AMERICAN IN SPtRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 13, 1940
Premeten tat!
Indianapolis, Ind. — Nek uzmovič je hotel pa vsej sili imeti lepo žensko obleko. Najbrže ne zase, ampak za kako žensko stvarco, ki se ji je hotel prikupiti. Ker pa je "pošten" in ni hotel, da bi mu kdo očital, da je obleko ukradel, je napravil takole. Vlomil je v trgovino z moškimi oblekami, Roger Kiley. Tam je ukradel lepo moško obleko. Potem je šel pa ž njo v trgovino z ženskimi oblekami, George Dean, si tam izbral lepo žensko obleko, jo lepo zavil in odnesel, a v zameno je pustil tam, moško obleko, ki jo je ukradel pri Kileyu. Še so "pošteni" tatje na svetu!

V Berlinu se bodo sklepale važne stvari med osišcem in Rusijo
Ruski komisar Molotov je bil v Berlinu lepo sprejet, toda ne s posebnim sijajem. Hitler bo skušal pridobiti Rusijo, da se priklopi nemško-ita-lijanski-japonski zvezi. Od teh razgovorov je odvisno, če bo Rusija dovolila osišču pohod na Balkan.
-----
Italijanska letala nad jugoslovanskim ozemljem
Belgrad. — Vse vzdolž južne jugoslovanske meje so se v pon-deljek glasile svarilne sirene in jugoslovanska bojna letala so se dvignila, ter zasledovala tri italijanske bombnike, ki so leteli nad jugoslovanskim ozemljem v smeri proti zahodu. Jugoslovanske protizračne baterije so začele streljati na Italijane, toda brez uspeha, ker so Italijani leteli previsoko.
Italijani so leteli prav nad vasmi Bozdanci in Smokvica v Jugoslaviji in vaščani so se naglo poskrili, ker so imeli še v spominu bombardiranje Bitolja pred nekaj dnevi. Ko so se dvignila jugoslovanska letala, so Italijani naglo krenili proti jugozahodu.
Jugoslavija je poklicala rezervo za tretji in peti kor, ki sta nastanjena v južni Srbiji. Jugoslavija je ojačila armado od 500,000 na 600,000 mož.
Usmiljenke hodijo v Londonu od hiše do hiše, tolažijo in pomagajo, kjer le morejo, da tako lajšajo gorje ljudem, ki so izgubili v bombnih napadih vse.
Razstrelbe v ameriških tovarnah so zahtevale 13 človeških žrtev
Včeraj so se pripetile tri razstrelbe skoro ob istem času na raznih krajih, ki so zahtevale več človeških žrtev in napravile ogromno škodo na podjetjih. Vsega skupaj je bilo ubitih v eksploziji trinajst oseb.
V Woodbridge, N. J. je nasta-a razstrelba v United Railway Signal Co., ki je popolnoma razdejala tovarno. Najmanj sedem oseb je bilo pri tem ubitih, večinoma dekleta. Tovarna je izdelovala signalne rakete za železnico. Ranjenih je bilo pa nad 25 oseb, od katerih se jih več bori s smrtjo. Tovarna je imela 15 poslopij, toda po eksploziji je ostala samo od enega poslopja še polovica.
Druga razstrelba se je pripetila v New Castle, Pa., kjer so bile ubite tri osebe pri Burton Powder Co.
Tretja razstrelba je bila v Trojan Powder Co. pri Allen-town, Pa. Tri osebe so bile ubite. Vladna tajna policija preiskuje, če ni bila na delu sabotaža.
Ena sama ladja« je rešila 29 ladij pred nemškimi torpedi
London, 12. nov.—Vsa Anglija danes slavi in občuduje hrabrost posadke oborožene trgovske ladje Jervis Bay, ki se je postavila po robu nemški kri-žarki toliko časa, da se je rešilo 29 izmed 38 angleških trgovskih ladij, ki so vozile blago v Anglijo. Nemška bojna ladja je zalotila skupino 38 angleških ladij 5. novembra na Atlantiku. Nemci so odprli topovski in tor-pedni ogenj na angleške ladje. Toda predno je mogel Nemec napraviti kaj več škode, je zaplula Jervis Bay, ki je spremljala angleško trgovsko brodov-je, proti Nemcu in se spustila ž njim v boj.
Dve uri je trajal boj in ta če s so dobile ostale angleške ladje priliko, da so se razkropile na vse strani in ušle. Jervis Bay je streljala na nemško ladjo še potem, ko je gorela in prav do zadnjega, predno se je potopila. Od posadke te ladje jih je pobral 65 neki švedski tovorni parnik, za ostale se pa ne ve, kaj je ž njimi.
Nemci šo pred nekaj dnevi prinesli v javnost vest, da so potopili vseh 38 ladij, toda kot poroča angleška admiraliteta, se jih je rešilo 29, ki so vse srečno dospele v razna pristanišča.
Berlin, 12. ntiv. — Par ur zatem, ko je dospel ruski premier Molotov v Berlin, ga je sprejel Adolf Hitler v avdijenci. še poprej se je pa Molotov posvetoval z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Molotov sicer ni bil sprejet s kakimi posebnimi fanfarami, toda pri sprejemu se je opazilo, da v Berlinu polagajo na obisk ruskega premier ja veliko važnost. Sprejem je bil do pičice tak, kot ga je bil deležen nemško zunanji minister von Ribbentrop v Moskvi lansko leto.
Molotovu so odkazali stanovanje v palači Bellevue. Na vsej poti od kolodvora ni bilo opaziti na hišah nobenih zastav. Na trgu pred državno kancelarijo se je zbrala velika množica naroda, toda med nje niso razdelili papirnatih zastav, kot se je to zgodilo 27. septembra, ko je bila podpisana zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko.
—--„t
Parnik Queen Elizabeth odplul na morje
New York. — Angleški luksuzni parnik Queen Elizabeth, ki je veljal $30,000,000, je odplul na morje iz newyorškega pristanišča. Pred osmimi meseci je ladja nenadno priplula v New York, da se izogne vojni nevarnosti. To je največja potniška ladja, ki je bila še kdaj zgrajena. Kam je odplula ni znano, toda sodi se, da bo prevažala vojaštvo, kot njena sestrska ladja Queen Mary.
Z Molotovom je dospelo iz Moskve 33 zastopnikov industrije, vojaških in zrakoplovnih izvedencev. Japonsko časopisje piše, da je važno za Nemčijo in Italijo, da si zagotovita Rusijo, predno jo pridobita na svojo stran Anglija in Zed. države.
Turško časopisje pa piše, da je šel Molotov v Berlin samo zato, da se dogovore tam glede pohoda Nemčije na Balkan, kjer bo priskočila na pomoč Grčiji. Turčija misli, da je dala Rusija Turški velik udarec s tem, ker je šel Molotov v Berlin. Nemško časopisje pa piše, da je obisk ruskega premier j a v Berlinu velik udarec za angleški narod. Fremdenblatt iz Hamburga naravnost pozivlje Zed. države, da ves razvoj svetovnega položaja že kaže, da se Zed. države vprašajo, če ni historična potreba, da priznajo spremembo časa in tozadevno tudi store potrebne korake, i—i--—_
Angleži so bombardirali italijanska municijska skladišča v Albaniji
Atene, 12. nov.—Tekom noči so angleški bombniki napadli albansko pristanišče Durazzo, kjer so imeli Italijani spravljeno ogromno zalogo municije. Poročilo zatrjuje, da so bombe razdejale mnogo skladišč in jih zažgale, da se je videl požar 100 milj daleč. Potem so Angleži bombardirali tudi albansko pristanišče Valono, kjer so tudi uničili Italijanom mnogo zaloge vojnega materiala.
S fronte se pa poroča, da so Italijani izgubili dozdaj preko 9,000 mrtvih v boju z Grki in da se Italijani umikujejo na vsej črti. Italijanske mehanizirane kolone, ki se umičejo ob obrežju, so v nevarnosti, da obtiče v blatu radi neprestanega deževja.
—--o-
Pozdravi iz Floride
Mr. Robert Sternen pošilja vsem prijateljem in znancem prav "tople" pozdrave iz Floride.
13 letna žena se je navelič&la moža
Concord, N. C.—Daisy Brock, stara 13 let, poročena samo devet dni, se je že naveličala zakonskega življenja. S pomočjo svojega očeta je zaprosila sod-nijo za razporoko. Povedala je, da jo je njen mož, Albert Brock, prisilil, da je navedla svojo starost kot 18 let, ko sta zaprosila za poročno dovoljenje. Poročila sta se 5. oktobra. Cez devet dni je bila pa že sita sladkosti zakonskega življenja.
Božično darilo
Frank Zupančič iz 17908 Brazil Road, je poslal našemu uredništvu koristno božično darilo, Wi vsebuje 5 funtov težko red-kev in endivijo, ki ni nič manjša kot ribniška reta. Vse to je njegov domač pridelek, ki se vzame z jesihom in oljem prijetno na znanje.
-o-
V Imperialu, Pa., je 23. okt. umrl John Potočnik, star 53 let in doma iz Lučne v Poljanski dolini na Gorenjskem. V Ameriki je bil 33 let in tu zapušča ženo, dva sinova in pet hčera.
Iz bolnišnice
Mr. Joseph Zabukovec se je vrnil iz bolnišnice ter se je začasno nastanil pri svojem sinu na 817 E. 88. St., suite 3. Joe bo moral biti še par mesecev pod zdravniško oskrbo. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na gornjem naslovu.
štorklja nosi
Pri družini Mr. in Mrs. Frank Dolčs, 6212 Carl Ave. se je oglasila teta štorklja in pustila za spomin sinkota-prvorojenca. Materino dekliško ime je bilo Ana Luzar iz 1035 E. 69th St. Naše čestitke!
v republikanskem taboru je gneča
Zastopnica za Novi svet
V Clevelandu se nahaja Mrs. Mary Blai iz Chicaga, ki je zastopnica za mesečno revijo "Novi svet." Obenem z novimi na-i-očnikji nabira Mrs. Bljii tudi podatke o zgodovini naših pionirjev, ki jih Novi svet priobču-je. Koncem tega meseca se konča kampanja za nove naročnike. Torej kdor se namerava naročiti na Novi svet, naj to stori tekom te kampanje. Mi to poljudno in bogato opremljeno revijo toplo priporočamo našim ljudem. Mrs. Blai stanuje pri družini Tutin, 6001 Luther Ave., ter rojakom priporočamo, da ji gredo po možnosti prijazno na roke.
