V vsakem žitu je tudi plevel. LETO LVII GLASILO SOZD HMEZAD, KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC ★ KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE * KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA ★ KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje ★ SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče * VRTNARSTVO Celje * nlIII KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec ★ INŽENIRING ★ KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA * JUL1J CELJSKA MESNA INDUSTRIJA ★ CEUSKE MLEKARNE Celje ★ HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec * STROJNA Žalec * MINERVA Zabukovica * GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec ★ AGRINA Žalec ★ JATA ZALOG Ljubljana ★ TAJFUN Planina ★ INTERNA ŠT. 7 - 1987 BANKA HMEZAD * HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec, DS Služba pravne pomoči in SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD LETO STRATEGIJ IN INFLACIJE Kot kaže zdaj, bo, če bodo napravili vse, kar so obljubili, leto 1987 minilo v znamenju pripravljanja strategij razvojne politike za posamezne gospodarske dejavnosti. Kot je znano, so že sprejeli strategijo tehnološkega razvoja države, prav tako so že izdelali in poslali delegatom skupščine SFRJ strategijo razvoja turizma, pripravljajo pa še strategijo razvoja gospodarskih odnosov s tujino, in sicer najprej celovito in splošno, nato pa še strategijo razvoja gospodarskih odnosov s posameznimi svetovnimi območji in državami, ki so med našimi pomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnerji. Pričakovati je mogoče, da se bo »med nadaljnjim delom« pojavila še kakšna strategija razvoja in gospodarke politike za katero drugo gospodarsko področje. Skušnjavi se je težko upreti, zlasti še, če se komu zazdi, da je odkril ključ, ki odpira vsa vrata. Očitno so ti dokumenti nekakšno nadomestilo za nekdanje dolgoročne razvojne načrte. Čeravno se zdajšnje strategije in nekdanji dolgoročni načrti po značajumed seboj precej razlikujejo, jim je skupno eno: skušajo začrtati ali vsaj predvideti lepšo prihodnost. Usoda dolgoročnih načrtov, o katerih se nihče ne spomni, da bi bili uresničeni, pa svari, da je v naših razmerah takšno prerokovanje lepše prihodnosti dokaj tvegano početje. Bilo je že prej, zlasti pa je še danes. Kot vse kaže, predvsem pa še, če tudi v prihodnje ne bo narejeno nič, o čemer govore, da je treba narediti, bo to leto potekalo tudi v znamenju močno pospešene inflacije - oziroma prihodnji čas smo uporabili povsem neumestno. Bitka je že odločena in to leto se ne more končati drugače kot z močno zvišano inflacijsko stopnjo v primerjavi z lanskim letom. Cene na drobno so bile že maja 94 odstotkov višje kot v istem mesecu lani in za 78 odstotkov nad povprečnimi lanskimi. Nedavno zvišanje prometnega davka za vrsto izdelkov, s katerimi bodo pokrili potrebe zveznega proračuna in financirali graditev avtomobilske ceste, je po računih sekretariata za finance povečalo drobnoprodajne cene za nadaljnje približno štiri odstotke. Potemtakem imamo že sredi junija za 98 odstotkov višjo inflacijo kot v istem lanskem razdobju (nemara za točko ali dve nižjo, saj so se tudi lani od konca maja do srede junija cene zvišale). To pomeni, da se bo inflacijska stopnja, četudi se ne bi nič več niti za dinar premaknilo, letos gibala nekako med 115 in 120 odstotki. Se večje zlo pa je v tem, da je inflacija v bistvu veliko višja, kot je videti, če upoštevamo zgolj navedene številke. GV. 23 PLANSKO POSLOVNA SKUPNOST HMEZAD-MERX PPS je imela sejo v hotelu Hmezad Golding - Rubin v Žalcu. Predsedoval ji je mag. Vlado Gorišek. Govorili so o nadaljnjem delu posameznih odborov, o projektu tovarne močnih krmil in o sovlaganju. Mag. Ivan Glušič je predstavil projekt izgradnje tovarne močnih krmil v Žalcu z obrazložitvijo določil samoupravnega sporazuma o sovlaganju sredstev, ki je izdelan v osnutku, o dosedanjih aktivnostih, stanju projekta, predračunski vrednosti in nujnosti intenziviranja nadaljnih aktivnosti. Predstavniki Hmezada so podrobneje obrazložili način predvidenega združevanja sredstev in lastniške pravice sovlagateljev, predstavniki Merxa pa so predlagali nekatere skupne aktivnosti ter tudi predlagali, da se razčisti vprašanje lastništva pri Združeni hladilnici. Sklenili so: Poslovni odbor soglasno podpira izgradnjo tovarne krmil v Žalcu in predlaga, da se čim prej pristopi k realizaciji projekta. V okviru SOZD Merx se skliče skupen sestanek z zainteresiranimi DO S uporabnicami in podrobneje obrazloži celoten projekt izgradnje in predlogov SaS o združevanju sredstev. Skupne seje se udeležita predstavnika SOZD Hmezad tov Jože Cetina in tov. Ivan Glušič. SOZD Merx prouči možnosti povečanja strukturnega deleža sofinanciranja in s tem povezanega lastninskega deleža in sicer zaradi drugačnega urejanja medsebojnih odnosov. Interni banki SOZD Hmezad in SOZD Merx skupno nastopata in sodelujeta pri zagotavljanju finančne konstrukcije. Sprejme se pobuda SOZD Merx, da se pripravi podrobnejšo informacijo o lastništvu dela objekta Združene hladilnice, zgrajenega v letu 1970 po pri-ncupu sovlaganja sredstev. Pred zaključkom seje je bila izmenjana problematika pristopa k realizaciji predloga RSNZ za nabavo helikopterja za potrebe UJV Celje. Ugotovili so, daje v obeh SOZD podoben pristop za ureditev te zadeve. J. O. ČESTITAMO 4. JULIJ - Dan borca 7. JULIJ - Praznik občine Žalec 22. JULIJ - Dan vstaje slovenskega naroda SOZD HMEZAD ☆ ☆ ☆ * 2 3 4 5 * 7 Večnamenski dom v Vinski gori. 7. JULIJ - praznik občine Žalec Kot vsako leto, smo praznovali pa celi občini. Glavna praznovanja so bila v Vinski gori že od maja. Zaključek bo 5. julija v prizidku osnovne šole v Vinski gori, ko bo ob 10. uri slavnostna seja zborov Skupščine občine Žalec, ob 15. uri pa osrednja proslava. Poleg številnih tekmovanj, turnirjev, razstav, srečanj, proslav in kulturnih prireditev so pomembne pridobitve: prizidek k osnovni šoli v Vinski gori, prevzem čistilne naprave v Kasazah in otvoritev nove blagovnice Savinjskega magazina v Žalcu. Ljudje se v krizi, sredi katere živimo, vse bolj javno in razvidno bojujejo za svoje ekonomsko, politično in človeško emancipacijo, njihove izkušnje pa prepočasi postajajo tudi sestavina naše teoretske zavesti. Sonja Lokar IZ VSEBINE: 2. stran - Seja DS SOZD Spomladanski sejmi 3. stran — Križem po enotah 4. stran — Proizvodnja mleka in mlado pitanega goveda v KZ Savinjska dolina — Žalec PRILOGA ZA HMEUARSTVO 5. stran — Med sadovnjaki Vzhodne Šta- jerske 7. stran - Pred žalska noč SEJA DELAVSKEGA SVETA SOZD SPOMLADANSKI SEJMI Člani delavskega sveta SOZD so se dne 12.6.1987 zbrali na drugi redni seji. Obravnavali in sprejeli so Poslovnik o delu delavskega sveta SOZD in imenovali člane odborov delavskega sveta v sestavu: Odbor za organizacijo, ekonomiko, informatiko in odnose v združenem delu Tanja SAVORGNANI - Minerva Milan KOLAR - Strojna Marjeta GROBLER - Agrina MilenaPOTOČNIK - KK Šmarje Breda ŽAGAR - Delovna skupnost Služba pravne pomoči Marjana MAJERLE - Mlekarna Lilijana JANČIČ - KZ Savinjska dolina Majda KOTNIK - Celjska mesna industrija Stane KRAJNC - Jata. Odbor za proizvodnjo Simon NAPOTNIK - Mirosan Drago ŠVAJCER - Kmetijstvo Žalec Vinko TOPLAK - Vrtnarstvo Martina KRAJNC - KZ Savinjska dolina Ivan GOLIČNIK — Mlekarna Rafaela ŽAJN - KZ Ilirska Bistrica Ivan MLAKAR - Kmetij ski kombinat Šmarje Ivan RAK - KZ Sl. Bistrica Maks TUKAJEV - KZ Drava Odbor za finance in komercialo Alojz POSEDEL - Agrina Ingnac SENČAR - Celjska mesna industrija Marija SEIBERT - Export-import Slavko MEŽNAR - Interna banka Marija AZAROV - Jata Marija PRISTOVŠEK - Gostin-stvo-turizem Kurt K3NDELHOFER - Minerva Lilijana JANČIČ - KZ Savinjska dolina Miran BUKOVEC - Strojna Odbor za investicije in razvoj Polde ŠKAFAR - Hmezad Inženiring Savo ČURČIČ - Minerva Milan FELZAR - KZ Slovenska Bistrica Janez LUŽEVIČ - Kmetijstvo Žalec Branko ROBIČ - Strojna Bojan KAJBIČ - Mlekarna Demetrij KOŠTOMAJ - Celjska mesna industrija Ivo PUHAR - Jata Marija KOROŠEC - Interna banka V nadaljevanju seje so obravnavali še: - pregled sklepov 12. redne seje in 1. seje novoizvoljenega delavskega sveta SOZD, - sanacije OZD, ki so poslovale v letu 1986 z izgubo, : - informacija o delu Konzorcija za Mčdto, - poročilo o delu Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx, - informacijo o izgradnji Tovarne močnih krmil, - razširitev dejavnosti DO Strojna TOZD PKM Žalec, - dopolnitev letnih planov. Poleg navedenih točk dnevnega reda so člani delavskega sveta opravili še razrešitve in imenovanja s sprejemom naslednjih sklepov: Za predsednika PO SOZD Hmezad Žalec se imenuje mag. Vlado GORIŠEK, roj. 10. 7. 1930 iz Žalca, dosedaj presednik PO SOZD. ■k Za podpredsednika poslovodnega odbora SOZD Hmezad Žalec se imenujeta: Jože BREŽNIK, roj 28. 2. 1937, dipl. kmetijski inženir iz Arje vasi pri Petrovčah za področje proizvodnje, dosedanji podpredsednik za to področje; Jože ČETINA, roj. 10. 6. 1941, dipl. kmetijski inženir iz Sp. Grušo-velj pri Šempetru za področje organizacije, ekonomike in poslovne informatike, dosedanji podpredsednik za to področje. ★ Za direktorja delovne skupnosti Službe pravne pomoči SOZD Hmezad Žalec se imenuje Marko Savinek, roj. 7. 1. 1957, odvetnik, dosedanji vršilec dolžnosti direktorja DS Službe pravne pomoči. ★ V komiteju za SLO in DS SOZD se razreši tov. Marjeto GROBLER, namesto nje se imenuje tov. Janez ŠKETA. Za člana oz. delegata v organih STOFO - odbor za sladkovodno ribištvo se imenuje kot predstavnika SOZD Hmezad dr. Borisa Skalina, direktorja DO Inženiring Delavski svet SOZD podpira imenovanje Andreja Sotelška - direktorja DO Jata Ljubljana - za člana izvršilnega odbora STOFO. •k Razreši se dosedanji uredniški odbor Hmeljarja v sestavi: Metka VOČKO, Slavko KOŠENINA, Martina KRAJNC, Eva ORAČ, Branko POVŠE, Marija KROFLIČ, Milan LEŠNIK in Marta SMRDELJ in se imenuje nov: Ivanka KRAGL - Mlekarna Pavlina GLUŠIČ - KZ Savinjska dolina Marija KROFLIČ - Agrina Jožica KRAJŠEK - Export-import Branko POVŠE - DSSS SOZD Darko SIMONČIČ - Kmetijstvo Žalec Nives JERMAN - Gostin-stvo-turizem Milan KOLAR - Strojna predstavnik Inštituta za hmeljarstvo za strokovno prilogo Hmeljarja B. P. SOZD Hmezad je aktivno sodeloval na treh velesejmih; Alpe Adrija, v Zagrebu in Novem Sadu. Usklajevanje in enotno nastopanje na sejmih je bilo organizirano preko komercialne koordinacije. Sejem Alpe Adria na Ljubljanskem gospodarskem razstavišču je bil pod geslom »Človek in prosti čas«. Poudarek je imel na turističnem in prehrambenem delu (navtika, počitnikovanje, pokušine, dom, zelišča, vrtne ute, itd.). Sejem nima koncepta, je pa interesanten zato, ker se preko njega lahko dobijo tudi sejemski kontingenti. SOZD Hmezad je imel svoj razstavni in poslovni prostor v zaprtem prostoru, kjer je bil prehrambeni del. V tem prostoru so bili vsi pomembnejši slovenski sozdi (Mercator, Emona, TIMA, TIMAV, itd.). Hmezad je imel poleg splošnega Hmezadovega programa poudarek na mlečnem, perutninskem, čebelarskem in zeliščarskem programu. Pokušine so bile za obiskovalce organizirane z vnaprej določenimi termini. Za poslovne obiske sta bila na voljo dva na pol odprta poslovna prostora. Poslovni uspeh je težko oceniti, bilo pa je precej razgovorov v zvezi s prodajo Hmezadovih proizvodov. Konkretne dogovore so vodili posamezni komercialisti in tudi direktorji članic. Na Zagrebškem velesejmu je razstavljajo na 21 ha ca. 2.000 raz-stavljalcev iz domovine in tujine. Na tem sejmu se je poslovni in ostali svet srečeval z najnovejšimi dosežki v tehnologiji in razvoju ter s prikazi blaga, ki so dosežek modernega sveta. Sejem je imel poudarek na prehrani, tekstilu, kemiji, opremi za kmetijstvo, prometu, lesni industriji in malem gospodarstvu. Posebno mesto so imeli inovatorji. SOZD Hmezad je razstavljal na dveh mestih (do letos je imel tri razstavna mesta), in sicer v zaprtem »prehrambenem« prostoru z vsemi proizvodi Hmezada, ki sodijo v prehrambeni krog, ter trgovskem z neprehrambenim blagom na odprtem prostoru. V zaprtem prostoru, v največji dvorani, ima Hmezad že deset let isto mesto, zato so poslovni partnerji navajeni obiskovati naše razstavno mesto. Letos je bilo pri nas veliko poslovnih obiskov. Veliko zanimanje je bilo za mlečne proizvode, proizvode iz perutninskega mesa, skratka za vse nove Hmezadove proizvode. Aktivno so sodelovali komercialisti in nekateri direktorji članic. Konkretno so bili sklenjeni dogovori za mlečne izdelke in za proizvode, ki jih ima Agrina v programu. Export-import kot vedno s svojim inženiringom uspešno zaključuje dogovore na vseh sejmih. Bili smo deležni številnih odlikovanj za mlečne izdelke, precej manj pa je bilo aktivnega dogovarjanja na zunanjem prostoru, tako kot pri drugih, je vedno manj zanimanja za kmetijsko opremo. Na sploh lahko ocenjujemo, da je bil sejem v Zagrebu precej manj obiskan kot prejšnja leta. Morda je poleg splošne krize pripomogla k temu visoka vstopnina (1.000.