I -iu JSKA I
Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Suitar. — Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 28. — Telefon St. 91. — Račun pn Komunalni banki Trbovlje S00-714-I 146	- List Izhaja vsak petek. - Letna naročnina 480 din,
polletna 240 din, četrtletna 120 din. mesečna 40 din. Cena izvoda v kolportal) 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. -RokoplsL ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo
Štev. 8
TRBOVLJE, 20. februar 1959
Ona l
tmsamm
m.
mmmm
PREDSEDNIK TITO
V	SUDANU
Obisk našega tovariša Tita V Sudanu je pomemben poli-tičen dogodek te mlade neodvisne države, odlkar je ta de-*ela dosegla neodvisnost. Sudansko časopisje poudarja v svojih poročilih, da je predsednik FLRJ eden od stebrov sidrn in svobode človeštva, eden i?med voditeljev, ki se Zai	, n,jo za sodelovanje in
Prija . : .jstvo med narodi. Naš Predsednik je imel važne raz-Oovore v Sudanu. Dne 20. t. m. le ponovno prišel na prijateljski obisk v ZAR. Tu so v na-ertu razgovori s predsednikom Naserjem o vprašanjih skup-*sih koristi.
na poti domov
OBISK V GRČIJI Na povabilo grške vlade bo Predsednik naše države Josip Proz Tito na povratku iz prijateljskih držav v Aziji in Afriki dne 2. marca obiskal Grčijo.
PRED REFORMAMI
na kubi
Nova kubanska vlada, ki jo vodi Fidel Castro, pripravlja sprejetje vrste notranjepolitičnih ukrepov. Med drugim itnajo v načrtu hitrejšo izvedbo agrarne reforme, s kat&ro bodo kmetom razdelili zemljo. Ustvariti hočejo večje možnosti za zaposlitev ljudi, reorganizirati vlado in armado. Uvedli bodo titdl preiskave v *vezi z nezakonito pridobljenim denarjev in imetjem za oasa vlade Batiste.
- V ITALIJI NOVA VLADA
V	Italiji so v vladni krivi, ki le trajala tri tedne, končno le sestamli novo vlado, ki n bo Ptedsedoval Segni. Sestavljena je iz demokristjanov in se bo opirala v parlamentu na desničarje. TuiM novi vladi ne obetajo dolgega življenja.
STANE KAVČIČ V ČILU Član predsedstva centralne-8® sveta sindikatov Jugosla-oije, tov. Stane Kavčič, kipo-tnje po Južni Ameriki, se je Pred kratkim udeležil nacionalne konference enotne cen-tr(ile delavcev Čila v Santia-®u- Stane Kavčič obiskuje tnzne države Južne Amerike.
UULLES BOLAN?
Poročajo, da je bil ameriški Zunanji minister Dulles prejš-!*?> teden že četrtič operiran.
je opravil svoj nagli obisk u Zahodni Evropi itn se vrnil H, Washington na poročilo n^senhomerju, je moral takoj v bolnišnico. V zvezi z njego-b-olemijo, ki je bojda res-JJfi^e0a značaja, se v politič-j/b krogih sprašujejo, ali ne ~o ta bolezen zaprla priprave laz govor e med Vzhodom in jrfbodam in to prav zdaj, je po trditvah teh krogov s pokazal veko elastič-/°sf pri reševanju težavnega riškega in berlinskega "^aSconja. — Prihodnost bo Prhala, kaj tiči tu zadaj. Ponekod pač sumijo, da ^ nl vse v redu.
SpORAZUM O CIPRU .poučno bodo sedaj urediti J^aSanje otoka Cipra, glede 2Zrre9a so po dolgih pogaja-sedaj le prišli do spora-ma. Ciper naj bi postal ne-Tux,na T0Pnbliika. V Grčiji in roiji so na splošno s spora-zadovoljni. Med dru-hu1 80 se dogovorili, naj bi q ,1>r®dsedn.ik nove republike £, K' Podpredsednik pa Turk. Val 116 bi bilo turško prebi-na Cipru, ki je v j- i*»ni, kdaj preglasovano ot^da v svojih koristih etn fKt9vano, bo njihov pred-zjfnik imel pravico veta.
.j, r<uoiifo, da bo prvi predsed-države grški nadškof
Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V TRBOVLJAH
Delo SZDL je odvisno OD AKTIVNOSTI NJENIH ČLANOV
Sprejeli so program za nadaljnje delo — Konferenci so prisostvovali razen delegatov predsednik Ljudske skupščine Slovenije in trboveljski ljudski poslanec tov. Miha Marinko, član predsedstva okrajnega odbora SZDL Ljubljana tov. Humbret Gačnik, predsednik občinskega odbora SZDL Zagoije tov. Rudi Bregar in drugi
Letna konferenca članov SZDL jie pokazala, da se je njihova aktivnost v zadnjem letu močno povečala. To ugotovitev je potrdilo tudi poročilo predsednika SZDL občine Trbovlje tovariša Slavka Boršt-narja, nadalje sama razprava, v kateri so zlasti podčrtali sodelovanje članov SZDL pri lanskih volitvah v zvezno in republiško skupščino, še posebej pa je to pokazala udeležba pri zadnjih volitvah v odbore osnovnih organizacij Socialistične zveze. Od skupnega števila volilnih upravičencev na področju trboveljske občine 11.887 se je udeležilo volitev 11.167 ali 940/o. To je bil lep uspeh, obenem pa potrdilo članov SZDL politiki našega vodstva.
Lansko leto je bila prelomnica v zvezi z raznimi nepravilnimi pojmovanji, gledišči in protizakonitimi dejanji v posameznih gospodarskih organizacijah, ljudskem odboru in v
političnih forumih. Dani pa so vsi pogoji za uspešno nadaljnje delo. Sedanje politično vodstvo se tega dobro zaveda in dela odločno na tem, da poišče nove, kvalitetnejše'*oblike dela političnega upravljanja v vseh organih na področju občine. — Letošnje leto je jubilejno letov namreč 40-let-nica ustanovitve KPJ. Praznovanje te pomembne obletnice v teku celega letošnjega leta pa ni stvar samo komunistov, ampak nas vseli državljanov. V revolucionarnih Trbovljah bomo dostojno praznovali ta jubilej KPJ — najlepša počastitev te obletnice pa bo, če bomo vsi člani SZDL in ostali, zlasti pa komunisti dosledno izvrševali svoje niJoge in se zavestno borili za idejno učvrstitev in ^inevno izvajanje našega programa.
Tovariš predsednik je nato govoril o najvažnejših zunanjepolitičnih dogodkih, prešel v naslednjem na notranje politič-
no delo SZDL in se pri tem delu organizacij SZDL. Te slabosti so bile na primer v tem, da so se osnovne organizacije preveč ubadale z raznimi komunalnimi vprašanji, ki ne -sodijo v njihovo področje dela, manj ali skoro nič pa s problemi, ki se jih tičejo, namreč kako delajo ostala društva in organizacije na njihovem področju.
Ko je tovariš Borštnar obravnaval gospodarska vprašanja, je predvsem podčrtal zanimanje članov Socialistične zveze pri sprejemanju družbenega plana in proračuna trboveljske občine. V gospodarstvo naj bi letos res investirali najnujnejše, kar je treba, odpravljali »ozka grla« v proizvodnji, nakupili res potrebne stroje ter skrbeli za nadaljnjo učvrstitev že obstoječih gospodarskih organizacij. Akcijo za tako imenovani »dve tretjini« bodo moraile gospodarske organizacije pravilno dojeti, upo-
SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V HRASTNIKU
Nova občina zaživela
V petek je bilo v Hrastniku prvo zasedanje obeh zborov začasnega	ljudskega odbora
povečane	občine	Hrastnik.
Predsednika dosedanjih občin Hrastnika in Radeč tovariša Brečko ln Miler, sta seznanila odbornike z, gospodarskim stanjem ln problemi v obeh področjih. Na seji so Izvolili tudi novo vodstvo občinskega ljudskega odbora in Imenovali nove člane komisij In svetov pri o-bčlnskem ljudskem odboru. Ljudski odbor je soglasno Izvolil za novega predsednika dosedanjega predsednika občinskega ljudskega odbora Hrastnik tov. Stanka Brečka, za podpredsednika pa dosedanjega predsednika ObLO Radeče tov. Ferčlja Milerja.
Prvi seji povečane hrastni-ške občine le prisostvoval tudi podpredsednik OLO Ljubljana tov. Pirnat.
Občini Hrastnik se je pridružilo osem katastrskih občin bivše občine Radeče z okoli 5000 prebivalci in nekaj nad 3000 volivci. Narodni dohodek tega področja presega milijardo din. Na enega prebivalca odpade letno nekal čez 180.000 din. Najpomembnejša industrija je Papirnica. Tovarna P^t ln Cementarna. Med najbolj pereče probleme radeškega konca pa sodi šolstvo ln obrt.
Hrastnlška komuna se le s priklijučitijo radeškega področja povečala od 10.200 na okoli 15.000 prebivalcev. Občina, ki je bila doslej ena Izmed najbolj industrijsko razvitih občin v Sloveniji, tudi sedal »e bo menjala svoje strukture. Predsednik ObLO Hrastnik je povedal, da je v bivši občini dosegel narodni dohodek nekai
manj kot dve milijardi din. alj na posameznika 184.000 din letito.
Najpomembnejši Industrijski objekt v Hrastniku je Rudnik, ki bo v prihodnjih letih še povečal proizvodnjo z novim obratom v Dolu. Z rekonstrukcijo zastarelih obratov Pa bosta dosegli večjo proizvodno zmogljivost tudi Steklarna ln Tovarna kemičnih Izdelkov. Hrastnik Ima v obrtništvu podobne težave kot Radeče. Manjkalo mu predvsem razni usluž-nostnj obrati. Mimo tega pa tarejo kraj nekateri specifični komunalni problemi. Povzročajo m-u jih nenehni plazovi itd.
S spojitvijo dela radeške občine se je nekoliko povečalo število kmečkih površin. Na seji je novoizvoljeni predsednik ljudskega odbora poudaril, da bo glavna naloga tega kmetijstva — oskrba trga v revirju. Posvetiti bo treba največ skrbi razvoju živinoreje in gojitvi različnih pridelkov, zlasti zelenjave za trg. Znano je, da so morali doslej uvažati mleko v Hrastnik tz številnih oddaljenih krajev, čeprav bi lahko potrebe po mleku povsem zadovoljilo domače področje.
Občinski ljudski odbor je Imenoval nove člane svetov ln Izvolil tudi njihove predsednike. Predsednik sveta za splošne ln notranje zadeve Je postal Karel Sagadin sveta za Industrijo ln obrt Stane Dolanc, sveta za družbeni plan ln finance Mirko Štromajer, sveta za komunalne zadeve ln gradbeništvo Ing. Edo Birsa, sveta za blagovni promet Tone Ač-kun, sveta za stanovanjske zadeve Frido Mlinar, sveta za del0 Gvldon Urlep, sveta za kmetijstvo ing. Ciril Lenardič
sveta za šolstvo Veselin Perič, sveta za kulturo Viktor Malovrh, sveta za telesno vzgojo ing. pdo Klenovšek, sveta za socialne zadeve Angela Rojnik in sveta za zdravstvo Ing. Adolf Jermol.
Za tajnika so odbornik! Izvolili tov. Klemena, ki se bo jeseni vrnil iz šolanja, za v. d. tajnika Pa tov. Franca Grešaka. Sodnik za prekrške bo Tine Klopčič.	C-3
števajoč socialistično načelo, da gredo koristi skupnosti pred interesi posameznikov. — V investicijskem programu same občine je primarnega pomena predlog, da z zbranimi razpoložljivimi sreddtvi rešimo vprašanje pitne vode v trboveljski dolini, da pričnemo z gradnjo osemletke na Vodah, da dokončno uredimo center Trbovelj — Trg revolucije, za čemer pridejo še ostala manjša dela. Pri vsem tem pa bo kajpak nujno potrebna pomoč vseh članov in članic SZDL. — Ob zaključku svojih izvajanj je tovariš predsednik Borštnar poudaril še večjo skrb za našega delovnega človeka, kjer je podčrtal važnost rešitve vprašanja družbene prehrane Razprava, ki je sledila po tem poročilu in ostalih, je naglasila enotno mišljenje članstva SZDL Trbovlje, da moramo skupno reševati vse naše probleme in da je prav Socialistična zveza tisti činltelj, ki naj bo koordinator in idejni usmerjevalec vse družbene in društvene dejavnrtsti na svojem območju. — Tovariš Miha Marinko je v svojem izčrpnem govoru v razpravi predvsem opozoril na veliko odgovornost, ki stoji pred članstvom SZDL pri urejanju vseh perečih vprašanj. Tudi tovariš Marinko je podčrtal, naj akcijo »dveh tretjin« pravilno izvedemo. To akcijo bo treba dosledno izvesti. — Dalj časa se je predsednik Ljudske skupščine LRS ustavil še pri zunanjepolitičnih vprašanjih ter poročal o potovanju tovariša Tita v azijske in afriške prijateljske države, govoril pa tudi o politiki ZSSR, sklicujoč se na razprave zadnjega kongresa KP SZ.
Na konferenci so delegati ob koncu sprejeli vrsto važnih sklepov ter izvolili 35-članski plenum, 5-članski nadzorni odbor, 19 delegatov na so izbrali za okrajno konferenco SZDL v Ljubljani.
Pravkar prispelo
Z DOLA — kolektiv osnovn*-JoSt.9fvp«^Š: mastšika je pripravil gospodinjski t^aj, Hiašftifk' je prispeval denarna sredstva v moderno urejeSi šolski kuhinji, za katero je prispeval denarna sredstva ObLO Hrastnik. Tečajnice se bodo seznanile s pripravljanjem cenejših in raznovrstnih jedil.
V tej zimi je zaživela tudi Ljudska univerza na Dolu. Na programu ima vrsto koristnih in zanimivih predavanj. Na prvih predavanjih je bil obisk zelo dober. Najbolj je biio obiskano predavanje prof. Lebena, ki je predaval o deželah »Daljnega vzhoda. Ljudsko univerzo vodi splošno izobraževalni odsek DPD Svobode Dol pri Hrastniku.
LITIJA — Društvo učiteljev in profesorjev občine Litija sl je zadalo že na svojem prvem letošnjem zborovanju načrt za Izboljšanje učnega dela s pomočjo strokovnih aktivov. Določili so vodje posameznih strokovnih aktivov za nižje razrede, kjer bodo izdelali podrobnejše razredne učne načrte in pripomočke. Strokovni aktivi za višje razrede pa bodo delovali po načelih predmetnega pouka. Strokovni aktivi bodo začeli z delom na prvem prihodnjem zborovanju, ki bo v ponedeljek, 23. februarja ob 8. uri na litijski osnovni šoli. Na tem zborovanju bo imela glavni referat zvezna poslanka tov. Zima Vrščajeva iz Ljubljane o šolski reformi. Tov. Vrščajeva bo odgovorjala tudi na zastavljena vprašanja s področja šolske reforme, pa tudi mladinskega tiska. Kakor je znano, je tov. Zima Vrščajeva urednica Cicibana, pa tudi strokovne revije za povezavo med šolo le domom.
TRBOVLJE — Po daljšem presledku so Imeli Trboveljčani spet priložnost poslušati koncert Delavske godbe na pihala pod sodstvom letošnjega Prešernovega nagrajenca Toneta Hu-darina, katera prireditev je bila povezana še s koncertom zabavnega orkestra pod vodstvom Mihe Gunzka. Oba koncerta, v katerih so se zvrstila dela znanih skladateljev, sta ponovno dokazala, da obe skupini upravičeno uživata priljubljeni sloves, ki ju uvršča med vodilne ansamble v naši domovini.
Godba na pihala se nam je predstavila z zahtevnimi delt G. Učakarja, O. Nikolasa, E. Urbocha, F. Liszta in K. M. Webra, ki jih je odigrala perfektno, saj je to dokazoval tudi aplavz občinstva, ki je z vso pozornostjo spremljalo izvajanje. Po izvedbi tega dela koncerta je zastopnik Svobode-Center čestital dirigentu Tonetu Hudarinu k visokemu priznanju, ki ga je prejel za svoje dolgoletno delovanje pri Delavski godbi;
Drugi del koncerta je izpolnil zabavni orkester, ki je izvajal dela lahke zabavne glasbe in ki so občinstvo prijetno razgibala. V svojem sestavu je imel tri domače pevce-soliste: Grebenca, Jordanovo in Gonellijevo, ka so obarvali posamezne izvedbe. Zlasti je ugajala Vladka Gonellijeva, ki je prvič nastopila in obeta, da bo s svojim prijetnim altom še večkrat razveseljevala trboveljske ljubitelje lahke glasbe.
Posebej bi se ustavili pri napovedovalcih obeh delov. Prvi del je bil napovedovan primerno delom, ki so jih izvajali. Za drugi del pa razumemo, ker se imenuje »zabavni«, da napovedovalec napove delo s kakim »dovtipom«, vendar mora biti tudi ta napoved taka, da ne bo pačila jezika in vpletala predomačih izrazov.
VIDEM-KRŠKO — AMD Iz Vldma-Krškega je pripravilo letos bogat koledar športnih prireditev. Že 20. aprila bodo propagandne vožnje vseh članov društva, 16. maja bo prvo prvenstvo Jugoslavije v speedwayu, 17. maja pa mednarodni dvoboj Jugoslavija—Avstrija. 7. junij bodo posvetili 40-letnicl ustanovitve KPJ. V ta namen bodo izvedli ocenjevalno vožnjo motoristov na progi Krško—Veliki Trn—Raka—Videm-Krško. Kakor lani, bodo tudi letos v počastitev občinskega praznika mednarodne speedway dirke. Razen naštetih prireditev bode imeli tudi tekme s skiroji za pionirje.
Boljši odnosi
Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora v Zagorju so odborniki obeh zborov med drugim razpravljali in sklepali o predlogu trboveljske občine za izgradnjo nove otroške bolnišnice. Občinski ljudski odbor Trbovlje je predlagal obema zasavskima občinama skupno 'akcijo, ker je jasno, da nova otroška bolnišnica ne bo služila zgolj potrebam trboveljskih otrok. Pač pa za potrebe celotnega Zasavja.
Čeprav so nekateri odborniki prinesli nekatere pomisleke in pogrevali nekaj preživelih zadev, ki izvirajo iz medsebojnih odnosov, ko ie bil v Trbovljah še okrajni ljudski odbor, se je večina le izrekla za sodelovanje oziroma skupno akcijo pri gradnji tega prepotrebnega zdravstvenega objekta, Prevladala je torei trez-
Sestanek S D Proletarca
VREME
®**ako do 24. februarja še **** na kakšne večje spre-V nadaljnjem poteku, ~*snejP Pa 0krog 1, marca, , računamo z izdatnimi 'Ital padavinami ln močno

Na pobudo občinskega odbora Socialistične zveze v Zagorju so se pred dnevi sešli odborniki posameznih sekcij 8D •Proletarca«. Govorili so o društvenem življenju in nekaterih slabostih v dosedanjem delu. Med društvenimi organizacijami je .edino »Proletarec«, ki Še ni Imel letnega občnega zbora, upravni odbor pa se nl sešel že več mesecev. Sestanek Je nazorno pokazal, kje so vzroki
mrtvila v društvu In kaj bo treba storiti za odpravo dose-dnjih pomanjkljivosti. Na predlog občinskega odbora SZDL so na sestanku izvolili Iniciativni odbor za pripravo letnega občnega zbora, ki bo predvidoma v prvi polovici marca O razpravi na sestanku ln vzrokih, ki so doslej ovirali delovanje »Proletarca«, bomo poročali podrobneje v prihodnji številki.	(v)
PRISRČNA SLOVESNOST V ZAGORJU
JUNAKI DELA
Po nekaj mesecih so sl spet segli v roke. Brigadirji zasavske mladinske delovne brigade Toneta Okrogarja-Nestla. Izpolnili so obljubo, ki so sl jo zadali takrat, ko so se razšli. Ko so dali slovo že skoro dograjeni avtomobilski cesti Bratstva In enotnosti Ljubljana—Zatrreb. In ko so odhajali na svoje domove z radostnim občutkom, da so dali svoj delež za skupno stvar.
