ŠT. t — X JAN. 1961 CENA 10 DIN
VSEBINA:
y Klešnik — Ob novem letu J- Ukmar Razgovor s predsednikom ObLO Oklepi samoupravnih or-ganov
Dp- Šircelj - dr. Siska Nekaj misli o osnutku zakona o zdravstvenem varstvu *' • Jeraj — Eno leto sc vrtijo . . .
Lipovšek — Kdo in kaj? Kino spored
*'• Rebernik — Kako smo delali J- Mavko — Nabava in prodaja
M. Vidmar - Mladinska organizacija
I,. Podgoršek Velemojster Bora Ivkov
V. Habjan Personalne spremembe
Špela — Vcsela^kronika I. Sešek Fotoreporter
Izdaja v 800 izvodih kolektiv ovarnc >lnduplati<. Odgovorni urednik Jože Klešnik. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
»JKooi stroji -mladi ljudje«
Stran 2
»K ONO PLAN«
St. 1
OB NOVEM LETU
Staro leto je za nami in začelo se je novo z novimi problemi in nalogami. Z njim pa je začelo tudi deseto leto izhajanja našega tovarniškega glasila. Devet let je za nami in smo na tem, da se spoprimemo z desetim in tudi v tem .letu izpolnimo naloge, katere so, oziroma se postavljajo pred naš list.
Prva številka Konoplana je izšla dne 12. VII. 1952. V začetku izhajanja se je list boril za svoj obstoj z začetnimi težavami, ki niso bile majhne. Treba je bilo zainteresirati kolektiv in pridobiti stalne sodelavce, ki bi omogočili redno izdajo. To obdobje je trajalo skoro dve leti. V tem času sta list urejevala tov. dr. Jerovec Franc, za njim pa tov. Batič Lojze. Njima gre zahvala, da v tistih težkih trenutkih, ko je bilo gradiva premalo, nista obupala.
Od 1. januarja 195-1 dalje je list izhajal redno vsak mesec. Največ zaslug za to ima njegov dolgoletni urednik tov. Lipovšek Otmar, ki je urejeval list polnih sedem let. Tudi njemu se je večkrat pripetilo, da so sodelavci odrekli in sc je moral sam rešiti iz zadrege. Vendar ni popustil in pod njegovim vodstvom je postal list pravo glasilo kolektiva. Morda včasih ni bil tak, kakršnega si je želel, lahko pa rečem, da je svojo nalogo prav dobro izpolnjeval. Ob zaključku lanskega leta pa je tov. Lipovšek predal posle urednika, predvsem zaradi študija na visoki šoli. Prepričan sem, da bo tudi v bodoče ostal zvest sodelavec lista. Za njegovo požrtvovalno delo sc mu iskreno zahvaljujem in mislim, da sc mu lahko zahvalim tudi v imenu celotnega kolektiva.
Namen našega glasila je bil že v samem začetku ta, da bi vzpodbujal kolektiv k novim uspehom, mu pojasnjeval razne napake in težave, ga obveščal o kulturnem, fizkulturnem in gospodarskem življenju v tovarni. Obveščal naj bi naše ljudi tudi o razvoju naše družbene ureditve, o delu samoupravnih organov, o delu političnih in družbenih organizacij v podjetju in na območju komune. Te naloge ima tudi danes. Naš list se je tekom svojega izhajanja zelo izpopolnil. Napredek opazimo v vsebini, v izgledu in
[Razgovor S
Tov. Franca Habjana, predsednika ObLO Domžale, sva z urednikom obiskala nekaj dni pred novim letom. Za razgovor smo bili že večkrat domenjeni, pa je vselej prišlo vmes kaj bolj nujnega. Seje, konference, obdelava podatkov, razgovori z državljani, pa v Ljubljano, pa v Moravče, pa v Lukovico... Iz dneva v dan. Priznajmo, da smo mi -proizvajalci včasih le preveč kritični in da še zdaleka nimamo prave predstave o delu naših družbenih organov. Se potem, ko smo že proti večeru sedeli v njegovem delovnem kotičku, torej že v »prostem času«, nismo imeli miru. Telefon, pa še enkrat telefon, pa trkanje na vrata ...
V dvournem razgovoru smo obdelali skoraj celotno problematiko«. Najprej sva se v imenu bralcev »KONOPLANA zanimala za investicijski proračun občine v letu 1961. Tov. predsednik je dejal:
»Žal vama na to vprašanje s stvarnimi podatki še ne morem postreči. Prav v teli dneli se v naših svetih (svet za gospodarstvo, za komunalna vprašanja, za trgovino, za zdravstvo, za šolstvo itd.) vrši intenzivno zbiranje in preverjanje podatkov in zahtev, ki so jih dostavili posamezni krajevni ljudski odbori, stanovanjske skupnosti, organizacije Socialistične zveze itd. Čeprav je v teli zahtevah nekoliko več realizma kot v prejšnjih letih, moram poudariti, da ljudje še
v obsegu. V začetku je list izhajal le na štirih straneh, postopoma pa se je število strani večalo in danes izhaja stalno na desetih straneh. K boljšemu izgledu lista so pripomogle tudi slikovne priloge. Januarska številka VIII. letnika (1959) je prvič izšla s sliko in barvnim naslovom na prvi strani. Vsebinsko je list dosti pridobil tudi z uvedbo stalnih rubrik, s strokovno rubriko, s poročili organov samoupravljanja, s poročili organizacij, z zdravstveno rubriko, z objavami o športu, šahu itd. Uredniški odbor sc je zaradi izboljšanja lista večkrat obrnil na kolektiv z raznimi anketami in intervjuji, da je na ta način črpal iz kolektiva nove ideje in predloge, ki jih je potem upošteval pri sestavi glasila.
V novem letu pa stojimo pred novimi nalogami. V državnem merilu je naša pot socialistične graditve postavljala deželo pred mnoge in raznolike težave. Najprej smo morali usmeriti vse sile za odstranitev posledic vojnega opustošenja in za graditev bazične industrije. S tem smo si ustvarili materialne pogoje za skladnejšo industrializacijo, t. j. za graditev tovarn, ki so pričele izdelovati blago za široko potrošnjo. V tem času smo uvedli tudi delavsko in družbeno samoupravljan je, kar je pospešilo gospodarski razvoj in postopoma pripomoglo k izboljšanju življenjske ravni. Veliki uspehi, ki jih je naša dežela dosegla v svojem razvoju, najbolje potrjujejo pravilnost naše poti. V začetku letošnjega leta smo si postavili petletni plan, katerega namen je, izkoristiti vse dosedanje nspclic našega gospodarstva za še večji razvoj dežele in s tem v zvezi tudi za izboljšanje življenjskega standarda naših delovnih ljudi.