-din/osebo). Spomladanski sejem je običajno slabše obiskovan kot jesenski. Ugotovili smo, da niso sodelovali iz Slovenije Emona, Merx, ABC. Že štiriinpetdeseti sejem v Novem Sadu je tradicionalni mednarodni kmetijski sejem. Sodelovalo je ca. 1600 razstavljalcev iz Jugoslavije in inozemstva. Kot vedno so tudi letos bila razna strokovna predavanja ter strokovno ocenjevanje dosežkov. Podeljena so bila številna prizna* nja. Velik del sejma je bil posvečen živinoreji. Živino šo razstavljale razne jugoslovanske in tuje organizacije. Iz Slovenije sta razstavljala Mercator in ABC. Ocenjevanje in podeljevanje priznanj je v času sejma bilo javno. Računajo, da je bilo razstavljene nad 4.000 glav razne živine. SOZD Hmezad je imel že drugo leto stalno razstavno mesto na ca 500 m2 na zunanjem in zaprtem prostoru, kjer je perutnina Na zunanjem delu je letos aktivno nastopalo več članic Hmezada (MI, ST, AG, El). Kot na vseh sejmih je bila opazna kriza pri manjšem številu obiskovalcev. Aktivnosti na sejmu so se vodile preko komercialistov posameznih DO. DO Minerva je imela več razgovorov o prodaji drenažnih cevi. Računa se, da bodo te razgovore uspešno nadaljevali in ugodno zaključili. DO Strojna, TOZD Grames uspešno prodira s sistemom namakanja, ki že drugič praktično demonstrira Sistem na sejmu. Za namakanje je izredno velik interes, posebno še za individualne vrtičkarje. Začel se je tudi razgovor s projektanti, preko katerih bi se vključevali z večjimi namakalnimi sistemi. DO Export-import je kot vsako leto imela številne razgovore v zvezi z uvozom in izvozom, enota inženiring pa je uspešno vodila razgovore v zvezi z mlekarsko opremo. DO Agrina je imela razen pri žitaricah manj uspeha. Za mehanizacijo je manj zanimanja, razen za nekaj koruznih kombajnov (po stari ceni). DO Strojna, TOZD PKM je prav tako slabo zaključevala na sejmu. Krompirjeva mehanizacija je problematična zaradi cene krompirja, saj je dosegal semenski krompir komaj 30 din/kg v Vojvodini. Veliko je bilo zanimanje za novitete, ki jih je razstavila TOZD PKM. Posebna pozornost se je kazala pri sadilcu zelenjave. DO Jata je imela svoje mesto v sklopu perutninarjev in uspešno (Nadaljevanje na 3. strani) Kmetijski kombinat Šmarje KRIŽEM PO ENOTAH S koordinatorjem za družbeno kmetijsko proizvodnjo dipl. inž. kmet. Francem Vrstovškom sva po daljšem deževnem obdobju prekrižala Šmarsko in Kozjansko. Vedno lepi griči in doline imajo spomladi še poseben čar. junija in bodo razprodajali do 20. to je kar cel mesec prej. Kure bodo po 2.500,- petelini pa po 3.000 - din. Utemeljitev: valilna jajca ne gredo v denar, nesnost ni najboljša. Naslednja vselitev bo septembra. V Imenem sva na dvorišču sre- Pogled s skrbniških obnov proti Boču. Skrbnik. Veliko starega je obnovljeno, kar ni, pa še bo. V pogovoru z enim od treh mladih sadjarjev je vela sproščenost, zagnanost do organiziranega strokovnega in plodnega ter tudi fizičnega dela. Nasadi v smeri Boča so izorani. Sedaj čakajo, da okoličani doma postorijo najnujnejše, potem pa bodo drevje iz plantaže zvozili domov za drva. Potem bodo terase poravnali. Položnejše bodo zasadili z jablanami, strmejše pa z višnjami, ribezom in morda še z bezgom. Na TZO v Bistrici ob Sotli sva videla na steni velik načrt bodočih melioracij ob Sotli. Upravnik mi je tolmačil usklajenost številnih interesov ribičev, lovcev, vodarjev in ekologov na načrtu. Upa, da bodo končno Sotlo ukrotili, pridobili in uredili površine za_ krmne in industrijske rastline. Če ne bodo pohiteli, ne bodo več zadoščali vsi intervencijski skladi. Kljub temu, da je 8. junij, so redki travniki pokošeni. Koruza je komaj vidna, pa tudi hmelj je skoraj en meter v zaostanku. Vsi pričakujemo vsaj krajše lepo vreme. Šmarska sirarna pred otvoritvijo. nem času posejali ustrezno mešanico za podor. Potruditi se bo treba na drugih površinah za čim boljši donos, da bo izpad proizvodnje manjši. S Strojne Grames Žalec je prišel tov. Širše. Tudi oni bi radi nadaljevali in dokončali melioracije, a jim kljub prizadevanju deževje ne dopušča. Na skupnih službah KK v Šmarju so imeli kolegij. Mimogrede sva ujela, da se krhajo odnosi pri proizvodnji valilnih jajc in da nameravajo v novi sirarni pričeti z delom julija. Na Hajnskem je bila tov. Brigita - vodja farme nesnic - zaradi skorajšnjega odhoda na razgovore v Jato vznemirjena. Ali naj bo ves trud, ki ga je vložila s kolektivom v organizirano proizvodnjo v urejanje odnosov in lepše okolje, zaman? Sedaj imajo 25.000 nesnic in okrog 3.000 petelinov. Iz Jate je pravkar pripeljal s tovornjakom krmo in jo polni v silose. Na Jati je vodja farme izvedela, da bodo pričeli jato prodajati že 10. Farma nesnic na Hajnskem bo do septembra prazna. Spomladanski sejmi (Nadaljevanje z 2. strani) vodila razgovore o prodaji plemenskega oziroma reprodukcijskega materiala. Računajo, da bodo v Vojvodini pričeli masivneje s proizvodnjo piščancev. DO Mlekarna je razstavljala svoje proizvode v sklopu združenja Mlekosim ter imela zelo uspešne razgovore v zvezi s prodajo sirov in čebelarskih proizvodov. Hmezad je prejel na sejmu številna priznanja in medalje (ML, ST, JATA). Na splošno ugotavljam, da so sejmi manj obiskani kot prejšnja leta, da so poslovni dogovori oz. razgovori vedno težji. Izredno visoki sejemski stroški bodo narekovali, da se bomo morali obnašati še bolj racionalno, da bomo nastopali le tam, kjer bomo računali na uspeh. Sama priprava in izbor kadrov, ki aktivno delajo na sejmu, bi morala biti temeljitejša. Zlasti smo slabo opremljeni z informacijskimi materiali. čala Martina Likeba - vodjo poljedelstva. V pozdrav je dejal: »Kristal je zopet crknil!« To je veliki traktor Zetor. Sicer pa je Imensko polje kljub drenažiranju po obilnem deževju tako mokro, da ni možno nobeno strojno delo. Tov. Vrstovšek je svetoval: Ne delajte zemlji sile! Če vreme ne bo dopuščalo drugače, boste v primer- Nad Kozjem sva obstala in občudovala hmeljišča, ki so od daleč lepa, od blizu pa so na težki zemlji redkejša, stara in težavna za delo. Koordinator meni, da se je izboljšala kvaliteta del. Pri gnojenju bobe-ka pa sva opazila, da traktorista hmeljarja nestrokovno nakladata in mešata mineralna gnojila v trosi-lec. VY V MERXU LETOS ZA 13 MILIJARD NALOŽB Glede na rezultate poslovanja in po oceni najbolj bistvenih postavk, ki govorijo o delu in življenju nekega kolektiva, je SOZD Merx dosegel lani med osmimi slovenskimi agroživilskimi organizacijami najboljši uspeh. To je tudi potrdilo, da je sestavljena organizacija dobro organizirana in na pravi poti. Ne glede na občinski program »P«, imajo v Merxu trenutno v obdelavi okoli devetnajst razvojnih nalog. Samo za naložbe pa nameravajo letos odšteti okoli 13 milijard dinarjev, pri čemer pa ni šteta investicija v zdravilišču na Dobrni, ki bo stekla s soudeležbo finskega kapitala in ki bo skupaj znašala tudi okoli 13 milijard dinarjev. SOZD Merx torej dobro posluje, lahko bi rekli, da so rezultati nad pričakovanji. V sestavljeni organizaciji v celoti uresničujejo sprejete poslovne orientacije. Nadaljevanje je pomembna ugotovitev, da se zboljšuje akumulacijska sposobnost. V programu je 78 naložb, od teh 40 prednostnih, 18 pa ključnih. Ena večjih naložb bo letos servis pri Avto Celje, so pa še druge in segajo na vsa področja od kmetijstva, trgovine, do živilske industrije itd. Alojz Lilija Fanta, tako se ne dela. INDOK SifHBBpEE^šSi Proizvodnja mleka in mlado pitanega goveda v KZ Savinjska dolina - Žalec Po 8 letih smo ponovno organizirali živinorejsko razstavo v Braslovčah, s katero smo prikazali napredek v živinoreji na našem področju in rejce spodbudili k še večji proizvodnji mleka in mesa. S HMEZAD KZ »Savinjska dolina« Žalec združuje delo in sredstva 2108 združenih kmetov. Pogodbena proizvodnja je pri proizvodnji hmelja, mleka, pitanju govedi in prašičev, vzreji pujskov, pitanju piščancev, proizvodnji konzumnih jajc, proizvodnji sadja, pšenice, koruze in vrtnin. Glavni proizvodi so hmelj, mleko, goveji pitanci in brojlerji. V letu 1986 je bilo v pogodbeni odkup vključenih 921-združenih kmetov s 3669 kravami, ki so oddali 8.521.386 litrov tržnega mleka s 3,8 % tolšče. Povprečno je bilo oddano na kravo 23221 tržnega mleka, kar je premalo in je rezultat prevelikega števila majhnih kmetij. Tako posamezna kmetija redi v povprečju samo 3,98 krave. Problem najbolj dopolni število krav na kmetijo, ki je naslednji: 1 do 4 krave redi 639 kmetij to je 69 % 5 do 9 krav redi 236 kmetij to je 26 % 10 do 15 krav redi 35 kmetij to je 4 % nad 16 krav redi 11 kmetij to je 1 % SKUPNO 921 kmetij 100 % Na kmetijah z nad 7 kravami dosegamo precej večjo povprečno tržno mlečnost in to nad 3400 1 mleka. Največji napredek pri proizvodnji mleka je bil dosežen na preusmerjenih kmetijah v mlečno proizvodnjo. V letu 1986 so naslednje preusmerjene kmetije oddale nad 50.0001 mleka: Količ. odd. Povp. trž. proizv. Kmetija Kraj mleka na kravo 1. HS BRIŠNIK Prekopa 1 190.617 7.059 2. HS MEŠIČ Polzela 209 110.278 5.513 3. HS CIZEJ Podvin 50 90.923 4.546 4. ZAGOŽEN Jože Matke 11 85.498 4.749 5. HS ROŽIČ Zakl 10 84.486 5.280 6. HS KUNST Sp. Grušovlje 12 81.339 5.083 7. HS ROJNIK Sp. Grušovlje 80.849 5.053 8. HS COKAN Roje 1 75.538 4.196 9. HS PISTOTNIK Ločica 44 74.331 4.645 10. HS RAKUN Založe 9 69.084 3.454 11. ŠPORIN Janko Prekopa 20 64.947 4.639 12. HS OGRAJENŠEK Podkraj 1 62.481 3.471 13. TERGLAV Milica Zg. Grušovlje 30 61.809 4.754 14. RIBIČ Martin Latkova vas 6 60.446 6.044 15. HS GLUŠIČ Sp. Grušovlje 7 55.441 4.264 16. ZUPAN Ludvik Ločica 43 51.286 3.663 dardrii laktaciji 39121 mleka s 3,8 % tolšče z odstopanjem od povprečja ŽVZ za + 3071 mleka. V AP in A kontroli postopoma povečujemo število živali in vključujemo nove kmetije z izboljšanjem pogojev reje in kvalitete živali. Združeni kmetje v KZ Savinjska dolina Žalec imajo v pitanju 5381 živali. Nad 10 pitancev redi 155 kmetij. V pitanje so usmerjen kmetije z malo delovne sile in veliko hmelja. V zadnjih devetih letih je bila v KZ Savinjska dolina Žalec dosežena naslednja proizvodnja goveda v tonah: Leto MPG Ostalo govedo Teleta za zakol Govedo za zakol 1978 1.062 221 75 1.358 1979 1.413 195 74 1.682 1980 1.367 148 66 1.581 1981 1.428 219 35 1.682 1982 1.393 176 31 1.600 1983 1.465 124 15 1.604 1984 1.556 190 31 1.777 1985 1.405 150,5 34,5 1.590 1986 1.415 149 20,4 1.584,4 Količina mlado pitanega goveda (MPG) se je od leta 1978 do 1986 povečala za 353 ton, kar znaša 33,2 %. Največjo tržno proizvodnjo MPG smo dosegli v letu 1984, ko so bile boljše tržne razmere kot v lanskem letu. Kljub