j Ste v, 126;
Izliaja vsak dan, fudl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Uiica Sv Frančiška Asiškega 5t. 20, !. nadstr. — V* c cpiši naj se poSiljajo uredništvu lista, Nefronkirana pisma se na ?|-rejcWajo in rokopisi se fle vračajo.
l/dzistel] in ctigovemi urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj list? .Fdfrcjti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s <utjci:ini rrrrštvom v Trsta, ulka Sv. Frančiška Asiikega St. 21
Telefon uredništva in uprave štcr. 11-67. Naročnina znaša: Za celo leto	K 24.-*
7a pol leta.................It.—
2» tri mesece......... .......t
ja redeljsko iadajo za ctto M*. »*»•••• oJt a pel leta .................
V Trstu, v soboto, 6. vil, travna 1»tt,
_Letnik XII.
--
Poiamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastarel« številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . ... . mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..... i.........mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ....... . K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . » 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti'. Naročnina Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu.
Upnva In inseratni oddelek se na!wjata v ulici Sv. FrančUka Aatfkega Št 20. — Poštnohranilničoi račun št 841.65Z
MM najnoueišift dogodkov.
Italijanska bojišča. — Naš uspeli na Rmnbonu. Na Marinolati slabejši sovražni oddelek razpršen. Drugače zmerno arti-licritsko delovanje.
Ruska bojišča. — Na naši fronti živahen topovski ogenj. Letalsko delovanje. Na nemški fronti nič pomembnega.
Zapadno bojišče. — Živahni boji na angleški fronti. Na levem bregu Moze inanjsi nemški uspehi, na desnem bregu močno artiljerijsko delovanje. Izgube v zračnem boju meseca aprila.
Balkanska boiišča. — Nič novega.
Turška bojišča. — Nič pomembnega.
Razno. — Nemški odgovor na amerikansko noto. — Splošna vojaška dolžnost na Angleškem sprejeta._____
fim uradno poročilo.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša:
S. majnika 1916. opoldne.
Rusko bojišče. — Nasi letalci so
r red včerajšnjim obmetali z bombami železniško vozlišče Zdolbunovo južno Kovnega. Opazovali so zadetke v kolodvorskem poslopju, v delavnicah, v vo-z \ nem materijalu in na tirju. Več posloru je začelo goreti. Včeraj je živahni topovski trajal dalje. BHI so marsikje tudi praske v predozemlju.
italijansko bojišče. — Na Poinbonu so naše čete po krepki artiljerijski pripravi pregnale sovražnika Iz več postojank, ujele 100 alpincev, med njim; .3 častnike, ter zajele dve strojni puški. V m-'rmolatskem okolišu smo penoči razkropili sovražen oddelek na vzhodnem pobočju hriba Sasso Undici. Drugače zmerno artiljerijsko delovanje.
Jugovzhodno bojišče. — Nič
■ovoga.
r<:r^estnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
DoaoiiKi m morju.
4. majnika dopadne so naša povodna letala bombardirala VaJono. popolne pa BnmHs*. V Valonl so na več krajih učinkovito zadela balirije, pristaniške naprave in letalske postaje, v Srlndislju pa so opazovala več popolnih zadetkov na železniških vlakih, kolodvorskem poslopji: in skladiščih, nadalje v arzenalu in sredi skupine drugega tik poleg drugega stoječih rušUcev. V obrambo vzplulo so-; vražno letalo je bilo takci pregnano. Ko! so se vračala, so daleč na morju naletela na križarko »Marco Polo« in so učinkovito obstreljevala s -'»-ojnifri puškami i icštvo, ki je v gosti gruči stalo na krovu. Kljub srditemu obrambnemu ognju so se letala vrnila nepoškodovana iz Vatone In tudi iz BrintHsija.
Poveljniško brodovia.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 4. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega štaba 3. majnika. — V tonalskem okolišu so naše čete takoj zavrnile majhne Sovražne napade proti obrambnim postojankam na prelazu in proti postojanki na Castellaciju. V Lagarinski dolini je naša artiljerija motila sovražni vlakovni promet in kretnje trena. Od Adiže do Breme živahen artiljerijski dvoboj. Sovražne letalce, ki so poizkušali preleteli gorovje in poleteti v ravnino, so napadla naša zasledovalna brodovja in jih pregnala. Na marmolatski grmadi, na Tofani in v go renji Boitski dolini je sovražnik poizkusil napade, ki so se pa izjalovili povsod. Na soški fronti razmeroma mirno.
Avstrijski parniki — laške vojne ladje.
RIM, 5. (Kor.) Uradni list objavlja odredbo, da se zaplenjena avstrijska parni-ka -Timavo« in ?>Salvore« izprcinenita v vojni ladji in se smatrata, da pripadata italijanskemu vojnemu brodovju. Enako se izpremeni tudi parnik »Ravenna«, last društva »Adria®.
Timavo« in >SaIvorei sta last družbe ~ Istria-Trieste«. Prvi je dolg 45 m in ima 194 reg. ton. drugi pa je dolg 47 m in ima 166 reg ton. »Timavo« je bil splavljen leta 1908. v Trstu, >SaIvore« pa 1. 1911. na Angleškem. Parnika j Ravenna« nismo našli v seznamu avstro-ogrskih trgovinskih ladij. ____;
Absolutizem v Italiji.
MILAN, 4. (Kor.) V tukajšnjem občinskem svetu je socijalnodemokratski
župan Caldara preči tal oklic, ki ga je hotel obiaviti v imenu mestne uprave za 1. dan majnika, a ga ni objavil, ker je cenzura črtala iz njegove izjave stavek o vojnih grozotah in upanju na mir ter vzdržavanju kulture. Prečitanje oklica je izzvalo navdušeno odobravanje. Nato je govoril Turati, ki je izvajal, da se je prvikrat sedaj drznila vlada, ravnati z Mi-larrmi in milansko mestno upravo, kot bi ravnal oddelek policije s kamoro v kakem apulskem kraju ob času volitev. V rcakcijonarnih Crispijevih in Peilouxovih časih, da, ctlo zv časa Rudimjevcga obsednega stanja, se ni omadeževal tako ideal Milana in človeštva. Mogoča ni več
v Italiji nobena spoštljiva in svobodna misel in pod pretvezo povzdige narodne edinosti se vlada Italija huje kot kaka Beocija.
