RedacciAn idministracion: BLAS 1951 M. T. 59 - 3667 Bs. Aires ★ O C N I N A Za eno leto $ 8— Za pol leta $ 5.— inozemstvo 2 Dolarja zna štev. 20 cts. Si o m s ki Glas REGISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 225027 (LA V O X E S LOV E N A) 0 CA550) I. PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECT1VIDAD kSLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA. ORG ANO DEL CON SEJO ES LOV EN O QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS O « |s 2; « W H O 2 K M < o FRANQUEO PAGADO Concesion N’ 3159 TARIFA REDUCIDA Concesi6n N? 1551 BUENOS AIRES. 5 DE JULIO (IULIJA) DE 1947 Num. (Štev.) 20 1947 VA. ; LA DECLARACION DE LA INDEPENDENCIA DE LA NACION ARGENTINA \ — HECHOS SOBRESALIENTES QUE LA PRECEDIERON — Srno con.secuer.cia de la influen.cia ejercida en el Primer Triunvirato -rnardino Rivadavia, y por inspiracion suya, este ciganismo expidio 303 le noviembre de 1812 un Estatuto Provisional, una de cuyas cldu3ulas *cia let convocatoria a una Asamblea Nacional, la que debia consti-de acuerdo a las Eormas que el mismo Triunvirato fijara. Esta Asom ■Uro solo tres dias en sus funcicnes y, habiendo entrado en conilieto Poder Ejecutivo, el Triunvirato, este la disolvio. Asi las cosas cuando Lacrc^ rnomento de lenovar en sus funciones a uno de los Triur.viros. Peio 108. pomerita de la guarnicion militar de la ciudad de Buenos Aires, apo bor .el pueblo de la mišma, hizo que este Triunvirato cesara en sus ———Ties, y como consecuer.cia de ello, se jnstaurase uno nuevo en el Poder. IZARS^ cons^’iUido Por Juan lose Paso, Nicolds Rodriguez Peha y Antonio olkna i Y una de sus obligaciones eia llamar a elecciones generales U. T. ndez J. T. 5 v i constitucion de una Asamblea cuyas atribuciones seriar. amplias, lo establecia el aeta de constitucion del Segundo Triunvirato: ”que Jetes da esta Asamblea sean con toda la extension que quieran darle l AM^yos'^ debiendo esta Asamblea formar una constitucion nacional. a Asamblea es conocida con el nombre historico de "Asamblea del y se instalo en medic del regociio popular el 31 d.e efterc Je 1013, OSTILldel plažo Jijado por la convocatoria del Segundo Triunvirato. los dos importantes proysctos de Constitucidn que le fueron presen,-AK no fue aprobado ninguno por llevar consignada la declaracion expie- independencia, que la Asamblea no se atrevia a proclamar aun, .. T p f de los recien.tes triunfos del General Belgrano en el Norte, en las j s de Tucuman y Salta, prefiriendo en cambio preparar el terreno U. T.Ss ^n' Y desarrollando en cambio una encomiable labor de c ar d eter -(o y legislativo. Pero la declaracion de la independencia iba implicita ZELENjupresior. del nombre de Fernando VII, el monarca espanol, en la tAMPIJcion formulada al constituirse esta Asamblea del ano 13. . entre sus resoluciones cabe destacar la aprcbacion del Himno Na-y presentado por el poeta Vicente I.opez y Planeš, con mušica de Blas N Suprimio los titulos de nobleza, la esclavitud, la inguisicion, prohibio jpftto e hizo desiruir por el fuego en la plaza publica, los jnstrumentos ■——tira, reconoci6 prdcticamente la igualdad entre el blanco y el indio. OLF Afifr ci6 la libertad de cultos y adopto la religion ctftolica como religion *do. Consagro el 25 de Mayo como fiesta civica, etc. Reformo el Provisional creando el Directorio, siertdo nombrado primer Director o Gervasio Anton Posadas, que -asumio .el mar,do el 31 de enero de JNIK TinoHc*lie 1° actuacion de Posadas se predujo una ruptura abierta con la siental del Uruguay en ese entonces guiada por Artigas, quien exigia xv r.der.cia de Espana, la forma republicana de aobiemo, amplia rT local bajo una federacion, exigencias que la Asamblea no con-_____ oreclarandoIo fuera de la ley. A todo esto circulaban rumeres de g g C g ones monarguicas ,en Europa, lo cuaj, ur.ido a lo anterior, trajo OMINl~’'secuenc!’a renuncia de Pcsadas como Director, siendo nombrado XJ. V jmplazo el Gral. Alvear. - na! del atto 1815, la situacion era desesperante. Sobrevir.ieron las \7ARie 'de Vilcapu^° Y Ayohuma en el Norte; Artigas se levaniaba en en el Uruguay. En vista de tedo ello, el Directorio tesolvio gestionar eros .erra el reconocimionto de la independencia, r.egociar con la metro-iUgares conse^uir un arreg]0 pacifico, v tratar con Portugal para evitar HISPAZ^ncioH a faver de Espana. tCA tuacion se hizo in^ostenible, liabier.do dej a do el Uruguay en peder (s y ante el requerimiento de los caudillos del interior, Alvear tuvo ~ “inciar. ).ombrado Rondeau como Ditectar Supremo Interino, quien con-lecciones ger.erales de diputados para un Congreso a realizarse a in BAjj de 1816., Er este Congreso no todas las prcvincias estuvj^ron iadas. Se abstuvieror. las provincias del Litoral influenciadas por, F^flf rampoco intervino el Pnraguay manter.ido en su aislamiento por el mcia. En est.e Congreso predornino, como en todas las asambleas de cion, el elemento clerical v legista. Los diputados por Cuyo obede-3 directivas del Gral. lose de Sen Martin, quien por medio de e.ilos — BS.' decididamente al Congreso. asamblea se reunio solemnemente el 24 de maržo de 18IS a las —sianana y sesiond hasta el 11 de febrero de 1820 ,en que fue disuelta. lefinicion del cardcter emancipador de la revolucion no podia SOVJETI SO PONOVNO DOKAZALI DOBRO VOLJO 00 PRAVIČNEGA MIRU ' KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV V PARIZU Sovjetska Zveza se je takoj odzvala vabilu Bevina in Bidala in Molotov se je z njimi že sestal. Namen fe konference je sprejeli načrt Marshalla, da bi se pomagalo po vojni opustošenim evropskim državam. Da so se Sovjeti odzvali vabilu in se udeležili konference je to iznsna-dilo zapadne reakcijonarne sile kajti prepričani so bili, da se Sovjeti ne bodo udeležili sklicane konference. Sovjetska Zveza je dala takoj kratek odgovor: Naloga evropskih držav je, da se čimprej dvigne narodno gospodarstvo, ki je bilo radi vojne prizadeto. Ponovno zremo v Pariz in pričakujemo kakšen bo sklep zunanjih ministrov in sploh ako pridejo do pravega sporazuma. O konferenci v Moskvi so Tea'"c'lekarne svic že v noprej obetale, fraka«.' htotako oddajajo danes v svet; vesti na katere se ne moremo zanašati. Sicer pa lahko sami predvidevamo izid konference v Parizu. Anglosckso.n-ci nudijo svoje milj one, da bi čimprej ekonomsko dvignili opustošene evropske države. Videli smo že kakšno pomoč so dali Grčiji in Turčiji'in hočejo danes enako pomoč nuditi tudi drugim držaavm. Sovjeti se z Marshallovim načrtom ne strinjajo_ ker razvidno je, da hočejo anglosahonci s svojo "dobrodušno pomočjo" ekonomsko zasužnjiti evropske države. Sovjeti pa vztrajajo naj se narodom da comoč. a da ostanejo ekonomsko in politično neodvisni. Evropski narodi potrebu-ieio pcmoč, kajti preživeli so štiriletno borbo, v kateri je bila njihova ekonomija popolnoma uničena. Ta pomoč jim lahko pride iz Amerike, ki m trpeia vojne na lastni zemlji, zato pa so njene tovarne ostale nedotaknjene. Evropski narodi ki so komaj izšli iz suž-nosti, nočejo pasti v novo, kajti izkušnje Grčije in Turčije jasno dokazujejo, da ameriška pomoč pomeni le usi Liti njihov kapital v od vojne opustošene: deželei na ta način bi te dežele bile ekonomsko odvisne od Sev. Amenke. Sovjeti so v tem pogledu previdni, kajti nič dobrega ne more pomeniti, da se za varuhe ameriškega uložene-gaga kapitala postavljajo reakcijonarne vlade, kakor je grška, De Gasperi-jeva v Italiji in nekatere druge. To dobro vidijo tudi evropski narodi, zaio se ameriško pomoči, čeprav jo krvavo potrebujejo, tudi bojijo. 400.000 RAZSELTENCEV BODO PRESELILI IZ EVROPE V AMERIKO V/ashington 5. jun. (Londonski radio). Pododbor ameriškega predstavniškega doma je pričel razpravljati o zakonskem načrtu, ki dovoljuje, da se vseli v prihodnjih. štHh letih 400 tisoč razseljencev iz Evrope, v Združene države Amerike. Generalni direktor Unrre generalni major Rooks je ostro 'napadel kampanjo surovih klevet in žalitev, ki jo vodijo v Združ. Amer. Državah z namen omi da bi preprečile repatriacijo večjena števila razseljencev iz raznih taborišč v Evropi, Rooks je ‘udi izjavil, da mu ni znan niti en pnmer, da bi koga po repatriaciji preganjali, čeprav je bilo po vojni repatriranih nad 7 milijonov razseljencev. demorcirse por mas tiempo. Desde hacia G anos se mantenia la ficcion de un acatctrr.jer.+o a Fernando VII guenadie sentia, y las aiternativas do la poli-ticci interior y las amenazas del exterior imponian actitudes claras y defi-nicias. /vsi lo comprendio San JN4artm que eseribio ct los diputados por Cuyoz "Hasta cuando esperamos para declarar nuestra independencia? Es ridiculo acuncr moneda, tene: pabellor, y cocarda nacional, y por ultimo hacer la guerra al seberaro de guien se d.ice dependemos y permanecer a pupilo de los enemigos ... Y si tiene ri.esgos, para los hombres de coraje se han hecho las empresas!" El 9 de julio de 1816 se voto un plan de trabajos para la Asamblea y se paso al 3er. punto del orden del dia. El Secreiario pr.egunto "si querian gue las Provir.^ias de la Union fuesen una nacion libre e independiente de los Rey.es de Espana y su metroprli". Los diputados, poniendose de pie, por aclamacion undnime y entusiastamente respondieron: ”Si". Hasta aqui la historia. Desde que ese ”si" fuera pronunciado han pa- sado 331 anos, y a pesar do todos los inconvenier,*es. el Gran Pueblo Argentino ha seguido la lurrinosa travectoiia historica jalonando de hechos bri-llantes y nobles su camino, guiado por los Prohombres gue le dieron la nacionalidad. A este gran Pueblo, ,en el ser.o del cual conviven todos les Vugoeslavos gue han emigrado rt esta partedo America, vaya nuestra mds sincera felicita-ci6n y deseos de aue coniinue en la luminosa trayectoria iniciada. (Hechos histdricos extractados de "Historia Argentina" de J. C. Astolfi y R. C. Migone.)