Republikanci so sicer v okraju Cuyahoga izgubili volitve za svoje kandidate, vendar so se jim pa drugje odprla vrata, da je sedaj prava gneča za irazne dobre in častne službe. Poglejmo, kaj vse imajo na razpolago. Imenovati morajo novega župana namesto senatorja Burtona. Ta bo odstopil enkrat koncem decembra, ker bo odšel 3. januarja v Washington.
Izpraznjeno bo mesto okrajnega sodnika, kjer je bil dozdaj sodnik Skeel. Ta je bil izvoljen za ap'elatnega sodnika. Na njegovo mesto bo najbrže imenovan načelnik mestne sodnije, Burt Griffin. To bo pa izpraznilo njegovo mesto in govori se, da bo
imenovan na njegovo mesto mestni sodnik Julius Kovachy. Potem bo pa treba zopet nekoga dobiti na Kovachyevo mesto.
Tako bodo imeli republikanski juristi celo vrsto promovi-ranj in razumljivo je, da se že zdaj gliha in baranta, sili, prosi in zahteva, da se politikarjem, ki bodo imeli pri tem besedo, kot je governer Bricker in okrajni načelnik Bender, kar v glavi vrti.
Cleveland brez stavke
Delavci pri Royal Brass Mfg. Co., 1420 E. 43. St., ki so bili na stavki od 8. oktobra, so se poravnali z delodajalci in v četrtek se vrnejo na delo. Dobili so boljšo plačo. Tako ni v Clevelandu danes nobene stavke. Vladni posredovalni urad je v zadnjih 6 tednih poravnal tukaj 12 stavk.
Pred odhodom na jug
Mrs. Helen Terbič iz 14402 Sylvia Ave. pozdravlja pred odhodom v Florido vse svoje prijatelje in prijateljice.
Obiščite razstavo
Ves ta teden se vrši razstava slik pokojnega slovenskega umetnika Grego-rija Peruška v SND. Vsak večer je tudi prirejen kak poseben program. Narod je prijazno vabljen, da obišče razstavo en ali drugi večer.
Še vedno se' ne ve, kdo bo namestnik županu. Dozdaj se največ govori, da bo pomožni direktor postav Blythin, ali pa direktor Bubna. župan Burton je samo toliko povedal, da bo moral biti njegov namestnik jurist.
AMERIŠKA WD©M©VINfl
If mrtvih, 52 jih pogrešajo silnem jezerskem viharju
p* je prelomil clevelandsko tovorno ladjo na | dvoje. Več jezerskih parnikov je vihar vrgel | pečine. Pogrešajo tudi nekaj ribiških čol-I ftov. Obrežne stražne ladje hite na pomoč.
ffidvanajst mornarjev je že P so utonili in 70 jih ponj J0 v silnem viharju, ki je jjt MCa' vodo v Velikih jezerih v $ kJek, kot še ne pomnijo j M 27 let. Obrežna straža l| j. v jezeru Michigan, bli-{l stanišča Ludington trupla i | farjev. Sodijo, da so bili adke 32 mož z ladje Wil-;, Davock, last cleveland-/ jp>žbe Pickands, Mather i t ^avock je vihar prelomil ^ Je in ladja se je pogrezni-južno od Pentwater, j jji Obrežna straža išče I Lp0sadko.
^rešajo tudi 19 mož posad-| , adske tovorne ladje Nova-A je nasedla več milj ® pristanišča Luding-1 Va ribiška čolna, ki sta "Ijv--c
, tf^om se obeta l'<telo dober lov
j :.dInl>us, O. — V petek opol-
v. ^'čne v državi Ohio lov
j fazane, grouse in ogr-
tj febico. frvi (Jan b,o lov
! 0<* °Poldne do petih popol-
}ta°tefti pa vsak dan od 7:30
t ju petih popoldne. Zaj-
' Hj Stlle nastreliti vsak dan
A Haf '°v nanje bo odprt do 1.
j 1941. Fazana se sme
t1 \ 1 ^va, v posesti pa ne
" !ie lnieti več kot štiri. Lov
j °dprt do 30. novembra.
? ^ se obeta dober lov na
]d '<tv0 ett>s- Državni urad za
p' L divjačine naznanja, da
£ Ci/azanov dvakrat toliko
r i v leto. Letos so jih spu-
j( gftlajno 71,000 in koliko
j « Pa še ostalo od lani! t Jcev
i jj\ Pa letos ni toliko kot >* \ riya temu je mokra in jlF i^^lad. Letos je država ^ Iv dni na teden "pra-S^ zajce in fazane, kot je f Ijj ani- Letos bo zopet lov Pik razen, seveda, ob ne-
ifiN imajo managerja
|V.*ndski žogometni klub •Jm\V Je dobil včeraj nove-i \ ^erja, Roger ja Peckin-p Vj 1 je bil manager tega r 0,; leta 1933. Toda takrat .Velandčani tako slabo i fcjjj javnost zahtevala, jj	manager. V res-
f* ^b"1-^ manager kriv> am" ) \o'	Indijanci upa-
r	dobiti zmago z no-
1 a£erjem.
metala v zrak signale za pomoč v jezeru Michigan, se tudi še nista vrnila. Na enem so trije možje, na drugem pet.
Iz Minnesote se poroča, da je v viharju umrlo devet lovcev, ki so šli na divje race. Iz Illinois se tudi poroča, da pogrešajo šest lovcev.
Najbolj je razsajal vihar v severnem delu jezera Michigan, kjer je divjal veter 78 milj na uro in premetaval ladje kot lu-pirtce po vodi. Poleg gori omenjenih ladij so prišli klici na pomoč še od šest drugih tovornih ladij iz raznih krajev Michigan-skega jezera. Obrežne stražne ladje hite na pomoč na vse kraje, odkoder so dobile radio klice
na pomoč. >--
Za dekleti iščejo pod razvalinami sesutega poslopja v Londonu
London, 13. nov. — Sinoči so nemški bombniki zopet z vso silo napadli London in druge kraje po Angliji. Po polnoči so Nemci z napadom nekoliko odnehali. Bomba je padla na ulico ravno pred nekim busom; trije potniki so bili ubiti, osem jih je bilo ranjenih.
Kljub padajočim bombam delavci z mrzlično naglico odkopu-jejo kupe opeke in druge navlake podrtega poslopja, katerega so sesule tri nemške bombe zgodaj v pondeljek. Pod razvalinami je večje število deklet, za katere imajo malo upanja, da bi jih našli žive.
Sinočni napad na London je bil nenavadno hud. Šest bomb je padlo v en sam okraj. Nemci so prihajali po eden vsako minuto. Enako je trpel pred nemškimi napadi tudi Liverpool.
Zadnji mesec so nemške bombe ubile 6,334 civilistov in jih ranile 8,695. Največ jih je bilo ubitih v rezidenčnem okraju Londona. Vsega skupaj je bilo ubitih, odkar traja zračna vojna, 14,700 oseb, ranjenih pa 21,-050. Vojni tajnik Eden je izdal poročilo, da so Nemci vjeli v 14 mesecih vojne 44,000 angleških vojakov.
-o-
Sneg napovedujejo
Za. kraje ob Velikih Jezerih napovedujejo nekaj snega za sredo in četrtek.
Večer bo vse drvelo v newburg
S v ,	—
'MiVj, r prične pri fari 6riCa bazar, kakršnih še i S Haša newburška fara. \ 0 bazar v obširnem pro-% i novo cerkvijo. Vse Vju\Se ga bo dobilo na tem rabljivo in tako, da \Sak vesel, ki ga dobi. S ^Pomnite si, da tega \ O nosili ponujat od ^'ti e' amPak morate sail Vponi m bazar-Tam bo_
»fl< 5 [,. 1>a vsega; na razpolago,
' H izberete.
[ > .? v
j	Se P°sekno vredno
? n° je to, da si na tem
bazarju lahko preskrbite za "či-ken dej" purana, gos, kokoš, raco in taka telesna dobra dela. Drugi teden je namreč Zahvalni dan in prav vam bo prišlo, če boste imeli za par centov vsega tega na razpolago, da se bo kar miza šibila.
Bazar bo vsak večer do nedelje. V nedeljo se prične že popoldne ob treh in bo trajal tje do polnoči, da se bo vse pospravilo in porazdalo. Od vseh krajev ste prijazno vabljeni, da pridete po robo v Newburg enega teh večerov.
TOLAŽBA OD VOJNE PRIZADETIM
InT
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
_Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year D. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 267 Wed., Nov. 13, 1940
i....................»• m ..............
BESEDA IZ NARODA
J..—» . i, . » . . . . . ■ . . . .—.um.. . . »i« « i .
Boj za Atlantik
Kot v prvi svetovni vojni tudi v sedanji ne gre za tem, kdo bo gospodar nad Evropo, ampak gre v prvi vrsti za tem, kdo bo gospodar nad Atlantikom, kdo bo imel oblast na tej široki cesti, ki veže evropski in ameriški kontinent. Zmagovalec v sedanji vojni bo oni, ki bo lahko rabil to vodno cesto, da se bo preskrbel z potrebščinami in ki bo lahko ubranil sovražniku zasesti ne-evropsko ozemlje, kjer so zaloge živeža in drugih potrebščin za ohranitev Evrope.
Evropa sama kot taka se ne mora organizirati kot evropski imperij. Evropa ne more živeti v Evropi sami in v Evropi ne more biti miru, ako ne živi v miru z zunanjim svetom: z Azijo, Afriko in Ameriko.
Čeprav državniki govore o Evropi, kot bi imela politični in zemljepisni obstoj, pa faktično Evropa nima nobenih meja in nihče ne more reči, kje se Evropa začne in kje se neha. Ali je Rusija, na primer, del Evrope? Ali je severna Afrika, ki leži od Sredozemskem morju, del Evrope? Ali je Sredozemsko morje, ob katerem leži obrežje južne Evrope, del Azije in Afrike, ali je evropsko morje? Ali so kolonije, ki jih posedujejo Anglija, Francija, Belgija, Holandska, Danska, Portugalska, Španija in Italija del Evrope, ko so raztresene po vseh delih sveta?
Iz vsega tega je razvidno, da je Evropa zvezana z vsem svetom, radi tega je oni, ki ima oblast nad morji, ki vežejo Evropo z ostalim svetom, faktično vladar Evrope in obenem vladar večine tega zunanjega sveta.