Minulo soboto so se srečali mladi rudarji v Zagorju, ne le zato, da bi Izpolnili 00-ljuibo, marveč tudi zavoljo tega, da bi vnovič oživili sipomine na čas. pribit v trdem delu ln medsebojnem tovarištvu. In kajpak zato. da bi sprejeli veliko priznanje — red dela I. stopnje, s katerim jih je odlikoval tovariš Tito za velike zasluge pri gradnji avtomobilske ceste.
m
j
Pohod Nestlove brigade skozi Zagorje
Strumno le odmeval njihov korak, ko so Sli kot en mož »koz! Zagorje na športno igrišče »Proletarec«. Z njimi je šla tudi zagorska mladinska delovna brigada, ki pomaga pri urejanju komunalnih problemov zagorske doline. In ostala zagorska mladina, ki le vzradoščena pozdravila vest. da so njihovi vrstniki prejeli visoko odlikovanje
za svoje delo. Ponosno je vihrala brigadirska zastava na čelu sprevoda ln prešerno so odmevali zvoki koračnic delavske godbe na pihala skozi Zagorje.
Na košarkarskem Igrišču SD »Proletarca« je mladi rod pozdrav 11 predsednik občinskega komiteja mladine, za njim pa je spregovoril brigadi ln ostali mladini organizacijski sekretar ZK okrajnega komiteja Ljubljana tovariš Humbert Gačnik, Sl je orisal pot ln zmagovito delo revirske mladine pri gradnji avtomobilske ceste ln jim nato izročil odlikovanje: red dela I. stopnje. Visoko odlikovanje, ki ga doslej še nl prejela nobena slovenska brigada, ki je sodelovala pri gradnji avtomobilske ceste Ljubljana— Zagreb, je, prevzel komandant brigade tovariš Peško. Ta le vnovič Izrekel priznanje vsej brigadi ln 1o poklical, naj tudi letos sodeluje pri gradnji avtomobilske ceste Beograd—Niš.
Slednjič je zastopnik okrajnega mladinskega komiteja Izročil tudi zagorski delovni brigadi naslov drugič udarne brigade, s katerim jo je počastil Glavni štab mladinskih delovnih akcH Slovenije. ^
Slovesnosti so prisostvovali tudi predsednik CK LMS tovariš Tone Kropušek, predsednik zagorske občine tovariš Rado Taufer, sekretar občinskega komiteja ZK Zagorje tovariš Rudi Bregar In celotni občinski komite mladine občine Zagorje.
Po slavnosti le zagorski občinski komite mladine povabil obe brigadi na tovariški razgovor. Znova so se utrdile tovariške vezi mnogjh zasavskih brigadirjev ln pomenek je tekel seveda o brigadirskem življenju. Mnongl znanci so se domenili, da se bodo ponovno srečali na letošpji mladinski akclll v bratski republiki Srbiji, ko bodo spet zavihteli lopate za nadaljnjih več desetin kilometrov široke, bele ceste, ceste, ki naj poveže vse narode Jugoslavije.
na presoja, ki jo moramo samo pozdraviti in oceniti za konstruktiven korak na poti k do-kočnemu prenehanju nezdravih pojavov med obema krajema. V času poglobljene izgradnje našega družbenega sistema, v času, ko krepimo odnose med ljudmi v duhu Programa ZKJ, je povsem nevzdržno vsakršno nadaljnje pogrevanje razprtij, ki pravzaprav niso bile razprtije med ljudmi, marveč med nekaterimi prenapetimi lokali sti, kr so vlekli vsak na svojo stran, interese skupnosti pa puščali vnemar ali nekje ob strani. Dejstvo je, da je bila okrajna politika tu pa tam netflktična, da te povzročala upravičeno kritiko med vsemi dobro mislečimi aktivisti in prebivalci obeh občin.
Prav ničesar ne bi pomagalo niti prispevalo k izboljšanju medsebojnih odnosov, če bi torej še vnaprej pogrevali vse te stvari, pač pa bi bolj škodovale in zavirale konstruktivne napore, ki jih vlagajo odgovorni ljudje, da bi sedanji odnosi temeljili na zdravih, socialističnih načelih. Ni dvoma, da bi bila skupna akcija vseh treh zasavskih občinskih odborov pri gradnji tako pomembnega objekta, kot je otroSka bolnišnica, močno zaželena. Prav tako ni moč dvomiti, da ne bo mogoče, da bi bili deleži vseh treh občin, vloženi v ta objekt pri vseh treh partnerjih, enaki. Večja občima, z večjo gospodarsko zmogljivostjo, bo lahko več prispevala. Prav gotovo je, da bo morala pri izbiri lokacije prevladovati zdrava in realna presoja. V Trbdvljah je, kot mi je znano, že pripravljena oziroma' določena lokacija za gradnjo bolnišnice. V Trbovljah je nadalje precej zdravstvenih kadrov, ki bodo novi bolnišnici močno potrebni.
Seveda pa bi skupno sodelovanje vseh treh občin ne smelo ostati zgolj pri gradnji otroške bolnišnice. Praksa ka-
(Nadaljevanje na 2. strani)
KONEC
Rudniškega magazina
V Trbovljah bo letos velika proslava dneva rudarjev — 3. julija. Glavna slovesnost bo na Trgu revolucije.
Dotlej bodo ta trg že tudi dokončno uredili. Podrli bodo staro pošto, Lisačevo hišo in nekdanji Rudniški magazin. V njem je v povojnih letih imelo poslovalnice trgovsko podjetje »Potrošnja«.
Z odstranitvijo teh poslopij bo ta prirodni center Trbovelj dobil povsem novo podobo.
OB IZDELOVANJU NOVIH TARIFNIH PRAVILNIKOV
RESNO IN TEMELJITO
ZADRUGE IN SKUPINSKO ZAVAROVANJE ŽIVINE
KORISTI SO NA DLANI
Tudi y zasavskih delovnih kolejctivlh so začeli te dni s pripravami za izdelavo novih* tarifnih pravilnikov. Videti je, da bodo sestavljavci novih ta-tarifnih pravilnikov, razen nekaj izjem, vsestransko upoštevali predlog slovenskih sindikatov, naj letos ob izdelovanju teh važnih pravilnikov posvetimo glavno pozornost sistemu nagrajevanja po učinku. Povsod tam, kjer bodo drugače ravnali, kjer ne bodo upoštevali omenjenih priporočil, bodo delali napak.
V pismu predsedstva Centralnega sveta zveze sindikatov vsem gospodarskim organizacijam je razen dosedanjih izkušenj pri izdelavi tarifnih pravilnikov govor tudi o nekaterih zmotnih pojmovanjih in težnjah o tem, kako sl nekateri kolektivi zamišljajo to nadvse važno opravilo.
Prva ugotovitev, na katero opozarja Centralni gvet sindikatov, je, da nekateri kolektivi še vedno Po starem pojmujejo nagrajevanje delavcev, razdeljevanje osebnih dohodkov, In s tem v zvezi tudi tarifne postavke. To pa danes ni več mogoče. NI mogoče predvsem zategadelj, ker ni moč izumiti magične formule, ki naj bi dala tarifne postavke, veljavne za delavce vseh podjetij, ne glede na pogoje, v katerih posamezna podjetje delajo in ne glede na gospodarske uspehe, ki jih dosegajo. Zato je seveda nujno potrebno, da se tudi vsi tisti, ki nočejo videti potreb po spremembah v nagrajevano u vživijo v spremembe, kijih je prinesel v tarifno politiko novi sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij.
Zal je nekoliko podobnih pojmovanj tudi v nekaterih zasavskih delovnih kolektivih, ki sodijo, da so tarifne postavke še vedno začetek ln konec v nagrajevanju delavcev, pozabljajo pa, da delavci dejansko sami spodrezujejo korenine teh in podobnih mnenj s tem, ko so za večje zaslužke, aeveda ot>
temeljitejšem delu. Centralni svet opozarja vse gospodarske organizacije, kjer še mislijo tako, da ravnajo zelo napak in Se malo ne v skladu s principi, ki so jih osvojili vsi daljnovidni delavci. Pri izdelavi tarifnih pravilnikov le vsekakor nujno potrebno Izhajati predvsem iz gospodarskega stani a posameznih gospodarskih organizacij. Preden v kolektivih napravijo karkoli rjrugega. je potrebno. da najprei ugotove. kolikšen čisti dohodek dosežejo v teku leta. Potem so dolžni proučiti, kako so ta dohodek doslej razdeljevali na osebne dohodke In sklade podjetja. Končno pa morajo proučiti gospodarski položaj, razmotritl vse potrebe ln presoditi dosegljive možnosti, ki se jim odpirajo. Ko so nato zbrali vse potrebne podatke o razpoložljivih sredstvih, se morajo kajpak odločiti, kako razdeliti osebne dohodke. Zavedati se namreč morajo, da »o tarifne Postavke samo eden izmed elementov osebnih zaslužkov. Zaradi tega je treba v previ-devanjih zagotoviti potrebna sredstva za nagrajevanje Po učinku nad delovnimi normami. Torej ne kaže vseh sredstev, ki jih namerava delovni kolektiv predvideno porabiti za osebne zaslužke. razdeliti na tarifne postavke. Ce bi delali tako. bi kolektivu seveda potem zmanjkalo sredstev za Izplačevanja zaslužkov nad delovnimi normami.
Sele zatem ko kolektiv ve, s kolikšnlmj sredstvi razpolaga za pokritje tarifnih postavk, lahko prične določati višino tarifnih postavk za posamezne dedavoe. Pri tem pa mora upoštevati delež, ki ga vsak delavec prispeva k temu, da podjetje dosega svoj dohodek. To se pravi, pri določanju neposrednih tarifnih postavic za posamezne delavce velja kot glavno merilo upoštevati stvarne ln dejanske plodove dela vsakega posameznika.
Kajpak pa bi vsakršno pred-
Posvetovanje v Hrastniku
Pred dnevi so imeli v Hrastniku širše posvetovanje, kako izdelati nove tarifne pravilnike za kolektiv tamkajšnje Steklarne in Tovarne kemičnih izdelkov. — Razgovore je vodil predsednik Republiškega odbora sindikatov kemičnih delavcev tov. Franc Plazar.
Ta je najprej prikazal današnje plače v kemični stroki ter poudaril, da težijo sindikati v glavnem za tem, naj bi se delavci nagrajevali po enoti
plsovanje tarifnih postavk za delavce enakih kvalifikacijskih kategorij, ki delajo v gospodarskih organizacijah določene panoge, danes postalo nemogoče in celo škodljivo. Tako predpisovanje je v bistvu administrativno.
In še nadvse važen opomin centralnega sveta sindikatov: ponekod pripravljajo nove tarifne pravilnike samo za to določene strokovne komisije, imenovane od organov delavskega samoupravljanja; ta praksa je škodljiva. Z njo se "oži delo samo na nekatere redne posameznike. V kolektivih je treba najprej delavce temeljito seznaniti s tem opravilom, jim vsestransko razložiti, za kaj pravzaprav gre, Le v tem primeru Bodo delavci lahko sodelovali pri tem opravilu. Važno pa je končno tudi to, da mora biti to delo opravljeno resno in temeljito. Nič hudega, če delp ne bo končano v določenem roku.
(v)
Po vseh vaseh, bližnjih in oddaljenih, srednjega in daljnega Zasavja se kmetjč že dalj časa sprašujejo: »Kako bomo pa letos z našo živino?« Jo bomo spet zavarovali? Se nam to izplača? Življenje je polno skrbi za dohodki! In izdatkov je velko!«
Tako in podobno modrujejo posamezni gospodarji ;<n v njih še vedno ni zadnje besede, ali naj živino zavarujejo ali ne.
Vsakdo dobro ve, da je zavarovanje živine obdržalo svojo veljavo, namreč da kmeta na eni strani zavaruje pred gmotno škodo v nesreči, na drugi strani pa le zavarovalnica prevzela še skrb. da mu to škodo prepreči, namreč da mu v primeru bolezni tako živino tudi zdravi.
Vsi dobro vedo, da naša socialistična skupnost po ustanovi DOZ skrbi za kmeta, in to v najtežjih trenutkih njegovega gospodarjenja, kadar mu žival oboli ali Pa celo pogine.
Zakaj torej kmet premišljuje?
»Dober dan oče. zavarovali bomo, živino!« — Te besede je bilo slišati v veži in kme^ se je zdrznil. V hišo so že vstopili
Določeni so ožji gradbeni okoliši
nega pravilnika, vendar bo poizkus pokazal, da je edino ta način stimulativen — vzpodbuden. Kot ocena za enoto proizvoda pa naj bi služile kot kriterij dosedanje norme, preračunane na enoto. Nujno potrebno bo nadalje vezati tudi pomožne delavce na sistem progresivnega nagrajevanja.
Diskutanti iz Tovarne kemičnih izdelkov pa so navedli, da so v svojem kolektivu že pričeli z nagrajevanjem po
Pretekli teden ie bila v veliki dvorani na magistratu v Ljubljani skupna seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Odborniki so razpravljali in sklepali o raznih odlokih ter o poroštvenih izjavah za posojila v industriji in kmetijstvu.
Na dane predloge občinskih ljudskih odborov Ljubljanskega okraja in v skladu z odlokom republiškega izvršnega sveta o določitvi krajev., ki se štejejo za mesta in mestna naselja, sta oba zbora OLO Ljubljana z ločenim glasovanjem sprejela odlok o določitvi ožjih gradbenih okolišev v občinah ljubljanskega okraja. Sprejeti odlok ustreza perspektivni gradnji srtanovanj ln komunalnih naprav ter zajema hkrati vse površine, ki so še potrebne v stanovanjskih naseljih (parki, otroška igrišča in podobno). Prav ta/ko zajema ta odlok zemljišča ob potokih in rekah. Pomembno je opozorilo sveta za urbanizem, kako naj se odslej usmerja stanovanjska
Z Dola
pri Hrastniku
Vajenska šola. — 5. oktobra lani Je pričela delovati Vajenska šola na Dolu, ki Je zajela vse vajence hraatniške občine. Učni kader šole sestavljajo tehniki in mojstri v kraju, nadalje predmetni učitelji dolske osemletke ter Je ta kader prev posrečeno zbran. Vsi učitelji pokazujejo veliko prizadevanje za vzgojo našega obrtniškega podmladka. To dokazujejo tudi polletni učni uspehi na vajenski šoli, saj Je pouk izdelalo 95"/. vajencev. — v prvem polletju so na vajenski šoli organizirali 3 poučne ekskurzije, in sicer v »Litostroj«, v Opero in na Revijo modnih oble-. 611, Na šoli nadalje deluje mladinska organizacija, ki nudi učnemu kadru izdatno pomoč.
Pouk na šoli »e nenehno modernizira ln povezuje • praktičnim življenjem Mladinci vajenske šole obiskuj eto korporativno predavanja LU ne Dolu, strokovno pa se izpopolnjujejo tudi s filmi, ki Jim Jih nudi Zavod za poučne filme v Ljubljani.
gradnja, kajti s tem odlokom so namreč dane večje možnosti za gradnje v mestih in mestnih naseljih.
V nadaljevanju seje sta oba zbora sprejela odločbo o zadolžitvi preskrbovalnega podjetja »Sadje-zelenjava«, da bo sklepalo pogodbe za preskrbo kmetijskih pridelkov po določenih cenah. Okrajni ljudska odbor Ljubljana se je v odločbi zavezal, da bo preskrbovalnemu podjetju »Sadje-zelenja-va« povrnil morebitne razlike med dnevnimi tržnimi in predvidenimi varstvenimi cenami, če bodo druge višje od prvih. — Oba zbora sta še sprejela več poroštvenih izjav. Prav tako go odborniki izvolili 54 sodnikov porotnikov pri Okrajnem sodišču v Trbovljah.
domači veterinar in zastopnika DOZ. Kmet je zamišljeno pogledal prišlece ln hitro naročil gospodinji, nai jim s čim postreže. »Taka je pač navada,« pravi mož. — Ljudje naj vidijo, kal sem pridelal, sl misli. Mirno jim je ponudil, da sedejo. Saj se mu ne mudi. da bi razkazoval svoj hlev. ko pa ve, da je danes brez denarja. 2e Prej je napravil proračun, ko je gledal lanske zavarovalne police. Da bi le v soboto dobro prodal prašičkeI A če nimaš, nimaš! Vsakemu se to pripeti.
Zastopnik ie začel: »Kaj niste pričakovali, da pridemo? Saj je zadruga razglasila, da bo letos spet obnova skupinskega (kolektivnega) zavarovanja živine. Ce po naključju nimate denarja, vam ga zadruga posodi. ali pa z njo obračunate takrat, ko 11 boste prodali' teleta ali kak drag pridelek.«
Kmetu se je odvalil kamen od srca, 2e dali časa ni nikamor šel, sosed rrou pa tega tudi ni omenil. — Zena je prinesla vina ln ga rešila zadrege. Globoko ga je pogledala, ker je vedela. da gospodar nima denarja. »Letos ne vem, če bomo *a-varovalj,« je plaho pristavila, mož pa je dejal: »S9 kal ea pod zob raie prinesli«
Povrnila se mu je samozavest. — No, saj zadruga misli nanj, misli na njemu podobne primere. Čez kak mesec bom že dobil ln 11 vrnil. Bom potem vsaj čelo leto mimo spal. Saj mi je s tem zavarovanjem prihranjena skrb: kje bom. dobil, če pride do nesreče. Pa saj mi je prihranjeno že s tem. ker je telica breja. In kaj. če
•bo porod težak? Kako mirno gre človek k živlnozdravniku. če ve. da zaradi tega ne bo imel stroškov. Edina skrb ml bo. da ga bom pravočasno poklical. — Tako misli sam pri sebi.
Nikoli pre1 ni pričakoval, da bo živina na ta način zavarovana. Res. tudi tako zavarovanje le v načrtu socializma.
Veterinar ie kmeta prehitel ln odšel v blev. Vedno 1e bil ponpsen na svoi hlev. Do pred leti, ko mu je padel konj. Od takrat je potem včasih s strahom odpiral hlevska vrata. No. sedaj je tudi to minilo, saj so živali zavarovane. In njegove krave? Vedno jim z ljubeznijo prinese sena in slame — sedaj mora živina slamo jesti, kar se it tudi pozna. Zato ga 1e danes tud! sram, ker mu je namreč živina shujšala. Veterinar že pozna njegove, sicer lepe slvorjavke. a vseeno pregleda, če morda katera nima v sebi železa.
Hitro se zmenita za ocenitev, saj sta bila zadnjič oba na sejmu. Se popis živine, nekaj podpisov -in že hiti ekipa DOZ naprej. Tako od hiše do hiše, k zadnjemu kmetu. Nekaj dni prepričevanja — ln zavarovalna skupnost se znova rodi. Obnavlja se namreč vsako leto.	'
Misel skupinskega zavarovanja živine se širi ln jih Je trenutno v Zasavju 13. Nekatere še nimajo vključenega zdravljenja, vendar k temu povsod težijo. Nekatere izmed njih, kot na primer Medija-Izlake, Dol pri Hrastniku, Radeče, Boštanj, Brestanica, Leskovec, Bizeljsko, Brežice pa so svoj obstoj
že upravičile. Povsod kmetijske zadruge skupinsko zavarovanje moralno ln materialno podpirajo, saj le-te žele, da ohranijo gospodarsko moč svojega področja, ki Je lahko z nesrečami pri živini bolj ali manj prizadeto. Svojim članom dajejo kratkoročna posojila, ki jih kasneje na ta ali na oni način obračunajo.
Skupinska zavarovanja pa niso nekaj, kar je samo na papirju, ta imajo namreč tudi svoj odbor, ki Je navadno tudi odbor živinskega odseka KZ ln ki Ima pravico vsak čas pregledati račune zdravljenja ter izplačane ali neizplačane čko-de pri živini v poštev prihajajoče zavarovalne skupnosti. Vse Imajo pripomočke za najnujnejšo pomoč pri živini, ki so bili nakupljeni iz sredstev preventive DOZ in ki se uporabljajo, dokler ne prispe veterinar. Ti pripomočki pa so shranjeni pri človeku, ki je bolj ali manj vešč pri živini. DOZ je 11 teh sredstev oskrbel tudi veterj-narje z lnstrumentarijem.