velikim naporom pospeševalne službe in rejcev proizvodnje MPG 1556 ton nismo mogli obdržati zaradi podaljšanega pitaja, zmanjšanja dnevnih prirastov in smo v zadnjih dveh letih zmanjšali prirejo za 141 ton. V letu 1986 so navedene kmetije oddale največ mlado pitanega goveda: Kmetija Kraj Živa teža oz. prirast 1. VRANIČ Ivan Prekopa 28 18.335 kg 2. FLORJAN Branko Kapla 65 18.304 kg 3. JUHART Ivan Orla vas 16 12.032 kg 4. POVŠE Ivan Podlog 11.993 kg 5. CEVZAR Rudi Andraž 56 11.764 kg 6. HROVAT Julij Podvin 26 11.551 kg 7. ČETINA Jože Grušovlje 10.767 kg 8. JOŠT Elizabeta Gotovlje 31 10.636 kg 9. MAHOR Ivan Zakl 8 9.639 kg 10. POVŠE Jože Orla vas 12 9.600 kg 11. PLASKAN Drago Braslovče 9.280 kg 12. ŽAGAR Zoran Dobriša vas 8.607 kg 13. VOŠNJAK Ivan Podvin 33 8.156 kg 14. KRONOVŠEK Franc Topovlje 21 7.909 kg 15. POVALEJ Vinko Kasaze 41 7.874 kg Na najboljši kmetiji je bila dosežena odlična povprečna tržna mlečnost na kravo in znaša 7.059 1 mleka. V zadnjih 9 letih je bilo v KZ »Savinjska dolina« Žalec dosežena naslednja tržna proizvodnja mleka: Leto količina mleka v litrih 1978 6,506.908 1979 6,334.565 1980 6,674.929 1981 6,609.884 1982 6,388.979 1983 7,107.745 1984 8,055.125 1985 7,779.618 1986 8,521.386 V devetih letih se je povečala tržna proizvodnja za 2,014.478 litrov mleka, to je za 31 %. Povečanje med leti ni enakomerno zaradi tržnih razmer. V kontrolo proizvodnosti po sistemu AP in A je vključenih 1061 krav. V letu 1985 smo pri teh živalih dosegli povprečno mlečnost v stan- Po sklepu živinorejskega odbora KZ »Savinjska dolina« Žalec smo razstavljali vse tri pasme, ki se redijo na našem področju, da so vsi rejci lahko pokazali vloženo delo in živinorejski trud pri vzreji in negi živali. Pasemsko so živali bile zastopane glede na številčni sestav na našem področju. Prav tako so se obiskovalci lažje seznanili s kvaliteto in prednostjo posamezne pasme, ter si jo podrobno ogledali. Od leta 1978 od 1986 se je povečala tržna proizvodnja mleka za 31 % in mlado pitanega goveda za 33,2 %. Dosežen je velik proizvodni napredek, ki je rezultat dela rejcev in strokovne službe. Pred rejci in strokovno službo še stojij o nove naloge, proizvesti še več kvalitetnega mleka na kravo in doseči večji dnevni prirast pri pitanju goveda. Jože ŠALAMUN, dipl. ing. agr. Slovenske rakete? Že kakšen mesec jev Sloveniji v stalni pripravljenosti 81 operativnih strelnih mest za obrambo pred točo, ki so pod okriljem skupnosti -za obrambo pred točo osrednje Slovenije in jih s protitočnimi raketami oskrbuje edini jugoslovanski proizvajalec iz Titograda. Lansko leto smo v Sloveniji izstrelili okrog 11.000 raket, ki so zaradi slabe in neustrezne kvalitete povzročile tudi veliko zmed in škode. Letos je skupnost za obrambo pred točo, ki ima sedež v Sevnici, naročila v Titogradu 10.200 raket, vendar pa bodo zaradi dosedanjih slabih izkušenj pri prevzemu precej bolj poostrili kontrolo. V skupnosti za obrambo pred točo so se tudi odločili, da bodo pripravili slovensko protitočno raketo. Prve serije domače rakete bi lahko dobili že čez dve leti. Onemogočiti bakterije v prehrambeni industriji Avtor ULRICH VERHOEFEN, tehnični direktor pri ULTRAFILTER LTD, TAMWORTH, ENGLAND B 77 4 DS Sterilni zrak je v današnjem času nepogrešljiv v prehrambeni industriji. V vse več primerih so standardi čistoče vse bolj ostri skupno z zahtevami po boljši trajnosti končnih izdelkov, kot je pokvarljivo prehrambeno blago. V tem članku avtor omenja nekaj problemov glede okužbe z bakterijami in opisuje, kako se je standard dvignil z najnovejšimi visokoučinkovitimi sterilnimi filter sistemi. ★ Onesnaženje (okužbe) z bakterijami nastanejo pri veliki večini polnilnih postopkov. Da bi to preprečili, morata biti embalaža in zrak v prostoru sterilna. To ni važno samo zaradi samoumevnih varnostnih razlogov, ampak tudi zaradi ekonomskih. Trajnost pokvarljivih prehrambenih artiklov se precej lahko podaljša z vzdrževanjem sterilnih pogojev. Zato imajo pakirni stroji montiran liminarni sistem (to je sistem pihanja zraka v eno smer) na strani s kompresiranim zrakom. Kjer se morajo pokvarljivi prehrambeni izdelki hraniti dalj časa, se na splošno raje uporabljajo ventilacijski sistemi. Ker po navadi potrebujejo velike količine zraka, se včasih odpovejo sterilnemu, kompresiranemu zraku za ventilacijo zaradi porabljene energije in stroškov. Obstaja pa ekonomska alternativa za konvencionalne sisteme ventilacije s kompresiranim zrakom. Pri tej se ventilacijski zrak filtrira, potem ko je bil kompresiran, s filtri z veliko kapaciteto. Novi razvoji visoko-storilnih sterilizacijskih filtrov so omogočili, da so instalacije takih filtrov postale ekonomične in donosne. V fermentacijskih procesih je potreben zrak, ki ustvari vrtinec v fermen-terju, da zagotavlja atmosferski kisik, ki je potreben za reakcijo. Za zagotovilo, da proces fermentacije ni oviran ali preprečen zaradi prisotnosti nezaželenih mikroorganizmov, mora biti uporabljen zrak sterilen in v mnogih primerih brez bakterij. Tudi zrak, ki uhaja iz fermentorja, mora biti sterilno filtriran, da prepreči sekundarno kontaminacijo. Mikroorganizmi, ki so v izobilju Zrak iz atmosfere vsebuje bakterije, ki kar mrgolijo. To so glive kvasovke, glive, bakteriof age in virusi. Ti mikroorganizmi so komaj 0,01 //m veliki in zrak v industrijskih prostorih, celo opremljenih s klimatskimi napravami, lahko vsebuje 1000 do 5000 bakterij na kubični meter. So veliko premajhne, da bi jih zadržali kompreSijski vhodni filtri. Linije za kompresiran zrak in kontejnerji (posode) so idealna tla za njihovo razmnoževanje. Kompresiran zrak' je izpostavljen kontaminaciji (okužbi) med procesom kompresiranja in tipični pogoji, kot so temperatura okrog 30 "C in 100 % atmosferska vlaga nudita idealne prehranjevalne pogoje, vodo in visoko vsebnost kisika. Danes se sterilni zrak dobi z mehanskim filtriranjem zraka. Tu razlikujemo površinsko filtriranje, pri katerem se uporabljajo mikroporaste membrane in visoko učinkovita filtracija z dvostopenjskim globinskim filtracijskim učinkom. Mikropome membrane so lahko nabrane v gube in so posebno primerne za sterilno filtracijo metričnega plina ali tekočin. Za sterilno filtracijo zraka in plinov se danes uporabljajo ekonomični visokoučinkoviti filtri, ki delujejo po sistemu globinske filtracije ULTRA-FILTROVE MIKROFIBERSKE TKANINE IN FILTRIRNE ENOTE ZA GLOBINSKO FILTRIRANJE. Zelo fina vlakna z glavnim premerom 0,2 /¿m so položena tridimenzionalno in zvezana skupaj z neke vrste sigastim procesom. Tkanina (mreža) iz mikrovlaken Mreža iz mikrovlaken, ki ne predstavlja hrane za mikroorganizme, je biološko popolnoma neaktivna. Vsi okužitelji do velikosti 0,01 /im se odstranijo z 99,99999 % učinkovitostjo. Ločenje je doseženo s silo nedelavnosti, z direktnim kontaktom in z difuzijo. Mikroluknjičaste membrane filtrirajo na površju in skoraj ne zadržujejo delce prahu. Za industrijske namene je važno, da se sterilna filtracija vzdržuje preko dolgih period z zadostno varnostjo. Vzrok za uspeh globinske filtracije v sterilnih aplikacijah je njihova visoka zmožnost za zadrževanje prahu povezana z njihovo zmožnostjo, da ločujejo zelo majhne organizme. Globinski filtri vzdržijo v linijski parni sterilizaciji, kjer se uporablja nasičena para pri temperaturah med 130-160 "C. Mreže iz brez-veznih steklenih vlaken zdržijo temperaturo do 500 °C in so zelo močne. Sistemi niso odprti za zunanji zrak in tako se izognejo rizikom okužbe. Standardi čistosti kompresiranega zraka, plini in tekočine lahko imajo glavni vpliv na varnost in produktivnost v procesih sterilne produkcije. Visoka zmogljivost in sterilni filtracijski sistemi veliko pripomorejo k uspehu. Informacije dobite pri: ULTRAFILTER LTD., 33 Sandy Way, Amington Industrial Estute Tamworth, Staffordshire, England, B 77 4 DS CENENI ROČNI TERMOHIGROMETER V Britaniji so konstruirali praktičen ročni termohigrometer z&hitro, učinkovito in ceneno merjenje temperature in vlažnosti zraka. Proizvajalec zatrjuje, da je to najcenejši tovrstni instrument na trgu. Izdelali so ga po najsodobnejši tehnologiji. Relativno vlažnost meri v obsegu od +10 do +95 % RH, temperaturo pa v mejah od 0 do +60°C. Kazalo s tekočim kristalom lahko kaže tudi temperaturne vrednosti, izražene v stopnjah Fahrenheita. Temperatura in vlažnost se lahko s tem instrumentom merita tudi na krajih, do katerih je bilo prej nemogoče priti in sicer po zaslugi sonde, ki jo priključijo na instrument z meter dolgim kablom. Naprava se napaja iz 9-voltne baterije, ki omogoča 100 ur delovanja. Instrument je namenjen za uporabo v vseh industrijskih panogah, v komercialnih podjetjih in zdravstvenih ustanovah, kjer sta vlažnost in temperatura izredno pomembni. Meri 180 x 83 x 46 mm, tehta pa 350 gramov. Instrument in sonda sta v ohišju iz termoplastike, odporne proti udarcem. Po želji uporabnikov dobavljajo instrument z dodatno torbico iz mehke plastike in škatlo iz trde plastike. Uporabniki: vsa področja, kjer sta pomembni vlažnost in temperatura zraka. Proizvajalec: Trace Automation, Capital House, 89 Herne Road, Bushey, Watlord, England WD2 3LP. Med sadovnjaki Vzhodne Štajerske KZ Savinjska dolina je organizirala pod vodstvom dipl. inž. Mateja Čulka izlet sadjarjev v »Sadovnjak Avstrije«. Pod strokovnim vodstvom dipl. inž. Franca Lomber-gerja smo si temeljito ogledali 7-hektarski sadovnjak, ki je večinoma pod mrežo, sadjarja Ledineka v Ottenbergu. Letošnja letina bo podpovprečna. Ob sadni cesti, ki se vije severno in vzhodno od Graca po slikovitih gričkih poraslih s sadovnjaki jablan, tu in tam tudi bresek in nasadi bezga, smo si ogledali sadovnjak kmeta Dreisiebnerja, ki ima 3 ha vinograda, 7 ha sadovnjaka in 10 ha gozda. Od živali le 2 mački. Skoraj vsak kmet ima »pušenšank«. Prodaja le, kar pridela sam: jabolčnik, vino, žganje, jabolka, domače jedi. Kmetije so lepo urejene in čiste. Na »pušenšanku« pri Kelzu smo zapeli ob jabolčniku. Saj gre. UTRINEK Z OBISKA NA KMETIJI Ko smo bili na kmetiji v Podvrhu pri kmetu Turnšku, smo spoznali različne domače živali. Prijazen kmet nam je razkazal kmetijo in gospodarska poslopja. Pokazal nam je, kako se molze krava, kako se gospodari na kmetiji in še druge stvari. Od domačih živali smo spoznali: krave, bike, teličke in psa. Po ogledu smo se drsali po bregu navzdol in se sploh prijetno zabavali. Postreženi smo bili s slastnimi piškoti. Takšnih poučnih naravoslovnih dni si še vsi želimo. Rok Polajžer 2. a O Š Braslovče Nekaj vtisov z obiska pri avstralskih in novozelandskih hmeljarjih (2. nadaljevanje in konec) Še nekaj vtisov iz Nove Zelandije Po končanem programu obiska v Tasmaniji sva se skupaj z Jimom odpravila še v Novo Zelandijo. Človek bi rekel, saj to je čisto blizu Avstralije, najbližja sosedna država. Pa je 1500 do 2000 km oddaljena od Avstralije, 10.600 km od Južne Amerike in 2.300 km od Antarktike. Pri nas moraš na taki razdalji preleteti že kar celo vr- sto držav. Zjutraj sva se s taksijem odpeljala na letališče. Tudi taksi je Jim plačal s kreditno kartico. Ob 6.45 sva odletela proti Melbournu. Tam sva izkoristila krajši postanek za razgovor s predstavnikom hmeljarjev iz Viktorie (Južna Avstralija) g. Crokkom. Pogovarjali smo se o težavah v hmeljarstvu in o možnosti vključevanja njihove hmeljarske organizacije v program kongresa 1988. Ob 11. uri sva imela let proti Christ-cchurc-u, ki leži na južnem otoku Nove Zelandije. Čim bolj se je približeval čas odhoda, tem bolj se je stopnjevala najina negotovost, ali bova sploh lahko odletela. Stavkalo je namreč del letaliških delavcev, ki polnijo letala z gorivom, in je bila zato vrsta poletov odpovedanih. Imela sva srečo, najin let novozelandske letalske družbe TE 52 ni bil odpovedan. Izgleda, da so nalivalci bojkotirali le domače