10. StBVlIkB. , i tink, H. juurii mi. XLII. Ml. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto K 24'— pol let* ••••••• , 12*— Četrt leta ....... 6*— na mesec • » 2*— v upravništvu prejeman: cek> leto.......K 22-— pol leta .... . . . , 11-— Četrt leta....., 5*50 na mesec . . t . . . . 1«90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: £na!lova ulica st 5 (v pritličju levo), telefon št 34. Iskala vsak dan svečar izvsensM nadali« in praznike. Inserati veljajo; peterostopna petit vrsta za enkrat 00 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ■ Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. , Nar o dna tiskarna" telefon št 8 S. .Slovenski Narod" velja po poštL- za Avstro-Ogisko: celo leto.......K 25*— pol leta ....... . 13-— četrt leta...... . 6*50 !.....2-30 na mesec za Nemčijo: celo leio.......K 3r>- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto . • • . • • K 35*- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Eaallova nlica: št. 5 telefon št. 85 Romunska in Bolgarija. D u n a j, 13. januarja. Verojetna sporočila zatrjujejo, <¥a bo romunsko - bolgarski spor končno povoljno, brez orožja in boja končal. Rusija je ponudila svoje posredovanje, evropske sile se trudijo in svarijo tako v Sofiji in Bukarešti. Pogajanja med Bolgarijo in Romunsko se ne vrše le v Londonu med dr. Danevom in romunskim poslanikom Misu, temveč tudi v Bukarešti, kjer konferira bolgarski poslanik Kalin-kov z romunskim ministrskim predsednikom Majorescom in končno tudi v Sofiji. In z vseh treh mest prihajajo danes optimistična poročila, dr. Danev je celo izjavil, da garantira za mirni in zadovoljivi izid bolgarsko - romunskega spora. Od tega spora je evropski mir še bolj odvisen kakor od odrinskega vprašanja. Prvi rojni klic v romunsko - bolgarski vojni bi veljal zaeno armadam cele Evrope. Rusija bi morala, vezana po svoji pogodbi napram balkanskim državam peljati svoje pripravljene Čete čez besarab-ske meje, v tem trenotku pa bi zakorakala avstrijska armada, za njo nemška za Romunijo, ki ima v posebni vojaški konvenciji zasigurano vojaško pomoč Avstrije in Nemčije. Casus foederis bi pa istočasno nasto-tudi za Francijo. Naravno da per-horescirajo velesile evropsko vojsko — radi Si!istrije. Pa baš ta strali Evrope je romunski politiki dobrodošlo sredstvo najnižjega izsiljevanja. Tripelenten-ta in trozveza se trudijo, pridobiti, oziroma ena drugi odtrgati precejšnjo vojaško silo, ki jo reprezentira Romunska. Iz te ljubosumnosti kuje Bukarešta svoj politični denar, računajoč z dejstvom, ca se nobena velesila ne bo odkrito postavila proti njenim zahtevam, dokler tečejo di-plomatična pogajanja, si upa Romunska nastopati proti Bolgariji z najgršim izsiljevanjem. Enostavno povedano: ker vedo v Bukarešti, da je Rusiji silno mnogo na tem ležeče, odtrgati romunske državnike izpod varuštva dunajskih in berlinskih diplomatov in ker vedo, da je Avstrija pripravljena vse storiti, da si ohrani svojega -čuvarja na Balkanu«, so s kolom v roki stopili Bolgariji za hrbet: »Silistrijo sem, ali pa . . .« Romunski roparski napad na integriteto Bolgarije je le mogoč, ker ima Bolgarija svoje vojaštvo ob Ča-taldži in ker še vedno ni gotovo, da in kdaj bo sklenjen mir s Turčijo. Obnovitev turške vojske, istočasno pa izbruh Lolgarsko - romunskega boja bi ogrožal vse dosedanje uspehe Balkanske zveze. Škripajoč z zobmi so morali bolgarski državniki upoštevati realne činjenice političnega položaja in mesto meča moraj-o nuditi romunskim državnikom — diploma-tično besedo. Romunija dobro ve, kako sodi Evropa o njenem postopanju. Niti na Dunaju si ne upajo odkrito povedati, da bi bilo simpatično. Zato poskušajo razni romunski pcatiki, zlasti v dunajskih listih, upravičevati postopanje svoje države z raznimi političnimi, moraličnimi, historičnimi argumenti. Politično: Romunija da se mora sedaj napram naraščajoči Bolgariji preskrbeti z dobro in trdno mejo, da se na ta način zaščiti pred ekspan-zivnostjo na ju^u saturirane sosede, ki da bo skoraj poželela po Dobrudži. Toda napram narodni ekspanzivno-sti ni nobena meja dovolj trdna in nobena trdnjava ne bo mogla prerezati stikov med Dobrudžo, v kateri prebivajo skoraj izključno Bolgari in bolgarskim narodom. Historično: poslednji knez Do-brudže Micea se je nazival tudi gospodarja Silistrije. Spominjamo pa se, da je zgodovina tako polna podobnih slučajev, da je mogel dunajski žurnalist Siebertz preglasiti celo našo cesarsko hišo za totomkinjo nekdanjih albanskih knezov. — Politika na podlagi historičnih pravic bi pognala celo Evropo v nedoziren boj vseh proti vsem. In končno moralično! Romunska pravi, da je od vsega početka, že pred balkansko vojno izjavljala, da hoče. ako pridobi soseda Bolgarija na teritoriju, zopet zase teritorijalne kompenzacije, »da se balkansko ravnotežje ne spremeni preveč v neprilog Romunski in njenim interesom.« Samo v tem pričakovanju, da je kralj Karol ostal s svojo armado nevtralen. Pro secundo: uspehi voi-ske podvržejo velike narodne manjšine drugih romunskih bratov Kuco- valahov (Cincarov) Bolgariji, za nje treba plačati nekako odkupnino, ki bi igrala tudi kot garancijsko sredstvo posebno vlogo. Kajti Romunska se boji, da bodo Kucovalahi narodno trpeli; ako pa dobi od Bolgarije kos bolgarske zemlje z bolgarskim prebivalstvom bo lahko ščitila svoje rojake v Bolgariji po nemškem principu; tepeš ti svojega Zida, udarim jaz svojega Zida. Sklicevanje Romunske na dobrohotno nevtraliteto za časa balkanske vojske je silno smešna stvar. Kajti cela evropejska javnost ve, kje je tičal vzrok, da se romunska vojska ni od vsega začetka dvignila proti balkanskim zaveznikom. Ne dobrohotnost romunskih državnikov, temveč bajoneti in topovi ruskih vojakov mobiliziranih v Besara-biji so povzročili »dobrohotno nevtraliteto kralja Karola«. Še smeš-nejša je skrb Romunske za kucova-laške »rojake«, katerih sorodstvo z Romuni je prilično tako veliko, kakor ono med Albanci in — Italijani. Vloga Romunije kot zaščitnica zatiranih je tudi sicer sui generis. Romunska je navzlic nemškemu kralju in svojim false - liberalnim politikom edina država v Evropi, v kateri niso zajamčena niti splošna človeška prava. Ni treba, da bi bil človek nasprotnik antisemitov toda dejstvo, da več kakor 200.000 romunskih Zidov nima niti državljanske pravice, med tem ko morajo plačevati davke in izpolnjevati vojaške dolžnosti, sicer pa so izključeni iz državljanske ravnopravnosti — govori pač več, kakor dovolj proti temu, da bi se smela taka država ponašati pred svetom kot zaščitnica narodne misli in kulture ter njena hraniteljica proti drugi državi. Romunski argumenti so torej jalovi in piškavi. In navzlic temu bo Rtimunija najbrž dobila od Bolgarije zahtevane »kompenzacije«. Dobila, ker zlorablja prekaren položaj svoje sosede, ki se ne more vojskovati na dve fronti. Toda že danes lahko rečemo, da romunska pridobitev ne bo trajna. S svojo politiko se je Romunija takorekoč sama izobčila iz skupnosti balkanskih držav in oko bolgarske armade, ki je deset in desetletja nepremično zrlo proti Carigradu, bo v bodoče obrnieno na sever proti Dobrudži, kjer bodo prebivali edini še neosvobojeni brati... Med vojno in mirom. Kolektivna nota. Dolgo so potrebovali veleposlaniki, da so sestavili skupno noto na turško vlado. Ze se je govorilo, da so se pogajanja zaradi te skupne note razbila in da bodo storile države trozveze v Carigradu, države tripel-entente pa v Sofiji potrebne korake. Zdi se pa, da se je dosegel v zadnjem trenutku sporazum in iz Berlina javljajo, da bodo veleposlaniki izročili skupno noto jutri turški vladi. Zakasnila se je nota zato, ker so morali veleposlaniki v Carigradu še enkrat predložiti noto londonski konferenci. V kolikor pride skupna nota v poštev, so velesile sedaj baje popolnoma edine. Da pa obstojajo razen točk, ki so navedene v noti, diference, se ne da tajiti. V pariških diplomatičnih krogih se pripravljeni na to, da bo porta zavrnila noto velesil, ki priporoča predajo Odrina Bolgarski. Zdi se, da balkanskih delegatov v Londonu globoka nezadovoljnost turških delegatov prav nič ne vznemirja in da se za to nezadovoljnost ne menijo dosti. Neki balkanski delegat, ki se mu je sporočilo, da se turški odposlanci pripravljajo na odhod, je baje odgovoril: Naj vendar zapuste London, in sicer kakor hitro mogoče, da moremo uradno razglasiti konec premirja. Bolgarska in Romunska. V razgovoru med srbskim ministrskim predsednikom in bolgarskim poslanikom v Belgradu, je obljubil Pasič, da sme Bolgarska brezpogojno računati na srbsko pomoč v slučaju bolgarsko - romunske vojne. Pogajanja med predsednikom bolgarskega sobranja dr. Danevom in romunskim poslanikom Misujem se v Londonu nadaljujejo, venoar pa se je težišče bolgarsko - romunskih pogajanj preložilo v Bukarešto. Vrše se namreč pogajanja med romunskim ministrskim predsednikom Ma-jorescujem in ruskim in bolgarskim poslanikom ter pričakujejo v podučenih kroem. da bo mogoče konflikt mirnim potom izravnati. Zlasti ruski vladi se je posrečilo, najti podlago za sporazum med Romunsko in Bolgarsko, tako da se označuje položaj danes kot ugodnejši. Albanija. Med kabinetoma v Petrogradu in na Dunaju se vrše neprestano pogajanja zaradi določitve meje samostojne Albanije. V Londonu se mudeči albanski odposlanci niso zadovoljni z avtonomijo Albanije, marveč zahtevajo popolnoma neodvisno Albanijo, ki bo s Tunčijo zvezana samo s pogodbo. Medtem se je že oglasil en kandidat za albanski prestol. To je pretendent Bib Doda, ki se mudi sedaj v Draču. Princ Doda je baje izjavil, da so določile velesile, da pride on na albanski prestol. Doslej pa se mu baje še ni posrečilo, zavzeti niti Miriditov, od koder je njegova rodbina, za svojo kandidaturo. Samo Srbija in Črna gora podpirate njegovo kandidaturo. Zadnje tedne se je mudil na Cetinju, kjer ga je sprejel kralj Nikolaj v posebni avdijenci. Janina. Iz Janine poročajo, da je Esad paša vsled vedno iznova prihajajočih ojačil za grškega generala Sa-punzakisa, zelo v skrbeh. Esad paša je moral vsled tega ojačiti nekaj svo-ih postojank, ki so jih Grki vedno iznova napadali. V Janini je nastala lakota. Civilno prebivalstvo in vojaštvo se hrani z ovsem. Večkrat so že prigovarjali albanski veljaki Esad paši. da naj se vda in že se je hotel Esad paša udati tej zahtevi, toda njegov brat, ki je poveljnik enega turškega polka v mestu, se je temu energično upiral. Vsega prebivalstva, ki je izvečine krščansko, se je polastil strah. Baje muzlimansko vojaštvo neprestano napada krščansko prebivalstvo. Bolnišnice in javna poslopja so prenapolnjena ranjencev. Esad paša je dal pred par dnevi več Albancev in kristjanov, ki so bili na sumu, da so vohuni za Grke, na javnem trgu ustreliti. General Sapunza-kis dan na dan napada turške rosto-janke, vendar se zde utrdbe Bizanija nepremagljive. Govori se, da so Grki zavzeli Berat. LISTEK. Skrivnost hiše št. 17. • Roman; Angleški spisal J. Storer Clousten. (Dalje.) VIII. V Whitefriarsu stoji velikanska hiša z rumene opeke; ta hiša je od strehe do kleti posvečena plemenitemu namenu, zabavati občinstvo; tu je uredništvo lista »Evening Tribune«. Na večer tistega dne, ko so vilo v ulici Hiacint št. 47. zapustili najprej Irvm Molyneux, potem škof in nazadnje Eva s svojo skrivnostno spremljevalko iz vrtne lope, je v ozki ulici ob strani velikega poslopja stala običajna vrsta vozičkov, ki so čakali na novo izdajo. Notri so ropotali stroji in metali iz sebe polo za polo, ki so še vse mokre nosile pouk, zabavo in presenečenja v širni svet. V svoji uredniški sobi je sedel, kakor kapitan velikega parnika na za-povedovalnem stolpiču, glavni urednik gospod Cadburv, vodilni genij tega velikanskega podjetja. Kakor mnogo tistih velikanov, katerih poklic je, organizirati vsakdanji boj zoper nevednost, je tudi glavni urednik »Evening Tribune« izgledal tako skromno, kakor izgledajo več ali manj .vsi res veliki možje; Cadbury se je rad svetu kazal v obliki asketa — vrh tega je imel cvileč glas in nos, ki je vsaj v mrzlih mesecih zahteval, da mu je lastnik