DOZ s svojimi uslužbenci (navadno s svojim veterinarjem) tudi med letom obišče zavarovanca. Svetuje mu glede krmljenja živine, ureditve hleva, glede eventualnih bolezni ln njih preprečevanja. Na kratko: namen ima, da uči kmeta sodobne živinoreje, ker s tem preprečuje škodo in nesreče pri živini.
In če pride do nesreče? — Koliko pismenih zahval pošljejo posamezniki v podružnico DOZ v Vidmu-Krškem! In res: kje naj kmet naenkrat vzame 40—60.000 dinarjev za drago kravo ali če več za konja? Res, da daje kmet za zdravljenje majhen prispevek ln Ima celo leto zdravljenje živine zastonj, a DOZ Jamči če za zakole v sili in za pogin, ln v tem Je marsikdaj rečltev posameznika. In če se kmet ravna po pravilniku zavarovanja živine, ki Je v bistvu pogodba, ln upočteva navodila, kako naj z zavarovano živino ravna, bo kljub nesreči lahko le mirno spal, ker mu ho DOZ povrnil škodo.	M. K.
BOLJŠI ODNOSI
(Nadaljevanje s prve strani)
že, da bodo morale vse tri občine združiti svoje sile tudi za reševanje nekaterih drugih problemov. Zlesti pri preskrbi prebivalstva z vsakdanjimi potrebščina/mi, še bolj pa pri kmetijskih pridelkih. Pred kratkim so v Trbovljah zgradili sodobno skladišče za kmetijske in druge pridelke. Prostornina skladišč je' tolikšna, da bo lahko zadovoljevala vse potrebe zasavskih občin. Gradnja je stala težke milijone, ki se bodo nemara počasi artior-tizirali. Ali ne bi bilo docela zgrešeno, čh bi podobna skladišča gradili tudi v obeh sosedujih občinah, ko vsi vemo, da so take gradnje sila draga stvar? Mnogo pametneje bo, Če bi se vse tri občine dogovorile, kako najbolj racionalno izkoristiti omenjeno skladišče — lastna sredtitva. ki pa jih obe občini nameravata vložiti v taki gradnji, pa uporabiti za druge, še bolj potrebne stvari. Seveda pa bi morali odgovorni činitolji ljudem nazorno po-
jasniti prednost takeqp skupnega sodelovanja.
Mnogo skupnega je še med vsemi tremi občinami v Zasavju. Zato sodim, da bi bilo treba večkrat ses-fi za mizo in se pogovoriti o najrazličnejših vprašanjih, ki jih je laže rešiti s skupnimi prizadevanji, predvsem pa seveda dobro voljo. Prav gotovo je, da bi bilo to v interesu vsega prebivalstva Zasavja.
ZAGORSKA KRONIKA
USPEH IGRALSKE DRUŽINE »SVOBODE« ZAGORJE. — Minulo soboto ln nedeljo Je dramski odsek delavsko-pro-svetnega društva »Svobode« Zagorje z uspehom uprizoril Marinčev® komedijo »Ad aeta«. Prireditev Je razveselila vse tiste ljubitelje odrske umetnost L, ki eo prijatelji komedij. Zagorjanom sta ugajala zlasti prva dva dejanja komedije. Ta in prvo polovico prihodnjega meseca se bodo dramski odseki »Svobode« predstavili še z dve-mj gledališkimi deli.
40 LET KPJ
V LJUBLJANSKEM OKRAJU
Odbor za proslavo 40-let-nice Komunistične partije Jugoslavije v ljubljanskem okraju je napravil program vseh važnejših datumov praznovanja te zgodovinske obletnice v ljubljanskem o-kraju. Na področju Litije, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika bodo važnejše proslave v okrajnem merilu. V Zagorju bo 23. aprila slavnostna akademija, posvečena ustanovnemu kongresu Komunistične partije Slovenije na Čebinovem. Prireditev organizirata okrajni odbor Ljubljana in občinski odbor Zagorje.
Prav tako bo v aprilu v Trbovljah slavnostna akademija na čast 40-letnici Komunistične partije Jugoslavije, združena s praznovanjem »trboveljske republike«. To slovesnost pripravlja občinski ljudski odbor. — Dne 1. junija tega leta pa bo proslava v spomin na oborožen spopad komunistov * Orjuno v Trbovljah dne 1. Junija 1924. Tudi to praznovanje organizira občinski ljudski odbor.
Dne 2. Julija tega leta bo v Trbovljah veliko delavsko zborovanje ob obletnici 72-ume gladovne stavke v Tr bovljah, ki Je bila od 3. do 5. Julija 1934. To zborovanje bodo priredili okrajni sindi-
kalni svet Iz Ljubljane in občinski odbori Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. V Litiji bo odkritje spomenika borbe na Javorškem plin. — Slovesnost organizira občinski ljudski odbor Litija.
Meseca septembra tega leta bo na Dobovcu izlet mladine, kjer je bila pokrajinska konferenca SKOJ. Izlet pripravljajo občinski komiteji Ljudske mladine Zagorje, Trbovlje ln Hrastnik. — V oktobru bo v Trbovljah festival godb na pihala, posvečen 40-letnlci Komunistične partije Jugoslavije To muzikalno slovesnost bo organizirala Zveza »Svobod« In prosvetnih društev ljubljanskega okraja.
Dne 29. novembra tega leta bo v Zagorju festival »Svobod« Slovenije, združen z otvoritvijo tamkajšnjega "Doma kulture, na katerem bodo odkrili spominsko ploščo — dne 24. decembra pa bo v Litiji občinski praznik, posvečen spominu borb NOV na Tlsjn. To pra/novanje bo organiziral občinski ljudski odbor Litija.
V Zagorju pa bo 24. In 25 decembra tega leta proslava obletnice Pokrajinske partl-ske konference In okrožne konference SKOJ Prireditev bo oskrbel občinski ljudski odbor Zagorje.
Pogled na novi del Steklarne v Hrastniku
»Izvoda. V progresivno na-ajevanje naj se zajamejo vsi lavci v podjetju.
Po govoru tov. Plazarja »e razvila precej živahna raz-ava, ki je pokazala težave, caterlmi se morajo boriti po-mezne komisije, ki lzdeluje-nove pravilnike,
V Steklarni so že pričeli z letovanjem tarifnega pravil-ka. Ta pa bo za sedaj bazi-1 na Istih principih kot prejš-I. Poudarjajo namreč, da bi lo zelo težko preiti naenkrat načinu nagrajevanja po eno-proizvoda ,ker izdeluje torna izdelke, ki morajo iti Se dodelavne oddelke. Lotili pa bodo poskusa nagrajevanja enoti proizvoda pri skupini iiko«, in to za sedaj samo v ■katerih delavnicah. — Ste-arjl gledajo po večini z ne-iktodm nezaupanjem na na-l nagrajevanja po enoti pro-/oda — Je navedel pred sedle komisije za sestavo tarif-
enoti proizvoda in da so v ta sistem vključili tudi profeeio-niste. Njihova tovarna je dobro začela s tem delom, saj je z računskimi prikazi prepričala delavce, kolikšno plačo bodo imeli, če se bo proizvodnja dvignila za toliko in toliko odstotkov. Za presežek so ai že postavili plan kar za 150 milijonov dinarjev po tem načinu nagrajevanja, od katerega zneska bi odpadlo okrog devet milijonov dinarjev za plače, kar bo vsekakor zelo stimulativno za celoten kolektiv.
Vsekakor pa bodo kolektivi pri izdelavi novih tarifnih pravilnikov upoštevali tudi to, da je treba v primeri z drugimi podjetji izravnati plače kvalificiranih delavcev in uslužbencev.
Sestanek je bil zelo koristen ln so komisije dobile precej napotkov za svoje odgovorno delo.	R. V.
NAS KOMENTAR
In spet Nemčija
Kmalu bo minilo 14 let, odkar so se v Potsdamu sestali zavezniki, razdelili Nemčijo in Berlin v štiri okupacijska področja, sklenili, da bodo Nemcem dali lokalno samoupravo In da bodo organizirali svobodne volitve, ter za temelj bodočega nemškega gospodarstva določili kmetijstvo, medtem ko bi Industrijo, zlesti vojno, uničili ali odpeljali la Nemčije. Večina teh sklepov je ostala le na papirju. Potsdamski sporazum so kmalu prekršili tako na Zahodu kot na Vzhodu In nemško vprašanje se Je pojavilo v središču hladne vojne ter tam tudi ostalo do današnjih dni. Razdeljena Nemčija Je postala vir nesporazumov ln napetosti ln še zdavnaj Je Jasno, da sl Evropa brez ureditve nemškega vprašanja ne more zamisliti mirne bodočnosti.
Tako Imenovano nemško vprašanje Je posledica hladne vojne. In kolikor bolj se je le ta zaoetrevala. toliko bolj se Je zapletal nemški gordijski vozel. Is štirih okupacijskih področij sta kmalu nastali dve nemški dršavl s različnima družbenima sistemoma In različnimi političnimi tešnjaml: kapitalistična Zahodna Nemčija, članica Atlantskega pakta, ln socialistična Vzhodna Nemčija, članica Varšavskega pakta, dve državi, ki se vsaka v svojem taboru hitro oborožujeta ln predstavljata potencialno nevarnost sa svetovni mir. Spočetka Je vsak blok sase priznaval le obstoj svoje nemške državne tvorbe, kasneje je Sovjetska zveza priznal* tudi Zahodno Nemčijo, zahodne države pa še vedno nočejo Imeti nikakršnih stikov s Vihodno Nemčijo.
Veliko Je še bilo predlogov za rešitev nemškega vprašanja, nič koliko Je bilo konferene In ato In sto not Je potovalo z Vzhoda na Zahod In obratno. Na prvi konferenci štirih ministrov aprila In maja 1948 v Parita je Sovjetska svesa zavrnila zahodni predlog mirovne pogodbe, na dresi konferenci, ki Je bila junija
in Julija, pa Je nasprotovala zdruil-tvi vseh štirih okupacijskih področij, Niti na tretji konferenci marca In aprila 1947 v Moskvi, niti na četrti decembra v Londonu, ni prišlo do sporazuma. Decembra 1950 Je Adenauer odklonil vzhodnonemški predlog o ustanovitvi vsenemškega sveta za pripravo skupne vlade. Predstavniki štirih velesil so junija 1951. leta odšli Iz Pariza, ker se po 75 sestankih niso mogli sporazumeti o dnevnem redu konference ministrov. Sele marca 1952 Je Sovjetska zveza ponovno predložila Zahodu svoj načrt ifilrovne pogodbe, ki Je predvideval združitev Nemčije, nt pa govoril o tem, kako bi do združitve prlilo. Vse leto so potovale note s Vzhoda oa Zahod in obratno, čeprav so zahodne dežele 25. marca 1952 postavile svobodne volitve kot predpogoj za pod-pts mirovne pogodbe. Pri tem Je tudi ostalo. Ministri so se ponovno sestali žele Jsnuar,|a 1954. Velika Britanija Je tedaj predložila načrt, ki Je najprej predvideval volitve, notem sklicanje skupščine. Izdelavo mirovne pogodbe, sestavo vsenemške vlade In končno podpis mirovne pogodbe. Sov-
jetska »veza Je ta načrt odklonila, predlagala pa je, naj se kot prvi ukrep za združitev Nemčije podpiše mirovna pogodba. Ta sovjetski predlog je Zahod odklonil. Osem dni kasneje je sovjetski minister predlagal sklenitev sporazuma o kolektivni varnosti v Evropi, ki bi ga podpisali predstavniki obeh Nemčlj, Julija 1955 so se v Ženevi sestali lefj štirih velesil, oktobra ln novembra pa so njihovi ministri nadaljevali razpravo. Vse zaman. Zahod Je vztrajal pri avobodnih volitvah, Vzhod pa trdil, da je združitev v prvi vrsti stvar nemškega ljudstva In njegovih predstavnikov. Julija 1957 Je vzhodnonemška vlada predlagala Bonnu, naj bi ustanovili konfederacijo, v katero bi se vkljnčlll obe Nemčiji, ki bi obdržali dotedanjo »družbeno ureditev. Tudi ta predlog Je Bonn odklonil. Od tedaj so o nemškem vprašanju na mednarodnih konferencah le redko govorili. Sele 10. novembra lani je Hružčev zahteval revizijo statusa Berlina Jn 27. novembra Je sovjetska vlada predlagala, naj s* Zahodni Berlin spremeni v svobodno mesto, svoj del Berlina pa bi priključila Vzhodni Nemčiji. Zahod je takoj odgovoril, da se ne bo razgovarjal o Berlinu, pripravljen pa je razpravljati o Nemčiji. Sovjetska sveža Je 10. Januarja letos predlagala novo verzijo mirovne pogodbe, ki bi Jo v prihodnjih dveh mesecih podpisali s predstavniki obeh Nemčlj. Kancler Adennaner Je takoj zahteval, naj ec sovjetski predlog savrne bres diskusije. Pošteno pa ga Je presenetilo, ko so Is
VVashingtona sporočili, da je Dullee nenadoma spremenil svoje togo stališče ln izjavil: »Ne bi dejal, da so svobodne volitve edina metoda, e pomočjo katere bi lahko prišlo do združitve Nemčije.« Takrat so na Zahodu začeli veliko govoriti o spremembi uradnega stališča do nemške združitve, čeprav so v uradnih krogih demantirali te vesti In trdili, da do spremembe ne bo prišlo. In takrat Je Dulles odpotoval v Evropo, da bi se s zahodnimi zavezniki dogovoril o skupnem stališča do Nemčije. Rezultati njegove misije so res pokazali da Je preuranjeno govoriti o kašnih večjih spremembah v stališčih zahodnih vcjesll, ki so le vedno precej to-ga ln za Sovjetsko zvezo nesprejemljiva. Odgovor Zahoda na noto sovjetske vlade odklanja njene namen* v Berlinu ln njene predlove za sklicanje mirovne konference vseh dežel ki so se med zadnjo vojno vojskovale s Nemčijo, predlaga pa sklicanje konference štirih zunanjih ministrov, na katero bi prišli opazovalci obeh Nemčlj. Konferenca naj bi bila v maju na Dunaju ali v Ženevi. Medtem ko so zahodne države pripravljale svoj odgovor, pa Jo bilo v njihovih parlamentih In političnih vrhovih slišati precej treznih besedi, veliko več kot kdajkoli poprej. In prav to nam vzbuja upanje, da bo korično le zmagal razum In da se bodo velesile prej ali slej sporazumele ter ustvarile Pogoje, v katerih bo nemško ljudstvo lahko evodobno ed-ločalo o svoji nadaljnji usodi.
KOMUNALNA DEJAVNOST V OBČINI VIDEM-KRŠKO
lUiUllJ
IV U CESTE
Ce pogledamo 'komunalno dejavnost v občini Videm-Kr-v preteklem letu, ugotovimo, da je bila zelo uspešna. Na desnem bregu Save mesta ®o uredili kanalizacijo, s čimer je dana možnost za ureditev ®este. Skozi mesto Videm-Kr-
ško drži cesta, ki je s prometom zelo obremenjena, zato ni čudno, da je ni mogoče v redu vzdrževati. Zanimivo je, da ne moti pešce cestni prah le v poletnih, temveč tudi v zimskih mesecih. To je prišlo najbolj do izraza v preteklih ted-
Postali so komunisti
Gradivo VII. kongresa ZKJ P® osnovnih organizacijah prav Pridno študirajo in so poveči-hi le predelali preko polovico Programa. Največji tispeh so doeegli komunisti na trbovelj-*kem Rudniku, v Strojni tovariš Industrijski kovinarski šoli 8TT ter v posameznih terenskih organizacijah. Vendar pa je ^Jodij v podjetjih bolj življenj-kot na terenu.
Študij programa ZKJ pa je hkrati tesno povezan s spreje-®*anjem novih članov v Zvezo *omundstov. Obveza, ki so jo komunisti prevzeli že lansko namreč da bodo do Ie-■•Jnjega marca sprejeli v ZK novih članov, se postopoma realizira, — Največji uspeh pri •Prejemanju novih članov so dosegu v Strojni tovarni, na Rudniku, v IKŠ Strojne, tovarni® ter v podjetju »Metalija«. “Pet pa je tudi sprejemanje no-članov na terenu slabše, Vendar so po nekaterih gospodarskih podjetjih v tem pogledu naredili malo. Tako ima na R^mer podjetje »Mehanika« v
svojih tovarniških oddelkih zaposleno večinoma mladino, vendar niso v tej tovarni sprejeli do sedaj niti enega mladinca ali mladinke v članstvo, čeprav so tu mladinci, ki imajo pogoje za sprejem. — Do konca meseca marca mora biti prevzeta obveza izvršena ter čaka osnovne organizacije ZK na tem področju še obilo dela — namreč poiskati vse tiste, ki imajo pogoje za sprejem v Zvezo, pri čemer naj se naslonijo na mladino.
Kakor študij gradiva zadnjega kongresa ZKJ, tako je tudi sprejem novih članov tesno povezan s pripravami na volitve v osnovne organizacije ZK. Priprave na volitve so v teku. Te bodo najprej opravili na Rudniku in po ostalih gospodarskih organizacijah v kraju, nato pa še na terenu. — V tem pogledu čaka osnovne organizacije ZK mnogo dela. Treba je namreč, da se člani ZK pripravijo na občinsko in okrajno konferenco, ki morata biti obe pred kongresom ZKS.
nih, ko zaradi mraza ni bilo mogoče škropiti ceste. Povsem je upravičena težnja, da bi v prihodnjih letih asfaltirali cesto skozi mesto Videm-Krško in morda celo do avto ceste. Za to delo so že izdelane nekatere prve priprave. Poskrbeli so tudi za investicijski program in glavni projekt za kanalizacijo za levi breg mesta. Konec preteklega leta so pričeli z izdelavo urbanističnega načrta, ki ga mislijo skončati še v prvi polovici tega leta.
V	okviru stanovanjske zadruge so zgradili osem stanovanj, medtem ko je do tretje faze dograjena kombinirana trgovsko-stanovamjska stavba, kjer bodo sodobni trgovski lokali in 9 družinskih stanovanj. Tudi pralnica, ki je začela obratovati v preteklem letu, bo mnogo koristila gospodinjam.
V	preteklem letu so opravili večja popravila na šolskih zgradbah na Zdolah, Velikem Podlogu, Velikem Trnu, Senu-šah in na Raki. Pripravljen je tudi investicijski program za gradnjo delavnice tehniške srednje šole.
Občinski ljudski odbor in krajevni odbori nenehno skrbijo za asanacijo vodovodnih objektov. Večia dela so opravili v Senožetih, Sremiču in na Raki. Pohvaliti ie treba domačine, ki so z vožnjami in z lastnim delom prispevali več kot polovico potrebnih sredstev.
Občinske ceste v Vidmu-Kr-škem so bile pred leti zelo zanemarjene, saj le znano, da nekaj cest in vaških poti več kot 10 let niso popravljali. V zad-
njem letu so uporabili za rekonstrukcijo in vzdrževanje občinskih cest ter plače cestarjev nad 7,300.000 din. To dokazuje, da so tudi temu vprašanju posvetili več skrbi. Vsekakor je pa tudi pozdraviti večje zanimanje prizadetih občanov, ki so s prostovoljnim delom znatno znižali stroške vzdrževanja cest.
V začetku leta 1958 še niso bila elektrificirana področja Mrtvic, Gmajne, Senuš in Velikega Trna. Zato je občinski ljudski odbor vprašanju elektrifikacije podeželja posvetil največ skrbi. Za ta dela je vložil 16 milijonov dinarjev, medtem ko so domačini pomagali z lastnim delom pri gradnji transformatorjev, napeljavi električnega omrežja in podobno, tako da znaša skupna vrednost vseh del na elektrifikaciji preko 30 milijonov dinarjev.