letalske družbe. Kasnitev odhoda bi nama povzročila velike težave, ker bi se nama porušile vse nadaljnje zveze in s tem že pripravljen program obiska v Novi Zelandiji. Odleteli smo po voznem redu ob 11. uri in po 3 urah in 20 minutah prispeli v Christehurch, kjer je bila ura zaradi časovne razlike (+ 2 uri) že 16.20 popoldan. Še dvakrat sva morala presesti. Najprej sva letela do Welingtona (približno 45 minut) potem pa še z manjšim dvomotornim propelerskim letalom do Nelsona, kamor sva točno po voznem redu prispela ob 20.35 uri. Na letališču naju je pričakal sekretar njihove hmeljarske trgovske zveze Newzeland Hop Marketing Committee (g. Savage) ih naju prepeljal v Hotel The Rutherford. Nelson je središče novozelandskega hmeljarstva. Nova Zelandija je manjša hmeljarska dežela, ki ima okrog 200 ha zemljišč, pridela pa okrog 4001 hmelja naslednjih kultivarjev: superalpha, green bu-let, sticklebract in alphaaroma. Vsi so triploidibrez semena. Že nekaj let sodelujejo vIHB kot pridruženi član (za redno članstvo je potrebno najmanj 500 ha). Hmeljarji Nove Zelandije bodo sodelovali pri pripravi kongresa v Avstraliji. Dežela leži na dveh večjih otokih, na severnem in južnem. Je bolj zelena kot Tasmanija v tem času. Pokrajina je podobna naši, le da je hribovski svet dostikrat gol brez gozdov. Prvotni priseljenci so jih posekali in napravili pašnike. Med drugim so mi pokazali podzemsko jamo Nagarua Caves v območju Taka-ke. To je podzemna jama kraškega izvora povsem podobna našim. V razpravam o teh jamah tudi govorijo, da bese-da kras (karst) izhaja iz imena pokrajine v severni Jugoslaviji. Ko sem jim povedal, da prihajam prav iz severne Jugoslavije, kjer imamo celo vrsto takšnih jam (eno - Pekel - celo v neposredni bližini), je bil kontakt z vodičem po jami takoj vzpostavljen. Povabil sem ga naj si jih pride pogledat. Z rahlim nasmeškom in gibom glave, kar je izražalo mešanico velike želje in male možnosti za uresničitev, je odgovoril: »Zelo rad ali kaj, ko je pa to tako daleč.« Nova Zelandija' (oba otoka) je npr. tako velika kot Velika Britanija ali Japonska. Meri skupaj 267.000 km2, prebivalcev pa ima komaj 3,2 milijona ali 12 prebivalcev na km2 in sicer na severnem otoku, ki je bolj gosto naseljen (20 prebivalcev na km2) kot južni (5,7 preb. na km2). Redka naseljenost je tukaj vidna na vsakem koraku. Mesta so razpršena na veliki površini, malo stolpnic, veliko zeleni površin, razsežni pašniki in redko posejane farmske domačije. V soboto 22. marca, prvi delovni dan mojega obiska v Novi Zelandiji, so mi pokazali nekaj farm, ki se ukvarjajo tudi s hmeljarstvom. Hmelj so že obirali. Tehnologija pridelovanja je podobna Avstralski. Opazil pa sem, da so skoraj vse sušilnice preuredili na premog, ker so imeli po prvi naftni krizi težave z oskrbo s kurilnim oljem. Vendar imajo tudi kurjenje s premogom dokaj dobro avtomatizirano (avtomatično nalaganje premoga, podpih in odstranjevanje pe- pela). Sušilnice so večinoma enoetažne. Za nasipanje imajo poleg starega načina ročnega nasipanja tudi podobne rešitve, ki sem jih videl v Tasmaniji. Hmeljarske farme so manjše. Farmar Josef Hill (Joe), ki naju je spremljal prvi dan, je tudi predsednik njihove trgovske organizacije za hmelj (Hop Marketing Committee) in direktor Waimea Hops LTD. Pokazal nama je svoja hmeljišča 13 ha, obiralni stroj in sušilnico. Hmelj je sajen v razdalji 2,44 x 2,44 m s 4 vodili ali pa 2,44 x 1,22 s po 2 vodili. Hmeljišče namaka. Ima stabilen sistem in namaka z oroševanjem. Razpršilci so nameščeni na drogovih žičnice. Pri strojnem obiranju ima 4 delavce za nakladanje in prevoz (1 reže spredaj,' 1 zgoraj, 1 na prikolici in voznik). Pri stroju pa dela 8 delavcev (2 vlagača, 1 čisti, 4 prebirajo in strojnik). Na sušilnici so zaposleni 3 delavci in 2 pri basanju. Spotoma smo si ogledali še skladišče za hmelj s hladilnico in briketirnico (New Zealand Hop Products LTD). V skladišču pripravljajo tudi male 450 g težke zavoje hmelja za široko potrošnjo. Na lepo opremljenem zavoju je napisana receptura za varenje treh vrst piva in seveda reklama za njihov hmelj. Zaščitna znamka njihovega hmelja je' »KIWI HOP«, s ptičem kiwi, posebna vrsta ptice, ki živi samo v Novi Zelandiji in je nekakšen nacionalni simbol. To je ptič, ki ne leti, okroglega života (podoben hmeljnemu storžku, zato so ga hmeljarji uporabili za svoj zaščitni znak tako, da so namesto života narisali hmeljni storžek) z značilno dolgim ravnim kljunom. Izgleda, da je tudi tu zelo v navadi varenje piva doma, kot sem to pred leti opazil v Angliji. Gotovo gre bolj za ljubiteljstvo, kot za ekonomsko nujo. Tržišče pa tudi pivovarne npr. v Angliji so se temu prilagodile - čeprav bi lahko smatrale domačo proizvodnjo piva kot konkurenco - tako, da so poleg piva začele prodajati male zavoje s kompletom potrebnih surovin za domače varenje piva. Obiskali smo še farmo bratov Jack-a in Toma Englis v Riwaki. Jack dela na farmi. Sprejel nas je na sušilnici, saj je bilo obiranje v polnem zamahu. Ima mešano proizvodnjo. Na površini 200 ha ima 30 ha (sedaj zaradi krize le 20 ha) hmelja, prideluje tobak in redi 160 krav. Pri njem sem videl tudi nasade kiwija (v tem primeru ne gre za ptico, ampak tropski sadež, ki ga sicer vedno bolj poredko lahko kupimo na našem trgu). Pridelava kivija je zelo zahtevna. Ker je občutljiv na veter, ga morajo obdati z gosto mrežo. Takrat še ni bil popolnoma zrel, zeleni plodovi pa so bili že lepo oblikovani. Njegov brat Tom je poslovnež (ex-port-direktor hmeljarske trgovske firme New Zeeland Hop Marketing Committee, direktor hmeljarne New Zee-land Hop Products Ltd.) na farmi pa skrbi za poslovni del. V času obiranja hmelja tudi njegova družina pomaga na farmi, kako se v taki španoviji urejena poslovna (dohodkovna) razmerja, v tako kratkem času seveda nisem mogel ugotoviti. Dobil pa sem vtis, da se dobro razumejo. V nedeljo sem bil namreč gost pri Tomovi družini. Razkazal mi je lepo okolico (med drugim podzemno jamo, o kateri sem že govoril, izvir reke Riwaka, morsko obalo s čudovitimi peščenimi plažami, kjer imajo weekend hišo). Po naravnih lepotah je dežela precej podobna Sloveniji. Kar prijeten je občutek, ko najdeš na drugem koncu sveta pokrajino podobno svoji domovini. Opoldne sem bil pri njih na kosilu. Zvečer pa so pripravili nekakšen zbor hmeljarjev z večerjo, ki je bila v obliki samopostrežbe. Prosili so me, naj jim povem kaj o mednarodni hmeljarski organizaciji (IHB) in hmeljarskih kongre- Značilna pokrajina Nove Zelandije. sih, ki jih prirejamo vsako leto. To jih je posebno zanimalo zato, ker bodo sodelovali pri pripravi kongresa februarja 1988 v Avstraliji. Večer je minil v prijetnem pomenku s posameznimi hmeljarji. Ponovno sem ugotovil, kako se lahko kljub pomanjkljivemu znanju jezika hmeljarji tudi tako oddaljenih dežel med seboj sporazumejo. Res je ta svetovna hmeljarska družina, kot jo radi imenujemo, zanimiva. Kljub velikim razdaljam smo in ostanemo vendarle hmeljarji s podobnimi izkušnjami in problemi. Sele pozno v nedeljsko noč smo se razšli. To je bil ravno pravi čas, da sem iz hotelske sobe avtomatsko poklical domov, kjer je bila v tem času šele nedelja okrog poldne (11 ur časovne razlike). Spet sem zvezo dobil takoj/ slišali smo se tudi zelo dobro, čeprav je razdalja, ki bi že bila skoraj vseeno, če bi jo merili proti zahodu preko Azije (18.000 km) ali pa proti vzhodu preko Amerike, (22.000 km) zelo velika. V ponedeljek sem si v spremstvu Jima in sekretarja hmeljarske trgovske zveze N. Z. g. Savage Znanstveno-raz-iskovalno postajo DSIR (Departement of scientific and industrial research) -9 oddelek za hortikulturo, v katerem opravljajo tudi hmeljarske raziskave. Srečal sem dva raziskovalca, ki se ukvarjata s hmeljem. Dr. Ron A. Bealson se ukvarja z žlahtnjenjem in dipl. ing. kem. Jim Rohrbach, ki se ukvarja s kemijo hmelja. Prvi dan tudi na žlahtnjenju tobaka, kiwija in dr. Oba sta nas sprejela v delovnih oblekah. Videl sem njihove kolekcijske nasade. V njem mi je pokazal tudi savinjski golding, ki pa je bil v tem času že prezrel. Zaposleni so bili z obiranjem poskusov in kolekcijskih nasadov z malim wolfovim obiralnikom. Niti za kavico ni bilo časa. Pogovarjali pa smo se med drugim, kako zanimivo bi bilo sodelovanje med inštituti na severni in južni polobli, ker bi imeli za poskuse na razpolago dve sezoni, eno pri nas (marec-september) in eno pri njih (september-marec). To bi bilo pomembno za poskuse, za katere imamo zaradi vegetacije na razpolago zelo kratek čas (npr. rez, čiščenje, obiranje, sušenje). Zaradi velike razdalje je zaenkrat ostalo le pri besedah. Mogoče pa se bo le kdaj uresničila vsaj intenzivnejša pisna izmenjava in drugi stiki med posameznimi inštituti in raziskovalci severne in južne poloble. Tako je bil tudi moj obisk v Novi Zelandiji pri kraju. Zvečer naju je g. Savage povabil še na večerjo, na kateri smo še izmenjali to in ono informacijo. Beseda je tekla okrog priprave kongresa februarja 1988. Sledila je pot nazaj v domovino. Potovanje je potekalo podobno kot potovanje tja, le da je bilo s časom drugače. Takrat je bilo po lokalni uri vedno več, sedaj pa vedno manj. Tako, da sem odpotoval iz Nelsona v torek 25. marca zjutraj - pristal v Wellingtonu, Chris-techerchu ih Melbournu v Avstraliji. Od tam smo odleteli v torek ob 15.40 in prispeli že v sredo ob 7.25 v Frankfurt z vmesnimi- postanki v Singapuru in Bombayu. Tja grede smo leteli en dan in dve noči, seveda skrajšano za časovno razliko 9 ur, nazaj pa samo od 15.40 popoldne in eno noč, ki pa je bila podaljšana za 9 ur. Jutro se nam je kar odmikalo, kot da je letalo tekmovalo s soncem, kdo bo hitrejši. V sredo popoldne sem bil že doma. Kar hitro sem se prilagodil na naš čas in ugotovil, da je potovati sicer lepo, ampak doma je le doma. Kar dvakrat sem moral preleteti Savinjsko dolino (zgodaj zjutraj polet Bombay-Frankfurt in popoldan Frankfurt-Zagreb, da sem se potem z avtomobilom pripeljal iz Zagreba domov. Dr. Alojz Cetina Spoštovani tov. urednik! Vedno ob prebiranju Hmeljarja pregledam najprej literarno stran in rešim križanko, ki pa (brez zamere sestavljalca) ni skoraj nikoli brez napake. Majska številka mi je prinesla veliko razočaranje oziroma ogorčenje. Gre za pesem Lastovkam, pod katero se je podpisal Lovrenc Ogris. Upam, da ste do danes že ugotovili, da je to Gregorčičeva pesem. Tov. Ogris si je dovolil le malenkostne popravke, vendar se kljub temu ne bi smel podpisati pod pesem. V prihodnje vam želim še veliko pravih pesnikov, katerih pesmi bi objavljali v Hmeljarju. Lep pozdrav! Milica Povše Orla vas 12 Braslovče Spoštovana tov. Milica! Zgroziš se lahko nad takim mišljenjem, ki je primitivno, žal pa ga je veliko. Res veliko graščin, gradov in dvorcev propada. Temu ni vedno vzrok pomanjkanje denarja. V istem kraju, a na drugem gričku, se sveti in bahavo ozira po dolini cerkvica Sv. Ožbolta, ki dopolnjuje Grmovško graščino. Da pa je ta cerkev tako lepa, gre pohvala vsem ljudem župnije Galicije, ki so prostovoljno prispevali denarna sredstva in veliko ur dela, za obnovitev le-te. Za organizacijo in izpeljavo obnove se je potrebno zahvaliti župniku v Galiciji Janku Cigaletu. V kratkem času mu je uspelo obnoviti s pomočjo sovaščanov tudi cerkev in župnišče v Galiciji, kar je tudi ponos za ta revni hribovski kraj. Ob zaključku še enkrat vso pohvalo tistim, ki znajo čuvati vse staro, tistim, ki cenijo in se tmdijo, da se urejajo stare graščine, cerkve, stare hiše, stara gospodarska poslopja, staro pohištvo, kajti graditi in kupovati novo je najlažje (do današnjih časov). Brez starih lepot bi bili kljub modernemu času vaščani Galicije zelo revni, kot bi brez teh lepot - graščin, cerkva, gradov, kapel itd., bila revna tudi Slovenija, naša dežela. Mira Petre Ni takoj odgovorila. Oči visijo na mladem moškem. Potem pove nekaj besed. »Se pet minut. Savinjški so kar čez cesto. Ampak res ne vem, kako bom s to prtljago?