To vse je vzrok, da Hitler ni končal vojne, čeprav si je podjarmil Evropo. To je tudi vzrok, da je zdaj glavni Hitlerjev cilj, da uniči angleško mornarico in šele tedaj bi mogel reči, da je zmagal v tej vojni. Hitler nima proti sebi nobene armade in vendar ni Še dobil vojne, dokler je angleška vojna mornarica nedotaknjena na morju.
Pa ne samo to, da je angleška pomorska sila velika zapreka za Nemčijo, da bi dobivala razne potrebščine, ampak bo morda končno važen činitelj, da se razdvoje zaveznice Nemčija, Italija, Rusija, Francija in Japonska. Ako bo ostala angleška bojna mornarica nepremagana, bo povzročila Hitlerju prav to, kar je storila Napoleonu: vzela mu bo njegove zaveznike, in jih najbrže spremenila v njegove sovražnike.
Angleška pomorska blokada napram Nemčiji je prisilila Hitlerja, da se je stegnil proti Madžarski in Romunski ter začel s kampanjo proti Dardanelam in od tod proti Srednjemu Vzhodu.
Trenutno se še ne more vedeti, ali bo Rusija pomagala Nemčiji na tem njenim pohodu, ali pa bo stala ob strani kot nevtralna, če ne bo mar končnd šla na pomoč Grški in Turčiji ter Angliji. Samo toliko je za sedaj gotovo, da bo hodila Rusija z Nemčijo toliko časa, dokler bo Stalin mislil, da še ni prišel čas, da bi napadel Nemčijo in da bo napadel Nemčijo takoj, ko bo videl, da to ni absolutno prenevarno.
Toda eno je, kar mora biti Stalinu znano, kar je znano vsemu svetu, namreč, da med tem, ko bo hodila Rusija z Nemčijo, kot mora biti ž njo, pa če bo Anglija še naprej vzdržala blokado proti Nemčiji, da bo morala končno Nemčija napasti Rusijo ter ji vzeti bogato Ukrajino in južno Rusijo. Tako se lahko računa, kakšne posledice bo imela angleška blokada za Nemčijo in Rusijo. Ako bo Nemčija stiskana na zahodu, bo primorana udariti na vzhodu za potrebščine in tam je samo Rusija.
To je tisto, kar je bilo povedano zgorej, da bo angleška blokada končno izneverila Nemčiji njene zaveznice. To, da je prišel ruski premier Molotov v Berlin, kjer si bodo obojestranski državniki obetali večno prijateljstvo, je samo hlim-ba, katere se vsi dobro zavedajo ter skušajo drug drugega preslepiti in omamiti.
Obrnimo se zdaj še na Italijo. Mussolini je šel 10. junija v boj proti Franciji samo radi tega, ker je mislil in trdno pričakoval, da bo s padcem Francije nastal v Evropi mir ter da mora biti na strani Nemčije z oboroženo silo, če hoče dobiti kaj plena od poražene Francije.
Toda Mussolini se je močno urezal. Hitler je napravil premirje s Francijo na račun Italije. Medtem ko je Hitler dobil od Francije zahtevo, da se sme raztegniti prav do Španije, pa Mussolini ni smel zasesti južne Francije in doseči po suhem stik s Španijo. To kljub temu, da je bil Mussolini tisti, ki je v španski civilni vojni pomagal generalu Francu, dočim je imel Htiler tam samo nekaj bojnih letal. Hitler je pustil del Francije, da stoji med Španijo in Italijo na suhem, na morju je pa angleška bojna mornarica.
Pa to še ni bilo vse. Hitler je vzel Franciji vse, kar potrebuje za boj proti Angliji, tako pomorska in zrakoplovna pristanišča, pa ni dobil Mussolini ničesar, kar bi mu pomagalo v boju proti Angliji v Sredozemlju.
In še dalje. Italija si je vedno predstavljala, da ima v osrednji Evropi glavno besedo, to je na Madžarskem in v Romuniji, pa jo je Hitler na prav lep način izpodrinil, kot jo je izpodrinil iz Francije in Španije.
To vse bo vplivalo na italijanski narod, ko bo začel občutiti posledice dolge vojne v Afriki in na Balkanu in ko bodo začeli Angleži z vso besnostjo bombardirati laška mesta. Medtem, ko je Hitler zavojeval dežele, ki jih Anglija ni mo-
Alice Meglich:
Čokoladno mleko
Mleko je bilo že od nekdaj in najbrž tudi ostane najbolj važna in neobhodno potrebna hrana za odrasle ljudi, doraščajočo mladino in dojenčke. Mleko je edino zanesljivo naravano hranilno sredstvo. Dovolite, da ponovim, kar sem vam že v prejšnih člankih poudarjala, da so zdravstvene oblasti pronašle po vseh točnih preiskavah, da mora vsak otrok in vsak odrastli človek zavžiti gotovo količino mleka vsak dan. Upam, da ne boste to samo brali in potem pozabili, ker moj namen je pomagati vam in vašim otrokom do spoznanja, da je mleko absolutno potrebno za vsakega izmed nas in če se ne bomo prilagodili k navadi vsakdanjem zavživanju mleka, bomo prej ali slej drago plačali za povrnitev zdravja želodcu. Na otrokih bomo pa videli, da niso tako krepka razviti in napolnjeni z odporom kakor so otroci, ki imajo lep red v hrani. Pomnimo, da otrok se razvija zdrav in krepak že iz detinskih let in kakor takrat pazimo, da dobiva močno hrano, tako je naša sveta dolžnost, da pazimo, da dobiva otrok vsa potrebna hranilna sredstva, ko pohaja v šolo.
Šolske učiteljice so uvidele potrebo te hrane, to je mleka za otroke. Večkrat beremo v raznih revijah, kako apelirajo učiteljice na starše, da naj skrbijo za zdravje otrok in posebno, da dobi vsak otrok dovolj mleka. Uvidele so, da je neobhodno potrebno povzeti direktno akcijo in v mnogih šolah imajo na razpolago mleko za šolske otroke, katero lahko dobijo med odmorom.
Pri tem je; ; :zc>pet > druga skrb, ki jo napravijo otroci svojim staršem in učiteljicam in to je ,da vsak otrok noče mleka. Nekateri se ga branijo z vso silo. Pravijo, da je 5j0 do 60 odstotkov otrok, ki sploh nečejo slišati o mleku. Včasih jih je treba celo dodkupiti s tem ali onim, da ga spijejo. In ravno zaradi tega je bilo treba vpeljati nekaj popolnoma novega, privlačnega, ter mleku dati nov okus, ki je bolj slasten in tako privabiti "nečimerneže," da pijejo mleko. Izmed vseh okusov, je najbolj zadovoljiva čokoladna razstopitev, ker ne samo, da izboljša okus mleku temveč služi tudi kot gotova vrednost v hrani in obenem vsebuje koristne hranilne snovi za otroke.
čokoladno mleko je torej bogate vsebine in služi v več načinih k zdravju. Toda kakor v vsakem drugem oziru, je zmernost tudi v tem oziru zelo važna. Stvar je namreč tako-le: Otroci imajo radi sladšČice in tako jim je tudi čokladno mleko veliko ljubše, kot pa navadno sladko ali pinjeno mleko. Da bi pa zaradi tega, ker tako radi pijejo čokoladno mleko, jim dajali s,amo te vrste mleka, bi pa tudi ne bilo priporočljivo. Zato naj se da otrokom čokoladno mleko vsaj eno uro ali dve pred redno jedjo ali pa po jedi. Ker čokladno mleko jih nasiti in potem ne morejo jesti s slastjo drugih jedil, ker pravijo, da niso lačni. Torej čo^ koladno mleko je res zdrava in okusna pijača, toda kakor za vsako drugo jed, ki je bogatih snovi, tako moramo paziti tudi v tem slučaju, da se rabi zmernost in red. iGokoladno mleko je
okusno tudi nekoliko pogreto, ne zavreto in ser vi rano kot kakao (cocoa). Nekateri otroci kot odrastli, so se že tako privadili čokoladnemu mleku, da za njih bi ne bil dan popolen, če ne bi bilo v domu vsaj en kvart čokoladnega mleka na dan. Kolikokrat damo deset centov ali več na dan otrokom za sladščice, ki pa niso dobre ne za želodčke, ne za zobe, zato nam zdravstvene oblasti silno priporočajo, da se ponuja na trgu čokoladno mleko, ki je zdrava pijača za vsakogar.
Večkrat sem vam že omenila, da se mleko od mleka razlikuje, zato vas ponovno opozarjam, da je napačno od vas, če mislite, da je mleko vse enako, ker je vse enake barve, ker to ni tako, pač pa je izmed vseh mlekarn najboljše mleko pri tistih, kjer imajo mleko od APPROVED DAIRIES FARM MILK. Torej poglejte na pokrovček, ko dobite mleko v kuhinjo, če je gori napisano, da je od APPROVED DAIRIES in če ni, potem vprašajte svojega grocerista, da dobi v svojo trgovino to bogato mleko ali pa si ga naročite od mlekarjev, ki istega razvažajo. To je za vašo korist in vas ne stane centa več kot navadno mleko. Privoščite si najboljše, ker najboljše ni predobro za vas, ki ste tudi opravičeni do popolne vrednosti za vaš denar. Posebno sedaj, ko se približujejo mrzli dnevi, je treba paziti, da dobi družina dovolj vitaminov v hrani, ker to je vsa skrivnost za dobro zdravje in za močan odpor proti prehladu. Mleko je potrebna hrana za dojenčke, otroke, doraščajočo mladino in za nas starejše. Zdravo telo krepi naš duh in našo dobro voljo, in zdrav človek je vesele narave in povsod dobrodošel. Bodimo torej, previdni in upoštevajmo dobre nasvete tistih, ki žrtvujejo vso svojo znanost za to, da lahko ameriškemu narodu pomagajo ohraniti zdravo prebivalstvo in med temi smo tudi mi!
Mladinski zbor na Waterloo Road
Za šestletnico niso priredili Združeni mladinski pevski zbori po sklepu zastopnikov, nobene skupne i prireditve. Zato se pa tembolj pridno pripravljajo za svoje posamezne koncerte. Mladinski pevski zbor se pripravlja, da postavi na oder dne 17.. novembra spevoigro "Spomini." Igro je spisal neumorni vzgojitelj mladine, pevovod-ja L. Šeme. Skomponiral je tudi več pesmi za to spevoigro. Uvrstil je v to spevoigro preko 30 narodnih in klasičnih pesmi, ki se vse prilagodijo moj-stersko k besedilu igre.
