Izhaja vsako sredo. — Naročnina: ia eelo leto BO Din, u pol leta 15 Din, za inozemstvo za eelo leto 50 Din. — Inserati po tarifa. — Pismenim vprašanjem naj se priloii znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in oprava je v Ljnbljani v Kolodvorski nliei št. 7. — Telefon inter. št. 32-59. Račnn pri poštni hranilnici št 14.194.
žVcvc državno posojil©
Iz Beograda so 8. maja uradno sporočili, da je bila 8. maja popoldne v Parizu podpi-na pogodba o posojilu, ki ga da kraljevini Jugoslaviji mednarodna finančna skupina z banko »Union Parisienne« na čelu.
Posojilo znaša 1025 milijonov francoskih frankov ali nekaj nad 2 milijardi dinarjev. Obrestna mera znaša 7 odstotkov, emisijski kurz pa 87'5. (To se pravi: kdor bo podpisal posojilo, temu za vrednostni papir, ki se bo glasil n. pr. na 100 frankov, ne bo treba vplačati celih 100 frankov, ampak samo 87 frankov in pol. Teh 87'50 frankov pa mu bo nesla na leto 7 frankov obresti.
Posojilo bo teklo 40 let, pred petimi leti pa se ne more izpremeniti v drugo (navadno cenejše) posojilo (takim izpremembam pravijo »konverzija«).
Temu poročilu dostavljajo še, da ga bodo porabili za izvedbo raznih javnih del (gradnja železnic itd.), potem pa za zakonito stabilizacijo dinarske veljave (valute).
Ta poročila so zelo važna in sicer v poli-ičnem in v gospodarskem oziru.
Podpis posojila pomeni predvsem, da uživa kraljevina Jugoslavija v mednarodnem svetu precej večje zaupanje kakor pa so to trdili razni nasprotniki naše države. Pomisliti je namreč treba, da velike finančne skupine nikdar ne dajejo tujim državam posojil brez vednosti in odobrenja svojih vlad. Če so torej dali francoski finančniki naši državi mili-jardno posojilo, potem pomeni to, da je francoska vlada prepričana, da je posojilo varno; varno pa more biti posojilo le takrat, če je opravičeno upanje, da bo država, ki posojilo dobi, posojilo tudi lahko in gotovo vračala. S tem pa, da se je francoska vlada, ki predstavlja dandanes svetovno silo prve vrste, izrekla za posojilo, je ob enem tudi izrekla, da je kraljevina Jugoslavija že tako močna in zaupanja vredna država, da se finančnikom ni treba prav nič bati za njihov izposojeni denar. Ugled naše države v svetu bo torej gotovo mnogo pridobil, ne glede na to, če je posojilo dražje ali cenejše.
Ne bo pa pridobila na zaupanju in ugledu samo država kot taka, ampak pridobila bo tudi sednja vlada. Tudi to je važno, kajti to dokazuje, da francoska vlada zaupa tudi naši sedanji vladi.
Še večjega pomena pa bo novo posojilo za naše gospodarske razmere. Mi vsi dobro vemo, kakšne križe in težave smo imeli takrat, ko denar ni imel še stalno veljavo. Kar je človek danes kupil, to je imelo pri večnem valovanju denarne vrednosti že jutri vse drugačno ceno, višjo ali pa nižjo, tako da je bilo vsako trgovsko računanje na daljši čas nemogoče. Živeli smo tako od danes do jutri: ali boš dobil — ali pa izgubil. Nestalna veljava denarja je porušila pri nas na stotine gospodarstev in vesel je moral biti vsak, komur je še toliko ostalo, da je lahko na novo začel.
Te razmere so se izboljšale šele potem, ko se je posrečilo državni upravi in Narodni banki vrednost dinarja v primori z zlatim denarjem tujih držav dvigniti na današnjo višino in ga na tej višini tudi obdržati. Danes je 100 dinarjev vredno približno 10 (švicarskih ) zlatih frankov in na tej višini se denar tudi drži. Nimamo pa še zakona, ki bi to razmerje dinarja do zlate veljave tudi zakonito u-gc^ovil. (Zakon je bil 11.t. m. podpisan. Op.ur.)
Sedaj se bo zgodilo v doglednem času tudi to>. Ko pa bo izvrešeno še to delo, potem bomo imeli enkrat stalno denarno vrednost, ker je zlato tisto merilo, ki določa pra vo vrednost denarja. Takrat bo vsak vedel, kaj in kolikoi ima, in sicer bo to vedel z gotovostjo. Kakšnega pomena pa je gotovost in sigurnost v gospodarskem življenju, to ve vsak kmet.
Kakšnega gospodarskega potresa se zaradi stabilizacije dinarja ni treba bati (denar »stabilizirati« se pravi dati denarju stalno vrednost; beseda stabilen pomeni »stalen«). Naš finančni minister je namreč že ponovno izjavil, da bo dobil naš dinar svojo današnjo vrednost kot stalno; to se pravi: sedanje razmerje našega dinarja proti dolarju in drugim zlatim veljavam bo zakonito določeno kot stalno. Danes je namreč samo v praksi izrečeno, da velja naših 100 dinarjev (približno) 10 zlatih frankov, po stabilizaciji dinarja pa bo to razmerje stalno. Ali z drugimi besedami: za 100 današnjih papirnatih dinarjev boš dobil prav toliko blaga kakor za (približno) 10 zlatih dinarjev ali 10 zlatih švicarskih frankov.
Z zlato veljavo pa bomo tudi mi stopili v vrsto gospodarsko-naprednih in gospodarsko urejenih držav.
<Se enkval pofevcir/cn«
trna
' i '1
mladina
.__.-.-i
I.
O »pokvarjeni mladini« se dandanes silno mnogo govori in piše. Take tožbe in pritožbe nad mladino se sicer redno ponavljajo vselej, kadar začne nastopati nov rod in izrivati starega, toda tako glasne take tožbe niso bile še nikoli kakor so dandanes.
O »pokvarjeni mladini« smo rekli tudi mi svojo besedo, opirajoč se na strogo znanstvena izvajanja našega domačega naravoslovca in vseučiliškega profesorja dr. Janeza Plečnika, ki jih je bil objavil v »Mladiki«, ki gotovo ni »brezverski list« — vsaj ga izdaja »Mohorjeva družba« in ureja ga katoliški pisatelj in župnik preč. g. Finžgar. Na tako besedo pa mora pameten človek že nekaj dati. Komur pa stroge nepristranske besede niso nič mar, s takim človekom je težko nadaljevati pametno in repno razpravo — tam je potem mogoča le še demagogija. Če bi mi hoteli ljudi samo hvaliti in se jim iz gotovih dobro preračunanih razlogov dobrikati, o, nič lažjega ni na svetu kakor to! Nam pa se gre za golo resnico, pa magari je ta resnica še tako bridka, trpka in žalostna.
»Kmečki fant« je v našem listu zapisal, da je mladi rod z vsemi svojimi dobrinami in slabostmi plod starejših pokolenj. To je naravni zakon, ki velja za vse živo stvarstvo, za rožice ob potu in za ljudi. No, »Domoljubu« pa ta zakon za slovenske stariše ne velja... Kako neizmerno more biti srečen naš rod, da mu je Stvarnik prisodil tako izjemno stališče v svetu in v naravi!
Toliko naj zadostuje za načelen odgovor. Sedaj pa še nekaj podrobnosti.
»Domoljub« pravi, da s pokvarjenostjo današnje mladine (kolikor je res pokvarjena in če je pokvarjena) stariši nimajo nič opraviti, pač pa so tega zla krive »moderne kinematografske predstave, pikantne notice po časopisih in nedostojna moda.«
Vprašamo: Ali je mladina iznašla kinematograf? Ali mladina dovoljuje, oziroma prepoveduje razne predstave? Ali piše in odobrava samo mladina pikantne notice po časopisih? Ali ustvarja nemoralno modo samo mladina?
Niti nemoralne kinematografske predstave niti razne pikantne notice — niti nemoralna moda ne padejo same iz neba. Nekdo jih pač ustvarja, toda ta »nekdo« ni mladina!
Dalje pravi »Domoljub«: »Nož in kol, to obeta biti grb slovenskega fanta, če bo šlo tako naprej. Pa še liter in frakelj zraven...« Potem pa dodaja »Domoljub«: »Kaj so starši oni, ki svoje otroke navajajo k pobojem? Ne, starši, ampak gostilna, pijača in slaba druščina so taki vzgojitelji.«
Prav lepo je to, kar pravi »Domoljub«. Še lepše pa bi bilo, če bi »Domoljub« povedal, odkod je pač prišla v fante navada, da se bijejo s koli in režejo z noži? — Z neba to gotovo ni prišlo nanje, ampak so morali to brez dvoma nekje videti! Kola in noža še doslej noben otrok ni prinesel s seboj na svet in tudi v gostilno ne hodijo novorojenci sami. ..
Upamo, da bo ta naš migljaj razumel tudi »Domoljub«!
Lep in zanimiv pa je konec »Domoljubo-vega« članka. Tam pravi: »Toda tarnati ne
pomaga, treba je delati, da se razmere izboljšajo. Samo ena je pot, ki vodi k izboljšanju: vera in življenje po verik:
Tem »Domoljubovim« besedam bi dodali mi samo eno kratko vprašanje: Kdo pa je kriv, če ljudje ne žive po veri?!
Katoliška vera je pri nas doma že poldrag tisoč let! To je dolga doba! V vsej tej dolgi dobi je imela in ima še katoliška cerkev in ž njo vred katoliška duhovščina silen vpliv na ljudi v naših krajih. Vsaj na zunaj ga ima in pri nas ni skoro hribčka brez cerkve, ljudje hodijo vsako nedeljo k maši in k pridigi, ljudje prejemajo sv. zakramente, vsi so krščeni, a vsi so pokopani v blagoslovljeni zemlji ,in pri cerkvenih svečanostih ne manjka no-
ben zastopnik posvetne oblasti. To je silna moč! Če pa kljub tej silni — zunanji moči »obetata nož in kol postati grb slovenskega fanta«, potem je to ie dokaz — ne, tega rajši ne zapišemo! Povemo le to, da vera, ki jo človek nima v svoji duši in v svojem srcu, ni pc sebno velike vrednosti...