posvečal neprestano pozornost. »Noter,« je zacvilil glavni urednik. Vrata so se odprla in v najsvetejše je vstopil mlad mož. Na tem se je koj poznalo, da je narava pri njem bolj odkritosrčno govorila. Na prvi pogled se je videlo, da je James Buffington veleinteligen-ten mož in najbrž tudi odličen žurnalist; kot takega so ga označevale majhna postava, velika glava, naočniki, dolgi lasje kostanjeve barve in izredno samozavesten nastop. Že v rani mladosti je pokazal svoje velike zmožnosti, najprej na nevoljo svojih staršev, potem ob njihovi vzpodbudi. Znal je namreč reševati uganke, kakor nihče drugi. Tekom enega leta je pri razpisih priljubljenih časopisov za rešitev ugank zadel enajst svirajočih skatelj, tri klavirje, pet pianinov, dva tridnevna izleta v Pariz in, kar je njegove starše sprijaznilo z njegovimi nagnjenji, davka-prosto hišo petih sob, stoječo sredi en oral obsežnega sveta. Potoval je rad in je ljubil glasbo; a obdržal je vendar le en sam klavir; druge je prodal in je denar naložil v banki. V tistih časih so začela oblastva smatrati časopise ne več za sovražnike, nego za zaveznike pri nepo- i jasnjenih in zato tem interesantnejših zločinih. Možje, kakor Jannes Buffington, ki so se resno posvetili svojemu poklicu, so kmalu dosegli, da oblasti niso več mogle pogrešati pomoči časopisja. Zgodilo se je vsled tega, da tudi materijelni zaslužek ni izostal: poleg svoje redne plače kot urednik »Evening Tribune« je dobil za vsako hudodelstvo, katero je iz-taknil njegov nos, posebno plačo in sicer dvajset funtov na teden, dokler je bilo mogoče občinstvo s tem zločinom pitati; če se mu je celo posrečilo razjasniti temo dotičnega slučaja, je dobil še posebno nagrado petindvajsetih funtov. Priznati treba, da so taki dohodki mogli veljati za mladega, v Bloomsburvju živečega moža za bogate. »No?« je vprašal Cadburv. »To bo terna,« je odgovoril Buffington. »Stvar bo še dosti senzacijo-nalnejša, kakor sem mislil.« »Ali je vredna, da se zanjo zavzamemo?« »Vredna, da se zavzamemo do onemoglosti,« je živahno odgovoril mladi mož. »Ali je bila že policija tam?« »Ravnokar. Govoril sem že z Bravem in toliko izprešal iz njega, da lahko začnemo. Tudi dve fotografiji sem ižtaknil — sliko gospe in sliko njene hišne.« Govoreč tako je vrgel dve fotografiji na mizo. Glavni urednik jih je motril z ostrim strokovnjaškim pogledom* »Katera je gospa in katera je hišna?« je vprašal Cadburv. »Nisem imel časa, da bi bil vprašal... saj je povsem jasno ... ta-le je gospa... saj se vidi, dama od glave do nog,« je pojasnjeval Buffington, kažoč na sliko čudolepega dekleta, oblečenega nad vse okusno in s krasnim modernim klobukom na glavi. »Strela božja!« je zaklical Cadburv »in pred tako žensko je dal prednost tej drugi? Je-Ii to mogoče?« Druga fotografija je predstavljala nad trideset let staro damo, ki je izgledala jako inteligentno, disting-virano in simpatično, pa se s prvo še od daleč ni mogla primerjati. »Kaj hočete? Mož je pač perverzen! To je najinteresantnejši slučaj, kar sem jih v zadnjih letih doživel. Detajli so naravnost izredni!« Cadburvja se je začela prijemati navdušenost njegovega tovariša. »Sliki moramo spraviti še v zadnjo izdajo,« in je fotografiji vprav z ljubeznijo gladil. »In za lepake si morate izmisliti kaj takega, kar človeka res zagrabi, da bodo ljudje kar z ušesi migali.« »Zanašajte se name,« je rekel Buffington. Ne, da bi pogled premaknil od slik, je Cadburv nekaj časa naporno razmišljeval, potem je rekel z odločnim glasom*- »Buffington — tisto hišo moramo kar okupirati.« »O tem sem že govoril z Bravem. Telefonirajte mu.. Da, še to sem hotel reči: uredništvo lista »Za ves svet« se tudi pripravlja, da bi hišo okupiralo — kaj ko bi ž njim skupno postopali?« Glavni urednik je nekaj trenot-kov preudarjal o tem predlogu. »Ker je »Za ves svet« le tednik,« je menil, »nam ne more nič Škodovati, stroški bi se pa zmanjšali. Telefoniral bom najprej uredništvu, in če se ž njim domenim, na policijsko vodstvo v Scotland Yard. Vi pa poskrbite, da se začne skala valiti — reser-viral sem vam dve koloni v zadnji izdaji; v prihodnji vam jih dam pet. Poklical je takoj uredništvo lista »Za ves svet«, James Buffington pa je dirjal iz sobe, kakor krvoločen pes, ki je našel sled. Ne dolgo potem so se vozički začeli premikati; na vsakem je bil lepak, na katerem je bilo z velikanskimi črkami tiskano: Velesenzacijonalna skrivnost v ulici Hiacint. Kaj je Molyneux napravil s svojo ženo. Mi smo vzeli stvar v roke. Kdor je poznal »Evening Tribuno« in njeno metodo, ni niti najmanj dvomil, da Molyneux, naj je storil karkoli — in vse je bilo pripravljeno na najhujše — ne bo razočaral čita-teljev »Evening Tribune«. (Dalje prihodnjič). M ranjenimi srbskimi brati. Slike in črtice. Pripoveduje dr. Ivan O r a ž e n. XXV. Plemeniti srbski ženi Bosi dr. P - cevi. Tvoje sestre. Tvoji brati so gi-nili in umirali v Stari Srbiji in Makedoniji. Neusmiljeni sovrag jih je moril in zastonj so bile vstaje Tvojih bratov, zastonj solze Tvojih sester. Tvoj nesrečni rod v teh zemljah je bil obsojen na smrt. Tedaj je pa za-drhtela mala, a junaška Srbija v silni ljubeznji do svojih teptanih sester in bratov in ves narod je zahteval, da izvrši krvavo daritev. In srbski narod si je postavil velikanske žrtvenike ljubeznji, na katerih je daroval in žrtvoval vse najboljše, kar ima, — svoje sinove. Na bojnih poljih pri Kumanovem, Pnle-pu in Bitolju je zmagala ljubezen Srbije, ker njeni sinovi so tako vroče ljubili, da so s smehom in s petjem na ustnicah umirali. In rešeni so Tvoji bratje, Tvoje sestre! Srbija pa je morala sedaj iečiti rane in muke onih junakov, ki so se vračali bolni in izmučeni domov iz bojnega polja. Ker so ljubili, so šli v boj in zato jih je pričakovala ljubezen tudi doma, ko so se vračali. Za časa vojne izvrševale so \ se srbske žene samaritanska dela —-vsaka po svojih zmožnostih. Vide! si jih vedno v bolnišnicah, danes te, jutri one. kakor so prišle na red. Vse so rade in z ljubeznijo stregle ranjencem. Ali tako jim ni mogel nihče stre-či, nihče jih ni mogel tako potolažiti kot si to storila. Ti plemenita srbska žena. Ti si jim bila prava sestra; Tvoja čista in globoka ljubezen ni poznala nobene razlike, se ni plašila nikakili žrtev; vsi. vsi U trpeči siromaki so Ti bili pravi bratie. Vsak dan, od ranega jutra pa do poznega večera si se mučila v bolnišnici in delo Tvojih spretnih rok poznalo se ic v celem velikem poslopju, v vseh sobanah, na katere je pazilo Tvoje oko. In kako so se veselili ranjenci Tvoje navzočnosti pri previjanju. Naše roke so se jim dozdevale težke. Tvoje pa lahke in nežne in nikdar ni bilo čuti vzdiha, kadar si previjala Ti. Zadostovalo je, da si položila svojo dobro roko na vroče čelo jadnika in srepo zroče oči so se razjasnile in se Ti nasmejale. Ljubili so Te vsi, vse so Ti zaupali, vse potožili! Ti si jim čitala in pisala pisma, do-našala jim knjige, deiila na tihem milodare. Brezmejno je bilo zaupanje v Tebe in veliko je bilo hrepenenje teh nesrečnikov po Tvoji duši. Koga so klicali k sebi, kadar smo jim nasve-tovali operacijo in je bila njih duša nemirna in v dvomih? Tebe! In Ti m potem sedela pri njih. jim prigovarjala in brisala mučne misli raz če-'o. Pomirila si jim dušo in Tvoja zasluga je bila, da je siromak v roči pred operacijo mirno spaval. In koga so želeli videti še zadnji trenotek pred operacijo v dvorani? Le Tebe! Pogled v Tvoje dobre oči pomiril jih je še v zadnjem trenotku, zavest, da ga vidi njegova sestra, vplivala je blagodejno na nemirno dušo. Mučno Ti je bilo prihajati v operacijsko dvorano, ker preveč so se Ti smilili bratje in Tvoji živci niso bil; tako silni, kakor Tvoja duša. A vseeno si prišla, ker ranjenec Te je želel videti. Pa si se postavila v kot ali pa k mizi in položila svojo roko na njegovo glavo ter čakala, da je posta! Gmoten. Ko si pa zagledala kri ali zaslišala škrtanje žage, tedaj si pa pobledela in prosili smo Te, da greš ven. Veliko si tedaj trpela. Ali komaj se je ranjenec zopet zavedel na svoji postelji, gledal je že v Tvoje oči. In ko smo jih morali zapustiti mi, njihovi zdravniki, s kakim strahom so gledali na Tebe, jih bodeš li tudi Ti. njihova sestra zapustila? Ali brezmejna je bila Tvoja ljubezen do njih in zato jih nisi mogla zapustiti. Velika je bila Tvoja požrtvovalnost, pa še večja Tvoja skromnost. Vsako priznanje z naše strani si mirno odklanjala, češ, da vršiš le svojo dolžnost. Ali žena si, in zato enega priznanja ne bodeš mogla odkloniti. Iz liubezni do svojih bratov si se toliko /'tvovala in zato Te bode tudi iskrena ir čista ljubezen njih in njihovih otrok objemala. Do smrti Te bode spremljala ljubezen in hvaležnost. XXVI. Naš zadnji dan v Nišu. Konec sedmega tedna se je bližal in prišel Je zadnji dan našega bi- vanja v Nišu. Dopoldne smo prevezah in obvili še enkrat naše ranjence; pri tem smo vsi molčali, ker eni in drugi smo čutili, da bode ločitev težka. Po em smo odšli v mesto, da se na kratko še poslovimo pri generalu, županu in prefektu. Ker je bil ravno tržni dan, hodili smo po ulicah, ogledavali si izložbe trgovin in pestre noše seljank. Nakupili smo si za spomin tudi nekatere malenkosti, da jih prinesemo domov našim dragim. Hitro je minul dopoldan. Popoldne smo pa šli v trdnjavo, kjer sino se sprehajali po nasipih, vživali še zadnjič panoramo mesta in se divili res krasni okolici Niša. Ker smo znali, da pojde ta dan tudi večji transport turških ujetnikov iz trdnjave na kolodvor, hoteli smo si še te ogledati. Častnike peljali so na vozovih. Bili so starejši pa tudi prav mladi možje med njimi. Eden je imel tudi svojega mladega sinka pri sebi, ki je kaj začudeno gledal med ta, njemu popolnoma neznani, svet. Oblečeni so bili vsi dobro in dva prav mlada častnika sta bila celo jako elegantna, oba z monokli. Prava gigerla;. Sumili smo, da so to oni oficirji, o katerih se je čitalo, da so izstopili iz avstrijske armade in vstopili v turško službo, da pomagajo ukrotiti Srbe. Pa naj bode temu, kakor že hoče, gotovo je, da ta posili eleganca ni prav nič prijala in pristojala okolici ujetnikov. iVioštvo je bilo vse iz Anatolije, večinoma mladi in dobro oblečeni judje. Začudili smo se, ker smo zagledali skoraj pri tretjini njih male križe, katere so imeli pripete na kapah, na prsih ali na ramenih. Nekateri imeli so tudi male srbske troboj-nice v rokah, s katerimi so veselo mahali in pozdravljali. Srbski častniki so nam pravili, da so to turški podaniki kristjanske vere, ki so bili prisiljeni iti v vojno zoper tiste, s katerimi so v srcu simpatizirali. Čakali so komaj na ugoden trenotek, da so si pripeli križe in srbske troboj-uice, dokumentirali s tem svoje prijateljstvo in se drage volje udali zmagovalcu. Karakterističen pojav narodove duše, ki je teptana in izkoriščana! Na to smo jo krenili zopet v mesto nazaj, kjer smo srečali večje število turških zdravnikov, ki so bili zajeti pri Bitolju. Med njimi je bil tudi generalni zdravnik, šef sanitete pri zapadni turški armadi. Začelo se je že temniti in napodi smo se v bolnišnico, da se poslovimo od naših ljubih ranjencev. Mersko. Iz Hrastnika. Slovensko delavsko podporno društvo je imelo v nedeljo svoj glavni letošnji občni zbor, na katerem so bili voljeni sledeči — večinoma rudarji — v odbor: Bri-nar, Kolu ž a, Kelner, Kozar. KorimŠek, Majcen, R a i n e r st. in Zupančič. Za predsednika so si člani izvolili rudarja Iv. P e p e 1 n a k a , ker je dosedanji predsednik izvolitev odklonil. Društvo je dalo v preteklem letu svojim članom v boleznih podpor 787 K ter ima tudi naloženo precejšnjo glavnico v lirani-nici. Članov šteje 91 rednih in 18 podpornili. Delavci, pristopajte še v večjem številu k Podpornemu društvu«, 60 vin. na mesec pač lahko utrpite, v bolezni dobite ta znesek 30kratno povrnjen! Brzoviak na progi Zidani most- Zagreb? Kakor se nam poroča, namerava Južna železnica uvesti brzoviak na progi Zidani most-Zagreb in obratno. Težave dela le uvoz na postajo Zidani most. Da bi bil omogočen direkten uvoz s hrvaške proge na postajo Zidani most, bi trebalo