- Italijanska reakcija, kateri načeluje De Gasperi, ne more zatreti demokratično gibanje delavskih množic Kakor je vsem znano je De Gasperi setavil vlado iz katere je izključil so-cijaliste in komuniste. Že ob krizi italijanske vlade je vse časopisje objav-ljalo komentarje v katerih je ostro obsojalo De Gasperijev korak kot nasproten ustavi. Tudi parlamentarne skupine večine strank so izdale poročila, kjer so poudarjale, da je De Ga-sperijeva poteza nevaren manever, ki prihaja v trenutku, ko naj bi vlada pričela izvajati svoj gospodarski in finančni program. Združena italijanska reakcija hrepeni po novem fašističnem diktatorju. Nekateri časnikarji so se celo javno izjavili, — da bi bil Musoslini, če ga ne bi komunisti iz "varnostnih razlogov" ubili, zopet poklican, da vodi državo, ki je zbolela zaradi tripartijskih prepirov. Sestavljena italijanska vlada je sedaj izrazila De Gasperiju zaupen glas. Ni pa to nobeden zaupen glas, temveč prava obsodba, ker zaupanje je dobil le od strani reakcijonarnih in novih fa-šistovskih strank. Predsednik De Nicola naznanja njegov odstop "iz vzrokov slabega zdravja". Vlada je izšla iz ene krize in že ji preti druga hujša politična kriza. To so vse posledice vplivanja inozemskih reakcionarnih sil v notranjo italijansko politiko. Zaslepiti se hoče italijansko ljudstvo s "pomočjo", ki jo je obljubil general Marshall. Vlada danes pa ne more več prikrivaii, da je že napol kolonija inozemskega kapitalizma. Italijaanska vlada je nemogoče, da bi se vzdržala brez sodelovanja demokratičnih strank. Odpor italijanskih množic napram De Gasperiju narašča. Že se pojavljajo odprte demonstracije proti De Gasperijevi vladi. Dne 29. junija je De Gasperi odpotovol v Benetke, da bi na trgu Sv. Marka govoril. Množica pripadnikov demokratičnih strank pa je s krikom in žvižganjem prekinila govor De Gasperiju. Ogorčeno ljudstvo je tudi napadlo manifestacijo mladine Demokratične-Kr-ščanske stranke in policija ni mogla niti s-plinom obdržati red. De Gasperi je večkrat skušal govoriti, a se mu ni posrečilo in zato je le zagrozil: "Levičarski elementi vas ne bodo nikoli cstrašili. Ne zavedajo se, da boriti se proti nam, ki predstavljamo najmočnejšo politično stranko, pomeni boriti se napram demokratičnim principom in v nevarnosti so, da izginejo za vedno." Toda ne De Gasperijeva dejanja, ne grožnje in ne "obljubljena" pomoč ne bodo zatrle gibanje delovnih italijanskih množic, katere zahtevajo dostojni življenski standard. Kdo je preprečil v Moskvi sporazum o mirovni pogodbi z Avstrijo Z bombami in nasiljem se ne bo preprečilo gibanje delavskih množic Zločinski atentat — 3 mrtvi in 30 ranjenih V nedeljo 30. junija je imela shcd tukajšnja Socijalistična Stranka. Shcd se je vršil v ulici A. Thomas in Fede-rico Lacroze ob . 17 uri in namen tega je bil javno protestirat proti nap: du na knjižnico Socijalistične stranke 17. sekcije, kateri se je pred časom izvrši!. Ob napovedani uri se je obralo na omenjenem križišču še precejšnje število članov in simpatizantov socialistične stranke. Nastopili so razni govorniki in shod se je vršil v pooplnem redu. Nastopil je zadnji govornik ob 19 uri. Kar naenkrat se je med prisotno množico slišalo močno eksplozijo ,i nister Gruber ameriškega časopisnega poročevalca in mu izjavil: "Avstrija ne bo podpisala pogodbe, ki bi jo smatrala kot nesprejemljivo, in zato bi bilo najbolje, da se predloži'vse avstrijsko vprašanje organizaciji Združenih narodov." Poročila, pripravljena v tem smislu za ameriški tisk, so prispevala še svoje, da se .je preprečil kompromis. Marshall je v zadnjem trenutku pristal ria predlog Molotova, naj bi se sporne točke avstrijske mirovne pogodbe obravnavale na Dunaju. Da še vedno računajo z možnostjo, da bi predložili avstrijsko zadevo organizaciji Združenih narodov, čeprav za to po njenih pravilih ni najmanjše možnosti, dokazuje izjava Clarka po vrnitvi v Ameriko, "da preprečuje sovjetsko zadržanje čim prejšnjo obnovo Avstrije n da naj bi se avstrijska zadeva, če bo Sovjetska zveza vztrajala do konca leta na svojem stališču in ne bo spremenita svojih zahtev glede na avstrijsko mirovno pogodbo, predložila generalni skupščini organizacije Združenih narodov." Moskovski radio je postavil vprašanje, 5 kakšnih razlogih temelje očitki Marka Clarf Sovjetski zvezi. Odgovoril je general Cl« sam. Moskovski radio pravi: "Clark je ."K® reč izjavil, da bodo Združene države pust« svoje vojaške sile toliko časa v Avstriji, likor bo potrebno za njeno neodvisno* "Ta izjava je v direktnem nasprotju s SP® razumom, doseženim v Moskvi, da se okupacijske čete umaknile iz Avstrije 90 & po podpisu mirovne pogodbe." Izjava generala Clarka, je nadaljeval ni? skovski radio, dokazuje, da so v Ameriki ll* dje, ki imajo namen, omejiti suverenost A' strije in pustiti za nedoločen čas svoje č®'1 na avstrijskem ozemlju. Po teh odkritjih agencije "Telepress" 9 tudi razumljiva zavlačevalna takiika am®11 škcga zastopnika v zavezniški komisiji Avstrijo na Dunaju, ki že skozi tedne cviij s svojimi formalnimi predlogi vsako uspel delo. Glede na to so tudi razumljive vaSH ponovljene izjave avstrijskega zunanjega M nistra dr. Gruberja in min. predsednika j gla, da "Avstrija ne bo podpisal miroVI'! I pogodbe, če ji ne bodo priznali meje 1 i decembra 1937. Indirektno je potrdil razkritje agerici!* "Telepress" tudi uvodnik v listu "Neue Z«1 dne 25. aprila, glasilu deželneoa vodst^j socialistične stranke v Gradcu, ki je r.cflftj caval, "da so bili zast°pniki Amerike, Ve'1 ke Britanije in Francije v zadnjem trenutk1 konference v Moskvi pripravi j Dni v tolik1 pristati na sovjetsko-jugoslovanske mej1 zahteve, da bi bila meja ob Druvi sprej«** kot kompromisna rešitev." Avstrijsko demokratično ljudstvo bo SR som popolnoma spoznalo in razkrinkalo df^ lično vlogo nekaterih članov svoje vlad1 so pred javnostjo hoteli zvaliti krivdo, deti v Moskvi niso sporazumeli glede avstrijs! mirovne pogodbe, na Sovjetsko zvezo m | kratične Avstrije, med tem ko hočejo nek* teri zapadni zavezniki porabiti Avstrijo ** odskočno desko svojih imperialističnih te?V U.S.J*Lipa in Pododbor San Martin VABIJO na prireditev, ki se vrši v SOBOTO 26. IULTJA ob 21 uri v dvorani SARMIENTO, ulica Pueyrredon 54 — VILLA BALLESTER (Nasproti postaje F. C. C. A.) Na sporedu so pesmi, ki jih izvaja mešan zbor Slovenskega Sveta, baritonist Angel Hrovatin, mlada plesalka Lidia Gabrovec in razno druge umetniške točke. Po končanem sporedu prosta plesna zabava. Svira Samčev orkester. Čisti dobiček gre za pomoč domovini. — Vabi Prireditveni Odbor. Prevozna sredstva: Colektivi št. 1, 4, 8, 143 in vlak F.C.CA. Avuda a la reconstruccion de Yugoslavia La colectividad yugoslava, en la Ar-t salvado en gran parte de la inanici$ gentina, durante y despues de la gue- j y por lo tanto del peligro de agot^ rra ha dado muchas pruebas no solo del abnegado patriotismo sino tam-bien de elevadisimo sentimientos de filantropia y de humanidad: ha avti dado considerablemente a las pobla-. ciones sufridas y a sus indigentes fa-milias. El Gobierno y la Cruz Roja /u-goslavos lo han reconocido y agrade-cido publica y reiteradamente, resal-tando de una forma inusitada la avuda recibida gue tanto bien ha propor-cionado a los pueblos vugoslavos. Pero, -han contribuido todos los inmi-grantes yugoslavos a esa patriotica y noble obra? _ ^,No guedan todavia muchos gue han dejado de cumpiir con el sacrosanto deber? La concien-cia de čada uno tiene la contestacion. iY los gue han respondido a las exhortaciones y llamamientos patrioti-cos de las Organizaciones de Ayuda, han llegado hasta donde exigian las circunstancias? — En princjplo si, oero aun gueda mucho gue hacer La ob!i-gacion patriotica siempre subsiste, no tiene fin; del mismo modo gue no lo tiene el deber filial. Por lo tanto siempre gue sea posible, y a veces con sacrificio, es menester volver a ayudar. Con la ayud de la UNRRA, en su pnneipio, la de sus hijos inmigrantes, y con los produetos naturales de su suelo, los pueblos yugoslavos se han miento seguro. Aguellos a guienes Destino, o la suerte han salvado de guerres .nazi-fascistas, han sido sac^ didos luego desesperadamente por r\ desolacion y la miseria. Pero por id' tuna han logrado mantener.-3e en P]e' resignados, consolados en parte, puestos a iniciar una nueva vida, un vida de esperanza y del porvenir ven turoso. Al terminar la lucha por la liber'-1' cion de la Patria avasclladn, el dro gue ofrecia el suelo patrio ha sif‘_ horirble, tremendO; por doguier ru*n^ y miseria, lagrimas y suspiros; has _ el cielo parecia estar envuelto en ^ man to negro para completar el toda una nacion. Los gue se salva.>- ! se miraban y no se reconoclan, tampoco ya reconoclan sus casas, muchos des us pueblos. iComo^ iban a reconocer si ya no eX1jstlir'L Todo arrasado y abrasado, guedao ^ tan solo los escombros calcinados en muchos casos el olor repu gnan ^ a čarne humana. Los puentes, ca .J nos y vias ferreas, instrumentos ^ unidad y de progreso, destruidos • aaraneados; los vapores y los b°r . hundidos; las fdbricas, donde de seres se ganaban el sustento, c~ rrieron la mišma suerte, si nescapaf& (Continuaci6n en la pdgina 12.) . Prva Kampanja za SLOVENSKI GLAS ,to; ni jflS ClJ' i« i o<’ -jii. ji* in° en- ,rtf' u<* jdo jsto un .de ■on; n| ni los fjn? baf s 1 mt® imi' d« 3 i 'COs jreii cc-i jrse ) Da nam je naš tisk zelo potreben in koristen, posebno še v današnjih časi* vemo dobro prav vsi. Da pa ni Vsak naš rojak naročen na Slov. Glas in zakaj ni. io problem, ki ga Moramo rešiti. Zato se je pa pred krat-kini ustanovil odbor, d« pregleda in Preuči vse te hibe, katere so nastale, tega smo si nadeli nalogo, da prično-® lakcij je komaj petina naših rojakov naročenih na edino naše glasilo. Radi mo PRVO AMPANJO za nove naročnika. katera bo trajala od 1. julija do ®L decembra t. 1. Zato so se vršile Potrebne priprave in se je že ustanovil poseben odbor. Predlazen je bil načrt in kar je najglavnejše, je za to dober odmev, da cela naša naselbino •e pripravljena sodelovati, da razširi »o naš list Slovenski Glas in ga po moči tudi izboljšamo. Ta naša prva kampanja bo zasegala celo Južno ^meiiko. Zato pa cenjena tovarišice zavedni tovariš, lahko štejemo tudi Tebe v to četo? Ko prečitaš to vrstice. Pomisli na naše zavedne brate v domovini ter skleni, da tudi Ti boš modalno in materialno podprl naše glasilo "Slovenski Glas", da tudi bratje v do kovini bodo čitali, da vsi, ki nas je lodila slovenska mati smo pripravljeni dokazat svetu, da smo ponosni biti Slovenci, Jugoslovani in Slovani. Da naša nova domovina, tako hitro Vstaja iz razvalin, kamor jo je pahni? naci-fašizem in izdajalci svojega na r°da, je predvsem zasluga UDARNI KOV, kateri se trudijo, da v najkraj-Še*n času čim več izvršijo. Tudi mi za razširit naš Slov. Gla? kličemo: UDARNIKI, NA DELO ZA Razširjenje našega listas — vsa- ksga, ki se zaveda pomena našega Otekat, vabimo in pozivamo naj se pridruži tej akciji za naš list. Vsakemu, kateri se nahaja v mestu ali na de-Zeli. se priporoča naj se drži sledečih nasvetov: 1) Vsak v svojem okraju, kjer ni ^arno naših društev ali organizacij. ^ai poizve za naslove naših roiakov. e je le moaoče, da bi se vdobili dvo trije rojaki, ter ustanovili nekakšen °dbor za kampanjo novih naročnikov. 2) V vsakem okraju, kjer so naši ,r3ovci ali industrialci jih naprosit za cglas v našem listu. 