Tukaj, dragi »Domoljub«, je delo za Tebe in za Tvoje prijatelje! Tisto delo, ki so ga opravljali »Domoljubov!« prijatelji cela desetletja, ni bilo versko delo, ni bil Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega, ampak (o je bilo vse nekaj dragega — to je bilo samo sovraštvo in nestrpnost in danes gledamo plodove te žalostne setve!
Tudi to je resnica!
Fmegipadnzlltzjdiievi 5v< McLvibovu
V	nedeljo je bila otvorjena v Mariboru prva banovinska vinska razstava, katere pokroviteljstvo je prevzel sam g. ban dr. Drago Marušič.
V	soboto pop. se je vršil občni zbor vinarskega društva, katerega je vodil predsednik g. Lovro Petovar. Vinarsko društvo šteje 10 podružnic in 2000 članov.
Drugi dan ob 11.30 je otvoril g. ban izredno lepo organizirano in bogato založeno vinsko razstavo s sledečim nagovorom:
Govor bana g. dr. Marušiča: »Spoštovana gospoda!
Z izrednim zadovoljstvom otvarjam danes prvo banovinsko razstavo v Mariboru ter čestitam iz vsega srca prirediteljem za to srečno zamisel etr se jim zahvaljujem, da v prepričanju velikega pomena take razstave niso sedili s trudom, tako da jim je z nesebično požrtvovalnostjo uspelo, da je Dravska banovina dobila prireditev, na katero je lahko ponosna.
Ena najvažnejših panog kmetijskega gospodarstva, specijelno za mariborsko okrožje, je naše vinogradništvo. Žalibog svetovna ekonomska kriza ni prizanesla tudi nam. Ni mi potrebno govoriti o vzrokih te splošne krize, ker so ti vzroki danes poznani vsakomur. Potrebno pa je vendar, da naglasim dva glavna vzroka, katerih glavna posledica je bila, da je cena vinu občutno padla in da so navzlic nizki ceni kleti naših vinogradnikov še vedno polne. Ta dva vzroka sta svetovna nadproduk-cija in pa zmanjšanje kupne zmožnosti konsu-menta.
Ako vzamemo ta dva vzroka v pretres, imamo možnost, da najdemo tudi sredstva, da vinsko krizo, katera tare naše vinogradnike, omilimo vsaj v toliko, v kolikor je to odvisno od nas samih in v kolikor ni ta kriza nujna posledica splošne gospodarske in politične krize, ki do temelja pretresa celo Evropo, da, celi svet. Ta sredstva so predvsem racionaliziranje naše vinske produkcije na ta način, da pristopimo k kvalitetnemu pridobivanju vina.
Jasno je, da v času, ko je vinski trg prenapolnjen s ponudbami, najdejo najprej boljša vina odjemalca. V to svrho je potrebno zmanjšati vinogradno površino ter uporabiti najboljše lege za vinsko produkcijo z najžlaht-nejšim trsjem in na ta način ustvariti prvovrstne tipe vin, katerim je potreba potem pridobiti odjemalce. Gledati moramo, da dobimo možnost za izvoz naših odličnih vinskih sort. Nerazveseljivo dejstvo je, da nismo od poslednje vinske kampanje, t. j. od avgusta 1030 pa do aprila letošnjega leta izvozili iz Dravske banovine niti 10.000 hI vina, točno samo 9867 hI. Tozadevno se nam pokazuje potreba, da skušamo na vse mogoče načine pridobiti zaupanje inozemskih vinskih tvrdk. Ako bodemo vsi složno delali v tem pravcu, zlasti ako bodejo naša vina po kvaliteti in po ceni konkurenčna, ako bodemo našo vinsko trgovino postavili na trdno, solidno podlago,
________iMMiga i——mm « MU
ni dvoma, da se nam bo to posrečilo. Ali ne samo v inozemstvu moramo najti odjemalce naših vin, ampak tudi v tuzemstvu. Naša vina se lahko prštevajo med najodličnejša v Jugoslaviji ter so kot taka tudi najbolj sposobna za buteljčna vina. Zato je potrebno, da razširimo prodajo našh vin po celi državi, in prepričan sem, da bodo vinski odjemalci, čim dobijo možnost, da se prepričajo o kakovosti naših vin, vedno radi posegali po njih.
Da se ta sredstva, katera sem navedel, zamorejo uspešno uporabiti, je največjega pomena ravno taka vinska razstava in sejem, ki se danes prvič v Dravski banovini otvarja v Mariboru. Razstava omogočuje navezanje trgovskih stikov z vinskimi trgovci 'in gostilničarji za tu- in inozemstvo ter daje možnost vsem reflektantom, da se prepričajo o kvaliteti razstavljenih vin. Medsebojno tekmovanje posameznih vinogradniških okolišev in posameznih vinogradnikov glede kvalitete vina je mogočna vzpodbuda za vsakega vinogradnika, da skuša svoje kvalitete izboljšati in zlasti' pri svojem tovarišu posnemati to, kar se je izkazalo za praktično in koristno«, ter opuščati načine pridobivanja, kateri so se izkazali kot manj vredni.
Banska uprava si je bila v svesti dolžnosti, katere ima napram našemu vinogradništvu. Mislim, da ni potrebno posebno poudarjati, da bom jaz tudi v bodoče krepko stal na strani našega delavnega ljudstva ter podpiral z vsemi razpoložljivimi sredstvi vse naše kmetijske gospodarske panoge, med katere spada v odlični meri naše vinogradništvo.
Z nagradami za precepljenje samorodnih trt, s prispevki za nabavo trsja, zlasti pa s podpiranjem našega vinskega zadružništva, katero mora postati močen gospodarski faktor v naši banovini, upam, da bodemo v dogled-nem času lahko pokazali vidne uspehe. Poudarjam tudi potrebo trgovske preorijentacije našega kmetskega zadružništva, kakor tudi posameznega kmetskega producenta, kajti samo oni je dober gospodar, kateri ne samo dobro prideluje, ampak kateri tudi predvsem dobro proda.
Za dosego teh ciljev, gospoda moja, je pa potrebno složno sodelovanje vseh prizadetih ter usmeritev vseh naših energij proti enemu cilju. Tako gospodarsko solidarnost naj manifestira tudi današnja razstava, in v tem znamenju mi je prijetna dolžnost, da proglašam prvo banovinsko razstavo za otvor-jeno.«
Po govoru gospoda bana so si vsi gosti ogledali razstavo.
Kmetovalci, podeželski trgovci in obrtniki!
Kadar naročate kakršnekoli vrste tiskovine za občinske nrade, zadruge ali drnštva, se obrnite zanesljivo glede cen in solidne postrežbe na
TISKARNA »MERKUR«
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 23.
G
1 AZELA TERPENTI-NOVO MILO JE NEPOGREŠLJIVO V VSAKEM DOBREM GOSPODINJSTVU.
Pazite na ime GAZELA.
Bolgarska vladna kriza.
Čestokrat sodimo in prerokujemo bodoče pojave po danih simptomih (znakih). Pri krizi bolgarske vlade dasta dva taka simptoma dovolj materijala in svetlobe, da se vidi končni izhod iz krize.
Prvo: izglasovanje volilne reforme neposredno pred razpustom skupščine ne prikazuje ničesar drugega kot to, da je bila vla-dujoča stranka (Demokratičeski zgovor) popolnoma prepričana in sigurna svojega bodočega vladanja. Da ne bi bila tega sigurna, ne bi izglasovala volilne reforme, ker je ista take prirode, da bi brez oblasti v rokah in brez uporabe (orijentalskih) metod pri volitvah ne dala pozitivnega rezultata za vladajočo stranko, temveč negativen.
Drugi simptom, ki kaže, da namerava Dem. zgovor še naprej vladati in da je v tem siguren, je splošen volilni teror, sproveden najbrezobzirneje potom zgovorovih javnih ir, tajnih sil.
Zares, jeli mogoča stranka, nahajajoča se pred padcem z oblasti, da se poslužuje takih metod in nasilj? Politično življenje je nedvomno pokazalo, da menjajo vladajoče stranke pred takimi momenti, če so bile še tako tiranske za časa svoje vladavine, skoz svoje notranje politike, kažoč se najbolj miroljubnim in demokratičnim. Izjema od tega se more napraviti samo pri onih strankah, katere so odločile, da ne gredo z oblasti brez nasilja.
So li opazili bolgarski opozicijonalni politiki ta dva simptoma? No, one, kateri so to opazili in bili na čistem o stališču Dem. zgo-vora, je zadržavalo nekaj drugega. Ti so čakali še na en simptom, kateri naj bi bil poleg prejšnjih presoden za politično situacijo na Bolgarskem. Ta tretji simptom se je pričakoval iz dvora.
Voditelji opozicije in narod verujejo, da krona ni vezala svoje usode z usodo Dem. zgovora in da hoče opravičiti vero in nado, ki jo je opozicija in narod ohranil do nje. Opozicija še veruje, da se krona izkaže od vsakogar neodvisno in da pri polnem pravu razpolaganja z usodo naroda da svojo pravično razsodbo nad 8-letnim tiranskim režimom zgovora in s tem potrdi, da ne odobrava niti 9. junijskega preobrata niti nečloveškega ubijanja 25.000 ljudi najzdravejšega bolgarskega naroda.
Ta simptom med tem ni opravičil nade opozicije in naroda.
Omejeni mandati g. Malinova, kakor tudi pritisk, ki je bil izvršen nanj, da bi bil popustlivejši napram Dem. zgovoru, so nepo-bitna in neovrgljiva dejstva za to stališče.