drugega železniškega mostu. Zidan-moška postaja je sploh z ozirom na njeno važnost potrebna razširjenja in preureditve. Novi brzoviak proti Zagrebu se upelje bojda že s 1. majem. Iz celjske okolice nam pišejo: V »vahtarici« se nekdo, menimo, da nas občinski odbornik dr. Ambrožič, spodtika nekaj nad občinskim gospodarstvom Celjske okolice. Ker se tu ne da nič pravega očitati, si »vah-taričin« dopisnik pomaga s splošnimi frazami in lepimi načrti. Narediti bi se že dalo marsikaj več, ko bi bilo dovolj razpoložljivega denarja! Pa kaj ko imamo baš v »vahtaričini« stranki ljudi, ki se hočejo izkazati z visokimi davčnimi predpisi samo ob volitvah, da bi si gospodstvo v slovenski okoliški občini prisleparili, drugače pa se izkazujejo z dokaj manišimi davčnimi vsotami, mnogokrat s takimi, od katerih ne pobira občina nobenih doklad. Dolgov pa ne moremo v okolici na tako debel način delati ko v mestu Nemci, ker nimamo na razpolago kake občinske hranilnice, čije vloge bi si večinoma sami izposojevali. Sicer pa imamo v občinskem odboru 10 odličnih nem- ških zastopnikov, ki so obljubili vo-1 iilcem, da se bodo postavili z odličnim gospodarskim delom. Torej le na delo gospodje! Morda bodete odkrili vire novih izdatnih dohodkov za okolico! Očita se nam, da je Gaber je zanemarjeno; alt to je vas, sosedje na Dolgem polju na pr. so pa meščani in vendar se ne morejo pohvaliti niti s kanalizacijo, niti z lepimi cestami. Ce pa bodemo v okolici kako regulacijo ali kaj podobnega v proračun postavili, bodemo ta denar res porabili za označeni namen in ne za krpanje kakih drugih lukenj. Pri nas je vse jasno in pošteno in kar se napravi, je temeljito, drugače kakor na pr. glasovito popravljanje kapucinskega mostu. O priliki se pa še vidimo. Iz Gaberja pri Celju nam poročajo; Sedaj se bo vendar začelo s stavbo slovenske dekliške šole. Že 1. 1911 je bila ta stavba sklenjena stvar in avgusta meseca se je vršila komisija glede stavbnega prostora. Ta si je ogledala več stavbišč in končno so se zvedenci soglasno odločili za takozvani Gologrančev prostor, ki leži sredi v našem industrijskem kraju. Na to so se napravili stavbni načrti, ki so bili te dni odobreni. Zidalo se bo dvonadstropno poslopje s 13 šolskimi sobami; na dekliško šolo, ki bo 8razredna, jih odpade 10 in 3 so določene za paralel-ke okoliške slovenske deške šole. Z novo šolo bo Gaberje v vsakem ozi-ru veliko pridobilo. Stroški so prora-čunani na cca 150.000 K. Iz Bizeljskega nam pišejo: Kaj bo z rogaško-brežiško železnico? Ob predlanskih državnozborskih volitvah sta vendar sedanja gg. drž. poslanca dr. Benkovič in dr. Janko-vič izrecno zatrjevala, da bodeta napela vse svoje sile za dosego roga-ško-brežiške železnice, od katere je v toliki meri odvisna vsa gospodarska povzdiga Sotelske doline. Izdelani so že tudi načrti za to prepotrebno železnico — dalje pa se menda ne bo nič več storilo. Kakor čujemo, ni te železnice v vladni predlogi o lokalnih železnicah. Vedno in vedno slišimo, da dr. Benkovič in dr. Jankovič obstruirata v državnem zboru — kako da ne zahtevata ob takih prilikah te železnice? In Kranjci bi menda tudi ne bili jezni, ako bi došlo do železnice po krški dolini. Ali naši državni poslanci uganjajo vse drugo poprej, samo tega ne, kar bi našim volilcem koristilo. Občine, politična društva in druge korporacije, zganite se, ter povejte vladi in lenuhom v državnem zboru pošteno svoje mnenje! Če dovoljujejo vedno in vedno vladi sto-milijonske kredite za oboroževanje, morajo enkrat vendar tudi kaj za svoje volilce zahtevati. Enodnevni poučni tečaji za pridelovanje sočivja. V mnogih štajerskih krajih ni dovolj domače in lepe zelenjave; naročevati se jo mora zato iz drugih krajev. Vsled tej;a dobi kupec slabo in drago robo. Osobito primanjkuje lepega sočivja in zelenjave sploh v mestih in toplicah, pa tudi v drugih krajih z živahnim tujskim prometom. Na inicijativo Štaj. deželne zveze za tujski promet bo priredila kmetijska družba po raznih interesiranih krajih tečaje za pridelovanje sočivja in zelenjave. Priglase naj pošljejo kmetijske podružnice ali še bolje občinska predstojništva deželni zvezi ali še bolje občinska predstojništva deželni zvezi za tujski promet do 31. januarja, da se bo mogel napraviti enoten načrt teh predavanj in tečajev. Iz Šoštanja nam pišejo: Te dni so zasačili orožniki v stanovanju zakonskih Ferlin več mladih fantov, ki so se bavili s prepovedanimi hazard-nimi igrami. Ti 13 do 151etni fantje (Vincenc Škrubej, Ferd. Vasle, Anton Čebul, Alojzij Srebotnik in France Ferlin) so igrali v neki zaklenjeni sobici za precejšnje vsote. Kako so prišli do njih, bo pokazala sodnijska obravnava. Iz Šoštanja nam pišejo: V Razboru je prišlo do prepirov med župnikom in cerkvenim ključarjem Lenartom Pačnikom. Ta si je menda mislil, kaj bi imel fajmošter ves dobiček od ljudske pobožnosti, in je z lastno pušico pobiral denar po cerkvi. Kdor ni hotel dati, pa ga je kar glasno na njegovo dolžnost opomnil. Pravijo, da je potem tudi pušico sam praznil in si del nabranega denarja obdržal za se. Za dobrohotne pozive evojega duhovnega očeta in političnega sobojevnika se ni niti zmenil; enkrat je bilo župniku le preveč in je svojega cerkvenega ključarja ovadil. Kako bo ta afera končala, bomo poročali. Sodnijski panama v Ptuju — z državnim denarjem poravnan. Pred dobrim letom se je ustrelil v sodnem poslopju v Ptuju kanclist J. Bartsch, ker se je prišlo na sled velikanskim poneverbam sirotinskega denarja, katerega je on kot »referent za uboge« brez vsakega nadzorstva — več let oskrboval. Slovenska javnost je tukaj označila prave krivce teh po- neverb, ki znašajo nad desettlsoč kron. Primomnimo tozadevne članke v »Slov. Narodu« z dne 20. februarja 1912 in z dne 18. aprila 1912. Z upravičeno napetostjo smo pričakovali vesti, kak konec bo ta stvar imela; drž. poslanec Miha Brenčič je stavil interpelacijo v drž. zboru na justičnega ministra in zahteval pojasnila. Kakor navadno, ostala je interpelacija brez odgovora; ne vemo, ali je justični minister dr. vit. Ho-chenburger molčal iz respekta pred našimi poslanci, ali pa iz ošabnosti, ki ga naudaja napram slovenski dr-žavnozborski delegaciji. Znano je, da je drž. pravdništvo v Mariboru dvignilo obtožbo radi sokrivde proti zadevi samomorilca; tu je pa bila od okrožnega sodišča v Mariboru oproščena, ker se jej ni moglo ničesar kaznivega dokazati. Znano je nadalje, da se je preganjalo tudi nekaj tistih žensk, katere je defravdant vpo-rabljal v to, da so na hranilnične knjižice v hranilnici dvigale vloge in mu dvignjene vsote domov nosile. Proti tem ženskam, ki niso niti pojma imele o tem, kaj delajo, se pa obtožnica ni vložila, nego se je preiskava ustavila. Uvodni članek v »Slov. Narodu« dne 18. aprila 1912 št. 88, ki se bavi obširno s to panamsko zadevo, stavi sledeča vprašanja: 1. Koliko ji škode vsled teh uradnih poneverb? 2. Kdo je odgovoren za to škodo? 3. Kaj se misli storiti, da se v bodoče preprečijo take škandalozne razmere? Prva številka letošnjega »Štajerca«, oficijoznega glasila otuj-ske nemškutarije, da odgovoi na drugo vprašanje. Ta odgovor, ki je gotovo inspiriran od uradnih krogov, je tako zanimiv, da ga čitateljem »Slov. Naroda« dobesedno prijavimo, Glasi se: »Iz Ptuja so prinašali hujskajoči prvaški listi pred par meseci in pozneje vznemirljive vesti. Sodnijski kanclist Jožef Bartsch izvršil je namreč precejšnje poneverbe in se je potem ustrelil. Mož se je sam na smrt obsodil in zato je grdo, vleči to zadevo v politično debato. Ali prvaški listi niso imeli nikdar niti trohice tistega takta, ki označuje drugo časopisje. Slučaj Bartscha so izrabili takoj v politične namene. Vpili so, da je bil Bartsch Nemec in v resnici se mož ni nikdar za nas zavzemal. Rekli so pa tudi ti prvaški hinavci, da bodo kmetje in kmetske sirote morale trpeti vso škodo, ki jo je Bartsch s svojo poneverbo provz-ročil. Mi smo že takrat rekli, da je to laž; ravno naši možje, ravno naš (!) Orni g, so storili vse korake, da ne bi bili slovenski kmetje in slovenske sirote oškodovane. Prvaki so psovali in lagali naprej, namesto da bi — delali. Tej gospodi bi bilo pač všeč, ako bi morali kmetje Bartscheve grehe poplačati. Pa tako ni šlo. Iz popolnoma zanesljivega vira smo izvedeli, da je ta nevarnost izključena. Vse poneverjene denarje poplača država tako, da ne bodo kmetje in sirote niti vinarja škode trpeli. Toliko javnosti v naznanje!« — Prav hvaležni smo »Štajercu« in njegovim zahrbtnikom za to pojasnilo. Občudujemo skrb Orniga za sirotin-ski denar ptujskega sodišča. Protestiramo pa slovesno proti temu, da bi davkoplačevalci trpeli škodo. Mislimo, da je dr. Hochenburgerjeva mera polna, če se uresniči, da mora državna blagajna popolačati grehe tistih, ki defravdanta niso nadzorovali. V zgoraj navedenih člankih »Slov. Naroda« se je poudarjalo, da so se pri ptujskem okrajnem sodišču poneverbe in sleparije s koleki že začele pred blizo 20. leti. Dne 15. marca 1908 vršila se je pred' c. kr. okrožnim kot porotnim sodiščem v Mariboru razprava proti trem slovenskim pisarniškim pomočnikom radi hudodelstva uradne poneverbe na kolkih v visokosti 246 K 50 v. Proti enemu teh je moral v teku razprave javni obtožitelj tožbo umakniti, ker je ta popolnoma nedolžen. Ostala dva sta dobila majhne kazni radi prestopka, ker so njima porotniki samo zneska od 20— 30 K na rovaš stavili. Ostalo vsoto trpela je — državna blagajna; ta prizanesli i vost justične uprave je sigurno J. Bartscha ojunačila, tako, da se ni zadovoljil s kolki, nego je segel po siro-tinskem denarju. Škoda provzročena s tem kurijoznim dejanjem znaša, kakor rečeno, nad 10.000 K. — Želeti bi bilo, da se spravi čim prej tudi ta stvar v državni zbor, že da bo v parlamentu primerno pojasnjeno postopanje justične uprave, kajti po našem pravnem prepričanju ne sme država iz denarja davkoplačevalcev plačati po defravdaciji storjene škode, nego jo morajo plačati tisti, ki so imeli dolžnost, defravdanta nadzorovati. Obesil se Je 11. t. m. pri Sv, Lovrencu na Dr. polju kočar in železniški delavec Jožef Predikaka. Bilje pijači zelo udan, v slabih gmotnih razmerah in slednjič kot žel. Triglavanskl ples v Mariboru. Te dni so se razposlala vabila za Tri-glavanski pleš v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru, dne 1. svečana t L Ker Je število vabil zelo veliko, je prav lahko mogoče, da se kateri cenjeni starejšini »Triglava« ali narodni obitelji ni poslalo vabila. Tem potom vljudno prosimo, naj se nam take napake oproste. Kdor želi vabila, naj S2 blagovoli oglasiti na naslov akad. tehn. društva »Triglav«, Gradec, Schonaugasse 17. I. Čem več takih reklamacij bomo prejeli — na večji poset smemo računati. Dijake opozarjamo posebno na to, da dobe v predprodaji vstopnice po 1 K, kje, se bo še naznanilo. Dramatično društvo v Mariboru opozarja tem potom vsa slovenska narodna društva, ki goje dramatiko torej tudi ona, ki prirejajo med drugim tu pa tam kako gledališko predstavo, na sklep »Zveze dramatičnih društev« v Ljubljani, glasom katerega se onim društvom, ki niso včlanjena v »Zvezi«, ne sme posojati garderobe ali knjige. Namen tega sklepa je predvsem na tak način doseči redno izdajanje »Talije«, ki je v neizmerno škodo naših dramatičnih društev prenehala izhajati vsled pomanjkanja gmotnih sredstev. Blagovolite torej vsa društva čimprej pristopiti »Zvezi«, kar se lahko prijavi potom dopisnice. Letni prispevek je primeroma malenkosten. — Odbor. Iz Gradca. V hiši Herrgottwies-gasse 90 se je v nedeljo odigrala, kakor beremo v »Montagszeit«, jako žalostna družinska zgodba: žena jetniškega paznika Lindiča je skočila z dvema otrokoma iz drugega nad-tropja na kamenito dvorišče. Žena in štiriletni Francek sta obležala mrtva, dveletna Micika pa še morda ostane pri življenju. Samomor je izvršila Lindičeva iz ljubosumnosti. Iz Gradca. V nedeljo se je ustanovila tu organizacija moške in ženske služinčadi. Na zborovanju so zastopale govornice pred vsem željo žensk, da bi imele ob nedeljah prosto do 10. zvečer; želeti bi pa bilo po danskem vzorcu, da bi