Epsplozija v La Rochelle.
LUG ANO, 4. (Kor.) Kakor pravijo novejša poročila so po eksploziji tovarne za kiseline v La Rochellu našteli že 9o mrtvih in 100 ranjencev'.
CUR1H, 5. (Kor.) Po nadaljnili poročilih o eksploziji v tovarni kiselin v La Rochellu znašajo človeške izgube nad loO oseb, stvarna škoda pa 10 milijonov frankov.
Nsmšiio orodno poročilo.
BEROLIN, 5. (Kor.) Wolfrov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. mcinika 1916.
Zapadno bojišče. — Tudi včeraj je bilo živahno bojno delovanje na angleški fronti med Arementieresom in Ar-rasom. Pri Givenchy en Gohelle so se razvili boji z ročnimi granatami za raz-strelbeno rupo, v kateri je sovražnik mimogrede mogel vdreti. Južno Somme so ponoči poizvedovalni oddelki vdrli v sovražne postojanke, so zavrnili protinapad in ujeli enega častnika ter 45 mož. Na levi strani Moze so naše čete vdrle v nsmakniene francoske obrambne naprave zapadno Avocourta. Sovražnik Jih je opustil nsd pritiskom našega ognja. Razdejali smo jih in se po načrtu zopet u-meknilL Jugovzhodno Haucourta smo vzeli več francoskih jarkov in zajeli več mož. Proti zapadnemu razrastku griča * Mrtvega moža« ponovljen napad je popolnoma razpadel. Na desni strani Moze je bilo pGsebuo ponoči močno artiljerijsko delovanje. Sovražni dvokrevnik s francoskimi znaki je ob obali v bližini nizozemske ivp-^ nepoškodovan prišel nam v roke. Letalca sta se rešila na nevtralna tla. Nemško letalsko brodovio je izdatno in uspešno obmetaio z bombami železniške naprave v Noblettski ia Auvski dolini v Sam pa nji ter letalsko pristanišče Suipps. - Zračni b*>j ie tekom opnla, posebno \ drng; polovici meseca, na za-pjdrii fronti zavzel velik Lbseg in postajal vedno srditejsi. Na mesto beja po-sai-ezifili lei~i je stopal bolj in bolj boj v skupinah in b.odo jih, ki se je veči-ioma dobo je v al na oni stra li naših črt. Tekoni teh bojev -»»eseca ar-ila so na zapadni frGnti naši bojni letatjj sestrelili 26 sovražnih ietai, ud katerih jih je 9 na tej strani frontne črte pi išio nam v reke. PorSiž tega so 10 letai uničili naši obram-hni topovi. Naše izgube znašajo skupno 22 letal, izmed teh smo jih i::gwfc11i 14 v zračnem b;;ju, 4, ker se niso vrnila in 1 po sestrelitvi s tal.
Vzhod.i o in balkansko bojišče. — Zgodilo se ni nič posebno pomembnega. Vrhovno armadno vodstvo.
Rusi no Ffcncoskem.
MARSEiLLE, 4. (Agence Ha v as. — Kor.) Danes dopoldne je dospel semkaj nov ruski transport.
Zckon o splošni w«M dolžnosti na AnglešKem ssrpjef.
LONDON, 4. (Kor.) Dolnja zbornica je zakon o vojaški službeni dolžnosti v drugem čitanju sprejela s proti 36 glasovom.
Zelenim*« 29".
STAVANGER, 4. (Norsk Telegram Byran.) Nemški zrakoplov L 20« so dopoldne proti 10. uri ugledali nad južnim delom jaderske obali v bližini kopnega. Letel je počasi in se je vedno bolj približeval obali do Hafsfjorda. kter je padel na morie. Zeppelinovec ie, kakor se zdi. poškodovan. Iz Molda so poizkusili vse, da bi pomagali. Po p(^x>lnjuj*>či vesti ie zrakoplov zadel ob neko kleč. Zadnji del zrakoplova se je prelomil tik pred zad-niim čolnom in je padel v morje. Rešitev zrakoplova je bila nemogoča. T orpedov-ka, ki mu je sledila ob obrežju, je rešila posadko. Ruševine zrakoplova so v zapadnem delu Hafsfjorda splule v morje. Poveljnik vesterlandskega polka, polkovnik Johannsen, sporoča: Zeppelino-vec >L je bil popoldne na zapadni strani Hafsfjorda naplavilo na obal. Tamkaj so ga zasidrali in ga straži vojaštvo.
LONDON, 4. (Kor.) Llovdova agencija sporoča iz Stavangera, da je nemški zrakoplov L in popolnoma razdejan.
STAVANGER, 4. (Kor.) Polkovni poveljnik, polkovnik Johannsen, je podrtino zrakoplova »L 20« dal popoldne obstreljevati po oddelku vojakov, da je eksplodirala. Zrakoplov se je v močnem vetru začel hudo zibati in bi se bil, dasiravno je bil še močno napolnjen v plinom, lahko odtrgal in mogel napraviti škodo. Eksplozija je bila zelo močna in daleč slišna. Nekoliko lop se je užgalo in veliko oken se je razbilo. _____
Potopljene ladje.
LONDON, 4. (Kor.) Francoski ribiški dvoiarbolnik >Bernadotte* (485 ton) je bil 1. t. m. potopljen po sovražnem pod-vodniku v Atlantskem oceanu, 150 milj
od bližnje obali. 34 mož posadke je ušlo
v čolnih, 8 mož je ,sj>rejetih na drugo ladjo, 26 pa jih še plove po morju.