Razvoj krize je pokazal od svojega po-četka pa do poverjenega mandata g. Ljap-čevu, da je bila v naprej zamišljena politična igra. Stremelo se je za tem, da se odvzamejo nasprotnikom Dem. zgovora, posebno pa g. Ljapčeva vsi argumenti. Nepoveritev početne-ga mandata g. Ljapčevu je imela za cilj, da se ga ohrani za končni izhod iz krize, to je za konec komedije.
a^uaso n ežn o poli
naj Vam bo pravilna nega prva briga. Ne da se opisati divnega občutka mladostne svežosti. ELIDA FAVORIT MILO ustvarja oni gladki, nežno rožnati teint, ki očaruje. Umivajte se dnevno z ELIDA FAVORIT MILOM. Blaga in dišeča pena tega mila deluje blagodejno na polt. Ako želite imeti čisto in nežno kožo, ne pozabljajte prve zapovedi lepote:
ELIDA55^MILO
M. N. kmet.
Kmeije govcrc
Kapital — kriza.
Berem in berem, pa vendar ne najdem tistega človeka, ki bi si upal jasno povedati o vzrokih, pravih, resničnih vzrokih krize na kapitalistično urejenem svetu.
Naj se zgane eden in pove, kje je pravi vzrok žitne, agrarne in v splošnem denarne krize itd. Da, marsikdo bi to povedal in zapisal, toda kaj poreče kapitalizem?
Banke ne popuščajo nič, od njih odvisna industrija še manj. Sveti profit mora ostati nedotaknjen, zato mora iti v znamenju vsega mogočnega kapitalizma naprej, mesto da bi ves svet pristopil k reorganizaciji gospodarstva in odpravi socijalnih krivic ter s pravičnimi državnimi in mednarodnimi uredbami zagrabil zlo za vrat.
Berem, da so stroji krivi te splošne krize. — Neumnost! — Več je strojev, bolj se napreduje, toda stroj naj ne služi za profit nekaj posameznikov, temveč naj bo v službi celote! Treba je ves voz naprej tiščati, ne samo eno kolo, ali dva, drugi del voza pa pustiti zadaj. Na eni strani ljudstvo strada in trpi, na drugi strani se pa zapravlja. Tu ni nekaj v redu!
Kultura zadnjih 50 let
G. dr. Novak je bil tarča napadov »Slovenca« in »Domoljuba«, ker je na sodni razpravi šel »predaleč« kot zagovornik. — Mogoče? Jaz bi mu lahko bil za pričo, da je vse tako res, kakor je povedal.
Prepričan sem in večkrat sem se prepričal v naši okolici, da je vse tako, kakor sem čital v Kmetskem listu.
Prišel sem v stanovanje kmetske hiše in —. Ne da se opisati vse, kar sem videl. Še mnogo hujše je, kakor opisuje dr. Novak. — Mislim, da je dr. Novak vse premalo prijel za ušesa tiste, ki so si lastili monopol v zadnjih 50 letih za širjenje »kulture« po slovenskih vaseh. Spravili so se na hrbet slovenskemu trpinu, danes pa kriče, če jim odkriješ sliko njihovega »dela«.
Torej ni to stanje sramota ubogega slovenskega trpina, ampak tistega, ki je imel dolžnost, da ga poduči, vzgoji, izobrazi in mu pomaga povsod: da bo končno vsa tista kultura služila človeku in njegovemu blagostanju.
Občinske ceste.
Še nekaj: naša občina je po dolgem odlašanju sklenila, da se bodo vse občinske ceste popravile, zlasti ločniška, ki je najbolj zanemarjena. Vozove prevračamo po tej 5 km dolgi razorani poti. Sedaj bo, hvala Bogu, boljše. Kuluk je res za nas neljub gost, ker imamo na svojih vaških potih vsako leto več tednov tlake, ampak za ločniško cesto -tudi to potrpimo. To je najlepši in hvale vredni korak naše občine.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz-Josefova«- grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josefo-vo«-vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz-Josefova«-voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Za kratek čas.
Stara gledališka igralka se ogleduje v zrcalu. Ogleduje se dolgo od vseh strani, končno pa vzdihne: »O, kako slaba ogledala izdelujejo dandanes!«
Zborovanje agrarnih interesentov.
Zveza slovenskih agrarnih interesentov bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 7. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Po določilih društvenih pravil so občnemu Zboru pridržani sledeči posli:
a)	voliti predsednika, 10 odbornikov, 5 namestnikov ter 3 nadzornike,
b)	potrjevati člane odbora, ki jih je radi dopolnitve odbora kooptiral sam glavni odbor, oziroma izvršiti dopolnilne volitve,
c)	presojati in odobravati odborovo delovanje in glasovati o zaupnici.
d)	izpreminjati pravila,
e)	določati članarino,
f)	odobravati letni proračun,
g)	sklepati o predlogih glavnega odbora. Predlogi članov za občni zbor morajo biti predani pismeno glavnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom,
h)	končnoveljavno izključevati člane.
Zveza slovenskih agrarnih interesentov je priredila 3. maja predavanje v Hočah, 10. maja v Slivnici in 14. maja v Škocijanu. Povsod je predaval tajnik Zveze geom. Milan Mravlje.	,
Dolžniki, poravnajte naročnino, ne čakajte na pismene opomine od strani uprave. Kajti upravo stanejo opomini čas in tudi denar. Prosimo, da vsakdo, ki še kaj dolguje na naročnini, to uvažuie.
»KMETIJSKA MATICAc.
Uprava Kmetijske Matice opozarja vse svoje gg. poverjenike iz območja celjskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet, da se vrši v nedeljo 17. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih hotela Union v Celju sestanek poverjenikov kmetskega tiska. Uprava Kmetijske Matice prosi, da se tega sestanka udeležijo po možnosti tudi njeni gg. poverjeniki. Sestanka se udeleži tajnik Kmetijske Matice tov. Tomšič iz Ljubljane.
Novim članom Kmetijske Matice sporočamo, da je uprava Kmetijske Matice sklenila nuditi jim posamezne knjige, ki so izšle prejšnja leta, za doplačilo po zelo znižanih cenah. V kratkem bomo razposlali vsem gg. poverjenikom seznam teh knjig in višino doplačila.
Kmetski gospodar mora vedeti, kakšne davke plačuje, koliko je po zakonu dolžan plačati in kako se more proti previsoko odmerjenim davkom pritožiti. Zato mora biti letos vsak zaveden gospodar član Kmetijske Matice, ki bo izdala med drugimi tudi zelo poučno knjigo o davkih.
Dopbi
Braslovče. Prihodnjo nedeljo popoldne se bo vršila v dvorani društvenega doma in sicer ob 3. uri popoldne zdravstveno predavanje, ki ga priredi »Protituberkulozna liga v Celju«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Vabimo občinstvo, da se tega poučnega predavanja polnoštevilno udeleži.
Križevci pri Ljutomeru. Tukajšnje gasilno društvo bo imelo dne 17. maja t. 1. eno največjih svečanosti, blagoslovitev novo nabavljene avto-motorne brizgalne. Obeta se nadvse velik obisk uniformiranega gasilstva, zato bo prav gotovo užitek za vsakega, to prireditev si ogledati. Gasilno društvo se pripravlja z največjo vnemo za ta dan. Preskrbljeno je kot za jedačo in pijačo, tako za razvedrilo in zabavo vsakega gosta. Pridite, razvedrite in razveselite se med luštnimi prleki.
Gomilsko. V četrtek, dne 7. maja ponoči je pri posestniku Košenini na Dragempolju neznan zločinec porezal jezike trem konjem. Zločinec je moral biti nekdo iz bližine, ker je četrtemu konju, ki je zelo hud, prizanesel. Ako bi zločinec tega ne vedel, bi gotovo skušal priti tudi k temu, kar bi pa, kot pravijo, povzročilo ropot. Pravijo, da je posestnik zavarovan, zato ne bo trpel prevelike škode. To zločinsko početje je zopet dogodek svoje vrste, ki ga še ni bilo med nami. Natančneje bomo poročali v prihodnji številki »Kmetske-ga lista«.
Vel. Poljane. Redek slučaj. Pečam se že več let s prašičerejo, ki se mi je zadnja leta prav dobro obnesla. Posebno srečo imam s svinjo, ki sem jo kupil za pleme v Andolu pri Sv. Gregorju. Povrgla je dvakrat letno po 14 do 18 pujskov. Bili so vsi zdravi in enakomerno raščeni in so se kljub velikimu številu dobro razvijali in so dosegli v enem letu starosti preko 200 kg žive teže. Značilno je tudi, da je hčerka od omenjene svinje podedovala vse dobre lastnosti od svoje matere. Lansko leto je povrgla 16, letos spomladi pa celo 19 zdravih in enakomernih pujskov. Letošnji vsi žive. Pri svinji smo jih pustili 12, sedem smo jih pa morali dati sosedom, ker vseh 19 ni mogla dojiti. Svinja je zdrava. Zato te plemenske svinje prav toplo priporočam. Kdor se interesira naj se obrne na tale naslov: Anton Pirnat, Vel. Poljane p. Ortnek.
Žalec v Savinjski dolini, dne 10. maja 1.1. Vsled dolgotrajne, če tudi ne hude zime so se dela v hmeljskih nasadih zakasnila za 14 dni. Sedaj se hmeljarji pečajo z odkopava-njem grobov, z gnojenjem in prvim obdelovanjem z brano in kultivatorjem, kakor tudi s privezovanjem trt. V teku minulega leta se je s hmeljem zasajena ploskev skrčevala za 45 do 50%. Od pridelka minulega leta je še kakih 60—70 stotov a 100 kg v rokah producen tov. — Društveni odbor.
Letuš. Naše prostovoljno gasilno društvo priredi na binkoštni pondeljek 25. t. m. veliko tombolo, združeno z vrtno veselico, ki se vrši na vrtu tov. Ivana Remeca. Začetek ob 3. uri popoldne. Med glavnimi dobitki se nahaja tudi novo moško kolo in pohištvo ter še mnogo drugih lepih dobitkov. Čisti dobiček prireditve se bo porabil za nabavo motorne brizgalne in prosimo vsa tovariška društva, da se na našo prireditev ozirajo.