IZ NAŠEGA ALBUMA: Janez Knez — URŠKA IN PODVODNI
MOZ
POST FESTUM
študentskemu festivalu v Trbovljah
Šušmarstvu spodrezati korenine
OB NEKATERIH UGOTOVITVAH OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V ZAGORJU
,.Na eni izmed zadnjih sei občinskega ljudskega odbora v Zagorju je zbor proizvajalcev tovoril tudi o razvijajočem se t^hiarstvu v zagorski dolini. fjSamezniiiki so s konkretni-r11 dokazi podkrepili take pri-rVere- Tako so med drugim Kotovili, da se je šušmar-razbohotilo predvsem v "t^jaškd, šiviljska, ključavni-soboslikarski, vodo-^pdnoinštalaterski in še drugi Nekateri predvsem Ofrtniiki se poslužujejo celo ^Priglašenih potrhočnikov; ne-u? »mojster« celo vajenca, jd se je pri delu poškodoval J! °ftal brez zakonitih pravic, imajo redni, priglašeni ?0®ncii v obrti. Neki zagorski J^Ttoik je poudaril, da je iz-vse priprave za gradnjo izvoda, potrebna dela pa so jV^Mteljii nato zaupali lju-«®tn- kj so že v rednem de-odnosu oni rudniku, ij^tornilki s0 ostro grajali početje in sklenili sto-ha prste vsem šušmarjem.
Do sem te v redu in prav. A treba ie pogledati tudi drugo stran kolajne. Res je namreč, da je v Zagorju obrt slabo razvita. Vzemimo n. pr. urar-ie: včasih, pred leti sta bili v Zagorju dve obrtni delavnici. Obe sta imeli polne roke dela in največkrat so morali ljudje čakati tedne in celo mesece na popravilo svojih ur. Zdaj, ko so potrebe še večje, ko se je prebivalstvo pomnožilo, pa je v kraju samo ena urarska delavnica. — Podobno je z nekaterimi drugimi obrtnimi vejami. SdivSilj je v Zagorju sila malo. Zagorjanke celo trdijo, da so staromodne in ne šivajo po okusu in želji. To izkoriščajo šivilje, ki sicer nimajo obrti, a So dobre šivilje. — Poznam tudi nekaj hišnih svetov, ki so dali to ali ono stvar popraviti obrtnim delavnicam. Račun pa je bil tako masten, da so bili hišni sveti v hipu ob vsa sredstva. To jih ie izučilo, da dajo zdai urediti to ali odo stvar nekaterim
stanovalcem, ki so vešči teh deL
S tem pa hočem opozoriti na vprašanje, ki je v Zagorju zelo pereče. V bodočih stanovanjskih skupnosti bodo igrale veliko vlogo servisne delavnice, ki bodo lahko poslovale ob zelo ugodnih pogojih, ker bodo njihove družbene obveznosti mnogo ugodnejše kot obveznosti rednih obrtnih delavnic. Številne podobne servisne delavnice ob pravkar ustanovljenih stanovanjskih skupnostih so se pokazale kot nepogrešljiv sopotnik teh razširjenih oblik združevanja ljudi.
Prav tako ie z ostalo obrtjo v Zagorju. Sušmarstvo bo cvetelo, dokler v kraju ne bo dovolj vseh potrebnih obrtnih delavnic s sodobnimi sredstvi za nemoteno delo. In dokler usluge obrtnikov ne bodo ne-, koliko znosnejše, kot so sedaj." Seveda,pa je nemogoče, da bi jim -dovolili izkoriščati ljudi, kot to delalo nekateri šušmar-ji, katerih cene so enake obrtnim obratom, razlika pa je le ta, da šušmarji ne plačujejo nobenih davkov in celo izkoriščajo tujo delovno silo. Takim bo moral tržni inšpektor v Zagorju spodrezati korenine to jih za vselej onemogočiti.'
(v)
Univerza je ie po načinu svojega notranjega življenja kovačnica novega in ohranje-valka vredne tradicije. Prenašalci napredne znanstvene misli v narod so prav gotovo mladi napredni intelektualci, ki prav v času svojega študija dokaj plastično čutijo potrebe svojega časa in se jim odzivajo. Ni naključje, da današnji mladimi, zlasti študentski, pogosto očitajo ekstravagantnost, ki pa je pogosteje iskanje novih smeri s ciljem izpopolnitve in izboljšanja že obstoječega, čeprav često izzveni to kot popolna negacija starega. Mnogo tega zamre, marsikaj pa se pozneje učvrsti in izkaže kot zdravo. Značilnost, kot smo jo opažali vsa povojna leta, pa je Revirski akademski klub zelo omilil in nam predstavil v svojih treh festivalih — zlasti v zadnjem — mladi rod predvsem kot borce za poglobljeno kvaliteto. Poročala sem že o nastopu priznane akademske folklorne grupe France Marolt, o konceptu akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, o razstavi akademskega slikarja Janeza Kneza, o prireditvah letošnjega festivala, da-
nes še nekaj besed o izvedbi 0’Neillove »Elektre«.
Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani, ki goji in usposablja gojence za razumevanje in prednašanje dramske umetnosti od antike do sodobnosti, je v svoji letošnji program uvrstila drugi del trilogije ameriškega dramatika. ki je v paraleli z antiko odkril v tem delu moralni svet človeške polpretekle dobe. Zavestna obtožba in hoteno lastno kaznovanje prinaša sodobnemu človeku duševno olajšanje (katarzo), ki se ji ne izmika in je značilna tako za vzhodni kot za zahodni svet. Višji nivo te katarze je očiten, saj je tu usoda (moira) postranska in jo nadomesti človekova zavestna odgovornost. Že iz te idei/ne sheme je razvidno, da je 0’Neillova trilogija (drama v treh delih) »Elektra« zahtevna psihološka in etična (nravstvena) študija, ki predstavlja za mladega igralca izreden napor in igralsko sposobnost. V delu. kakršno je to, si je nemogoče pomagati s kakršnokoli stan-dardnostjo, vse sloni na premišljeni in detajlno razčlenjeni poanti vsake besede(l).
Prav tako zahteva delo vi pran ansambel in je vsako nesoglasje na škodo celoti.
Vsem tem na grobo naštetim zahtevam sicer režija no-, silca Prešernove nagrade Janeza Drozga in igra zelo mladih igralcev, sicer ni bila kos, a je v posameznih lihih presenetila. Tu mislim predvsem na letošnjo Prešernovo nagrajenko za vlogo matere Kristine Branko Gostičevo.
Tretji študentski festival Revirskega akademskega kluba je s to predstavo in s predavanjem Ante Mahkovca o razvoju partijskega življenja v Revirjih začel s prireditvami v počastitev 40. obletnice KPJ. Prepričani smo, da se bo na višini, kot jo je sedaj izpričal, obdržal tudi v bodoče in s tem opravičil svoje poslanstvo.
Joža Zagorc
SENOVO
Mladi komunisti v Trbovljah so te dni sprejeli članske knjižice
ZRNA IZ KMETIJSTVA. -
Senovska občina Ima dobre pogoje za razvoj novih vrst kmetijstva. V višinah nad štiri sto metrov so dani vsi pogoji za pridelovanje semenskega krompirja. vendar prt kooperacijah za to donosno gospodarsko vejo še ni pravega zanimanja. V bližini Industrijskih centrov bodo redili predvsem goveda v ostalih pa svinje. Kmetijska zadruga je pred kratkim kupila sedem plemenskih svinj in Hh brezplačno Izročila v rejo ženam-zadružnicam pod pogo-iem. da te priskrbe zadrugi no enega mladiča Iz vsakega prvega gnezda.
Pred kratkim le dobila zadruga tudi nov traktor.
Kmetijska referentka eenov-ske občine bo pripravila po seno vsk ih vaseh nekai poučnih oredavanj o kmetijstvu.
Umetno osemenjevanje se 1e uveljavilo že v domala vsej občini. Osemenjevalna postaja deluje na Senovem. C-7
PRED M. OBLETNICO USTANOVITVE ZKJ
OBTOŽENI OBTOŽUJEJO
A
Moša Pljade je Istočasno odbil priznanje, da sploh kaj ve, da je po prepovedi Neodvisne delavske stranke •Jugoslavije Komunistična partija obnovljena, kdo vse sestavlja njen Centralni komite oz. da mu je kaj znanega, da je tu komite Izdajal list »Komunist«.
Pri svoji Izjavi je vztrajal vse do obsodbe ne glede na vsa mučenja in maltretiranja, ki jih je moral pretrpeti v zaporu.
Da bi oblast čim laže obračunala ■ tem revolucionarjem, ki je bil zelo priljubljen ne samo med delavci, ampak tudi med naprednimi meščani v Beogradu, Je le-ta odredila v ta namen specialne priprave.
Razen tega je bilo treba zagotoviti, da se nad njim izreče kazen, ki mu jo je določil dvor, ki naj s svojo strogostjo služi kot opomin vsem tistim ki so bili proti vladajočemu režimu,
, Policiji je uspelo, da prisili Kosto Clpčlča In njegovo leno Sldo, da dasta Izjave, ki so obremenjevale Moše In bile uporabljene proti njem kot dokazllnl material.
Da bi se sodna 'obravnava razvijala proti Moll tako, kakor so to želele tedanje oblasti, so privedli nalašč v ta namen določene sodnike lz notranjosti države.
Sodna obravnava proti Mošl Pijadu se je pričela 15. maja 1925 v tesni ln zadušljivi sobi tretjega oddelka Prvostopnega sodišča v Beogradu. Sodni svet so sestavljali predsedujoči Kostič In sodnika Vukajlovlč In Marinkovič. Tožbo Je zastopal Branko Miličevič, obtoženca pa •o branili odvetniki Svetollk Grebenae, Ugljela Jovanovič, Rajko Jovanovič In Cedomlr Plečevlč.
V obtožnici je bil Moša Pljade v glavnem obtožen, »da J® v nameri, da naščuva množice v narodu k nasilju proti državnim oblastem, predvidenem v ustavi, kakor v na-n**rl, da Jih prepriča, da Je treba z nasiljem In terorjem
•bremeniti politični In gospodarski red v državi   z
n#ko ročno tiskarno, ki jo je prinesel s seboj, ko se je »aselli v stanovanje v Djurlčevl ulici St. 9, tiskal komu-blstlčnl list »Komunist«, namreč organ Centralnega ko-JdltoJa KPJ (sekcija Kominterne), In sleer številko 1 z ®ne 1. Januarja, številko 2 z dne 21. januarja In številko 3 I* meseca februarja 1925, nadalje letak »Lenin Je mrtev,
živel leninizem«, kakor tudi letak »Delavcem In kmetom In vsem zatiranim narodom Jugoslavije«, poslanim od CK KPJ dne 2. januaruja 1925, in to v večjem številu izvodov — In da je le-te razpečal po notranjosti države«.
Nadalje navaja obtožnica, da so zgoraj navedene številke omenjenega lista »Komunist« kakor tndl navedeni letaki »hujskali delavstvo proti oblastem Ir. ga pripravljali za nasilno spremembo režima, kar je videti zlasti iz tretje številke lista »Komunist« v volilnem razglasu pod naslovom »Delavcem in kmetom vseh narodov Jugoslavije«, a posebno v odstavku:
»Vaši tlačitelji in tirani so vam napovedali meščansko vojno. Vi nimate razloga, da jo odbijete, pripravljajte se nanjo, pripravljajte se na oboroženo vstajo, kajti samo po tej poti si lahko pridobite svobodo.«
Ostali del obtožnice Je služil izključno temu, da obrazloži zgornja navodila, in to vse »v soglasju« z Zakonom o zaščiti države.
Razen Moše so odgovarjali tudi drugi aretiranci, vendar Je bilo vse to stvarno samo obtožnica proti njemu. O ostalih je obtožnica dosti manj govorila.
Po prečltanju obtožnice je Moša Pljade na vprašanje predsednika odgovoril, da se ne čuti krivega, da je bil član Neodvisne delavske stranke Jugoslavije tudi po njeni prepovedi, da nič ne ve o tiskanju in objavljanju Usta »Komunist«, da ne pozna Koste Clpčlča In njegove žene, da Je obtožnica proti njemu falziflclrana z zlaganimi Izjavami Clpčlča In njegove žene, in da je pričanje obeh polno protislovij.
Moša nt niti trenutek pomišljal, da pred natlačeno sobo publike in novinarjev izjavi:
»Na osnovi takih dokazil torej sedim na obtožnlškl klopi! Vi veste, da Igrajo pri izjavah na policiji važno vlogo batine. Mi, ki smo bili izven zidov zaporov. In ki smo le vedno izven zamreženih oken ječ, smo imeli priliko zbuditi se iz spanja od nečloveškega vpitja mučenih ljudi.. toda fizično nasilje ni edini način. Sam zrak sobe številka 5 Beograjske trdnjave zadostuje, da se človek zgrudi na kolena... Smrad In strahota človeka duši ... Človek v takih okoliščinah je pripravljen reči vse,
kar njegovi mučitelji žele... — »Ako priznaš, boš izpuščen!« To človeka prepriča, to ga korumpira... Te stvari name niso vplivale, a so impreslonirale Cipčiča.
Tako je Moša Pljade napadal režim, ki je hotel s njim obračunati in ga ugonobiti.
Naslednji dan obravnave, 26. maja, je bil prečltan dokazni material. Tu so ležali izvodi lista »Komunist«, ki se je nanje državni tožilec skliceval v obtožnici, ln razni zaplenjeni letaki.
Medtem ko so čitali dokazni material, se Je Moša hladil z Zakonom o zaščiti države, ki si ga je v ta namen Izposodil od branilca.
Nato so prebrali še zaslišanja prič pred policijo. Zaslišane so bile nadalje priče, ki naj bi Mošl dokazale krivdo.
Kčsta Clpčič je v veliko nevoljo sodnikov in državnega tožilca izjavil, da so ga na policiji pretepali ln da Je bil prisiljen obremenjevati ljudi, ki jih sploh ni poznal. - To je vzbudilo veliko nevoljo med publiko, kateri je predsednik zagrozil, da Jo bo odstranil, če ze ne umiri.
Obramba je zahtevala zaslišanje novih prič in strokovnjakov, vendar sodišče te zahteve ni sprejelo.
Bilo je očitno, da je bil proces insceniran samo zato, da se režim otrese revolucionarja, ki se ga je bal.
Na koncu sodne obravnave tega dne je dobil zaključno besedo javni tožilec.	•
Ta je v glavnem ponovil, kar je dejal že v obtožnici. In je svoja izvajanja zaključil z besedami, ki so v nasprotju z dejstvi zahtevale, da mora biti Moša Pljade obsojen.
Tako je na primer dejal: »Ali je greh, če se branimo in odstranimo ljudi, ki Jih danes štejemo za nevarne? Bolje Je, če nekaj teh zapeljanih ljudi odstranimo, kot pa da nas pahnejo v prelivanje krvi.«
Te besede so Izvale proteste med obrambo In novo nevoljo med publiko. In spet se je predsednik postavil na stran tožilca ter grozil obrambi In občinstva.
(Dalje prthonjič)
Nekoč in danes...
Bil ie precej hladen januarski dan. Upokojenec Jože je lezel v hrib, kolikor hitro so mu dopuščale stare noge in strma pot. Ustavil se je pred malo hišo kraj gozda. Iz nje so se slišali veseli zvoki Avsenikove polke in Jože je kar čutil, kako je prijetno v topli izbi za pečjo. In v kleti tudi gotovo ni suše... Odločil se ie in potrkal.
Za toplo pečjo je sedel Tone, Jožetov vrstnik, in luščil fižol. Vesel ie pozdravil prišleca: »O, Jože, to je pa lepo od tebe, da si se malo oglasili« »Veš, penzijo sem dobil za nazaj, pa sva se s staro odločila, da bova ,hrvata‘ klala, pa špilj nimam. Bom stopil potem tjale v gozd. Gotovo jih bom kai našel!«
»Ej, pozen si že, pozen! Letos so ljudje precej .morili', pa je šlo po špiljah. Veš. ampak k tebi bodo prišle same za peč, le kar sedi!«
Jože je koj vedel, da ima Tone gotovo kaj nabranih.
»Gotovo si se segrel, ko sl lezel k nam v hrib, pa ti bo prijal požirek »kačje sline'« — in mu je ponudil kozarček žganja.
»Uh, ta je pa hud! Gotovo zamori vse grehe*!« je pohvalil Jože pijačo. »O, pa radio ste si tudi omislili: lej, lej, sedaj pa menda res nj družine, ki ima količkaj veselja do glasbe, da ne bi imela te .pojoče škatlice' pri hiši.«
»Da, to je pa res,« ie odvrnil Tone. »Tistih šest jurčkov in pol se že nekako pogreša. Naj-cenejše razvedrilo je pa le. Kar nisem mogel verjeti, ko mi je fant povedal, koliko stane. Veš, od Francija jel No, bolj pa nam ta oblast res ne more iti na roko: starim denar, da borno lahko brez skrbi preživeli tiste urice, ki so nam še dane — mladim pa muziko, da bodo lahko z dobro voljo delali in jim bo življenje lepše. Vse to bi se včasih komu še misliti zdelo preneumno.«
»Veš kaj, Tone. sedajle sem se spomnil tvojega očeta Jurčka. Kaj hi ta rekel, če bi prišel nazaj!«
»Tako ti rečem, Jože: če bi oče dobil .urlaub', da bi prišel malo nazaj pogledat in bi slišal ali videl vso današnjo tehniko — bi jo takoj pobrisal nazaj v strahu, da imajo vsepovsod coprnice in hudič prste vmes.«
»To pa, to,« se ie nasmejal Jože. »Veš, ne vem. če sem td kdaj pravil o tem, kar ti mislim sedajle povedati. Kakor veš, me ie tvoi oče iml zelo rad.«
»Da. seveda, bolj možat in resen sl se mu zdel kot pa iaz,« e posegel vmes Tone.
»No. in nekoč — mislim, da bo okrog trideset let od tega
—	sva bila sama, prav v tejle izbi. Kar tvoi oče sede k meni in mi nekako zaupno in boječe pravi: »Jože, nekaj bi te rad vprašal, pa se bojim, da me boš tudi ti imel za norca ...«
»Oh, oče, tako slabo pa nikar ne mislite o meni, saj me vendar poznate! Le kar vprašajte, prav rad vam bom odgovoril če bom le vedel.« sem mu radoveden odvrnil.
Previdno se ie ozrl okrog, da ga ne bi kdo drugi slišal, in pričel: »Veš, že večkrat sem slišal, da so sl ljudje izmislili nekake .pojoče skrinjice'; iz te da lahko poslušaš glasbo, ki jo igrajo v Ljubljani ali celo na Dunaju? Kaj praviš ti k temu?« me je resno vprašal.
Jaz pa: »Res je, res! Ze sam sem slišal to reč. Radio ji pravijo. Veste glasove iz še tako daljnih krajev prenaša elektrika — stari je zakašljal — sedaj je to še res nekaj samo za bogate meščane, amjlak čez čas, ko bo te reči vedno več. bomo prišli tudi mi na vrsto. Tudi pri vas! — Dalje nisem mogel.«
Kakor bi kdo deda zbodel, le vstal, me pisano pogledal, debelo pljunil in razočaran dejal-»Porkuš, larduši Dovolj sem star! Vsi se norčujete iz mene
—	starca! In je žalosten odšel ven, ne da bi še hotel slišati kakšno besedo od mene. Od takrat me ni maral več,« ie končal svoj davni dogodek,
»Da, da, moj oče ni bil zaman Jurij Drenar. Prav nobene novotarije ni maral. Čeprav se pišem jaz le malo drugače, sem precej drugačen. Kaj vse naredi lz človeka šola in izobraževalna društva! Včasih ie bila redka hiša, kjer ni mož žene pretepal — danes je pa že redko, kjer jo! Tak človek velja med današnjimi ljudmi že ker za nekakega divjaka.«
In še in še bi modrovala, če se ne bi kazalec na uri tako hitro premikal. Jože se je moral posloviti. Dobil je dovoli špilj. Tonetu pa ie obljubil, da mu bo za to prinesel nekaj tobaka.
Prežet od mladostnih spominov in Tonetovega .ta boljšega' je veselo požvižgaval, ko se le vračal v dolino.
-te-
Stran 4
Od Litije do Brežic
Dramska družina Svobode iz Zagorja je uprizorita najnovejše delo Marijana Marinca »Ad acta«
SEVNICA
POTUJOČA KNJIŽNICA. —
V sevniški občini nameravajo letos v okviru prosvetnih društev in Svobod precej poživiti izobraževalno dejavnost. Pro-svetarjl so sklenili, da bodo pripravili več predavanj, hkrati pa bodo nudift možnost za dosego večje izobrazbe tudi vsem, ki niso dosegli višjih razredov osnovne šole. Poskrbeli bodo še za družbeno ekonomsko izobraževanje članov delavskih svetov.