« »Pomagam vam. Do doma. Če vam je prav.« »Prosim. Zelo ste ljubeznivi.« Stopata dalje. Molčita. Na nebu gore zvezde. Čez polja pripluje vonj po hmelju. Ob cesti cvrkajo črički. Nekje kvakajo žabe. Se bolj zadaj lajajo psi. Dvoje parov oči šviga. Levo, desno, naprej, nazaj. Dvoje teles je vznemirjenih. Prideta do velike hiše. Ona postoji in reče: »Tu stanujem. V prvem nadstropju. Okno, kjer je spuščen rolo. Prosim, kar za menoj. Kar po domače. Moram vas z nečim poplačati. Pijete pivo?« »Pijem, gospa, pijem. Tako, od časa do časa. Ampak, res ni potrebno. Pomoč je. bila mimogrede. Malenkost. Ne bi vas rad nadlegoval. Res ne...« »Ste sramežljivi?« pošvrka dama z iskrečimi očmi. »Niti ne,« se moški nasmehne. »Potem korajžno naprej«, reče vzpodbujajoče elegantna mlada gospa in odpre vrata. Vstopita. Ona prižge luči. Spusti še zaveso. Ponudi stol. Nato si umije roke. Tudi on si jih mili. Sedeta. »Ste za viski?« »Prosim. Sevedal« Ona toči. Nazdravita, pijeta. On ponudi cigareto. - Ameriške.« ¡gl O!« Pajek pod stropom po pajkovsko zavzdihne. »Ljubezen na prvi pogled!« »In zdaj pivo, našo savinjsko pijačo, « reče ona, ko postavi na mizo dve steklenici, dva kozarca. »Hm, laško pivo!« zavzdihne on. »Odlično se bo prileglo.« »In še malo gornjesavinjskega želodčka, ha, ha!« se nasmehne ona. Prigrizneta, pijeta, gledata se. Na dvojih ustnih je rahel nasmeh. Ona ima svetle, kakor svila mehke lase. On črne kodre. Ona ima kakor oglje črne oči. On nosi pod čelom delček modrega Jadrana. »Na zdravje!« reče ona. »Na zdravje!« ponovi on. Spet pijeta. Oba, samo pol kozarca. In kadita ameriške cigarete. Rahlo spuščata kolobarje. Ona pogleda skozi okno. In pove: »Pri Savinjškovih ni luči. Morda so odpotovali. Mogoče. Savinjškovih radi potujejo. Kakor moj mož.« On hitro vpraša: »Kaj, vašega moža ni doma?« »Ne, ni ga. Odpotoval je. Že pred dnevi. Veliko potuje. Preveč za moje živce. Nekdaj sem medlela v dolgem času. Zdaj ne več. Tudi jaz sem začela potovati. Otrok ni, moža ni. Kaj hočem? V starinarnico? Ne, tako daleč še nisem. Kaj pravite?« »Hm, no ja ...« Dva para oči se srečata. Črno se spaja z modrino. Svila je kontrast črne žime. Rahlo potemnelo belo polje se preliva v bakreno možatost. Dolg je ta pogled. A še zmeraj prekratek. On odgovori: Vse preredkih pisem bralcev sem vedno vesel. Želim, da bi bila češča. Pa k stvari. Za napake v križanki sem kriv samo jaz. Kljub temu, da jo rešim vedno prej, se drobcena napaka zmuzne v tisk, a jo pri rešitvah vedno upoštevamo. Zaradi pesmi Lastovkam ste vse povedali. Vabim vas k sodelovanju. Lep pozdrav urednik! POHVALIMO TISTE, KI IMAJO SKRB IN SRCE ZA STARE IN LEPE STVARI V GALICIJI Velikokrat lahko preberemo in slišimo razne pohvale in priznanja nekaterim po krajevnih skupnostih, ki so aktivni, delavni na področju DPO. Zato se mi zdi potrebno, da napišem nekaj tudi o tistih, ki znajo ceniti in ohranjati stare lepote, ki naše kraje in našo deželo krasijo in spoznavajo, kar ima zgodovino, kar so videli lepega že naši pradedje in upajmo, da bodo videli lepo tudi naši pravnuki. KS Galicija je velika in razdrobljena vas po hribčkih in dolinah ob vznožju Klumberga, Gorce, Dobnika in Kunigun-de. Ko se po cesti iz Arje vasi peljemo proti T. Velenju, nas od desne pozdravljajo zaselki te krajevne skupnosti. Že od daleč zagledamo, če se pepljemo v osrčje Galicije, prelepo graščino Grmovje, nanjo je lahko ponosen vsak domačin. Komu torej zahvala, da smo lahko ponosni na ta lep kraj. To malokdo ve. Tisti, ki to vemo, smo jih iz srca hvaležni. Hvaležnost gre direktorici in kolektivu doma »Nine Pokorn«, ki ima srce za lepe stvari in za stare ljudi, ki v tem domu preživljajo jesen življenja. Kako smo lahko hvaležni dir. Mariji Trobeš in sodelavcem, da lepa Grmovška graščina še stoji. Nekdo pred njo je hotel le-to pustiti v razvaline, kot se je v razvaline spremenila Zaloška graščina. Dejal je: »Graščine in vse kar je iz časov kapitalizma, oz. časov pred našo moderno ureditvijo, mora propasti in se sesuti, da se bo od daleč videlo, da se je sesula tudi takratna ureditev!« PREDŽALSKA NOČ Junijski večer... Po ulicah se prižgo luči. V mesto pripelje zadnji avtobus. Izstopita dva potnika: ona in on. Ona ima prtljago: dva kovčka in veliko usnjeno torbo. On nosi le veliko aktovko. Ona je v'mestu doma. On je tujec. Nihče ga ne pozna. Tudi one ne. On, moški petintridesetih let, reče: »Oprostite. Nisem od tod. Naslov družine Savinjšek iščem.« »Savinjšek?« ponovi ona. Te ljudi poznam. Prosim, kar za menoj.« Ona, mična dama tridesetih let skuša pograbiti oba kovčka, pa jo moti usnjena torba. Moški to vidi, pa se ponudi. »Čakajte, pomagam vam.« »Prosim, zelo vam bom hvaležna.« On nese oba kovčka. Ona torbo in aktovko. Stopata molče. Potem ona postoji in reče: »Oddahnite si. Kovčka sta resnično težka. Vračam se. Bila sem na morju. Sama. Pa vi?« On pogleda prikupno damo. V medlem siju cestne razsvetljave ugotovi glavne značilnosti: elegantna postava, obleka po najnovejši modi, linija na višku, dobra izbira parfumov, obrazek okrogel, pričeska po letni modi, na vratu draga ogrlica, na roki zlata ura in dva prstana: prvi poročni, drugi z velikim rdečim kamnom. Torej, pred seboj ima gospo. Ženo nekega moža. Treba je biti obziren. In po tej presoji reče: »Trgovskipotnik sem. Od trgovine za široko potrošnjo. S Savinjškom sva skupaj študirala. Kolega sva. Dve leti se že nisva videla. Mudil sem se v Celju. Pa sem izkoristil priliko. In vi? Stanujete daleč od tod?« »Čudovita ženska ste. Kako vam je ime?« »Angelina. In vam?« »Ljubo. Že petintrideset let. In vi, koliko časa nosite to ljubko ime -Angelina?« Ona zavzdihne. »Težko, nesolidno vprašanje. Sicer pa ... ne bom skrivala resnice. Dvaintrideset. Oprostite, pozabila sem natočiti. Pijva. Vesela sem, da sem vas srečala. Ko bi bilo to pred petimi leti... Na zdravje!« »Pred petimi leti?« »Da, pred petimi leti... Dan hmeljarjev. Braslovško jezero. Veselica. Hmeljsko princeso smo proslavili. Princesa nisem bila, postala pa sem nevesta. In nato žena. Tri leta srečna, dve leti nesrečna. Ah, vsi smo po svoje srečni in nesrečni. Neumnost. Ste srečni? »Hm, kakor pač. Danes ja, jutri ne, za pojutrišnjem ne vem ...« »Ha, ha, metuljček!« »Hmeljska kobulal Ali je res kobula toliko pomembna? Lupulin, rumen prah, kakršna je vaša kožica, zanj toliko truda ...« »Oprostite, jaz nisem rumena, jaz sem rjava!« »Tako. Vi ste rjava. Vrh kože. Kaj pa pod kožo?« »Krvava!« »Na zdravje, Angelina! Oprostite, gospa Angelina!« Pijeta laško pivo. Odlično se prileže. Angelina pripre oči. Sanja. Sanja tudi Ljubo. Oba sanjata. Angelina vdova živega moža. Ljubo široko gruden trgovski potnik. Ali tokrat je drugače. Tu je košček srca. In neskončno poželenje. Hrepenenje po nečem. »Ljubo!« dahne Angelina. Stopi bliže. Močno se približa. Ljubo je vznemirjen. Telo drhti. Kaj če se vrne mož? Sicer pa mora to vedeti ona. Načrt bo izpeljan do pike natančno. Mora biti. Tako je življenje. »Angelina! Moja Angelina ...« Vzameta se, krepko in srčno se vzameta. Da, sreča je sestavljena iz tisoč in tisoč delčkov. Popolna sreča je samo trenutek. Mar je Angelinino in Ljubovo početje greh? Kdo drug ve za to neizmerno srečo? Od daleč prihaja melodija. »Savinjska dolina ...« Skozi priprto okno sili opojni vonj po zorečem hmelju. Zunaj tih večer, Kresna noč. V stanovanju je tarna. Iz teme žarita dva para srečnih oči. Hvala, topla hvala mati NARAVA. Drago Kumer Lastovka Ob cesti pri traktorski strojni lopi pred Bistrico ob Sotli je ležala mrtva lastovič-ka. Okoli nje je hodila druga, kot bi jo vzpodbujala: vstani, delo naju čaka, mladiči so lačni. Približal sem se in sklonil k mrtvi. Družica je vzletela in vznemirjena letala cvrketaje nizko okrog mene. Položil sem jo proč od ceste na kupček zemlje in se oddaljil. Lastovka je zopet priletela, se usedla poleg mrtve in tiho tožila. Dogodek me je prevzel. Kako je tako drobno bitjece navezano na družico... VY ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi mojega sina Poldija se iskreno zahvaljujem članom kolektiva Agrine Žalec, ki so ga tako številni pospremili na zadnji poti. Zahvaljujem se za finančno pomoč, za cvetje, za izrečeno sožalje in tolažilne besede, kakor tudi govorniku za besede ob zadnjem slovesu. Premalo se poznamo, da bi lahko kogarkoli imenovala. Povedati želim samo to, da sem v teh, za mene najtežjih trenutkih spoznala, da je moj sin živel in delal med plemenitimi in humanizmu predanimi ljudmi. Celotnemu kolektivu se z globokim spoštovanjem zahvaljujem za vse, kar ste kdajkoli storili zanj. Žalujoča mama Jožica Žgajner Velika njiva kamilic na Bregu pri Polzeli. Julij Ako je drugi dan malega srpana mokro, še 40 dni bo tako. Kakor Jakoba (25. VII.) dopoldne, tako pred Božičem. Če je popoldne lepo, bo po Božiču tako. DRAŽJI DERIVATI Zaradi davka na promet in dodatka na ceno derivatov, za razne potrebe in za gradnjo avtoceste skozi Jugoslavijo je ZIS 12. junija zvišal 86 oktanski bencin na 390 - din, 98 oktanski na 420-din in drugo gorivo. To je za skoraj 24 odstotkov. Pogoj za svobodo tiska bi morala biti najstrožja prepoved vsakršne anonimnosti. Resnica in pravičnost morata stati nad vsakim sistemom. Več postav, več zmešnjav. Jugoslovani, bodite realistični. J. J. Schwed Tista država, ki ne posveča več pozornosti zaposlovanju delavcev v neposredni proizvodnji kot pa mednarodni konkurenčni sposobnosti, kmalu ne bo imela ne proizvodnje ne delovnih mest. RR št 4 OB ODHODU. Ce ti na zdravje sozda Hmezad zdaj povzdigneš, goriš, eks čašo vina v slovo popiješ, ker veš, da vse brežnike smo že preorali, da nepokošena nobena ni ostala košenina. Kaj vse smo skupaj tu mi preživeli, naj vas ob tem odhodu ja nič ne skomina. POLETNE ŠPORTNE IGRE HMEZADA V SEPTEMBRU Na zadnji seji IO Športnega društva Hmezad je IO ob pregledu letošnjih aktivnosti na športnem področju, ocenil za zelo uspešno zimsko sezono. Takšno oceno potrjujejo doseženi rezultati Hmezadovih smučarjev, o katerih smo v Hmeljarju ljubitelje športa sprotno obveščali. IO je sklenil, da bodo poletne športne igre Hmezada v septembru, razpis zanje pa bo objavljen v naslednji številki Hmeljarja. Zaradi poteka mandata in odhoda nekaterih članov IO iz Hmezada so bili imenovani novi člani, tako da IO v novi zasedbi sestavljajo: Mišo Bobovnik kot predsednik in člani Vlado Jurančič iz CMI, Peter Kainz iz ST, Alojz Kampuš iz _ML, Edi Krajnik iz Ag, Janez Šketa iz KŽ, Andrej Kralj iz KZSd, Henrik Krušnik iz MI, Vinko Stiplovšek iz KKŠ, Tone Ajdič in Eva Orač iz DSSS SOZD. Za posamezne panoge je zadolžil naslednje športne referente: - mali nogomet: Boris Kompan iz ML in Ervin Maček iz ST, - rokomet: Vojko Žagar in Zoran Kri-ter iz DSSS SOZD, Drago Ribič iz ST, - košarka: Milivoj Domjanič - DSSS SOZD, Andrej Šporin - HKS in Žarko Litera - El, odbojka: Franc Sobočan - ST, Nuša Rojc - SPB, Ivo Farčnik - KZSd., Peter Kainz HŠT, atletika: Andrej Kralj - KZSd, Milena Kveder - DSSS, Dušan Dimič - KŽ, - namizni tenis: Matjaž Goršek - KŽ, Boris Škoberne - CMI, Eva Orač -DSSS, - streljanje: Kotnik - MI, - kegljanje: Ludvik Kačič - GT, Milan Lešnik - CMI, Štefka Štampar - GT, Boris Kompan - ML, - šah: Jože Hlade - AG, Tone Gubenšek - DSSS, Avgust Cverlin - CMI, - smučanje: Eva Orač in Tone Ajdič -DSSS, Borut Kramžar - HM, Andrej Kralj - KZSd, - tenis: Andrej Šporin - HKS, Milivoj Domjanič - DSSS. J. O. Celje - skladišče D-Per CENE V ZDRl CITNISKIH KA) /ü/iaö/ SOZD HMEZA lili POLETNI 1119870445,7 v kJJ-iij'C'i Dom v Crikvenici POLNA CENA PENZIONA Predsezona in posezona - 20. 6. do 4. 7. in 22. 8. do 12. 