Gomilsko. Tukajšnje Sokolsko društvo ima v nedeljo 17. t. m. javen nastop, ki se bo pričel ob 3. uri popoldne. Od 2. do pol 3. ure sprejem bratskih društev, nato preizkušnja. Ker bo to prvi javni nastop našega društva, ki se je še le pozimi ustanovilo, zato pričakujemo, da nas bodo posetila vsa naša bratska društva. Članstvo pridno goji telovadbo in bo gotovo dobro pripravljeno za nastop.
Braslovče. V nedeljo 17. t. m. po prvi
sveti maši se bo vršilo v osnovni šoli predavanje o gospodinjstvu. Predavala bo ena izmed tukajšnjih učiteljic. — Že pred tremi tedni se je vršilo na istem mestu predavanje o* gospodinjstvu, ki je pa bilo za takšno faro, kot so Braslovče, zelo slabo obiskano. Če se že za takšna predavanja ne zanimajo naše gospodinje, bi se pač tembolj morala zanimati naša dekleta, ki jih v bližnji prihodnosti čaka poklic kmetske gospodinje. Zato pokažite v nedeljo nekoliko več zanimanja.
Celje. Kakor je že prinesel zadnji »Kmetski list« poročilo o sestanku vseh poverjenikov kmetskega tiska v nedeljo ob pol 9. uri dopoldne v hotelu Union v Celju, se k temu še dodaja, da se istega dne vrši tudi kratka seja pododbora, na kateri se bo razpravljalo predvsem o meddruštveni tekmi koscev ki jo priredi Zveza kmečkih fantov in deklet v Ljubljani v nedeljo 21. junija pop. v Ljubljani. Ker je potrebno, da se pravočasno informiramo o prireditvi, zato se naj seje vsi odborniki gotovo udeležijo. Na sejo pride tudi delegat Zveze iz Ljubljane. — Pododbor v Celju.
Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne (1. d. v Laškem preložen. Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem je bil po sklepu seje širšega pripravljalnega odbora z dne 5. t. m. sklican na dne 27. maja t. 1. in je bilo to objavljeno v našem časopisu. Radi od vlade zahtevanih malenkostnih korektur družbenih pravil in radi zelo važnih razgovorov, ki morajo biti dovršeni do ustanovnega občnega zbora, se že objavljeni ustanovni občni zbor prekliče in preloži. Vršil se bo najpozneje do 15. junija t. I. Pripravljalni odbor uporablja to priliko, sporočiti vsem podpisnikom delnic, da se vplačila pridno in redno vršijo, obenem pa tudi na striktno določilo zakona, da ima glasovalno pravico na ustanovnem občnem zboru samo tisti delničar, ki je vplačal na račun kupnine za vsako delnico najmanj 40% ali 200 Din. Prosimo vse podpisnike, naj se ozirajo na to določilo zakona ter pravočasno vplačajo na račun vsake delnice najmanj 200 Din. Zaupamo javnosti le še toliko, da je položaj zelo ugoden in da ni nobenega dvoma več, da bo stala v Laškem in obratovala že prihodnje leto domača slovenska pivovarna v korist gostilničarjem, pa tudi konzumentom. — Odbor.
Premoženje nekdanjih vladarjev.
Premoženja nekdanjih vladarjev, ki so izgubili svnie vladavine vsled vojne ali pa iz kakih drugih vzrokov, niso ravno tako majhna, kakor bi človek mislil na prvi pogled.
Bivši španski kralj Alfonz XIII. je n. pr. večkratni milijonar in njegovo zasebno premoženje cenijo na 40 milijonov zlatih nemških mark (1 marka je 14 Din). Največji del svojeea premoženja ima naložen v raznih ameriških francoskih in angleških vrednostnih papirjih. Poleg tega ima v svoji lasti še mnogo draguljev, ki jih cenijo na 35 milijonov mark.
Med najbogatejše nekdanje vladarje spada bivši nemški cesar Viljem. Njegovo premoženje v denarju cenijo na 40 milijonov mark. vrednost njegovih posestev v Nemčiji pa n« 500 miliionov mark!
Bivši turški cesar Abdul-Hamid živi v Franciji v prekrasni vili. On si vzdržuje še vedno sijajen dvor, kar mnogo velja, a nihče ne ve, odkod in koliko denarja prejema bivši poglavar vseh pravovernih mohame-dancev.
Neki indijski maharadža pa, ki je moral zapustiti svojo deželo, je vzel s s^boi samo draguljev za 100 miliionov mark. Svoji ženi, od katere se ie pa ločil, izplačuje na leto nad 1 milijon zlatih mark ali 14 milijonov Din vzdrževalnine.
Dfouice
Stabilizacija dinarja. Nj. Vel. kralj je podpisal v pondeljek 11. t. m. zakon, ki določa, da je denarna edinica kraljevine Jugoslavije dinar. Vrednost dinarja odgovarja vrednosti težine 26 in pol miligrama čistega zlata. S tem zakonom je končno veljavno odrejeno razmerje papirnatega dinarja napram zlatu. Bistveno pa ni ničesar drugega kot uzakonitev sedanjega stanja. Narodna banka je po zakonu obvezana, zamenjati nov-čanice za zlato podlago po gori označenem razmerju. V denarnem prometu ne bo torej nobenih neposrednih sprememb, ker je dinar stabiliziran na sedanji višini.
Gospod minister trgovine in industrije Juro Demetrovič je blagovolil prevzeti častno predsedstvo XI. ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 30. maja do 8. junija t. 1.
Za novega bana Dunavske banovine je bil imenovan Nikolič Milan, vrhovni inšpektor v ministrstvu za notranje zadeve.
Prcučavanje zakonskih načrtov. V kmetijskem ministrstvu sta bili začetkom tega tedna otvorjeni dve konferenci, ena proučuje zakonski načrt o kmetijskih šolah, druga pa o kmetijskih zbornicah.
Državna bolnišnica v Ljubljani. Minister za socijalno politiko je podpisal odlok, s katerim preideta bolnišnica v Ljubljani in umobolnica na Studencu v državno upravo.
Ministrstvo za šume in rudnike je ustanovilo poseben fond za brezposelne rudarje.
Novo tovarno za steklo bodo gradili v naši državi v Pančevem. Letno bo tvornica proizvajala 800 vagonov stekla, dočim naša država potrebuje 1200 vagonov prozornega Stekla letno. Osnovana je s češko-francoskim kapitalom in v ravnateljstvo prideta Vajert in Gramberg.
Toča v Meiljimurju. Nad Hodošem je bila pretekli teden huda nevihta, med katero je začela padati toča, velika kakor golobje jajce. Uničila je vsa sadna drevja, vinograde in polja. Padala je skoro pol ure.
Enodnevni tečaj za poletna dela v vinogradu in o pokončevanju škodljivcev in bolezni vinske trte se vrši v soboto 23. maja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Nov srez je postalo mesto Metlika. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon, s katerim se ustanavlja metliški srez. V novi srez pridejo sledeče občine iz črnomeljskega sreza: Bo^a-kovo, Čreznjevec. Gradac, Lokve, Metlikn. Podzemelj, Radovice in Suhor. iz jastreba^ skega sreza pa Radatovica.
Pozor! Med sebe j no zavarovanje živine
V	pravilih o medsebojnem zavarovanju živine pri srenji Begunje na Gorenjskem ki so bila objavljena v »Kmetskem listu« pred kratkim, se ima pravilno glasiti § 30. teh pravil takole: »Kdor odstopi od zavarovanja, se mu iz fonda ne povrnejo njegovi dotedanji prispevki.« Pri prvotni objavi se je namreč vrinil tiskovna pomota, kar se s tem popraviia. Kmet. referent Jos. Sustič, Kranj.
Strela je udarila v poslopje trgovca Fr. Mastnaka v Št. Jurju in ga precej poškodovala. V usodnem trenotku je bilo v hiši precej oseb, vendar pa ni nobenega težje ranila. Zidarja, ki je nekaj dozidaval, je vrglo ob zid, ni pa razen strahu utrpel nikake škode. Strela je udarila tudi v električni vod in v zadrugi za izvoz jajc je uničila vse električne žarnice.
V	takih slučajih seveda ne pomagajo nobeni strelovodi. Da udari strela v električni vod, se često dogaja, zato pa mora imeti takozva-ne varovalke proti previsoki napetosti, katere je treba seveda v redu držati.
Na božjo pot — nazaj pa saharin in šnof-tabak. Slovenci smo hudo pobožni ljudje. To pobožnost radi kažemo tudi z romanjem na božja pota. Tako se je začetkom tega meseca zbrala večja skupina romarjev iz radovljiškega in kranjskega okraja in se namenila po-romat k slavni božji poti Sv. Heme na Koroškem. No, in so se odpeljali preko meje. Ko so romarji opravili svoje-pobožnosti in se potožili Bogu in sv. Hemi, so se namenili nazaj. Z božje poti se pa brez odpustkov ne sme domov, to je naša stara navada. In tudi romarji sv. Heme so se tega držali. Do tu je vse prav in lepo. Za odpustke so pa nekateri nakupili kar cele kile — ne ekrazita, za take reči nismo Slovenci — ampak saharina in šnoftabaka ter za povrh še nekaj igralnih kart. Pri tem je pa nastala nerodnost, da taki odpustki ne smejo čez mejo brez carine. Naši romarji so pa vendar poskusili in so se lepo obložili s paketi okrog telesa, da bi se ubranili carinskih sitnosti. Nekaj saharina so skrili tudi v oblogo, v kateri so imeli shranjenega Kristusa, nekaj so ga pa zavili kar v bandero. Tako oboroženi so se podali nazaj. Toda šment, na Jesenicah imajo cariniki bistro oko, pa so romarje preiskali in vse odkrili. Našli so pri njih 7 kg saharina, 20 paketov igralnih kart in 2 in pol kg tabaka za noslanje. To je pa huda reč in nekaj od njih se bo moralo zagovarjati tudi pred sodiščem.
Sv. Bolfenk pri Središču. Naše mlado »Društvo kmetskih fantov in deklet« priredi na binkoštni ponedeljek 26. t. m. ob 15. uri v šoli gledališko predstavo. Spored: 1) Burka iz vojaškega življenja: »Kakršen gospod tak sluga«; 2) veseloigro: »Napoleonov samovar«. Ker je vstopnina malenkostna, čisti dobiček pa namenjen društveni knjižnici, ste vljudno vabljeni, da se predstave udeležite vsi brez izjeme. Na svidenje!