FREDERIKSTAD, 4. (Kor.) Jadrenico »Mars« iz Frederikstada, ki je vozila iz Sarpsborga na Angleško kontraband, je v torek zvečer v Severnem morju ustavil nemški podvodnik in jo zažgal. Sedem mož sestoječa posadka je na nekem vlačilcu nrispela semkaj.
HAPVVICH, 4. (Kor.) Kakor poroča Lloydova agencija, so poškodovani nizozemski parnik »Maashaven« privlekli v ustje Temze.
HAAG, 4. (Kor.) Kakor se poroča uradno, je dognala preiskava o potopitvi nizozemske ladje »Berkelstrom« v Severnem morju, da sta 24. aprila ustavila ladjo dva nemška podvodnika. Po ladijskih listinah je imela ladja okoli 600 tovora, slame, papirja, kakao, in svežih rib. Ladja je bila namenjena v London. Ladjo je na razdaljo kakih Štirih pomorskih milj posvaril podvodnik s tremi ostrimi streli. Ko se je ladja ustavila, je na signal enega podvodnika odposlala čoln, da pokaže ladijske listine. Po preiskavi je sklenil ->velinik --ivodnika, da potopi ladjo, in je signaliziral: ^Zapustite kolikor mogoče hitro ladjo!« Nato je vsa posadka s kapitanom stopita v čolne. Poveljnik podvodnika se je ponudil, da zavleče čolne do noordhindorske svetilne ladje. Toda po četrturni vožnji se je približalo sovražno letalo, ki je napadlo podvodnik, ki je vlekel čolne. Podvodnik se je spustil pod vodo. Vlačilno vrv so sneli, toda zapletla se je na pod-vodniku. Bilo jo je treba prerezati, da bi podvodnik ne potegnil čolnov s seboj pod vodo. Nato so čolni odfadrali proti angleški obali in jih je tam sprejela angleška križarka > Penelopex.
S turlHfH bojilč,
CARIGRAD, 4. (Acence Tel. Milil.) Glavni stan javlja: Na vseli različnih frontah se ni zgodilo nič pomembnega. Luo naših povodnih leta; je 2. »natika napravilo poizvedovalni polet v smeri Te-neda—Lenina ter je na Lenmos vrglo štiri bombe, ki so eksplodirale vse.
Hsrnški tiria^! zSar.
BEROLIN, 4. (Kor.) Proračunski odsek državnega zbora je končal prvo či-^lavniškoodplačilnega zakona. Jutri dopoldne poda državni kancelar ob za-četku od sokove seje pojasnila o odno napram Ameriki.
BEROLIN, 4. (Kor.) Davčni odsek državnega zbora je pričel prvo Čitanje načrtu tobačnega davka. Državni zakladni tajnik <ir. Helfferich ie apeliral na državni zbor, da naj se ne da motiti jk) razpoloženju v interesiranih krogih. Finančni položaj države zahteva nujno novih dohodkov. Zavezne države polagajo ve'.'* j važnost na sklenitev tega zakona. Socijalni demokratje so pobijali rredlogo iz gospodarskih in socijalnih vzrokov, do-čim so se pa konservativci, nemška frakcija in nacijonalni liberalci v bistvu izrekli za predlogo in za višje obdavčenje cigaret napram smotkam. Govornik cen-truma je poudarjal, da se tobak pri novih davkih ne more prezreti, a izjavil je, da je potrebno, da se predloga reši na podlagi sporazuma med strankami. Će bi ne bila za predlogo večja večina, bi jo moral odkloniti tudi centrum.
BEROLIN, 5. (Kor.) V proračunskem odseku državnega zbora je ob začetku nje izpregovoril državni kancelar pl. Beth-maun-HoUweg, da sporoči nemški odgovor na amerikansko noto in razloži razmerje z Ameriko. Nato-se- ie vršila razprava, ki so se ie udeležili zastopniki vseh strank. Izvajanja državnega kance-Iar]a in razprava so bila strogo zaupna. Seji so prisostvovali vsi državni tujniki in zastopniki zaveznih držav ter loj poslancev.	__
nemško-ameilkansKi spor.
BEROLIN, 5. (Kor.) »Lokalanzeiger« piše k včeraj izročeni noti pod naslovom: »Odgovor Nemčije Ameriki«: Po vsem, kar smo mogli poizvedetl o vsebini nemškega odgovora Ameriki, pričakujemo, da bo zadoščeno v amerikanski noti poudarjenemu čutu pravičnosti amerikaii-skega naroda. S tem zvezana uslužnost z nemške strani se je naravno, kakor le odgovarja časti države, porodila Iz zavesti nemške moči, nemških uspehov in pravičnosti naše stvari. Nemško stališče se bo po pravici moglo tem manj kritizirati, ker sloni, kolikor vemo. na podlagi pisanega mednarodnega prava In človečnosti, ki ju je ponovno poudarjala Amerika.
Nemilu noto Ameriki.
BEROLIN, 6. (Kor.) Naslednja nota je bila v odgovor na amerikansko noto z 20. dne meseca aprila t. 4ro nemškem pod-vodniškem vojevanju snoči izročena veleposlaniku Zedinjenih držav:.
»Podpisanec si Šteje v čast, da v imenu cesarske nemške vlade Vaši ekscelenci na dopis 20. m. m. o nemškem podvod-niskem vojevanju odgovarja naslednje:
Nemška vlada je gradivo, ki ga ji je sporočila vlada Zedinjenih držav v stvari »Sussexa«, oddala prizadetim mornariškim mestom v svrho proučitve. Na podlagi dosedanjega izida tega proučevanja nemška vlada ne taji možnosti, da je v njeni noti z 20. dne m. m. omenjena ladja, ki jo je torpediral nemški podvodnik, res istovetna s »Sussexom«. Nemška vlada si sme pridržavati nadalino sporočilo o tej stvari, ko se dosežejo nekatere še manjkajoče ugotovitve, ki so_ merodajne za presojo dejanskega stana. Če bi se izkazalo. da je bilo mnenje poveljnika, da ima pred seboj vojno ladjo, napačno, bo nemška vlada izvajala posledice, izvirajoče iz te ugotovitve.