Vsebine ne bom opisaval, ker mi vsa ni znana, a omenil bom samo duet, kot zaključna scena prvega dejanja. Deček in deklica, ki se imata rada, čeprav niti ne vesta zakaj se imata rada, ostaneta sama na odru. Preje so se fantje in dekleta norčevali iz njih. Deček potolaži deklico, naj ji ne bo hudo, ko so se norčevali iz njiju. Deklica mu malomarno odgovori: "Briga me." V tej sceni, kakor tudi v drugih, je Mr. Šeme pokazal, kako globoko pozna otroško dušo. Narava uči samo ljubiti. Pojdi in opazuj naravo. "Sama ljubezen je v njej," mi jp rekel Mr. Šeme. "Le pomisli
živalstvo. Vsaka ima sovražnike, a vsi imajo sovražnike le radi ljubezni. Levinja ima ljubezen do svojih mladičev, in iz ljubezni do njih napada druge živali za obstoj mladičev."
Deček, ki je opazoval naravo, začne peti: "Kaj nama more svet, če rada se imava, se sklanja k cvetu cvet, labudov par skup plava," itd.
Vprašal sem Mr. Šemeta, zakaj je dal igri ime "Spomini?" "Ne, da so moji spomini, pač pa bi rad obudil avdijenci spomine na mladost," mi je odgovoril. In tudi jih bo vsakemu, ki bo navzoč. Saj je cela igra en dih mladosti. Mladost, kakršno smo imeli mi v stari domovini.
Igra ima prolog in tri dejanja. Kdor se bo udeležil te predstave, mu ne bo žal in gotovo bi jo rad še enkrat videl.
Režijo ima v rokah Mr. Stebla j. Matere pa šivajo tako lepe kostume, da pravijo, da bi bil samo pogled na kostume vreden ystopnine.
Dokažimo, da nimamo radi samo svojih otrok, ampak tudi druge, ki se trudijo z pevovodjo vred, da bo še živela slovenska pesem. Pozdrav!
John Terlep, predsednik. -o-
Še malo po volitvah
-o-
Volitve so minile in nekateri kandidati so veseli, ker so zmagali in še bolj kislo pa se drže oni, ki so bili poraženi. Oh, ta politika, kako je umazana. Ali ste slišali kako so kandidatje drug drugemu naštevali grehe, a vsak pa je sam sebe hvalil, da človek res ni vedel komu bi verjel. Če ste poslušali tega ste bili takoj zanj in če ste poslušali drugega, pa ste bili tudi zanj. Vsak je znal tako prepričevalno dokazovati, da je on najboljši in vsak je imel že nešteto zaslug za narod in seveda ni pri tem prav nič mislil na svoj dobiček.
Mi, pa kot nayadno, smo vsakemu pritrjevali, posebno pa še tistemu, ki nam je največ obljubljal. Da, imeli smo res tako dobre kandidate, da je kar škoda, da niso vsi izvoljeni. To bi bilo življenje, če bi bili vsi izvoljeni, ko pa so bili vsi tako strašansko dobri. Ta umazana politika.
Čital sem, da so še urednika tako zmešali, da sam ni vedel, katerega kandidata bi bralcem bolj priporočal. Končno pa se je le spomnil, da je list, katerega on urejuje, že nad 30 let vedno priporočal demokrate, torej jih mora tudi sedaj. Res čudno, demo-kratje in socialisti so priporočali vsi ene in iste kandidate, kaj jc potem treba razprtije, če pa oba trobita v isti rog.
Torej sedaj pa zopet pustimo politiko za en čas v miru in pričnimo zopet dopisovat, saj časopis brez dopisov tako ni zanič, če se prav vačih tako malo vprask-nemo, to nič ne de, pa le vsak rad čita dopise, posebno sedaj v dolgih zimskih večerih. Pozdrav,
Frank Opaskar, st.
Kadar je človek slep od rojstva
gla braniti, pa je napadel Mussolini Grčijo in Egipt, katere brani angleška bojna mornarica.
Če Hitler ne bo v kratkem uničil angleške mornarice, bodo začeli tudi podjarmljeni narodi čutiti blokado in se bodo vzdignili proti Nemčiji. Že zdaj Nemčija komaj kroti Poljake, Holaftdce, Belgijce in Francoze, ki samo čakajo ugodno priliko, da se dvignejo proti Nemčiji. Dokler je angleška bojna mornarica vladarica morja, podjarmljeni narodi še vedno upajo na rešitev izpod nemškega jarma.
Zdravnikom se je posrečilo že marsikateremu slepcu, ki je bil od rojstva slep, omogočiti vid. Pri slepcih, ki so bili slepi cd rojstva in so pozneje spregledali, so ugotovili mnogo zanimivega. Neki človek, ki je bil slep od rojstva, je posegel po jabolku, ko je spregledal. Toda to jabolko je bilo samo naslikano na papirju, ki je ležal na mizi. Slepci tudi nimajo predstave o daljavah. Ne vedo, kakšna daljava je kilometer ali 100 m. človek, ki po operaciji spregleda, sega po predmetih, ki so oddaljeni od njega tudi po več sto metrov. Dalje siepci ne vedo, kaj je senca, in še mnogo drugih reči ne razumevajo.
»»»»t»mn»»nmi»nmmm»n»ntm:
Za pouk in
izobrazbo
Piše LOVRENC SUHADOLNIK
Članek 48 DOBER NASVET
Sinov uspeh
Kakor /Sem že zadnjič omenil je prijateljstvo med učitelji in učenci neobhodno potrebno za dober uspeh v šoli. Če se to prijateljstvo ohladi, nastane zastoj. Učenec, ki mu ni uspelo v enem ali drugem oziru, ali je bil kaj pokaran od učitelja, bo v svoji trmoglavosti pričel zanemarjati študije.
Omenil sem še zadnjič kaj je največ krivo, da študent zaide na kriva pota. Prepričani bodite, da učitelji kakor tudi šolsko vodstvo stori vse, da bi ga pripravilo na pravo pot in mu vzbudilo zanimanje do učenja, če sami ne dosežejo zaželjenega uspeha, bodo prav gotovo obvestili o tem očeta. Torej, je potem vse na očetu ležeče, da poduči svojega sina.
če v takem slučaju tudi očetova beseda nič ne zaleže, potem je s takim študentom škoda muditi čas in denar. Zopet pridejo šolske karte in navadno zopet ne bo pokazal trmoglavec nobenega poboljšan j a. Zopet sin korajžno pokaže karto svojemu očetu v podpis, a zopet oče mirno podpiše, ne da bi povedal sinu kar mu je bilo na srcu. Oče, ki prebrano ljubi svojega sina, bi se najraje izjokal od žalosti nad sinovo lenobo in namarnostjo.
Ko pa oče le vidi, da ni nobenega upanja na boljši uspeh pri učenju, tudi njega mini potrpežljivost in končno le spregovori odločno besedo s sinom ter zahteva pojasnila o vzrokih tako slabega napredka v šoli. Navadno se sliši v takih slučajih, da so vsemu krivi le učitelji, vsaj tako se izgovarja učenec. Večkrat se tudi dogodi, da se bo učenec pritoževal, da mu učitelji nalagajo preveč dela.
Oče bo pravilno ravnal, če v takem slučaju potrpežljivo posluša povest svojega sina, a ob-•nem pa naj se tudi odloči, da loče izvedeti tudi drugo stran n sicer od učiteljev in šolskega vodstva, že večkrat sem poudarjal, da bi se morali starši malo bolj zanimati za svoje otroke in njih napredovanje v šoli. Kadar se vam zdi kaj narobe in mislite, '.a se vaši hčerki ali sinu godi v šoli kakšna krivica, tedaj je vaša dolžnost, da se takoj podaste v šolo in izveste na merodajnem mestui kaj in kako.
Če boste tako ravnali si boste prihranili marsikatero bridko uro razočaranja nad neuspehi svojih otrok in obenem pa si boste prihranili marsikateri težko prisluženi dolar in sin ali hčer pa naj si sama sebi pripišeta posledice. Torej starši, če hočete sami sebi dobro vpoštevajte ta nasvet.
(Dalje prihodnjič).
Jabolka kot zdravilo
Jabolko ima že po naravi bolj kot kako drugo živilo veliko fosforove kisline. Kdor se zdravi z jabolki, se mu zboljša prebava in se mu temeljito očisti kri. če zvečer ješ jabolka, fi bo jabolko pripomoglo k dobremu spanju, čaj iz jabolk blažilno vpliva pri bolnikih z vročico. Fosfor, ki je v jabolkih, je izvrstno hranivo za živce. Kdor jabolka redno uživa, si okrepi tudi jetra. Jabolko odvzame slab duh iz ust; surova jabolka blažilno vplivajo na odvišne želodčne kisline, če surova jabolka pomešaš z že-franom in to uživaš, vpliva tudi zoper gliste.