Tudi naš kolektiv bo moral v teh skupnih težnjah prispevati svoj delež. Zagotoviti mora nemoteno proizvodnjo z iskanjem novih poti za predelavo sodobnejših surovin. To delo kolektiva bo spremljal naš list, kar bo njegova glavna naloga.
Ob koncu želim celotnemu kolektivu v imenu uredniškega odbora mnogo uspehov v tem letu.
Urednik
predsednikom ObLO
vedno napačno ocenjujejo finančne sposobnosti občine. Za zadovoljitev vseh predlogov bi namreč potrebovali leta 1961 več kot dve milijardi, dinarjev. To pa seveda daleč presega sredstva, ki jih bomo imeli na razpolago in trenutno niti še znana niso, ker še ne vemo, kakšna bo delitev dohodka. Naj navedem primer, kako neresne so včasih zahteve državljanov: Krajevni ljudski odbor Vrhpolje je na primer predvidel take investicije, da bi zanje porabili toliko sredstev kot jih je imela občina v sedanjem obsegu v zadnjih petih letih.«
Naše delavce zelo zanima razvoj okolice, v kateri žive. Na primer: osemletka v Radomljah ter cesta Radomlje—Preserje—Mengeš?
»Da. Glede osemletke v Radomljah sledeče: v izdelavi je investicijski program. Ta šola bo_ zajela področje Radomelj, Rova, Homca in del Jarš. Čakamo še na potrditev programa od revizijske komisije. Kljub temu so se pripravo že začele v tem smislu, da moramo pripraviti ljudi do tega, da bodo nekaj tudi sumi prispevali. Prav tako računamo na pomoč podjetij, kajti gotovo je, da zgolj občinska sredstva za tako investicijo ne bodo zadoščale. Upamo, da bomo dobili dol sredstev tudi iz okrajnih oziroma republiških fondov. Če nam bo uspelo vsa ta vpraša-
'jja urediti, potem gradnja /e v letu 1961 ni nobena iluzija.
, Cesta Radomlje—Preserje—Mengeš nam je vsem dobro poznana. Dnevno prejemamo pritožbe državljanov in gospodarskih podjetij. Mi pa smo brez moči. t-esta je okrajnega značaja in res zelo obremenjena. Dejstvo je, da je sedaj nihče ne vzdržuje. V teli dneh se namreč razpravlja o reorganizaciji sedanje službe Zn vzdrževanje cest. Ne ve se še, aii bodo vse ceste na območju občine prešle pod nadzorstvo občine, ali no sc naprej obstajala okrajna uprava za ceste, toda k°t samostojna gospodarska organizacija. Vsekakor se te razprave predolgo vlečejo, kajti zaradi negotovosti med tem časom za ceste nihče ne skrbi. Poleg ceste, za katero se zanimate, pa naj povem, da sta v Prav takem stanju tudi cesti Želodnik—Moravče ter Domžale—Ihan—Dol.«
. Ali nam lahko poveste nekaj o stanju in nadaljnjem razvoju trgovske mreže v občini?
ključki. Ovira, da še ni vse gotovo, tokrat ni bil denar, temveč — vreme! Končno bo v letu 1961 urejeno tudi vprašanje neznosnega smradu, ki ga povzročajo odpadki »KVASA« v Mengšu. Odplake se bodo očistile in odvajale v kanalizacijo, ki je v Mengšu tudi žc postavljena. In še nekaj bo v prihodnjem letu urejeno: že tolikokrat prekopana cesta skozi Domžale!
Z urednikom prav gotovo nisva računala na toliko zanimivega gradiva za »KONOPLAN«. Predsedniku, tov. Francu Habjanu, v imenu bralcev najlepša hvala za razgovor.
Nekaj misli o osnutku zakona o zdravstvenem varstvu
»Trgovinskih lokalov imamo v občini manj kot Pred vojno, kljub temu, da je prebivalstvo znatno naraslo. Vse trgovine so zastarelo. Razen manjših izboljšav ali preureditev je ostalo vse tako, kot pred 20 leti. ■Nov in sodoben lokal je edino samopostrežna trgo-'ina v Domžalah ter trgovina v Zadružnem domu Moravče. Zaradi takega stanja je izbira in postrežba na splošno slaba. V petletnem perspektivnem načrtu razvoja občine bomo temu vprašanju, posvetili vso Pozornost.
Modernizirati moramo obstoječe lokale, prav tako Pa tudi graditi nove. Na prvo mesto pride prav vaše, Jarško področje.«
Kaj pa cestna .razsvetljava?
.. »Prav v teh dneh se dokončujejo dela na insta-branju cestne razsvetljave od Radomelj do Preserij. De ne bo zaprek, bomo v letu 1961 to uredili tudi skozi Preserje in Jarše.«
Koliko ima občina sredstev za športne namene?
Prav nobenih. Vse, kar smo do sedaj naredili ali Pa je še v delu, je plod razumevanja podjetij in prostovoljnega dela.' Športni park v Domžalah dobiva prave obrise. Kopališče, igrišče za nogomet, igrišče za košarko, kotalkališče. Ni še vse dokončno urejeno, 'oda računamo še na nadaljnjo podporo in razumevanje. V letošnjem letu so dobila športna društva v Radomljah, Moravčah, Mengšu in Ihanu približno ■ 200 000 din od »športne napovedi«. Ta sredstva so .'la v glavnem porabljena za prepotrebne rekvizite 1,1 opremo.«
Kaj pa tako imenovani »odnosi« občina Indu-Plati, o katerih je bilo menda svoj čas »veliko govora«?
»Lahko rečem, da ni prav nobenih nesoglasij. Ru-zuniemo vaše težave, vi pa razumete naše. Res, nimam Pripomb. Edini večji problem, ki pa ga trenutno ne aiorete rešiti niti vi, niti mi, so prosilci za stanovanja. De delavec v podjetju ne dobi stanovanja, se obrne ■■a občino. Razumemo njihove težave, toda vedeti je r,'ba, da ta vprašanja terjajo izredna sredstva in aapore. Priporočam vam, kolektivu Induplati, da tudi 7 bodoče tako skrbite za stanovanjska vprašanja de-avcev kot doslej. S tem nas v mnogočem razbremenite.«
, . Najina vprašanja so bila izčrpana. Toda razgovor 1 sc tekel. Tako je tov. Habjan govoril o razpisu ■a tečaj a za gradnjo stanovanj v blokih, kjer lahko posamezniki prispevajo lastna sredstva, ali pa skupno gospodarsko organizacijo. Govoril je o vodovodu v , oirizalah. Rezervoarji na Šumberku so gotovi, črpal-a Je v delu. cevovod je položen, v glavnem tudi pri-
S .prehodom na družbeno samoupravljanje v našem družbenem sistemu, je Zvezna ljudska skupščina sklenila, da bo preuredila zdravstveno službo in jo bo čimbolj približala narodu, tako da bo najbolj ustrezala zahtevam državljanov. Zvezni zakon je izšel 9. novembra 1960, vsaka ljudska republika bo pa prikrojila obstoječi zakon svojim specifičnim razmeram in zahtevam svojih delovnih ljudi.