lahko dekle izostajale ob nedeljah do 12. ponoči in bi imele vsak mesec še en delavnik popoldne prosto. Po razpravi o tem važnem cilju nove organizacije se je volil odbor z neko kuharico kot predsednico. Po volitvi odbora je nastopila odposlanka dunajske organizacije, ki je pa obravnavala namen in cilje poselske organizacije dokaj temeljitejše ko nje graške koleginje: govorila je o posredovalnicah za službe, ki bi morale biti brezplačne, o zavetiščih za služkinje, dalje o zavarovanju proti starosti in bolezni, o pravni pomoči proti ovadbam (!) službodajalcev, o delu za zvišanje družabnega ugleda ženske služinčadi itd. Moški posli niso prišli do besede. V imenu socijalistov je novo organizacijo pozdravil občinski svetovalec Hartrrtann. hcpoš&d. Dobra kupčija celovške mestne občine. Pod tem naslovom smo že poročali o nakupu pogrebnega podjetja celovške mestne občine od dosedanjega lastnika Reichla. Obenem smo že takrat označili, kako dobro kupčijo je napravila pri tem občina, odnosno Reichel in njegov sin. Podrobnosti o tej kupčiji so sicer celovški nemški velmožje na magistratu do sedaj prikrivali — ker so to obravnavali v tajni seji. Vendar se je o tem veliko izvedelo, veliko pisalo in govorilo in končno se je izkazalo, da je bilo to tudi res. Oficijalno sicer Še do danes ta kupčija ni bila objavljena. Celovški župan si je dovolil, da je najpreje objavil — kot oficijalno — poročevalcu »Tagespošti« v Gradcu — dasi ta ni uraden celovški list, seveda s pristavkorn,da bi bil to, kar je povedal, oziroma zaupal »Tages-l?ošti«> povedal in zaupal tudi vsakemu drugemu listu, če bi ga bil za to uslugo prosil. — Torej faktum je, da je mestna občina res kupila Reichlovo podjetje, in sicer po lastnem priznanju zelo drago, za ceno pa še sama ne ve. Cena se bo določila šele drugo leto, in sicer tako, da se poosmeri letošnji čisti dobiček in se ta vsota plača Reichlu v 12. letnih obrokih. Ima pa občina ugodnost, da sme na ta način določeno kupnino plačati tudi preje. Obenem se postavi za ravnatelja podjetja Reichlov sin z letno plačo 4566 K, povišano z novoletnim darilom in eventualnimi slučajnostnimi nagradami. Tudi plača občina za letošnji obrok, ki se bo določil koncem leta 4% obresti in se prevzame koncem leta Reichlov inventar po fakturnih (?) cenah. — Končno res dobra kupčija, toda ne posnemanja vredna. Dvojni samomor. Včeraj smo poročali pod tem naslovom, da so našli drvarji v Ložu pri Kotjem v lozu pri Kotjem v snegu zamrznjeni trupli nekega nq-delavec odpuščen; vse to ga je gnalo znanega moškega in neke ženske, ki v smrt. Zapušča ženo in 6 malih i sta izvršila bržkone samomor.O tem otrok. I poročajo dalje, da sta trupli že dol- 10 štev, go v snegu, ker so obraze m roke že razjedle živali. Oba sta se bržkone zastrupila. Pri njih so našli 25 K denarja, v nahrbtniku nekaj jedil in poniklano pripravo za kuhati. V žepu moškega pa nekaj dunajskih listov od avgusta lanskega leta. Do sedaj Še ne vedo, kdo sta samomorilca, sklepajo pa, da sta bržkone z Dunaja. Zaradi neozdravljive botezni se je ustrelil v Celovcu hišnik Matija Marinič. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. Primorsko. Strašna posledica mučenja domače mačke. Iz Gorice poročajo: V vasi Skopo sta se igrala 4Ietni sin in 61etna hčerka posestnika Marinellija z domačo mačko. Med igro sta začela mačko mučiti na razne načine in sta ji končno navezala na rep papir in ga zažgala. Mačka je postala divja in se je zakadila proti mučilcema. Otroka sta od strahu padla in podiv-iana mačka jih je tako razpraskala, Ja je obležal deček na mestu mrtev, deklica pa je tekom pol ure umrla. Otrokoma je prihitel na pomoč neki moški, ki stanuje v isti hiši. Mačka se je zagnala tudi proti njemu in mu fe izpraskala obe očesi, tako da je mož popolnoma oslepel. Šele po hudem boju se je posrečilo domačinom, da so podivjano mačko »ibili. Iz Trsta. V nedeljo se je vršil v Trstu v dvorani »Narodnega doma« velik shod, ki ga je sklicalo politično društvo »Edinost« v Trstu. Shod je bil nepričakovano številno obiskan in res prava manifestacija Slovencev v Trstu. Otvoril ga je deželni poslanec dr. Slavi k. Kot prvi govornik je nastopil državni poslanec dr. R y b a r ki je v dolgem in temeljitem govoru razpravljal o vplivu balkanske vojne na naše gospodarske in politične razmere. — Za njim ie govoril deželni poslanec dr. Vilfan in sicer o stališču tržaških Slovencev napram proračunu mestne občine tržaške za leto 1913., o katerem smo že poročali povodom zadnje občin, seje in konstatirali, kako nepravičen je za tržaške Slovence in obenem neugoden za tržaško mesto. Oba govornika so zborovale! navdušeno pozdravljali in se jima zahvalili za njuna, res temeljita ;zvajanja. Klerikalci na jugu in z juga. Kakor smo že poročali, so priredili sedaj za Jugoslovane vneti klerikalci lubljanski, oziroma slovenski v mestnem gledališču (?) v Splitu politične kurze. Kot glavni junaki te politične igre v splitskem gledališču so na-stOi ili dr. Krek. Jarc in dr. Koro-schetz. Jarc je govoril o ustavi Avstrije, da je v interesu naše monarhije, da dobi njenih 5 milijonov Jugoslovanov avtonomijo. — Dr. Koro-schetz je govoril več, posebno pa je poudarjal, da morajo Hrvatje, Slovenci in Srbi v monarhiji skupno nastopati. Nato se ie nekoliko poigral z bicantinismom na Balkanu, ki je bil do sedaj edina ovira, da se še niso dosedaj vsi Jugoslovani na Balkanu kulturno zedinili (?) S padcem Tur-čje bo padel tudi turški bicantini-zem. — Končno so sklenili slovenski in hrvaški zastopniki v Splitu, da prirede v drugi polovici avgusta velik hrvaško - slovenski katoliški dan v Ljubljani. Srečna Ljubljana! Samomor vojaka. Četovodja bosansko - hercegovinskega pešpolka št. 4 Viktor S t e i n h a u e r si je najel predsnočnim v nekem tržaškem hotelu sobo. v kateri se je ponoči ustrelil. Dobili so ga zjutraj mrtvega. Vzrok samomora je haje mržnja do vojaškega stanu. Zastrupila se je na ulici Marco Polo v Trstu 161etna deklica Ivana Požarjeva. Izpila je na ulici steklenico karbolne kisline. Odpeljali so jo na rešilno postajo, kjer je čez pol ure umrla. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen. Dnevne vesti. -f »Iz prepričanja«. Član vodstva hrvaške stranke prava Cezar Akačič, bivši poslanec v hrvaškem saboru, pravi v »Riječkih Novinah«: Stranka prava je dosegla velik na-rodea uspeh s tem, da so v njeno kolo pristopili iz prepričanja vsi člani slovenske ljudske stranke, ki so se zavezati na hrvaško - slovenskem naboru v Ljubljani, da bodo delovali v duhu in pravcu našega skupnega programa. Naša stranka je s tem dobila v svoje kolo izkušene, polne in realne politike kakor so dr. Šuster-siC, dr. Krek, dr. Korošec in drugi, ki uživajo zaupanje in ljubezen v naših vrstah. Da so taki možje vstopili v našo stranko, je najboljši dokaz, da je naš program realen in aktualen.« — Poznamo gospoda Akačiča kot moža, ki živi zgolj v svojih idealih, zato čisto razumemo, da je ves navdušen, ker so naši klerikalci izjavili — a samo izjavili, — da vstopajo v vrste hrvaške stranke prava. Tako-le pred dvema letoma pa gospod Akačič še ni bil tako zelo navdušen za slovenske klerikalce. Spominjamo se prav dobro, kako je takrat na Reki v razgovoru s Slovenci ostro kritiziral nenarodno politiko slovenske klerikalne stranke in kako je obsojal taktiko dr. Šusteršiča. Toda Cezar Akačič je idealen mož. Zato hvali sedaj klerikalno politiko in proslavlja Šusteršičevo taktiko, če Djav se do danes ni spremenila ne Susteršičeva taktika, ne klerikalna politika. Pa seveda klerikalci s Šu-steršičem na čelu so izjavili, da so iz prepričanja pristaši stranke prava. In gospod Akačič jim to veruje, čeprav v dejanju doslej še niso pokazali, da je ta njih izjava resnična in da so res iz prepričanja vstopili v vrste hrvaških pravašev. Pa gospod Akačič je idealen mož, za to našim klerikalcem ni preiskal ne srca, ne obi-sti. Ako bi bil bolj realen mož, bi to pač storil in bil se poučil vsaj površno tudi o klerikalni politiki doma na Slovenskem. In Če bi bil to storil, bi se pač prepričal, ako ni slep in gluh, da je pridružitev' slovenskih klerikalcev k hrvaški stranki prava samo sredstvo k cilju, a ta cilj nima nič skupnega s poučnim pravaškim ciljem! + Zapiranje prodajalnic v Ljubljani in Kregarjevo ščuvanje na Štrajk. V zadnji svoji seji je občinski svet ljubljanski sklenil, naj se proda-jalnice v ozemlju mesta Ljubljane in do šest kilometrov oddaljenih krajih izven mesta odpirajo ob sedmih zjutraj in zapirajo ob sedmih zvečer, prodajalne z živili in s slaščicami pa naj se zapirajo ob osmih zvečer. Razprava je bila precej živahna, saj si v tej stvari nasprotujejo različni interesi; trgovci imajo drugačen interes, kakor trgovski sotrudniki, trgovci brez sotrudnikov drugačen, kakor tisti, ki imajo sotrudnike, mali trgovci drugačen, kakor veliki. Ne bomo preiskovali, če se je občinskemu svetu posrečilo, spraviti vse te nasprotujoče si interese v sklad in ustvariti med njimi kompromis; čujemo pa, da so vse interesne skupine s storjenim sklepom precej zadovoljne. Omeniti pa hočemo nekaj, kar se je zgodilo pri tej razpravi. Oglasil se je namreč za besedo tudi občinski svetnik Iv. Kregar in je med drugim rekel: ^Ako hočejo trgovski sotrudniki skrajšati svoj delavni čas, imajo še drugo pot. Delavci si stvar hitreje urede. Čuli smo že o raznih štrajkih v Ljubljani, vendar, da bi bili trgovski sotrudniki hoteli štrajkati, o tem še nismo čuli. Treba je stanovske zavednosti in solidarnosti.« — Trgovski sotrudniki so veliko preveč inteligentni in praktično misleči ljudje, d**, bi ne spoznali, kaj tiči za Kre-garjevimi besedami. A vendar je treba, da se ta brezvestnost primerno pribije. 2e to je jako čudno, da hujska sotrudnike na stavko ravno tisti mož, ki je predsednik obrtnopo-speševalnega zavoda. Ta zavod, ki naj pospešuje interese gospodarjev, obrtnikov in trgovcev, podpirajo država in dežela, mestna občina in trgovska zbornica, predsednik tega zavoda, ki je v prvi vrsti poklican in dolžan, zastopati koristi gospodarjev, pa pozablja v taki meri na svoje dolžnosti, da v javni korporaciji šču-je nastavljence na štrajk. Res, čudne nazore ima ta predsednik o pospeševanju obrti, tako čudne, da pač ni vreden, biti predsednik instituciji. Kdo naj pa še ta obrtnopospeševalni urad smatra resnim in vrednim podpore, če predsednik tega zavoda šču-je na štrajk. Kakor je pa predsednik tega obrnopospeševalnega zavoda storil brezobraznost proti gospodarjem, tako je storil tudi brezobraznost proti trgovskim sotrudnikom.Kregar-jev nasvet, naj trgov, sotrudniki poskusijo štrajkati, je skrajno lahkomiseln in brezvesten. Posebno Še v današnjih časih silne stagnacije v vseh trgovskih strokah. V večjih mestih, vzemimo samo Dunaj in Gradec, odpuščajo trgovci že zdaj sotrudnike in več tisoč jih je že brez kruha. Dandanes je že silno težko dobiti službo in postalo bo še huje, kajti sedanje gospodarske krize še dolgo ne bo konec. Trgovina hira in vsak gospodar misli, kako bi vsaj skrčil režijske stroške. Kregar pa priporoča štrajk. Ali ve ta lahkomiselni človek, ki se tako igra z interesi trgovskih sotrudnikov, kaj bi štrajk pomenil? Trgovcem je treba le s prstom migniti in s Štajerskega dobe sotrudnikov kolikor jih hočejo. Ali hoče mar Kregar domačine pripraviti ob zaslužek in jih na cesto pognati, da neti nasprotje med gospodarji in sotrudniki, ki so se doslej še vedno zlepa sporazumeli? Kakor rečeno, so trgovski sotrudniki veliko preveč inteligentni, da bi ne znali presoditi, kako navaden političen manever so besede predsednika obrtnopospeševal-nega zavoda. Najslabše pa pristaja Kregarju sklicevanje na delavske štraike. Doživeli smo jih v Ljubljani že dosti, a koliko jih je bilo, ki so za delavce prinesli korist. Preklicano malo. Kaj pomenijo štrajki, vidim6 ravno zdaj v Vevčah. Tam so Kre-garjevi somišljeniki začeli štrajk — morda so res mislili, da bodo hitro in lahko zmagali. Toda zdi se, da je papirnica še vesela tega štrajka. 