Kakršen oče
Lastnik neke trgovine z je učil svojega sina, kako^ j stopa s strankami. sl/3 krat, dragi sinko, pokaz'siji cu očala, ki so mu	T^1
vprašal: "Koliko veljaJ\JLZ mu boš odgovoril: "Dves narjev." Na to malo po^ ^ če boš videl, da se kupec j ^ 1 mršil, potem še hitro Prl -j 11 "Toliko velja samo okvir-^ a kla veljajo še sto dinarje^ .j ^ tem ga moraš dobro V0^ ^ ^ enkrat in če boš videl, da^ sedaj ni namršil, mu pa ^ r j| *
iiimmimmmi f%r\ i\
verjamete v^^SpF J al' pa ne	^
um.......i""""
APRIL V MEDENIH Tt ^
(Nadaljevanje) j 4 ^
"Hudirja," se je_vZ %(i \ Martin, "danes mi j® ^ malo neprilična, ko lin f liko dela! Pojdi ti, Ivj" Mcj
"Kakopa, saj ne PotT. f ^ botre, ko imajo že dfl>& p slali so le po tebe. ^ ^ 1
pojdi!"	, ,„ it' 'in'
Martin je pustil deWg v ^
se pražnje opravil	L 1
potem vedno več veseU^ 'M
rajže za krščansko	j/8®
domnevnemu otroku & 4 ftil
tre. Ko je še vedno k*1
si popravljal obleko, >k
Ivanka opomnila: p rui
"Sedaj moraš iti, & J S
bodo čakali. Dekla je y %
la, da bodo najkasneJe ' \
setih z otrokom v žuP^^ v>
Martina ni bilo treb» a ^
ganjati. S kratkim P°%f %
je odšel skozi vrata
in Alji
sno podvizal proti
tem ko se je njegova *
lovica kar lomila od s , „>« ^
je gledala za njim sk^j
Na vsa vprašanja sose .. 0ji i/;»,
da jo pač maha v
ki, je Martin odgoV&^ji ,
"Svojemu svaku * ^ grem spreobračat P.^fl* tiča napraviti za ki'JS tejJ |tj
Pokazale so se Pa, p , * Gori v župnišču ni n05^ ^ nobenega otroka	k,0
spremstva za krst, tud „i ( nik ni nič vedel o ^J 'M stu. Poslali so ga k f $ £ Tudi temu ni bilo ni^;\ J X
"Počakajmo malo, J, župnik, "bodo že PrlSl. > «
Toda od nikoder pj kogar, čeprav so čaka j %% kot eno uro. Martin ^ \ ( jal že nestrpen in b' Q/, % na ženo, ko je slučaJ1^ W kaplan prvi april. ^ ^tf ®ki] se mu je zdela tako da jo je takoj zopet vendar je moral to N \ se je cerkovnik, k! ^ / 1 slan na poizvedovanj^ ^ ^ sporočilom, da k Jel ^rj ^ še ni dospel m j * ^ii ^ t Martin je bil ves ^f Sj 1 mu in jeze. Če bi fv" trenutku svojo boljs°' J? vr pri sebi, bi bili v neva1 ^ ni dolgi lasje. , )[. i, '
V to razburjenost ,|j£> i ^
nadoma, kot bi bila Py ^ prikazala babica 2 0 . > krst.	J { L^ic
"Nadloga je,	|h
nik," je potožila ob * / A daj prinašam že d ^»'i 'A od Bajtarjevega Tc,1^pfl, ,5*1 pot nima niti botra- ^ V %i ka ubogo revše na ^ $ krat so sporočili bo« ^ * So ju na Kamno, toda r ( oglasi in ne pride- ^ Ji ^ že vsega navelič^ . sem otroka doli, ^ J $ m ( da naj mu bo za bot> ,, li, samo da bo krščf '	;
«če bi bilo Tone " 'M« bil lahko jaz za boVj 6' javil Martin, "prav ^ ^ J žal koga pri krstu.' jPjr ^.
"Prav? Seveda	fj
pa še kako!" je za® J I s'
"Toda treba bi b!> V. * Toneta vprašati," je { L 1 i sleke Martin.	p« "j V^
"Pojdite no, kdo sedaj tri četrt ure da. f/^ lišče, ko je pa vend^* j nj kel.'da mu je poV^tf eno, kdo drži otroka F ^ .^j (Dalje prihod«" ^
XXXXXXXXXIXXIXXUXXXXXXXXXXIIEXXXXXXXXXIXj
i, w
in napisal je za vsa-est°i y 'zmed nas papir z žigom in «aksl *nim imenom. Peljal nas :■ ,V Pristanišče, da smo se vkr-tffj: na ladjo in na krov parni-jr.^ za veliko morje sveta. Vozi-eV. se okrog amerikanske ko-
0	i' ^Žne P°lute> kar je traja"
mnogo dni meseca, da ^ in obstali in se izkr-Franciscu, kjer so nas tt°Zili na tole malo ladjo, da
1	JJme tukaj našega vodnika W ^ail0vednika in nas izkrca v
J , ,Su> kjer se začne za nas no-L 7 j še življenje varčevanja, W Zenja in nabiranja denar-a Ravnice, obresti in obrest-\obresti." tf ' p .J Pa so bili vaši izseljenci !jri. domovini?"
"bli li'1''s° po P°klicu ali roko" re ji > najemniki poleg posest-
t; ,, ^jje ali pa posestniki koče ^ ^nim in poljskim zemlji-.j ji j^' ^o pa bodo minila leta de-3,e ^ ^k na^aganja obresti, bo imel L J2lned nas haciendo z veliki feja •' nasa<** pašniki in
ka'- Tak° mi JG r6kel Za"
rt/ V' in mi pokazal knjigo, v
ga';;. J® tako natiskano s črni-
h ami na belem papriju.
a t«! se je sestala k sestan-
/ ijj^^iasne seje, da izvoli in
. d°,, ifjaUje mene za svojega pogla-
% ' kar Se bo pozneje imeno-
% HjfZUl?an haciende del Arroyo.
^j f(Jš • tistikrat občutili željo
Lb6 potrebe, se smete z
ri. j j Jlv°stjo gotovosti obrniti
| .»fj*16' na kar vam bom rad
»k« lJelzradovoljnostjo in uslu-
® i :j0-" • r St
ti.. Vzeli s seboj tudi druži-nJ „ ■ 1' S
1 Po^ hčerko- Rebeka, moil*! Cočena žena' je že pred
tja"s; V leti šla' da umre in se teP ^ 1 v naročje svojih očetov,
< !' ,imam le ®e Judito,'otro-
š^toega zakona in edino
i^f)sv°je duše. Tamle stoji,
j^. i j a k nama. Dekle je, lepa
^f stavi in ljubezniva po zna-
^ Tel° Je Podedovala po
,i6 lSe(i'.c'ulla moči pa po očetu.
j,'1 | ^ je dedinja vsega premo-
bfi iLni°je8,a imetja in bo kma-
li "j ^ ata dama in bodo kavalir-
e !{l) \ Sov,ali po njej vse roke in
k' bi bili ženini mojega
9 V 's °'roka- Pa izbrala si bo
l^.^tnejšega izmed imeriit-^ ji^ imel plemstvo družine,
^jSlVa in Premoženja-r|,i|f jj00 v primeri s takim ze-
^ 1 Jrku1' kl J® Prišel za nj° •jjjl^ \ 1 Mehike, čeprav kje
A )
^ re in ima komaj deseti ki ga lahko danes sv ji dušici, če bi
vJ" ' '
i(,5tiw "'f^ul Koga menite?"
j % ga potepina, ki sloni :e K %tt[ pregraji krova in ne ''' Vjf tl°benega očesa od nje, oW ^ ničesar
več slišati in ne
ji njem."
več —? Je bila Prej
A^fcisur
" in (L Veliko žalost mojega sr-
/'0^° pa sta se seznanila?" Vij lskala je v mestu Poznanj eV 'ilj ^ ^ata moje matere, ku-' eff. Hst Si VstoPnice in so šli v % sav° cirkusa, da bi tam vi-JP' ?ti,k]n° moč in mišice nekega
i H ']' ki se je igr,al s težo že"
V, ■r°gov in" stokilogramskih 1}
'' > in m°ja JePa hčerka
(i"1 !fVb',videla in sta se yubila-t* h! 1x111 roko zak°n Jf Ji J inJ10:iGga vedenja in Herkul |V	ustanoviti tudi sam
ji ' bi se osamosvojil in
"jegov ravnatelj, el vedel sem za zadevo lju-ji(? >^.rne je skorajda zadela
'V k\°3,lh ^ivcev in govori! sem
L«	in grde besede, da
i4 ;1' ni rnil od kupčije, ki ven-W' i!H0 m°gla nesti več ko samo ')	.st°°dstotno izgubo.
' ^ ' ln grožnje mojih besed brez uspeha in učinka,
SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Maya
Trije v soncu

kajti visela je na Herkulu s tr-ovratno odločnostjo, dokler ni prišel rezervni poročnik postav^ ne velikosti, z. rdečim ovratnikom in s svetlimi gumbi. Pred njegovim imenom se je blestel velik "von" in ko ji je ponudil roko in srce, je šel pleite Herkul in vsi njegovi upi z njim. Ko pa je poročnik vse bolj odlagal zaroko in sem zvedel, da se kar duši v dolgovih, ga je odslovila in se s ponosom svojega značaja odvrnila od njega.
Tedaj je prišel zastopnik iz-seljeništva in ko nam je opisoval deželo in lepoto krasne Mehike, kjer so rudniki polni zlata in srebra in kjer caballeri jezdijo z rdečimi preprogami na lepih konjih in kjer dame ležijo v mrežnicah in kadijo duhteče cigarete, tedaj ni sanjala Judi-ta, edinka mojega srca, o ničemer drugem ko o tisti deželi blagoslova, da bi tudi bila senora v mrežnici in da bi tudi kadila duhteče cigarete, in izpolnil sem ji voljo njene želje in prodal v stari deželi hišo in trgovino, da se preselim v deželo zlata in srebra in postanem mož ugleda in velikega premoženja. Ker greste z nami na haciendo del Arroyo, bodete videli rasti moj pomen in mojo tehtnost.
Ko pa je Herkul zvedel, da se bomo peljali črez veliko morje, je tudi šel k zastopniku in je podpisal pogodbo, da bi bil v bližini izvoljenke svojega srca in jo vendarle dobil za ženo. Pobral je prihranke in skrivaj zbežal iz podjetja in ko smo prišli na ladjo, smo se jezili, ko smo videli tudi tistega sitnega človeka kot sopotnika v deželo, kjer ne teče samo mleko in med, ampak tudi zlato in srebro, da se steka v žepe tistim, ki jih znajo odpreti na pravem kraju in o pravem času.
če želite, da vas predstavim hčerki svojega srca, lahko stopite z menoj k njej, pa mi morate prej v zaupljivosti obljubiti, da se bodete odpovedali poskusu pridobiti njeno srce in njeno ljubezen, njeno roko in njeno premoženje!"
Dedec je bil nor, popolnoma nor. O Ameriki, o življenju izseljencev se mu niti sanjalo ni, domišljeval si je, da bo začel s trgovino na haciendi in kdo ve kake dobičke da bo vlekel iz ubogih delavcev, zaljubljen je bil v hčerko, ki je bila enako domišljava in povrh še ničemurna in brezsrčna koketka. Kar bal sem se, da bodeta oba strahovito kazen plačala za svojo neumnost in domišljavost.
Vkljub temu bi menda ne bil odklonil židove ponudbe in bi se bil dal predstaviti hčerki, ker dedca nisem hotel užaliti, pa k sreči je prav tedaj končal mor-monl svoj pogovor s kapitanom in mi mignil.