V Ljudski republiki Sloveniji bo skupščina tako prilagojeni zakon sprejela v začetku meseca januarja 1961.
Temeljne misli zakona so, da zagotovi zdravstveno varstvo državljanom za telesno in duševno zdravje, da dviguje njihovo delovno, ustvarjalno in obrambno zmožnost v cilju razvoja gospodarskih sil države. Nadalje zagotavlja zakon zdrav razvoj otrok in mladine in posebej skrbi za žene med nosečnostjo, ob porodu in po porodu. V zakonu je poudarjena
Po naročilu opremimo gasilske cevi tudi s spojkami
posebna skrb odstranitvi vzrokov in posledic obolenj in invalidnosti in zagotavlja higienske razmere za življenje in za delo državljanov ter skrbi za zdravstveno prosveto ljudstva kot celote.
Po novem zakonu bodo zdravstvene ustanove, to so bolnišnice, klinike, poliklinike, ambulante itd., postale samostojne enote in bodo imele podobno urejeno samoupravljanje kakor podjetja in tovarne. Imele bodo svoj svet in svoj upravni odbor. Plačevanje po zdravstvenih zavodih za njihove uslužbenec bo po učinku. Največ nezaupanja je prav pri tem vprašanju, ker je večina mnenja, da bodo v ambulantah skrbeli za čim večje število bolnikov, ne bodo pa skrbeli, da bi bili bolniki čim bolje; in čim učinkoviteje zdravljeni. Vendar je to mnenje popolnoma napačno, ker je poudarek na kakovosti, ne pa na količini, t. j. na številu pregledanih.
V ambulantah bodo sedaj delali še več preiskav, tako da bo čim manj neprijetnih potovanj k specialistom.
Zdravstvene zavode bodo lahko ustanavljali občinski ljudski odbori, gospodarske organizacije, izvršni sveti in drugi državni organi. Organizacijo vseli zdravstvenih zavodov bodo komune prilagodile, svojim razmeram, s tem v zvezi bo tudi Zavod za socialno zavarovanje v vsaki komuni samostojen, kar doslej ni bilo.
Do sedaj so plačevala podjetja le prvi teden bolniškega staleža za člane kolektiva, od sedaj naprej bo podjetje plačevalo ves bolniški stalež do enega meseca, zato bodo delovni kolektivi sami zainteresirani, da ustanavljajo svoje obratne ambulante, da bodo imeli tako večji pregled nad bolniki, hkrati pa bodo s tem povečali preventivno dejavnost, ki naj zmanjšuje število obolenj in zboljšuje delovne pogoje.
Državljanom je po novem zakonu dana možnost, da si prosto volijo zdravnika in zdravstveni zavod. Koliko časa bo vsak moral biti vezan na prosto izvoljenega zdravnika, bo določil republiški zakon. Vendar pa imajo državljani pravico, da zahtevajo pregled pri drugem zdravniku, če menijo, da so odločitve nje-
Tiskani vzorci, bogati v kompoziciji in v barvah
govega zdravnika nepravilne. Če drugi zdravnik ugotovi isto bolezen in predpiše ista zdravila kot jih je predpisal lečeči zdravnik, mora bolnik nositi vse stroške v tej zvezi sam. V nasprotnem primeru pa nosi stroške ustanova lečečega zdravnika. Tako je zakon grajen na etiki zdravstvenih delavcev, istočasno pa ne dovoljuje neutemeljeno izkoriščanje zdravstvenega varstva državljanov. S tem v zvezi zahteva zakon od zdravstvenih delavcev neprenehno strokovno izpopolnjevanje in human odnos do resnega bolniku.
Vsekakor smo lahko prepričani, da bo ta zakon prinesel mnogo pozitivnega v zdravstveno službo, če se bodo zdravstveni delavci zavedali nalog, ki so postavljene prednje, bolniki pa iskali zdravniško pomoč tedaj, ko jo bodo zares potrebni.
Dr. Šircelj — dr. šiška
lltifri Is lil/Zfii iti
V	dneh od 29. novembra do 5. decembra 1. 1. je bil v Milanu 8. mednarodni sejem tekstila, v trgovskih krogih znan pod nazivom M1TAM! Sejem je bil organiziran v »Palači tekstila«, ki stoji na teritoriju Milanskega velesejma. Že ko sem se bližal vhodu v to palačo, sem opazil, da to ni sejem lakih oblik, kot smo jih navajeni mi. Vratarji z zlatimi našivi na oblekah so odpirali vrata limuzinam, ki so se ustavljale pred vhodom. Na ta sejem so bili vabljeni v glavnem industrijalci, veletrgovci, predstavniki velikih modernih hiš. Ker sem imel izkaznico za obiskovalce, katero sem prinesel s seboj, sem bil tudi jaz med povabljenimi, vpisal pa sem se v knjigo pri vhodu v rubriko »grosisti«. Tolmač, ki je bil pri sprejemu vsakega gosta, je obvladal perfektno devet jezikov in med njimi tudi hrvaškega, mi je ponudil spremljevalko, ki je bila tudi tolmač, katero sem pa ljubeznivo odklonil z izgovorom, da si mislim prvi dan sejem samo ogledati in šele naslednji dan bi mogoče potreboval spremljevalko.
V	razstavnih dvoranah so bile zgrajene zaprte koje, v katerih so posamezna podjetja, ki jih je bilo nekaj manj kot 200. skrbno čuvala svoje kolekcije za leto 1901 pred radovednimi očmi sosednega raz-stavljalca — konkurenta. Konkurenca je ostra in vsako podjetje pokaže svoje izdelke samo veletrgovcu. V teli kujali so bili boj za osvajanje tržišča. Vsaka koja pa je imela v zunanji steni vgrajeno vitrino, v kateri so bili razstavljeni samo nekateri izdelki, tako imenovani vrhunski dosežki posameznih izdelovalcev. Tu si res imel kaj videti, prava paša za oči vsakega tekstilca. V vsakem izdelku je bila videti res kvalitetna izdelava kakor tudi izredna skladnost barv. Iz teh vzorcev sem lahko opazil, kako industrija izvaja modni diktat na trgu. Letos je bilo vse v rjavi barvi, v vseh odtenkih, desseni na tkaninah za oblačila, zamazani in zabrisani v temnih, prelivajočih se barvah. Če hočeš biti v Italiji v visoki družbi, se moraš oblačiti po modi, ki jo diktira industrija.
