. Od mnozih stranij trdi se, da vit. Du najev-sk i na vsak način hoče avstrijske finance eraanci-pirati od Rothschildov. Dozdeva se, da se mu bode to polagoma posrečilo. Pad „Union generale" bode morda vender še imel kakov dober nasledek ! To najnovejši dogodek na finančnem polji evropskem. Banka za avstrijske dežele nastopila je kot važen zavod evropski. Pravijo, da bodo to velike mej narodne in finančne pa tudi politične koristi. P. Domače stvari. selu) častniki 44. pešpolka, da pride v dveh dneh peš v Ljubljano, pa da vsled deževja rajSi izgubi stavo in v Logatci ostane. V Senožečah je ta zločinec zastavil nek red, kateri se je pred 2. dnevoma deponiral pri c. kr. okr. glavarstvu v Postojini. Slepar, ki je imel sicer prav častniške manire, odpeljal ae je v četrtek zvečer v Ljubljano naravnost na južni kolodvor. Žal, da se nam njegova zunajnost nij nič opisala. — (Umrl) je č. g. Anton Žohar, župnik pri sv. Martinu v Rožnej dolini, 05 let star. — (Spremembe v lavantinskej škofiji.) Č. g. dekan Fr. Mikuš je postal nadžupnik v Konjicah, č. g. Slavoljub Janžek, župnik pri sv. Martinu za Laškem, č. g. BI. C i len še k pro-vizor v Zagorji in č. g. Fr. Cizej, kaplan na Slad-kej gori. — (Pogorelcem v Nadanjem daroval je naš presvitli cesar 500 gld. — (Jour fixe) je danes pri Tavčarji. — (Slovensko gledališče.) Jutri se predstavljata igri „Damoklejev meč" in „Žu-panova M i ci k a", na kateri naše občinstvo opo-zorujemo, da z obilo udeležbo podpira domačo reč. — (Upravni odbor društva ,,Narodni dom") imel je dne 1. t. m. svojo tretjo sejo, v katerej so se sklenile nekatere premembe pravil, ki se imajo prihodnjemu občnemu zboru predložiti. Glavna prememba je ta, da bo odslej društvo razen deležnikov imelo tudi še take društvenike, ki bodo jedenkrat za vselej društvu podarili vsaj 100 gld. ali se pa odvezali tako dolgo, dokler „Narodni dom" ne pride v lastnino „Matice Slovenske", plačevati vsako leto po 10 gld. — (Pušice za nabiranje prostovoljnih doneskov za „N aro d ni dom") dobivajo se prav po ceni pri kleparji gospodu Srečku Nolliji, na kar narodne gospode gostilničarje in kavarnarje opozorujemo. — (Za „Narodni dom") nabralo se je v čitalnici Kanalskej pri besedi 19. m. m. 48 gld., katere je njen predsednik gosp. dr. A. Lisjak te dni poslal društvenemu blagajniku. Naj bi vse naše čitalnice posnemale to svojo sestro. — (Imenovanje.) Gospod Ivan Naber-nik, pristav pri c. kr. okrajnej sodniji v Kamniku, imenovan je okrajnim sodnikom v Litiji. Čestitamo! — (Čujte!) Te dni imelo je ljubljansko kou-stitucijonalno društvo svoj občni zbor, katerega se je tudi g. baron Karol Wurzbach, predsednik c. kr. kmetijske družbe, udeležil, kar je g. Dežrnana menda — kakor graška „Tagespošta" poroča — jako veselilo. Mi smo prepričani, da g. Wur/bach ustreže vsej deželi, ako se dâ voliti predsednikom konstitu-cijonalnega društva ter popusti predsedništvo c. kr. kmetijske družbe. Ravno sedanja vlada dela, kolikor le mogoče v povzdigo našega kmetijstva, ako se pa g. predsednik kmetijske družbe udeležuje zborov, v katerih gg. Schrey in drugovi zabavljajo vladi, kako bode potem ljudstvo po deželi zaupalo delovanju kmetijske družbe. Toliko danes, drugič povemo lahko več. — (Svarilo.) Na včerajšnjem ribjem trgu odvzeli so se trem prodajalcem z dežele trije jerbasi žlahtnih lakov, kateri se po novej postavi za povzdigo ribarstva od 1. oktobra do 30. aprila vsakega leta sploh niti loviti niti prodajati ne smejo. Odvzeti raki vrgli so se v vodo. Prodajalci trpé pa razen občutljive škode še denarno kazen. — Pri tej priložnosti izrekamo pač željo, da naj bi politične oblasti za