V sevniški občini so imeli doslej brez Loke 9 prosvetnih društev in Svobod s skupaj 300 člani. Izračunali so, da je v teh društvih vključenih komaj 1,7 odst. prebivalcev. Zato nameravajo letos povečat! številčno stanje najmanj za enkrat.
Prosvetna društva ln Svobode so bolj ali manj delavna.
Vsekakor pa je zanimiva ugotovitev. da v aktivnosti prednjačijo okoličani, ki imajo slabše pogoje za udejstvovanje kot društva v centrih.
V	okviru večine društev delujejo tudi knjižnice, ki pa so tako Po številu kakor tudi po izbiri, povečini zelo borne. Da bi spravili vsako knjižnico " zadovoljiv položaj, bi bilo to zaradi premajhnih finančnih sredstev prezamudno delo. Zato velja pozdraviti zamisel sev-nIškega občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev o ustanovitvi potujoče knjižnice.
V	Sevnici bi radi uredili čitalnico in sploh klubski prostor kjer bi se lahko dodobra razvilo izobraževalno delo med člani Svobode in ostalimi.
ZABUKOVJE IN PLANINA BREZ AVTOBUSNE ZVEZE. — Pred kratkim smo se razgovar-jali pred sevniško gostilno »Križišče« z devetimi Plan inčam in Zabukovčanl, ki so ča-
kali na tovornjak ali vprego, da bi se zapeljali proti domovom. »Spet smo brez avtobusne zveze,« so nam povedali. "To pa je zelo nerodno. Kilometri od nas pa do Sevnice so loigi. Poleti še nekako gre, saj se lahko poslužimo koles, ampak zdaj. na zimo! Pa še to: če bo spet vzpostavljena avtobusna zveza s Planino, želimo, da bi avtobus odhajal od nas namesto ob petih, ob šestih. Zdaj smo prišli namreč v Sevnico tako, da smo zamudili prvi jutranji vlak. do prihoda drugega ln odprtja uradov pa" je trajalo predolgo.«
sevniški občini smo vprašali. kako ie z avtobusno zvezo proti Planini. Zvedeli smo. da je avtobusno podjetje »Gorjanci« poslalo na cesto posebno komisijo, ki je ugotovila, da odsek od Zabukovja proti Planini ni primeren za avtobusni promet. »Razumemo, da je opustitev te avtobusne proge neprijetna za mnoge prebivalce Planine in zlasti Zabukovja. ki sodijo k naši občini. Zato sl bomo prizadevali za uvedbo avtobusne proge do Pipana pri Zabukovju. vsaj enkrat na teden.« so še dodali pri ObLO v Sevnici.
PRVI NASTOP GODBE NA PIHALA, — Sevnlška godba na pihala, ki je že nekajkrat začela ln prenehala z delom, se je zdaj spet krepko poprijela učenja. Godbeniki obljubljajo, da bodo prvič nastopili že za prvi maj.	C-6
LITIJA
TEDNIKOV OKVIR
RAZBITA CESTNA ZNAMENJA
Na postajo Ljudske milice v Trbovljah so v noči od 29. na 30. januar sporočili, da so neznanci uničili cestnoprometna znamenja vzdolž ceste od trboveljske železniške postaje do restavracije na Trgu revolucije. Organi LM so kmalu izsledili krivce. Ti mladeniči so začeli že 29. januarja zvečer popivati po različnih trboveljskih gostilnah, končno pa so se napotili na železniško postajo, kjer so začeli s svojim' »junaškim delom«. Najprej so »napadli« zidano ograjo pri železniški postaji, od tu pa jih je pregnal službujoči prometnik. Končno so se lotili lažjega opravila. Iz zemlje so izpulili prvo prometno znamenje na cesti pri kolodvorski restavraciji in nato ni bilo varno pred njimi nobeno znamenje vse do restavracije na Trgu revolucije. Na tem svojem »pohodu« so naredili za blizu 40.000 din škode.
Na postaji LM so se zagovarjali, da so storili dejanje v popolni vinjenosti, ko niso vedeli, kaj delajo.	,
Primer okoli polomljenih cestno-prometnih znamenj v Trbovljah ni prvi. Zato je prav, da vse brezvestneže z ustrezno kaznijo in javnim opominom opozorimo, naj si poiščejo v bodoče boljšo »zabavo« za zadovoljevanje svojih pijanskih strasti. Kar je preveč, je preveč!
NAJDRAŽJI POGREBI
Trboveljski upokojenci že nekaj časa opozarjajo na nekaterih lokalnih in ostalih sestankih na drage usluge pogrebnega zavoda v Trbovljah, če jih primerjamo s pogrebnimi stroški v ostalih večjih mestih Slovenije, zlasti v Mariboru in Ljubljani.
Društvo upokojencev v Trbovljah je ugotovilo, da so najnižji pogrebni stroški v Trbovljah 18.128 din, v Mariboru nekaj nad 14.000 din, v Ljubljani pa od 14.000 do 16.000 din.
Vsekakor b'i bili številni trboveljski upokojenci zadovoljni, če bi trboveljski pogrebni zavod po naših listih sporočil, kaj toliko podraiuje njegove storitve, ali pa morda mnenje, kako bi bilo mogoče tudi pri nas poceniti pogrebe;	C-4
Studijska knjižnica
Na litijski osemletki, ki jo vodi litijski domačin tov. prof. Stane Roglič, čutijo že dalj časa potrebo za ustanovitev priročne študijske knjižnice. Učiteljem tn profesorjem nove reformirane šole so nujno potrebni razni priročniki, knjige in revijska literatura ob pripravah za uspešno šolsko delo. Zato bodo ustanovili na litijski osemletki občinsko študijsko knjižnico, kjer bodo imeli prosvetni delavci iz litijske komune zmeraj priložnost 'za preskrbo potrebne študijske literature.
Direktor tov. Roglič je doslej zbral že precej knjig in druge literature, opravo pa so izdelali litijski delovni kolektivi — je naglasil tov. direktor v razgovoru z našim sodelavcem ter dodal: — Našo šolo bomo lahko reformirali in jo usposobili za delo le tedaj, če bomo prosvetnim delavcem nudili vsa sredstva pri njihovem študijskem delu in jih vsestransko podpirali v pripravah na strokovno delo v razredih.
Na litijski osemletki se pripravljajo že na skorajšnjo otvoritev te prepotrebne občinske študijske biblioteke, ki bo med prvimi v našem Zasavju, kako: tudi na podeželju ljubljanskega okraja.
dali svoje splošno ln blagajniško poročilo. Referat o delovanju mlečne kuhinje je zajemalo tudi poslovanje v tekočem letu." Delo je bilo lani zelo uspešno in pričakujemo to tudi letos.
Prejšnji četrtek so se zbrale vse množične organizacije v šoli, kjer so poslušalci sledili političnemu referatu gradiva VII. kongresa ZKJ. Snov je bila obsežna. — V diskusiji so se kmetje in mladina zanimali za kmetijska vprašanja, za vstop v kooperacijo (sodelovanje) in drugo. Vsa navedena vprašanja so bila pojasnjena na zboru volivcev v nedeljo, 15. t. m. Prisotna sta bila tudi tov. stane Nunčič In tov. Anton Cimerman. Na dostopen način sta kmetom obrazložila družbene oblike izboljšanja kmečke življenjske ravni. Marsikdo bo podane besede doma dobro preštudiral in prišel do sklepa, da drugače ne more več iti dalje. Edina rešitev je opustitev starega načina gospodarjenja in v sklopu kooperacije sprejeti boljše pogoje.
Na dnevnem redu je bilo nadalje poročilo o elektrifikaciji na območju kraja. Mnogo godrnjanja Je bilo, ker so obveznosti za kmeta res velike. A vse se pozabi, ko zasveti električna luč ali pa celo zapoje radio v hiši in nas seznanja z dogodki po svetu.
Volivci so se hkrati seznanili z deli o šolski in tehnični delavnici. na katere so apelirali, da priskočijo na pomoč pri nakupu orodja, ki Je za delavnico potrebno.
Volivci so izrekli željo, da se zdolska šola istoveti z ostalimi, da otrokom ne bo treba hoditi v šolo v Vidmu-Krškem.	-a-
Kaj pripravlja kino Delavski dom v Trbovljah?
Lani je kino Delavski dom v Trbovljah predvajal 104 filme, ki si jih je ogledalo 208.000 ljudi, Najboljši obisk je doživel ameriški barvni Rim s Kim Novakovo v glavni vlogi »Piknik«, ki je imel 4800 gledalcev. Med domačimi filmi vodi »Kala« s 3900 prodanimi vstopnicami. Letos je med domačimi filmi doživela naj večji uspeh slovensko-ltalijanska koprodukcija »Velika, sinja cesta«. Ogledalo si jo je 3920 Trboveljčanov.
Zanimalo nas je, kakšen spored je pripravil kino Delavski dom za prihodnje mesece. Zvedeli smo, da bomo v tem kinu med drugim videli filme »20.000 milj pod morjem«, »Prekinjeno melodijo«, »Zbogom, orožje«, »Ljubi ali pusti me«, »Mož v sivi obleki«, jugoslo-vansko-itali Janški koprodukcijski film »Vihar«, »V pomladi življenja«, »Nenavadno povest«, »Tosco«, »Sedem sinov, sedem hčera« ln v Septembru »Vojno in mir.
C-2
ZLATA POROKA
Preteklo soboto dopoldne so imeli v občinskem uradu Trbovlje redko slovesnost. Ponovno sta potrdila zakonsko zvezo zlatoporočenca iz Hoh-kra-utove kolonije št. 25 Franc Gajšek in njegova žena Julijana. Jubilanta ie ponovno poročil in jima čestital k redkemu življenjskemu prazniku podpredsednik občine Trbovlje tov. Hinko Kamnikar.
V svojem zakonu sta Imela zlatoporočenca 10 otrok. Troje sinov ie padlo v prvi svetovni vojni, trije drugi sinovi so pa sodelovali v NOV. — Prav zanimivo je, kar sta oba zlatoporočenca Izjavila Po opravljen! slovesnosti, preden sta sedla v avto — da se namreč prvič v življenju vozita v luksuznem avtomobilu.
IZLAKE
Seminar članov ZS. — Pred dnevi je bil na Izlakah enodneven seminar zadružnega sveta. Udeležba ni bila posebno zadovoljiva. Na seminar so povabili zadmžnice in mlade zadružnike.
Na seminarju so se največ razgovarjali o nalogah zadružnih svetov ter o kooperaciji kmetovalcev ln KZ. Ob takem sodelovanju so na Izlakah že lansko jesen pričeli s sejanjem Italijanske pšenice. Za spomlad nameravajo v kooperaciji posaditi 4 ha hibridne koruze, 6 ha krompiria ter posejati 17 ha travnikov.
j^&civ pJuftoifedige«
Pust, ta presneti čas, je že za nami. Najlmenltneje sa ta stari praznik menda obhajali v naši republiki v Litiji, kjer je bilo toliko ljudi, da je statike,, ki so izračunali trdnost tamkajšnjega mostu, resno skrbelo, če bo zdržal tolikšno množico ljudi. No, na srečo se ni podrl in je še uporaben. Prav je tako, kajti joj bi bilo, če bi morali postaviti novega, ko je tako trda za denar in ga tudi Lilijani menda nimajo na pretek. — Ko že ravno govorim o pustovanju in se poslavljam od dobrot, ki mi jih Je prineslo, naj še omenim, da sem bil pred dnevi tudi na Bizeljskem. Seveda so tudi tamkaj praznovali Pusta, in sicer predzadnjo soboto in nato še v torek. Ne bi se spotikal, če so bili tudi Bizeljčani dobre volje in so pozabili na svoje skrbi, a nekaj drugega je, če puščajo, da smejo 14-letne deklice, ki še obiskujejo šole, hoditi maskirane na pustne prireditve in ostati na njih do snetja mask. Ta pritožba, ki sem jo slišal, tudi meni ni bila všeč. Skrbite, da se to ne bo več ponovilo, pa bomo ostali dobri prijatelji.
Z bizeljskih goric sem jo mahnil v Sopoto k zasebnemu gostilničarju, da ga potolažim in mu povem, da Je pravilno računal Gavrilovičevo salamo in da se tudi Gostinska zbornica strinja z njegovo kalkulacijo cen. No, kakor se zgodi, da tudi kak gostilničar včasih koga useka po svoje, tako se je zgodilo tudi Pepčetu, da ga je nekdo »usekal«, tako da Je napisal, kakor da bi bil sopoški gostilničar kdove kak oderuh, kar pa ni res. Ko bom prišel spet k njemu, bom njegovo salamo tudi jaz poskusil — do takrat pa ga lepo pozdravljamI Prepričan sem, da bo ostal pošten še vnaprej.
Ko sem se znašel v Trbovljah, kjer se večkrat mudim po opravkih, sem iskal upraviteljico novega gostinskega podjetja, da bi jo lepo poprosil, naj se večkrat oglasi v restavraciji na železniški postaji. Prijatelji tega gostišča žele tudi druge vrste piva, ne samo navadnega, in p ravijo, da je bolje, če se proda, kot pa da ga drže v kleti, ker se ta pijai^ pač rada pokvari. — V nedeljo zvečer Je bilo v Trbovljah spet obilo godrnjanja in pridušanja po nekaterih gostiščih, tako na primer v Delavskem domu. Partizanu, Rudarju itd. Svetiti so morali po gostilnicah s svečami, ker je na visokonapetostnem vodu razneslo kabelsko glavo (menda je bila slabo zalita s smolo), v rezervi pa niso imeli druge in so morali počakati, da dobe nadomestno kabelsko »bučo« iz Ljubljane. — Ko sem jo pred dnevi z glavne ceste na Trgu revolucije mimo doma SZDL udaril v hrib; sem začuden obstal pred veliko lužo, kjer voda teče prav na Trg revolucije. Tam pri opornem zidu pod Pravdičevim vrtom je močan izvirek, ni pa nikogar, ki bi prinesel kaikšno cev in speljal ta izvirek v odvodni kanal in dalje v potok. Cela ta stranska cesta je bila zadnje dni zaledenela in stari ljudje so se plašno umikali na drugo stran ceste, da jim ne spodrsne na široki ledeni ploskvi in si na njej ne polomijo svojih krhkih kosti. — (Kdo Je odgovoren za to malomarnost v centri: Trbovelj, ne vem, zasluži pa, da ga kdo pošteno ošteje!)
Mimogrede sem si ogledal še avtobuse trboveljskega Avto-prevozništva in se začudil: povsod drugod so šoferji in sprevodniki ali sprevddnice lepo uniformirani, ie v Trbovljah so »pisani«, kakor da bi se odpravljali na maškarado... (Uslužbenci podjetja so me naprosili, da to omenim. Mogoče bo kaj pomagalo).
Do prihodnjič — vsi lepo pozdravljeni!
Vaš Pepče
DOBRA UDELEŽBA NA ZBORIH VOLIVCEV V ZAGORJU
Umestni predlogi
Nedavni zbori volivcev v zagorski občini so bili z razliko od prejšnjih zeLo dobro obiskani, Videti je, da so se mnogi terenski in vaški odbori SZDL zavzeli za dober obisk. Prav takšne pa so bile tudi razprave. Na mnogih prejšnjih zborih volivcev se ljudje tu,pa tam prinašali take predloge, M jih občinski odbor ni mogel izpolniti.
Tokrat so največ govorili o družbenem standardu. Volivci so se zavzemali za nekatere nove obrate, kot n. pr. deliika-
Novice iz Brežic
ZDOLE
V nedeljo, 8. t. m. smo Imeli na Zdolah skupno Prešernovo proslavo. Program je bil po šolski decl ln mladincih skrbno pripravljen. Recitacijam, pesmim in igrici so ljudje z zanimanjem sledili. Pesmica, ki Jo Je povedal prvi razred, Je bila nadvse prisrčna. Tudi kmečki človek doumeva veličino Prešernovih poezij, zato Je proslava prav dobro uspela.
Hkrati Je bil občni zbor RK. 98 članov te organizacije je sledilo poročilu tajnice tov. Soba. Delo Je otežkočeno, ker Je teren obsežen. Dosedanji odbor je dobil priznanje ln potrdil zaupanje, da še nadalje vodi organizacijo. Tudi podmladkarji RK na šoli so po-
OBCNI ZBOR OBČINSKEGA ODBORA LT BREŽICE
V četrtek 5. t. m. je bil v Brežicah občni zbor občinskega odbora Ljudske tehnike v Brežicah. Predvsem je zanimivo in hvale vredno, da se je občnega zbora udeležilo okrog 30 mladincev in pionirjev — mladih tehnikov. V nov občinski odbor smo tudi izvolili enega mladinca — šolarja, ki bo najlaže poročal o željah in težavah na področju tehnične vzgoje mladine, ker bo sam osebno prizadet.
Na občnem zboru srno ugotovili, da je najboljše delovalo avto-moto društvo in aeroklub. V okviru LT deluje tudi nekaj pionirskih odredov. Žalostna pa je ugotovitev, da od 16 pionirskih odredov sodeluje v tekmovanju samo pet odredov. Mladinec z brežiške gimnazije sodi za vzrok tako slabega odziva pomanjkanja ka dra za tehnično vzgojo. Z dobro voljo pa bi tu lahko želi
večje uspehe. Zato smo sklenili, da borno na vseh popolnih osemletnih šolah ustanovili klube mladih tehnikov. Prav tako smo si zadala nalogo, da bomo tehniko čimbolj približali ljudstvu preko kme-tijsko-sfcrodnih tečajev z ustanovitvijo klubov po podjetjih.
• O našem delu bomo večkrat poročali, da se bomo tudi preko našega priljubljenega lista približali našim ljudem.
DVE LETI STAR OTROK ZGOREL
Prejšnji četrtek dopoldne ie pri Goliču v Starem gradu nenadoma izbruhnil požar, ki je v kratkem času upepelil celo hišo. V podstrešni sobi je spal dveletni podnajemnikov sinček, ki si ga ni nihče upal rešiti in je tako s hišo vred zgorel.
Ta pretresljiv dogodek naj bo vsem materam v opomin, da ne bodo puščale otrok samih. i	M. Z.
#
tesno trgovino, mlečno restavracijo, pralnico, čistilnico in obrate družbene prehrane. Vse kaže. da so Zagorjani z veli-kil zanimanjem sprejeli pobudo slovenskih sindikatov, naj bi podjetja ločila dve tretjini sredstev iz skladov skupne uporabe za te in podobne namene, o katerih so govorili na sestankih volivčev. Prav tako so soglašali s pobudo nedavne občinske konference Socialistične zveze, naj bi vodili zbore volivcev za daljšo dobo izvoljena delovna predsedstva. Ta organ pa bo moral dajati tudi odgovor volivcem, če ta ali oni predlog, ki so ga upravičeno sprožili, ne bo izpolnjen.
Razveseljivo je tudi to, da so tokrat volivci spregovorili o organih družbenega upravljanja. Nekateri hišni sveti so lani še kar uspešno delovali, medtem ko jih še dokajšen del spi spanje pravičnega. Žani* rnivo pa je, da imajo ti poslednji največ težav in problemov. Dobršen del volivcev se je zavzel za temeljitejše upravljanje stanovanjskih hiš, medtem ko so na Selu pri Zagorju dosti govorili o ustanovitvi stanovanjske skupnosti.
Živahna razprava se je na nekaterih zborih volivcev vne-
la o dosedanji preskrbi s kruhom. Le-ta je postala zadnje tedne tako pomanjkljiva, da potrošniki upravičeno zahtevajo pospešeno izgradnjo nove pekarne. Ponekod pa so tudi že predlagali, kje bi bilo moč odpreti poslovalnice s kruhom.
Kot vselej doslej, so tudi tokrat največ govorili o pomanjkanju stanovanj, problemu, ki že dolga leta tare mnoge Zagorjane. Posebno prizadeti so nekateri stanovalci, ki zaradi obupnih razmer, v katerih živijo, hudo obolevajo. Zato so umestne pripombe volivcev, naj svet za stanovanjske zadeve pri občinskem ljudskem odboru stori vse za pospešeno gradnjo stanovanj, stanovanjska komisija pa nai v prvi vrsti upošteva prošnie tistih stanovalcev, ki so zaradi slabega stanovanja oboleli celo na tuberkulozi.