Tkanine so v glavnem izdelane iz najrazličnejših mešanic materialov, naravnih in umetnih. Zanimale so me v glavnem tkanine iz materialov, ki jih predelujemo mi, in to so lan in konoplja. Tudi teh sem zasledil precej, bile pa so vse visoko kvalitetne, izdelki iz njih pa okusno in zelo estetsko izdelani. Lepe bor-dure pri prtih, še lepši vzroci štikani na garniture posteljnega perila, skladne barve na tiskanih brisal-kah in zavesah, lepo embalirane in izdelane bridge garniture. Tkanine iz nizkih številk preje, izdelane za različne namene, zelo mehke itd. Taka kvaliteta pa zahteva seveda prvovrsten material in pa izpopolnjen strojni park, sem si dejal v tolažbo, ko sem zapuščal »Palačo tekstila«, še ves pod vtisi, ki jih je pustila v meni ta razstava.	.
Sklepi UO s XV. redne seje
Postavljene so bile komisije za izvršitev inventure na dan 31. XII. 1960;
potrjen je bil predlog Centra za izobrazbo kadrov y višini honorarjev za predavatelje na tečajili, in sicer:
n) za	tečaj nižje stopnje (PK) —	200	din	na	uro,
b)	za	tečaj srednje stopnje (K)	400	din	na	uro,
c)	za	tečaj višje stopnje (VK) —	500	din	na	uro;
pregledana je bila višina kompleksnega učinka, doseženega v novembru. Posamezni obrati so dosegli naslednje rezultate;
predilnica.............................34,9 %>
tkalnica...............................29,8 %
oplcmenitilnica........................29,7 °/o
tiskarna...............................23,6 %
Pogonski oddelek.......................26,7 °/o
uslužbenci.............................26,7 °/o
vodilni uslužbenci.....................31,0%
Dr. Franc Jerovec in Franc Adamič morata s predilnicami (Litija, Šk. Loka in Tržič) urediti vpra-
šanje redne in enakomerne dobave bombažne preje.
Upravni odbor je razpravljal o ponudbah na razpis za nova delovna mesta.
Za vodjo kadrovsko splošnega sektorja je poslalo svoje ponudbe 3 kandidatov. UO je bil mnenja, da se sprejme ponudba tov. Ivana Deržiča.
Za šefu proizvodnje je poslal svojo ponudbo samo tov. Lado Zabukovec in UO je ponudbo sprejel.
Prav tako je UO sprejel edino ponudbo za obra-tovodjo predilnice od tov. Sreča Berganta.
Vsi imenovani nastopijo službo 1. I. 1961;
—	za nova delovna mesta predlaga UO Delavskemu svetu naslednje tarifne postavke:
1.	šef proizvodnje................... 35 000 din
2.	vodja kadrovsko-sploš. sektorja .	.	31 000 din
—	Naše makulaturno blago odslej ne bomo več dostavljali trgovinam v okolici, ker je pri prodaji teh ostankov veliko nepravilnosti. Te izdelke bomo skušali zamenjati z izdelki drugih podjetij in jih po znižanih cenah prodajati v podjetju.
—	Nabavi naj se oprema za sobo poleg hišnikovega stanovanja v samskem bloku. Prijeten kotiček bosta dobila tako še dva člana kolektiva.
KDO KAJ?
Naslov ni popolnoma zadosten in bi ga moral dopolniti še z vprašanjem »zakaj«, vendar je namen *ega članka, da na to že odgovorim.
Obravnaval bom funkcionalno shemo podjetja s Posebnim poudarkom na delovna mesta, ki smo jih nedavno uvedli. Pri tein bom hkrati skušal zadostiti tudi drugemu delu naslova, navedenega v prvem odstavku — zakaj.
v Močan industrijski razvoj naše države je v mno-gocem spremenil strukturo prebivalcev. Agrarna Predvojna Jugoslavija s pretežno kmečkim prebivalstvom ni imela takih zahtev, kakor jih ima na pri-'ner današnji človek, ki sc dnevno srečuje z novimi tehničnimi vprašanji in izsledki. S tem v zvezi so se spremenile tudi želje in zahteve ljudi. Zelo občutna Je ta razlika gotovo pri proizvodnji in potrošnji tekstila. Odstotek evropskega povprečja še zdaleka ui dosežen, vendar je izbira neprimerno večja, ker Je narasla izbirčnost. Novim pogojem se mora prilagoditi tudi 1NDUPLATI. Naši klasični izdelki, čeprav renomirani, danes niso več tisto, kar so bili nekoč.
Uprava podjetja je zato v sodelovanju s strokov-niini forumi izdelala načrt dela za prihodnje.
Ostala je stara razdelitev resorov, nujvišja organu podjetja sta DS in UO. Upravo podjetja predstavlja o'rektor s člani ožjega zbora sodelavcev. Sektorji se Nadalje delijo v:
■— kadrovsko splošni sektor,
—	komercialni sektor,
—	tehnični sektor in
—	gospodarsko finančni sektor.
Novost je naslov prvega sektorja, ki smo ga do-s|ej imenovali kratko -— sekretariat podjetja. V tem oddelku bodo vodili posle o vprašanju kadrov, vsto-b*h in izstopih, izobrazbi, nagrajevanju, psihologiji, o skrbi za človeka, izboljšanju delovnih pogojev ter redom in čistočo na eni strani ter s pravnimi vpra-Sill|ji, internimi informacijami, administracijo samoupravnih organov, arhivom, splošno administracijo, 'urnostno službo ter s poštno telefonskimi vprašanji •ni drugi strani. Na novo se predvideva ustanovitev centralne strojepisnice v sklopu tega oddelka. Določene funkcije bodo opravljali posamezni uslužbenci, Vse tiste pa, katere lahko združimo, pa bodo zopet
poverjene eni osebi, oziroma več takih primerov, več osebam.
Vsako navedeno delovno mesto ima točno določeno nalogo, s čimer se že vnaprej odstranjuje vsaka dvoumnost nalogov oziroma neizvrševanje nalog, povezanih z našim obstojem.
Tudi nekateri oddelki našega komercialnega sektorja so novi, prav zaradi okoliščin, navedenih v uvodu. Posamezni referati so: analiza tržišča, organizacija uvoza in izvoza, nabava, vodstvo skladišč in vodenje transportnega življa ter propaganda, organizacija prodaje in prodaja. V tem oddelku oziroma sektorju je nov referat, ki naj se bavi izključno z analizo tržišča. Posebno pozornost pa bomo posvetili tudi organizaciji prodaje in propagandi za naše izdelke.