3) V okrajih, kjer obstojajo naše °rcJanizaciie, naj se vrše čajanke, lun-chL sestanki ali podobno v namen za j Razširitev našeaa tiska. Ob takih pribah, je priporočljivo nabirat za tiskovni sklad Slovenskega Glasa. ^mestno bi bilo, da se poroča o teh dogodkih v Slov. Glasu potom zastop n>ka ali donisnika. Da se ta kampanja čim uspešneiSe ^*viie je odbor sklenil nokloniti NA ~*RADE in objavljati ČASTEN SE-'NAM posameznikov, kakor organiza-c*)< kateri se bodo najbolj izkazali. Po vedati moramo tudi, da že na prvi poziv, so se odzvale naše organizacije v mestu in na deželi. Nas veseli, da tovariši v Pineyru so senam takoj pridružili, kakor enako iz Cordobe so nam obljubili takojšnjo pomoč. Tudi naša zavedna mladina je pripravljena sodelovati ramo ob rami za čim večji uspeh. V imenu odbora vsem najlepša hvala, ki ste se odzvali, enako upamo da bo mnogo tovarišic in tovarišev, ki se bodo odzvali našemu klicu. Naprošamo vse one. ki imajo kakšno nepriliko pri listu, da ga redno ne dobivajo, naj prvo poizkusijo pri poštnem uradu in če pa tam ni krivde, pišite na upravo lista C. Ramon Lista 5158, Capital Federal. Naročnikovi in oglaševalcem v mestu in okolici dajemo na znaje, da v najkrajšem času ;e bodo odprli uredniški in upravniški nrostori v gori omenjenih prostorih, kjer bodo tudi določene uradne ure. Nadalje pozivamo in naprošamo, da •ori obisku naših zastopnikov posebno pri tej kampanji, jim greste v vseh ozirih na roke. Tovariši in tovarišice, na delo za razširjenje našega Slovenskega Glasa. SPREMEMBA PRI UREDNIŠTVU "SLOVANSKEGA GLASA" Na eni svojih zadnjih sej je tiskovni odbor ‘Slovenskega Glasa sprejel ostavko, katero je podal naš dosedanji urednik tov. Josip Novinc. Ostavka je opravičena, ker je tov. Novinc že več časa zaposlen daleč na deželi in pri njegovi najboljši volji, mu je nemogoče sodelovati pri našem listu. Tiskovni odbor Slov. Glasa se najtoplejše zahvaljuje tov. Josipu Novincu za njegovo dosedanje delovanje, cakor tudi za prizadevanje in vzpodbudo pri združitvi naših glasil in organizacij. Tiskovni odbor sporazumno s Slovenskim Svetom je imenoval kot glavnega urednika Slovenskega Glasa tov. Siavkota Škola in sourednike tov. Staneta Baretto in tov. Mirkota Ščurk. Upamo, da bodo izvoljenim tovarišem naši sotrudniki šli na roko tudi v bodoče in jim pomagali pri izdajanju našega glasila "Slovenskega Glasa . Tiskovni Odbor “Slovenskega Glasa” ROSARIO NAGLA SMRT Rojak Franc Leskovec, star 46 lot, doma iz Črnega Vrha pri Idriji je dno 24. maja vstaal, da bi se odpravil na delo. Prižgal je cigareto, pograbil ga je kašelj, padel in ostal na mestu mrtev. Utrgala se mu je žila in izkrvavel je. Pokopan je bil na pokopališču v Villa Gr. Galvez, brez da bi ga spremljali k po-čihku sorodniki ali prijatelji. ZAHVALA IN POZDRAVI Ob priliki ko sov racava v našo drago domovino, si štejeva v prijetno dolzno3t, zahvaliti 3e članstvu Slovenskega Doma, katero nam je pripravilo tako lep poslovilen veečr v svojih prostorih dne 20. junija. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od naju, posebno pa tov. Kovaču, Škrbcu, Jekšetu, Earettu in Kurinčiču za njih prelepe in bodrilne besedo. Nikoli Vas ne bomo pozabili, dragi prijatelji, saj v Vaši družbi smo vžili marsikatero dobro urico. Posebna hvala pa pevskemu zboru Slovenskega Doma za prelep dar, zlato uro z začetnicami, katero so pevci poklonili Radotu Ličen. Še posebej se moramo zahvaliti našim najbližjim vaščanom in številnim prijateljem, kateri so nas spremili do ladje "Santa Fe" ter kljub neprijetnemu vremenu čakali, dokler je ista odpotovala, da so nam dali na ta način priliko, da smo ostali delj časa v njih družbi. Vsem prav vsem, srčna hvala. Tiste pa, katerim nisva mogla stisniti roke v pozdrav, prosimo naj potom Slovenskega Glasa sprejmejo našo najsrčnejše pozdrave. Naše pozdrave tudi celi jugoslovanski naselbini in celi slovanski družini. Zdra vo in skorajšnje nasvidenje v svobodni Domovini. Rado Ličen in Stanko Ličon ODBOR ZA KAMPANJO SLOVENSKEGA GLASA IŠČE SE Benediki Gomišček je prejel pismo od sestre v katerem ga ona naproša naj poizve za Kristino Peric poročeno Makovec, katera naj oiše na naslov: Roža Slejko - Ločnik 116 pri Gorici — Slovensko Primorje. Rrojafniea LEOPOLD MJ&AJ Avdn. FRANCISCO BEIRO 5380-84 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO Osrednji Jugoslovanski Svet PRIREDI POD POKROVITELJSTVOM POSLANIŠTVA FLRJ VELIKO PRIREDITEV V PROSLAVO ARGENTINSKEGA DRŽAVNEGA PRAZNIKA - 9 DE JULIO - dne 8. JULIJA ob 9 uri zvečer v dvorani "Rossini", ulica Cangailo 2535. —SPORED:— I. DEL: 1 fr a ne S t c h a r Stavbinski podjetnik Ram6n L. Falc6n G371 U. T. 64-3084 jugoslovanski zbor Slovenskega Sveta bo izvajal- Jugoslovansko in Argentinsko Himno, pod vodstvom pevovodje Josipa Samca in s spremljanjem orkestra. 2 Govor o pomenu argentinskega državnega praznika 9 DE JULIO, bo imel tov. Matej Bojanič, od Jugoslov. Centralnega Sveta. 3 Jugoslovanski zbor Slov. Sveta bo izvajal El Matrero (La Media Caha) od Filipa Boero, pod vodstvom pevovodje Jakoba Krebelj. 4. Slovnske pesmi bo izvajal zbor Slov. Sveta pod vodstvom pevo vodje Cirila Jekše. 5. Deklamacija, izvaja Vida Gomišček. II. DEL: 6 Mezzo-sopran Argentina Vera Leban bo zapela par pesmi iz svojega repertoarja. 7. Sopran Elica Daneu, bo izvajala pesmi iz svojega repertoarja. 8 "Jadransko Morje", deklamira N61ida Hlača. 9. Bariton Angel Hrovatin, spremljan po Samčevem orkestru, bo izvajal izbrane mednarodne pesmi. ČISTI DOBIČEK IE NAMENJEN I ZA OBNOVO JUGOSLAVIJE. PO KONČANEM SPOREDU SE BO VRŠ1I. PLES DO JUTRA PRI KATEREM BO SVIRAL KARAKTERISTIČEN ORKESTER JOSIPA SAMCA VSTOPNICE: Moški S 2.00 — Ženske S 1.00. OPOMBA: Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Vse Jugoslovane in prijatelje vljudno vabi ODBOR MOJEMU TATU V SLOVO PRI ODHODU V DOMOVINO 1 Odšel si, tata, v domovino, katero si vedno tako zelo ljubil kot more ljubiti le sin svojo mater. Vedno si trdil, da jo Jugoslavija tvoj največji ideal in da bo naša za-iužnjena Primorska nekega dno svobodna. In ko se )<=> to zgodilo, ti hrepenenje po domovini, po tvojem rojstnem kraju, ni več dalo miru; hotel si iti in si šel. Težko ti je bilo pustiti mene in mamo v tujini kot je bilo težko pred dvajsetimi leti zapustiti tvoje drage in oditi v neznani svet, a tvoj pogled v bodočnost je sedaj lepši in jasnejši kot je bil takrat ko si zapuščal rodno grudo, ožjo domovino Pirmorsko, ki jo ječala v sponah fašističnega suženjstva. Po dvajsetih letih borbe za obstanek in najsvetlejših idealov za veličino in svobodo našega naroda in domovine, si se vrnil v deželo tvojih sanj in tvojega hreoonenja. Hotel si za vsako ceno, četudi samo *a hip, -en enkrat videti tvoi rojstni kraj, tvojo domovino, ki vsa lepa kot še nikoli žari v sv 3 o nem soncu. Tvoja domovina pa je tudi moja domovina; tvoj rojstni kraj je tudi moj, saj ga iz tvojega pripovedovanja natančno poznam, čeprav nisem bil nikoli tam. Rodil sem se v tujini, a si me vzgojil kot bi se rodil na domači zemlji. Naučil si me slovenske govorice ter poskrbel, da sem ne v Slovenski šoli naučil čitanja in pisanja. Četudi sem po rojstvu Argentinec ter spoštujem in cenim deželo, ki je dala zavetišča, dela m kruha mojim staršem, sem po krvi in dunu Slovenec. Tako si me vzgajal ti in tak som postal. Vrnil si se dragi tata v domovino s ponosom in zavestjo v srcu, da si ii bil vedno zvest in da si poleg vsakdanje borbe za kruh napravil vse kar je bilo v tvoji moči za nje ča'st in ugled. Morda so drugi v tem pogledu napravili več kot si ti, a če ro vsi slovenski starši vzgojili svoje otroke kot si ti mene ter jim poleg izobrazbo v jeziku de-žeel v kateri živimo poskrbeli za ohranitev | tudi materine govorice, čitanja in pisanja, si ti napravil popolnoma svojo dolžnost. Ce bom kdaj stopil na očetna rodna tla, kakor upam, ne bo zame ničesar nepoznanega. Tebi dragi tata pa želim iz vsega srca, da bi našel v osvobojeni domovini vse kar ti je bilo v tvoijh mladih letih ukradeno-In ukradeno ti je bilo vse, ker ti je bila ukradena svoboda, slovenska pesem in eto-vorica. Vse to so naši vrli borci, posebno mladina, s krvj6 in velikanskimi žrtvami priborili nazaj, katero si kot sem ti bil pred odhodom naročil, tudi v mojem imenu pozdravil. Naj živi hrabra in zavedna slovenska mladina na braniku domovine kjerkoli se nahaja, doma ali v tujini. Boris Ličen Gener Veličastno je slovenska naselbina v Buenos Airesu sprejela v svojo sredo polnomočnega ministra F. L. R. Jugoslavije generalmajorja Franceta Pirca, kateremu je Slovenski Svet priredil lep sprejemni večer v nedeljo 22. junija v prostorih G.P.D.S., ki bo vsem ostal v trajnem spominu. Slovenski Svet je za to priliko preskrbel, da so organizacije Katere predstavlja, dale tudi za ta dan svoje najboljše točke za spored, ki je bil v vseh ozirih prav dobro podan, če računamo na kratek čas, ki je bil na razoolago za pripravo. Prostori so bili primerno okrašeni, kjer so stale lepo obložene mize z rožnim pecivom in pijačo. Toda vsak ni imel sreče, udobno sedeti pri^ mizah, kaiti ljudstva je bilo veliko več kot sedežev, očividno daje bila udeležba veliko večja, kot so jo prireditelji pričakovali. Nekaj po napovedani uri je dospel gen. Franc6 Pirc v spremstvu dveh odbornikov Slov. Sveta, ki ga 'e nestrpna množica pozdravila' z burnimi aplavzi. Ob vhodu mu je mala Olga Čotar podarila krasen šopek rudečin nagelj nov. ter ga v lepi poeziji pozdravila. Ozadje mize, za katero je bil povabljen general, je bilo okrašeno z jugoslovansko, slovensko in argentinsko zastavo. Zraven niego so posedli predsednik in tajnik Slov. Sveta, ter ure'« nik Slovenskega Glasa. Dalje tajnik j poslaništva Dalibor Jakaša in trgovski ataše Karlo Žagar s svojima soprogama, predsednik in glavni tajnik Jugoslovanskega Centralnega Sveta, Hude MikuUčič in Peter Zanetič ter predsedniki oziroma predstavniki vseh naših organizacij. V imenu Slovenskega Sveta je pozdravil našega gosta predsednik istega, tvariš Semolič, ki je dejal " Generalmajor Francž Pirc! V imenu Slovenskega Sveta, to je v imenu vseh organizacij slovenske naselbine katere Slovenski Svet predstavlja, v imenu Slovencev kateri te j naše organizacije podpirajo in čutijo ■ enako z nami tisto veliko ljubezen do naše domovine, pozdravljam Vas kot polnomočnega predstavnika ncšib ljudskih oblasU katerega nam je poslal naš največji in najboljši sin Nove Jugoslavije — Maršal Tito! Slovenski Svet je pričel delovati na pobudo naših zavednih in požrtvovalnih društvenikov, ki so vestno tolmačili želje in voljo naše organizirane slovenske naselbine, ki je tekom borbe zbirala pomoč za naše hrabre partizanske borce in potrebne brate in sestre v domovini. Slovenski Svet pa je tudi deloval za to, da po zgledu naših bratov v domovini, združi v naši naselbini vse