Vlada Zedinjenih držav je s slučajem : Sussexa« spojila celo vrsto trditev, ki imajo svoj vrhunec v stavku, da je ta slučaj samo primer za namembno metodo uničevanja ladij vseh vrst brez razlike narodnosti in nameinbe po poveljnikih nemških podvodnikov. Nemška vlada mora odločno zavračati to trditev. Misli pa da naj se v sedanjem štadiju stvari odreče zavračanju vseh posameznosti, zlasti ker je amerikanska vlada opustila utemeljitev te trditve s konkretnimi podatki. Nemška vlada se zadovoljuje z ugotovitvijo, da si je, in sicer sarno z ozirom na interese nevtralnih ladij nalagala dalekosežne omejitve, dasiravno so te omejitve morale prihajati v prid sovražnikom Nemčije in niso nahajale obzira na nevtralce s strani Angleške in njenih zaveznikov. Dejanski imajo nemške pomorske bojne sile nalog, da vojujejo podvodniško vojno po splošnih načelih mednarodnega prava o ustavljanju, preiskovanju in uničevanju trgovskih ladij, z edino izjemo trgovinske vojne proti sovražnim tovornim ladjam, zalotenim v angleškem vojnem okrožju, zaradi katerih ni bilo vladi Zedinjenih držav nikdar podano nobeno zagotovilo, tudi z izjavo, podano 8. dne februarja, ne. Dvomov, da bi dotični ukazi ne bili podani lojalno in lojalno izvršeni, ne more nemška vlada dovoljevati nikomur.
Zmot, kakor so se dogodile v resnici, se ni mogoče popolnoma izogibati pri nobenem načinu vojevanja in so utnljive v pomorski vojni poti sovražniku, ki uporablja nedovoljene zvijače. Toda tudi ne-glede na zmote ima pomorska vojna, ravno tako kot vojna na kopnem, za nevtralne osebe in blago, ki prihajajo v bojno območje, neizogibne nevarnosti. Celo v slučajih, ko so se bojna dejanja vršila samo v oblikah vojne s križarkami, so bile večkrat oškodovane nevtralne osebe in blago. Na nevarnost zaradi min, ki je zahtevala kot žrtve veliko oseb, je nemška vlada opozarjala ponovno. Nemška vlada je večkrat stavila vladi Zedinjenih držav predloge, ki so imeli namen, da bi se neizogibne nevarnosti pomorske vojne kolikor mogoče zmanjšale za amerikanske potnike in blago. 2al pa je mislila vlada Zedinjenih držav, da jej ni treba sprejeti teh predlogov, drugače bi bila pomagala, pre-pvečiti velik del nesreč, ki so v tem doletele amerikanske državljane.
Nemška vlada še danes vzdržuje ponudbe, da se sklene dogovor v tem pogledu. V smislu svojih ponovno podanih izjav se nemška vlada ne more odreči uporabe podvodniškega orožja tudi " v trgovinski vojni. Cc se je danes prilagoditvi načinov podvodniške vojne v interesu nevtralcev odločila za nadaljno peslužnost, so jo sklonili v to vzroki, ki izhajajo iz pomena predležečega spornega vprašanja. Nemška vlada ne pripisuje visokim zapovedim človečnosti nič manjšega pomena kot vlada Zedinjenih držav in tudi v polni meri upošteva dolgo, skupno delo obeh vlad na zgradbi mednarodnega prava na podlagi teh zapovedi, zgradbi, katere nameni so bili vedno omejitev vojne na kopnem in morju na oboroženo silo vojujočih in kar največje zavarovanje nevojujočih proti grozotam vojne. Santi po sebi pa bi ti oziri, kakor so tudi pomembni, ne mogli biti merodajni za nemško vlado ob sedanjem stanju stvari; kajti nasproti apelu vlade Zedinjenih držav na sveta načela človečnosti in mednarodnega prava mora nemška vlada ponovno ugotavljati z vsem poudarkom, da ni bila nemška, temveč angleška vlada, ki je to strašno vojno, prezirajoč vse med vladami dogovoriene pravne norme, raztegnila na življenje in imetie neborilcev, in sicer brez ozira na koristi in pravice nevtralcev m
neborilcev, ki so težko oškodovani po tem načinu vojevanja. V naj bridke jšem silo-branu proti protipravnemu vojevanju Angleške, v boju za cbstoj nemškega naroda je morala nemška vlada poseči po hudem, toda učink u jočem sredstvu podvodniške vojne. Ob tem stvarnem položaju more nemška vlada le ponovno izrekati svoje obžalovanje, da se človekoljubna čustva amerikanske vlade, ki se s tako veliko toploto zavzemajo za obžalovanja vredne žrtve podvodniške vojne, ne zavzemajo z enako toploto tudi za veliko milijonov žena in otrok, ki naj po jasno izrečenem namenu angleške vlade zapadejo lakoti in s svojimi po lakoti povzročenimi mukami prisilijo zmagovite armade centralnih vlasti v sramotno kapitulacijo. Nemška vlada in žnjo nemški narod ima za to neenako čustvovanje tem manj razumevanja, ker
je ponovno izjavila izrecno, da je pripravljena, da se bo v uporabi podvodniškega orožja strogo držala pred vojno priznanih mednarodno-pravnih določeb, če bi bila pripravljena Angleška, da bi si tudi vzela te določbe za podlago svojega vojevanja. Različni poizkusi vlade Zedinjenih držav, da bi pripravile angleško vlado do tega. so se izjalovili ob odločnem odklanjanju angleške vlade. Angleška je tudi še nadalje kopičila kršitve mednarodnega prava drugo na drugo in je prekoračila v nasil-stvih napram nevtralcein vsako mejo. Njen zadnji ukrep, ko je proglasila nemški premog za kurjavo ladij, za kontraband, obenem s pogoji, samo po katerih oddaja angleški premog za kurjavo ladij nevtralcein, ne pomenja nič manje, kot poizkus, da prisili ladje nevtralcev z nezaslišanim izsiljevanjem neposredno v službo angleške gospodarske vojne.