2e tedne traja ta štrajk, delavstvo je v največji stiski — papirnica pa se še ne zmeni, da bi le za las odjenjala, No, in pokazala se je še druga stran tega štrajka, pokazalo se je, kako klerikalci skrbe za ljudi, ki so jih organizirali in nahujskali. Zdaj nabirajo po fickih darove za podpore štrajkujočih vevških delavcev, a ne morejo nič nabrati; klerikalci še za svoje ljudi, ki so jih zapeljali v nesrečo, ničesar ne store, kar pa predsednika obrtnopospeševalne karikature nič ne ženira, da ščuje na štrajk trgovske nastavljence in to še ob Času, ko je več kakor gotovo, da bi ne mogli ničesar pridobiti, pač pa vse izgubiti. -t- Črne bukve kranjskega prebivalstva. To je naslov sicer kratkega a krepkega zabavljanja soci-jalnodemokratičnega glasila. Povod je — umrljivost otrok. 2e na zadnji obrambni razstavi smo videli jako žalosten izkaz, kako velika je umrljivost otrok. Ta izkaz nas je podučil, da je slovenski narod v obče jako zdrav, umrljivost otrok pa je izredno velika. Umrljivost otrok je problem, ki ga pretresajo po vsem svetu — kajti tudi drugod je ta umrljivost velika, zlasti v industri-jalnih deželah. Vprašanje je to, čigar studiranje in javno obravnavanje je velekoristno. Socijalnodemokratič-no glasilo bi storilo dobro delo, če bi to vprašanje stvarno vzelo v pretres — morda bi se razvila debata in rodila pozitivne sadove. Toda zdi se, da socijalnodemokratičnemu glasilu ni toliko za stvar kakor za agitacijo, ni toliko za odpomoč kakor za zabavljanje. Zadovoljilo se je namreč s tem, da je konstatiralo veliko umrljivost otrok in potem na adreso liberalcev, ne klerikalcev, slovesne proglasilo, da je umrljivost otrok strašni sad njihove politike in njihovega gospodarstva, posledica liberalnih in klerikalnih grehov, dokaz, da niso ne liberalci, ne klerikalci sposobni organizirati uspešno obrambo proti silnemu sovražniku. Boli priprosto se o tej stvari res ne da pisati, kakor je storilo socijalno-demokratično glasilo; a da je tako preprosto zabavljanje nevredno tako resne stvari, kakor je umrljivost otrok, bo priznal vsak razsoden človek. Umrljivost otrok je problem, ki je v tesni zvezi z največjimi in najtežjimi socijalnimi, zdravstvenimi in vzgojnimi vprašanji in bi pač zaslužilo zlasti od socijalnodemokra-tične strani, da se ga resno in stvarno obravnava. + Škofov sveti zakon, ali navadna pogodba? Z ozirom na zadnji škofov pastirski list glede svetosti zakona, nam poročajo z Dolenjskega: Škof v tem listu trdi, da so luterani in brezverci iz svetosti zakona napravili čisto navadno pogodbo. Če je škof že pozabil, kako ne luteranci in ne javni brezverci, ampak pravi katoličani, najboljši kristjani, kakor so v njegovem rojstnem kraju, sklepajo zakone, ga povabimo k nam na Dolenjsko. Pa ne morda v to ali ono mesto, ampak prav venkaj na deželo, kjer živi cvet krščanstva, naše dobro, verno ljudstvo. Ravno v tem predpustnem času je najlepša prilika za opazovanje, kako sklepa sv. zakon tisti cvet krščanstva, ki je pred leti glasno protestiral proti razpo-roki. Izmed 100 slučajev jih je komaj 10 takih, ki bi se pred sklepanjem zakona sploh, ali vsaj pobližje poznali. Ostalih 90 med 100 slučaji se zakon sklene tako: Za ženina preskrbi oče, za nevesto pa mati, da nastane nov zakonski par. Pri izbiranju je prva in glavna skrb: koliko bo imel, koliko bo prinesla dote k hiši. Določi se vsota, katero mora eni ali drug prinesti v zakon. Po visokosti te vsote v denarju in blagu potem preiščejo vse znane in neznane vasi, kje in v kateri hiši bi se dobil tak ženin, taka nevesta. Ko tudi to najdejo, prevzame starešina službo »ogleda«. Ne bom opisoval kako se to vrši, dasi bi bilo to za škofa najbolj zanimivo. Kakor rečeno, mi ga povabimo, naj pride sam doli in si te svetosti zakona sam ogleda. Toliko pa moram omeniti, da Še pri teh izbiranjih in teh ogledih, še predno se ženin in nevesta poznata, možje, očetje mnogokrat nameravano zvezo razdero le zaradi ene telice, ki je oče neveste ne mara priložiti h kravi, ki jo je po dolgem »glihanju« že dovolil. Če so se radi ene telice razdrli pri eni hiši, pa gredo po drugih hišah, ki sta jih oče in mati določila na izbiro. Kje je tu le senca kake svetosti zakona; ni človek, le blago, katero se izbere potom zamene na podlagi enakovrednostim medsebojne pogodbe? Prevzviseni, tudi vam ne bo škodilo če greste iz teh krščanskih vasi potem tudi v mesto vprašat k notarju, kako sveto se tam sklepajo tisti zakoni, ki so se doma vsaj v glavnem med seboj pbgodili. Včasi se celo, ko je zaroka že daleč dozorela, razdero samo radi vprašanja, kdo bo plačal »štempelne« pri notarju. Sicer pa imate najbolj krščanskega notarja v svoji bližini. Vprašajte Hafnerja, kaj je on doživel iz svoje prakse v Kostanjevici. Vprašajte ga, kako je on naš sveti zakon javno obsojal še pred leti, morda je sam za svojo osebo med 4 očmi še danes istega mnenja. Kake sadove rodi tako sveto sklenjeni zakon tudi pozneje, o tem se lahko prepričate iz več tisočev aktov, ki so vam pri civilnih in kazenskih sodiščih na razpolago. Komaj sta se »ta mlada dva« vgnez-dila v hišo, katero sta jima pripravila dostikrat s stradanjem »ta stara dva«, že je vojska v hiši. Starima se vzame izgovorjeni košček kruha, se je prepodi iz »kota« in prepiri zaradi tega se končajo pred sodiščem. In kar se tiče greha zoper 6. božjo zapoved. Kje se stori več tega greha kot v najbolj klerikalnih krajih! Nič tajiti. Prevzviseni, zopet so sodni akti, ki znajo povedati lepe romane o svetosti zakona v najbolj krščanskih vaseh. Le pridite k nam, potem šele boste pisali pastirske liste o svetosti zakona. + Slovenska pesem na balkanskih bojiščih. Če kdaj se je na balkanskih bojiščih pokazalo, da smo vsi Jugoslovani od Triglava do Balkana ena celota, ena duša. Ko se je započela vojna na Balkanu, je vztre-petala duša celokupnega naroda in vse ljudstvo od snežnega Triglava pa do divnega Balkana je pošiljalo goreče molitve v nebo za zmage jugoslovanskega orožja. In ko so srbski in bolgarski junaki stopali v boj krvavi, zvenela jim je na ušesa jugoslovanska pesem ter jih bodrila in navduševala za junaške, herojske Čine. Ko je VI. srbski pehotni polk dobil povelje za naskok, je godba za-svirala našo slovensko narodno himno »Naprej zastava Slave!« In vselej, ko so junaškim borcem že jele kloniti sile, so mogočno zazveneli veličastni akordi slovenske himne in s podvojeno silo so se junaki zagnali v boj, dokler niso zmagali. Po končani strašni bitki pri Kumanovem so vse godbe zaigrale himno »Bože pravde«. To himno pa je uglasbil isti skladatelj kakor »Naprej zastava Slave!« — starosta naših slovenskih glasbenikov. Davorin Jenko. In ko je prišla vest o zmagoslavni bitki v glavno srbsko taborišče, so v Vranji praznovali zmago s petjem srbskih in slovenskih pesni, kakor je to svo-ječasno specijalni vojni dopisnik »Neue Freie Presse- v Vranji izrecno konstatiral. Pri vhodu zmagovite srbske armade v Skoplie so vojne muzike svirale himno »Naprej zastava Slave!« in koračnico »Mladi vojakih. Ko je vojska korakala preko Vardar ja po starodavnem Dušanovem mostu, so pretresali ozračje zvoki naše skupne hrvaško-sloven-ske himne »Liiepa naša domovina«. Tn pr? Bolgarih? Tam ie naša slovenska koračnica »Naprej zastava Slave« popolnoma udomačena in vojaki jo po jo, kadarkoli korakajo v vrsti. V krvavj bitki pri Lozengradu so bolgarske godbe svirale tudi naš »Naprej«. Prav tako so se svirale in popevale tako nri Srbih kakor Bolgarih tudi hrvaške pesmi. Med navdušenimi zvoki ZajČeve davoriie »U boj, u boj, mač iz toka, braćo!« so stopali v bitko krvavo i Srbi i Bolgari. Tudi koračnica »Oj banovci, oj junaci« ie bila zlasti pri Bolgarih v čislih. Na makedonskih in tra-kiiskih boiiščih so se torei razlegale pesmi vseh jugoslovanskih plemen. Ali je to zgoli slučaj, ali ima to dejstvo tudi orlohlii smisel? Mislimo, da! Na balkanskih bojiščih je govorila pesem eneca naroda, ki stanuje na ozemlju od Triglava in Jadranskega sinjega morja pa do Balkana ter Črnega in Belega morja! + Tako se ne sme z nami postopati! Iz Dubrovnika nam pišejo: Te dni je tukajšnja posadka imela vaje na vojaškem vežbališču. Oddelku, pri katerem je bil reservist Cetineo, po poklicu tehnik, je poveljeval stotnik, po narodnosti Madžar. Tehnik Cetineo, navdušen Hrvat, je stal v prvi vrsti. Po končani vaji se je stotnik postavil pred svoj oddelek, v katerem so bili skoraj izključno sami Hrvati, ter jel kričati: »Hrvaške s ...., če ne boste zvesti in če pokažete le najmanjši znak nezanesljivosti, vas bomo pobili do zadnjega.« Te besede so Cetinea, ki je bil silno nervozen in razburljiv mladenič, tako spravile iz ravnotežja, da je potegnil bajonet in moža v svojem južnem temperamentu zabodel. Cetinea so postavili pred vojaško sodišče, kjer ga je že doletela predpisana kazen. — Kakor ne moremo odobravati tehnikovega dejanja, ki je bilo očividno v afektu prenagljenja, viko moramo objektivno obsojati tudi nesramno provokacijo in insinuacijo madžarskega stotnika. Jugoslovan, zlasti pa Hr/at je bii vsikdar zvest svoji domovini in svoji vzvišeni vladarski hiši, za to je najhujša, da, smrtna žalitev, ako se ga krivično dolži, da se je izneveril, ali ako se samo izraža dvom, da bi se mogel izneveriti tem svojim idealom. In če s tega stališča presojamo dejanje tehnika Cetinea, potem moramo pač reči, da se z nami v eminentno državnem interesu ne sme postopati tako, kakor da bi nosili na čelu vžgan pečat »veleizdajnikov«. Mi smo vsaj toliko dinastični, lojalni in patrijotični kakor ostali državljani, zato je naravnost krivično, ako kdorkoli in naj bo ta tudi vojak — skuša vzbuditi dvome o teh naših Čustvih! 4- Iz Novega mesta nam pišejo: »Dolenjskih Novic« prva številka je izšla v povečani obliki (v velikosti »Slovenca«) z bobnečo reklamo in garnirana s krvavicami, ki jih otep-Ije z veliko slastjo neki rimski doktor. Reklama pravi: Kdor pridobi 10 naročnikov, dobiva »Novice« vse leto zastonj; kdor jih pridobi 25, dobi po vrhu še knjigo »Napoleon L«; kdor jih pridobi 50, dobi slabo srebrno uro z verižico; kdor jih pa pridobi 100, dobi dobro srebrno uro z verižico«. — Ali ni to lepa reklama, da bi jo zavidal vsak čifutski list? No, si mislijo: Kak dolenjski kalin se mora vsesti: povečana oblika, izhaja vsakih 14 dni, pa stane le 2 K na leto. Toda danes že povemo, da 4. številka že ne bo izšla več v povečani obliki, ampak zopet v skromni obli-čici, s še skromnejšo vsebino. Tako neumni tudi mi nismo, da bi sedali na tak lim, posebno odkar se je otajal ta lim »pod svobodnim solncem«. — Sodni zvedenci pri razlastitvah zemljišč v svrho zgradbe železnic. Od predsedstva višjega deželnega sodišča v Gradcu so imenovani sporazumno z deželno politično oblastjo na Kranjskem sledeči gospodje kot sodni izvedenci pri razlastitvah zemljišč v svrho gradbe železnic za leto 1913.: Leopold Deki e v a, mlinar in posestnik v Bujah, Josip F e r j a n č i č, posestnik v Budanjah. Josip P e r k a n, posestnik v Trnovem, E. 2 v a n u t, posestnik v Lozicah, Fr. Grebene, gostilničar v Velikih Laščah, Ivan Lov-š i n, trgovec in posestnik v Ribnici, D. Ranzinger, trgovec v Kočevju, Gašper Č a r m a n, posestnik v Škof ji Loki, Ivan Novak, posestnik v Jami, M. Hladnik, vpokojeni gozdni mojster v Ljubljani, Gabrijel J e 1 o v š e k, trgovec na Vrhniki, Anton K 1 i n a r, deželni višji stavbni svetnik v Ljubljani, Iv. L u š i n, zem-Ijemerec v Ljubljani, Ivan Maja-r o n, posestnik in trgovec v Borovnici, Iv. R u ž i č k a , zemljemerec v Ljubljani, Mihael Šušteršič, posestnik v Horjulu, H. pl. S c h o 11 -m a y e r, gozdni ravnatelj v Šnepr-ku, Franc Š e r k o, župan v Cirknici, A. pl. Kap u s, posestnik v Kamni gorici, Avgust M a 11 v, tovarnar in posestnik in župan v Beli peči, Ivan Čop, posestnik v Mostah, Ivan B u-k o v c, posestnik pri Veliki Loki, Al. Č e š n i k, posestnik v Gorenji vasi pri Mirni, Pavel Z h u b e r plem., Okrog, gozdni mojster v Soteski, Iv. K a d u n c, posestnik v 2uženperku, Ivan Krajec, posetnik v Kandiji, Josip P e h a n i, posestnik v 2užen-perku, Mihael Š 1 a j p a h, posestnik v Veliki Loki, E. Tomšič, posestnik v Trebnem, Ivan Znane, posestnik v Šmihelu. Martin