to skrbele, da se na novo izdane postave kar je največ mogoče prebivalstvu naznanijo in isto pred škodo, ki mu iz neizpolnovanja postav nastane, po moči varuje. — (Iz Logatca) se nam v dopolnitev včerajšnje notice piše, da je tisti slepar, ki je zlorabil cesarsko uniformo, pripovedoval, da je 5. ulanskega polka, bival na dopustu y Trstu in stavil z nekimi Zahvala. „Narodna šola", društvo v podporo ljudskih šol in učiteljev, je po slavnej kranjskej hranilnici prejela letos 200 gld. podpore. Za ta blagodušni dar izreka blagemu zavodu najsrčnejšo zahvalo društveni odbor. Zahvala. Slavnej hranilnici kranjskej, ki je po sklepu občnega zbora dne 28. februvarja blagovolila zopet letos nakloniti Ghsbenej Matici 50 gld. podpore, izrazuje tu javno svojo iskreno zahvalo Glasbene Matice odbor. Razne vesti. * (Velikost morskih valov.) Največji valovi dosežejo, kot je preračunil Anglež Stfvvenson, visokost 13 m. ; premikajo se lehko s hitrostjo 52 kilometrov v jednej uri ali 145 metrov v jednej sekundi. Njih pritisk se ceni 20.400 kilogramov in je sploh tako močan, da drve lehko pred sabo nad 5000 ton težke skale. * (Žreb c i.) Prusija ima v svojih 15 žreb-čarijah po deželi 181)7 žrebcev, od katerih jih je 550 iz glavnih žrebrarij, 1347 pa je nakupljeiuli. Deželno gledališče v L j u b 1 j a ni. V nedeljo 5. marca 1882. Damoklejev meč. Gliuna v jednem dejanji. — Nemški Bpisal Gaatav zu Putlitz. OS OB K: Flori jan Prilepek, knjigovez — — — gospod SrSen. Lucija, njegova žena — — — — — gospa Outnikova. Seralina, ■ ij i.) 11 u hči — — — — — — gspdč. M. Ni^rinova. Gregec, učenec — — — — — — — gupdft. G. Nigrinova. j Ivan Porčsuik, narodni učitelj — — gospod Danilo. Potom: Županova .Iliri liti. Kratkočasim igra s petjem v dvoh dejanjih. — Po Linhartu v Ljubljani prvikrat 17'.IO. leta igranej predelal dr. Janez lile ivv ei 8. OSOBE: Jaka, župan — —-----— gospod Hudorovič. Micika, njegova lici-----gspdč. M. Nigrinova. An/..-, M i <• i k i 11 ženin — •- -- — — gospod Srtfon. Podgorska mlada vdova — — — — gospa (iutnikova. Siisdiehn — — — — —--— — gospod Danilo. VVindberg, njegov prijatelj — — — gospod Zbilian. Glažek, pokotni pistič —--— — gospod P. Kajzol. Kmetski fantje. — Jgralisče na kmetih. Vstopnina kakor po navadi. Kaša »e odpre ob 7,7. uri. — Začetek ob 7. uri zvečer. dne 4. marcija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih . . Enotni državni dolg v srebru • . Zlata renta...... . . 1860 državno pmsojilo . . . . Kreditne akcije Srebro ........... Napol............. (J. kr. cekini.......... Državne marko........ 4°/0 državne srečke iz 1. 1H54 '2f>0 ^bl Državno srečke is 1. 1864. . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata renta 6°/0..... • » n *°/o..... „ papirna renta 5o/0 . . . . • ob 5°/0 Štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Donava rog. srečke 6°/0 . . 100 gld. Zeudj. obfi. avstr. 4';m°/u zlati zast. listi . Prior. oblig Elizabetino zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnico Kreditne srečko.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ Trauimvvav-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 202 7ô gld. - kr. 7»; » - » •.».i ji 46 n 128 n 40 n 818 ji — rt 307 n — ji 120 ji 40 ji 9 ji :VJ«/; n m 5 » 63 M 80 ■ 119 ■ 50 n 196 76 n !