Tehnični sektor je v novi razporeditvi razdeljen tako, da so čisti proizvodni problemi in naloge združene pod vodstvom šefa proizvodnje, medtem ko bo vsa tehnična vprašanja plana in analize, priprave dela, kontrole, konstrukcijskega biroja in vodjo pomožnih obratov vodil tehnični vodja podjetja, ki bo vodil tudi proizvodnjo.
Namen te delitve je, da se bolj poglobimo v vprašanje kvalitete naših izdelkov in rokov na eni strani, na drugi strani pa pripravimo vse pogoje, da bo proizvodnja nemoteno tekla. Te priprave morajo vključiti seveda vse potrebne elaborate, analize, časovne plane in kvalitetne pogoje. S tem deljenim načinom poslovanja bomo premostili vrzeli, ki danes še obstajajo in bi nas v tej obliki morda že prav kmalu občutno prizadele.
Četrti sektor jc gospodarsko finančni. Posamezni referati so: finančno knjigovodstvo, knjigovodstvo osnovnih sredstev, knjigovodstvo stranske dejavnosti, blagajna in likvidatura, analiza, evidenca ter finančni plan in cene. Sem spadajo nadalje obratno knjigovodstvo, materialno knjigovodstvo in mezdno knjigovodstvo.
Naloge finančno gospodarskega sektorja so nred-pisanc z zakonom, zato nimamo namena jih posebej poudarjati. Novost jc le naslov sektorja, ki z novim imenom določneje izraža njegovo funkcijo,
Prostor in čas mi ne dopuščata, da bi posamezne sektorje še shematično prikazal, zato sem se tokrat omejil na pisani tekst.
Zaključno še nekaj, zakaj vse to.
Situacija nas že sili in nas bo v prihodnje vedno bolj, da bomo posvetili vprašanjem rentabilnega poslovanja čim več pozornosti. Oddelki, ki bodo kot novi analizirali tržišče ter naše pogoje proizvodnje, bodo zatorej sila pomembni. Za situacije bo treba vedeti vnaprej in to bo mogoče samo s točnim poznavanjem situacije. Ukrepi, kateri so bili storjeni v tej smeri s strani uprave in samoupravnih organov, so začetek, ki ga bo treba nadaljevati, da bo ves aparat imel smisel in bomo mirno gledali v bodočnost, kljub konkurenci, ki ima često boljše pogoje za poslovanje, pri čemer mislim na novejši strojni park.
Analiza in kontrola pa bosta omogočili, da bodo naši izdelki imeli tudi v prihodnje isti sloves kot danes ali včeraj.
Lanenih tkanin še ni preveč na Irgu in jih nikdar ne bo. Lastnosti lanene tkanine ne bo zamenjala tkanina iz sintetičnih vlaken niti kaj drugega, važno pa je, da bo naša tkanina kvalitetna in kupcu dostavljena v primerni obliki.	,.	„ .
O. Lipovšek
Kako smo delali v mesecu novembru 1960
Izpolnitev količinskega plana	Mesečna izpolnitev	Primerjava z letom 1959 — kumulativa Leto 1959 indeks 100
Predilnica		100,9%	84,5 %
Tkalnica		104,7 %	116,2 %
Gasilske cevi		.	233,0 %	71,8 %
Zatkani votki		. 101.0%	107,8 %
Izpolnjevanje norm:
Predilnica
Tkalnica
Oplemenitil.
Tiskarna
116,5% v normi je delalo 247 delavcev 116,5% v normi je delalo 497 delavcev 122,2% v normi je delalo 93 delavcev 117.5% v normi je delalo 21 delavcev
Povprečno preseganje norm za celo podjetje je bilo 118,7%. V normi je delalo 858 delavcev.
Konec novembra smo imeli 1094 delavcev ip 8 vajencev v delovnem razmerju.
Za prevoz delavcev je preskrbljeno
Stikan vzorec na garnituri posteljnega perila
V mesecu novembru je obrat predilnice prvič v lanskem letu dosegel 100% planirano količino, ko-mulativa pa je za celili 14% izpod planirane količine. Vzrok neizpolnjevanja planske naloge je v tem, da smo v predilnici namerno zavirali proizvodnjo, ker smo imeli velike zaloge preje. V predilnici nastopajo težave zaradi slabih surovin. Kvaliteta domačega lanenega vlakna je zelo padla in ravno tako tudi konopljenega.
Tudi tkalnica je v tem mesecu dosegla največji odstotek — 104,7% planirane količine. Kumulativa je na 97,3 % in bo ob koncu leta ostala na isti višini. Izpad produkcije v tkalnici je nastal v glavnem zaradi pomanjkanja bombažne preje, ki nam neredno prihaja. Zaradi nerednih dobav smo imeli veliko zastojev, katere bomo še prikazali.
Ostali oddelki so obratovali polno, zastojev zaradi prekinitev električne energije ni bilo.
Sklepi DS na VII. zasedanju
—	sprejeta je nova organizacijska shema podjetja;
—	s tem v zvezi se razpišejo naslednja delovna me* sta: šef kadrovsko-splošnega sektorja, šef proizvodnje in obratovodja predilnice;
goje.
—	na relaciji Vodice—Jarše naj sc organizira prevoz naših delavcev. (Poleg naših delavcev že vozi SAP-ov avtobus od 19. XII. 1960 tudi delavce iz mengeških podjetij. Cena je 3900 din mesečno za vsako osebo. Podjetje plača za vsakega delavcu 3300 din, po 600 din pa prispevajo sami); potrjen je predlog uredniškega odbora »KONO-PLANA«, da je novi urednik našega lista tovariš Jože Klešnik;
dosedanjemu uredniku »KONOPLANA«. tov. Lipovšku, se na prihodnji seji DS izroči nagrada v višini 25 000 din za njegov trud pri sedemletnem urejanju lista;
—	izdelane garderobne omarice naj se takoj montirajo v moško garderobo tkalnice;
—	Centru za izobrazbo v podjetju se dajo na razpolago preostala denarna sredstva iz sklada za kadre v letu 1960;
—	iz sklada za kadre se dodeli Delavski univerzi v Domžalah 300 000 din za realizacijo tečajev strokovnega značaja.
Št. 1
leto se vrfijo
\ preteklem letu, dne 28. 11., je šel skoraj ne-pazno mimo nas važen dogodek za naše podjetje.