Nemška vlada ve da je v rokah vlade Zedinjenih držav, da se omeji vojna v smislu človečnosti in mednarodnega prava. Amerikanska vlada bi bila gotovo dosegla ta uspeh, ko bi se bila odločila, da svoje neoporečne pravice do svobodnosti morja najodločneje uveljavi nasproti Angleški. Tako pa je nemški narod pod vtiskom, da vlada Zedinjenih držav zahteva od Nemčije v njenem boju za obstanek utesnitev v uporabi učinkovalnega orožja in izjavlja, da je nadaljno vzdržavanje odnosa je v napram Nemčiji odvisno od izpolnitve te zahteve, dočim se pa napram protimedna-rodnopravnim metodam vojevanja njenih sovražnikov zadovoljuje s protestom. Znano je tudi nemškemu narodu, v kako velikem obsegu se naši sovražniki oskrbujejo z vojnimi sredstvi iz Zedinjenih držav.
Ob teh okoliščinah se bo razumelo, da apel na mednarodno pravo in čut človečnosti v nemškem narodu ne more najti popolnega odmeva, dočim bi ga tak apel ob drugih razmerah vedno gotovo našel. Če pa se je nemška vlada vklrub temu vendarle odločila za najskrajnejše privolitve, je odločilno zanjo, prvič več kot stoletno prijateljstvo med obema velikima narodoma, potem pa pomisel na težko usodo, s katero razširjenje in podaljšanje te krute in krvave vojne obremenjuje vse civilizirano človeštvo. Zavest moči je dovolila nemški vladi dvakrat, da ie tekoni zadnjih mesecev odkrito in pred vsem svetom izrekla svojo pripravljenost za sklenitev miru, ki bi zavaroval življenske koristi Nemčije. Izrazila je tako, da ni ležeče na njej, če bodo evropski narodi še dalje pogrešali miru. S tem večjim pričakovanjem sine izrekati nemška vlada, d:i bi bilo neopravičljivo pred človeštvom in zgodovino, ko bi dopustila, da bi se po eno-indvajsetmesečnem trajanju vojne Sporno vprašanje zaradi podvodniške vojne pre-okrenilo tako. da bi resno cgroževalo mir med nemškim in amerikanskim narodom. Tak razvoj hoče nemška vlada odvrniti, kolikor je odvisno od nje. Pripomagati hoče,_da se, dokler še traja vojna, omogoči utesnitev vojevanja na boreče se bojne-sile, cilj, ki vsebuje svobodnost morja in glede katerega je nemška vlada tudi še danes edina z vlado Zedinjenih držav.
Vojena po teh mislih, sporoča nemška vlada Zedinjenim državam, da se je izdalo ukaz nemškim pomorskim bojnim silam, da naj, ravnajoč se po splošnih mednarodno pravnih načelih o ustavljanju, preiskavanju in uničevanju trgovinskih ladij tudi v pomorskem vojnem okrožju ne potapljajo trgovskih ladij brez svarila in rešitve človeških življenj, iz-vzemši če ladje zbeže ali se upro. V boju za obstanek, ki ga je Nemčija prisiljena biti, pa nevtralci ne morejo pričakovati od nje, da bi si z ozirom na njihove koristi nalagala v uporabi učinkujočega o-rožja utesnitve, če ostane njenim vojnim nasprotnikom dovoljeno, da s svoje strani uporabljajo protiinednarodnopi avna sredstva, kakor se jim poljubi. Taka zahteva bi bila nezdružljiva z nevtralnostjo. Nemška vlada je prepričana, da vlada Zedinjenih držav ne misli kaj takega. To posnema iz ponovnih iziđv amerikanske vlade, da hoče nanram vsem vojuiočim zc-^ vzpostaviti kršeno svobodnost morja. Nemška vlada pričakuje zato, da novi ukaz pomorskim bojnim silam tudi v očeh vlade Zedinjenih držav odstrani vsako oviro za uresničenje v noti s 23. dne meseca julija 1915. 1. ponujenega skupnega dela za vzpostavo svobodno?^ morja, ki naj se doseže še tekom vojne, in ne dvomi, da bo viada Zedinjenih držav sedaj pri angleški vladi z vso odločnostro zahtevala in uveljavila takojšnje izpolnjevanje onih mednarodnopravnih določeb, ki so bile splošno priznane pred vojno in so posebno razložene v notah amerikanske vlade angleški vladi 28. decembra 1914 in 5. novembra 1915, Če ti koraki vlade Zedinjenih držav, da bi pridobila načelom človečnosti veljave pri vSeh vojujočih se narodih, ne dovedli do nameravanega uspeha, poleni bi stala nemška vlada pred novim stvarnim položajem, za katerega si mora pridržavati polno svobodo odločevanja.
Podpisanec uporablja to priliko, da obnavlja veleposlaniku zagotovilo svojega odličnega spoštovanja.
Podpisan: pl. Jagow.«
/
Stran II.
»EDINOST* štev. 126.
V Trstu, dne 6. velikega travna 1916.
Pclofu! no Irskem.
ROTTERDAM, (Kor,) »Rotterdam-
sclie Con ran t« javlja iz Londona: Odstop Birrelia se pozdravlja z zadoščenjem. Celo liberalni listi smatrajo odstop za potreben, da se more izvršiti nepristranska preiskava dogodkov na Irskem. Parlamentarni sotrudnik »Daily Ne\vs« i>iše-, da mesto državnega tajnika za Irsko še ni zasedeno, da je pa najbrž dobi Mac Kinnon \Vood. V tem slučaju bi Tennant posta! državni tajnik za Škotsko, Forster pa državni podtajnik vojnega urada.