V u k š i -n i Č, oskrbnik v Metliki. Jos. Z u r c, gostilničar v Kandiji, Mat. Wil-t s c h n i g g, oskrbnik na Križu, Iv. Leveč, posestnik v Mengšu, in Iv. P u h e k, trgovec in posestnik v Črnomlju. — Darovi za Elizabetno otro-ško bolnico v Ljubljani. Društvo za vzdrževanje Elizabetne otroške bolnice v Ljubljani je c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju poslalo znesek 126 kron 33 v kot drugo zbirko darov, h 'kaceri so prispevali: knezoškofijski duhovni svetnik in župnik Jernej Ra-moveš v Poljanah 50 K, županstva: v Trati 10 K, v Oslici 10 K, v Hrastju 10 K, v Sori 10 K, v Kovoru 10 K; zbirke župnih uradov: v Podbrezju 9 K 23 v, v Lučinah 6 K 10 v, v Bes-niči 5 K; občinski odborniki v Hrastju 6 K. — Vsem plemenitim darovalcem kakor tudi c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranju izreka društvo za vzdrževanje Elizabetne otroške bolnice najtoplejšo zahvalo. — Društvena statistika. V mino-lem letu je bilo v Ljubljani 321 društev in sicer 271 slovenskih in 50 nemških; (leto poprej 301 in sicer 254 slovenskih in 47 nemških). Razšlo se je 10 društev in sicer 8 slovenskih in 2 nemški. V društvenem ka-tastru so bila črtana 4 društva in sicer 3 slovenska in 1 nemško. Dovor ljenih, a še ne ustanovljenih je bilo šest društev in sicer 5 slovenskih in 1 nemško društvo. Na konjih k maši. Kakor znano je sv. Štefan patron konjereje. Svoj čas so na poseben način častili sv. Štefana v konjerejskih krajih, v zad^ njem času so pa ti običaji izumrli. Na dan sv. Štefana lansko leto, torejl pred dobrimi štirinajstimi dnevi sq£ 10 štev. SLOVENSKI NAROD. Srtan 4. imeli v St. Jerneju mašo, h kateri je prijezdilo 94 jezdecev na lepo okrašenih in ovenčanih konjih. Seveda niso jezdili v cerkev, ampak so se razpostavili zunaj pred cerkvijo. Ko so dobili poseben blagoslov, je odjezdila ta močna kavalkada po Št. Jerneju, kjer je bilo polno gledalcev. Saj je bilo pa tudi lepo gledati čvrste lame na lepih konjih, ki so imeli grivo spleteno v male kitice, ki so bile prepletene s slovenskimi trakovi in cvetlicami. Mačeho in očeta sta tepežkala. Alojzij Klemenčič, star komaj 16, :n njegov brat Tone Klemenčič, star komaj 14 let, imata to nesrečo, da imata mačeho. No pa Tone že še prestaja, ker ni doma, ampak se uči kroia-šrva v Novem mestu pri Weissu, siromak je le Lojze, ki ima mačeho vedno za seboj. Čez praznike je prišel domov tudi Tone in zdaj je bilo reglania nad obema, da je bilo joj. Čez praznike sta še prenašala, na te-ptžni dan pa sta sklenila mačeho pošteno natepežkati. Ko ju je začela zopet /badati, sta jo naskočila oba. Tone jo je tolkel s kamnom po prsih in trebuhu, Lojze pa jo je brcal, kamor je zadel. Na vrišč in krik mačehe ji je pritekel na pomoč mož, oče obeh fantov in hotel ta dva pretepsti. Dečka pa sta se v jezi tudi očetu ustavila in ga je Lojze tako zagrabil z roko »a ves obraz, da ga je nekoliko opraskal. Za to svoje tepežkanje se bosta morala zagovarjati pri okrajni sodni-ji v Novem mestu. Koukurz je napovedal dne 11. januarja t. 1. Ivan Vrisk, trgovec z mešanim blagom na Dol. Straži. Kon-kurznim upraviteljem je imenovan g. dr. Vladimir /atek, odvetnik v No-veni mestu, konkurznim komisarjem pa deželne sodnije svetnik g. dr. Furlan Anton. Narok za volitev no-: upravitelja je določen na 24. t. m., narok za oglasitev terjatev na 18. svečana in narok za likvidiranje terjatev na dan 5. marca t. L, vselej pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Vlom v zidanico. V noči med božičnim dnevom in sv. Štefanom je bilo vlomljeno v zidanico Ane Per, posestni ce z Dolenjega vrha nad Št. Petrom, Dozdaj še neznani storilci so vlomili vrata menda z motiko ali s krampom in so odnesli eno vedro boljšega rdečega in dve vedri slabej-šega rdečega in dve vedri slabejšega vina s sodi vred. Škoda znaša nad 120 K. Storilci so morali biti gotovo kaki žejni ljudje iz najbližje okolice, ker kaže vse in posebno še način, kako so kradli, da so jim tamošnje razmere dobro znane. Morda se bodo še spominjali, kdaj so praznovali sv. Štefana z ukradenim vinom. Sv. Štefana dan, dan fantovskega pretepa. Da se fantje, osobito hlapci radi stepejo na sv. Štefana dan, to je stara stvar in inteligentje, ki so prisiljeni bivati na kmetih, ne gredo ta dan v nobeno gostilno. Žali-bog niso samo fantje ta dan pripravljeni k vsakemu pretepu, ampak tudi nekateri pogumnejši može. Med take može je šteti tudi zelo »kunštnega« konjskega mešetarja Janeza Tek-staria z Jevš, ki je videl šele 34 zim. — Ta je pričel pred kratkim v neki gostilni na Ratežu pretep, kjer je prišel eden izmed udeležencev pretepa ob dva zoba, Pred leti je nosil Tekstar s seboj 300 kovanih vinarjev in skupljeval konje. Naletel je na pol pijanega kmetica, ki je zahteval za svojega konjiča 300 gld. Tekstar je pripomnil: »Kdo hudiča, ti bo dal za to kljuse 300 gld., dam ti pa za konja 300 fickov.« Kmetic je poprijel za besedo, kakor je bilo pričakovati in rekel: No, če mi pa takoj našteješ 300 fiČnikov, pa je konj tvoj. Na to besedo sta udarila v roke, Tekstar je potegnil iz žepa robec, vsul po miz! za eno skledo fickov, jih odštel kmetu 300 in jih nekoliko še navrgel, ter odvedel kmetice v cga konja. Sodniki pa so spoznali, da ta kupčija nič ne velja in Tekstar je moral vrniti konjiča. — Na sv. Štefana dan je prišel ta Tekstar, kateremu se vsak pošten človek ogne s pota, pozno zvečer v Selako-vo gostilno, po domače h kuharici pod Trško goro. Tja so prišli tudi Ja-i / lanc Z Lešnice, Martin Potočar in zakonska Jožef in Marija Flor-jančič. Za pečjo je sedel Selakov domač hlapec Anton Terkaj iz Herinje-\asi, star okoli 30 let, katerega Tekstar že dlje časa ne pusti pri miru in ga zbada zaradi njegove majhne postave, kjer ga more. Tudi tu je rekel, stopivši v gostilno: »Oho, Terkajček, ti prokleti mali maček, kaj pa delaš?« Testar ni nehal zbadati, zato se je začel prepir, v katerem so potegnili 1 v rkaja iz zapečka na tla, tam pa so ga vrgli ob tla, oziroma Potočar ga rgel na tla. Terkaj je odšel iz gostilne, pa sta prišla Tekstar in Potočar za njim na dvorišče in ga metala po tleh, potem pa sta se vrnila na ves gla se smeje nazaj v gostilno. Tek-starju pa še ni bilo dosti zabave, Še enkrat se je vrnil na dvorišče, toda komaj je prestopil hišni prag, je za-vpii: »Kje pa si, Terkajček, ti prokleti mali maček, sem pojdi, če si za kaj!« Ni še dobro izpregovoril teh besed, pa je že dobil močan udarec z ostrino sekire po glavi, da se je one-svešČen zgrudil na tla. Terkaj je pričakoval, da ga bodo zopet metali po tleh. Oborožil se ie s sekiro, čakal pri vratih in lopnil zasramovalca po glavi. Tekstarja so odpeljali takoj v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer je bil o polnoči operiran: trepa-nirah so mu črepinjo, ki je bila prese-Kana do možganov. Če bo ostal pri življenju, to je še negotovo. Terkaja so vzeli orožniki in so ga gnali v zapore okrožne sodnije v Novo mesto. Kinematograf »Ideal«. Danes nov spored z učinkovito dramo »Zdravnik svoje časti« in humoristično učinkovitostjo »Zaljubljen parček v vodnem aeroplanu«, z Maksom Lindrom. — Razen teh predvajajo se naravni posnetki: »Francosko jezero«, priljubljeni »Žurnal Pathe«, komične slike: »V flagranti zasa-čen«, »Gorje če se spuste«, »Začarane galoše« ter drama »Bankovec«. S plesišča. V nedeljo zvečer sta se v neki gostilni na Resljevi cesti, kjer je bila plesna veselica, zaradi ljubosumnja sprla neki čevljar in njegova žena. Ker je mož vedno bolj rastel, njegova boljša polovica pa se je istotako čimbolj repenčila, so oba postavili pod kap. Zunaj pa sta zopet začela kričati ter si naposled skočila v lase. Ker se je radovedno občinstvo jelo pri prizoru vedno bolj nabirati in vojske ni hotelo biti konec, je stopil v akcijo tudi stražnik, ki pa ravsanja ni mogel drugače ustaviti, kakor da je razburjenega možakarja predstavil k uradu. PGzor pred nakupom! V ponedeljek 13. januarja okoli 5. popoldne ukradel je izpred vile pod Rožnikom na Večni poti neznan tat perici velik zveženj perila iz vozička med časom, ko se je mudila v vili. Tat se je menda obrnil proti Rožni dolini ali Šiški. V zvežnjti ie bilo razno perilo v vrednosti do 200 K. Razen nekaterih komadov je bilo zaznamovano s črkami: L. U.; D. U.; A. Z.: O. K.; V. K. V Ameriko sta se včerai hoteia odpeljati Mato Turpolec iz Husaina pri Belovarju in Milan Gorner iz Zbe-govaria ter se s tem odtegniti vojaški obveznosti. Nakano jima je pa preprečil na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Večerin s tem, da ju je aretiral. Oba so oddali pristojni oblasti. Čigav je cement? Te dni ie v neki veži na Poljanski cesti hišnik našel tri vreče cementa. Lastnik naj se zglasi zanje pri policiji. Pobegnila sta nrisiljenca, 251etni Rudolf Kaiser iz Vrbe in 1 Sletrii Jožef Jerina iz Planine. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 9 Slovencev, 10 Kočevar-jev in 40 Hrvatov, nazai je pa prišlo 20 Hrvatov in 20 Macedoncev. Na Dunaj je šlo 27 Kočevariev, 17 tih je šlo pa v Beljak. Iz Westfalskega se je povrnilo 37 Hrvatov. Izgubila je posestnica Jera Medvedščkova denarnico, v kateri je imela okoli 54 K denarja. — Trgovski potnik g. Karel Seljak je našel črn dežnik, katerega dobi lastnik nazaj v Kreganevi trgovini na Sv. Petra cesti št. 23. fliHištuen?! naznanila. VI. redn; občni zbor telovadnega društva »Sokol I.« se je vršil v nedeljo. 12. t. m. ob drugi uri popoldan v društvenem lokalu, trg Tabor št. 2. Starosta dr. Fr. T o m i n š e k pozdravil ie vse navzoče, zlasti pa starosta »Sokola II.« dr. F e 11 i c h -F r a n k h e i m a in blagajnika. Za hvali se nato slov. dnevnikom za blagohotno priobčitev raznih notic, k#uato pa še vsem Činiteljem, ki so pripomogli premagati težko krizo, ki se je porajala letos v društvu radi tega, ker je bilo društvo vrženo na cesto. Zahvali se v prvi vrsti ljubljanskemu Sokolu, ker je dal društvu zavetje, nato pa še g. Accettu za blagohotno prepustitev prostorov v poletnem času za telovadbo in sedaj za društvene prostore, nadalje pa še slavnemu šolskemu vodstvu na Ledini za zopetno prepustitev telovadnice. Spominja se nato še lepih uspehov, ki jih je »Sokol I.« dosegel tako po br. St. Vidmarju v Pragi, in po br. D e r g a n c u na župnem izletu v Litiji. Zahvali se nato še vrlim članicam za vestno sodelovanje pri vseh prireditvah društva. Nato se spominja še umrlega brata dr. Cer k a in sestre A. R e m i č e v e ter umrlega dobrotnika društva viteza G o rupa, ki je zapustil društvu 1000 K, nakar se zborovalci v znak sožalja dvignejo s sedežev, — Iz tajniškega poročila posnamemo, da je imel odbor 18 rednih in 4 izredne seje ter 364 rednih in 7 ustanovnih članov. Novih članov je pristopilo v minolem letu 72. — Blagajniško poročilo izkazuje za leto 1912 5842 K 78 v dohodkov in 4342 K 78 v izdatkov. Premoženje »Sokola I.« z inventarjem zna- ša 16.250 K 22 v. Blagajniško poročilo se na predlog pregledovalcev računov odobri. Istotako se odobrijo poročila gospodarja o inventarju, o proračunu za 1. 1913, poročila raznih odsekov, kakor orkestralnega, pevskega, veseličnega, izobraževalnega in trobentaškega. S posebnim navdušenjem je bilo sprejeto poročilo načelnika, ki je slikalo svo težko krizo radi telovadnice, pa tudi veselje do dela, lepe uspehe na raznih izletih in zlasti žilavost in neutrudljivost bratov v telovadnici. — Nato je stavil odbor par predlogov, kakor glede članarine, ki ostane ista, kakor do sedaj, potem glede fonda za poškodovane brate, kateremu se pridene 100 K in končno se spremene na predlog odbora nekatere točke pravil. Pri nato sledečih volitvah bil je izvoljen soglasno sledeči odbor: starosta dr. F. Tominšek; namestnik staroste dr. P. P e s t o t n i k , načelnik St. Vidmar; ostali odbor pa br.: J. S 1 a p n i č a r , L. Đerme 1 j, R. R o z m a n , J. M u 1 a -ček, L. T e p i n a , J. Z a j c , E. Č e r n e , A. K n a j z e 1 j, Iv. J a r c. Namestniki br.: L. M 1 a k a r , F. J e-r e b , dr. O m e r z a. Pregledovalca računov: br. S k u š e k in M. Vero v š e k. — Po navduševalnih besedah brata staroste, ki je poživljal na delo v tekočem letu, ki je slavnostno leto slovenskega Sokolstva, zaključil se je občni zbor vrlega Sokola L, ki ima toliko življenjske energije v sebi, da je ni sile, ki bi zamogla streti tega navdušenja! Društvu pa želimo v tekočem letu najsiiajnejših uspehov in v svesti smo si, da jih bo tudi doseglo, ker smotreno delo vedno dovede do zaželjenega cilja! Na zdar! Občni zbor vdovskega in si»otin-skega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem se vrši v četrtek dne 30. januarja ob pol 7. uri zvečer v restavraciji »Zlatorog«, Gosposka ulica Št. 3. D n e v n i r e d: 1. Letno poročilo odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika. 2. Volitev revizorjev. 