O teh in še mnogih drugih problemih so razpravljali na zadnjih zborih volivcev minule dni v Zagorju. Skoro vsi predlogi, razen nekaj izjem, so bili konstruktivni in jih ne bo težko uresničiti. Za uresničitev' pa ne bo dovoli samo prizadevanje občinskega ljudskega odbora. Dosti bodo morale storiti tudi organizacije Socialistične zveze.	(v)
Razgibati življenje na vasi
Na nedavnih tajnih volitvah v organizacije Socialistične zveze v Zagorju so volivci marsikje temeljito pretehtali vsakega kandidata za vaški ali terenski odbor SZDL. Ni bilo redko, da so volivci tega ali
Srnjad v zasavskih gozdovih
Srnjad Štejemo med najbolj plemenito, pa tudi najbolj priKupno divjad v naših goidovlh. v letih po osvoboditvi se Je Število srn v naših gozdovih po zaslugi naprednih lovcev, ki hočejo biti gojitelji plemenite divjačine, povečalo, V razgovoru s člani lltijsike lovske družine, ki ima več tisoč ha lovskega revirja, sem zvedel, da imajo okrog 250—300 srn, srnjakov in mladičev. Ta visok porast divjadi so dosegli s tem, da so nekaj let zaščitili srnjad v gozdovih na levem bregu Save! v Svibnu, pod Vačami ln Konjem ter proti Ponovičam. Zato ni nenavadno, »ko čujento Litljant včasih proti večeru lajanje srnjaka prav nad litijskim glavnim trgom, ko se kak »rjak oglaša svoji samici v Sttarjevcu nad Litijo. Včasih ugledaš na Ponovtškl cesti s prostim očesom srno, ki se pase na Svibnu tik nad zasavsko železniško progo.
PSI KLATEŽI SO NAJ VEČJI ŠKODLJIVCI SRNJADI
če opazi popotni človek srnico, obstane in Jo vesel ogleduje. Nikoli ne bom pozabil prijetne slike, ki sem Jo doživel v Grilovcu za Smartnom. V Grilovcu, kjer obdaja smrekov gozd samotni travnik, sem ugledal družino srnic na paši. Morda je pihal veter proti meni, da me niso ujele v nos. Tak prizor sredi narave ti ostane zmeraj v spominu.	•
Včasih pa zaidejo v gozd psi klateži, ki preganjajo srne, dokler onemogle ne opešajo, potem pa jih raztrgajo in se z njimi maste. Večkrat so našli lovci zadavljene srne, ki Jih imajo ea vesti taki psi. Prav zato v zadnjem času člani lovskih družin pse mrhovinarje preganjajo na vse kriplje. In to je tudi prav.
srnica pod Šolskim oknom
Zgodi se, da pobegne preganjana srnica s ■ttarjevca in se spusti proti reki Savi. Ce ji je pM preganjalec za petami, plane v Savo ln Jo ■eepleva. Valovje zanaša begunko ln Litijanl so ■1 kdaj videli prizor, ko je preganjana srna |0edl belega dne splavala pod litijskim mostom
ln se nato Izvila lz valov in pobegnila na drugi breg v gozd, da se je otela ostrih zob klateškega psa.
Učenci litijske šole bodo pomnili zmeraj pre-zanimlv dogodek, ko so se nekoč v IV. razredu učili o srni. Učiteljica jim je govorila o srni in zastavljala vprašanja, šolarji, ki poznajo to lepo divjad s srečanj, ko so nabirali jagode, borovnice ali gobe, pa so strumno odgovarjali in pravili, kar so vedeli o srni.
Ker so znali šolarji tako zgovorno pripovedovati o srnah, je učiteljica vprašala: »Dvignite roke vsi tisti, ki ste že videli srno!«
Prav takrat je vzkliknil eden izmed šolarjev: »Tovarišica, jaz pa jo vidim prav zdaj!« in je z roko veselo kazal skozi okno.
Prav tedaj je priskakljala po litijskem polju srnica in se približala šoli in je pod oknom celo malce počakala, kakor bi se hotela šolarjem pokazati v vsej svoji mičnosti in lepoti.
Ta zgodba Je povsem resnična. Kakor so učenci ugotovili kasneje, je srnica pritekla s Svibna na levem bregu Save, nato preplavala reko ln stekla po litijskem polju mimo šole v hrib Sitarjevec. Spotoma je napravila nehote veselje mladim učenjakom.
LOVSKI PARADIŽ V AMERIKI POD POLSNIKOM
V pogovorih s starimi zasavskimi Nimrodl zveš, da je bilo po naših gozdovih dosti srnjadi tudi nekoč. Zlasti je bilo obilo srnjadi v revirjih okrog Polšnika, v tako imenovani »Ameriki«, ki se razteza zahodno od Polšnika. Ameriko obdajajo gozdovi Velika njiva,' Crjavec, Izerca, Kugatovna, Mamolj in dolina Pasjeka v bližini Save. Ves ta predel je meril okrog 4000 ha, v njem pa je domovalo 400 »štukov«, kakor so stari lovci pravili srnjadi. Stari lastniki tega
bogatega revirja, bogati fevdalci s Slatine, so čuvali divjad in so tu in tam priredili množične love po zasavski Ameriki.
34 kg TEŽAK SRNJAK USTRELJEN NA GRADIŠČU
Največ srnjakov postrele lovci poleti, ko Je lov na srnjake odprt od 1. junija do 1. decembra. Sredi poletja, od 1. julija do 20. avgusta, srnjaki iščejo svoje družice. Takrat ga dobiš najlaže, ker je ves predan le eni misli, kako bi si privabil zakonsko ženičko ...
Tedaj imajo prelepe dneve tudi naši lovci, ko odhajajo na srnjaka, kralja naših gozdov.
Med najlepše srnjake, ki so jih podrli v zadnjem času v litijski okolici, je bil srnjak, ki so ga ustrelili dne 26. junija 1957 v gozdovih na Gradišču nad Litijo. Tehtal je 34 kg. V bližini Gradišča imajo zdaj litijski lovci svojo lovsko kočo v tako imenovanem predelu na Kugatovni pri Mam olju.
SRNJAD NA GLINJEKU POŽRE CELO — STRAŠILA
V nekaterih zasavskih gozdovih se je srnjad že tako razširila, da dela kmetom občutno škodo Na Gradišču, v Jagodniku in drugod so ml kmetje s Samotnih domačij tožili, da jim srne zahajajo v njive, pulijo repo in korenje, požro pa tudi fižol.
Posestnik Tomec, po domače Glinjekar, s samotnega zaselka na GUnjeku nad Polšnikom, ml je ob zadnjem obisku tožil, da mu srnjad sili tudi v ajdo. Tamkaj sejejo ajdo že spomladi, ker bi strniščna ajda ne obrodila. Zato pridelajo v višjih legah na takih njivah le po en sam posevek.
Srne, ki jih je v bližnjih gozdovih na Volčjem hribu in proti Podkumu ln Dolami precei,
se radi zapode v zgodnjo ajdo. Nekoč mi je mati Glinjekarica razobesila po ajdi cunje, da bi tako s strašili pregnala vsiljive srne.
Pozneje pa je gospodinja ugotovila, da so ji srne požrle celo strašilne ctinje. Spomladanska lakota je za srnjad prav tako huda in občutna kot zimska.
LITIJSKI LOVEC DR. PREMROV NI STRELJAL SRN
Med drugo svetovno vojno je umrl eden Izmed najbolj strastnih litijskih lovcev — zdravnik dr. Ivan Premrov. Po rodu Je bil lz Notranjske, a je domala vse svoje življenje preživel kot sila priljubljen ln spreten zdravnik v Litiji. Ze od mladih nog je bil navdušen lovec. Čeprav je bil že v letih —Imel je'na hrbtu te šest križev — Je hodil na lov tudi v najhujšem mrazu In se je za ustreljeno divjo raco pognal celo v vodo. Ta navdušen lovec na močvirne ptice pa v svojih zrelih letih ni streljal srn ...
Nekoč Je bil namreč na skupnem lovu, ko Je neki nerodni lovski novinec ustrelil srno. Strel ni bil smrtonosen in je obstreljena srna proseče cvilila. Nleno stokanje je bilo podobno stoku obstreljenega človeka, v tistem trenutku je pritekla k ranjeni materi tudi mlada srnica ln Je tudi ta Jokifla kakor otrok, ki čuti. da se bliža ljubljeni materi zadnja ura.
»To je bil prizor, ki ml Je segel globoko v srce,« — ml je nekoč pravil stari zasavski lovec. »Tudi meni se je stožilo, ko sem slišal Jok obstreljene matere srne In nežno jokanje njenega mladiča. Prav za trdno vem, da smo Imeli vsi trije solzne oči: obe srnici ln Jaz. ki sem pobegnil ob tem prizoru. Sele milostni strel je rešil obstreljeno srno bolečin ln Joka ,..«
Od tedaj ni dr. Premrov nikoli več streljal srnjadi. Prizor ob ranjeni srni mu Je segel preveč v srce. Od tedaj Je streljal le perjad. Kako leto je postrelil tudi do sto, ob hudih zimah pa celo po dve sto divjih rac. Večino plena Je razdelil med svoje prijatelje. Njim je poslal vsako sezono tudi po nekaj kosbv srnjega mesa. Vendar živali ni ustrelil sam. Mož je srno kupil, jo razkosal lu je po starem lovskem običaju obdaril svoje prijatelje z divjačino.
Jože Zupančič^
onega kandidata prečrtali 2 volilnega listka in namesto njega vpisali ime drugega, ki so zanj vedeli, da bo nesebično delal v duhu ngčel Socialistične zveze. \
Zaradi tega s* ponekod prišli v vodstvo osnovnih organizacij resnično najboljši člani in aktivisti te naše množične politične organizacije. Videti je, da so vaščani Šentgotarda mislili predvsem na to, ko so izvolili novo vodstvo svoj® vaške organizacije.
Novoizvoljeni odbor se ie takoj lotil dela. Predvsem i® sklenil poživiti družbeno življenje kraja. Odborniki so ugotovili, da se z dosedanjih1 družbenim delom ne morejo kaj prida pohvaliti. Zato so £® domenili, da bodo v prvi vrsti razgibali kulturn (»prosvetno dejavnost, ker je prosvetno društvo doslej bolj ali manj spalo spanje pravičnega. » iniciativni odboir, ki naij napravi konkretne sklepe za poživitev društvenega življenj®' so izvolili tovariše, ki so zanj® prepričani, da bodo storili vs& da bo kulturno prosvetno delo spet tako, kot je bilo pred leti-
Ugotovili so tudi, da imajo V kraju vse pogoje za ustanovitev turističnega društva. SaJ ie Sentgotard včasih privlak®* val mnoge domačine in tuje®* ki so si zaželeti prijetnega nedeljskega oddiha. Novoustanovljeno društvo naj bi tudi poskrbelo za olepšanje kraj® in poskusilo pri ljudeh vzbd' diti zanimanje za turistična j dejavnost.
Vodstvo vaške organizacij* Socialistične zveze se je tor®1 odločilo razgibati življenje * svojem kraju. Pravilno bi bil®1 da bi prebivalci odboru SZD^ vsestransko pomagali, saj t* to v nj ihovo korist. (v)
(Peta stran
Poučni tednik
Obračun naših društev
Videm-Krško: Brez vaditeljskih kadrov ne bo uspehov
Pred kratkim je podal-o vodstvo TVD »Partizana« Videm -Krško svoj obračun. Ugotovili so. da njihovo delo ne bo uspešno, če ne bodo imeli dovolj vaditeljskega kadra. Kljub temu, da so skozi vse leto sku-
na tekmovanju v Novem mestu in na Senovem.
Precej so nazadovali nogometaši, ki so v preteklem letu odigrali le 6 tekem. Potrebno c-i bilo, da se moštvo pomladi in s sistematičnim treningom
Šali dobiti primeren vaditeljski pridobi zopet ugled, kakršne-kader, jim to ni uspelo. Zato ga je imelo pred leti.
tudi ni bilo redne telovadbe, kar je zelo neugodno- vplivalo na razvoj telesne vzgoje v Vidmu - Krškem. V celoti pa ne bi mogli trditi, da TVD "■Partizan« ni bilo aktivno. V lanski zimi je izvedlo smučarske tekme, spomladi so člani sodelovali na okrajnem krosu, kjer je nastopilo 15 tekmovalcev. Dosegli so izmed petnajstih društev tretje mesto. — rudi v namiznem tenisu so se elani društva izživljali in .sodelovali na več turnirjih. Rokometaši so sodelovali na turnirju v času proslave občinskega praznika. Tudi na lahkoatletskem tekmovanju v Črnomlju je bilo deset članov in hiladinčev, kjer so dosegli v hudi konkurenci kar lepe cspene. Omeniti je treba še odbojkarsko ekipo, ki je sodelovala
Nujno je, da se telesnovzgoj-no društvo bolj utrdi. Zato bo potrebno še tesnejše sodelovanje z množičnimi organizacija-.' mi, priskrbeti pa bo treba tudi vaditeljski kader. S tem, da so v Vidmu - Krškem dobili tehnično srednjo šolo, se je povečalo število mladincev. Med njimi je mnogo takih, ki imajo veliko zanimanje za telovadbo, zlasti za lahko atletiko
in športne igre. Njihov trening je v glavnem nesistematičen, kar slabo vpliva -na njihov nadaljnji športni razvoj. Zato bo treba z združenimi močmi priti do trenerja za lahko atletiko, ki bo tej mladini "nudil vse potrebno.	/
V Vidmu - Krškem je le ena telovadnica, ki je od jutra do večera zasedena s šolsko mladino. Toda tudi ta je pretesna. Športno igrišče je le ne stadionu in pri bazenu. Zal je prvo precej oddaljeno, drugo pa se izkorišča le v kopalni sezoni. Zadnji čas je, da se končno le uredi igrišče v Krškem, o katerem se govori že več lot. To igrišče ne bo služilo le TVD »Partizanu«, temveč .tudi šolski mladini, zato je nujno, da takoj pričnejo z delom in dokončno uresničijo dolgoletno zamisel.	-š
Predigra ligašev
Tretja tekma v pripravah na start je bila odigrana na travnatem igrišču v Trbovljah, kjer so številni prijatelji nogometne igre - po dolgem presledku — lahko opazovali svoje ljubljence doma, se pravi na lastnih tleh. Povratno srečanje z nogometaši iz Pulja pa pravzaprav ni Izpolnilo pričakova-
TVD Partizan-Zagorje: v društvo čimveč mladine
Pred dnevi je imel TVD Partizan v Zagorju svoj redni letni občni zbor. Na njem so temeljito prerešetali vrsto pomembnih vprašanj: od denarnih težav, povezave s S D Proletarcem in graditve novega doma pa do vprašanja, kako čimbolj pomnožiti telovadne vrste z novima člani.
Gospodarsko poročilo društva govori predvsem o finančnih sredstvih. Društvo je dobilo lani edino dotacijo 140.000 din od SZIDL Zagorje, medtem ko je Proračun pokazal, da imajo v društvu z vzdrževanjem doma ietn,-) okrog 175.000 din stroškov. Gb koncu je Partizan dobil še 200.000 din od OZ Partizana. *h"i vsem tem pa je dom potreben temeljite adaptacije, za kar bi bilo potrebno okrog 950.000 dinarjev.
V zvezi s sodelovanjem s SD Proletarcem, ki se že praktično uveljavlja, so razpravljali tudi. o mogoči gradnji novega telovadnega doma v okolišu SD Proletarca, s čimer bi se tamkaj skoncentrirale vse naprave za gojitev letnih dn zimskih športov. Na ta način bi bila tudi povsem rešena dosedanja kriza, kajti dvorana v starem domu ni temperirana in je premajhna.
Kot svojo letošnjo nalogo sl je društvo zadalo predvsem razširitev telovadnega delovanja tudi na vasi in povečanje števila članov, kar je zlasti podčrtal lanski kongres za telesno kulturo v Beogradu. — Društvo si bo prizadevalo prodreti med šolsko mladino in v delovne kolektive s pomočjo njihovih sindikalnih podružnic.
F. J.
nja. Morda prav zato, ker so Rudarjeve! Iz Pulja prinesli lepo zmago?
RUDAR : PULA 2:1 (1:1)
Domače moštvo je nastopilo z naslednjimi Igralci: Ahlin I in H, Pristov, Lenič, Lamovšek, Sori, Majcen, Mak, Perc, Knavs, berše, Mrežar ln Naroglav. Gostje so tokrat zaigrali bolj živahno kot doma, zlasti bolj borbeno. Teren zaradi razmehčane trave ni bil najbolj primeren za nogomet, kar je posebno domače oviralo ter pri kombiniranju in preigravanju večkrat ni šlo vse po želji igralcev. Gostje so bili z enostavno igro, brez zadrževanja žoge in nepotrebnih »driblingov«, precej časa boljše moštvo ter je posebno njihova obramba povzročila domačim težave. Kljub temu pa je zmaga Rudarja zaslužena, saj so fantje v začetku dobro zaigrali in plod je bil tudi gol, ki ga je z učinkovitim strelom dosegel Mak. Pozneje pa so domači popustili in ves prvi polčas je bila Igra nato nezanimiva.
Za goste je edini gol dosegel Celič iz enajstmetrovke.
V drugem delu so imeli domači napadalci dobro pomoč v krilski vrsti in njihovi napadi so bili učinkovitejši, toda žal je bilo takih priprav malo ln samo enkrat Je žoga obtičala v mreži, kamor jo je pognal Knavs.
Tekma je Imela svojstven pečat prijateljskega srečanja ln prav gotovo ni pravo merilo moči obeh nasprotnikov. Toda do starta v ligaškem tekmovanju ni več da-" leč in napeti bo treba vse .sile, če hočejo Rudarjevcl uspešno zaključiti tudi spomladanski del v slovenski nogometni ligi.
Hladno in vlažno vreme kaj rado povzroča različna vnetja in katarje dihal. Eno izmed najbolj pogostnih obolenj dihalnih organov je bronhitis. Bronhitis je vnetje sapnika in bronhijev, cevčic, po katerih prihaja zrak pri dihanju v pljuča. Vnetje ima za posledico povečano izločevanje sluzi, včasih pa tudi gnoja..V začetku obolenja peče bolnika v prsih izza prsnice, pozneje pa pride do suhega kašljanja, ki je trdovratno. V akutnem stadiju obolenja je pogosto povišana tudi telesna temperatura. Ko kašelj čez nekaj časa »dozori«, začne bolnik izločevati sluz, ki je pomešan z gnojem. Če je izkašljevanje zelo težko, najdemo v sluzi tudi kri. Kri lahko pride razen iz sapnika tudi iz nosa in žrela, kajti tudi tti je sluznica vneta in lahko krvavi, kar pa ni nič nevarnega. Količina izpljuvka je različna, pri otroku izpljuvka skoro ni, saj navadno ves izpljunek pogoltne. Zaradi tega ni čudno, če pri otrocih, ki imajo bronhitis, kaj rado pride do najrazličnejših prebavnih motenj.
Vzrok bronhitisu je največkrat prehlad, ki je posledica gripe ali pa okuženja s klicami, ki so sicer normalni gostje dihal. Bronhitis pa je tudi lahko posledica dihal s prahom ali z raznimi kemičnimi snov-
mi Za bronhit.sum obolijo najpogosteje ljudje, ki stalno žive v zaprtih prostorih, dalje tisti, id stalno dihajo skozi usta ter slabotni in rahitični otroci
Ce bronhitis pravilno in pravočasno zdravimo, mine v enem ali dveh tednih. Če bolezen traja več kot mesec dni, gre za kroničen bronhitis, ki je trdovratna in resnejša bolezen. Vedeti moramo, da je vsak dolgo trajajoči bronhialni katar sumljiv za tuberkulozo ali na vnetje pljuč. Sčasoma lahko pride tudi do razširjenja pljuč in tedaj govorimo o pljučnem napihu ali emfi-zemu.
V akutnem stadiju zdravimo bronhitis tako, da pijemo topel čaj in vzamemo dva do trikrat na dan po eno tableto aspirina in ležimo, dokler imamo povišano temperaturo, Bolečine v prsih omilimo, če in-haliramo toplo vodo ali topel slezov čaj. Ko kašelj »dozori«, jemljemo zdravila za izkašljevanje in razne sirupe, ki jih predpiše zdravnik. Pri kroničnem bronhitisu se moramo o-gibati nazeba ter vsega, kar draži pljuča, zlasti dima in prahu. Priporočljiva je tudi sprememba zraka. Kdor ima pogosto bronhitis, sl mora dati pregledati nos, saj so razne motnje pri dihanju skozi nos cest vzrok bronhitisa.
obvestilo če doma ni snega.