zdrave, vse zavedne in iskrene rodoljube v eno samo, trdno povezano in enotno skupnost, katera naj bi po svojih najboljših močeh nudila svojo moralno in materialno pomoč naši izmučeni, razrušeni, izkrvaveli domovini, naši novi Jugoslaviji, katera se je tako junaško berila pod vodstvom prvega in najslavnejšega partizanskega vojskovodje — Maršala Tita! Naloga, katero si je postavil Slovenski Svet, pa je bila tudi ta: da ustvari v naši slovenski naselbini potrebno slogo in bratstvo v katerih na) se zrcali tista edinost, to je tista trdna podlaga na kateri bo slonelo vse naše bodoče skupno delovanje dosego tistega napredka v naši naselbini, katerega zahtevajo od nas današnji resni časi, naša mladina in tudi vera v naše boljše življenje tu v tej gostoljubni republiki Argentini, predvsem pa vera v veliko bodočnost naše domovine Federativne Ljudske Republike Jugoslavije! Naše delovanje teži za sledečimi cilji, kateri se lahko izrečejo s tremi samimi besedami: Bratstvo; sloga; edinost! To pa bomo dosegli ako oomo vsi skupno delovali z iskreno bratsko ljubeznijo in na podlagi prave ljudske demokracije, to je ako bomo vsi ki smo iz naroda delali za narod! Delati pa moramo za naš slovenski, za jugoslovanske in slovanske narode in za bratstvo med vsemi svobodoljubnimi narodi svetd! Slovenski Svet je vestno vršil svojo nalogo in v kratkem se bo izpolnila želja' naše naselbine katera 'e bila iz ki ga slovenski narod pošilja v vale vrste. Ob današnji priliki vam izrazim priznanje za skupne prireditve, ki so se vršile za pomoč in polagam vam na srce, da tudi v naprej doprinesete pomoč za vaše brate. Nisem domišljav, da bi od vas mnogo zahteval, ampak vsako vaše delo je moralni kapital, ker vem, da imate mnogo zavesti v delovanju. Skušajte delati, da bo pomoč čim večja. Čuvajte slogo, družite se v Slovenskem Svetu in družite se pod O. J. S. v eno močno organizacijo v Argentini. V tem delu vam želim mnogo uspehov! Ko so ponehali aplavzi, s katerimi so vsi navzoči odobravali lepe in pomenljive besede ministra Pirca, je spregovoril kratke a zelo pomembne besede tudi tajnik poslaništva Jakaša, ki je v glavnem povdaril na tesnejšo sodelovanje jugoslovanskih priseljen- < zelja1 nase naseitmit? auuciuvunjc ražena na Konvenciji Slovenskih dru- ceVi da bomo v večji meri koristili nas štev to je imeli bomo eno samo močno organizacijo slovenske naselbine,, ki bo strnjeno delovala v naši enotni jugoslovanski naselbini! Živela nova Jugoslavija! Živela Republika Argentina! In živel naš gost, polnomočni minister Generalmajor Francš Pirc! Nato se je generalmajor Pirc zaliva- i . i _ -__ . m« m! * v —\ i > noi 1 '7 /'"'f domovini. Zaključil je svoj govor ta: kole: "Naj bodo ponosni Slovenci in Slovenija, da je dala take borce, kot je naš skupni minister Pirc! Slovenci in Slovenke! Ne dajte niti enega Slovenca ni ene poštene Slovenke sovražniku!" Besede tov. Jakaša so bile sprejete —j •' _ \ — —---------- ' lil v kratkem govoru v slovenščini, za j z burnimi aplavzi, sprejem. Dejal je: / I Takoj nato je prišel spored, z nasto- Dragi Slovenci in Slovenke! 1 pom možkega zbora, katerega je vodil Pozdravljam Slovenski Svet, kot vr- tovariš Krebelj. Zapel je “Morje Adri-hovno vodstvo slovenske naselbine v ( jansko", nato pa je mešan zbor zapel Argentini. Preko Slovensksaa Sveta "Tj boj" pozdravljam vse Slovence sirom Ar-aentine. Iskreno se vam zahvalim za današnji sprejem. Mene ne poznate ali videli bodete v meni prijatelja, kakor ste naučeni, pripravljenega za vsako pomoč. Oduševljeno pozdravljam besede Pod vodstvom tovariša Samca je isti zbor apel dve partizanski in sicer "U-bežniki' in "Partizansko koračnico". Deklamacija, "Slovenska mladina v Argentini našemu Poslaniku generalu Pircu", ki jo je izvajala Cvetka Fon, je zadovoljila občinstvo, kajti večkrat ie vjausevijenu .— ---- predsednika Slovenskega Sveta. Vi-! bila prekinjena z aplavzi. Poezija ie dim, da med vami zori ideja skupnosti j bila zložena gen. Pircu nad čast in jo in jo pozdravljam. Delajte tako, da i objavljamo v Mlad. glasu, ker je res nobeden pošten Slovenec ali Slovenka nekaj umetniškega. Hrovatin Angel ne bo več v bodoče ven iz v iših vrst. Vsi pošteni Slovenci morajo v organizacije za izvršiti našedelo, kakor ga vrši narod v domovini. Naj ne bo kaljena sloga med vami; da ne bo med vami škodljivih ljudi, ker zanje ni mesta in paziti morate, da se taki elementi ne pojavijo med vami. Sem tolmač slovenskega naroda in vam na srce polaaam, da zberete skupaj vse poštene Slovence, vse one, ki pošteno živijo za svoj narod v domovini. Dolgo bi moral govoriti, da bi razodel vse kar čutim. V meni boste našli prijatelja, svetovalca in sodelovalca, nas je ta večer ponovno razveselil s svojim nastopom. Zapel nam je dobro poznano pesem "Mornar” ter argentinsko 'V.Por guž temblar, si calma esta la mar?". Obe pesmi je zapel tako umetniško, da ni bilo navdušenemu oloskanju kar konca. Zato se je pozneje tudi izvajalo dve njegovi pesmi na ploščah, in kar prijetno je donel nje-aov lep baritonski glas v pesmi ' Gor čez Izaro" in v dalmatinski ''Mornarska". Tudi mala plesalka Lidija Gabrovec ni izostala ta večer. Svoj "Bolero" ter "Poroka in krst" je kot vedno lepo zaplesala. Poslednjo ie izvajal NEK Al KAR NI NA MESTU! Prav lepo je bilo, da se je slovenska naselbina spomnila na moža, kakor je novi poslanik generalmajor France Pirc in aa povabila v svoja siedo, ter mu priredila spreiemni večer, kakor se spodobi človeku, ki je vsega spoštovanja vreden, in vsak resničen rodoljub, ki je imel priliko stisniti mu roko je občutil, da ima pred seboj moža, ki ima ogromne zasluge za našo domovino. Lepo je biti v takih slučajih vesel in zadovoljen, in kdo bi ne bil, saj smo imeli med nami pravega predstavnika naših ljudskih oblasti in naše domovine. Toda tudi veselje mora imeti svojo mero, če je pretirano postane ne'.r-šečno in zoprno, slednjič zbuja ogorčenje in vsakovrstne komentarje. Gos s Jui Slo Ud Za Za Za Za Za Za Za No J Bilo je seveda samo par takih slučajev, kar je prava sreča, sicer bi skvarili večer. —Živjo!— sem, —Zivjo!— tja, —Živio!— ta, —Živio!— oni, —Mi smo se borili!-— itd. Potem pa ko pc-aledaš tisteaa tako navdušenega i doljuba takoj se ti zresni obraz. Spoznaš da tega človeka nisi videl nikoli v nobeni naši organizaciji, in če slučajno je, veš, da je iz aole sebičnosti, in kdo ve koliko truda je stalo čreden si ga izprosil peso za pomoč domovini. Patriotizem mora biti v srcu in ne samo na jeziku. Kdor misli da je po-trijot naj to pokaže z delom, saj ga je v naših organizacijah za vse zadosti —k. 1 . s petjem v slovenskem jeziku. Na ki* virjujo je spremljala mala Rožica Mctf rič. Vse njene točke so tudi žele buf| no odobravanje. Recitacijski pii#1 "Sava, Drava, Soča in Volga', ki jor zložila učiteljica Bajtova smo že ve-krat videli na naših odrih, toda vedn5 zadovolji gledalca njena globoko z°' mišljena vsebina. Čeprav je bila stavljena za tisto dobo, ko so hitleri5' ve tolpe teptale slovanska tla, je njs<1 konec zelo aktualen, ker prikerafl® skupnost slovanskih narodov. Res#® jo je tov. Pečenko. Recitacija je tu® sedaj žela veliko odobravanje. No*' se je predstavila Neli Hlaaa z desl* macijo "Nepozbljeni moj dom". j e spretna deklamatorka, toda v serij5 mentalnih poezijah se bolj uživi, že.' jo tudi ploskanje. Mali Nestor škof i* zaigral na vijolin lepe znane pestf zbrane v "Slovenskih biserih ’, kat#* ga je na klavir spremljala Rozi-" Marvič. Mlada umetnika sta pokazal kako dobro umevata našo slovenj lepo pesem. V zadnji točki progasta nastopili v duetu dve stari n pevki Štefanija Medvešček in D°r' Groser s pesmijo "Smo Slovenke Prav lepo se je čula priprosta slove-ska pesem, ki je bila tako priprosto naravno 1oda prav dobro in ne prej rano zapeta dvoglasno. Pevici sta cd strani občinstva odobravajoče P1 skanje. Po končnem sporeu je predsedfl Jugoslovanskega Centralnega SvjJ spregovoril nekaj navdušenih bes®' v katerih je posebno povdaril o pot;: bi pomoči pri obnovi naše domoviP®, Da je spored popolnoma zadovo* navzoče, je bil k temu dokaz pezorrv in aplavzi, katerih je bila dele® , vsaka točka sporeda. Tudi naš odl$ gost je bil ginjen, kajti ni pričakaj kakor je sam povedri v svojem P novnem govoru, da smo Slovenci o'« nili v tujini toliko narodne zavesti "Kar ste danes pokazali", — je kel — "niste napravili v čast rfVf osebi, temveč na čast našemu ljub« nemu maršalu Titu, in nasi domov' Skrbel bom, da bom ustregej v3»j težnjam ter bom v vseh slučajih prijatelj in svetovalec. Mi smo njegove iskrene besede sp'*, jeli z aplavzi. Saj se je menda Pr'' zgodilo odkar obstoja slovenska n. selbina, da je predstavnik jucjoslo^ skih narodov na tako priprost n^c\ brez nikakih formalnosti stopil^ ® maso rojakov v tujini ter se z nl». prav po domače pogovoril. Mendfl 1 tudi prvi poslanik, ki je pravilno oc^ kulturno delo naših organizacij. V fl! govih besedah je bilo priznanje izraženo. Povedal nam je tudi, kar mogoče še sami nismo zavedali, naši kulturni nastopi niso omejeni na slovensko kulturo, temveč, da Se vsaki pesmi ali deklamaciji g\oo° zajeto jugoslovanstvo in siovan-zavest. Po končanem sporedu se je gene^ major Pirc še dolgo časa pomudil ^' nami, ter vsakemu prijatelisko stis-’"-roko in za vsakega imel primerI_ besedo. Naši pevci se zbrali in f peli več znanih’ pesmi. In ker je '3e't major Pirc ljubitelj našeaa petja.^ se mogel vzdržati_ približal se je n<3'’‘ pevcem in z njimi tudi zapal. je odpeljal. Bilo je že osma ura. M' nami je bil dobre tri ure, nam Pa ' se te ure zdele jako kratk~ . Glas Propietario: CONSEJO ESLOVENO POSLOVILNA VEČERJA V SLOVENSKEM DOMU ROJAKOM, KI SO SE VRNILI V DOMOVINO 20. junija se je v prostorih Slovenskega prišel v Argentino pred 17 leti, ko je še kot 1 Doma vršila leap domača poslovilna veečr- i 17 letni mladenič takoj pristopil k lakratne- j ja našim rojakom R-adotu Ličenu in Stanko- i mu pevskemu zboru, katerega je vodil tov. | tu Ličen, ki sta se vrnila preteklo soboto v j Ciril Jekše. V imenu pevcev Slov. Doma je ' svoj rojstni kraj, v našo lepo Primorsko- j nato izročil Radotu v spomin lepo zlato uro Director: LADISLAO ŠKOF Administrador: METOD KRALJ Gno , PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA ..spodarsko Podporno Dništvo Slovencev v V. Devoto: Simbr6n 5148. U. T. 64-1609. rj11, Cankar”: Ramallo 4962 .. , . , Saavedra. Jud! r 0der: Coronel Ramon Lista 6158. U. T. 50-5502. toslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2: * . 