9. COBISS - za delavce TOZD, kooperante, upokojence in njihove dužinske člane nad 10 let - za otroke od 7 do 10 let - za otroke od 3 do 7 let - za tuje goste nad 7 let - za otroke od 3 do 7 let 5.500- din 4.600,- din 4.100.- din 6.500 - din 5.000 — din Glavna sezona - 4. 7 do 22. 8. - za delavce SOZD, kooperante, upokojence in njihove družinske člane nad 10 let - za otroke od 7 do 10 let y za otroke od 3 do 7 let sr za tuje goste nad 7 let - za otroke od 3 do 7 let 6.500 - din 5.300 - din 4.700.- din 8.5001—. din 6.100;- din Turistična taksa se plača posebej: - za vse nad 15 let, - za otroke od 7 do 15 let, - zavarovanje za vse prijavljene. Kamp prikolice v »Puntici« pri Poreču Cene prikolice na dan 6.000 - din Turistična taksa se plača posebej ob prijavi v recepciji kampa. Kamp prikolice v »Stupici pri Premanturi« Cena prikolice na dan 6.000 - din Turistična taksa se plača posebej ob prijavi v recepciji kampa. Brunarica na Golteh Cene penziona so naslednje: - za člane kolektiva (SOZD HMEZAD ŽALEC) in ožje družinske člane nad 15 let -za otroke članov kolektiva od 3 do 15 let - za tuje goste nad 15 let - za otroke tujih gostov od 3 do 15 let 600.00 din 300.00 din 1.200,00 din 600.00 din Vse zainteresirane obveščamo, da imamo še proste kapacitete: Crikvenica - od 29. 8. do 5. 9. od 5. 9. do 12. 9. Stupice - od 29. 8. dalje (do 12. 9.) Puntica - od 15. 8. do 22. 8. od 22. 8. dalje (do 12. 9.) I Golte - vse poletje Vse v zvezi z letovanjem v skupnih počitniških kapacitetah lahko uredite v kadrovskem oddelku DS Skupne službe SOZD HMEZAD ŽALEC. Organizator družbenega standarda Anton AJDIČ Hmeljar je začelo izdajati maja 1930. leta Hmeljarsko društvo za Slovenijo kot štirinajstdnevnik. Izhajal je do okupacije aprila 1941. Januarja 1946 je začel svoje poslanstvo kot glasilo Hmeljarske zadruge »Hmezad«. Sedaj ga izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec. Za obveščanje in strokovno delo med hmeljarji in delavci je Hmeljar prejel priznanje Zveze sindikatov Slovenje in Društva novinarjev Slovenije, Savinovo priznanje občine Žalec in priznanje Poslovnega združenja za hmeljarstvo, živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo »Styria« Celje-Maribor. Predsednica uredniškega odbora: Metka Vočko. Člani: Slavko Košenina, dipl. iur., Martina Krajnc, dipl. ing. kmet., Eva Orač, Branko Povše, Marija Kroflič, Milan Lešnik, dipL iur. in Marta Smrdelj. Uredništvo: Glavni in odgovorni urednik in lektor Vili Vybihal, inž. kmetijstva, novinarka Marjana Natek. Strokovno prilogo za hmeljarstvo ureja Vili Vybihal. Hmeljar izhaja enkrat mesečno v 5.500 izvodih. Tisk Aero Celje - TOZD Grafika. Uredništvo je v SOZD Hmezad, Ulica Žalskega tabora 1 v Žalcu, telefon (063) 714-141. Cena izvoda je 250 - din. Na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pr IS Slovenije je oproščen temeljnega prometnega davka DELEGATI POSLOVNE SKUPNOSTI ZA HMELJARSTVO SLOVENIJE SO RAZPRAVLJALI... Redna letna skupščina PSHS, ki se je sestala 19. maja v Žalcu, je bila zelo pomembna, saj so problemi, s katerimi se srečuje hmeljarstvo danes, izredno zapleteni. Reševanje mnogih odprtih vprašanj v tem kriznem obdobju zahteva trezne premisleke, strokovna dognanja in praktična spoznanja, kje smo in v katero smer moramo usmeriti nadaljna pota od proizvodnje do prodaje. Predsednik izvršilnega odbora poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije ing. Jože Breznik je sedanji čas opredelil takole: |||| Z iskanjem novih tehničnih in tehnoloških rešitev na osnovi nailog in aktivnosti komišije za razvoj tehnologije »moramo izkoriščati notranje rezerve in zlasti pri zaščiti dosledno izvajati dogovorjeni škropilni program. - Na domačem trgu moramo doseči dolgoročne pogoje prodaje z dogovorjenimi kriteriji za oblikovanje cen in plačilnih pogojev. - Obdržati svetovni trg z iskanjem vseh možnih oblik izvoza. - Predsednik izvršilnega odbora je posebej poudaril, da je: hmeljarstvo po- Skupščina Poslovne skupnosti za hmeljarstvo je bila vrh skladišča za hmelj v Žalcu. »Svetovna hmeljska kriza se še poglablja, dnevne cene hmelja niso ekonomske, pivovarniška industrija želi več aromatičnega hmelja, zaostrujejo se pogoji kvalitete (vsebina primesi, zdrobljenost in ostanki določenih škropiv v hmelju). Vsi dejavniki v poslovni skupnosti, delovne organizacije članice, posamezni organi in strokovni kader so se trudili, da ujamejo svoje mesto pri razreševanju nastalega položaja. Pred hmeljarstvom so neposredne naslednje aktualne naloge: -Hitreje spremeniti sortno strukturo nasadov v korist aromatičnih kultivar-jevtako, dabi v najkrajšem času dosegli 40 % količin savinjskega goldinga od celotnega pridelka hmelja v Sloveniji. - Kriterije kvalitete hmelja v pravilniku o .prevzemanju hmelja moramo uskladiti s tistimi v mednarodni trgovini. - Popraviti moramo naše dolgoročne plane in se usmeriti na hitro spremembo sortne sestave. BBZ izvajanjem osnovnih nalog moramo storiti vse, da se vkljub vsenfcteža-vam ne bo še nadalje slabšala ekonomičnost gospodarjenja. membna kmetijska panoga. Od nje živi veliko število združenih kmetov in njihovih družinskih članov, ter veliko delavcev v organizacijah združenega dela. Hmeljarstvo je pozitivni izvoznik, saj za izvoz potrebuje sorazmerno malo uvoza. Družba bi tej panogi morala nameniti ugodnejše kredite za razvoj in proizvodnjo z upoštevanjem potreb po sortni premeni, po rekonstrukciji obiral-nih in sušilnih naprav, zelo dolgega ciklusa proizvodnje in posebno obravnavo premostitvenih kreditov za zaloge za izvoz itd. Razprava na skupščini je bila po svoji vsebini zelo bogata in je praVgotovo pripomogla k osvetlitvi različnih vprašanj,: ki so dnevno predmet razreševanja. V prvi vrsti je še vedno dejstvo, da se položaj na svetovnem trgu ni bistveno spremenili zaloge kopnijo počasi, cene se ne popravljajo. Le večje krčitve in slabša letina v svetovnem merilu bodo lahko izboljšale rentabilnost hmeljarje-nja. Površine zmanjšujejo le ZDA in delno Anglija, dočlm ZRN površin pod hmeljem ne zmanjšuje. ZDA želijo postati čim bolj neodvisne od nakupov v Evropi. Sami So začeli saditi aromatične hmelje. Uvozniki zahtevajo ekstremno čist hmelj brez primesi, pri čemer bo letos še toleranca 3 %, naslednje leto pa 0 %. Najnovejši ukrep ZDA o prepovedi škropljenja z nekaterimi škropivi, ki niso registrirana v ZDA, je imel za posledico, da smo se tudi pri nas začeli pripravljati na strogo disciplino pri izvajanju dovoljenega škropilnega programa, ker So predpisi na območju EWG tudi prilagojeni ameriškim pogojem. Novi pogoji so obvezujoči za vse in zato mora vsaka organizacija - pridelovalka hmelja vzpostaviti pregled nad izpolnjevanjem skupnih obveznosti pri proizvodnji in dodelavi hmelja, ker bomo le z izpolnitvijo vseh pogojev kvalitete lahko hmelj ponudili na tuji trg. Prihajo tudi že do diferenciranih cen tako, da postaja hmelj nekaterih kultivarjev na trgu že cenjši. Tov. Kristjan Bobovnik je svoje izvajanje zaključil s pomembnim, stavkom: »Perspektiva našega hmeljarstva je edino v kvaliteti in z več arome!« Delega-tomjje bilo posredovano obširno porpči-lo Inštitura, za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki vsebuje izsledke raziskovalnega in strokovnopospešoval-nega dela. Med drugim je beseda tekla o zagotavljanju večjih količin brezviroz-nega sadilnega meteriala savinjskega goldinga, o planski dobavi tega materiala proizvajalcem hmelja s ciljem hitrejše premene. Mag. ErnestErmenc je na koncu svojega izvajanja razmišljal: » V letu 87' moramo doseči čim večji pridelek hmelja s čim manjšimi stroški, doseči čim višje premije in stimulacije, ker se svetovne cene še nič ne povečujejo, čim višjo . prodajno, ceno prostih količin hmelja na tujem, predvsem pa na domačem trgu.« Strokovni del programa IHP Žalec so hmeljarski tehnologi obravnavali na seminarju in jugoslovanskem simpoziju hmeljarstva, je ugotovila mag. Marta Dolinar. Opozorila je skupščino, da IHP Žalec ne more več slediti razvoju razis-kovalno-pospeševalnega dela, ki smo mu priča v razvitih deželah sveta in to vsled problemov vzdrževanja in uvoza najsodobnejše raziskovalne opreme, nabave strokovne literature ter zagotavljanja stikov s strokovnimi institucijami in strokovnjaki v svetu, na mednarodni seminarjih itd. Posebno kritičen je uvoz raznih nujno potrebnih kemikalij-, reagentov . za diagnostiko virusov in drugega. Mnoge naprave,;kot na pr. op-, rema mikropivovarne, so zastarele in v kolikor se pogoji, ne bodo izboljšali, lahko to vpliva na krčenje zastavljenega programa, kar pa bb v škodo celotnega hmeljarstva. Dr. Lojzp“Četina je ob predstavitvi obširnega programa raziskav s področja hmeljarske tehnologije, ki naj prispeva k racionalizaciji dela, zmanjšanju stroškov in boljši kvaliteti proizvodnje hmelja, med drugim predlagal, da naj IHP Žalec oživi intezivnejše delo na študiju dela oz. porabe časa in na ekonomskem vrednotenju alternativnih delovnih postopkov. (Nadaljevanje na 10. strani) OBISK IZ SSSR V dneh od 26. do 28. maja 1987 sta bila v okviru mednarodne strokovne izmenjave gosta Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Anna Gerasimova iz Agroprom Moskva in direktor Hmeljarskega inštituta Žito-mir Arkadij Godovani. Zanimala sta se za naše dosežke pri raziskovalnem delu in pridelovanju hmelja. Anna Gerasimova in Arkadij Godovani pri ogledu hmeljišč Hmezada v Drešinji vasi. Kratek razgovor sta imela tudi z generalnim direktorjem Hmezada Vladom Goriškom. Poleg tovarne kmetijske mehanizacije Strojna Žalec sta si ogledala še hmeljišča Savinjske doline, mimogrede pa tudi nekatere turistične zanimivosti. Sprejeli so jih tudi v Pivovarni Laško in Pivovarni Union Ljubljana. Nekaj sta povedala tudi o pridelovanju hmelja v Sovjetski zvezi, pa tudi o njihovi »perestrojki«, kjer so pri pridelovanju hmelja z racionalnejšo tehnologijo in stimuliranim nagrajevanjem ljudi, (po doseženem pridelku) v kratkem času marsikje bistveno povečali kvaliteto in pridelke hmelja. Mnenja sta bila, da bi bilo obojestransko koristno stike vzdrževati in jih še okrepiti. S tem v zvezi je bil osvojen in potrjen program sodelovanja med inštitutom za daljše obdobje. Milan Veronek DOPISUJTE v strokovno prilogo Hmeljarja! USTVARIMO RAZMERE ZA KVALITETNO OBIRANJE HMELJA Milan VERONEK V zadnjih nekaj letih je bilo pri obi-ralnih strojih in obiranju pridelka na sploh narejenih relativno veliko sprememb, vse s ciljem za racionalnejše spravilo in izboljšanje kvalitete obiranja Uvedeni in testirani so bili novi obiralni stroji Wolf Strojna tip WHE 280 s horizontalnim tračnim obiralnikom in mehkimi obiralnimi prsti (1982), tip Če ni motivov za kvalitetno obiranje, postane slaba tudi najboljša tehnika. WSZ 280 z vertikalnim obiralnikom in mehkimi obiralnimi prsti (1984), obiral-ni stroj tipa Bruff SOH 1000 s čistilnikom »J«, uvoženim iz Anglije (1985), v sklopu katerega je tudi doma razvit avtomatski obiralnik (1982), nova varianta obiralnega stroja Bruff s čistilnikom 2H25/120 in domačim avtomatskim obiralnikom (1986) in preurejen obiralni stroj Bruff B s čistilnikom 2H25/90 (1986). Poleg tega je bilo na obstoječih obiralnih strojih izvedenih veliko drobnih izboljšav tudi v praksi sami, za katere pa z izjemami ni bilo obsežnejšega zanimanja kljub temu, da so bile ob tem izvedene številne meritve in analize, ki so razločno pokazale na pomanjkljivosti, ob enem pa tudi na možnosti kvalitetnejšega spravila hmelja. V letu 1986 se je ob spremenjenem in boljšem nagrajevanju kvalitete obiranja in spravila hmelja na sploh občutno premaknilo na bolje. Medtem ko smo v letu 1985 v razstavah vzorcih hmelja ugotovili 3,7 96 primesi, jih je v analiziranih vzorcih v letu 1986 že občutno manj, a še vedno preveč. Vzdušje pred obiranjem leta 1986 je bilo drugačno kot prejšnja leta. Hmeljar ji so se stroj nega obiranj a v letu 1986 lotili z večjo