Vse lastnike in druge koristnike sadnega drevja na območju občine Trbovlje opozarjamo, da je na podlagi Temeljnega *akona o varstvu rastlin pred doleznumi in škodljivci (Uradni kst FLRJ štev. 26-292-54) ter Uredbe o zatiranju škodljivcev “n bolezni sadnega drevja (Uradni list FLRJ štev. 1150)
obvezno redno vsakoletno ČIŠČENJE vsega sadnega drevja,
ki mora biti opravljeno do 15. jn^rca. Kolikor bi do tega ropa ne očistili sadnega drevja lastniki oziroma koristniki sa-,Qi, bo ObLO na predlog komi-za zaščito rastlin odredil (silno čiščenje sadnega drevja da stroške lastnika oziroma kolnika, razen, tega pa je pred-vklena za take primer« tudi de-ddrrta kazen do 5.000 din.
V smislu predpisov sodi k ob Turnemu čiščenju sadnega drev-" zlasti: odstranitev vseh do-°*la aili pretežno suhih dreves ju odstranitev vseh legel sadnih kodljivcev, kakor tudi odstra-suhih gnilih plodov (mu-z vseh vrst sadnega drevja. Pozivamo vse lastnike in dru-5® koristnike sadnega drevja* ® Pravočasno izvedejo čišče-Ij6. bodosi sami, bodisi po ekipi "dhietijske zadruge Trbovlje.
Nadalje opozarjamo lastnike f1 koristnike sadnega drevja, da * nteeto Trbovlje z okolico z jutedbo Zvezne uprave za za-jj~t° rastlin o območjih, kd so jjv^ena z nevarnimi škodljivci S boleznimi rastlin (Uradni list ^ &tev. 46-56), ffroglašeno za okoliš, okužen ®*nerlikem kaparju, ter je v smislu obstoječih pred-na področju
Trbovlje ter k. o. Knez-*• Marko in Ojstro, obvezno . upn« zimsko škropljenje vsega ^n®8a drevja po ekipi KZ.
Trbovlje je pooblaščena, e |u*kni ekipami izvesti zimsko (Jelenje sadnega drevja na območju po določenem na Po” In proti povrnitvi stroškov ^^••tniiklh oziroma koristnikih drevja.
oziroma koristniki drevju, ki bd se upirali obveznega plačilu J? Trbovlje,
ga Je treba pač poiskati Tako se je zgodilo tudi preteklo nedeljo zasavski smučarski podzvezi, ki Je organizirala pokalni dvoboj s koroškim smučarskim društvom lz Radenheima. Ker so bile snežne razmere na Partizanskem vrhu preskromne, so se smučarji preselili na Krvavec, kjer se Je ob lepem, sončnem vremenu In idealnih pogojih, za katere so poskrbeli odlični organizatorji, razvija-lo tekmovanje v veleslalomu. — . Gostje lz rudarskega Radenheima so prav dobri smučarji. Zlasti je ugajal zmagovalec Koller. Zasav-čane so zastopali smučarji Trbovelj, Zagorja In Dobovca. Nastopilo Je 32 tekmovalcev. Proga za veleslalom Je bila dolga 1.200 metrov, višinska razlika pa Je bila 500 m. Tekmovalci so morali zvoziti skozi 36 vratec. Proga Je bila razmeroma težavna ln hitra, zato — razumljivo — brez padcev ln običajne smole ni šlo. Tekmoval-
REVUA »OTROK IN DRUŽINA«
Izšla Je 1. številka revije »Otrok in družina«. Osem let je Izhajala pod Imenom »Mladi svet« In je še danes NASA EDINA VZGOJNA REVIJA. Vsebini, ki Jo revija prinaša med ljudi, bo novo Ime lista mnogo bolj ustrezalo." Smoter tega mesečnika Je z naslovom Jasno označen. S krajšimi vzgojnimi nasveti in daljšimi razpravami bo list pomagal družini še bolj vsestransko kot doslej.
Revijo »Otrok in družina« vsem našim bralcem, ki se zanimajo za vzgojna vprašanja, toplo priporo, čarno. Naroča se pri upravi revije Miklošičeva c. 16-11.
cl so se na cilju razporedili takole: 1. Georg Koller (Radent-heim) 1:19,0; 2. Jože Rep (Trbovlje) 1:19,2; 3. Ivan Strgaršek (Dobovec) 1:30,5; 4. Herbert Wesstlng (Radentheim) 1:30,5; 5. VValter Dor-her (Radentheim) 1:31,1 ln 6. Cveto Bevc (Trbovlje) 1:32,3.
Moštveno Je zmagala^ ekipa Trbovelj s časom 5:55,6, moštvo Ra-denthelma je doseglo čas 5:57,0. Tako so Trboveljčani osvojili pokal zasavske smučarske podzveze.
Prihodnji mesec bo povratno srečanje na Koroškem.
Poročila poslušajte vsak dan ob 5 05 , 6.00, 7.00,	8.00,	10.00,	13.00,
15.00.	17.00 in 19.3o v radijskem dnevniku ter ob 22.00. — Oddajo »Naš) poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob torkih, četrtkih in sobotah'ob 14.30. ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. — »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do
7.00.
NEDELJA — 22. februarja 1959 7.35 Vedri zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra — Josip Ribičič: — Razbojnika Frice in Frače (prva izvedba); 9.40 Narodne in ponaro-. dele pesmi; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Javna oddaja operne glasbe; 13.30 Za našo vas; I6.00 Nace Grom: Fantje z belimi predpasniki (reportaža).; 16.45 Nekaj narodnih; 17.06 Majhni zabavni ansambli; 20.00 Halo, halo — Izberite popevko 1
PONEDELJEK, 23. februarja 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja; 9.20 Poje Moški zbor Jože Mokrič p. v. Slavka Mihelčiča;
10.30	Pol ure z ansamblom mariborske opere; 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Srednjeveško mesto; 12.00 Pesmi velikih mojstrov pojeta Vlttoria de los Angeles ln Kim Borg; 12.25 Igra Tončkov kvintet; 13.30 S plesnim orkestrom Werner Mtiller; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Literarni sprehod po Slovenski Primorski; 17.10 Popevka tega tedna;
18.30	Športni tednik; 20.00 Pisan spored zabavne glasbe.
TOREK, 24. februarja 8.05 Poje zbor Radia Beograd p. v. Bori voj a Simiča; 9.40 Domače polke in valčki; 10.45 Za dom in ženo; 11.30 Oddaja za otroke; 12.25
Od petka do petka
Rojstvu
BREŽICE; Albina Lipej, Spodnja Sučica 2, hčerko; Ana Zibert, Sela 77, hčerko; Ana Baznik, Za-sap 17, sina; Marija Zupančič, Mostec 17, sina; Angela Žerjav, Bu-košek 61, sina; Branka Bobek, Videm - Krško. Starovaška 63, hčerko; Jožefa Daničič, Impoljca 14, sina; Marija Miler, Cesta prvih borcev 10 — Brežice, hčerko; Terezija Petrinčič, Mihalovec 46, hčerko.
TRBOVLJE:	Anica Jazbinšek,
Trbovlje, deklico; Cirila Kovač, Trbovlje, dečka; Kristina Petrin, Dol pri Hrastniku, deklico; Pavla Zadobovšek. Hrastnik, deklico; Olga Pevec. Trbovlje, dečka; Angela Zvona«-, Leskovo, dečka; Ljudmila Gošte. Hrastnik, dečka; Judita Pajič, Hrastnik, dečka; — Barbara Železnik, Trbovlje, deklico; Marija Ceh, Hrastnik, dečka; Marija Razpotnik, Zagorje-Sem-
nik. deklico; Vilma Orač, Hrastnik, deklico; Vladimira Vecko, Dol pri Hrastniku, deklico; Marije Pavelšek, Srednik, dekllcp; Rozalija Božjak, Trbovlje, dečka.
Poroke
BREŽICE: Porok m bilo.
TRBOVLJE: Franc Lorger, rudar iz Hrastnika ln Alojzija Železnik, delavka iz Hrastnika; Ferdinand Knez, ključavničar iz Trbovelj ln Olga Volaušek, delavka Iz Trbovelj.
Smrti
BREŽICE: Juro Martinko, star 61 let lz Laduča, Palih boraca 31; Franc Gerjevič. star 85 let iz Bu-koška 8.
TRBOVLJE:	Jože Sredenšek,
star 62 let lz Trbovelj; Anton Smrkolj, star 61 let iz Trbovelj.
Iz albuma popevk ln zabavnih zvokov; 13.30 Igrajo Kranjski drvarji; 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — Anton Pavlovič Cehov: Na letovišču; 17.10 Melodije od tu in tam; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Pesmi jugoslovanskih skladateljev.
SREDA, 25. februarja
9.15 Narodne igra ansambel Srečka Dražila; 10.10 Popevke se vrstijo; 11.00 Poje zbor Jože Mo-škrlc p. v. Slavka Mihelčiča; 12.05 Vesele citre; 12.25 Narodne poje Ileana Bratuž, spremlja Avgust Stanko; 12.40 Igra Kmečka godba 13.30 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove; 15.40 Novost na knjižni polici — Stephen Orane: Rdeči znaki hrabrosti; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Narodne pesmi in plesi iz hrvaških pokrajin; 18.45 Razgovori o mednarodnih
vprašanjih-
ČETRTEK. 26. februarja
8.05 Skladbe za razne Instrumente; 10.10 Poslušajmo Zadovoljne Kranjce; 11.30 Oddaja za otroke;
12.00	Godalni ansambel Boruta Lesjaka; 12.25 Pozdrav lz Srbije; — 13.55 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v Rajka Sikoška; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Izbrali smo za vas; 18.00 Četrtkova reportaža; -
18.45	Radijska univerza — Dr. Ivo Bonač; Prehladi in prehladne bolezni; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov.
PETEK. 27. februarja
8.40 Od melodije do melodije.
9.45	Pozdravi za mlade risarje;
11.00	Za dom ln žene; 11.10 Narodne pesmi tujih narodov; 11.30 Pol ure v tričetrtinskem taktu; 12.00 Poje Zenski vokalni kvartet; 12.45 Havajski zvoki; 13.30 Znani pevci — priljubljene popevke; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo -Vojko Novak; Od jutra do večera; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 18.10 Poje moški zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 20.00 Veliki zabavni orkester Hans Carste; 20.15 Tedenski zunanje politični pregled.
SOBOTA, 28. februarja
8.05 »Mladina poje«; 9.30 Od popevke do popevke; 9.45 Poskočna harmonika; 11.00 Solisti z domačim sporedom; 11.45 Pionirski tednik; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 14.15 Športna reportaža — Zupan; Nesrečni reporter; 15.40 S knjižnega trga; — 17.10 V narodnem slogu; 17.30 Zaigrajmo in zapojmo; 1845 Okno v svet: Švica; 20.00 Razigrani mali ansambli; 20.30 Spoznavajmo svet in domovino; 21.20 Melodije za prijeten konec tedna.
KUPUJTE IN NAROČAJTE
»ZASAVSKI
TEDNIK"
KINEMATOGRAFI
KINO »DELAVSKI DOM- V TRBOVLJAH: 20.—23. febft ital barvni kinoskopski film »IZGUBLJENI KONTINENT«! 24.-26. februarja trne. film «CE BI VSI FANTJE SVETA; 27. febr. do 2. marca amer. barvni kinoskopski film »20.000 MILJ POD MORJEM«.
KUNO »SVOBODA — TRBOVLJE H«; 21.—23. februarja francoski barvni film »ŠTIRI KORAKE V OBLAKE«; 24. do 26. februarja ameriški barvni kinoskopski film »VRT ZLA«; v nedeljo, 22. febr., matineja ameriškega filma »MALA LAŽNJIVKA« ob 10. uri.
KINO »SVOBODA — ZASAVJE« V TRBOVLJAH: 21. do 23. februarja mehiški glasbeni film »MIDVA«; 28. febr. do 2. marca angl. barvni film »SEMENJ ŽELJA«.
KINO »TRIGLAV«, ZAGORJE OB SAVI: 21.—23. febr. italijanski kinoskopski film »LEPA MLINARICA«; 25. in 26. febr. kitajski film »PREHOD CEZ REKO JANG-CE«.
KINO »SVOBODA — KISOVEC«, ZAGORJE: 21. in 22. februarja ameriški barvni westem film »V SENCI V ES AL«;
24.	februarja francoski Mm »PRIMER DR. LAURENTA«;
25.	in 26. februarja jugoslovanski zabavni film »V SOBOTO ZVEČER«.
KINO »PARTIZAN«, SEVNICA; 21. in 22. febr. amer. film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANCEV«; 28. febr. do 1. marca amer. film »TARZAN IN NJEGOVA DRUŽICA«.
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE
Danes prinašamo šaljivo vprašanje:
za bistre glave naših pionirjev sledeče
KAJ VIDIMO V MINUTI SAMO ENKRAT,
V MOMENTU DVAKRAT, V URI PA NOBENKRAT?
Za pravilen odgovor na to uganko imamo pripravljeno kot nagrado 1 lepo mladinsko knjigo. Podelili jo bomo po odločitvi žreba.
Poinirji naj nam pošljejo odgovor na uganko do nedelje, 1. marca opoldne.
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto In kraj, kjer ste doma.
Obilo sreče pri reševanju gornje uganke!
UREDNIŠTVO
OBJAVE IN OBVESTILA
Dramska sekcija »Svobode — Zasavje«, Trbovlje bo dne 21. februarja 1959 ob 19. uri gostovala na Kleku; dne 22. februarja 1959 ob 16. uri pa v Čečah z igro »PREVARANI SOPROG«.
Vabljeni
OPOZORILO OBRTNIM PODJETJEM IN OBRTNIM VAJENCEM!
Podpisana zbornica sporoča, da je pri izpostavi v Vidmu-Krškem sestavljena in potrjena pomočniška izpitna komisija, ki redno posluje za obrtne vajence Zasavja, to je za občine Brežice, Sevnica, Senovo in Videm-Krško. Zato naj vsi vajenci, ko jim poteče učna doba in so z uspehom končali vajensko šolo z izpitom, vlagajo prošnje za opravljanje pomočniškega izpita pri tej komisiji. Naslov je: Pomočniška izpitna komisija’ pri Izpostavi Okrajne obrtne zbornice Novo mesto v Vidmu -Krškem.
OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA NOVO MESTO
OBVESTILO
f Mojstrska izpitna komisija pri Okrajni obrtni zbornici v Novem mestu razpisuje tečaj za pripravo kandidatov na mojstrski izpit. Priglasiti se je pismeno ali ustno pri tej zbornici ali pri izpostavah v Črnomlju in Vidmu-Krškem.
PREKLIC
Preklicujem svoje opozorilo tov. Lipeju Zuperlu iz Planinske vase za neveljavno, ker so bile moje obtožbe neresnične. — Gotard Brvar, Trbovlje. Planinska vas 19.
MALI OGLASI ' .
Za delo v skladišču z železom sprejmemo delavce-težake. S stanovanji ne razpolagamo. Zglasite se v tajništvu »Metalke«, Ljubljana, Parmova 33.	*
Zamenjam družinsko stanovanje v pritličju v Radečah za enako v Trbovljah. Naslov v upravi lista.
ZAHVALE
Najlepše se zahvaljujem primariju bolnišnice Trbovlje, dr. Krasniku, dr. Krasnikov!, predvsem pa dr. Starkijnovi za ves trud ln skrb pri moji bolni ženi. Le njim se imam zahvaliti, da je ostala pri življenju.
Zahvaljujem se tudi vsemu strežnemu osebju za dobro postrežbo in pomoč.
Najiskreneje se zahvaljujem nadalje dr. Jožetu Toplaku, zdravniku iz Hrastnika, ki Ji je nudil prvo pomoč.
’ MILOŠ AUDIO, Dol pri Hrastniku 151
Ob nenadni smrti dragega in dobrega moža, brata, svaka JOŽETA SREDENŠKA
se iskreno zahvaljujemo org. SZDL, org. ZB, vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem tistim, ki ste ga spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala tudi godbi in pevcem, tov. Dolinarju, tov. Cerku in tov. Božiču za poslovilne besede in vsem sosedom.
ŽALUJOČI; žena Pavla, brat Gvido z družino, svaki z družinami in ostalo sorodstvo.
škropljenja stroškov zen) •dd«h‘wv,]e’ bodo naznanjeni za prekrške ObLO Tr-
C«
ObLO Trbovlje 09/6-791/2-56
10. febr. 1869.
26.
IZGUBIL SEM ZAVEST. STARI IN JAKI STA MEDTEM ODRINILA NA POT - VRAČALA STA SE V BRIGADO. ZAČELO JE SNEŽITI IN NARAVA SE JE RAZHUDILA. VRTINCI SNEGA SO NAD NJIMA SKLEPALI NEPREGLEDEN ZASTOR. TEŽKO STA PRODIRALA V VISOKEM SNEGU. SLED ZA NJIMA JE BILA SPROTI ZAME-TENA.
27.
Z mene pa so snemali za silne ovoje. Kri je pordečila belo platno. Položili so me na operacijsko mizo — in že je pristopil zdravnik v belem plašču. Krogla ni poškodovala kosti. Zdravnik jo je kmalu izvlekel. Pokimal je na vprašujoče poglede: »Že dobro, laže Je ranjen.«
•28.
Tudi drugi ranjeni tovariš je bil laže poškodovan. Kmalu sva ozdravela in spoznala sva dobre prijatelje. Vsak dan so pozdravljeni partizani odhajali nazaj v brigade, da pomagajo v teh zadnjih hudih dneh. Bolnišnica je bila prijetno zatočišče in dom.
29.
Vedno se bom spominjal, kako smo vsak večer nestrpno poslušali najnovejše vesti. Rdeča armada in naša hrabra vojska sta že zavzeli Beograd in gnali Nemce proti zahodu. Nepopisno navdušenje) Zelja po svobodi nam je vlivala nove moči. Prišel je dan, ko sem se moral posloviti od prijateljev.
30.
Doktor Miro je stopil k meni. Pobrskal je po žepih, se nasmehnil in mi v roko stisnil kroglo puške. »Vidiš tole kroglico? Malo proti desni, in ne bilo bi te več! Toda kdo lahke upihne življenje takega mladega moža? Srečno in na svidenje v svobodni domovini!«
bana btian
Chopinovo leto
Leto 1960 bo na Poljskem »leto Friderika Chopina«. Poljski državni svet je določil program vseh kulturnih manifestacij za 150-letnrico rojstva velikega glasbenika. V okviru teh prireditev ho tudi poseben 'mednarodni natečaj za klavirsko skladbo in mednarodni kongres muzikologov. K sodelovanju So Poljaki že povabili glasbenike in muzikologe enaindvajsetih dežel.
Avto brez bencina
V Ameriki zdai tudi že vozijo avtomobili brez bencina. To nj šala: uvedli so elekrlčnl avtomobil, kj pa nikakor ni igračka, ampak vsega spoštovani- vredno »rometno sredstvo. Tako Imenovani električni avtomobili so bili znani sicer če prej, toda niso jim napovedovali prihodnosti. Niso mogli tekmovati z avtomobili z bencinskimi motorji.
Nova vrsta električnih avtomobilov pa#se bo najbrž hitro razširila, zlasti v mestih. Motor poganja električni tok Iz
akumulatorja. .• akumulator je zelo lahko polniti: treba ga je le priključiti na električno omrežje. Električni airtomobili so sicer malo manjši od današnjih ošejjnih avtomobilov, so pa lični, zfcle*okretni in_ dosežejo hitrost 90 km na uro. Slaba stran je le, da se akumulator izprazni že po 120 km vožnje. toda v Ameriki ga lahko napolnijo kjerkoli..
Resnično!