>:t ■ 50 • 118 n 85 87 n 30 ■ 86 n 80 II 104 1 — n 114 n » Uit ■ — ■ 98 • — • 105 f — 175 » — ■ 20 1 50 11 12:i n 75 ■ 2< U ■ — • Proti trganju po udih. Gospodu Franu Kvizdi, c. kr. dvornemu založniku t Korneuburgu. Blag vpliv Vaaega c. kr. prit. reatltueljakega ttu)ida ta konje mi je uže ve* let man. V slednjem času sem tudi imel priliko. idr»»«Ueno moč Vašega flujida proti trganju po udih na svojnj osobi poskusiti. Njega vporabljenje me je trdovratnih revmatičnih bolečin, katere se prikazujejo posebno hudo pn mrzlem letnem času, popolnem oprostilo. Ta mpeh b Ttm ljcui naznanjajoč, Vas prosim, da mi doli zaznamenovano kmalu pošljete. (666) VBilovicah, dne" 2. februvarja 1881. Spoštovanjem Viadimir grof Liogothetti* c. kr. obrist pri deželnej brambi in posestnik. Robi se v vseh lekarnah. Glavna zaloga i Okrožna lekarna v Korneuburgu. Zahvala. Za vsestranske dokaze srčnega sočutja mej boleznijo in o smrti našega preljubega sina, ozi roma brata, gospoda Josipa Kriegerja, potem za izvenredno spremstvo pri pogrebu, za mnogo darovanih krasnih vencov, posebno slav. društvoma „Sokolu" in požarnej brambi in slav. pevskemu zboru čitalniškomu za mil* petje, izrekava najtoplejšo zahvalo. (143) Frančiška Kriegor, Ivan 8ohrey, mati. brat. V Ljubljani, dnč 4. marca 1882. Orgle na prodaj. V mestu <''mumiji so orgle farne cerkve na prodaj. Orgle imajo 12 spremenov in lep glas ter za kako manjšo farno cerkev ali podružnico popolnem zadostujejo. Prodajo se samo zato, ker si je fara večje in močnejše nove orgle omislila. Natančneje o pogojih in ceni izve se pri podpisanem župnem uradu. Mestni župni urad v Črnomlji, dno 1. marca 1882. 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zobne vode 1 steklenica SO kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. J. O. Kotne, umirov. dvorni založnik v MOdlingu (144—i) pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobi Be jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn-koezvji in v vseh lekarnah, droguerijah, partcun-n jah, pro-dajalnicab galanterijskih reeij itd. na Kranjskem. klobuke in čepke, kakor tudi kožuliovino (506—26) prodaja VW~ Anton lirejčl, v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic. (146—1) Vil j eni Vesel, župnik. Javna zahvala. V noči od 5. do 6. pr. m. mi jo požar hlev s senom, listjem in raznim orodjem vred upepelil. Zavarovan sem bil pri banki ,,SI.AVIJI", kutera mi je po svojem zastopniku g. Antona Uršiči iz Št. Vida dotično odškodnino točno in popolnem izplačala. Zalivali njem se tedaj glavnemu zastopu banke „8IjAVIJE" za natančnost v nje opravilnem redu in vsled tega ta narodni zavod vsem posestnikom gorko priporočam. Lozice, dnč 3. marca 1882. A. Zvanut. Marseilliška žolča (O-sillorte) za čistenjo in zboljšcvanje vina, kakor tudi navod se dobi -/.mcroni pri v Ljubljani, v Tavčarjevej hiši. Opomba. Najboljši uspeh garantiram, če se žolča pri meni kupi. (98—3) ♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»»♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦ t Umetne (55—9) O i zobe in zobovja! postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu v zlatu9 vulkanita ali celulojidu brez bolečin. Plombira s zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom zobni zdravnik A. Paichel, poleg Uradeckega mostu, v 1. nadstropji. Oznanilo. Prostor ob cesti ležeč pri parnem mlinu v Ljubljani, proti novej cerkvi in kasarni ležeč, za dve ali tri hiše, so proda iz proste roke. Prostor ta meri okolo 1000 sežnjev. — Proda se iz proste volje tudi kmetija na Jezici, biŠa s sadnim vrtom, klet, hlev za 10 glav živine, pod, An pa, 7 <>r:d njiv, 8 oral seuožet, vse blizu in v dobrem stanu. — Natančneje se izve v Krav jej dolini At. H v Ljubljani._ (113-3) V. LOBENWEIN itmralitii iielitr ■j v hotelu „pri slonu". ^ Fotografira se vsak dan. E5S BlUTREINIGUNGS- ^a30u.50 kr i SOkr.