1 v Ljudski Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1701. “'ovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667. ruzenje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Av Fr. Beir6 4916, T. A. 50 - 5591 ZASTOPNIKI: Za *n okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Kosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lapos y Horoueta. Za V°im° ^Te^ro in okolico: Golobič Marko. Za clh!irflza^a ‘n T,Tpel'ley tfr okolico: Luis Furlan - Cnel. Flore«, Za ^abalhto: Marija Klarič — Josč Bonifacio 663, Buenos Aires ZQ u61-03 ln Tr°Pezon: Ivžn Hrovat — Lisandro Medina 1386. ’ Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectiticaci6n Laranaga 2235. * a Paternalu: Matevž Simčič — Wames 2101, Buenos Aires. V. Calzadn. Aires, 5 de Julio de 1947 No. 20 Društveni prostori so bili lepo okrašeni in mize so bile lepo opremljene Pri glavni mizi so sedeli najbližji vaščani, odborniki in na častnom mestu odhajajoči rojaki in z začetnicami. Rado se je zahvalil nad pažnjo katero r.o mu člani in pevci Slov, Doma izkazali ob prilik ko se vrača v domovino, in ;e ginjen tega starosta naših pevovodij in star voditelj in J zagotovil, da ne bo nikoli pozabil član Slovenskega doma Ciril Jekše in j veečra, kakor tudi ne bo pozabil svojega ravnotako vsem znani naš javni delavec ! delovanja v zboru Andrej Škrbec. Mnogo rojakov je prišlo na j Po končani večerji so se s prav leoimi or: rv n* ,3t I#5 JI* L j 'fi ■i i ;eit nif 3901 at® ni?; tiS?1 .en’ i i' ge’: f .a«1 iv? )l1 JE TISTA, KI SI JO JE ZAČRTALA NA SVOJEM ^ K’;or je bilo javljeno se je vršil Prvi Kongres Jugoslovanske Mladir.3 v publiki Argentini, katerega je sklicala Federacija Jugosl. Mladine. Bil je eden zadnjih Kongresov naših organizacij v izseljeništvu, izmed raznih, ki so tekom tega leta vršili, ju mladinski Kongres je bil zelo važnega pomena ne samo za našo ^slovansko naselbino, temveč tudi za splošno slovansko bodoče delova-slo" kongrosu se j® na®a mladina sporazumela in sklenila skupno in £inT° delovati na vseh poljih. Obenem je bila tudi izražena želja, da se proi doseže skupnost vse slovanske mladine, ml H-6 na konvenciji slovenskih društev smo slišali glas naše slovenske Što ^ *9 *zraz^a željo P° skupnosti in zahtevala združitev naših dru- veJ' Pledlog mladine na Konver.cji je bil: Mladina ne sme in tudi ne želi za vzr°ke, vsled katerih se niso naša društva že davno združila. Med šilj1”1* mladinskimi odseki ne gojimo mržnje in zato zahtevamo združitev na-aruštev. Ako te združitve ne dosežemo, mladina bo šla svojo pot — Zctruzena. ftcj <“ePrav nismo svoj.ečasr.o posvečali velike paznosti naši mladini, se te Pora ^anes zavedamo. Naša bodočnost je v mladini in zato danes skušamo VnQti r.aše storjene napake. Ponosni smopa, da se je naša mladina sama VQala kje je nje mesto. Del ^sta.r,aovili so se v naših društvih mladinski odseki, ki so hitro rastli. °Vanje je segalo že daleč in okoliščine so zahtevale ustanovitev močne 9os!ovanske Mladinske Federacije. Pivim Mladinskim Kongresom smo pa dosegli pravo združitev vse *av° m^ac^ne‘ Prehajamo torej v novo dobo v kateri bo tudi naša mladina s s v? junaške mladine r.ove Jugoslavije. Naše mladinske vrste se širijo Vešimi in požrtvovalnimi močmi in sadovi dela bodo doprinesli koristi vse* našim organizacijam in naselbini na splošno. . ■ Skupina rojakov pri poslovilni večerji rojakom, ki so odšli v domovino to večerjo z namenom, da se poslovi od sovaščanov in prijateljev kakor tudi so se ta dan zbrali vsi stari pevci Slov, Doma, da se poslovijo in še enkrat v dobrem razpoloženju razgovorijo z odhajajočim tovarišem dolgoletnim pevcem Radom. Zenske Slov. Doma so se prav potrudile in so pripravile okusno domačo večerjo in tudi ni manjkala domača potica in torta z lepimi besedami namenjenimi odhajajočemu članu in pevcu. Predno se je začelo streči večerjo je tov. Franc Kovač imel prav izbran in ganljiv poslovilni govor, ki je res ganil ne samo odhajajočega dolgoletnega tovariša in pevca Radota, pač pa vse prisotne. Tov, Kovač je z pravimi izrazi povedal skoraj bi rekli vse delovanje pevca Radota cdkar je besedami poslovil od odhajajočih rojakov in vaščanov tov. Andrej Škrbec. Pevovodja Jekše je tudi z lepimi besedami orisal delovanje našega petja v tujini in naroči). Radotu naj pove v domovini kako delujemo v tujini na prosvetnem polju in kako gojimo našo lepo slovensko pesem. Ciril se je tudi spomnil na pok, pevovodjo Trebšeta, in omenil z velikim spoštovanjem, da mesto katero zavzema pri mizi, bi moralo pripadati pok. Trebšetu, ki je tako prerano zapustil našo pevsko družino- Poleg omenjenih rojakov sta spregovorila še prav pomembne besede tov. Stanislav Baretto in tov. Franc Kurinčič. Tudi pevci in pevke so dali duska svoj.m čustvom in zapeli lepe naše domače pesmi v slovo svojemu tovarišu, j k sklepov mladinskega Kongresa je razvidno česa si želi naša mladina ^ CGI je pripravljena storiti. Želijo kulturno napredovati, zahtevajo tečaje, in ?e naučijo našega jezika in seznaniti se z našo literaturo. Mladina nastopa c eWamira Grekorčičeve pesmi in danes želi tudi razumeti kaj naš pesnik je v svojih verzih: hoče se seznaniti s Cankarjevimi deli ter jih čitati v *** ki nam jih je on pisal. Do^anost je naša, da mladini priskočimo na tn°c in ji pomagamo kolikor je v naših močeh. ^ Mladina zahteva tudi športa. "Zdrav duh v zdravem telsu" je bilo že od iti ! ®es^° naših telovadcev. Tudi pri tem moramo podpirati našo mladino NAŠI ZBORI POSPEŠILI KORAK ZDRUŽITVE Dne 18. junija so imeli naši zbori sestanek na katerem so enoglasno sklenili združiti posamezne zbore v en aam pevski zbor, ki bo v naprej nastopal pod imenom Slovenskega j Sveta. Vsa čast našim zavednim pevcem! H0 navduševati. Napačno je, da mislimo kako bomo zidali veliko dvora-Za . ^ Pr* tem ne mislili na mladino in ji preskrbeli potrebnih prostorov 9°jitev športa. j k Klepov je tudi razvidno, da bo naša mladina ustanovila pevske zbore °dd ?°}°tične odseke. To je tudi nujno potrebno in ko se to doseže se bodo b j naši stari pevci, ki že nad 20 let nastopajo po naših odrih in veseli 0 naši stari igralci, ko bodo oni gledali nastope naših novih diletantov. te ^ v k° pa naša mladina dospela do ciljev, ni to odvisno le od mladino, *e to odv'f'no tudi od nas vseh. Mi moramo vzpodbujati, pomagati in bo Qti mladega roda, da izvrši načrt, katerega si je zarisal in vse kar nQsa mladina dosegla bo le nam v ponos. 2aključku Prvega Mladinskega Kongresa želimo zavedni jugoslovanski yg ^lni naivečje uspehe na vseh poljih in njih klic naj dobi odmev pri mladini 1 slovanskih narodnosti. ZAHVALA Zahvalimo se tov. E Lavrenčič za darovane 3 steklenice likerja ob priliki luncha v čast gen. maj. Pircu, Enako se zahvaljujemo vsem požrtvovalnim članicam za darovane torte in razno pecivo. Zahvaljujemo se tudi našim članicam za njihov trud, ki so vse potrebno za "lunch" pripravile. t!': IS £&, PRIREDITEV 3. AVGUSTA Prireditev katero smo javili v zadnji Števil Iti. da se vrši dne 3 avgusta v armenski dvorani se bo vršila v imenu Slovenskega Sveta v znamenju našo skupnosti Slov. Svet IZ U. S. J. — SLOVENSKI ODBOR Za obnovo L. F. R. Jugoslavije V mesecu juniju seje pričela kampanja za rekonstrukcijo nove Jugoslavija. V ta namen je Slov. odbor oraganiziral več ožjih sestankov in dn* 2«. VI. Ilr*i sestanek vseh aktivistov, kjer je bil med rugim obrazložen načrt kako imamo vršiti delo v tej kampanji. Slov. odbor skupno z vsemi aktivisti si je nadel nalogo da do konca tekočega leta zbore vsoto $ 40-000. Razume se, da to ni prav lahko, toda tudi ne nemogoče, zato moramo pred vsem vsaj na kratko spomniti se na junaštvo in na žrtve našega naroda in videli bomo, da mi mnogo dolgujemo naši domovini. Kar Emo dali do danes ni zdale. Govorili so in še govore o Qiktaturi, ki vlada v Jugoslaviji, raznih koncentracijskih taboriščih in še o mnogih drugih izmišljotinah, ild. Nihče °d teh plačancev pa ni govoril o težavah, o delovnih naporih s katerimi Pristopa na milijone delavcev k obno- vi in se bori z začetnimi težavami, ki E0 nujne pri mladi državi, katera je . Pravkar izšla iz vojne. Nekaj lahkovernih ljudi je nasedlo Pretkani propagandi in so odšli iz svoje domače zemlje najprej v Gcri-co, odkoder so jih napotili v razne italijanske kraje z obljubo, da jih čaka delo v Ameriki in drugih prekomorskih gunstvo. Te dni se je ves lazočaran vrnil v Kanal iz Salerna in pripovedoval, kako se mu je v Italiji godilo. Tujina je mačeha in nam kot Slovanom se je še prav posebej slabo godilo, ker so imeli Italijani iz Istre povsod prednost. Ljudstvo pa je vse brez razlike sovražilo in nas napadalo, češ da smo malopridneži, ki smo zapustili svoj dom in svojo rodno zemljo. O kakih izselitvah v Ameriko in Argentinijo ni bilo govora. Ko smo vse zapravili, kar smo prinesli s seboj, smo se tako rekoč bosi vrnili v svoj rojstni kraj. Siti smo tujine in v kratkem času nas je spametovalo. Taboriščnega življenja si ne želimo več in gan iti drugim ne privoščimo. Tudi sestra in svak Mirka Žnidaršiča z otroci so se vrnili domov. Te dni se je vrnila tudi družina iz Ročinja, ki je nasedla lažni propagandi. Mnogo je tudi takih ljudi, ki so se že nedavno tega vrnili domov, in so že obdelali polja, ki so ostala nedotaknje- krajih. Med temi ubežniki ?e bil tudi j na. Vsi, ki so poskusili grenki kruh tu-Znidaršič Mirko iz Kanala, ki je zapu- jine, ne bodo več nasedli plačancem stil svoj dom in šel iskat ■••reče v be-! in agentom imperializma. Delegacija albanskih demokratičnih žena Ljubljano< 7. jun. — Včeraj zveče*' Je prišla v Ljubljano delegacija Zveze albanskih žena, ki so na povabilo CO AF2 v ''Tednu matere in otroka"'obiskale našo državo. V sredo so si v Beogradu ogledale ^ržavno šolo za babice, porodnišnico lr> otročje dnevno zavetišče "7. julij”, ki so ga otvorili v okviru otroškega ledna. Albanske žene so obiskale tudi doma invalidskih žena "Vukica Mitrovič" in Novi Sad, kjer so si ogledaie tovarno "Sonje Marinkovič”, pionirsko razstavo, otroške jasli in dnevna zavetišča. V Zagrebu so si tudi ogledale več otroških ustanov, šolo za vzgo- am jitelje v dečjih domovih in velesejem. V Sloveniji bodo ostale tri dni. Ogledale si godo tekstilno tovarno “Jugo-bruno" v Kranju, kmečko gospodinjsko VESTI IZ PRIMORSKE PROTESTNA STAVKA V NABREŽINI Dne 4 junija je bila v Nabrežini od 10. ure do pol 11 protestna stavka zaradi zasedbe prosorov, kjer imajo svoje sedeže organizacije iz Nabrežine in nabrežinskega okraja. Stavka je bila popolna. S tem je judstvo ponovno izrazilo svoje ogorčenje in odločenost, da ne bo umaknilo svojih organizacij iz prostorov, ki jih zakonito poseduje. Ljudstvo je poslalo številne protestne resolucije. Guvernerju iz Tržiča, ki je prišel v Nabrežino, so zastopniki SIAU in KP izročili pismo z navedbami, s katerimi ae izpričuje protiupravnost zaplembe, saj ima najemnik, Komunistična partija, redno najemno