Zopet poboj med fanti. V gostilni na Vižgorjih so se po preveč zavžitem alkoholu stepli fantje. Juvanov France je med prerekanjem, (šlo se je radi dekleta), z nožem zamahnil proti Lojzetu Herman in ga ranil. Nato je še ta prijel za nož, ni pa mogel nič nare diti, ker je radi izgube krvi že omagal. Onemoglega so odpeljali v bolnico v Trbovlje.
Ameriška tvrdka Caterpilar je 8. in 9. t. m. prikazala v Ljubljani, kako se more s strojem, ki ga vleče traktor 60 k. isiil, pospešiti gradnjo cest. V 1 uri in pol je bilo 200 m ceste skopane in zravnane. Ta način gradnje cest je že dolgo udomačen v Ameriki.
V plesni šoli se čistost in snaga posebno uveljavi! Tu se spletajo tanke nitke prve * ljubezni — himna življenja se prične! 9
Roparski umor v Križki gori pri Žužemberku. V vinogradu v Križki gori so našli 7. t. m. umorjeno 78-letno prevžitkarico Marijo Boker. Bila je skromna ženica, ki je živela z delom svojih rok in od dobrih ljudi. V Ameriki ji je umrl sin in sinova žena ji je poslala mal denarni znesek. Ljudje so seveda govorili o veliki vsoti in neki zločinec se je polakomnil denarja in jo je na zverinski način umoril in, kot je zdravnik ugotovil, ji naredil tudi silo. Nesrečnica se je obupno borila, kar priča neTed v stanovanju. Zločinec ji je prerezal vrat in jo po tem groznem in gnusnem zločinu zavlekel v vinograd. Po izvršenem zločinu si je še privoščil prigrizek. Orožniki so pridno na delu. Aretirali so nekega Bencina Jožeta, starega šele 20 let. Je to znan tat. V koliko je on v zvezi z zločinom bo dognala preiskava.
Nazadovanje našega lesnega izvoza. V prvem četrtletju 1931 smo izvozili v Nemčijo 1,153.000 ton, letos v istem času 617.000 ton, torej za 48-6% man je. V Italijo je tudi izvoz padel okoli 30%, v Anglijo za 35-6%. To so številke, ki dajo misliti. Vzrok temu padcu je manjša svetovna poraba na eni in iruska konkurenca na drugi strani.
7 volov je poginilo na Rakeku v enem vagonu živinskega transporta, namenjenem v Italijo, 5 pa so jih še rešili. Živina je poginila, ker ni imela dovolj zraka in nobenega spremljevalca, da bi med vožnjo odprl vrata in vagon prezračil.
Idealno pranje je možno samo z milom. Zato, gospa, perite vedno le s pravim terpen-tinovim milom Gazela.
Opice ne maraj« na Bled. Neka tvrdka na Bledu je naročila iz Nemčije 6 opic. Pošiljka z malimi potniki je prispela pretekli teden z ibrzovlakom na Jesenice. Opice so se nahajale v slabem zaboju, iz katerega jih je na postaji 5 ubežalo. Dve sta se skrili pod spalni voz in so jih v Italiji prijeli, druge pa so pobegnile v gozd.
6-leten otrok, maščevalec. 6-letni otrok Djuro, sin kmeta Stipana iz Oštric pri Noyem marofu, se ni hotel igrati s svojim mlajšim bratom, zato ga je mati natepla. Otrok ji je zagrozil, da bo zažgal skedenj, kar je v resnici tudi storil. Otrok je pobegnil in ga še do danes niso našli. Škodo po požaru cenijo na 400.000 Din.
Ponarejevalec denarja Jovan Popovič je bil v Mariboru obsojen na 2 leti in 1 mesec ječe. Zaprt je bil že v Ameriki in tudi v Avstriji. Ravno ko je hotel prekoračiti avstrijsko mejo, ga je aretiral finančni stražnik Ru-pert. Pri njem so našli fotografske plošče s posnetki bankovcev v angleških funtih in tudi druge predmete za ponarejanje denarja. Zgovarjal se je, da dela le za reklamo, kar pa mu seveda niso verjeli.
Izvoz žita iz Rusije je znašal v zadnjih treh mesecih preteklega leta 3,783.000 ton v vrednosti preko 100 milijonov rubljev (1 ru-bel = V2 dolarja). Celo leto pa je Rusija izvozila 4,846.024 ton v vrednosti 207,068.000 rubljev. Pred vojno je izvozila 9,864.000 ton žita, torej še enkrat več kot sedaj. Po petletnem načrtu bo Rusija izvozila 1. 1932 6—8 milijonov ton žita, torej skoro predvojno višino. Ameriški strokovnjak na polju kmetijstva Marbut, kateri je sam obiskal Rusijo, pravi, da bo mogla Rusija v letu 1933 izvoziti 12'5 milj. ton žita. S temi dejstvi morajo računati predvsem balkanske države.
Notranje posojilo 4 milijard lir je razpisala Italija, da bo mogla poravnati neko drugo posojilo, ki bo letos zapadlo v izplačilo.
Ogromen požar je nastal v japonskem mestu in kopališču Jamanaka. Uničenih je nad 800 hiš in 28 hotelov. Škodo cenijo na 60 milijonov jenov.
Najbolje kupite
nogavice, damske in moške rokavice, damsko in moško perilo Bengerjevo, puloverje, telovnike (vestje) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, Sifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMO pre-jice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine le pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi
Zgradbo trgovske akademije bodo pri čeli zidati še letošnje leto v Ljubljani.
Strela ubila gospodarja in konja. Posestnik Kari Nagy iz Sv. Martina je branal njivo. Nastala je naenkrat nevihta in strela je udarila v brano, od tod preskočila na oba konja in posestnika in vse tri usmrtila. Posestnik, star šele 40 let, zapušča ženo in 4 otroke.
Avto je povozil konja posestnika Piletiča iz Gradišča, ko se je vračal iz novomeškega sejma: Neprevidnega šoferja je orožništvo naznanilo. Konja vrednega 4000 Din, je vzel ko-njač.
V	Savo je skočil bančni ravnatelj Uglje-ša Krestic iz Beograda. Vzrok samomora so bili njegovi dolgovi.
Vpokojenci in invalidi v Dravski banovini. V področju dravske finaačne direkcije v Ljubljani je 5678 vpokojencev v starosti od 29 do 100 let, ki prejemajo mesečno na pokojnini 3,741.479 Din, 2537 vdov drž. vpokojencev, ki prejemajo 627.766 Din, in 183 sirot drž. vpokojencev, ki prejemajo 39.107 Din, skupaj 8398 oseb z mesečnimi pokojninskimi prejemki Din 4,408.352. Poleg pokojnine prejemajo ti še draginjske doklade v znesku 6,755.000 dinarjev. Invalidov imamo 2802, invalidskih vdov pa 3804, ki prejemajo skupno mesečno okroglo 893.000 Din, tako da prejema vseh 15.004 vpokojencev, invalidov, vdov in sirot mesečno 12,056.352 Din. Starost državnih vpokojencev: 2 sta dosegla že 100 let, 11 jih je v starosti 90—100 let, 140 v starosti 80 do 9 let, 660 v starosti 70—80 let, 1885 v starosti 60—70 let, 2980 v starosti pod 60 let.
Poraz revolucijonarjev na Madeiri. Na portugalskem otoku Madeiri so vladine čete udušile revolucijo, vstaše razgnale in deloma ujele.
75% nepismenih v Španiji. V prosvetnem oziru je Španija ena najslabših držav na svetu. Na vsakih 100 ljudi pride 75, ki ne znajo ne brati ne pisati in celo v glavnem mestu Madridu je bilo 50.000 otrok, ki niso obiskovali šole. Nova vlada se trudi, da bi te razmere zboljšala.
Najbolj strupena kača je takozvana »noja bunjarus« na Sumatri. Je to 3 metre dolga kača, katere pik povzroči gotovo smrt v par minutah. Če zagleda človeka, ne beži, ampak ga kar napade, zato se jo domačini silno boje. Njen pik povzroča tudi velikanske bolečine.
Carinska zveza med Nemčijo in Avstrijo, ki je vzdignila v Evropi toliko prahu, se bo po poročilih dunajskega lista »Abend« skušala razširiti tudi na Italijo in Madžarsko. Iz tega se jasno vidi, da ta zveza ne zasleduje gospodarskih koristi, ampak predvsem politične.
V	Rusiji je zaposlenih 11.000 nemških in 6000 ameriških inženjerjev, dočim je čeških samo 40. Češka industrija ni posebno zadovoljna z držanjem vlade napram Rusiji, zakaj dasi je češka industrija ena najmočnejših v Evropi, malo sodeluje pri obnovitvi Rusije; zato ni čudno da dela pritisk na vlado, da prizna Rusijo, s čimer bi se trgovski stiki po-jačali.
Davčne razmere v Angliji in Nemčiji. Dohodninski davek od ljudi, čijih dohodki znašajo letno nad 800.000 Din, znaša v Angliji 70% vsega dohodninskega davka, dočim v Nemčiji le 20% in ta davek samo fizičnih oseb (ne raznih družb). V Ameriki pa znaša celo 95%. V Angliji je davkoplačevalec z dvema otrokoma oproščen dohodninskega davka, č« nima več kot 100.000 Din letnih dohodkov. Ista oseba bi plačala v Nerilčiji okoli 6000 Din davka. V Ameriki pa je oproščen dohodninskega davka, če nima več kot 234.000 Din dohodkov, in sicer z delom zasluženih; isti bi plačal v Nemčiji okoli 22.000 Din davka. V Nemčiji je bilo pred vojno okoli 15-500 milijonarjev v markah, sedaj jih je samo 2500. V Angliji je znašal davek na dedščino v letu 1928/29. okoli 136.000 milijonov dinarjev, v Nemčiji okoli 19,000 milijonov. Iz tega se vidi, da leži skoro vso davčno breme v Nemčiji na srednjih in nižjih slojih. Ista slika bo tudi pri nas.