Menda sta s kapitanom govorila tudi o meni in se domenila, kje bom spal. Ladijski sobar je namreč pristopil in mi povedal, da mi pokaže kabino.
Peljal me je pod krov.
Izseljenci so spali na skupnih ležiščih in še precej udobno, kakor sem videl, da boljše potnjke pa je bilo pripravljenih nekaj majhnih, ožjih kabin t dvema posteljama. Eno takih kabin mi je pokazal sobar. Druga postelja je bila že zasedena.
"S kom bom stanoval?" sem vprašal sobarja.
"S tistim dolgim, močnim Nemcem, ki mu pravijo Herkul."
"Kak pa je tisti človek?"
"Miren in skromen. Boljšega tovariša si ne morete želeti, se-nor! Le da je siromak menda do vratu zaljubljen v lepo Židinjo, ki jo imamo na krovu, — menda ste jo že videli. Kar očesa ne odvrne od nje, čeprav se niti ne zmeni za, njega."
"O žena, velika je tvoja vera; zgodi se ti, kakor želiš!"
Sv. Matej 15, 28.
Mati je sedela na zapečku in šepetaje prebirala jagode rožnega venca. Skozi okenca je prihajal v sobo medel soj debelega snega, ki je že poldrug mesec pokrival vrtove, dobrave in polja. Na steni je tiktakala ura, ko glas iz onostrano-sti, enomerno, da bi človek sladko zaspal v tistem čudnem molku.
Mati se je stiskala k mlačni peči. Njene postarne oči so se ustavljale na razpelu v kotu in na starih stenskih podobah.
"O ljubi Bog, daj, da bo konec tega trpljenja! Zdrava Marija, milosti polna . . ."
— O božiču je bil sin štiri dni doma. Prišel je na sveti večer shujšan in zamišljen, še tedaj si ni dal miru: sklanjal se je h knjigam in le malo govoril. Ko so se sosedovi otroci vračali s tepežkanja, je pobral knjige in pred odhodom rekel:
"Mama, zdaj vam dolgo ne bom pisal. Ostanite zdravi — — potrudil se bom, kolikor bo mogoče!"
Pritisnila je zima, da je pokalo drevje. Zapadel je sneg, da je moral priti oddaljeni sosed in ogrebsti slamnato streho. Steze so bile zametene. Na veži so se stiskale štiri kokoši in petelin: za sinovo vrnitev. . . . Odrezana od sveta, zaprta v sneg, mraz in samoto je mati z božjo pomočjo prebila mesec dni.
Tedaj je iz Ljubljane prišel obisk. Zašumel je sneg zunaj hiše in nekdo je lahno odprl vrata zasmehljal se je dekliški obraz.
"Bog se usmili, kod si pa prišla!" je vzdihnila mati in sklenila roke.
Deklica je bila visoko, zasnežena in rdeča ocl napora: čez kolena je bila gazila sneg. Brž se je preobiila',"sedla k peči in zložila na klop kruha, mesa, sira, sladkorja.
"Pozdravlja vas, mama, in je v skrbeh, kako vam gre."
"Tudi jaz sem v skrbeh -— vsak dan zmolim rožni venec, da bi mu šlo po sreči —- i—"
"Ne bojte se, mama, še majhen čas--"
Zunaj je začel naletavati sneg. Od nekod je priletel br glez in odločno kljuval po leseni steni.
še majhen čas--
— Mati je odmolila rožni venec. Zazdelo se ji je, da postaja soba svetlejša, bolj praznična. Zima je bila brez dvoma na umiku, kajti februar se je bližal koncu.
Nenadoma je zaslišala hojo po snegu, hrupno otepanje škornjev pred vežnimi vrati, trde korake po veži, potem pa zagledala poštarjevo usnjeno torbo in njegov prijazni obraz.
V rokah je držala tednik in pismo — majhno belo sinovo pismo. Srce ji je hitreje utripalo, in ko je odpirala, so ji drgetale drobne, suhe, žilnate roke.
"Draga mama! Sporočam vam veselo novico, ki ste jo dolgo in težko čakali: danes sem
končal svoje šole--"
Sedla je na sto-1 in se zazrla v svete podobe.
"češčen in hvaljen ljubi Bog in ljuba Marija, da sem jaz to dočakala!"
Začutila je, da so se ji oči napolnile s solzami. Nenadoma' ni videla ničesar več, solze so tekle po zgubanih licih. Le soba je bila vedno bolj svetla,
velika, topla, domača--
Mati je sedela sklonjena pri mizi in jokala. Njeno šibko, zgarano telo se je stresalo v ihtenju. Morala je dati iz sebe prestano trpljenje, pomanjkanje, skrbi, upanje, bojazen, čakanje dolgih, dolgih let.
Ko je vstala, ji je bil obraz obsijan z glorijo.
Na veži so bili še petelin in tri kokoši, četrto je mati ob tihi radosti, ob lepih mislih nadevala. Na mizi sta se hladila hleb kruha in lepo zapečena potica, zraven se je sušil rumen zvaljan mline C za rezance. Soba je dišala, prijetno kakor pred največjimi prazniki. Zunaj se je trudilq sonce, da bi predrlo oblake. Mraz je blagodejno popuščal.
Ko se je bližal večer, je mati pobrisala razpelo v kotu, stenske podobe, okenca, klopi, knjižno omarico, si na vežo prinesla drv in vode. Zazvonilo je zdravamarijo.
Na obzorju je vzhajal velik okrogel mesec. Ni prižgala luči. Pokleknila je in dolgo mo lila . . .
Drugo jutro je hitela od prve maše in ni se menila za ljudi, ki so jo radi spraševali, kdaj sin dovrši šole. Danes bi jim na ves glas zaklicala: "Končal je, Bogu hvala, in najino posestevce brez dolga!" Toda morala je hitro domov kuhat južino.
Zakurila je, da so prasketala suha drva. Ob ognju so če peli sajasti lonci. Mizo je pokrila s starim pisanim prtom, prinesla nanjo zadnji krožnik rdečih jabolk in steklenico tem-nordečega borovničevca, a na drugi krožnik je narezala potice. Pogledala je na uro, nato je namazala kokoš in potisnila k žerjavici veliko Črno kozo. Ko je po viaduktu piskajoč zdr-vel ljubljanski vlak, je bilo že slišati iz peči sladko čvrljenje.
Prišla sta po ozki snežni ga-i: ona spredaj, on za njo. Nad njima je trepetalo sinje nebo, okrog njiju je bila po snegu razlita sončna luč, da je jemalo vid.
Stisnili so si roke, kot se pri-srčneje ne bi mogli poljubiti. Tiho, svetlo so zrli drug v drugega, dokler ni sin, ki se je bil prejšnji večer zagorel vrnil s tridnevnega smučanja, vzkliknil:
"Dober dan, mama!"
Materi je bilo, kot bi se ji bil sin vrnil po dvanajstih letih —
Z najlepšimi željami so dvignili tri kozarčke borovničevca in izpili. Mati je odhitela na vežo h kuhi, onadva pa sta jedla jabolka in se gledala, da so se jima oči zapirale dd zadovoljstva.
Mati je pripravila obilno in okusno južino. Prinašala je in odnašala, sama je le bežno mogla kaj pojesti. Pa saj ji ni bilo za jed,! Gledala je svoja otroka . . . zdelo se ji je, da sanja . . .
"Na lepo bodočnost!" je za-klical sin.
Vino"v"treh dvignjenih kupicah je bilo ko rubini. Slast brezmejne jaSnine je zajemala družino.
Sin je gledal sliko svojega prvega, že davno umrlega učitelja, ki je v pozlačenem okviru visela na steni : dvajset let.
V sleci vžigalnik bomb, katere mečejo Nemci v raznih delih Londona, je[ izbruhnilo precej požarov, da imajo londonski gasilci polne roke dela. Gornja slika ■nam kaže gasil-cc pri težavnem poslu na zapadni strani Lon dona. Slika je bila posneta v trenutku, ko so padale bombe.
Da ne bo fed o nudil, da samo Nemci delajo škodo v angleških mestih, Mm priča zgornjaslika, da se tudi Berlinu ve godi vič bolje kot Londonu.. Tu, vidimo nemške gasilce pri gašenju; požara, ki so ga povzročile-aniiUške bofnbe v Berlinu: •	.
. . . Gledal je Marijino podobo: petnajst let . . . Gledal je materin rožni venec, ki je bil obešen nad njegovo posteljo : dvanajst let . . . Ob začetku njegovega šolanja je bila kupila dva: zase in zanj. On je redkokdaj molil nanj . . . bila so razgibana leta . . .
Mati je ljubeče položila desnico na hčerko . . . levico na sina . . . Povesila je oči. Ali je vedela, da je bilo med tema mladima človekoma že tisoč vročih misli in na pol razodetih želj, že tisoč hladnih odpovedi in stisnjenih ust?
'Odprimo okna!" je vzkliknil sin. Ko je sonce planilo v sobo in se je vino na mizi še kristalneje iskrilo, je govoril:
'Začenja se novo življenje. Dolgo smo ga čakali in bilo je mnogo težav. Zdaj se nam smehlja bodočnost."
Tedaj mu je obraz nenadoma otrdel.
'Po svetu divja nova vojna. Tisoči umirajo, mladi in zdravi fantje kakor jaz. Tisoči tavajo brez doma, brez svojcev. . Kaj, če metež zgrabi tudi
nas? Kako moremo--"
Deklica mu je z dlanmi zaprla usta in mati pri peči je presunljivo zavzdihnila. Vino gaje bilo premoglo in je povedal, kar mu je težilo srce in česar bi ne smel govoriti na tako lep dan . . .
Z roko si je segel v lase in se nasmejal.
Kakšno božje sonce sije danes! Stopimo ven!"
Od strehe je obilno kaplja-o. Sneg je bil južen, da so se noge globoko pogrezale. Med obzorji se je bočilo modro nebo. Pri skednju je zapel pete-in. Slišati je bilo zvonko cur-janje snežnice v pločevinast žleb in klokotanje v vodnjak. Med zidanicami so se oglašali vriski. Od daljne podružnice je prihajalo zdaj glasnejše zdaj tišje pritrkavanje.
Nenadoma je s skednja zgr-mel velik plaz snega. Prisojna streha se je nesmehnila, živo-rdeča ko sramežljivo dekle. Skedenj pokrit z opeko — prvi izpolnjeni up!