V vasi Donji Zador pri Kosovski Mitroviči so kmetu Ha-šinu FejzaLu ukradli 800.000 dinarjev, ki jih je dobil za prodano kmetijo. Ko je pa pred dnevi Hašim prišel v hlev, kjer ima nekaj glav živine, je pod jasJiimi našel večji zavoj, v katerem so bili šopi tisočdinairskih bankovcev, na dnu pa pismo, v katerem je pisalo: »Vračam ti ostanek od 800.000 diin. Ko sem ti ukradel denar, sploh nisem vedel, koliko ga je. Potrošil sem ga samo toliko, kolikor mi je bilo potrebno. Ostanek ti pošteno vračam.« Res je bilo v zavoju še 700.000 din.'
Ameriška filmska igralka M. Monroe
EP0VS
Skrivnost čebelnih l-.itic
Navade čebel so bile doslej že tako natanko opazovane ln opisane, da so imeli podatki o njih življenju že kar znanstveno vrednost. Matica baje zaplava po zraku, zasleduje jo cel roj trotov ln eden od njih jo pri tem oplodi.
Toda to mnenje se je v zadnjem času izkazalo kot zgrešeno Ameriški, poljski in ruski učenjaki so skoro hkrati dognali, da čebelna matica doživi troje in celo četvero takih poletov in da vsakokrat pokaže svojo naklonjenost dvema ali trem trotom. Kateri trot je bil pri tem najuspešnejši, ne bo čebelar nikoli zvedel.
Po očetovih stopinjah
Enajstletni Teddy, sin nekdaj znanega Mickey Rooneya, že| hodi po stopinjah svojega očeta. Pred kratkim je pričel snemati film »Andy Hardy se vrača domov«. V filmu igra namreč prav isto vlogo, ki jo je pred 20 leti z velikim uspehom igral njegov oče.
Skrivnostne ljubezenske izjave
Policija v Dortmundu v Zahodni Nemčiiji je opazila v železniških Vagonih, ki vozijo proti severu, skrivnostne ljubezenske izjave. Sprva je pomislila na špiijonažo, končno pa ugotovila, da gre zares za »ljubezen«. Izjave je pošiljal neki kretničar avajfi. dragi, ki jih je pričakovala na peti postaji od Dortmunda.
Prizor iz slovenskega umetniškega filma "-KALA«
Kriza v Nemčiji
V Zahodni Nemčiji se pojavlja v premogovni industriji vedno večja kriza, ki jo povzroča močna konkurenca ameriškega premoga. Po pogodbah iz prejšnjih let mora Zahodna Nemčija uvažati znatfie količine premoga iz Amerike, ki je po kvaliteti enakovreden porurskemu premogu, je pa za okrog 8,40 nemških mark cenejši po toni. Čisto naravno je, da so industrijska podjetja raje kupovala ameriški premog in so se prav
Moda bodočnosti
DESET ZAPOVEDI ZA PRAVILNO PREHRANO
Znanstveniki in praktiki Nemške družbe za prehrano v Frankfurtu so izdelali 10 pravil za pravilno prehrano. S temi pravili naj se seznani najširša javnost in vsak posameznik, prav tako naj se ta navodila uporabijo tudi pri šolskem pouku. — Kaj pravijo ti strokovnjaki?
— Skrbimo, da bomo jedli vedno zmerno, a redno. Naša hrana naj bo čimbolj različna! Vsak dan uživajmo mleko, izogibajmo se mastni hrani, jejmo čimveč sadja, zelenjave in krompirja, prav tako unvajmo kruh in ostale močnate jedi iz moke, ki je zmleta »na črni kamen-, — kakor pravijo naši kmetje. — Nadalje opozarjajo ti strokovnjaki za prehrano, da se lahko dobro hranijo tudi tiste družine, ki jim gre trda za denar. Namesto dragega mesa in jajc uživajmo mlečne produkte. Gospodinja naj končno skrbi, da pride na mizo okusna in tudi za oko prikupna hrana, kaj-ti veselje nad dobro pripravljenimi jedili sodi tudi k pravilni prehrani.
NOVA FILMSKA SENZACIJA Filmski igralec in režiser ORSON VVELLES, ki ga pri nas posebno dobro poznamo iz filma »Sirota iz Lovvooda- in filma »Tretji človek-, napoveduje svoj prihodnji film z naslednjimi besedami: »Ta film bo moje najboljše delo in senzacija na filmskem trgu.«
Upajmo, da bomo najnove^ši film slavnega Orsona VVellcsa videli tudi v Jugoslaviji.
NEW York, februarja 1959. — V letu 1894 boste ženska oblačila nakupovali kot živila: na velikih tržiščih za tekstilije bo ponudba takšna kakor na trgu za zelenjavo — vse obleke bodo pefektionirali in avtomatično izdelovali. — Tako pravi ameriški tovarnar za oblačila Richard Cole o bodočnosti svoje stroke.
— Cez kakih 25 let bodo ljudje. zlasti ženske, kupovale obleke kar v avtomatih. Porinile bodo denar v zarezo avtomata ln obleka bo zdrknila lz avtomata že zavita v zavoju. Tako nekako je rekel Cole v nekem Intervjuju. 2e danes se bližamo temu sistemu nakupovanja tudi že v modi. Poglejte sl samo modne trgovine v 5. aveniji New Yorka!
Seveda bodo ostale Izložbe modnih trgovin elegantnejše kot pa v trgovinah s samopostrežbo, toda njihov princip se približuje načelu konfekcijskih trgovin. — In kako bo z oblekam) po meri?
Richard Cole je mnenja, da kmalu ne bo več krojačev po meri. Blago za obleke bodo vulkanIzirali, ga s strojem robili, na obleki ne bo več dela na roko. Kakor hitro bo konfekcija prerasla v tško množično produkcijo, bodo ljudje dali večji poudarek na to, ali je obleka dovolj topla ln kako se nosi. nihče ne bo več vpraševal za njen stil. Edini spremenljivi člniteli v modi bo ostala le še oblika ženskinega telesa. Tudi doslej je bilo z žensko modo tako: važen je bil n. pr. izrez hrbta, poudarek prsi ali tudi ne. višina pasu, nje-
gova ozkost ali širina, linija bokov itd.
V bodočnosti bodo postale obleke bolj praktične. Ko se bodo ljudje začeli voziti po vesolju, to .seveda ne bo ostalo brez vpliva na modo. čeravno se modna ženska preko nedelje ne bo peljala na mesec.
Tako- pripoveduje Richard Cole, Ali bodo njegove napovedi držale ali ne, je kajpak odvisno od — nakupovalk oblek.
malo zmenila za domači premog. Nemški premogovniki so zaradi tega vse bolj prihajali v težave in so morala pričeti uvaj aitii praznovalne dneve in kopičiti svoij premog v depojih, če so se hoteli izogniti naj-hujšim ostrinam krize. Tako imajo danes v Zahodni Nemčiji že kar 15 milijonov ton premoga v zalogi ali približno 10 % svoje letne produkcije.
Spričo tega je nemški parlament pred kratkim sklenil, da uvede zaščitno carino na inozemski premog, in sicer kar 20 nemških mark na tono uvoženega premoga. Na ta ukrep so takoj skočili Američani in zahtevali, da Nemoi za 60 dni odložijo veljavnost teh carin. Američani pravijo, da bodo take carine popolnoma onemogočile uvoz ameriškega premoga, s čimer bo prišlo 20.000 rudarjev v Ameriki ob svoj kruh. Nemci pa se zopet upravičeno izgovarjajo, da so ogroženi njiihovi rudarji, ker morajo uvajati praznovalne dneve in obenem kopičiti svoj premog v zalogah.
Socialnodemokratska opozicija v Zahodni Nemčiiji se ne strinja s takšno vladno politiko in sodi, da je treba temelji-
to proučiti politiko premogovne industrije. Po njihovem sedaj nd ravno najbolj primeren čas dražiti Američane. Predlagajo nacionalizacijo premogovnikov. uvedbo petih delovnih dni v tednu in ohranitev zaslužkov rudarjev na sedanji višini. Opozicija opozarja vlado, da bi zaščitna carina na uvoženi premog povzročila številne druge motnje v gospodarstvu. Ker bi kalorične centrale morale kupovati za 8,40 DM diražji premog, bi se nujno podražila električna energija, plin, para itd.
Pri -vsem tem se nam zdi čudno, kako se je mogla v tako kratkem času zaostriti kriza v premogovni industriji, ko vemo, da je še pred dvema ali tremi leti vladala zelo dobra konjunktura za premog v Zahodni Nemčiji. Inž. P S.
KAJ JE K0N-VERTABILN0ST VALUT?
V zadnjem času smo v časopisih večkrat brali o konvertibilnosti valut Po naše bi rekli zamenljivost valut. To pomeni možnost, da domačo valuto neke države zamenjamo za valuto druge države po uradno priznanem »tečaju. Pri tem Ločimo . popolno za« menljiivost in delno zamenljivost. O popolni zamenljivosti govorimo takrat, kadar domačo valuto v določeni držasvi zamenjamo do poljubne višine v katero koli drugo valuto. S kupljeno valuto prosto razpolagamo in jo lahko odnesemo s seboj tudi v inozemstvo. Popolna zamenljivost velja danes samo v Združenih državah Amerike, v Kanadi, Švici in v zadnjem času tudi v Zahodni Nemčiiji. V Ameriki lahko kupimo za dolarje katero koli drugo valuto. Enako napravimo lahko v Švici za švicarski frank ali-v Nemčiji za nemško marko.
Zamenljivost valut pa je lahko omejena na več načinov, kot na primer, da domačo valuto zamenjamo samo za nekatere druge valute, ati samo do omenjene višine. Omejenost zamenljivosti je lahko tudi v tem, da smejo zamenjavati domačo valuto v neki državi samo tuji državljani in podobno. Delnp zamenljivost so konec lanskega leta uvedle države gospodarske skupnosti, v kateri so: Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Italija, Holandija in Luksemburg. Njihova zamenljivost obstaja v tem, da državljan ene od teh držav, ki proda drugi državi svoje blago, lahko izkupljeni denar v lej državi zamenja v katero koli valuto dogovorjenih držav, in tudi dolarje ali švicarske franke, vendar samo do višine izkupička za prodano blago. Ne more pa državljan v svoji državi prosto kupovati tujih valut, razen v Zahodni Nemčiji.
Še popolnejša zamenljivost je vladala na primer do leta 1914, ko je bilo mogoče katero koli valuto zamenjati do poljubne višine zneska v drugo valuto in celo v zlato.
Mamica, očka in...
REŠENA UfcANKA
Antifašistična javnost v Italiji se je zgražala nad televizijskimi oddajami o nedavni italijanski zgodovini. Gledalci televizijskih emisij so se čudili, da se prikazuje fašistična verzija historičnih dogodkov preko ustanove, ki je državna. Končno je ta reč le pojasnjena: umetniški direktor televizije je mogočnik iz časov italijanskega fašizma Sergio Pugliese, ki je zahteval, da sodi ta emisija v njegovo pristojnost. Direktno pa se je s temi televizijskimi oddajami pečal Silvio Negri. znan kot klerofašistični novinar iz Mussolinijevih časov.
Sedaj se ljudje spet čudijo: kako je mogoče, da takšni ljudje zavzemajo tako odgovorne družbene položaje?
MONTGOMERY IN SINATRA
Spomini, ki jih je napisal feldmaršal Montgomery, so izzvali v svetu škandale, ker je ta Britanec z nenavadno odkritosrčnostjo govoril v svojih spominih o kolegih-zaveznl-kih, posebno o Eisenhovverju. No, poznani igralec in pevec Frank Sinatra se je toliko navdušil nad spomini Montgome-ryja, da je številnim prijateljem poklonil po en izvod te knjige. To je bilo Montgomeryju tako všeč, ko je za stvar zvedel, da se je odločil kupiti neko ploščo s Sinatrijeviml pesmimi. A takrat je vse pokvaril z vprašanjem: »A kaj ta Sinatra sploh poje?«
Hudomušnežl pravijo, da je hil Montgomery v svoji odkritosrčnosti tudi tokrat — dosleden ...
ANKETA NA POLJSKEM
»Politika«, partijski list za ideološka in politična vprašanja na Poljskem, je organizirala anketo o najbolj čitanl inozemski knjigi. Anketne lističe so razdelili med člane Združenja književnikov in 500 drugih intelektualcev. Na anketo pa je odgovorilo samo 43 književnikov in — 19 ostalih intelektualcev! Prvo mesto zavzema Hemingwayev roman »Komu zvoni«, drugo Faulknerjev roman »Divje palme«, tretje WUderjeve »Marsove ideje«, četrto pa »Dr. Živago«. ki ga je spisal Pasternak.
»Politika« se ne čudi toliko nad tem, da je tudi Pasternak na Poljskem tako priljubljen, pač pa — da jih je tako malo odgovorilo na anketo. Treba je priznati: v teh deželah morda vlada — mrak...
SPOMINI OBVEŠČEVALCA	2
V levjem brlogu
Dosegel eme svoj clM. še posebno, ko ml Je predlagal, da me bo 'predstavil uredniku in prijatelju Alfredu Rosen-bergu.
Rosenbarg, ki je bil eden Izmed dva-najstorlce nacističnih predstavnikov v Relchstagu, je bil filozof ln prerok nacističnega gibanja. Takrat je bilo aplošno znano, da je Rosenberg eden Izmed naj-bllžjlh Hitlerjevih sodelavcev ln njegov glavni svetovalec za vprašanja zunanje politike. Z Rosenbergom sem se sešel v restavraciji na postaji Anhalten. kjer je čakal na nočni vlak proti MUnchenu. Ro-eenberg le bil krut In resen človek, zato je bilo težko z njim skleniti prijateljstvo.
Toda tudi on je bil Balt, zato se le tudi tokrat pokazalo kot zelo koristno moje poreklo, sai je mnogo vedel o moji dru-tlnl. Skoro več kot jaz sam. Najin prvi ••»tanek le bil zelo kratek, dogovorila •a sVa se, da se bova ponovno seila, ^rž ko se bo vrnil v Berlin, v neki re-Jpavraclj 1 v Kurftlrstendammu.
Drugi sestanek je bil zame uspešen. Govorila sva o vsem mogočem: o politiki, filozofiji, o Sovjetski zvezi ln Veliki Britaniji. Rosenberg je bil slab go-\tornlk. vendarle je bil kot sobesednik zelo zanimiv, posebno, če je šlo zš stvari, ki so ga zanimale.
Rekel sem povsem mimogrede, da nameravam z ženo na '-ratek dopust v Gar-mlsch, v prijetno planinsko letovišče blizu Munchena. Rosenberg je odvrnil, da bo tudi on v MUnchenu. Potem pa. kot da bi se nečesa domislil, reče:
— Morda bi se radi srečali s Hitlerjem, ko boste že tam?
— To bi bilo zelo prijetno In zanimivo — sem odgovoril poskušajoč prikriti razburjenje. ki se me je ob teh besedah lotevalo.
Nekoliko dni kasneje sem »slučajno« srečal Schikendanca v nekem banu. Zaprosil sem ga. naj določi ta sestanek. Takoj je telefoniral Rosenbergu, ki le nemudoma povedal dan srečanja.
Na ta način je -bil prvi del mojega načrta Izpolnjen.
Ko sem v začetku leta 1931 odšel z ženo na -pot v Garmiseh ln na sestanek s Hitlerjem. je žena točno vedela, kaj počnem. 'Bila je hladnokrvna Angležinja, ki je vsako stvar sprejela povsem mirno ln zadržano.
To, da se je njen zakon z baltskim baronom spremenil v življenje z navadnim vohunom, je ni kdo ve kaj vznemirjalo. Se svetovala ml je, kakšna vprašnja naj zastavim Hitlerju na sestanku v Munche. n,u. Rad priznam, da *ti je žena v teh letih močno pomagala, predvsem pa bodrila. Ko so nacisti prišli na oblast, je žena vedela, da bi tudi njo, če bi me ujel) in mučili, doletela enaka usoda.
'Nenehno me je preganjala ta misel. Zato sem nekoč, ko sem bil za nekaj dni v Londonu," prosil nekega znanca-zdrav-nlka za nasvet. Menil je, da je strup najboljši Izhod za nrlmer. če bi me prijeli. Dal ml je dve piluli — eno zame, drugo za ženo. Zdravnik je še dodal, da zadostuje, če jih človek samo pregrizne. Smrt nastopi takoj, brez vsakih bolečin.
Od tedaj sem Imel pilulo vedno Pri sebi, v nekem specialnem žepu. ki sem sl ga prišli na notranji strani obleke.
S Hitlerjem sva se sešla v mUnchen-skl redakciji lista »Volklscher Beobach-ter«.
Soba urednika je bila zelo ozka. Ta časnik je Imel tiste čase zelo majhno naklado. Razen tega so ga često zaplenili zaradi divjih napadov na vlado In posamezne ministre.
Oba z Rosenbergom sva sedela v jte-yih, ko je vstopil Hitler. Oblečen je bil v slabo sešito obleko, ki 1o je delno zakrival »tar plašč.
Hitler tedai še m bil polbeg za svojo
okolico ln sodelavce. Rosenberg je počasi vstal lz fotelja ln mu podal ro.<o. nato Pa me je predstavil. Brez dviganja desnice ln udarjanja s petami.
Hitler ml je močno stisnil desnico in me ostro opazoval. Takoj je prišel r.a stvar, vmes pa spraševal, kako ml je všeč Garmiseh ln kakšno je vreme. Rekel ml je, da mu je Rosenberg dosti pripovedoval o meni, nato pa ml je zastavil prvo vprašanje:
— Kaj menijo Angleži o mojem oo-kretu?
— Nekaj politikov sodi tako, drugi drugače, sem odvrnil. — Navaden Angiež ne ve o te{i zadevah prav ničesar.
— Mene v glavnem zanima stališče politikov. Kaj pravijo dobronamerni politiki? je vpraševal dalje.
— Pravlj-o, da je dobršen del tistega kar trdite, dobro, vendar preveč radikalno.
Nato je Hitler začel govoriti in ml ni pu-stll do besede več kot dvajset minut. Govoril le o versajskem miru, o kolonijah, o nožu, ki so ga zavezniki nastavili nemškemu narodu na hrbet, o Zidih In vseh tistih stvareh, o katerih je kasneje dosti govoril na lavnih zborovanjih.
Na koncu me je vprašal, če soglašam z njim o židovskem vprašanju.
— Ce sem Iskren — sem odvrnil. — ne soglašam.
— Ne morem kar tako obsodili celo raso. Številni Židje so se Izkazali v Prvi vojni.
— Videti je, da ne poznate Zidov, drugače bi se strinjali — je odvrnil Hitler nekako pobito.
— Osebno poznam številne Ztde, ki jih spoštujem, sem smet odvrnil.
Po teh besedah se je Hitler spet razjezil in začel besneti. Takrat le bil prvič in zadnjič tako surov v občevanju z menoj. Rekel ml je samo »gospod«. Nemci Imajo navado reči »dragi gospod« ali »moj gospod«. Samo »gospod« je preračunana žaljivka.
Hitler je kričal. Začel je govoriti o stvareh, kj jih nisem razumel ln ni' sem pričakoval, da ml jih bo razodel, ker so bile tajnost .
— Zlde bom Iztrebil — je zavriskal v nekem trenutku.
Tiste čase njegova stranka Zidov n* preganjala, čeprav lih ni marala. Strankini pristaši se niso z ničemer izdajali-da jih nameravajo preganjati, ko bodo prišli na oblast.
To njegovo Izjavo sem sl dobro za-pomnil, saj je bila pravzaprav prva važna Informacija, ki sem jo zvedel od njega.
Potem se je naglo ustavil. Spet »e 1* umiril ln spet počasi govoril o kolonijah, nato pa brez pozdrava odšel lz sobe. Najin razgovor 10 bil končan. Rosenberš me je sovražno pogledal In dejal:
— Dragi prijatelj, Hitler sovraži Zida. prav tako pa tudi cigaretni dim. Teda) se mi je posvetilo, da sem skoro ves č3* kadil ln da moj prvi sestanek ni bil kdo ve kaj ploden. Sodil sem celo. da 1e b» slaba osnova za nadaljnje razgovore * Hitlerjem.
Vrnil sem se v Garmiseh, jezen nas* In na Hitlerja. Dejal sem ženi. da I* Hitler navaden nslhopat ln da od n1e*3 ni moči dosti pričakovati. Prav tako sefl* menil, da sem se ponašal zelo neumfl®'
Toda čeprav sem bil neroden, sem sP** poskušal napraviti načrt za nov sestan*
(So nadaljuj«) 1