V	Marijanskih Lažnih je postavil Batja 4 nadstropno stavbo. Zanimivo na tej stavbi je, da so se vsa betonska dela izvršila v 12 dneh. To je bilo mogoče le z novo vrstjo betona, ki strdne že po nekoliko urah in to tudi na mrazu. Dela so se vršila pri temperaturi od —13° pa do +5° C. To je velikanski uspeh modeme tehnike, da v 15 dneh zgradi 4 nadstropno palačo.
Profesor David Hughes. David Hughes je bil rojen pred 100 leti (16. maja 1831.). Bil je znamenit fizik, njegova najvažnejša iznajdba pa je mikrofon, ki ga rabimo pri telefonu in pri zvočnem filmu.
Veleletalo »Do X« leti v Afriko.
Naročajte in širite
»KMETSKI LSST«!
Strašna eksplozija pri Rio de Janeiro. V prostorih, kjer so polnili torpede za brazilijansko vojno mornarico, se je te dni dogodila strahovita eksplozija, pri kateri je bilo mrtvih okoli 400 delavcev.
Mustafa Kemal-Gazi, bil zopet soglasno izvoljen za predsednika turške republike. — Ko je bil Mustafa Kemal paša vnovič izvoljen za predsednika turške republike, je predsednik vlade Ismet paša podal ostavko svojega kabineta. Ta ostavka pa je samo formalnega značaja, ker je predsednik republike mandat za sestavo vlade vnovič poveril Ismetu paši. Ta je predsedniku republike predložil isto listo ministrov, ki so bili v stari vladi. Mustafa Kemal paša je to listo tudi potrdil.
u it ni irsm .	i
Dr. Eckener in kapitan \Vilkins se bosta sešla na severnem tečaju. Na sliki vidimo (od leve na desno): kapitana Wilkinsa in dr. Eckener-ja. — Dr.- Eckener, znani voditelj zrakoplova »Zeppelin« in kapitan Wilkins sta se dogovorila, da se bosta sešla na severnem tečaju. Kapitan Wilkins bo plul na severni tečaj s podmornico »Nautilus«, dr. Eckener pa pride tja s »Zeppelin om«.
Pristopajte h ..KMETIJSKI MATICI I"
Nemški jahač von Barnekow. Nemški jahač ritmojster von Barnekovv je zmagal na jahaški tekmi v Rimu s konjem »General«.,
IM
Orjaški amerikanski zrakoplov sistema »Zeppelin«, katerega dovršitev se bliža svojemu koncu. Zrakoplov gradi družba »Good-Year-Zeppelin-Company« v Akronu (v državi Ohio) na račun vojne uprave Zedinjenih držav. Posebnost novega zrakoplova je, da so motorji vdelani v notranjost trupa. Ravno tako se nahajajo tudi vsi stanovanjski in obratni
;ju prostori znotraj.
30-letnica prve gorske železnice. 30. maja 1901. so izročili prometu prvo gorsko železnico med Draždani in predmestjem Loschwitz,
Žene naj ostanejo doma, tako je ukazala te dni egiptska vlada, ki skuša doseči večino v predstoječih volitvah, v katere prav z uspehom posegajo haremske žene na strani opozicije.
Kje je kriza? Ameriška petrolejska družba Standard Oil Comp. ima v letu 1930. 2.254 milj. Din čistega dobička. Sedaj je čas, ko delijo dividende razne delniške družbe. Go spodje so poskrbeli, da so ostale te dividende na isti višini kot prejšnja leta.
Znani bogataš Rockefeller je daroval londonski gospodarski visoki šoli 146.000 funtov šterlingov ali v našem denarju 40 milijonov dinarjev.
Kaj ve ljudstvo o sestavi in delovanj« človeškega telesa. Nevednost je najdražja stvar na svetu. Resničnost tega izreka se pokaže zlasti ob pojavu raznih obolenj, katera bi bilo v veliki meri možno preprečiti, ko b; imelo ljudstvo več zdravstvene izobrazbe. Ko ■ Irko jih je, ki ne vedo, iz katerih delov sestoji telo — kaj se nahaja v prsni in trebušni votlini — kakšen namen imajo pljuča in srce - -koliko zraka potrebuje človek — kaj so jetra in trebušna mrena, čemu služijo mišice, hrbtenjača — koliko reber ima človek — kaj je sklep — kaj je žila odvodnica — kje povsod čutiš utrip žile, kaj je krvotok — kakšno nalogo imajo živci — kako potuje hrana skozi prebavila itd. Na vse navedeno bo dala pojasnila s svojim bogatim nazornim materialom zdravstvena razstava Higienskega zavoda v Ljubljani ob letošnjem XI. velesejmu od 30. maja do 8. junija 1.1.
Propast belega plemena. Znani zgodovinar je imel te dni predavanje, v katerem napoveduje propast belega plemena. Zapadiii človek je postal suženj stroja, torej suženj lastnega stvarstva. Izvzemši Rusov se ostalo človeštvo belega plemena nahaja na robu propasti. To je vsekakor bridka napoved posebno za one, ki se ponašajo s svojo visoko razvito tehniko.
Od veselja je znorel te dni neki jetnik, ko je bil izpuščen iz ječe, v kateri je presedel 10 let radi raznih tatvin. Iz ječe v Kresu (Avstrija) ga je odpeljal stražnik na postajo, kjer je začel peti, plesati, skakati in nazadnje razbijati. Zdravniki so ugotovili, da je radi prevelikega veselja znorel in moral je v norišnico.
Tristokrat več sladkorja v gramu neke rastline kot v gramu sladkornega trsa, so odkrili trije francoski učenjaki v rastlini ka-abbe. Predno pa bodo začeli predelavati novo sladkorno rastlino, bodo preizkusili, kakšen vpliv ima njen sladkor na človeški organizem.
V Newyorku so te dni blagoslovili naj večje poslopje sveta, upravno palačo mesta Newyorka. Ima 86 nadstropij in je visoka 415 metrov. Skozi glavna vrata bo šlo vsak dan 85.000 ljudi. Ta vrata je odprl s pritiskom na električni gumb iz Washingtona predsednik Hoover.
Kapitan »Krasina« ustreljen. Kapitan znamenitega ruskega ledolomca »Krasina«, ki je svojčas rešil ponesrečeno Nobilovo odpravo na severni tečaj, je bil te dni obsojen na smrt in ustreljen. Kapitan Jcggi je bil obtožen protisovjetskega rovarenja.
Revolucija na Grškem preprečena. Bivši grški diktator Pangalos je zopet zasnoval taj-*:.o zaroto in poskušal izvesti političen preobrat. V zadnjem trenutku je pa vlada zvedela za njegove namene in vse zarotnike aretirala.
VALUTE.
Dati moramo za:
TEDENSKI KOLEDAR.
17.	maja, nedelja: Paškal.
18.	maja, pondeljek: Venancij.
19.	maja, torek: Celestin.
20.	maja, sreda: Bernard.
21.	maja, četrtek: Feliks.
22.	maja, petek: Helena.
23.	maja, sobota: Deziderij.
1 nemško marko 1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 češkoslovaško krono 1 italijansko liro
Din	13-52
Din	1094
Din	8'— Din 276 40
Din	56'60 Din 1'68 Din 2'98
kadar kupujete posodo za mlekarne oziroma posodo za prevoz mleka, obrnite se zanesljivo radi cen in kvalitete blaga na
EKONOM, LJubljana, Koi^ci«, »■• 7.
ki Vam bo postregel z nizko ceno in samo z dobrim blagom.
ftdlbtefc
Jifi Wolker:
Uda.
(Nadaljevanje.)
Imela je pravilen, jasen obraz in vranje lase. Mnogo bojevitega in strogega je bilo v njej. Spominjala me je na obraz Amaconke, ki sem jo videl kot deček v neki očetovi knjigi. Ona ni bila iz rodu tistih žen, ki znajo srčkano čebljati pri časi čaja ali se pa de-monično barvati v gostilniških boksih. Bila je žena, kateri ni bilo treba njene ženskosti podčrtavati z lažmi; bila je tudi pahnjena v preveč resnično življenje, ki bi ne preneslo -sh teh našminkanih rafiniranosti, s kate-mi se tako rade kitijo žene velikih mest. Bila je močna kakor mož — toda nevarnejša od moža, ki po logičnem zakonu nalaga svojo moč tako da lahko njene učinke že vnaprej preračunamo. Moč žene rodi ravno čustvo, ki je izven zakona in vsled tega so njeni učinki za nas nedoumljivi. Močan mož lahko stori le to in to. Močna žena vse. Lahko bi me zadavila, objela, ali pa pozabila name.
Imela je rahlo ukrivljen nos in grabežljiva usta. Izraz njenega obraza je bil skrajno odkritosrčen. Hinavščine se ni učila — in je ni potrebovala. Lahko je zmirom odkrito storila vse — kar je hotela.
Gledal sem jo dolgo in pazljivo. Končno je obrnila glavo k meni.
»Kdo ste vi?« sem tiho vprašal.
Nasmehnila se je.
»Žena.«
»Kako, da iste tu?«
Sedla je bližje k meni.
»Prišla sem s svojim možem.«
»Je poveljnik vaš mož?«
Težko je prikimala.
Toda potem se je — kakor bi ne mogla molčati — razgovorila.
»Ko sem bila stara dvajset let, sem se poročila s častnikom, da bi lahko ušla iz šol, ki me niso veselile. Moral me je vzeti s seboj tudi semkaj. V Beogradu je bilo vse zoprno in dolgočasno. Nisem mogla prenašati. Morala sem na nekakšen način proč. Vedela sem, da bi se zgodilo z menoj še kaj hujšega, če bi se ne poročila. Mislila sem, da bo krasno, begati po gorah, streljati, kuhati in šivati obleke. In zapovedovati.«
»Vam ugaja?«
Vznemirila se je. Ni mi takoj odgovorila. Potem je dejala počasi, kakor bi preudarjala vsak zlog:
»Ne vem!«
Zdelo se je, da jo muči neka misel. Gotovo ji je kaj manjkalo, pa mi ni hotela posedati. Morda niti ni vedela, kako naj pove.