3. Slučajnosti. Društvo zdravnikov na Kranjskem ima svoje mesečno zborovanje in svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 30. januarja ob 7. uri zvečer v restavraciji »Zlatorog«, Gosposka ulica št. 3. Na dnevnem redu so sledeča predavanja: a) dr. Oto-mar Krajec in dr. Ivan Oražen: Delovanje v okrožni bolnišnici v Nišu. b) dr. Gabriel Hočevar in dr. Mavri-cij Rus: Delovanje v bolnišnici v Vratcih. c) dr. I. Šabec: Delovanje v bolnišnici v Plevni. Podporno in pravovarstveno društvo državnih uradnih slug, pod-uradnikov in pomožnih slug za Kranjsko je priredilo v soboto zvečer v restavracijskih prostorih hotela »Lloyd« svojo letošnjo predpustno veselico. Veselica, ki je bila zelo skrbno angažirana, je izpadla jako dobro, bodisi v financijelnem kakor tudi v moralnem oziru. Prostori so bili napolnjeni in po vseh prostorih je zavladalo že okoli 10. ure živahno veselje, posebno vrvenje pa je nastalo na plesišču. Igral je jako pridno orkester na lok. Prireditve so se udeležili med drugimi ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, več mestnih svetovalcev, državni poslanec dr. Ravni h a r, deželni poslanec profesor R e i s n e r, dalje dvorni svetnik g. grof C h o r i n s k y, P a j k, Kliment in vitez pl L a s c h a n, vladni svetnik dr. P r a x m a r e r, okrajni glavar grof K u n i g 1. Videli smo tudi zastopnike raznih ljubljanskih društev, številno zastopništvo urad-ništva vseh vrst in druge. Sploh je prireditev izborno uspela in se mora društvu na tem uspehu čestitati. Tudi postrežba je bila vsestransko dobra, za kar gre posebna zahvala poleg rediteljem gosp. Tavzesu, ki se ni strašil ne stroškov in truda, da vsestransko zadovolji vesele goste. Muzejsko predavanje. V soboto zvečer je priredilo »Muzejsko društvo« letošnje tretje predavanje. Predaval je prof. dr. Karel Capuder iz Kranja in sicer o postanku grofije Goriške. Predavanje je bilo zelo zanimivo, ker spada to vprašanje v našo slovensko zgodovino, obenem pa je to vprašanje zelo zamotano, malo jasno in med zgodovinarji slovenskimi, kakor tudi sosednimi v. več točkah preporno. Prvi začetek goriške grofije je tvorilo ozemlje med spodnjo vipavsko dolino, Sočo in Trnovskim gozdom. Glavni kraji so bili grad Solkan in vas odnosno »Vila Gorica«, ki se je šele pozneje imenovala grad. L. 1001 je daroval cesar Oton III. polovico tega ozemlja oglejskemu patrijarhu, polovico pa furlanskim grofom. Gotovo si je hotel cesar zasigurati s tem to važno ozemlje, ki tvori prehod iz Srednje Evrope v Italijo. Predavatelj prof. dr. Capuder je mnenja, da je pripadalo to zgoraj označeno ozemlje Italiji. V 11. stoletju se na tem ozemlju, kolikor vemo iz zgodovine, niso vršile nobene pomembnejše politične izpremembe. Da bf bili v tem času ?oricko crnfi- jo imeli koroški vojvode Epenstei-nerja, govornik zanika. Tudi zanika govornik, da bi bila Goriška že od 1. 1001 kot grofija. Šele v 1. 1217 se imenuje v listinah prvič grofija (co-mitatus). Kedaj pa je bila povzdigne-na Goriška v grofijo se formelno v zapisnikih ne najde. Nato je omenil govornik še v kratkem nadaljno zgodovino Goriške, s Čemer je zaključil svoje zanimivo predavanje. FposvBta. , Stavka se nadaljuje Še sedaj. Število stavkujočih znaša okrog 600, dela pa komaj 10 delavcev. Več stavkujočih je odšlo v tujino, med temi tudi nekaj domačinov in takih, ki imajo svoje družine in svoje hišice v Vevčah. Po daljšem posvetovanju je obsodilo sodišče v smislu obtožnice Iv. Gregorca na 5 mesecev težke ječe poostrene s trdim ležiščem in postom vsakih 14 dni, in Rud. Š e -seka na 3 tedne strogega zapora. Iz gledališke pisarne. Danes, v torek (par), slovanska operna noviteta »Naskok na mlin«. V četrtek (nepar) ob znižanih cenah, duhovita burka »Charleyeva teta«, ki je ni bilo že več let na našem odru. Režijo ima gosp. Fišer. V soboto (par) priljubljena opera »Hoffmannove pripovedke«. V nedeljo popoldne za veliko ljudsko predstavo (izven abonnemen-ta, za lože par) izvirna slovenska noviteta »Rošlin in Verjanko«, kateri je zajeta snov iz narodne pesmi. Zvečer (izven abonementa, za lože nepar): »Večni mornar«, z odličnim gostom — primadona zagrebškega deželnega gledališča, gdčna. Mira Korošče-v a poje Sento. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Stavka v papirnici v Vevčah. Pred tremi meseci se je raznesla vest, da je izbruhnila med delavstvom v Vevčah stavka. Vest se je potrdila, stavkati je pričelo okrog 600 delavcev in le malo, nekaj čez To, delavcev je ostalo pri delu. Pri tem je ostalo, in javnost je na to že skoro pozabila. Kakor skoro pri vsaki stavki, tako so nastale tudi v Vevčah stavkarske rabuke, katere so povzročili indirektno takozvani stavkokazi, izvršili pa so jih nepremišljeni delavci ozir. nekaj preveč razburljivih duhov med stavkujočimi, kakršnih se pač povsod nekaj dobi, ki celo stvar s svojo prenagljenostjo in nepremišljenostjo pokaže in dosežejo ravno nasprotno od tega, kar cela akcija zasleduje in zahteva. Med onimi, ki so ostali pri delu je tudi neki Tolmajner. Stavkujoči, okoli 100 delavcev, so se zbrali 23. novembra pred njegovo hišo. Demonstrirali so po svoje in se hudo vali nad njimi, da ne opusti dela. Vdrli so celo na njegovo dvorišče in neki Janez Kocjančič je udaril celo po oknu Tolmajnerjega stanovanja. Temu hrupnemu nastopu so naredili konec orožniki. Na njihov poziv so se delavci razšli, ostal pa je Janez Kocjančič, ki se je začel z orožnikom prerekati. — Druga nespamet — Sicer ni bil mož nasilen, vendar je pokazal svojo nepremišljeno trdovrat-nost in odurnost proti orožnikom s tem, da je odgovoril orožniku na poziv, da naj se odstrani z besedami: „Ce čem, vi mi nimate nič za zapovedan." Ko mu je pa orožnik napo-vedel aretacijo, ga je Kocjančič pozval, da naj ga takoj prebode. Pri obravnavi so priče potrdile vse to in mož je po svoji krivdi prišel v kazen. Sodišče ga je obsodilo na 8vdni zapora. Še večjo neprevidnost sta napravila nadaljna obtoženca Ivan Gre-gorc in Rudolf Šešek. Dne 22. novembra se je zbrala velika množica stavkujočih pred tovarno. Prišli so orožniki, ki so skušali stavkujoce razgnati. Večina delavcev se je umaknila mirno in priznati se mora iz slike celega položaja, kakor ga slikajo vsi očividci, da so postopali pri tem orožniki jako taktno in zelo prizanesljivo. Kljub temu so se našli med stavkujočimi ljudje, ki so metali nanje kamenje, in en kamen je zadel na mostu orožnika Kalenčiča v nogo. Poškodoval ga ni, toda orožniki so bili napadeni, in da niso ohranili mirne krvi, bi bile izrastle iz tega prav lahko nedogledne občutne posledice. Orožnik Kožar je videl Gregorca, ko je pobiral kamen. Stopil je proti njemu s svojimi tovariši in čuli so besede: »Permojduš, kje je kamen". Če se je posrečilo Gregorcu kamen pobrati, ne vedo. Gotovo pa je, da se je Gregorc v tem trenutku pri-pognil, razprl obe roki in hotel Kožarja objeti okrog nog, bržkotne da bi ga dvignil in vrgel čez ograjo v vodo, kar bi bilo gotovo povod za splošen napad. Gregorcu se to k sreči ni posrežilo. Orožniki so ga prijeli in odvedli na stran, ostali pa so se nato razšli. Ostal je samo še Rud\ Šešek. Ta je orožnikom rekel: ?Če tega vzamete, gremo vsi v Ljubljano". Proti razidočim tovarišem pa je za-klical: „Pojte sem, pojte skupaj". Gregorca so orožnika izpraševali kdo in kaj da je, in so ga nato, samo da se ohrani mir in da se stavkujoči še bolj ne razburijo, izpustili. Gregorc vse taji, Šešek pa pravi, da je delal to po nalogu župana, češ, obdrži ga, da ne bo nesrečen. Obenem so priče tudi potrdile, da so stavkujoči Tolmuj-narja tako ustrašili, da res ni šel delat in da mu je Šešek zagrozil, če gre na delo, da bo tekla kri. Rožne stvori. * Nesreča na ledu. Iz Štokholma poročajo: V Karlstadtu je utonila pri drsanju rodbina tovarniškega delavca Petersna, obstoječa iz štirih oseb. * Nafta se je vnela. Iz Grosnvja poročajo: V tvornici za nafto tvrdke Ahverdov je izbruhnil požar v dveh vrtalnih stolpih. Požar se je razširil še na tri druge stolpe. * Veliko poneverjeirje. Iz Los-naric poročajo: Pri tvrdki Landau nastavljeni blagajnik Koilicki je po-neveril več nego en milijon rubljev ter pobegnil. * Očeta umoril. Iz Budimpešte poročajo: Predvčerajšnjim je tovarnarja Roberta Schoberla ustrelil njegov 281etni, slaboumni in epileptični sin Jožef. Morilec je Šel nato na cesto, kjer so ga aretirali. * Velik požar. Iz Monce poročajo: V nedeljo zjutraj je v parnem mlinu Bardone izbruhnil požar, ki ie vpepelil trinadstropno poslopje, vse zaloge in skladišča. Škoda znaša 350.000 lir. * Roparski napad. Iz Palerma poročajo: Dva s puškami oborožena moška sta napadla hišo nekega posestnika ter umorila posestnika, njegovega sina in nekega stražnika, ki ju je zasledoval. O zločincih nimajo sledu. * Železniška nesreča. Iz Londona poročajo: Vsled pregoste megle je zavozil včeraj blizu Birminghamc brzovlak v osebni vlak. Dva vagona osebnega vlaka sta bila popolnoma razbita. Dve osebi sta bili usmrčeni, 40 pa težko ranjenih. * Nadepolna mladina. Iz Mako na Ogrskem poročajo: Učenca Jožei Torda in Aleksander Fekete sta si zaradi nekega prepira napovedala dvoboj. Oba sta svojim staršem ukradla samokresa ter v nekem bližnjem gozdu streljala drug na drugega. Fekete je bil težko ranjen. * Grozen čin pijanca. Iz Štokholma poročajo: Neki pijači vdani delavec je hotel svojo ženo in svoja dva otroka umoriti. V to svrho je prinesel domov dinamitno patrono, ki jo je zažgal. Učinek eksplozije je bil grozen. Delavec je bil na kosce raztrgan, hiša pa skoraj razdejana. Otroka in žena so ostali nepoškodovani. * Veliki sneženi viharji. Iz Londona poročajo: V srednji in severni Angliji, kakor tudi na Škotskem so hudi sneženi viharji. TelegrafiČne in telefonične zveze so na posameznih mestih popolnoma uničene. Na sever no vzhod nem obrežju meče morje neprenehoma ostanke razbitih ladij. Mnogo oseb je bilo usmrčenih. Na Irskem so velike povodnji. * Samomor v preiskovalnem zaporu. Iz Inomosta poročajo: V tukajšnjem preiskovalnem zaporu so j predvčerajšnjim našli mrtvo poštno uradnico in voditeljico poštnega urada Inomost-Pradl, Marijo Baum-gartner, ki je bila zaradi raznih de-fravdacij v preiskavi. Ponoči je v samomorilnem namenu iztrgala iz zida cev za plin. * Velik požar v Belgradu. Iz Bel-grada poročajo: V tukajšnji tvornici za sukno, ki je last bratov Ilič, je izbruhnil v nedeljo požar, ki je vpepelil celo tvornico. Posrečilo se je rešiti večjo vsoto denarja, ki je bila v pisarni, in mnogo sukna, v vrednosti enega milijona. Škoda znaša 250.000 dinarjev. Ker je tvornica dobavila srbski armadi, so najbrže zažgali sovražniki Srbije. * Nesreči na morju. Iz Kodanja poročajo: Danski tovorni pamik »G. Koch« se je na potu iz Kristianije v Buntise vsled velikega viharja potopil. Sedem oseb moštva je utonilo. Kapitana in dvanajst mornarjev so rešili. — Iz Novega Jorka poročajo: Parnik »Uranium«, ki je plul iz Ro-terdama v Halifaks in na katerem je bilo 800 pasažirjev, je pred Halifak-som zavozil v skalo. Pasažirje in moštvo so rešili. * Nepravi drž. pravdnik. Kakor smo že poročali, je iz moabitskega zapora v Berolinu pobegnil neki elegantno oblečeui mož, ki se je predstavil jetniškemu ravnatelju kot državni pravdnik. Ta premetenec se imenuje Lampe. Iz zapora je šel v restavracijo ter telefonično poklical kriminalno policijo, kateri je sporočil, da so ga vsled prijaznega posredovanja moabitskih