ROTTERDAM. 4. (Kor.) »Nieuwe Rotterdamscbe Co-urant/ javlja iz Londona: »Times« pišejo: Trije vodje vstaje so morali že plačati zločin s smrtjo. Vlada jc tokrat postopala z železno hitrostjo. Cim hitreje se kaznujejo voditelji, tem manj bo potreben oster nastop proti njihovim žrtvam. »Daily Chronicle« piše: IJrav nič niso izgubljali časa, da so strogo nastopili proti vodjem vstašev. 1 oda nihče ne bi odobraval hitrih usmrčenj. — Birrel. Redmond in Carson so izrekli včeraj svoje zadoščenje, da vlada namerava milo postopati z zapeljanimi pristaši vsta-ških vodij.___
Angleška zbornico.
LONDON, 4. (Kor.) Ministrski predsednik je deial v govoril, s katerim je napovedal novi zakon o vojaški službeni dolžnosti, da je armada v avgustu leta 1914. sestojala iz 26 divizij; sedaj imamo 71 divizij. Armada in mornarica Štejeta sedaj pet milijonov mož. Julija lanskega leta se je ugotovilo, da armada 70 divizij potrebuje za vzdrževanje na teden 25.000 do 30.000 novincev. Asquith je nato podal pregled vladne politike novačenja, je omenil predajo Kut el Amare in je zaključil z hranitvijo vlade. Končno je rekel, da more vlada le tedaj izpolniti svojo nalogo, če ima zaupanje naroda, proti vladi so govorili Carson. sir Alfred Mond in major \Vood. Pri razpravi v drugem čitaniu zakona o vojaški dolžnosti je dejal Llcyd Cieorge, da je kabinet soglasno prišel do sklepa, da je bila zahteva armadnega sveta po vsakem razpoložljivem možu brezpogojno upravičena. Dočim se je oprema Rusov zopet znatno zboljšala, je bistveno potrebno, da Francoska in Angleška to leto vzameta nase kolikor mogoče vojnih bremen, da Rusija dokonča svojo oborožitev in opremo.	_
Bolgarski parlamentarci na Dunaju.
DUNAJ, 4. (Kor.) Pri zajtrku, ki se je danes vršil v ministrstvu zunanjih stvari v čase odposlanstvu bolgarskega sobranja, je izrregovoril minister zunanjih stvari, baron Burian, napitnico. v kateri je najprej izražal najiskrenejše veselje, da je prisnela izbrana skupina izvoljenih zastopnikov bolgarskega, zastopnikov hrabrega. vrlega naroda, čigar junaški sinovi se bore ob naši strani in strani drugih naših zaveznikov v uspešnem skupnem ogromnem boju. Minister je poudarjal, da je v mladih letih prišel na Bolgarsko in je bil priča, ko se je prvikrat zgenila zavest jnoči te dežele. Ugotovil je dejstvo, da je bila črta razvoja Bolgarske vkljub vsem težavam stalen, redkokedaj nretr^an napredek. Minister ie proslavljal vrline, resnost in marljivost bolgarskega naroda in je dvignil čašo na zdravje in srečo bolgarskega kralja in na procvit Bolgarske. Podpredsednik sobranja Momčilov sc je zahvalil ministru za besede priznanja in je napil cesarju in kralju Francu Jožefu. H koncu je proslavljal poslanec Kalčev ministra zunanjih stvari, barona Buriana, kot toplega prijatelja Bolgarske.
Ministrske konference v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA, 4. (Kor. Posvetovanja avstro-ogrskih ministrov in strokovnih referentov so trajala do 9 zvečer ter se lodo nadijevala v kratkem. Avstrijski rni-k nistri in strokovni referenti so se ponoči vrnili na Dunaj.
vodov za zaposlovanje dečkov in deklic, zavetišča sirot, oziroma izobraževališča, vzgoievalni domovi na deželi, šole v | gozdu in na prostem zraku z intenzivnim gojenjem zdravja bodo ljudsko število in zdravje znamenito povzdigali in zmanjševali naše troške za kazensko pravosodje in kaznilnice. Veliko premalo se pazi sedaj na skrb za mladino po splošni šolski obveznosti od 14—18 leta, in na privajanje k samovzgoji. Je to pedagogiška naloga, ki se doslej, žal, na šolah ni uvaže-vala. Na vseh učnih zavodih naj bi se povspeševalo gibanje na svežem zraku. Vsi zavodi in združenja, ki zaposlujejo mladino le v zaprtih prostorih, zgrešajo svoj cilj in spominjajo na neverjetno ne-spametnost telovadbe v prašnih telovadnicah. Dobri začetki v mladinskem gibanju v zadnjih letih kažejo na prvo pot k primernim prehodnim formam od šolske vzgoje k veliko važneji samovzgoji. Naši vrli učitelji in učiteljice, ki razvijajo v tej vojni kaj goreče, dragoceno in veliko premalo uvaževalno delovanje, bodo gotovo žrtvovali trud in čas, ako se pridobe potrebna zemljišča in se ustvarijo poslopja in naprave, za kar se specijelno učiteljstva meščanskih in ljudskih šol — katerih delovanje je za največji del prebivalstva najvažneje — gotovo ne odrečejo čislanje in prilike za nadaljnjo izobrazbo. Za neko napravo, ki sem jo opetovano izpoznaval v inozemstvu, naj bi se tudi pri nas našli človekoljubi, ker je zanjo potreben le naložen kapital in razmerno le mal obraten kapital. To so domovi za otroke in mladostne, ki se pozneje vzdržujejo s povračili gojencev, s čemer se značajnost neizmerno pospešuje. Ta predlog se zdi vsakomur v prvi hip tako brezkrajno optimističen in življenju tuj, da bi se njega izvedba smatrala za nemožno ako ne bi taki domovi obstajali v mnogih mestih inozemstva, ki že mnogo let uspešno delujejo na tej podlagi. S tem bi se mogli izogniti mnogim zločinstvom in mnogi nesreči. Taki domovi pa pospešujejo tudi Še posebno gospodarsko izobrazbo svojih gojence\r, ki se pri nas vse premalo uvažuje in ki je ravno posebno važna za bodočnost. Človekoljubi, ki poklanjajo večje darove za take domove, si ustvarijo trajen spomenik in dragocen delež v borbi ljudstva za dosego višje kulture in gospodarskega procvita. Naj bi vsa resna prizadevanja na polju skrbi za mladino našla velikodušnih dobrotnikov! Našim junakom na severu in jugu, ki pribore državi mesto na solncu, se moremo na ta način najizdatneje izkazati hvaležne za bodočnost dežele in ljudstva.