,a,-i • I i dan se je namreč zavrtelo vseh 20 avtomatskih statev tipa ATIL
_ Marsikdo je takrat z nezaupanjem gledal na mon-azo avtomatskih statev v predelavi lanu. p Vendar so se stroji eno leto vrteli in dali v tem c'asu obratovanja naslednje rezultate:
izdelali smo na teh statvah 497 745 m2 surovih Kanin ali 344 621 tekočin metrov. V zatkanih votkili Pa je bila proizvodnja 449 811 000 votkov.
Cc pogledamo proizvodnjo, bo marsikdo rekel: n* a s,ai ,*° Pa ni tako malo.« Vendar pa nam bo iz naslednjih podatkov jasno, da bi lahko na teh 20-tili • tatvah lahko več naredili.
Povprečno izkoriščanje statev je bilo na pog. stat. iro 62%, na efek. stat. uro pa 70%. Na starih statvah }>a nnsegamo sledeče izkoriščanje: na pog. stat. uro oyP %, na efek. stat. uro pa 78%.
iz tega se vidi, da na avtomatskih statvah še ni-sni° dosegli tistega, kar bi morali.
Kje so potem vzroki za to?
Vedeti moramo, da vsak avtomatski stroj zahteva Kvalitetno surovino, te pa pri nas nismo imeli stalno na razpolago.
Zaradi slabe kvalitete lanenega votka je produktivnost padla za ca. 15%, in sicer od 18,5 m sur. tkanin na 1 izvršeno tkalsko del. uro na 15 m. i - Seveda nosi krivdo delno tudi pomanjkanje bombažne preje za osnovo, ker je bilo v drugi polovici leta precej zastojev tudi zaradi tega.
Ker pa je za podjetje važna produktivnost in ker so danes mnogo govori o avtomatizaciji, moramo še s te strani pogledati, kakšne rezultate smo v tem n/1 tu dosegli na avtomatskih statvah. Na eno izvršeno tkalčevo delovno uro smo dosegli povprečno v 12 mesecih :
9n ,n15’6 tek. m sur. tkanin, ali 22,6 m2, v votkili pa ‘2U '90 votkov.
Na starih statvah pa smo dosegli naslednjo povprečno proizvodnjo: 9 tek. metrov tkanin ali 8,5 m2,
Tiskane brisaljke v lepih barvah
Eno leto se vrtijo ...
v votkili pa 9000 votkov. Ker so realno merilo -votki, lahko vidimo, da je produktivnost na avtomatskih statvah za 100 % višja kot pa na naših starih statvah.
. V zvezi s tem so seveda tudi proizvodni stroški nižji. Tako so stroški za tkanje za ca. 70 % nižji kot na starih statvah.
Praktičen zaključek enoletnega obratovanja naših avtomatskih statev je. da je za podjetje iz ekonomskih razlogov nujno treba rekonstruirati našo tkalnico, in seveda s tem v zvezi tudi pripravljalnico, z novimi avtomatskimi stroji. Hkrati pa moramo računati tudi s tem, da modernejši stroji zahtevajo tudi kvalitetno surovino, kajli v nasprotnem primeru ne bomo dosegli rezultatov, ki jih pričakujemo od novih strojev niti glede kvalitete niti ne v pogledu produktivnosti.
Nabava in prodaja v mesecu novembru 1960
Surovine:		Nabavljeno	Porabljeno
		v kg	v kg
LD vlakno			22 655
LK vlakno			14 307
K L) vlakno		10 000	14 318
KK vlakno		7 050	9 041
Preja			
Bombažna — nabavljena		48 228	52 008
Konopljena — domača proizvod.		23 024	30 309
Lanena —- domača proizvodnja		33 064	37 354
Premog:		608.1 ton	456,8 ton
Tkanine:	Proizvodnja	Prodaja	prodajo
	m8	m*	v novembru
			1959
Bombažne	73 430	73 546	— 27,6%
1 .imene	48 380	35 303	- 8,2%
Pollanene	129 780	142 665	+ 68,6 %
Konopljene	23 165	34 610	+ 19,9%
Bombaž - konoplja	17 110	16 334	+ 10.7 %
1 .an - konoplja	64	483	150.0 %
Gasilske cevi	kg	4 976	6 845	+ 55.7 %
č/ii rte — kg	30	15	- 25,0 %
V mesecu novembru 1960 smo imeli 2873 m2 ma-			
kulaturliih tkanin. V istem mesecu I. 1959 pa 3471 m2.
Prodaja blaga še vedno ni na normalni višini, ker grosistična trgovska mreža še ni vskladila svojih zalog s finančnimi obratnimi sredstvi. Kljub temu je bilo v letošnjem mesecu novembru prodano 15,9 % več tkanin kakor v istem mesecu lani.
Mladinska organizacija
V našem podjetju je najbolj številčna mladinska organizacija, saj šteje 240 mladink in mladincev. Prav je, da sedaj, ko se je izteklo leto 1960, pogledamo nekoliko nazaj na naše delo, kaj smo napravili in kaj bi še lahko, če bi bili bolj delavni.
Najprej glede idejno-vzgojnega dela. Mladinci, člani /K, so obiskovali študijska predavanja pri ()() ZK v podjetju. Vsi člani našega komiteja so obiskovali mladinsko politično šolo v Domžalah, ki pa žal ni povsem uspela, kar vsekakor ni naša krivda. Predvidena so bila tudi razna politična predavanja, ki pa so zaradi pomanjkanja predavateljev odpadla. Tudi sestankov smo imeli bolj malo, saj skoraj vsi delamo na dve izmeni in težko pridemo vsi skupaj.
Sodelovali smo na raznih športnih tekmovanjih kot so Teden mladosti, STIPI itd., nekaj jih je tekmovalo tudi na naš tovarniški praznik, 17. september.
Polnoštevilno smo sc zbrali na mladinskem zborovanju 1. maja v Zbiljah, kjer smo imeli proslavo v počastitev praznika, nato pa razna športna tekmovanja. Udeležili smo se tudi mladinskega festivala, ki je bil septembra v Ljubljani.
Za sprevod Dedka Mraza v Domžalah smo organizirali na tovornem avtomobilu sceno iz pravljične igre Janko in Metka, kar nam je zelo dobro uspelo.
Za leto 1961 imamo planirano lastno mladinsko politično šolo, vprašanje je le, kje še dobiti vse predavatelje. Imeli bomo tudi razna politična predavanja.