Vsi trije so stali pred hišico v razkošnih sončnih pramenih zadovoljno mežikali in poslušali, kako pri Svetem Križu vrh grebena zmagoslavno buči južni veter.	(V.B.)
Dva viteška moža
V znanem francoskem mestu Bordeaux, ki so ga tudi za-sedili Nemci, ne vihra na nobenem javnem niti zasebnem stanovanju nemška zastava. Kako je prišlo do tega, nam pove naslednja zgodba, ki, je polna pravega, sodobnega vite-štva.
Ko so Nemci vkorakali v Bordeaux, se je podal nemški polkovnik, ki je imel urediti vso organizacijo zasedbe, v mestno hišo k tedanjemu županu in sedanjemu francoskemu notr. ministru Adrienu Marquetu in zahteval od njega, naj takoj ukaže razobesiti nemške zasta ve na določenem številu poslopij.
Župan je na to aahtevo mirno odvrnil: "To je nemogoče!"
Nemškega polkovnika je ta odgovor začudil in nekoliko vznejevoljil: "Slišite, gospod župan," mu je vljudno, toda z energičnim prizvokom dejal, ''danes smo mi tu gospodarji. Vidite, da sem v prednosti pred vami."
Adrien Marquet je odvrnil, ne da bi trenil: "Motite se, gospod polkovnik, "prednost je na moji strani."
"Kako morete to dokazati," je zdaj vprašal polkovnik, radoveden, kaj bo župan povedal.
Preprosto in nevsiljivo je
življenja in svoje kariere, ako me prisilite, da izpolnim vaše povelje. Morete me dati na mestu ustreliti, toda to prav nič ne bo spremenilo moje odločitve, kajti meni ni nič več dosti do življenja. Vidite torej, gospod polkovnik, da so vse prednosti na moji strani."
Nemški polkovnik je te besede poslušal z resnim obrazom. Nato se je dvignil, stisnil roko županu in dejal: "Vse, kar morem storiti, je to, da ukažem, da v Bordeauxu ne sme viseti nobena nemška in nobena francoska zastava . . ."
In tako se je tudi zgodilo.
-o-
IZ DOMOVINE
—V vodi ga je zadela kap. V Mednem je na Veliki Šmaren izginil v valovih Save mlad neznanec. Ostali kopalci so nesrečnika potegnili na suho. Poskušali so ga obuditi k življenju z umetnim dihanjem, a njihov trud je ostal zaman. Iz vsebine pisma, ki so našli v njegovi obleki, so kasneje ugotovili, da je utopljenec Alojz Vran-čar, star 20 let, po poklicu trgovski sotrudnik, uslužben pri trgovcu Fran ju Novaku na Kongresnem trgu v Ljubljani, doma pa iz Metlike. Nesrečnega Alojza Vrančarja je v vodi zadela srčna kap.
—živini para trebuhe. Po podgorjanskih vaseh se klati nasilnež, ki mrcvari živino in ji para trebuhe. Doslej je opravil svoje ostudno delo v dveh krajih. V Selu pri Stopičah v šmi-helski občini je pri posestniku Francu Turku ponoči preparal trebuh telici in ovci. Pri posest-nici Mariji Novakovi pa je trem ovcam prerezal trebuhe. Orožniki iščejo zločinca.
—Spominska plošča pisatelja Janka Kersnika. Na Brdu pri Lukovici je bila prisrčna slovesnost. Na več kakor tri stoletja starem gradu, ki ima pestro zgodovino, sta bila odkrita spominska plošča in relief pisatelja Janka Kersnika, ki se je rodil tu 4. septembra 1852. Ploščo in relief je oskrbelo počitniško društvo "Bistrica" v Kamniku. Slovesnosti ®e je udeležilo lepo števiio domačinov, prijateljev in častilcev pisatelja.
—Vlak je povozil družinskega očeta. Službujoči železniški cbhodnik je našel na progi med Savo in Mošenikom mrtvega neznanca, ki je ležal na tračnicah 45 letnega Avguština Ga-šparja, ki je bil že dolgo vrsto let Žagar na Rotarjevi žagi v Mošeniku. Uvedena je uradna preiskava je dognala, da je prišel Gašpar po nesreči pod vlak. Zapustil je ženo in pet majhnih otrok.
—V železno ograjo je zavo-zil na strmini. Na državni cesti Maribor — Kamnica je pod gostilno Mdravs zapeljal na znani hudi strmini s kolesom zidar Franc Sebek, ki je zaposlen v Selnici, doma pa je iz Križevcev pri Ljutomeru, z vso brzino v železno ograjo ter se je hudo poškodoval po obrazu. Reševalci so ga pripeljali v bolnišnico.
MALI OGLASI
Trgovski prostor
V najem se da trgovski prostor, pripraven za salun ali re-stavrant. Tam se dobi v najem tudi sobe, s hrano ali brez. Po-izve se na 15220 Saranac Rd. zadej, blizu NYC mostu. (269)
Delo dobi
inteligentno dekle za splošna hišna dela. Dobra plača, nič pranja. Dr. G. Rosen, FA 7578.
--„--;(269)
Stanovanje se odda obstoječe iz 6 sob, zgorej kopa-jlišče, furnez, za odraslo druži-; no. Nahaja se na 1046 E. 74th I St. Vpraša se na 1053 E. 72nd | St.	(268)
Adrien Marquet povedal tole: "Vi ste mladi. Vi ste polkovnik. Upate, da boste postali ge-jneral in verjetno se bo to zgodilo prav kmalu. Predvsem pa upate, da boste čim prej videli vašo nemško domovino. Jaz pa sem prispel na konec svojega
Išče se
Joe Porle. Pred 20 leti je živel v Clevelandu. Išče ga sestra Ne/a Porle, 149 N. Brockway Ave., Youngstown, O. (268)
spod Erling, če po svoje«1 nju lahko zaupate, dat?8™ va sodba o teh stvareh m°r spelje na nasprotno stran-Ivar Ogmundsson poskus' ukreniti zoper nas — tudi s tistimi možmi v tesni zah, ki bodo šli z gospodo® rjem —"
Aa S
"Komaj verjamem, o«; gospod Ivar česa lotil," Je Erling Vindkunsson-nan —" Erling je malce1 bil ustnice. "Munan je " pameten, da ne bo silil — saj ve, da bi sicer vse"1 glo postati očito, kako ali kako malo velja Mun«" ardsson." Obadva sta & smejala. "No da, saj to & veste kot jaz, Lavrans L8" son, ker imate tam čeZ * rodovino in sorodnike, ka radi švedski gospodje PIlZ{ jo, da bi bili naši vitezi njim.	.
posrečilo, da bi ji za kratek čas izbil iz glave župnikove pridige in požrešnega dojenčka.
Poljubil jo je na ramo, vendar ni začutila. Ubožica naj le spi — saj ima on toliko premišljevati to noč. Erlend ji je obrnil hrbet, ležal in strmel v sobo, v kupček žerjavice na ognjišču. Da, prav za prav bi moral vstati in jo pokriti s pepelom — pa se mu ni dalo.
Po drobcih in brez zveze so vstajali pred njim spomini iz mladosti. Pramec se trese in čaka trenotek na val, ki mu drvi nasproti — morje pljuskne če-
zenj. Mogočni hrum viharja in morja. Vsa ladja se je vdala pod pritiskom valov, jambor ureže svoj divji lok skozi pode-čei se oblake. To je bilo nekje zunaj pred hollandsko obalo —. Ves prevzet je Erlend začutil, kako se mu oči polnijo s solzami —. Doslej.se še sam ni zavedal, kako so ga ta brezdelna leta mučila.
Sigrid Undset:
KRISTINA - LAVRANSOVA HCI
II.—ŽENA
Res je, težke čase so morali pogosto preživljati, ko so se kralji in njihovi tekmeci vlačili z vojskami po deželi. Seveda, ljudje še pomnijo čase, ko so morali bežati z živino, ženami in otroki v gore, dočim so bili njihovi dvori po dolini v plamenih. Sam sem jih slišal o tem pripo-veovati. Vem pa, da se spominjajo še nečesa drugega — rodnih svojih očetov, ki so tudi bili v vojnih trumah; ne samo mi, Erling, ne, za oblast so z nami vred igrali tudi kmetski sinovi, tudi oni — dogajalo se je, da so kdaj priigrali j naša dedna pt>-sestva. če v deželi velja zakon, se ne more dogoditi, da bi sin vlačuge iz Skidana, ki ne pozna imena svojega očeta, dobil vdovo fevdnika in njena posestva, kakor je to dobil Reidar Darre — njegov potomec je bil kar dober za moža tvoje hčere, Lavrans, in zdaj ima nečakinjo tvoje žene, Erling. Zdaj vladata zakon in pravica —; kako se to godi, ne vem, to pa vem, da prehaja kmetska zemlja v naše roke, in sicer s pomočjo zakona — čim večjo veljavo ima ta, tem hitreje izgubljajo oni moč in pravico, da bi smeli odločevati v državnih ali svojih lastnih stvareh. In to, Erling, to ve tudi kmet! O ne, nikar ne mislite, gospodje, da si množica ne želi nazaj tistega časa, ko je mogla izgubiti svoje dvore zaradi ognja in nasilja — jih pa spet pridobiti z orožjem, in še več, kot se da pridobiti z zakonom —"
Lavrans je prikimal.
"Erlend v tem ne misli docela napak," je rekel počasi.
Toda dvignil se je Erling Vid-kunsson:
"Je mogoče — da se ljudstvo bolje spominja tistih redkih mož, ki so vzrasli iz majhnih razmer in postali gospodje — v času, ko je govoril meč — kot pa tistih neizrečno mnogih, ki so poginili v največjem uboštvu in strašni bedi. Dasi malemu človeku nihče ni bil tako okruten gospodar kot ravno ti — mislim, da je po njih nastal tisti pregovor o kmetu, ki pride na konja, človek mora biti za gospoda rojen, sicer bo krut gospod — če pa je kot otrok vzra-
•	sel med hlapci in deklami, bo to-
•	liko lažje razumel, da smo brez : malega človeka v mnogih ozii-
■	rih vse življenje kot otroci, ki
■	si ne znajo pomagati, da pa jim
•	moramo radi Boga, a prav tako
•	radi nas samih služiti s svojim . znanjem in jih braniti' s svojim
•	viteštvom. Še nikdar ni mogla
■	obstajati država, ne da bi bili
■	velikaši mogli, pa tudi hoteli s i svojo močjo ščititi pravice ma-, lega človeka."