vnemo kot doslej. Na obiranje so se pripravili predvsem s ciljem, obrati kvalitetno in brez večjih primesi med hmeljem v smislu novih kriterijev vrednotenja kvalitete. Zanimali so se za izboljšave na obiralnih strojih in jih tudi vgrajevali. Bolj kot prejšnja leta so DELEGATI POSLOVNE SKUPNOSTI ZA HMELJARSTVO SLOVENIJE SO RAZPRAVLJALI... (Nadaljevanje z 9. strani) Oec. Edi Omladič je ob razpravi o krizni situciji v hmeljarstvu med drugim ugotovil, da se pogoji gospodarjenja slabšajo, da so disparitete vse večje. Meni, da potrebujemo analizo stanja hmeljarske proizvodnje izdelano na temelju današnjih pogojev gospodarjenja in program za naprej. Ta analiza mora biti podkrepljena z analizo stanja naših konkurentov. Ker bo trg izločil vse, ki se ne bodo prilagodili novim zahtevnejšim pogojem, moramo vložiti vse sile v lastno sposobnost, kar pa nam mora dovoljevati tudi naš gospodarski sistem. Gospodarski ukrepi ne zagotavljajo enakih pogojev gospodarjenja v vsem gospodarskim panogam, ker so nese-lektivni. Hmeljarji smo aktivni izvozniki, ob današnjih predpisih pa izvozniki kar dvakrat izgubljajo. Amortizacija naših osnovnih sredstev je obremenjena enako kot tisti, ki so v pogonu celo leto in celo v več izmenah. Brez ugodnejših kreditov za enostavno in razširjeno reprodukcijo v hmeljarstvu ne bomo vzdržali. Tudi širša družba mora biti zainteresirana, da slovenski hmeljarji ne bomo izgubili svetovnega trga. Tov. Fedor Pirkmajer je ob vprašanju izvoznih stimulacij predlagal stališče, da sedanje agroživilske fonde na zvezni ravni ne ukinejo vse dotlej, dokler ne bo ustreznega nadomestila za njihovo funkcijo. Tov. Zlatko Jeriček je prisotne obvestil, da letos ne bo sprememb v organizaciji fondov in pogledu priznavanja stumulacij. Iz finančnega poročila fonda za hmelj izhaja, da je hmeljarstvo ustvarilo z letnikom 1985 10,809.000 amer. dol. deviznega priliva, da smo do konca aprila letos izvozih že za 9,647.000 amer. dol. in tako računamo, da bo devizni priliv letnika 1986 ustvarjen v znesku ca. 10,500.000 amer. dol. Ekonomski efekt izvoza je še vedno negativen, ker še ni dosežen realni tečaj dinarja. Zelo pomembna je bila razprava mag. Milana Žolnirja, ki je podrobneje osve-tila novo nastale probleme pri varstvu pred boleznimi in škodljivci. Poudaril je, da moramo dosledno spoštovati izbor in uporabo pesticidov, ki jih zahtevajo posamezne države, zaščito izvajati v optimalnih pogojih ter uvesti strogo evidenco rabe pesticidov, na osnovi katere bo moral Hmezad - Eksport-import usmerjati prodajo. Tov. Franc Žužej je na kratko orisal program proizvodnje kmetijskih strojev in opreme ter servisiranje. Poudaril je, da je za Strojno Žalec to le 2-10 96 prihodka celotne dejavnosti. Se v nadalje bo ta organitacija sodelovala pri razvoju hmeljarske tehnologije in skušala reševati vse probleme, ki jih prinaša naša devizna zakonodaja pri nabavi rezervnih delov. Na skupščini je bilo podanih še več koristnih predlogov, med drugim je bilo poudarjeno: »V tej situaciji moramo hmeljarji poseben poudarek posvetiti tudi svoji enotnosti, krepiti svojo organiziranost v poslovni skupnosti ter stalno krepiti povezanost v Zajednici hmeljara Jugoslavije. Ob pričakovanju dobre letine so se delegati razšli na svoja delovna mesta z zavestjo, da moramo vse naloge, ki smo jih sprejeli na tem zborovanju, dosledno izvajati. Ce bo tako, uspeh ne bo izostal«. Inž. Žarko Žigon upoštevali strokovna navodila za pripravo, vzdrževanje in reguliranje obiralnih strojev. Obiralne stroje so skušali čimbolj izkoristiti, za dosego kvalitete so bile prebiralne mize praktično vedno polno zasedene. Vendar vsepovsod ni bilo tako. Bilo je tudi nekaj pomanjkljivosti, ki so izvirale iz premajhnih strojnih kapacitet, neaktivnosti ali slabe prisotnosti pospeševalne službe, neznanja, pa tudi neupoštevanja strokovnih navodil. Tisti hmeljarji, ki so obirali čisto in kvalitetno, so obirali dražje, bodisi zaradi večjih fiksnih stroškov, večjih variabilnih stroškov, pa tudi večjih izgub pridelka, ki običajno spremljajo intenzivnejše čiščenje hmelja Kljub temu, da je bila narava hmelja letnika 1986 zaradi neenakomerne razvitosti in zrelosti in nedozorelosti hmelja predvsem vrha rastline, tudi posameznih rastlin in posameznih trt takšna, da se je hmelj slabše obiral in težje čistil, kot v povprečju let, so nekateri, ki so se s stroji, opremo in tudi s svojo prizadevnostjo prilagodili napovedanim strožjim kriterijem vrednotenja kvalitete hmelja, pripravili čist in kvaliteten pridelek. razveseljujočo sliko in narekuje, da bomo morali obirati še z veliko večjo prizadevnostjo kot smo v letu 1986. Tabela 1 Razvrstitev vzorcev po razredih Zap. 96 96 Št. primesi vzorcev skupaj 1 0-1 3 2 1-2 20 3 2-3 34 (57 96) 4 3-i 19 5 4-5 11 6 5-6 7 7 6-7 4 8 > 7 2 (43 96) S hmeljem do 3 96 primesi (57 96 vzorcev) smo vnesli le 37 96 primesi. S 43 96 hmelja z nad 3 96 primesi pa 63 96 vseh primesi. Jasno je, da obiranje natančno na 3 96 primesi ni mogoče, pa tudi nesmiselno in predvsem dobrih hmeljarjev ne postavlja v enakovreden položaj, kaj šele stimulira. Vendar teh 57 96 vzorcev s količino primesi pod 3 96 potrjuje trditev, da je z obstoječo tehniko in lastnimi Drobne izboljšave veliko pripomorejo h kvalitetnejšemu obiranju. Vendar je zelo pomembno, da hmeljarji vedo zanesljivo vnaprej, kaj se od njih zahteva in kaj za to dobijo. Samo ob zadostnem vrednotenju kvalitete in motiviranju hmeljarjev ter dobri stabilni dolgoročni politiki je mogoče strojno obiranje hmelja brez večjih težav bistveno in trajno izboljšati. Kljub temu, da se s problemom kvalitete strojnega obiranja intenzivno ukvarjamo že več let, večjih kvalitativnih sprememb in premikov na bolje v zadnjih letih nismo zabeležili. Nekaj več živahnosti so vnesli šele novi kriteriji za prevzem, spremljani z analizami na primesi v letu 1986. Vendar le-ti ne vsebujejo motivov za obiranje hmelja z manj kot 3 96 primesi oziroma brez primesi, nasprotno, pridelovalcu celo narekujejo, da pač hmelj naj ima tudi določeno količino listja in drugega. Na ta način ni računati, da bi se s kvaliteto približali zahtevam najzahtevnejših tržišč, četudi bi zato imeli primerne obiralne stroje. Iz tega izhaja, da bi bilo potrebno vrednotenje kvalitete hmelja dopolniti z ozirom na primesi. . Kako potrebno je bilo vrednotenje kvalitete, kažejo tudi rezultati analiz na primesi letnika 1986. 1739 analiziranih vzorcev hmelja je pokazalo, da je bilo med hmeljem povprečno 3,18 96 primesi, v kolikor pač vsak vzorec predstavlja približno enako količino hmelja Torej smo se s povprečjem približali zgornji meji dovoljenega 3 96. Podrobnejši pregled rezultatov pokaže ne preveč prizadevanji hmelj možno dokaj kvalitetno obrati. Poleg motivov za kvalitetno obiranje so pomembne tudi tehnične značilnosti in izkoriščanje obiralnih strojev, ki obiranje lahko še olajšajo in izboljšajo. Ugotovljeno je, da je poleg nezadostnega zanimanja za kvalitetno obiranje vzrok slabega obiranja pogosto preobremenjenost predvsem velikih obiralnih strojev, slabo izkoriščene tehnične značilnosti strojev, ki se izražajo v tehničnih pomanjkljivostih in neustrezni uporabi in reguliranju obiralnih strojev, predvsem čistilnikov. Tako kot na eni strani ugotavljamo preobremenjenost, predvsem velikih obiralnih strojev in zaradi tega slabše obiranje, je na majhnih obiralnih strojih marsikje precej rezerv, ki tudi niso izkoriščene v smislu kvalitetnejšega obiranja iz preprostega razloga, ker pač želimo obiranje zaključiti čimprej. Kjer so kapacitete obiralnih strojev bistveno premajhne, bo treba računati na nove, kajti samo drobne izboljšave najbrž ne bodo zadoščale. Pri nas obiramo z obiralnimi stroji Al-laeys, Wolf in Bruff. Obiralni stroji Allaeys obirajo slično kot obiralni stroji Wolf. Teh strojev je več tipov. Zasnova obiralnika je slična kot pri Wolfu, obiralni prsti so trši in tanjši kot pri Wolfu. Splošen vtis je, da obirajo boljše kot Wolfovi, predvsem z (Nadaljevanje na 11. strani) USTVARIMO RAZMERE ZA KVALITETNO OBIRANJE HMELJA Samo za kvalitetni pridelek je odprta pot na vedno bolj zahtevna tržišča. (Nadaljevanje z 10. stranij manjšimi izgubami pridelka. Primerjava je pokazala, da stroji Allaeys poškodujejo slično količino storžkov kot stroji Wolf. Kar zadeva količino primesi, stroji Allaeys večinoma zadostijo zahtevam in je z njimi možno obirati zelo čisto. Pri nekaterih ventilatorski čistilniki niso dovolj učinkoviti, a se zadovoljivo čiščenje lahko doseže z ustreznim naklonom prebiralnih trakov. Ugodno pri njih je, da storžki padajo na prvi prebiralni trak z večje višine in posamično in se od njega odbijajo, zaradi česar je možen manjši naklon traku in boljše čiščenje hmelja. Najpogostejše napake pri teh strojih so, da so trte obrane preveč čisto z vsem listjem vred, da ventilatorji zajemajo stranski zrak izven mreže, da so na odprtinah za iztoke zraka navezane slabo propustne vreče, ki dušijo ventilatorje in da so prebiralni Tudi podatki kažejo, da je z obiralni-mi stroji Wolf možno obirati hmelj dovolj kvalitetno. Opazili smo, da je od vseh strojev, ki so napačno nastavljeni, največ Wolfovih. Najpogostejše napake so neočiščeni stroji in prestrmo postavljeni prebiralni trakovi. V letu 1986 smo na obiralni stroj tip Wolf 280 vgradili 10 izboljšav, od katerih so najpomembnejše: vgradnja novega, drugačnega obiralnega prsta, zože-nje obiralne reže in povečanje odprtine za prehod obrane mase pred prvim obi-ralnim valjem, ki so se pozitivno odrazile na kvaliteto obiranja in zmanjšanje izgub pridelka. Obiralnih strojev Bruff je pri nas več izpeljank. Obiralnik je standarden in se razlikuje le v pogonu proge z variator-jem ali brez njega. Manjši obiralni stroj Bruff B sestavljajo obiralnik brez varia-torja na progi, vertikalni avtomatski obiralnik in čistilnika H-25 in H-12. Različica tega stroja je Jugo Bruff B 1200, ki ima variatorsko progo in horizontalni trakovi pogosto postavljeni prestrmo. S prilagojevanjem kapaciteti čistilnika in pravilno nastavitvijo stroja, je na teh strojih možno brez kakšnih bistvenih sprememb hmelj obrati brez težav z vsebnostjo minimalne količine primesi med hmeljem. Pri obiralnih strojih Wolf je največ pripomb na tip 280. Ti stroji hmelj bistveno bolj poškodujejo kot obiralni stroj Bruff. Zaradi tega so lahko izgube pridelka precejšnje. Vendar pa, če obratujejo s 70-80 96 tehnične storilnosti, tj. ca. 250 rastlin na uro, se izgube pridelka gibljejo med 4 in 6 96, a hitro narastejo, če je stroj preobremenjen, tehnično zanemarjen, npr. manjkajoči obiralni prsti, neočiščen obiralnik, slabo naravnan stroj, pa tudi krhek hmelj. Posledica slabega obiranja je pogosto tudi velika količina primesi. avtomatski obiralnik. Čistilnik je enak kot pri stroju B. Tip stroja Bruff B ima tehnično storilnost 540 rastlin na uro, tekom časa smo ga navili na 750 rastlin na uro, tu in tam pa kakšnega za 100 več. Obiralnik to zmore, čistilnik pa ne uspe prečistiti hmelja, tako da le-ta vsebuje precej nad 3 96 primesi. Obiralni stroj bruff B je sposoben obirati z manj kot 3 96 primesi, če ne preobremenimo čistilnika. Torej na račun storilnosti. Z dopolnitvami ga lahko nekaj izboljšamo in sicer tako, da opremimo progo obiral-nika z variatorjem in se prilagajamo rodnosti rastlin, vgradimo debelejše obiralne prste 3,8 mm in zankaste enojne prste in dodatno vgradimo še manjše izboljšave v čistilnik in sicer: vgradnja vibratorja s pogonom na kolenčasti trak sklopa H-25, vgradnja omejevalne pločevine pred mrežasti trak H-12, tesne-nje H-l 2 in preprečitev vdora stranskega zraka, povečanje pretoka zraka na H-12 in morda vgradnja vibratorjev na še kakšen končni trak. Čeprav so se do- sedaj znane in preizkušene izboljšave pokazale pozitivno, na veliko večjo storilnost stroja pri