Sklenili smo tudi, da se bomo v bodoče bolj uveljavili na športnem polju v vseh panogah in v vseh drugih dejavnostih, da bomo dali od sebe to, kar starejši od nas pričakujejo.
tli!!!!:	iiiiiii:
III II II, III ■
S At
:::::::: ::::::::
lil
iiillll! Illllil! IHHih
m m ■ si m m
V torek, 20. decembra 1960, ob 6. uri zvečer, se je v prostorih »Usnjarskega tehnik uma« v Domžalah začela zbirati množica ljudi z namenom, da vidijo našega »velikega«, priznanega šahista Boro Ivkova. Ob prihodu v dvorano ga je množica sprejela z dolgotrajnim ploskanjem. Njegov spremljevalec tov. Kapus je poudaril, tla je bil sprejem velemojstra v Domžalah eden najlepših od doseduj obišlih krajev v Sloveniji. On mu je nato postavljal razna vprašanja z olimpiade v Leipzigu, o mnenju meča med sedanjim svetovnim prvakom Taljem in premaganim Botvini-kom, o uvrstitvi našega mladega in nadarjenega mojstra Parme na prihodnjem svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu letošnje leto, in še razna druga vprašanja. Iv kov je na nekatera vprašan ju prav duhovito odgovarjal. Glede uvrstitve naše reprezentance v Leipzigu je izrazil obžalovanje, da se naša reprezentanca ni višje plasirala kot na III. mesto. V začetku finalnega tekmovanja so premalo for-sirali tempo in tako niso mogli prehiteti Amerikan-cev. V naslednjih odgovorih je postavljal Talja v meču za svetovnega prvaku na prvo mesto in mu Bo-tvinik skoro ne more ogrožati titule svetovnega prvaku. O Parmi je dejal, da ima vse možnosti postati svetovni mladinski šahovski prvak v letu 1961.
Tov. Kapus nam je ob pričetku simultanke zaželel čim boljši uspeh, nato pa smo nekaj po 19. uri
začeli prestavljati figure. Ivkov je namreč igral na 36-ih deskah. Nekatere igre so bile zelo zanimive. Po enournem igranju so že začeli prvi predajati partije. Vendar so poslednje partije trajale prav do 23. ure. Sedem kandidatov je bilo tako srečnih, da so mu odvzeli štiri in pol točke. Tov. Alojz Jagodic iz »Melodije« in Dušan Stanojevič sta partije odločila v svojo korist, pet pa je bilo remijev. Na koncu je tov. Jagodic dejal: »Počasi se žaba dere.« Eden izmed igralcev, ki so dosegli remi. je bil tudi naš popularni in zaslužni šahist v tovarni, tov. Jože Klančnik. Igral je zelo previdno in dovršeno ter mu ni dovolil, da bi kakorkoli ogrožal kralja, čeprav ni bil zelo stabilen. Ker Ivkov ni več upal v zmago, mu je ponudil remi in Jože ga je z veseljem sprejel. Zato mu v imenu vseli šaliistov v podjetju čestitam za doseženi uspeh ter mu v njegovi bodoči šahovski karieri želim še mnogo uspehov!
Referent
Kar odleglo mi je, ko je bilo leto 1960 za nami. Komaj sem se zadrževala, da nisem že v starem letu stopila v akcijo. Težko je bilo res, pa je le šlo, zato pa obljubim, da bo odslej bolje in s to obljubo vam želim
veselo novo leto
da bi ga skupno kronali in te zapiske objavili v moji rubriki kot veren dokaz poznim rodovom, da smo bili zdravi in živeli spodobno življenje, katerega so posamezniki motili z zakasnelim prihodom na delo, s predolgim »maleanjem , s klepetanjem pri sodelavcu, ki nas že tako težko vidi in še težje posluša, in drugim podobnim.
Vidite mojo vnemo do pisanja. Tako je bruhnilo iz mene, da sem komaj napravila piko pri predzadnjem stavku. Pravijo sicer, da so tudi drugod napravili piko čez podobno kronanje »zlatega časa«, pa sem iz zanesljivih virov zvedela, da pri nas nobena stvar ne drži. Dam pa rada za eno rundo, če sem se zmotila.
Ko takole o rundi kramljam, mi ravno tista na misel pride, ko sem se zadnjikrat v Ljubljano peljala. S službenim (kolektivnim) vozilom na štirih kolesih med delovnim časom. Na pot smo sc odpravili ob šestili, odpeljali smo se ob pol devetih in vrnili nekaj pred 14. uro, in v tem času smo »službeno zvedeli«
Nabavili smo nove jacguardske stroje
da zahtevanega železa nimajo. Ostali čas smo delali runde, zato predlagam
. da občasno v Jarše pripeljejo frizerko, krojača m podobne obrtne mojstre, ker bi to močno znižalo režijo.
vJa, to so take cvetke — precej drage cvetke. Pa sc sc sami sebe oberimo!
sl ,^ndan so bili vrliovi mnenja, da je treba združiti adko s koristnim in sklicali skupni sestanek vodij Proizvodnje in tistih, ki prodajajo. Pri debati je tov. 1 (rektor menil, da mora naš razvojni oddelek pripravil plan dela (kolekcijo) za leto dvainšestdeseto do sredine tega leta. Pa je navzoči zaupno vprašal 'svo-soseda; »Slušaj, šta je to dvainšestdeset?«
No, kdor misli, da čast nič ni, temu lahko tudi Povemo, da je O. izgubil decembra stavo, ker je bil fepričan, da v določenem roku ne bodo prestavili ^nsilnice za predena. Škoda‘je le, da takšne stave ni-■ rno že pred enim letom imeli čast omeniti.
Z dežjem smo tudi založeni, in komur vode pri-j^.nnjkuje, naj gre v družinski del bloka Induplati, I.lor ga imaio nekateri v kleteh kot ozimnico sprav-Jenega na pretek. Ne primite me za besedo, ker vem e to, da je voda posledica dežja in imajo zatorej tam samo vodo in ne dež.
, . Ce se bo kdo nad adaptacijo menze spotikal, mu a,|ko zaupno povem, da naši niso krivi. Kako neki — saJ se danes, to je devet mesecev potem, ko smo začeli deli, nimamo vseh načrtov. So pa tudi mečkači, mi 10 rekel Pepe. A ne Špela, ti bi v tem času že kaj
Tako sem začela in z vašo pomočjo bom nadalje-v‘da. Naslov vam je znan in do tedaj vas pozdravlja v desetem letu izhajanja našega lista
vaša Špela
(pred desetimi leti sem bila še Špelca)
Personalne izpremembe
Vstopi ;
■ Penila Štefka, šivilja v šivalnici, vstopila 19. 12. 1960,
2- 1'crnečck Ika, tkalka v tkalnici, vstopila 19. 12. 1960,
’■ Habjan Peter, delavec pri prevzemu surovih tkanin v prejemarni, vstopil 19. 12. 1960,
!• Kern Cilka, tkalka v tkalnici, vstopila 19. 12. 1960. Lampret Marija, delavka v tiskarni, vstopila 19. 12. 1960,
’*• Mlakar Zdravko, delavec v tiskarni, vstopil 19. 12. 1960,
'• Pahne Ana. mokra predica v predilnici, vstopila 19. 12. 1960.