^ Gastlov kri čistilen eaj, to jako vplivno "dravilno sredstvo iz dobrih, nedra-žilnih, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in zlez, oživlja pre-bavljalni aparat. Mm pcsladkorjenc kri čistilne hgljict (škatljica po 30 in 50 kr.) (624—18) so najbolj renomlrano, najcenejše, pripravnojše sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidom, krvnemu natoku, revmi in po-dagr., proti boleznim na jetrih in žolči, proti izpahnenju. Najboljše blato odpravljajoče sredstvo za ženo in otroke. Pravi so oni preparati, ki nosijo firmo centralne zaloge: Lekarna , ,pri obelisku** v Celovci. Zaloga v L j u b Jj a n i: V. Trnkoczj; v P o st oj n i: A. Leban; v Kranji: K. Savnik; v Logatci: Al. Skala; vZagorji: A. Mihelič; vSemlinu: J. Straub. « (U5) 3 rt '5* 4 V, Mi m a Ji 3 _ D"? •« n n S? ■ JE 3-™ 4 9 d 8.» j J I g 5| •c a VB J "K* s " ca s «s N a E ■ •a » Bergerjevo medicinično rrn.ilo iz smole, priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim uspehom zoper vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Kergerjevo milo iz smole ima in koncentr. smole iz lcaa ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekanjeuju izogne, zahteva naj se odločno Bergerjevo milo iz smo.«- tO" •»al so pazi na znano varstveno marko. Pri trdovratnih poltnlh boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj so vedno samo Bergerjevo milo iz smole in žvepla, ker so inozemska ponarejanja neuspešni Izdelki. Kot milejše milo iz moi.» za odstranjonje vseh iieci»t€>MtlJ na polti zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmetično milo za umivanje ln kopanje pri vsakdanjej rabi služi Bergerjevo glicerin-nrilo iz smole, imejoče 35°/0 glicerina ter fino diši. (38—4) Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar e. iii;im\ v oni i. V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne zaloge pa imajo: V Ljubljani pri gg. lekarjih J. Svoboda, 6. Piccoli, W. Mayer in J. pl. V Idriji J. Trnkoczy. V Kočevji j. Braune. V Krškem J. Bomeker. Warto. V Uran j i K. Savni k. V Litiji Jos. Beneš. V Novem m< D. Rizzoli. V Radovljici A. Roblek. V Vipavi A. Konecny. Gosp. G. Piccoli, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 24 steklenic Vaše izvrstne Pranzeve esence. Slednjo pošiljatev sem uže mej razne bolnike v svojej župniji razdelil in vpliv je bil vedno izvrsten. V Fianoni, Istra, 22. avgusta 1881. Spoštovanjem Anton Vlaiio, župnik -kanonik. Znamenito! Prosim uljudno, pošljite mi 30 steklenic Vaše izvrstne Franzeve esence. Zahvaliti se imam le Bogu in Vam, da Bem se iznobil migrene, katera me je leta in leta nadlegovala. V Zenku, Hrvatska, 17. sept. 1881. Spoštovanjem Angelika Kling, (598—10) uradniška vdova. Znamenito! Tu je na mestu: „0ast zaslugam" ! Večkrat sem rabil Vašo odlično Franzevo esenco, mnogim bolnikom sem jo nasvetoval in dober uspeh nij izostal. V Chersanu, Istra, 27. junija 1881. Spoštovanjem Anton Lupetina, župnik-dekan. T in c tur a Ithei Composita ali Franz-ova esenca, izdelana po G. Piccoliji, lekarji „pri angelji", v Ljubljani, na Dunaj skej cesti, iz vegetabilnih subatancij sestavljena, s katero so si uže mnogi tisoči k zdravju pripomogli, kakor se razvidi iz pisem, ki dohajejo izdelatelju. Ona ozdravlja želodčne bolezni in na spodnjem telesu, klanje, krča, gastrično mrzlico, zaprtje, hemerojide, rumenico itd., ki je lehko smrtonosna, Če se za časa no kurira. Cena steklenici 10 kr. a. v. Naroča naj se pri izdelatelji: Gabrijel Piccoli, lekar „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti. Naročila se promptno proti povzetju efektuirajo. Pomada, vsled katere lasje rastu. (Po prof. dr. t' > 11 m. Shranite to naznanilo, ker ae redko objavi. Pfl ¡9 Ctllln " Mnogo tiaoč vzletno prehvaljenth sredstev za Iunč je I UJ