»Kako vam je ime?« sem vprašal boječe, da bi ji vzbudil druge misli.
»Ilda.«
Nenadoma se je zasmejala in razpela roke.
»Kako si slaboten! Fantiček! — Kaj ne, da imaš komaj osemnajst let?«
Sram me je bilo — toda bilo mi je tudi dobro.
»Bil si med samimi starci. Mleko si ti je še cedilo po bradi in oni so bili vsi kosmati in upali. Sijal si med njimi kakor sveča. Nisi plakal?«
Nisem odgovoril.
Sklonila je svoje oči še bliže in vprašala pol zasmehljivo:
»Nisi plakal? — Nisi plakal?«
Postal sem žalosten.
»Zakaj ste me rešili;.,«
V očeh se ji je zabliskalo. Nagnila se je k meni, da se je z lasmi dotaknila mojih lic.
Naenkrat me je s poljubom pribila k zemlji.
Skoro sem zastopal. Moje telo je vztre-petalo, da me je rana ostro zabolela. Zamižal sem. Njenega obraza nisem hotel videti. Mislil sem, da se kruto šali z mojo ponižanostjo in slabotnostjo. Bal sem se, da bi je ne videl, cele podobne zbadljivemu zasmehu.
Čul sem le:
»Nisi plakal?«
Zdaj to ni bilo več vprašanje. Glas je bil resen; kakor generalova roka, ki pripenja odlikovanje.
Odprl sem oči.
Zagledal sem njene velike, razgibane oči, podobne dvem zvonovom, ki bijejo plat zvona, dočim se je njeno telo kakor goreča zgred " rušilo name in me stiskalo z razpaljenimi kami.
Vrata so zaškripala. Ilda se je zdrznila in odtegnila roke.
Vstopil je njen mož.
»Ilda!«
Vzdrhtela je. Srdito in razdraženo. Potem ga je ostro pogledala.
Mož je trenutek okleval; razmišljal je, kaj bi ji dejal. Njegove krčevito stisnjene obrvi so se razpirale, kakor trmasto napenjan lok. Premagal se je in dejal mirno:
»Ilda, iskal sem te.«
»Zakaj?«
(UaJJe prihodnjič.)
Sttpodaftfoo
Proizvodnja jajc in starošta-jerska kokoš.
Statistika pravi, da smo lansko leto izvozili za 600 milijonov Din jajc. Lepa številka. Posebno važna je v sedanji gospodarski krizi. Moramo pa si takoj priznati, da bi se lahko ta številka zvišala za celih 50 odstotkov. Danes je prodaja jajc popolnoma neorganizirana, prepuščena ugodnim slučajem ali pa obratno* — Da bi se proizvodnja jajc zvečala ne samo kvantitativno, temveč tudi kvalitativno, je nujno potrebno, da enkrat za vselej določimo pasmo kokoši; s tem bi bila olajšana prodaja in selekcija jajc. Danes pridejo na trg jajca najrazličnejših velikosti; nikdo ne sortira, kratkomalo vse se vloži in odpošlje, da je le jajce. Kakšno škodo trpi na ugledu naš produkt, posebno pa kmet, ki ga proda, vidimo iz tega, da bi se lahko povečal izvoz za polovico. Mesto 600 milijonov bi lahko napravili 900, pa tudi več. Iz številk sledi, da se tozadevno nekaj mora ukreniti.
Najvažnejše pri vsem tem je, da se uvede enotna pasma. Katera pasma se naj splošno uvede? Po mojem mnenju je tu izbira mala ali je sploh ni. Za splošno razširjenje, vsaj po celi mariborski oblasti, ali celo banovini, je najpripravnejša naša domača rujava »sta-roštajerska kokoš«, ki je vzrastla na naših tleh in je našim razmeram najbolj prilagojena. Poglejmo nekoliko njene lastnosti. Nes-nost te pasme je naravnost izvrstna. Povprečno dosežejo na leto 150-^160 jajc, pod 120 pa njena nesnost nikdar ne pade. Druga njena lastnost je, da nese debela jajca. Teža jajcu nikdar ne pade pod 70 g; navadno pa se giblje okrog 73—75 g. Jako pogosto nese te kokoši jajca z dvema rumenjakoma 90— —i-120 g težka. Večkrat pa so takšna jajca dosegla tudi do 130 g. Ko sem pred nekaj dnevi čital, da je nekemu posestniku znesla kokoš, se mi zdi, 160 g. teško jajce, mi to ni bilo čisto nič novega. Razen nesnosti, ima tudi to dobro lastnost, da je velika, mesnata, pripravna v vsakem slučaju za prodajo. Dobra lastnost je tudi odpornost proti boleznim, ni izbirčna, zadovolji se z vsako hrano, čez leto pa se skoraj sama prehranjuje,^ — saj jo skoraj do večera vidimo na dvorišču.
Posebno pozornost pa moramo imeti, da izbegnemo vsako najmanjšo sorodnost.
Potrebno je torej, da vsako leto izmenjavamo petelina. Iz lastne izkušnje vem, da igra sorodnost odločujočo vlogo z ozirom na debelost in količino jajc. Piščanci, ki so se izlegli iz jajc, kjer je petelin iz istega legla kot kokoši, dobijo kmalu drisko in poginejo. Gledati moramo torej, da vedno pravočasno osvežimo kri. Če pa vse to storimo, smemo mirno pričakovati v naših razmerah od naše rjave kokoši najboljših uspehov. Prepričan sem, da nobena druga pasma ni kos doseči pri nas v nobenem pogledu naše domače rjave kokoši. Potrebno bi bilo, da se uvede z ozirom na prilike po okoliših samo ena pasma kokoši (kot se to dela z govedo) — to je pa tudi garancija, da se bo naš izvoz jajc povečal ne za 50 odstotkov, ampak za 100 odstotkov.
Ivan Nemec, agr. • • •
Mlekarstvo treba organizirati.
>Mlekarski list« št. 3 prinaša pod gornjim naslovom članek g. Stevana Škoriea, podpredsednika »Centr. Eksportnog saveza«, mlekarska zadruga Novi Sad, v katerem omenjeni pisec med drugim skuša dokazati s podrobnimi računi, kako visoka je dobičkanosnost mlekarstva še v slučaju, ako se mleko vnovči po Dip 1*— za li-
ter. Še v tem primeru namreč — po pisčevem dokazovanju — ostane letnih Din 945-— čistega dobička.
Da ne bi taki in podobni članki zavajali javnega mnenja v zmoto, hočem zato podati nekoliko pojasnila k tej zadevi.
Da bi bilo v današnjih gospodarskih prilikah mogoče vzdrževati molzno kravo samo za letnih Din 1455"— (dnevno za Din 2-— mekinj in za Din 2-50 koruzne slame), je absolutno nemogoče.
Prav lahko je dokazati, da naš živinorejec — ako kalkulira na podlagi trgovskih principov, kar je vsekakor upravičen — pa četudi računa mleko po Din 1*50 (in ne Din l'—), gnoj letno Din 800'— (iu ne Din 200-—), a gnojnico letno Din 200-— (dočim g. pisec te postavke niti ne navaja), gospodari z vnebovpijočo izgubo. Evo konkretnega primera:
Ker naš kmetovalec pričenja z »racionalnejšim« gospodarjenjem, dobi od ene krave letno ca. 2000 1 mleka, vnovčeno po Din 1-50, vrže skupaj Din 3.000-—; za eno tele, vnovčeno po Din 11-—, vrže skupaj Din 700-—; za 5 voz gnoja, vnovčeno po Din 160-—, vrže skupaj 300 Din; za 4 vozove gnojnice, vnovčeno po Din 50-—, vrže skupaj Din 200-—. Skupaj Din 4.700-—.
Nasprotno temu ga stane dnevno: 1 kg otrobov po Din 1-50 je Din 1-50, 1 kg tropin po Din 2-25 je 2-25, 5 kg repe (pese) po Din —-25 je Din 1-75, 4 kg slame po Din —-25 je Din 2-—, 4 kg sena po Din 1-— je Din 4-—, 8 kg stelje po Din —-25 je Din 2-—, 3-kratno krmljenje je Din 3'—, 3-kratna molža je Din 2-—, kar bi vse skupaj zneslo na leto Din 6.752-50. Poleg tega znaša letno: obresti vloženega kapitala v kravo (Din 3000-— po 6%) je Din 180-—, obresti vloženega kapitala v hlev (Din 5000-— po 6%) je Din 300-—, amortizacija (v obliki vsako leto manj vredne krave 7-5%) je Din 200-—, amortizacija (v obliki vsako leto manj vrednega hleva 2%) je Din 100-—, rizika (zavarovalnina) hleva in živine je Din 100-—, toraj skupno celoletni izdatki Din 7.632-50; ako odbijemo bruto-dohodek, kateri znaša v gorajšnjem primeru Din 4.700-—, dobimo pri eni kravi letno izgubo Din 2.932-50.
Iz pričujočih podatkov je razvidno, da kmetovalec nikakor ne more vnovčevati mleka po Din 1-—; saj ga po vzorcu trgovskih, oziroma industrijskih kalkulacij — lahko bi seveda upoštevali tudi odgovarjajoči odstotek čistega dobička — že itak prodaja ca. Din 1-50 pri litru v izgubo!
Sreča v nesreči je, da kmetovalec neprimerno solidnejše gospodari, kakor je tega vajena današnja trgovska kalkulacija. Če v nobenem drugem — v tem pogledu bi se ostali svet mogel od njega mnogo, mnogo naučiti; a isti hip, ko bi se njegove solidnosti tudi v resnici oprijel, bi bila za vedno odpravljena vsaka — v današnjih razmerah toliko poznana in v nešteto
oblikah se ponavljajoča kriza! V. Janhar. * • *
Organizirajmo izvoz.