Puhne Mariju, mokra p redita v predilnici, vstopila
0 v' !?• 1%0’	•	. .
Vasic Ana. snažilka v predilnici, vstopila 19. 12. 1960.
• ^ idovič Jože, predilcc v predilnici, vstopil 21. 12. 1960,
*• Jarc Matilda, tkalka v tkalnici, vstopila 24. 12. 1960, 2- Judež Marija, mokra predica, vstopila 19. 12. 1960.
1 ' s t o ]> i :
1' Kranželič Dragica, delavka v oplemenitilnici, iz-r, stopila 25. 11. 1960, sporazumno z upravo podjetja, Znnoškar Marinka, tkalka v tkalnici, izstopila
30. 11. 1960 na podlagi lastne odpovedi,
3.	Novak Antonija, tkalka v tkalnici izstopila 30. 11. 1960, samovoljno zapustila delo,
4.	Veit Peter, delavec v prejemarni, izstopil 30. 11. 1960, samovoljno zapustil delo,
5.	Cerar Marija, razvijalka blaga v tiskarni, izstopila 15. 12. 1960 na podlagi lastne odpovedi,
6.	Poharič Monika, mokra predica, izstopila 21. 12. 1960, sporazumno z upravo podjetja.
Poročili so se:
Narat Milan, mojster v pripravljalnici in Sitar Marija, tkalka,
Brojan Joži, tkalka v tkalnici, poročena Poljan-s c k
Plahutnik Anton, skladiščnik kemikalij.
V kinu Induplati bodo predvajali
21. in 22. januarja Ameriški cinemascop film PESEK IVO D2IMA. Druga svetovna vojna se ni omejila samo na Evropo. Boji so divjali povsod in nam manj poznani Pacifik je v tem filmu prizorišče vojnih grozot, katere se v najmodernejši obliki odvijajo od začetka do konca filma. John Wayn igra glavno vlogo narednika, katerega je strla ljubezen in podivjala vojna. Pri napadu na otok Ivo Džima, katerega branijo fanatični Japonci, pade tudi poročnik Št raj ker (Wayn), in to v trenutku, ko je zmaga zaradi njegove hrabrosti žc izvojevana. Oglejte si film, je res dober in ne bo vam žali
28. in 29. jan. MED LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE je naslov dokumentarnega filma, katerega sta posnela Armand in Mihaela Denis v pragozdovih Nove Gvineje. Komaj verjetno je, da v dobi, ko sc bavijo učenjaki s problemi izstrelitve človeka v vesolje, živi na naši zemlji še rod oziroma pleme (Cimbu) lovcev na človeške glave.
Film jv znanstven in zanimiv, zato ga verjetno ne bo nihče zamudil!
4. in 3. februarja Ameriški barvni tchnorama film NOČNI PREHOD z Jamesom Stcwartom, Andicm Murphyem, Danom Durycm in Dianno Fostersovo v glavnih vlogah.
Stalni napadi Harbinove bande postajajo zlo dežele. Umazane intrige Jutike in poštenost G renta komaj dovoljujejo možnost, da bi ju imenovali brata, čeprav sta to v resnici.
Ko na koncu Jutika zbeži z denarjem in deklicami, ga preostala bunda zasleduje in končno ujame. V borbo poseže tudi Jutika, zato da bruni svojega brata in pri tem pade na potu v pošteno življenje, ustreljen od banditov, katere je pred tem sam vodil.
Konec je ameriški - banda je potolčena, zmagovalci pa začno novo življenje — pošteno in srečno.
Ocena: zelo dinamična kavbojka oglejte si jo.
II. in 12. febr. Ameriški barvni cincmascop film ZBOGOM OROŽJE, posnet po istoimenskem romanu Ernesta Hcmingwayu.
Film pripoveduje o dramatičnih dogodkih okoli slovite ofenzive pri Kobaridu ob Soči, ko so v prvi svetovni vojni italijanske armade skušale zadržati pritisk avstrijskih in nemških divizij.
Ranjeni poročnik Henry pride v bolnico, kjer spozna lepo bolničarko, v katero sc zaljubi na prvi pogled. Vojna vihra ju je ločila in le malo manjka, da ga Italijani v splošni zmedi ne ustrelijo kot nemškega vohuna. V bolnici ob Lugu Maggiore se poročnik in sestra zopet najdeta. Po kratkem preudarku pobegneta preko zamrznjenega jezera v sosednjo Švico, kjer upata na mir.
Novo življenje je sklenjeno, vendar traja kratko in ima žalosten konec. Katcrina je noseča, vendar ni vse v redu. Žrtvovana sta oba: najprej otrok, kasneje na posledicah še mlada
Poročnik Fridcric ostane sam, oropan sreče in ljubezni v pošastnem čusu.
kjerkoli so film predvajali, povsod je bil dvojni čas na sporedu, zato vas posebej opozarjamo: NE ZAMUDITE GA!
Predstave so ob sobotah ob 19. uri in ob nedeljah ob Ib. in 18. uri. MATINEJE so vsako nedeljo ob 9. uri in 30 minut.
Uprava kina Induplati
Tovarna
sanitetnega
materiala
Proizvajamo in nudimo:
kaliko in muli ovoje s tkanim in rezanim robom ovoje za prvo pomoč, mavčeve ovoje in organtin ovoje sanitetno vato la, vato »B< in bolniško vato, vse adjustirano v paketih od 10—5000 g in v balah po 25 kg staničevino, adjustirano v paketih od 100—5000 g zobne rolice in tampone
hidrofilno gazo, sterilno po 1/4, 1/2 in 1 m ter liidrofilno gazo v omotu po 1/4, 1/2, 1, 10 in 100 m
sanitetne omarice in sanitetne torbice, ki jih priporočamo za higiensko in tehnično zaščito v podjetju komplete za gorsko reševalno službo Esmarhove povezke za zaustavljanje krvi
D o m ž a I c
Telegram: Vata
Telefon: 313
K številnim delovnim zmagam so delavci in nameščenci našega podjetja dodali novo pomembno zmago, izvoje-vano v lanskem letu, ki je prispevala v državnem merilu k predčasni izpolnitvi petletnega plana, Zahvaljujemo se vsem za sodelovanje pri vsakdanjem delu ter jih pozivamo k nadaljnjemu sodelovanju in želimo
DS in UO Induplati Uprava Induplati OO ZK v Induplati IO sindikalne podružnice in vse ostale organizacije v podjetju