pogodbo z lastnikom stavbe. Po kazalo so je, da je bil guverner slabo informiron glede nekaterih stvari. Dejal je, da ni on izdal ukrepa o zaplembi temveč nekdo drugi iz Tržiča, in da bo zadevo raziskal. Dne 5. junija popoldan pa je prišla v Nabrežino civilna polocija iz Tržiča in z orožjem v rokah prisilila tovariše izprazniti prostore demokratičnih organizacij. Policija je prostore zapečatila poslopje pa zastražila Ljudstvo je prihitelo iz vseh okoliških vasi v Nabrežino in pričelo protestirati proti nezakonitemu postopanju Zavezniške vojaške uprave. Ker ni mogla policija razgnati manifestantov je bil ranjen. Z vseh strani prihajajo protestna pisma proti zapečatenju prostorov na&reži'i-skih protifašističnih organizacij. STAVKA PULJSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Množice delovnega ljudstva v Pulju bo nadaljevale z velikimi demonstracijami proti politiki Zavezniške vojaške uprave. Nad 10.000 ljudi je odkorakalo pred palačo Vojaške uprave in zahtevalo odgovor na avoje zohtove, predložene dne 28. maja. Množica pa je predrla policijske kordone in zahtevala, da sprejme predstavnik Zavezniške vojaške uprave njeno deelgacijo. Ko je prišlo osmih dneh na njeno staro mesto, na Sv. Goro. Z odstranitvijo svetogorske podoke Matere božje se skuša izvajati dejanski pritisk na slovensko katoliško javnost in ustvarili med vernim slovenskim ljudstvom sovražno razpoloženje proti novi Jugoslaviji, v katere področje spada Sv. Gora v smislu nti-ve razmejitvene črte. Spričo tega dejstva ]e popolnoma jasno, kdo je ''ukradel" svetog irsko podobo. Zločin ima izrazito politično ozadje. Vse ljudstvo ta manever ss vetogorsko podobo odločno obsoja. DRUGI FIZKULTURNI ZLET V AJDOVŠČINI V Ajdovščini se Je zbrala mladina gori-škega okraja na svoj drugi fizkulturni zlet. Pri nastopu so sodelovali mladinci in mladinke onih krajev, ki bodo priključeni Jugoslaviji. Izkazala' se je tudi močna skupina goriškega predela cone A. Popoldanskega nastopa fizkultumikov so je udeležilo večtisočglava množica. Še dolgo v noč se je razlegalo po ajdovskih ulicah veselo petje. Ljudstvo je bilo veselo spričo odličnega uspeha fizkulturnega zlota. OBNOVA NA TOLMINSKEM Tolminski okraj je še lani izpeljal viičia obnovitvena dela. Obnovljeno je bilo i>o.l-jetje lesne industrije v Klavšah. Letos bo lesno podjetje izdelovalo samo stavbno pohištvo za obnovitvena dela. Izdelovali se bodo podi, vrata in okna. Tudi bo podjetje pričelo z izdelavo tipiziranega pohištva iz trdega lesa. Nadalje bodo uredili na Poljubin-skem polju mehanično in čevljarsko delavnico. Tolminski okraj se industrializira, delovnemu ljudstvu ne bo manjkalo zapo-:litv8. TATVINE UNRE PRED SODIŠČEM Dne 9. junija1 je bila v Trstu sodna razprava pred Višjim zavezniškim vojaškim sodiščem proti članom civilne policije in železničarjem, ki so lani v avgustu odprli na aa-brežinski železniški postaji žeelzniški voz z (Jnrinim sladkorjem in si ga prisvojili 160 sporočilo, da ni mogoče dati odgovora, ker solo V Pulcah, gradnjo hidrocentrale j predstojni častnik odsoten, Je množica I *roc. Za enkrat sedi na zatozni klopi pet v Mostah, okrevališče v Martuljku, gradnjo Litostroja in kmečko obdelo- iala Zavezniška vojaška uprava pozitivne fa odgovora na zahteve puljskega ljudstvu. valno zadrugo Vrbje pri Žalcu. V nedeljo dopoldne pa bodo v Ljubljani prisostvovale pionirski paradi. Albanske žene so navdušene nad tem, kar so videle pri nas. Rekle so, da so o Jugoslaviji slišale in čitals že mnogo, toda to, kar so videle, je veliko več. rMa.220 R4 173 JU175 8ELGRADE 17 12 NFT 'fCHA v HOMA Ot Ml NLT C0MS1CN COORDINAPORA BUEN0SA1 8ES 6R0VN AIM1«AWIE 670' SEJTA POŠILJKA so 5ANDUKA PRISPELI PREKO ALEKSANDRIJE < , NE0STECEN0 SPLIT 1947 JW 13 M l3 , 2< S ■lUGOCRO S. Brzojav, ki javlja, da je prispelo v Split 90 zabojev poslanih potom Koordi nacijskega Odbora za Pomoč Jugoslaviji. Blago je dospelo v dobrem stanju. TRGOVINA JESTVIN "JUGOSLOVANSKA ZVEZDA" Močnih Ivan SARACHAGA 4800 U. T. 67-6988 F. HRADILAK * FIAMBRERIA — Puesto N’ 8 Mercado "LAS MAGDALENAS” Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990 krenila na trg zato, kjer je bila proglašena j »tražnikov, šest železničarjev ter en civilist, splošna stavka, ki bo trajala, dokler ne bo B’vši policist Sanica je potrdil svojo ovadbo. DEMOKRATIČNA ORGANIZACIJA TRŽAŠKIH VSEUČILISČNIKOV Skupina italijanskih in slovenskih vseuči-liščnikov je ustanovila tržaško federacijo, ki povezuje dijake, vpisane na tržaškem vseučilišču. Člani te federacije so lahko slušatelji tujih univerz, ki stalno bivajo v Trstu. Med drugim hoče tržaška vseučiliška federacija izboljšati položaj na tržaški univerzi nn urediti težko socialno stanje njenih slušateljev. Hkrati bo zahtevala ustnovitev stolice Z3 slovenski jezik. Tržaška federacija vseučili-ške mladine bo pristopila k Mednarodni študentski zvezi, demokratični organizaciji, ki predstavlja dijaško mladino vsega sveta in m ki bo vodila borbo za mir in demokracijo v svetu, zlasti za demokratizacijo šole tor univerz«. MNOŽIČNI ZBOROVSKI NASTOP NA OPČINAH V nedeljo 8. junija je bil na Opčinah množični iborovski nastop, ki se je pretvoril v splošno ljudsko slavje »er prisrčno manifestacijo slovensko-ltalijanskega bratstva. Pro-gratn, ki so ga pričeli z Venturinijevo "Zdravico" je bil v celoti izveden. V svojih govorih sta tov. Furlan v italijanščini in tov. Pahor v slovenščini pozdravila vse goste in zbrano množico, predvsem pa zastopnike Italijanskega Kulturnega centra in Slovensko-rali koncert. MANEVEH S SVETOGORSKO PODOBO V sboto 7. junija so v zgodnjih jutranjih urah "odnesli neznanci" iz goričke stolnice podobo svetogorske Marije, ki bi jo morali prenesti v nedeljo v Solkan in od tam po s katero je lani nekaj dni po izvršeni tatvini orijavil svojim predstojnikom to škandalozno krajo. Izpovedal je, da so mu stražni: ob- jubljali delež pri tatvini, če bo molčal. Zna-čitno je, da so Senico po ovadbi premestili iz Nabrežine v Trst, nato na Opčine, dokler ga niso v oktobru brez vzroka odpustili iz službe. Razpravo bo že drugič odložili. POROKA TIK PRED SMRTJO 27-letna Danica Kovačič iz Komna in 32.-letni Štefan Fakin iz Škrbine sta se spoznala v Neustadtu v Nemčiji. Svoje prijateljstvo sta hotela povezati z zakonskimi vezmi in sta se dala pri sv. Jakobu v Trstu oklicati. V petek 6. junija je bil Fakin na obis-ku pri svoji nevesti v Komnu Splezal je na češnjo, veja pa se je odlomila in si je Fakin pri padcu zlomil hrbtenico Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer so pa zdravniki ugotovili, da je njegovo stanje zelo resno. Zaradi tega je izrazil Fakin željo po poioki, ki jo je opravil bolnišnični kaplan. Kmalu po poroki je Fakin umrl za smrtnimi posledicami nesreče. SMRTNA KOSA V Ljubljani je umrl 6. junija goriški rojak prof. dr. Jože Bevk, doma iz Laharna na šentviški gori. Mnogo je pretrpel v času fašističnega režima, se zatekel v Jugoslavijo. Iz Maribora je moral prod gestapovci božati v ,jubljano. Odšel je v partizane in je po osvoboditvi prevzel pri prosvetni komisiji PNOO-ja v Trstu mesto referenta srednjo šole. Prof. dr. Jože Bgvk je bil zlata duli, zvest tovariš. V Tomaju je umrl 42-letni Rudolf Vran, v Škrbini 33-letni Stefan Fakin, v Trebčah Čuk Željko, v Trnovem pri Ilirski Bistrici ključavničarski mojster Ludvik Kranjc, v Trstu 32-lel-na Neda Sancin, 35 letna Jolanda Gulič-šva- Str. 10 ra, 51-letna Ivana Vidali, 66-letna Marija Nefat. 4I-lolni Franc Rusija, 79-letna Marija Cerkevnik-Vidmar, 52-letna Marija Zeglar-Valenčič, 44-letni Franc Pribac, 73-letna Marija Parovel, 72-letna Ivan Stikovič, 22-le»ni Anton Fabris, 44-letna Marija Samsa-Vidmor. Pokojnikom bomo ohranili trajni spomin! RAZNE NOVICE —Porotno sodišče v Trstu je obsodilo na dosmrtno ječo 20-letnega Jožeta Skočaja iz okolice Materije, kor je 16. aprila umoril voznika Rudolfa Zadnika in Justa Butija iz Trsta, potem ko ju je izvabil v gozd pri Bazovici. —V tržaškem lesnem pristanišču je izbruhnil te dni požar. Ki je uničil vfeč skladovnic industrijskega lesa. Šnoda gre v več milijo-noy. -i-Drzni zlikovci so izropali trgovino z nogavicami v ulici Sv. Lazarja 9, ki je last Franca Kravosa. Odpeljali so okoli 800.000 lir vredne svilene ženske nogavico in drugo predmete Policija poizveduje. —Pri pobiranju granatnih nabo eV je eks-pljdirala granata in usmrtila 40 letnega zidarja Deziderija Čuka. JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE MED SLOVENCI V PRETEKLOSTI IZ SAAVEDRE Dne 27. VI. se je vršila v Floridi ■ dobro uspela kinopredstava organizirana po pododboru U. S. JJ in "Iv. Cankar". Na platnu smo imeli priliko videti: Caida de Berlin, Camarad V, in Nuevas Democra-cias Europeas. Društvo ''Iv. Cankar in U. S. J. pripravijo dne 27 julija ob 12 uri "asado" v društvenih prostorih Ramallo 4962, Saavedra. Ker gre čisti dobiček za rekonstrukcijo Jugoslavije, priporočamo našim rojakom, da bi se pri “asadu" zbralo čimvečje število naših rojakov. V slučaju slabega vremena se "asado" Vrši naslednjo nedeljo. ]R^3]>TrO izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. štev. 54 - 4650 Dasi so Slovenci in Hrvatje dva bratska naroda, ki sta si tudi najbližja soseda, so bile včasih tudi zelo rahle vezi med njimi v prejšnjih dobah. To največ po krivdi dunajske vlade, katera je znala spretno sejati neslogo med podložnimi ljudstvi. Kljub rova-renju dunajske vlade, so se že izdavna našli rodoljubi, ki so iskali, ne samo kulturnih, nego tudi političnih vezi med bratskimi ljudstvi ter so že tudi razmišljali o politični združil vi obeh narodov. Ko Vraz in njegovi pristaši niso uspeli s svojim ilirizmom med Slovenci, ni bilo dalje časa slišati o kakem jugoslovanskem političnem sodelovanju. Kulturna vzajemnost se je javljala kvečjemu v tem, da so Slovenci prevzeli besede za pojme, ki zanje niso našli jbkoj primerne domače besede. Ali tudi to ni dolgo trajalo. Pesniki in pisatelji so se na Levstikovo pobudo TeHno pogosteje povračali nazaj k narodni pesmi in povesti kot k praviru in pravzoru vsega pesniškega ali pripovednega ustvarjanja. Glede na nekatere malodušneže, ki so menili, naj bi za kmeta pisali v domačem, za izobraženca pa v drugem (ruskem ali hrvatskem) jeziku, je proglasil Levstik v 'Wapreju" leta 1863 slovenščino za najmočnejšo oporo narodne kulture ter narodnega obstanka in to brez izjeme za sloje, višje in nižje, preproste in izobražene. Ni pa bilo koristoljubje, marveč le strah za bodočnost naroda je narekoval željo, da bi se maloštevilni Slovenci naslonili na kak večji slovanski narod. Sprva so gledali predvsem na Rusijo, kot na najbolj mogočno slovansko državo. Na ljubljanskem dijaškem kongresu 4. sept. 1869 je prevladovalo