"Ti bi se z mojim bratom , prav lahko kosal v pridiganju, i Erling," je smehljaje se rekel
■	Erlend. "Vendar pa mislim, da , so ljudje iz drontheimskega ok-i rožja imeli nas velikaše rajši v . tistih časih, ko smo še jemali
■	njihove sinove s seboj na vojne , pohode, ko smo svojo kri, pome-! šano z njihovo, prelivali po palubah in s svojimi hlapci lomi-
•	li prstane in si delili plen. — Da, Kristina, ali slišiš, včasih
. spim z odprtim ušesom, kadar i Sira Eiliv bere iz tistih debelih knjig."
"Blago, ki si ga je človek po krivici pridobil, ne doseže tretjega dediča," je dejal Lavrans Bjorgulfsson. "Ali še nisi tega slišal, Erlend?"
"Slišal sem že!" se je Erlend na glas zasmejal. "Samo videl še nisem kaj takega —"
Erling Vidkunsson je rekel:
"Stvar je taka, Erlend, malo jih je rojenih za gospode, toda vsi so rojeni zato, da služijo; prava gospodščina je to, da je človek služabnik svojih služabnikov —"
Erlend je prekrižal roke za tilnikom in se smehljaje preteg-nil:
"Na to nisem nikdar pomislil. In tudi ne verjamem, da bi mi moji najemniki morali biti hvaležni za kakšno uslugo. Navzlic temu, kakor je čudno, me imajo po mojem mnenju kar radi —" Priliznjeno se je pritisnil z licem h Kristinini črni mačici, ki mu je bila skočila na ramo in mu je prede, z usločenim hrbtom stopicala okoli vratu. "Pač pa moja soproga tamle — ona je najbolj uslužna žena — čeprav nimate vzroka, da bi to verjeli — bokali in vrči so namreč prazni, Kristina!"
Orm, ki je doslej molče sedel sam zase in poslušal pogovore mož, je takoj vstal in odšel iz sobe.
"Gospodinji je bilo tako dolg čas, da je zaspala," je dejal smeje se Haftor. "Krivi ste pa tega vi — zakaj mi niste dali, da bi lepo v miru kramljal z njo, meni, ki vem, kako je treba z ženskami govoriti —"
"Kajpada, ti pogovori so bili gotovo predolgi za vas, gospa," se je pričel opravičevati gospod Erling, toda Kristina mu je z nasmehom odgovorila:
"Res je, gospod, nisem vsega razumela, o čemer ste nocoj tukaj govorili, vendar si bom vse to dobro zapomnila, in časa imam vendar zadosti, kesneje o tem razmišljati —"
Orm se je vrnil z več deklami, ki so; prinesle nove pijače. Deček je stopal od enega do drugega in nalival, žalostno je Lavrans ogledoval lepega otroka. Poskusil se je z Ormom Erlends-sonom zaplesti v pogovor, toda deček je kljub svojemu vljudnemu in dvorljivemu vedenju ostal redkih besedi.
Eria izmed dekle je pošepnila Kristini, da se je Naakkve v kamri prebudil in da kriči na vse pretege. Tedaj je gospodinja voščila lahko noč in odšla za
Drugo jutro sta Lavrans Bjorgulfsson in gospod Erling Vidkunsson stala na gornjem koncu drovišča in ogledovala nekaj Erlendovih konj, ki so se prosto pasli zunaj ograje.
"— Jaz mislim," je rekel Lavrans, "če bo Erlend pri tem zborovanju" zraven, potem bo — kot kraljev in kraljeve matere sorodnik — dobil tako mesto in dostojanstvo, da bo moral biti med prvimi. Ne vem pa, go-
Slika na mpredsjtavlja grškega kralja Jurija II., ki je odklonil italijanski ulti-matum, obenem pa je apeliral na vsakega posameznega vojaka, da napravi svojo dolžnost. Kralj pravi, da se bo Grčija raje borila kot pa ustregla Italijanom.
_j	—
|	Dobra in zdrava pijača!
P	Čokoladno mleko je zelo priljubljeno, tak° ^
H	odraslih kot pri otrocih. Ne samo, da ima Pri'e ft
H	okus, ampak je vrhu tega tudi bogate redilne vseb"" j
d	zato je zlasti priporočljivo za otroke.
i	d*
p	Dajte otrokom čokoladno mleko in redil se t0' 1
p	ga bo veselje pogledati.
I	CLOVER DAIKf
č	"APPROVED DAIRIES MILK" J
^	1003 E. 64th St. Tel.: ENdicott ^ |
LnJTJTJTJTJTJTJTTLTLTJ^^
PRIJAZNO VABIMO VSE CLEVELANDČANE
Slika nam prestavlja pobeglega bivšega rumunskega kralja Karola,, ka je stopil iz svojega avtomobila v Madridu. Karol in njegova ljubica sta bila\ aretirana., ker je tako zahtevala sedanja rumunska vlada.
NA	S
H
BAZ AF |
PRI FARI SV. LOVRENCA <
PRIČNE SE V ČETRTEK 14. NOVEMBRA iN ^ ° VSAK VEČER DO NEDELJE
Maurice M. Milligan, zvezni državni pravdnik je dobil nalogo da preišče nerodnosti, ki se vršeI v predsedniški v olivni kampanji. IPrijavljenih je že precej pritožb.
Prihranite si denar, ako naročite vaša božična darila sedaj. Mi vam Jih shranimo do božiča.
NORWOOD APPLIANCJE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
V nedeljo bo bazar od treh popoldne naprej-
1	-'^LlfefiB
Zvečer se bo oddalo za $300 nagrad o gotovi
Bazar se vrši v dvorani pod novo cerkvi0
tv»r'
Pridite, da boste odnesli domov lepe in koristne S1 z našega bazar ja!
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena & O H0 in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA „
6113 St. Clair Ave. Cleveland^
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete, kadar se nameravate seliti. Delo garantirano in hitro. Pokličite nas, pa se bomo zglasili pri vas in povedali, koliko vas bo stala selitev. Obrnite se z vsem zaupanjem na svojega starega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
Ramon Sarrano Suner, svak generalissima Francisco Franca je bil imenovan v ministerstvo zunanjih \zadev v Španiji. Pred kratkim je bil na konferenci z Hitlerjem in Mussolinijem glede vstopa Španije v vojno ob strani osišča.
Po nacijskem bombnem napadu v Londonu reševalci izkopavajo žrtve izpod razvalin. Slika nam kaže reševalce, ko ravno rešujejo neko žensko, ki je bila zajeta pod razvalinami svojega doma. Slika poslana iz Londona.
služkinjami, ko so te zapustile sobo.
Možje so »pet začeli popivati. Gospod Erling in Lavrans sta se nekajkrat spogledala, nato je vitez dejal:
"Hotel bi, Erlend, spregovoriti s teboj o nečem. Prejkone bodo od ozemlja krog vašega f jorda in od Mora zahtevali vojni davek: ljudje na severu se boje, da bi poleti že spet ne prišli Rusi z večjo silo, tako da bi ne mogli sami braniti deželo. To je tedaj prvi dobiček od tega, da imamo skupnega kralja s Švedi —pravično bi gotovo ne bilo dopustiti, češ, naj ga prebivalci Haalogalanda sami poberejo. Je pa stvar taka, da je A me Gjavvaldsson pnestar in preveč bolehen — nanesla je torej beseda na .to, da bi za poveljnika kmetskega ladjevja na tej strani f jorda postavili tebe. Kaj praviš k temu —?"
Erlend je plosknil z rokama
—	obraz mu je ves zažarel: "Kaj pravim k temu !"•
"Do kakšnega velikega ladjevja bo pač komaj prišlo," je takoj zavrl Erling. "Toda vse je na tem, če pridobimo za to župane —. Ti si. zdaj znan tukaj v deželi — med gospodi svetovalci je bilo govora o tem, da si morda ravno ti mož, ki bi v teh rečeh kaj dosegel. Mnogo se spominjajo, da si si pridobil ne malo slovesa, ko si pri grofu Jakobu ukazoval deželni brambi
—	sam se spominjam, da sem slišal, ko je pravil kralju Haak-konu, kako malo modro je kralj ravnal, ko je tako ostro kaznoval nadarjenega mladega moža; dejal je, da ti je namenjeno, da boš opora svojemu kralju —"
Erlend je tlesknil s prsti: "Pa menda vendar ne, da bi ti postal naš kralj, Erling Vidkunsson ! Ali morda to namer-jate," je vprašal glasno smejoč se, "da bi Erlinga postavili za kralja?"
Erling je dejal nestrpno: "No, Erlend, kaj vendar ne razumeš, da sem resno govoril." "Bog pomagaj — ali si se mar
poprej šalil? Mislil sem, da si ves večer resno govoril — no, no, pogovorimo se torej resno, povej mi vse o tej stvari, sorodnik —"
Kristina je spala z otrokom v naročju, ko je Erlend prišel v kamro. Zanetil je borovo trsko ob žerjavici na ognjišču in precej dolgo osvetljeval obadva.
Kako lepa je — in kako lepega sina imata! Kristina je bila zdaj zmerom tako zaspana na večer — komaj je legla in vzela dečka v naročje, že sta obadva spala. Erlend se je nekoliko nasmehnil in vrgel trsko spet v ogenj. Začel se je počasi slačiti.
Spomladi odpluti na sever z Margygreno, v spremstvu še treh, štirih dobro opremljenih ladij! Haftor Graut s tremi ladjami iz Haalogalanda — pa saj Haftor nima nobene izkušnje, ukazoval mu bo po mili volji; da, postalo mu je jasno, da bo smel tukaj le on zapovedovati. Kajti boječ \in plah ta Haftor ni videti. Erlend se je v temi pretegoval in smehljal. Izprva je mislil, da bi nabral posadko za Margygreno zunaj iz Mora. Ampak doma v srenji in v Birgsi-ju je nič koliko čvrstih, čilih fantov — izbral si jih bo lahko kar najbolje —.
Zdaj ni poročen dosti več kot leto dni. Nosečnost, pokora in post, in zdaj nič drugega kot fantek na vseh koncih in krajih, podnevi in ponoči. In vendar — ona je še zmerom ista, sladka, mlada Kristina — če bi se mu