Z vsakim dnem opazujemo, kako nazadujemo in kako se nam izmika trg za naše kmetijske pridelke. To dejstvo nas mora pripeljati do tega, da iščemo vzroke tudi v nas samih. Če raziskujemo vsestransko ta nevše-čen gospodarski pojav, bomo našli doma v prvi vrsti vzroke, katerih posledica je zmešnjava na trgu in padec cen agrarnim produktom. Na celi črti pogrešamo smiselne organizacije naših kmetijskih produktov.
V Savinjski dolini se pridela mnogo krompirja, ki je na trgu jako čislan ter se ga posebno mnogo izvaža v južne kraje naše države in v Dalmacijo. Krompir se odlikuje po kakovosti in ima mnogo, da premnogo pre-kupcev. V Savinjski dolini deluje kakih 10 trgovcev, ki se pečajo z izvozom krompirja. Uspešno je njihovo delo in ne posebno teško, ker se kmetje danes radi znebijo pridelkov tudi za nizko ceno. Govorilo se je že o ustanovitvi zadruge in se tudi Tazoravljalo na ne-
ki seji, do danes se še ne ve, kako bo stvar izgledala. Kajti začeti ni lahko in zahteva mnogo odgovornosti in poznavanja trga.
Krivda, da prodajne zadruoe ne uspevajo, leži ravno v pomanjkanju trgovske izobraženih zadrugarjev. Od tod vsi neuspehi in vse težave.
Savinjska doline pridela do 200 vagonov krompirja ali še več. Pri tej množini se že izplača, misliti na zadružno organizacijo pridelovalcev.
Okraj Radeče-Sevnica nudi jako dosti jabolk, fižola in gob. Tu je par trgovcev, ki izvažajo te pridelke večinoma v Trst, Milan in tudi v Francijo. Posebno suhe gobe gredo v Francijo. Nekateri trgovci postopajo pri odprem i blaga bolj primitivno (enostavno) in razpošiljajo ponekod jabolka kar v tobačnih zabojih brez pravega sortiranja in zadostne opreme. Naravno, da na ta način ne gre bog-ve kako dobro.
Ko prispe naše sadje na mesto, ga kupci navadno še enkrat opremijo in prelože v ameriške zaboje. Tako opremljeno sadje gre za drag denar.
Naravno, da se na ta način ne naučimo nikoli, prav opravljati izvozni posel našega blaga, in mu tudi ne dosežemo cen, kakršne mu pripadajo. Kot pridelovalci zaslužimo najmanj in jasno, da je krivda v nas samih, v naši malomarnosti in nevednosti. Vse to bi morala vzeti v roke dobra organizacija. Ta bi morala izvoz urediti, ga po trgovskih načelih opravljati in ljudi, pridelovalce, kmete učiti in izobraževati. Pa kaj bomo govorili o izvozu v nozemstvo, ko še domačega trga nismo uredili in ga niti dobro ne poznamo.
Nas ne čaka samo težka naloga, kako obračunati s preteklostjo in začeti delati, kakor zahteva novi čas in razmere. Morali bomo tudi drugje pokazati, da hočemo napredovati, da docela ne podležemo krizi neorganiziranosti, oziroma nepravi usmerjenosti naše produkcije in prodaje. Seveda sama organizacija na sebi še ne pomeni ničesar, ako njenega smisla ne razumejo tisti, ki jo sestavljajo, in tisti, ki jo vodijo. Saj je na koncu koncev pri ljudeh početek in konec vsakega napredka in tudi propasti. Od njih je odvisno dobro in
zlo, uspeh in polom.	G Gomiščejv.
* * *
Živinski sejem v Ljubljani. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 257 konj, 46 volov, 63 krav, 17 telet in 595 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 24 konj, 25 volov, 20 krav, 12 telet in 450 prašičkov. Kupčija s prašički je bila zaradi pomladne sezone prav živahna, za ostalo živino pa ni bilo večjega zanimanja in so cene ponovno nekoliko popustile. Voli so se pocenili za okrog 50 par pri kg, debele krave deloma za 50 par, teleta pa za 1 Din. Za kg žive teže notirajo (v oklepajih cene na zadnjem sejmu 15. aprila): voli I. vrste 7-50 Din (8), II. vrste 6"50 Din (7'50), III. vrste 6 Din (6"50), krave debele 4"50 do 6 Din (5—6), krave klobasarice 2'50—4 Din (2 50—4), teleta 9—10 Din (10—11); konji so se prodajali po 300—5000 Din, prašički za
rejo pa po 100—150 Din (100—125 Din). • • •
SEJMI.
18.	maja: Stična, Rajhenburg, Poljčane, Olim-Ije, Velenje.
19.	maja: Moravče, Sv. Križ, Bogojina.
20.	maja: Mozelj, Žirovnica.
21.	maja: Lašiče, Vesela gora, Videm ob Savi, Artiče.
22.	maja: Loka pri Zidanem mostu, Št. Lam-bert, Gor. Logatec.
23.	maja: Tržič, Sv. Peter pod sv. gor.
Vsak kmet mora biti naročnik KMETIJSKE MATICE!
£cznenc ©Ije ™
FvvinOT	spadajoče
JC M.K. MMIGM3	blag0 ku_
čmaflne in £„°obr£ esfczle lafec £ Oljnate barva pri £anene tropine
Medic-zankl
o. z o. z.
Tovarne olja,firneža, laka in bnn/
LJUBLJANA - MEDVODE - DOMŽALE
Podružnica: Maribor, HouiSad Lastnik: Franjo Medic
Kdor oglašuje,
ta napreduje!
Gorenj ei I
Vseh vrst umetna gnojila, semena in
druge predmete dobite po najugodnejših cenah pri
A. Jeglič
Lesce pri Bledu
ZALOGA: stavbnega materijala, trboveljskega cementa, zidne in strešne opeke
Kaho -pridelati mnogo
Kovači!
Najbolj* trdi is mehki Koks
k kovaški premog
Vam nudi
Družba »ILIRIJA" - LJubljana
a blaga?
Viemlmo b« pomoč ona tehnična sredstva, ki povzročajo večje ln boljše pridelke, obenem pa zmanjšajo pridelovalne stroške. Eno teh sredstev ie:
Apnsrti duitk, ki vsebaje 16 20% dušika in do 70°/« apoa. to je skupno 80 - 90'/, rastlinska hran«. Apneni dušik vpliva blagodejno na vse posevke. Travniki dajo bujno in dobro seno. Na njivah, vinogradih in sadonosnikih povzroči apneni dušik večji pridelek tako kakovostno kakor količinsko. Nltrofoskat-Ruie pa vsebuje vso potrebno rastlinsko hrano dušik, fosforno kislino, kalij in apno. Ysl«d tega nadomestoj« vsa ostala enostranska nmetna gnojila in je prikladno za vse posetve in vsako Mmljo.
Apneni dušik in Nitrotoskal-Hnše s« lahko naroči pri „IK9NOH>u", LJubljana, Kolodvorska nI. 7, ali pa pri:
Tvornici za dušik d. d., Uuie pri Mariboru
ki raziskuje tudi zemljo in daje navodila za umno uporabo ume'nih gnojfl.
D«Mjska enta 46.
Tviefoa 28-88
OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, nudi po
najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo ba-naško in domačo moko, krm la, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika /.aloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa.
III
Darila za
novih svežih Čevljev v modernih elegantnih barvnih kombinacijah — garantirano iz zdravega usnja — se tlO od danes naprej prodajalo v osmih serijah:
med našo ceno in konkurenco je okoli 10 do 20 odstotkov in ta razlika je naše prostovoljno darilo našim cenjenim odjemalcem
Opozarjamo pa, da to vse ni nikaka stara zaloga
Razstava predmetov v trgovini Velika zaloga sandal za otroke z nežnim usnjem, za ženske v
vseh kombinacijah, za moške pa novi modeli po higijenskih predpisih hoje
Čevlji platneni z usnjatim, gumijevim in kromovim podplatom po najugodnejših cenah
čevlji za izlete« goizerski - čevlji za kopanje t. d. vedno na zalogi
I.	serija po	27 Din
II.	»» >>	47 „
III.	>J >5	67 „
IT.	>?	87 „
V.	V	107 „
VI.	J> >>	127 „
VII.	>> >>	147 „
VIII.	J» »	167 „
Detajlna prodaja čevljev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 23 (dvorišče)
pri Pollaku
znamke ,, Čudo", „Blisk"
„ADLER"
in kcEesa,
najboljši materija!.
precizna konslrukcja, knsnsji oprema ter najnižja cena
so samo ori
Večletna garancija! Pouk v vezenju brezplačen!
SPeieliiac, ^ong
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika
Oblastveno koncesi-
jonirana šoferska šola GOfKO PIPENBMHER
Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 12 Zahtevajte informacije
za prodajo šivalnih strojev, sepaiatorjev koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov . t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. „CEftTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. d.
Ljubljana, Poštni predal 248.
zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi; Tovarna Vega, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za odgovor!
izdelane iz najfinejšega švedskega jekla v staroznanih tovarnah [kos
K. Globočnik v Tržiču
Zaloga pri Ekonom,	Kolodvorska U..7
ti. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15 clež.AiiKf
Na
maio 1
Na veiiMo!
Ustanovljsno 1839
Pristopajte h
Kmetijski Matici!
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. O.
LJ8IBLJA1A
prodaja po naj-ugodnejših cenah laoio na debelo:
Premog,
domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe.
Kovaški premog
vseh vrst.
Koks,
livarniški, plavžarski in plinski
Brikete
PROMETU ZAVOD ZA PREMOG D. D.
LIUBLIANA. Mikloiiteva Mate «»v. 15/L
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IM POSOjllM POM
Ralan pošt. hranilnice št. 14.25/	registr. zadruga r neomejeno zavezo	Brzojavi: „kMETSkl DOM
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulic® i	leieloii «le» 284/
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po B1/,4/« brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 •/» trti odbitka davka na leni« Stanje vlog nad 30,000.000 dinarjev Rezerve nad /00,000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 12V, in od 3 — 41/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12'/,
Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, Slomškov (rg 5
Ur odmik: Milan Mravlje — Izdajatelj: Ivan Pucalj. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Mieb&lak), Ljubljana.