mneje večine, da je neobhcdno potrebno, naj se Slovenci v slovstvu, ki ni namenjeno preprostemu ljudstvu, I poprimejo ruskega jezika. Dejali so, ’ da ne vidijo za slovansko bodočnost Itestavraeija A. BENULič & KUSERIč * Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 Zobozdravnika Bra. Samoilovi# I#r. Feliks Falicov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO/ ALVAREZ 2181 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH J Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugfa Atiened: Lunes - Mižrcoles y Viemes Pedir hora por telefono Defensa 1153 U. T. 34-5319 nobenega napredka, če bi ne oprijeli katerega si bodi jugoslovanskega jezika. Takrat Slovencem pa tudi niso bila všeč samosvoja pota Hrvatov, ki so svojo politiko uravnavali vse preveč po zgledu Madjarov. Slovenci so bili mneja, da bi Hrvatje prej dosegli svobodo v družbi z ostalimi avstrijskimi Slovani, kakor v zvezi z nasilnimi in nezanesljivimi Ogri ter so svetovali Hrvatom( naj se ne dajo preslepiti od Peste. Avstrijske vlade so se razburjale ob vsakem koraku, ki so ga napravili Slovenci skupno s Hrvati. V začetku poletja 1864 so sporočili policijskemu ministru na Dunaj, da so spodnještajerski Slovenci prepričani, da pride o priliki hrvatsko - slavonsko - dalmatinske razstave v Zagrebu do praznovanja pobratimije vseh slovanskih, zlasti pa jugoslovanskih narodov. Zagrebško pevsko društvo "Kolo" je med drugim povabilo pevska društva, vse slovenske čitalnice in tudi ljubljanskega Južnega Sokola. Iz zadrege je moral pomagati som hrvatski ban s preklicem vabila "Kola", češ, da je izšlo brez njegove vednosti. Oblasti naj bi vplivale, da bi zastopniki slovenskih pevskih društev ali čitalnic ne hodili, v Zagreb. Vsaj v večjem številu ne, ker bi bilo sicer treba uradno nastopiti. Učinek gornje ovadbe pa se je pokazal v tem, da sta bila Bleiweis in Costa ob priliki obiska zagrebške razstave pod policijskim nadzorstvom. Sklenitev nagodbe med Avstrijo in Ogrsko je bolestno odjeknila med Slo-, venci. Saj je grozil dualizem, da pa-' stavi steno med Slovence in Hrvate za I vsako vzajemno stremljenje. Presenečeni in razočarani so bili tudi Hrvati, ki so ostali sedaj osamljeni in praznih rok nasproti Madžarom, kateri so dosegli vse, kar so zahtevali. Pri osrednp vladi na Dunaju so se zavedeli, da m bilo v redu in lepo, kar so napravili. Zato jih je plašila vsaka beseda m vsaka kretnja jih je razburjala. V tem strahu so na Dunaju videli hrvatski upor in so vedeli, da bi Slovenci pomagali Hrvatom pri uporu. V strahu pred dualizmom so Slovenci še bolj pazljivo zasledovali jugoslovansko gibanje ter so bili vedno bolje poučeni o razmerah na Hrvatskem ko Hrvati o slovenskih. Nepričakovane pruske zmage nad Francozi leta 1870 so sprožile val navdušenja — in nadutosti — tudi med avstrijsci' mi Nemci. Pruska zmaga jim je pomenila za bodočnost zmago nemštva netd avstrijskimi Slovani. Tu je bilo treba naglih rešitev in realnejših zvez kot je bilo sanj areni e o daljni Rusiji. Slovenski in hrvatski listi so začeli v po-drobnestih razpravljati o jugoslovan-skem vprašanju. Medtem ko so stali Slovenci dosedaj na stališču, naj bil jugoslovanstvo bilo le prehodno, dokler bi se namreč ne združili z Rusi, je pomenjalo Hrvatom cilj in konec. Slo-venseki mladi izobraženci so bili za| spojitev z ruskim narodom, Hivatje s o se pa smatrali za ognjišče, ki naj ogreje in polagoma pritegne vse južne Slovane. Dogodki so pa streznili Hrvate, ki so se otresli svojih političnih sani. Jeseni 1870 je pozval hrvatski lic* "Zatcčnik" grofa Andrdssya, naj izloči Hrvatsko od Ogrske tako, kakor \e pred tremi leti izločil Ogrsko od Avstrije. Pravi, da bi se okoli te zbrale tudi slovenske dežele. Neki Madjar j® prevzel to pobudo že za izvršeno dej' stvo ter pridal Slovenijo kot posebno deželo Hrvatski. Takrat je ' Slovenski narod" zagotavljal Madjare, da so Slovenci pripravljeni vdati se tistemu, k' jih zedini, na jugoslovanstvo nasloni in reši ponemčevanja. Mislili so, da se jim v vzajemnosti s Hrvati ni bati po-madjarenja a ponemčevanja pa zelo-Jurčič pa ni mislil na ogrsko pomoč-Zato je priporočal, naj se Slovenci & naprej razvijajo na osnovah lastne bitnosti in kulture, ki jo daje jezik. L® I tako in ne v kaki nenaravni ali pre- j nagljeni stopitvi s Hrvati, se bodo široke plasti ljudstva obvarovale gef' manizacije in mnogo že napel izgub' ljenega ozemlja se bo dalo zopet pri' dobiti nazaj. "Zatočnik" je odvrnil, tudi Hrvatje mislijo samo na politični zvezo in da ne odobravajo prenape' težev, ki smatrajo Slovence za planiti' ske Hrvate. To približavanje Slovencev in Hf' vatov je dalo povod, da ie hrvatski opozicija sklicala v novembru 1870 sestanek v Sisek, kamor so prišli tud* štirje Slovenci. Hrvati so bili pripravljeni priznati Sloveniji popolno samO' upravo v državnopravni zvezi s Hrvat' sko a obedve bi se združili z Ogrsko-Slovenci s tem niso bili zadovoljni, W Or. A. Kirschbanm Bra. Maria Kirschbaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3382 U. T. 50-7387 Casa “VILLA REAL” — SEPELIOS DE CALIDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS. — de — Victor M. Herrera Consulte: Avda. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez U. T. 50 - 4791 TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča A 11» e r t lUItram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires __ RESTAURANT MIRO CORTINAS ENROLLABLES de MAnERA COMPOSTURAS EN GENERAL M E R K U Z A LORIA 472 Calderin 2851 - Bs. Airos - T. A. 50 - 13^ SLOVENSKA BABICA Fitomena Bencš de Bileh LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires PLANOS — CALCULOS V. L O J K Tecnico Constructor Pedro Moran 5130 - U. T. 50-7186 Foto - Art« MARCOS Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325 U. T. 22-8327 ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE Če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traduc-tor Puhlico Judicial) SAN LORENZO 937 Rosario INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires takratna Ogrska je ovirala vsako svobodno napredno gibanje. Bali so se tudi, da bi po Slovenij.i zavladale razbere, kakoršne so bile na Hrvatskem (saj so sklicali sestanek v Sisek zato, ker je ta ležal že v Vojaški Krajini, ka-rnor ni segala policijska oblast bana Rctucha). Predlagali so zato, naj bi se osnovi hrvatskega državnega prava združili Hrvatska in Slovenija v narodnopolitično celoto, ki bi nasproti Avstriji zavzemala enako stališče kot 9a Ogrska že ima in ki ga skušo iz velevati Češka. Za to rešitev jugoslovansKega vprašanja v zvezi z avstrijsko polovico države so upali Slovenci lažje pridobiti dunajsko vlado. Tej bi se no bilo tie-ka bati premočne Ogrske. Hrvatska-Slovenija pa bi bila tako po številu Prebivalstva in po zemljepisni legi najvažnejša skupina v državi; a še poseb-no važnost bi imela, kadar bo treba reševati zadevo sonarodnjakov v razpadajoči Turčiji. V Sisku. pa niso napravili nobenih določenih sklepov. Saj Maloštevilni slovenski odposlanci niso ■°^i upravičeni, da sami odločajo o ta-. w važnih stvareh. Pa tudi Hrvati so želeli naj se o tem vprašanju razpravna po listih in v strankah. Tudi i.a Ponovnem sestanku, ki se je vršil v decembru istega leta v Ljubljani, ni Prišlo do odločilnih zaključkov. Politični razgovori leta 1870 so se °dlikovali po svoji jasni stvarnosti v tern, da v politične zadeve niso mešali lezikonega vprašanvja. Težišče jugoslovanskega problema je bilo najbrž P° lurčičevi zaslugi postavljeno na Politično polje: najprej je treba izvoje-vati zedinjeno Slovenijo v Avstriji, potem bi sledila fedreativna zveza s Hr-vatsko — v okviiu monarhije seveda in končno tesna solidarnost s sona-r°dnjaki izven Avstrije. ižvahno narodno utripanje in zanikanje za usod0 jugoslovanskih bratov rodila vstaja v Bosni in Hercegovini leta 1875. Vsi slovenski listi so obširno pisali o bojih z namenom zb 'ti med ljudstvom narodno zavest. ®to dni kasneje je izbruhnila vojna ft'ed Srbijo in Turčijo, spomladi 1877 le Pa izšla ruska vojna napoved, ki so avstrijski Slovani navdušeno popravljali. Slovenci so želeli uspeha iškemu orožju tudi zato, ker bi ruski P°raz imel slabe posledice za vse av- RESTAVRACIJA in BAR Peter Benčič Lastnik. UVDEPENDENCIA 4202 — BS. AIRES Recreo “Europa” Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre FCCA. do He-crea in nazaj: Lastnika brata rovtar Tigre FCCA. — T. A. 749 - 589 Rio Carapachay strijske Slovane. Madjari in Nemci so pa nasprtoovali vsem ruskim ponudbam, ker niso marali povečati števila Slovanov v državi. Leto pozneje na berlinskem kongresu je pa Avstrija pristala na zasedbo Bosne in Hercegovine. Prav v tem pasu (jeseni 1878'; je Bož. Raič naglašal na Bleiweisovi slavnosti, da mora biti prva skrb Slovencev, združiti se najprej v zedinjeni Sloveniji in šele potem v Južno Slavijo, oboje pa je treba pripravljati z delom in širjenjem te zamisli. Od tedaj res ni več zaspala ta misel med Slovenci, ki so se z nastopom sedanjega stoletja še posebno pripravljali na ugodno rešitev tega vprašanja, katero je bilo rešeno ob koncu prve svetovne vojne. Bilo je pa za Slovence le deloma rešeno, ker tretjina Slovencev (Primorci in Koroški Slovenci) niso bili vključeni z ostalimi v Jugoslavijo. Pod Snežnikom... FRANČEK BOHANEC Vsak strel je Levčeva mama. posebej čutila, čeprav so strojnice drdrale, kot bi tisoč vozov drvelo po kameniti cesti za Iga vasjo. Partizani so pregnali črnosrajčnike iz Podcerkve, z Dan so sami. zbežali, le na: hribu kraj Loža so se še obdržali. Mama se je naslonila na okno. Noč se je pobliskavala. Zdelo se ji je, da se je srebrno zasvetilo nad visokim Snežnikom, ki je spal nad prostrano Loško dolino. Obšla jo je silna moč. Zavila se je in odšla v kuhinjo pripravljat jedi. Kmalu je zagorel ogenj v peči, ki je od strani ožaril njen kleni obraz. Lasje so ji siveli in silili izpod rute. V kuhinjo je pritekel pastir. Komaj je lovil sapo. Drobceno telo se mu je treslo od veselja in tudi od strahu malo. Oči so v temi zgledale še večje in uhlji so mu še bolj štrleli na vsako stran. "Mama/ lepo vas prosim, mama, dajte mi že . . Mudi se!" Dvignil je roke, potem pa ni ničesar več spravil iz sebe. Zagledal se je skozi okno. Svinčeni val je kakor hudournik drvel v dolino. Pod Snežnikom je nekdo zakuril kres, da se je rdeč svit razlil po dolini. Pastir se je zopet stisnil k mami, ki je imela polne roke dela. Njen sin je pri partizanih. Nocoj, pride gotovo domov. Kako rada bi mama videla svojega VinkaI Pred meseci je bil odšel. Dolge kolone italijanskih tankov so se plazil« U A It - PIZERIJA Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pijače. — Rezervirani prostori za družine. Peter Filipčič vogal