jet-niških uradnikov izpustili na svobodo. Vendar pa ga je kmalu nato policija prijela, ko je ravno pri svoji ženi slavi: njen rojstni dan. * Posledice alkohola. Z Dunr poročajo: V nedeljo dopoldne so t šli 501etnega delavca Janeza Br: rja in njegove tri nezakonske otro-Ravnotako so našli tudi dva dru-' (klavca, ki sta pila v družbi z unerjem in njegovimi otroci. Vseh B$t oseb so prenesli v bolnico, kjer umrla Hletna hčerka Brunnerje-j in delavec Hammer, ne da bi se vedla« Ostale osebe se še niso za->dle, vendar pa upajo zdravniki, da I bodo umrle. Pili so pivo in rum. Telefonska in brzojavna poročila. jubljanski volilni red pred državnim sodiščem. Dunaj, 14. januarja. Pred državni sodiščem se je vršila danes raz-rava o pritožni deželnega odborni-! in podžupana dr. Karla Trillerja oti odločitvi dež. predsedstva anjskega glede ljubljanskega votlega reda in zaradi sprejetja onih finskih volilcev ljubljanskih, ki ne vajo v Ljubljani, v imenik deželno-)orsklh volilcev za Ljubljano. Kakor nano. je namreč klerikalna stranka a podlagi zloglasne novele k ljub-anskemu statutu z dne 29. maja oi2 \ tihotapila več kot 600 okoliških kmetov, ki posedujejo v me-tncm pomerlju kako zaplato in vi-avskiti branjevk, ki hodijo v Ljub-ani prodajat sadje itd., med ljubimke občane (!) in s tem v vrsto ubijanskiti deželnozborskih volil-cv. Dr. Karel Triller je zastopai ,>o)o pritožbo osebno, dež. vlado je astopal deželnovladni svetnik v iubljanl Kulavics. Kot referent je ungiral član državnega sodišča rof. CihlaF. Dr. Triller je v svojem ovom zlasti izvajal sledeče; iorišče moje pritožbe leži v ejstvu, da deželno predsedstvo ko ni ugodilo mojim ugovo-i slede tolmačenja, da z novelo k skemu volilnemu redu z dne 29. ii3 1912 osebe, ki so postale člani nimajo še vsfed tega občinske : 'o pravice. Tolmačenje dež. Isedstva pa de!a ta napačni sklep, dokaže, da je to napačna kon-izija, je treba razniotrivati samo vino postanka deželnozborske-i olllnega reda \z I. 190S in konsek-jnce, ki izhajajo iz tega. Deželno-;>r?ki volilni red je sad komprorni-med strankami ter daje v § 46. rccno garancijo proti nasilstvu i ali drugi stranki s tem, da dolo-e /a vsako izpremembo dež. vo-a reda kvalificirano večino. Na jI agi tega volilnega reda so se vrle poten dopolnilne volitve v Ljub-ini ter sta bila izvoljena 1. 1910 za ž. poslanca Knez in dr. Oražen, 'M! pa gg. Reisner in Ribnikar. ri volitvah 1. 1911 ni bilo onih 600 filcev, ki plačujeta v Ljubljani da-spreietih v volilno listo. Dr. Pe-in tovariši so iih hoteli reklami-Biii pa so zavrnjeni ker te osebe > člani občine v smislu § 13. Proti a odloku deželnega predsedstva > dr. Peuan in tov. remonstrirali Irž. sodišču, pač pa je dež. zbor anuliral in takorekoč v eni -kleni! novo novelo k ravno uarienemu občinskemu volilnemu Ju, v katerem se je S 7 tako Iznre-cnik da so dobile tudi osebe, ki ne :rebivaio v Liubliani, pač pa so tam n koplačevalci pravico občinskega : nstva. Potem je prišlo do novih v lltev. Onih !. 1911 z uspehom iz-lamiranifi 600 volilcev se je spre-sedaj v volilno listo. Tem novo-jetim volilcem sem oprekal vo-' no pravico, pa sem bil zavrnjen, rez pravice. Kajti jaz trdim, da ne re zakon z dne 29. maja 1912 nik-derogirati doželnozborskemu »iilnemu redu iz 1. 1908. Ta zakon na pač tendenco, določbe deželnega Inega reda temeljito izpremeniti. idar pa tega ne tnore, ker je bil s k len jen brez predpisane kvaliflcira-prezence s samo 26 klerikalnimi iasovi. Naziranje, da sc po § 7 vpe-iiani člani obenem tudi občinski vo-lilci, nasprotuje jasnim določbam deželnega reda. Novela k občinskemu redu jc dala tem osebam občinsko članstvo, to pa je samo naslov brez značaja in pravic. V ostalem se sklicuje pritožnik Karel Triller na izvajanja svoje 'smene pritožbe. Dež. vladni svetnik Kulavics niti »e poskuša izpodbiti argumentacije *r. Trillerja ter izjavi, da pritožba te Mrani vprašanja ne dotika, vsled če-*ar pravi, da si more prihraniti ugovor. V ostalem navaja svetnik Ku-lavics argumente, ki jih je ljubljanska c!na vlada navajala proti dr. Tril-lerjevl pritožbi. Po enotirni obravnavi razglasi £red. metra e 2 v mm £2 1 Vetrovi Nebo 13 •i 2.poo. 9. zv. 734*3 1 —3*5 7372 j —37 si. jjvzh. sr. szah. oblačno *» 14. 7.zj. 738-4 i -3*8 si. jug 9 Srednja včerajšnja temperatura —4*3*» norm. —2 6° Padavina v 24 urah 0*0 mm. Halo! Halo! Kupujem za 50 0 0 draže nego vsak drugi. Od gospode odloženo moško obleko, tudi častniške uniforme, zlate vrvice, rabljene preproge, partijsko blago itd Ker skozi Ljubljano samo potujem in se pomudim tu samo kratek čas, prosim, da me takoj z dopisnico obvestite. 180 PinKas Granom, hotel uri SIodu. Ljubljana- Sprejme se strojnik v velikem industrijskem podjetju na Spodnjem Štajerskem. — Ponudbe pod Šifro Strojnik1* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 156 V najem se odda prodajalniški lokal na Mestnem trgu. Ponudbe pod „Lokal" na upravništvo »Slovenskega Naroda« 4808 Stelaže 2 špecerijski in 1 manufakturna z galerijo, 2 registrira! blagajni, omara za led, plinova peč, ciklostil in kopirna preša se prodajo po niski ceni v I. uradniškem gospodarskem društvu v likvidacij Kongresni trg št 12* Proda se tudi še špecerijska in manufakturna zaloga pod nakupno ceno. 157 Važno za vsakega Slovenca, ki hoče razumeta pojave v političnem življenja! __== MaBJSm^A JttE KlVJIClAi-- J ijraMi PUM in iijali Mul i smili ali HT kratek uvod v praktično politiko". Spisal i;*id«vit FurUni. Izdal in založil Vekoma v Spiadler, urednik v Celfa, pri katerem se knjiga dobiva. Cena izvodu I B 50 t, po posti 2 K 70 vfn» 135 335262 Gospodična vešča papirne in galanterijske stroke, Cenjene ponudbe pod „Poštena" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 181 s sodno in polletno odvetniško prakso išče mesta. 164 Vstop takoj ali v doglednem času. Ponudbe na uprav. »SI. Nar.« pod ,št. 1000*. V predinesijn v Ljubljani se takoj odda majhna 143 i jako priporočljiva za izvežbano prodajalko. Letni promet K 12000 in se zaradi poglobitve Ljubljanice lahko pomnoži na 200C0 K. Natančna pojasnila: fi. Richter, Cojzova cesta štev. 1- i Najnižje cene! Briljantni prstani (pristni la) od 15 K naprej Diamantni prstani . ...» 10 . , 14 kar. zlati prstani • • ■ *3'50. „ Briljantni uhani . . . . „ 60 M „ 14 kar. zlati uhani . • • » 3*50 „ „ 14 kar. zlate zapestnice . . „ 18 „ „ 14 kar. zlate zapestnice z uro od 80 K naprej Srebrne zapestnice z uro . , 18 B P Srebrne tnla zapestnice z uro „ 20 M 14 kar. zlate damske ure . „ 20 „ „ 14kar. zlate dam. nre z brilj. „ 48 „ n 14 kar. zlate dam. nre z diam. „ 28 „ Najnižje cene! 14 kar. zlate damske verižice od 19 K naprej 14 kar. zlati damski collier „ 9 „ „ 14 kar. zlate moške verižice „ 19 „ m 14kar. zlate moške nre. . „ 40 „ „ 14 „ zlate m. are z dvoj. pok. „ 60 „ „ i. t. d. I. t. d. i. i. d. Velikanska zaloga ur, verižic, zlatih, srebrnih io nikljasi, kakor vsi dragi v mojo stroko spadajoči predmeti, pariške »mate ore itd. Mole cene so stavljena tako nizkos da kljubujem največji konkurenci in nudim svojim cenjenim odjemalcem največjo in najobšžrnejšo jamstvo. slavna in razMiijalna trgovina, Slavni trg it. 25 podružnica in delavnica. Sv. Petra cesta štev. 0 Lastna protokollrana tvornica ur v Sviti. — Tvoula znamka „1K0". — Edino zastopstvo za Kranjsko tvornice ur „Zenitu". r Prodam pod Rožnikom pri Ljub* Ijanl pod ugodnimi pogoji Z majhni na lepem prostoru in z lepim vrtom, Tomaž Čeh, Rožna dolina št 267 pri Ljubljani. i Iščem v najem dobro idočo pe na deželi ali v mestu, precej a!i poznel= Naslov- Glavač Iv. SeiieathaSsIrss. se št. 9. Beljak, (VIliach) Koroško, s tremi sobami in pritikliosmi se odda za tefcrcarjev terasa na BIeiweisovi c. 20. III. nađstr, Poizve se v pisarni Filipa Zupančiča, - Šubičeva ulica št 5. ■• 99 S". Zahvaljujem se toplo zavarovalnici »Janus«, da mi je ta brez vsake ovire kapital, za katerega je bil moj umrli soprog le kratek čas zavarovan, takoj brez vsakega odbitka izplačala. Priporočam najtoplejše ta zavod in priporočljiva je tudi zavarovalnina za preskrbo družine, Maribor, dne 10. prosinca 1913. 183 Marija Fiedler s. r., Maribor, Karčovina štev. 157. V Ljubljani na zelo prometnem kraj u se zaradi selitve v lastno hišo, takoj odda 173 lep lokal Kje, pove upravništvo »Slov, Naroda«. Radi odpotovanja se zelo ceno proda v Ljubljani 107 Naznani £3 lestiosjtki p 184 na dom dostavljen t vreča 50 kg v H H 1*45 I vre SO fig nknu X tli Pri odvzetju 1000 kg ali več 10 h pri 100 kg manj. Prodajalna pisarna v iiijii Iti štev. S. S tem vljudno naznanjam, da sem prevzel zopet sam na svoj račun dobro znano vb n ter bodem po vestnosti postrezal slavnemu občinstvu z dobro pijačo in jedio. Priporočam se za mnogobrojni obisk z velespoštovanjem 185 Anton HIaveru restavrat^ Najlepša lega, 5 minut cd glavnega trga, zidana pred 7 leti Naslov pove npravništvo »Slovenskega Naroda«. Slovenska Lekarnarja Schaumantia 4073 Lepi striček Francoski spisal Guy de Man-pas san t; prevel Oton Zupančič. Bros. K 3*50. Vez. K 4 70 Hienzi, zadnji tribunov Zgodovinski roman v 2 delih. Spisal Edward Lytton-Bulwer. -j Broš. K 4—. Vez. K 520. 4 Sapho Ljubljana, Prešernova ul. 7. Poštnina posameznim knjigam je 20 v. Slike iz pariškega življenja. — Francoski spisal Alphonse Dau-det; prevel Oton Župančič. Broš. K 2—. — Vez. K 3—, So knjige nad vse zabavne in zanimive, da kdor jih čita obdržega v največji napetosti, da jih ne odloži preje iz rok, dokler ni :: prečital zadnjega stavka. :: k; dobro razume nemško zna spretno nemško stenografirati in pisati na stroj, se sprejme. Natančne ponudbe pod „Nutritjen-Unternehznung, Budapešta Andr&-ssy utca štev. 27*. 169 Proda se vsled družinskih razmer v nekem trgu poleg železn. na Dolenjskem enonadstropna skoro nova stoječa ob deželni cesti z vrtom in z malim zemljiščem. V hiši se nahaja mizarska obrt ter pogrebni zavod — Eventualno se da tudi pod ugodnimi pogoji V najem. — Natančneje poizvedbe pri Fr. Planinšeka dedičih v Litiji na Dolenjskem. 104 Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar naznanja si. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov cvetlični salon Pod Trančo. 48 kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi zdelovanje lopKov. vencev, trakov Okusno delo in zmerne c Zunanja naročila točno Adrija ii oblastveno Koncesijonirana prodaja strupov 2798 w Ljubljani, Selenburgova ulica št. 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno poŠto Zahtevajte cenike! je 30 let preizkušeno sredstvo proti vseh vrst želodčnim boleznim, motenju prebave in shujšanju« Schaumannova želodčna sol škatljica K 1 50. Želodčne pastilie omarica ! K 1 50 Razpošilja po povzetju od 2 škatljic naprej lekarna Scfraumanzij StOCkeraU pri Dunaju. — Dobiva se po vseh lekarnah :'n drogerijah. \ arma l 1 ki se je igrala prvič 24. t. m. v slovenskem deželnem gledališču in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala ponoviti, je ravnokar izšla v založbi Narodne knjigarne. Dobi se jo v vseb knjigarnah tu in na slovanskem jugu. [ena I! 170, i poštnino 10 v veL laoeinii Fr. H lilllflllK! Ter. l il (ira). Žalosti spalnih ter jedilnih sob v različnih najnovejših slogih. Vsakovrstno drugo pohištvo. Priznano solidno blago ter najnižje cene. Zaloga Mi igii V 9 nn ( Jb*llliislti različne kakovosti; zajamčeno trpežni izdelki. Velika izbira 3408 otroških vozičkov ID 911,0| Žičar 80 išče za grobo in srednjo delo (Grob- und Mittelzieher). 160 ŽiČar za pobakrano jekleno žico. Ponudbe pod NEU 30" na upr. »Slov. Nar.«. sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili. •"• ■ vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. ■•■ -Rezervni fondi K 98,461.432-56 — Isplačane odškodnine in kap it ali je K 123,257.695*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. X Vsa pojasnila dajei . totalno zastopstvo v LjoDliani KraVb.** i Gosposki nliti ste?. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantnejc Uživa najboljši sloves, koder posluje. Ponor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! 1 1 9094 0Y 59 71 0277 11 6649 94 5C 109 9T 13 2