AprovlzncljsKe stuari.
Jalto in krompir.
Aprovizacijska komisija naznanja, da je prejela zadostne množine jajc in da so vse njene prodajalne stalno dobro zalotene žnjimi. Cena: eno jaice 16 vinarjev.
Aprovizacijska komisija je prejela te dni tudi zadostno množino krompirja.
Z ozirom na to se je sklenilo, da aprovizacijska komisija prodaja odslej jajca in krompir brez izkaznic. Cena krompirja: 1 kilogram 28 vinarjev.
Domate vest!.
Namestnik predsednika deželnega poljedelskega sveta za mejno grofijo Istro. Namesto gospoda Benedikta markiza Pote-sinija, ki je odstopil, je deželna upravna komisija odposlala gospoda okrajnega komisarja Petra Benzona kot svojega zastopnika in predsednikovega namestnika v deželni poljedelski svet za mejno grofijo Istro v Poreču.
Novi jrališki namestnik.
L\OV, 4. (Kor.) Novoimenovani namestnik. generalni major Diiler, je dospel
senika?.
SKfIs ze mladino.
Spisal A. Schmid, ravnatelj c. k. eksportne akademije.
Veliko nujnej^in zapovedujoče, nego v prejšnjih letih miru. zahteva sedanjost številnih izdatnih naprav v interesu skrbi za mladino. Očetje in stareji bratje se bore na mejah držvve za našo bodočnost. Dolžni smo jim, da njihove otroke, brate in sestre obvarujemo pred zanemarje-njem, ki jim bolj grozi, nego v miru, ter da čuvan : > življenje in zdravje njih ljubljencev. čim intenzivneja in razširjeneja skrb za mladino pa je tudi v interesu države, vsake vlade, imovitnikov in siromakov, ter pomenja resnično pripravljanje za bodočnost države in za popolno izkorišče-nje uspehov orožja. kakor tudi trajnega miru. \ vsaki vojujoči se državi bodo morah vse zastaviti v to, da vsakega otroka vzgoie v vrlega ! >veka. Velike naloge ki jih bo morala /polniti naša mladina! zahtevajo zdravega, strogo vzgojenega in močnega rodu. Na tem polju mora biti naše geslo: s o pravem času<. Pozneje« bi bilo — »prepozno«!
Prava skrb za mladino naj bi se začela s primerno skrbjo za bodočega očeta in za bodočo mater s povspeševanjem njune moči, njunega zdravja, njiju duševnih in j telesnih sposobnosti. Naprave v varstvo mater in dojeacev naj bi obstajale v vsa-! kem m. in, celo v vsakem večjem kraju, j Cim več v za dojence in otroke, za-
Za teden Rdečega Križa se vrši danes ob 9. zvečer v dvorani gledališča »Fe-nice« velika prireditev z raznovrstnim programom. Med drugim sporedom se nahaja tudi enodejanska farsa. Vstopnina za prireditev, koje čisti dohodek gre ves v korist Rdečega križa, znaša brez razlike 1 K 40 vin. za osebo.
V nedeljo, 7. t. m. bo na vrtu »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu, že objavljena otroška prireditev v korist »Rdečemu križu«. Nastopali bodo naši otroci iz tamošnjega vrtca. Pridite vi starši in drugo občinstvo, da pomagate k lepemu uspehu! Začetek ob 5 pop. Vstop prost, a radodar-nostim se ne stavijo meje.
Skrb za letošnjo krompirjevo letino. C. kr. kmetijska družba opozarja kmetovalce: V sedanjih razmerah je bodoča dobra krompirjeva letina glede preskrbe s potrebnimi živili odločilnega pomena, saj je krompir naš poglavitni in najvažnejši živež ter ob enem najvažnejše krmilo. Vsled ugodnega in gorkega vremena se je letos s saditvijo krompirja v obče prezgodaj pričelo; zato je večinoma že posajen. Toda mrzlo in mokro vreme, ki je po saditvi trajalo več tednov, mu nI pustilo uspešno kaliti in rasti. Mnogo prezgodaj posajenega-krompirja je vsled tega že dva ali tri tedne, ali pa še dlje v zemlji, ne da bi bil še ven prišel. Od tega prerano posajenega krompirja zgnije silno veliko, celo, ker naši kmetovalci nerazumno ravnajo in večinoma sade rezan krompir, ki rajše gnije, nego cel in ki tudi daje znatno manjši pridelek. Kmetovalci, ki bodo imeli vsled mrzlega in mokrega vremena redko izkaljen krompir, se nujno poživljajo, da prazna mesta takoj posade z novim sadnim krompirjem ter naj bodo prepričani, da posajen krompir kmalu dohiti poprej posajenega, ki dozore v istem času. V prid kmetovalcev samih in celokupnosti je, da se tem potom zagotovi dobra krompirjeva letina.
Žveplo, katero je vlada odkazala za vinogradnike tržaške občine, je na potu, a ni še dospelo. Pripravljeno je vse za hitro razdelitev, čim Tržaška kmetijska družba prejme žveplo ter bodo dotične podrobnosti objavljene v našem listu. To žveplo je sivo, sirovo žveplo, ter vsebuje 95% čistega žvepla. Prihaja iz Nemčije ter je bilo zmleto v neki tovarni na Češkem kolikor mogoče drobno. Izvedenci so izjavili, da bo dobro služilo svojemu namenu.