tej zasnovi čistilnika ni računati, posebno ne, ker postane ozko grlo tudi avtomatski obiralnik. Prebiralni trakovi so ozki, širine le 90 cm, nameščeni precej stisnjeno in za temeljitejše čiščenje hmelja ne preveč ugodni, posebno ne, kadar je dotok hmelja neenakomeren. Preureditev tega stroja na večjo kapaciteto je možna le z dograditvijo variatorja na progo, dograditvijo zmogljivejšega avtomatskega obiralni-ka in zmogljivejšega čistilnika. Večji obiralni stroji Bruff - Scheiben-bogen RPL 1000, DSR in Jugo Bruff BB 1200 imajo širino prebiralnih trakov 120 cm in zmogljivejše čistilnike. Pri strojih RPL so elementi čistilnika običajno dovolj hitri, pri strojih DSR in Jugo Bruff BB 1200 pa zelo počasni, tako da so ti stroji običajno obirali z manjšo kapaciteto kot manjši obiralni stroji v izvedbi B. Z ozirom na strožje kriterije na primesi med hmeljem ima najustreznejšo zasnovo čistilnika in nekoliko dopolnili, tudi po storilnosti najzmogljivejši in perspektiven. V letu 1986 smo pri tem stroju pospešili čistilnik prvega sklopa, za ca. 80 96, drugega za ca. 55 96 in dosegli ugodne rezultate. Najbrž pa bi se dalo še kaj izboljšati. Kot že omenjeno, sta obirala pri nas že dve leti dva obiralna stroja Bruff z uvoženim čistilnikom iz Anglije. Čistilnik sestavljata dva serijsko nameščena čistilnika H-25 in kaskadni prebiralni trakovi z vgrajenimi vibratorji in posebne valjčne mize. Z ozirom na to, ker na strojih še niso odpravljene nekatere pomanjkljivosti, ni možno podati natančne ocene, vendar ocenjujemo, da sta ta dva stroja dokaj zmogljiva in lahko hmelj prečistita tudi na 196 primesi. V lanskem letu sta obratovali tudi na novo dve novi varianti čistilnika in si- cer k obiralniku Bruff B sta bila serijsko postavljena dva čistilnika H-25/90 torej je bil čistilnik H-12 nadomeščen s čistilnikom H-25. Stroj je obiral 750 rastlin na uro, količina primesi med hmeljem pa je znašala okrog 2,4 96. V drugi varianti je bil obiralniku Bruff B dograjen nov horizontalni avtomatski obiralnik širine 120 cm in v seriji nameščena dva čistilnika H-25 s širino prebiralnih trakov 120 cm. Zaradi tehničnih pomanjkljivosti, predvsem zaradi premajhnih količin zraka na ventilatorskih čistilnikih ta stroj ni obiral zadovoljivo in bo realno oceno o tej varianti, ki naj bi bila zmogljivejša, možno podati šele, ko bodo te pomanjkljivosti odpravljene, torej po sezoni 1987. Problematika strojnega obiranja in kratek prerez obiralnih strojev kažeta, da kljub temu, da smo imeli v letu 1986 še vedno 3,18 96 primesi, obiranje hmelja ne bo zaskrbljujoče, če bomo zanj ustvarili dovolj motivov in stimulirali kvaliteto, to je obiranje brez primesi ali z minimalno možno količino, kajti same spremembe in izboljšave na obiralnih strojih ne bodo dovolj. Izboljšave je v večini primerov možno hitro uvesti in izboljšati kvaliteto obiranja, predvsem pri tistih hmeljarjih, katerih hmelj je vseboval nad 3 96, s čemer bi se količina kvalitetno obranega hmelja bistveno povečala. Meja primesi bi se morala vrteti, če že, najverjetneje okrog 2 96 in ne 3, kot je sedaj določeno. Vendar pa čisto obiranje z minimalno količino primesi zahteva napore, veliko več tehnološke discipline kot jo poznamo danes, na vsak način pa tudi finančna vlaganja. Najbrž ni daleč čas, ko se bomo morali začeti resneje ogledovati za modernejšo tehniko za spravilo pridelka, vendar pa še prej, ustvariti čvrste motive za kvalitetnejše obiranje, kajti sama tehnika ne bo dovolj. Tabela 2. Nastavitev obiralnega stroja W in kvaliteta obiranja Aurora - 165 vrt./min 360 rastl./uro Parameter celi Storžki poškodovani pleve primesi % 37 49 1 3 125 vrt./min. 245 rastl./uro % 54 41 4 1 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec POSKUS REGULACIJE SUŠENJA NA ETAŽNI SUŠILNICI NA OSNOVI MERJENJA TEMPERATURE ZRAKA (Nadaljevanje in konec) Gibanje vrednosti v daljših časovnih intervalih Graf 3 predstavlja izmerjene vrednosti teperature vhodnega zraka in padca temperature zraka po prehodu spodnje plasti hmelja, izmerjene v časovnih presledkih 2,5 min. Zaradi boljše preglednosti so vnesene vrednosti samo za en A T, vse A T vrednosti pa so se gibale v odvisnosti od časa podobno. Graf 3 nam daje boljšo predstavo o nihanju temperature vhodnega zraka. Če graf 3 primerjamo z grafom 1, nam na prvi pogled ni mogoče opaziti tendenco manjšanja padca tem- perature po prehodu skozi sloj hmelja v odvisnosti od časa sušenja. Če pa pogledamo padce temperature pri maksimalnih in minimalnih temperaturah vhodnega zraka (glej od t = 20 minut naprej), pa vidimo, da se vrednosti za A T s časom zmanjšujejo. To na žalost nima praktične vrednosti in je daleč od hotenja, da bi proces sušenja lahko zaustavili na vnaprej določenem A T. Takšen način zahteva že mikroprocesorsko spremljanje procesa, ki bi lahko sproti beležil in pomnil padce temperature pri maksimalni in minimalni temperaturi vhodnega zraka. Nihanje vstopne temperature zraka in padca temperature - izmerjeno v časovnih presledkih 2,5 minute Vplivi na natančnost termometrov Ker padci temperature zraka po prehodu sloja hmelja v zadnji fazi sušenja niso veliki, je zelo pomembna natančnost termometra Merjenje vrednosti vseh osemnajstih dneh je pokazalo, da so termometri nad slojem hmelja zaznavali vse višje temperature zraka. Termometri namerno niso bili zaščiteni in pri demontaži še je videlo, da se je na njihovi površini nabralo precej lupino-vega prahu. Poleg nabiranja prahu bi lahko na površini kondenzirale tudi hlapne sestavine iz hmelja. V nadaljnih poskusih v praksi bomo posvetili temu problemu več pozornosti, v prvi vrsti bomo termometre zaščitili pred nabiranjem lupulčina na njihovi površini. Povzetek Na etažni sušilnici, opremljeni z zračnim ogrevalcem na tekoča goriva, je bila vgrajena regulacijska naprava, ki deluje na principu merjenja padca temperature zraka po prehodu plasti hmelja v zadnji fazi sušenja. Izhodišče za poskus v praksi so bili rezultati meritev na pilotni sušilnici, ki so pokazali, da je padec temperature zraka po prehodu različno visokih plasti različnih kulti-varjev v območju od 0,5 do nekaj "C, relativna vlažnost zraka pa v vseh primerih pod vrednostjo 10 %. Ker so senzorji za merjenje temperature zraka cenejši in tudi zelo natančni, smo se odločili za ta posredni način ugotavljanja zahtevane vlage v hmelju, ki predstavlja enega od načinov regulacije procesa sušenja na etažni sušilnici. Regulacijska napra- va je imela šest senzorjev temperature zraka - eden za merjenje temperature zraka pred vstopom v plast hmelja, ostalih pet, enakomerno razporejenih po vsej etaži nad plastjo hmelja, pa je merilo temperature zraka in padce temperature zraka po prehodu plasti hmelja. S petimi termometri nad plastjo hmelja smo želeli kontrolirati enakomernost sušenja po vsej površini etaže. Poskusne meritve so trajale osemnajst dni. Analiza meritev je pokazala, da regulacija procesa sušenja na osnovi merjenja padcev temperature v primeru, ko je nihanje vhodne temperature zraka zelo izrazito, ni mogoče. Izrazito nihanje temperature vhodnega zraka (okrog 6 “C) je posledica načina regulacije temperature zraka v zračne ogre-valcu na tekoče gorivo, ki deluje na princip vklop gorilca- izklop gorilca. Takšen način regulacije pride torej v poštev samo, če bi bilo nihanje vhodne temperature zraka samo v območju, ki smo ga dosegli na pilotni sušilnici. Ker je za ta poskus posebej narejena regulacijska naprava zelo kvalitetna, jo bomo uporabili v nadaljnjih poskusih: na etažni sušilnici, opremljeni z zračnim ogrevalcem na trda goriva, kjer je frekvenca nihanja temperature veliko manjša, ali opremljeni s kakšnim drugim zračnim ogrevalcem, kjer bo temperatura zraka zelo malo nihala, nadalje na sušilnici z dvema ventilatorjema, kjer so turbulence zraka v praznem prostoru med etažami zelo majhne in na tračni sušilnici, kjer bomo spremljali temperaturo zraka po vertikali in horizontali. Strokovni sestanek iz prakse za prakso med hmeljišči v Trgovišču pri Veliki Nedelji. SESTANEK TEHNOLOGOV MED HMELJIŠČI M. VERONEK Devetindvajsetega maja je bil strokovni sestanek tehnologov in pospeševalcev za hmeljarstvo med hmeljišči KK Slovin, Jeruzalem Ormož v Trgovišču pri Veliki Nedelji. Poleg trenutnih aktualnosti agrotehnike je bilo več govora o problemih varstva hmeljišč pred boleznimi in škodljivci, kako obvarovati hmelj spričo močno okrnjenega oziroma majhnega števila dovoljenih sredstev za škropljenje hmeljišč. Razprava je tekla že tudi o pripravah na obiranje hmelja s poudarkom na obiranje brez primesi, ki jih je lani bilo marsikje še veliko preveč. V Trgovišču imajo v enem kompleksu lepo urejenih 31 ha hmeljišč. V sredini hmeljišč je novozgrajeno gospodarsko poslopje, kar je zelo ugodno, v katerem so tudi trije obiralni stroji tipa Wolf 280. Pogrešajo le sušilnico, saj sedaj odvažajo hmelj na sušenje v precej oddaljeni Ormož. V Trgovišču so povedali, da so lanski pridelek obrali zelo kvalitetno, saj so imeli med hmeljem poprečno le 1,67 % primesi. K temu so poleg dobro urejenih in stalno nadzorovanih obiralnih strojev pripomogle tudi dobra organizacija, vestnost in pridne roke delavcev, ki so odstranjevale primesi vse do basanja, tako kot so delali naši vestni hmeljarji že od vsega začetka. Površine pod hmeljem nameravajo v Trgovišču še nekoliko povečati, predvidevajo pa tudi izgradnjo namakalnega sistema in si tako zagotoviti bolj konstantne visoke pridelke. Sedaj imamo polni sortni sestav od ranih do poznih sort in sicer SG, AU, AT in AP, le da pridelki apolona niso zadovoljivi in ga bodo izkrčili. Že večkrat so dobili nagrade za dosežene visoke pridelke. Spoznanje, da uspehi ne pridejo sami od sebe, ampak se je zanje treba potruditi, nam je dalo nove spodbude. Udeleženci sestanka v Trgovišču so se ob njihovih uspehih dobro počutili in odšli zadovoljni. VARSTVO HMELJA Hmeljevlh listnih uši je ponekod že toliko, da jih je potrebno zatirati. Zato redno in temeljito pregledujte hmeljišča in jih pravočasno poškropite. Uši je največ na robovih hmeljišč, zato vam priporočamo, da večja hmeljišča najprej obrobite, ves nasad pa poškropite šele, ko bo to potrebno. Za škropljenje se odločajte izključno na podlagi temeljitega pregleda hmeljišč, saj uši v nekaterih večjih nasadih še skorajda ni. Hmeljišča poškropite ob pojavu prve mane, oziroma ko na listih na vrhovih rastlin ugotovite več kot 100 uši na list. V času do 25. junija uporabite za zatiranje uši foli-mat v 0,15 % koncentraciji ali lanate 20 L v 0,25 % koncentraciji. Poraba voda naj bo glede na višino hmeljišč od 1600 do 20001/ha Posebej vas opozarjamo, da lahko folimat uporabljate le do omenjenega roka, ker bomo le na ta način lahko pridelali hmelj, ki bo ustrezal kupcem hmelja glede ostankov pesticidov v pridelku. Razmere za razvoj peronospore so še naprej ugodne, zato pri škropljenju proti ušem, insekticidu dodajte cuprablau Z (0,3 %) ah cupraflow (0,4 %). Pri obrob-ljanju hmeljišč fungicida ni potrebno dodati! Za občutljive sorte (atlas in blisk) velja, da so proti peronospori zaščitene 10 dni po škropljenju. Preden se odločite za ponovno škropljenje nasadov teh sort, se o potrebnosti škropljenja pozanimajte na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec od 7. do 8. ure zjutraj (teL št 063-711-221). Ponovno vas opozarjamo, da ste po sklepu IO Hmeljarske poslovne skupnosti dolžni voditi natančno evidenco o škropljenju za vsako parcelo posebej. Iz te evidence mora biti razvidno, datum škropljenja, vrste uporabljenih pesticidov, koncentracije in količina porabljenega škropiva na ha. Pred uporabo kakršnihkoli drugih pesticidov, ki niso omenjeni v Hmeljarskih informacijah se posvetujte s svojimi tehnologi ali pa na Oddelku za varstvo rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. IHP