po dolini. Čez širno nebo od Snežnika do Križa se je zbralo neurje. Iz temnih oblakov je curljalo, kakor bi kdo jokal za pogrebom. Pozno v noč ;o Levčeva mama slonela za mizo. Po koteh, na veliki javorjevi mizi, za pečjo, pod posteljama, v oknih, da, povsod se je pokazala trda tema. Nič prijetnega ni bilo nikjer, vse je minilo, kot bi nikoli več ne mislilo posijati sonce. Vinko je tesal hrastje. Počasi je vstal, nekoliko so se mu zamajale noge, korak mu je trdo odmeval po mračni sobi, poljubil je mamo in šel. Ničesar mu ni rekla v slovo, niti po-j gledala ni 'za njim, kako se je zgubil | v sadovnjaku. Vinko je bil edinec. ! Očeta so pred leti pokopali sedaj je-1 na domu ostala samo Levčeva mama s pastirjem. Nato so bili partizani sleherno noč gostje v njeni hiši. Bila je vsem mama, dobra mama. Čez dan pa je pastir nosil v gmajno jesti. “Mama! Hitro kuhajte! Nesti jim moram!" je to noč prosil pastir. Mama se mu je zasmejala, ga pobožala po laseh in mu odgovorila: "Fantek, nocoj vendar ne bodo pozabili na naju!" Za vasjo 'se je razlegel krik. Skozi vas so bežali Lahi. Zakadili so se tudi v Levčevo hišo. Pod oknom je zavpil Drobnič. Kdo izmed Notranjčev ni poznal tega zvitoglavega podrepca? Majhen je bil in trebušast. Hojo je imel podobno medvedu. Ko je zavo-i hal dobro kupčijo, se je zasukal po W ARNES 2101 na Patcrnalu GARMENDIA U. T. 59-2295 F A R M A C I A ‘ ‘ S O L E R " Servicio nocturno de urgencia Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-2019 BPr. tHiziko MRalpern Specijalist notranjih bolezni •Drdiniru vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 Corporaci6n Modica "SIIIPACnA” ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores: Dr. A. Izaguirre, Dr. H. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente Sprejem: pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski SUIPACHA 28 Trgovina jestvin Srečko Turel TRELLES 1402 U. T. 59-4104 LASTNA PEKARNA ni TRGOVINA JESTVIN “Triestina v Lastniki: KUKANJA in BRATA GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL K O S I C Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires prstih kot maček. Okrog Lahov mu je dišalo. Prav tako je bila njegova žena trgovka omamljena. Vse je tako naneslo, da je kuhala laškim oficirjem. Oba sta se pomenila še nekaj z župnikom in so začeli hoditi s fašisti. Vsak dan je katerega zmanjkalo. Pa ljudje niso mogli prenesti tega. Nocoj so partizani napadli dolino in Drobnič je moral zbežati z Lahi. Zakadili so se proti Iga vasi. Mama je namesto sir.a pričakala fašiste. črnosrajčniki so prebrskali vse kote. Odšli so, pa jih je Drobnič prignal nazaj v sobo. Zvezali so pastirja in ga na gnojni jami ustrelili. Streljanje se je ponovilo. Visok dim se je dvignil za vasjo. Krave so mukale, kakor bi žive pekli. Lahi so preskočili plotove in zbežali. Levčev Vinke se je vrnil domov. ”Z nami moraš, mama!" je rekel in jo objel čez pas. Potem sta zvezala cule in se je mama priključila stotim ljudem, ki so se spenjali v hrib. Ljudje so se poskrili pod Snežnikom. (Nadaljuje v prihodnji številki) ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE Itratov Komel ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655 U. T. 67-1411 Prevozno Podjetje "GORICA" Loj k §<'ranr Villarroel 1476 U. T. 54-5172 FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construcci6n Avda. Fco. Beiro 5671 < U. T. 50-5383 PIVARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC VVarnes 2113 La Paternal Gran Recreo "LLAO-LLAO" '9 u a bi toberdank Rio Carapachay U. T. (749) Tigre 0589 Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E 8” Mostar Anton Triunvirato 4223 U. T. 51-0782 Krujačnica "Gorica” Frane Leban VVARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Paternal Stavhinska Kovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida, FCCA KROJAČNICA Frane Melinc Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 ffekše Fktor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 RF.ST/UTRACIIA “PRI ŠKOD NT KU” Kroglišče in Keglišče •iožeS Škodnik Anasco 2652 U. T. 59-899b HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. 67 - 6250 Buenos Aires . LA V O ESLOVENA EDITA DO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS AYUDA A LA RECONSTRUCCION DE YUGOSLAVIA (Continuacion de la pagina 2.) a ello los establecimientos de educa-ci6n y cultura. Las herramientas y les instrumentos agricolas no oscaparon a la destruccion general. N uda1 que do jntacto. Pero algo quedo intangible, a pesar de los esfuerzos del enemigo y de la adversidad. Como dijo aguel valien-te y pundonoroso rey de Francia: "To-do se ha perdido menor el honor." Quedaban en pie tambien en nuestra patria la dignidad, el honor y la vo-luntad< y sobre todo el espiritu yu-goslavo que jamas pudo ser extingui-do. Y con estas cualidades insupera-bles, salvadoras de la raza, los pue-blos yugoslavos se hart erguido esioi camente, una vez mas, y han prose-guido el camino que la historia de su estirpe le ha sehalado; el camino haL cia el concierto de las naciones mas civilizadas y mas prosperas, pero Ji-bres e independientes en todo sentido. Yugoslavia, ccmo todos los otros paises que han sufrido los horrores de la guerra en čarne propia, tiene de-recho a la ayuda, de propios y extrc-nos; de propios por razon ne.tural; de extrarios, por haber colaborado y con-tribuido al iriunfo de la justicia y la libertad con la perdida de precio.sas vidas de un millon y setecientos mil de sus hijos, ofrecidas en holocausto de la civilizacion y derechos humanor,.1 Los propios se la ofrecen incondicio-nal y desinteresadamente, como los buenos hijos a la* madre; mientras los extrahos, se la niegan, si no re la pi-den de rodillas, como el mas pobre de los mendigos. Esto no lo soporta la dignidad yugoslava, como jamas lo ha tolerado durante la vida de su glo-riosa historia:. Los yiagoslavos prefie-ren, si es necesario, vi vir sumidos en la pobreza antes que vivir ricos de rcdillas. Como buenos y lieles aliados en la guerra han dado mil veces prue-ba de ello; muriendo siempre de pie. j Ante este deplorable dilema, y sin vi-cilacion alguna, los pueblos yugbsla-vos se han puesto nuevamenie a lu-char pero esta vez para conauistar la paz y su mejor bienestar. Se han trarzado su plan de reconstruccidn y renovacičn con recursos y elementes propios, animados por su capacidad lisica y mental, y especialmente por su ferrea voluntad que los caracteriza. Y alli los teneis otra vez haciendo ni-logros! Todos los puentes v plantcs industriales han sido levantado, lc.k vias ferrea y caminos reconstruidos, las casas techadas, los trasportes casi normales; y la vida en general esta ya en plena evolucion. jAlegramonos pues de este verdadero prodigio! iPero entonces ya no necesitan ayuda? — Si la necesitan y con ur-gencia; porque al recibirla se altvia el sufrimiento y se facilita su labor. Necesitan ayuda de toda Ciase y fo-bre todo en herramientas, instrumentos agricolas v de construccidn. El plan de Yugoslavia no es solamente el de la reconstruccion sino el de la superaaion y la renovacion, y en e si o precisamente estan concentrados todos los anhelos y aspiraciones de les pueblos yugoslavos; en renovarse y superarse. En los principales centros de la ir:,-migracion yugoslava se han organi-zado comisiones de ayudcc a la reconstruccion de Yugoslavia. En Buenos Aires, como es ya publico v notorio tambien esta funcionando con su sede en el Consejo Central Yugos'avo, Santa Fe 2944. Al tesorero de este, sehor | Jose Marinkovič, hay aue girar todo * dinero recolectadc a tales efeetos. Nin-gun yugoslav0 debe auedar sin apor-tar su obolo y cumplir una vez m&s con su deber de patriota. Mateo Bojanič. Ferdinand Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 TRGOVINA JESTVIN Ot«»n Turcl ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892 T O V ARNA POHIŠTVA VINKO BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-013!» TISKARNA ilndoli Živec SARMIENTO 40 Caseros T. A. 757 (Santos Lugares) 1101 MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP H L A e A Vitla Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640 Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU "PACIFICO” Aniosz. Bojanovie CHARCAS 769 — BUENOS AIRES M E R C A D O "Las Magdalena«” CARNICERIA — R A U B A R Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 527« E m P I Z Z E R I A i l 'L n v r e si e i e Avda, Fco. Beiro 5315 U. T. 50-3525 Slovenska Juridična Pisarna Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitaci;e Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A. 35 - 6243 Buenos Aires NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak Calle Ram6n Lista 5552 — U. T. 64-1509 Za kalkulacije - Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR Zasebno: Calle Virgilio 2941. Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškuliti Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela ® VSAKOVRSTNE TRGOVSKE TISKOVINE © KNJIGE, BROŠURE, REVIJE, ČASOPISI, KOLEDARJI © PROPAGANDNI LETAKI IN LEPAKI ® VSAKOVRSTNA VABILA — VIZITKE, itd. ® GUMIJASTI PEČATI ZA PODJETJA IN DRUŠTVA. • KN JIGOVEZT V O BUENOS AIRES T. A. c Gutenbcrg 3360 Nasproti postaje -tramvajtt Lacroze na Avenidi San Manin Ugodna prevozna zveza; Tramvaj Lacroze in Subterraneo Lacroze Omnibus 66, Tramvaj štev. 85 in 86, Kolektivi 5, 8, 20, in 103. MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-06.Vi Colocacion de Vidrios, Cristalcs y Espejof MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-i71' STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Caldenm 2779 U. T. 50-6655 EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ ROŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112 RADIOTEHNIK AVGUST COTIČ Excelsior 1500 U. T. 757-301 Saenz Pena, F. C. P. SLOVENSKA GOSTILNA ALEKSIJ TKEBŠE Avda. San Martin 6470 U T. 50-510* RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom lleredia 477 U. T. 51-716' UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 Queseria y Fiambreria “LA AMERICA” de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8563 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLIAK Ituzaingo 4267 MUNRO TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIIIELJ Charcas 3120 U. T. 72-4957 PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901 RESTAVRANT “ č A V E N ’’ IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Bs. Aires RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF Anasco 2622 STAVBENI PLESKAR IN TAPET Ali j-------------------T MARIJ MEDVEŠČEK \KROJAMNICA Guevara 525 U. T. 54-062i CIRIL PODGORNIK BAZAR ‘‘ D A N U E I O D. UfiLESSICH Tinogasta 520