Koncert v prid Rdečemu križu. Kakor že javljeno, se vrši danes ob 4^2 pop. v dvorani tvrdke M. Weiss velik pevsko-godbeni koncert, pri katerem sodelujejo blagohotno odlične pevske moči: gdč. Antonija Karis, gdčne. Aurora Malutta, Zofija Drocker, gosp. Edgard Bonta in Renato Bortolotti. Koncertni del izvajajo gg. Artur Dizorz, Gino Pressan, Aleksander Pellegrini in gdčni. Mercedes Felletti in Irma Wollenigh. Krasni spored, sestavljen po g. Pressanu, vsebuje točke Schu-berta, Sarasate, Gounoda, Masseneta in Puccinija. Izbran orkester, sestavljen iz 30 gospodičen in gospodov pod vodstvom g. Pressana bo izvajal klasične odlomke, med katerimi »Griegovo elegijo«, varijacije avstr. himne, obstoječe iz »Adagio-cantabile«, »Kaiser-Quartett«-a in »sere-nate« nesmrtnega Haydna. Vstop je prost. Sedeži, ki so še na razpolago, se lahko prenotirajo pri blagajni.
Škedenj. Vodstvo skedenjske slovenske ljudske šole vabi na pomenek, ki se bo vršil 7. t. m., v nedeljo, ob 4 pop. (po blagoslovu) v prostorih šole s sledečim sporedom: 1. Namen in pomen društva avstr. »Rdečega križa ; — poroča učit. Kleinmayr. 2. Vpisovanje članov v društvo »Rdečega križa«. Vljudno vabi k obilni udeležbi šolsko vodstvo.
Rojanski 18981etniki prirede v nedeljo, 7. t. m., ob 5 pop. v dvorani rojanskega konsumnega društva odhodnico s prosto zabavo. Vstopnina prosta.	_
Borovi.
V	počaščenje spomina pok. g. Justina Arharja daruje g. Anton Šramel moški podružnici CM D K 10. Denar hrani uprava.
V	proslavo novega časa je nabrala dična Binček v nedeljo v gostilni pri Jo-škotu 8 K za podružnico CMD v Barko-vljah. Živela Binček in požrtvovalni darovalci !
Dovoljujem si vabiti slavno občinstvo, da si nakupi vse potrebno za pomladno sezijo
po možnosti še danes.
Znaten odstotek dnevnega Inkasa je namenjen „Rdečemu križu".
jo Deizpremenjene, m se vid m u vsakemu prilika, da daruje nekaj „Rdečemu križu".
V posameznih oddelkih bodo nekatere gospe odbornice „Rdečega križa" pomagale osebno pri prodaji.

Popoldne od ft naprej v naši doornni
s smetanjem priznanih umetnike«
prid
z udeležbo jospS odMc.
WEISS - Trst
Corso 7—!l.
CESKO - BUDJEV15KA RESTAVRACIJA (Bos^kova uzoi na češka sostilnž* v Trstu) se nahaia v ulic? delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorsio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo-venski iediint listi. ___
■ a
MALI OGLASI"
□□ □□
i« raiunajo po 4, stot. besedo. M »lino tiskane fceseue se računajo enkrat vefi. — Najmanjša : pristojbin« znala 40 stotinte. :

CfafiifinifftP ki je služboval v odvetniški pi-MlOJSPIjLlf sarni se takoj spiejme — Dr. Kimovec, Piazza Caserma 5-
VmIsuKanm babica sprejme noseče na dom. — IZflBSEnU Ulica Chjozza 59, pritličje. 258
nMAflflfffm kislo zelje, knpim tropi novec in ko-rrUUUJUin tel za žganje kubo z 10 1 in s približno lt>0 1. F. Cvek, Kamnik, Kranjsko. 234
flrffffff se takoj dobro idoia trgovina jestvin v UuUU sredini mesta s vsem pohištvom, še v dobrem stanju. Pojasnila daje Žgur v Trstu ulica S. Lazzaro 10.	258
Viinilfnm Žaklje vsake vrste. Jakob ATargon, IVUPUJcIIl vL Solitario ft 21 (pri mestni bol-
nišnici) Prva slovenska trgovina.
250
ište
se soliden mladenk, 17-18 let star, ____Is dobre družine, kot uradni služabnik. Predstaviti se v uradu podružnice „Croatiae" osiguravajuće zadruge, ul.ca Lavaloio itev. 1, II. nad. od 11-12 predp.	252
fffHfl hfllfl naravn° ima na prodaj Go-VlllU JJCIU rlško vinarsko društvo sedaj v PrvaČIni in v Kobdilju po zmernih cenah.	„	138
Na debelo samo za preprodajalk.
Nogavice, sukanec, pipe, nulo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razua rezila, roboi, mrežico za brke, pletenine, srajce, spodivje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. Nicolo Štev. 19.	62
kg
razpošilja v vrečah po 50 deželna centrala krmil v Ljubljani Turjaški trg štev. 3. — Cena je 35 K za 100 kg.
JileMiFoblirlche'
ulico Burriera vecchla St. 10.
Veliko skladišče moških in deških Izgotovljenih oblek. Velika zaloga oblek po meri, po starih cenah.

i|
■
i
I
*
1

::::::::
Trst, Via
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
Cassa di Risparvnio štev. 5 (Lastne poslopk)

MENJALNICA

VLOGE NA KNJIŽICE
3
%%
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davet plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VliOG sa tekočem Ld žiro-račnnu po _dogovor^.__
FIUJALKE: DUNAJ I Tegethotsirasse 7-9
DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATUA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TR2IŠČA.
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNJ KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
URADNI URE: od 9 do 12 in od 3 do 5 pop,
ESKOMPTUJE : srečke, devize In papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI
Krediii proti dokumentom ukrcan ja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 267G.


i MENIC ♦♦♦♦
l«IBt