FASiLO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ PRIL 1985, ŠTEVILKA 4, LETO XIX ■■ s ' J Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP - Industrijska montažna podjetja v 8.Č00 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Trebinjska 9, telefon (061) 343-342. Člani Odbora ža obveščanje sozda IMP so: Anka Brezec, Janez Dolinar Marjan Sr, Vladimir Jambor Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Jelenko, Jože Kovač (predsednik), Vinko Krizmanič, Jelka Mayer, Majda Slapar, Ivan Šuligoj, Dragica Vake (namestnica predsednika) m Helga Vovk. Tiska Tiskarna Ljudske Se v Ljubljani Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. I* Poročilo o poslovanju sozda IMP v letu 1984 jg^slovnih analiz lahko povzamemo temeljno ugotovitev, da je IMP v 1. _ gospodaril uspešno in da je v splošnem presegel s planom zadane cilje: vL j-311 % smo presegli plan fakturirane realizacije, za 17 % plan dohodka * L y % plan bruto akumulacije ijj, Zr>atno smo povečali ekonomičnost, akumulativnost in rentabilnost na-00 |j vZrtlanjšali smo tudi število organizacij, ki poslujejo z motnjami ter pove-x ev>lo zelo uspešnih tozdov x 3$pešno smo zaključili zelo pomembne, velike projekte v Iraku , | j. *ljub odlogu plačil za Irak smo vzdrževali skozi vse leto zadovoljivo lik-“ |(|0st poslovnega sistema. uspešnemu letu pa v IMP-ju še vedno nismo uspeli obrniti nekaterih >0™,lvnih tendenc, ki so že dalj časa šibke točke delovanja sistema: /o pian oruto akumulacije uosegli smo realno pozitivno rast naročil in obsega poslovanja na doma- ■jj Premajhno vlaganje v razvoj novih programov in novih tržišč, ki so po-(p(i xCa razdrobljenosti in neučinkovite uporabe akumulacije H n®uspeh v pridobivanju novih investicijskih del v tujini, ki je posledica xnaše neprimerne organiziranosti in tržnega pristopa ji dolgoročno negativno povečanje notranjih stroškov, ki je posledica preti Hjiiv rasti obsega poslovanja, slabosti v organizaciji, neučinkovitega poditi ja funkcij in slabega vodenja Premalo tržni način razmišljanja in delovanja vodilnega in vodstvenega ofl’ zapostavljenost raziskave tržišča, planiranja novih proizvodov in re-liid] xe ter propagande '5fl lp Premajhno investiranje v novo opremo in tehnologijo, zlasti iz uvoza, j °st do tujega znanja, premalo prenosa know-how, integracij in koopera- iaj)l Pogosti primeri zapiranja v ograjo lastnih kratkoročnih interesov in po Asnje volje za skupno delo itt5 ®e uspemo realizirati dolgoročnega združevanja sredstev kot temelja za ]JSe prestrukturiranje proizvodnje. »oj UsPehe in probleme bom v nadaljevanju nekoliko podrobneje osvetil 8a zornega kota. Posebej pomembno je, da v vseh sredinah poslovnega si-temeljito preanaliziraino vse vidike našega dela s ciljem doseči v 1. u°]jše rezultate in postaviti temelj za dolgoročno stabilen razvoj sistema. ^ŽIŠČE ^°*ači trg .tarJ/^tauma gibanja v 1. 1984 so bila nekoliko ugodnejša kot leto poprej, 11 Vni Veliki investicijski zastoj iz 1. 1982 in 1983 še ni bil premagan. °ntažni dejavnosti, ki zajema tretjino obsega poslovanja, je IMP prelci d°[>entiran na slovensko tržišče, kjer ima že lepo število let 40—45 % M, r. ž. V drugih republikah smo prisotni večinoma občasno, razen v.Črni V^evr smo se uspešno uveljavili. Glede na dejstvo, da se je obseg tržišča [fi HrarS®vanie)v zadnjih 4 letih skrčil v Sloveniji za 40 %, v SFRJ pa za 30 % i) Slo '-no nezmanjšanih kapacitetah, je jasno, da tudi 1. 1984 za montažerje .,(talj! r.0žnato. SOZD IMP je kot vodilna organizacija montaže v Sloveniji in z (i 1; .Večjimi v Jugoslaviji pod vse ostrejšim pritiskom agresivne konkurenci uti- • A tje zlasti na manjših objektih določene stroškovne prednosti zaradi eksibilnosti in manjše režije. Na srednjih in manjših objektih je bilo ču- Ukrep družbenega varstva v Dvigalu S|^bor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bežigraj-$ e °bčinske skupščine sta 2. marca sprejela sklep o uvedbi za-s^ega ukrepa družbenega varstva v tozdu Dvigalo. j. umvpa vii uz.uvuv^a vauivu v ivz-uu i-r ri^uivz. h . °t smo že poročali v Glasniku, je dal pobudo za tak sklep Vjgolp i i i ■ v • • i • • • .i : _ : _ a. i • Nprl 'iSalov zbor delavcev, bežigrajski izvršni svet pa jo je tudi ^klep vsebuje odstavitev v. d. individualnega poslovodnega ItJatl,a tozda Dvigalo Leopolda Fakina, začasno omejitev ne- $|^'h samoupravnih pravic delavcev pri odločanju v delav- p111 svetu tozda. °slovodno funkcijo v tozdu Dvigalo v času ukrepa družbe-\S,a varstva bo izvrševal tričlanski začasni kolegijski poslo-v3n t' 0r8an družbenega varstva: za predsednika je bil imeno-trjj '*anez Trost, za člana pa Franc Zajc in Silvester Zaman (vsi y So Impejevci). It0 ^lepu, ki sta ga sprejela zbora občinske skupščine, so tudi j^retno navedene naloge začasnega poslovodnega organa: tD ' Odpraviti nezakonitosti in pomanjkljivosti v poslovanju dej' Začeti postopek ugotavljanja odgovornosti posameznih v3n VCCv za nastale motnje v samoupravnih odnosih in oškodo-jJb družbenih interesov. tat. določiti ukrepe za izboljšanje poslovanja in s tem rezul- e ‘ozda. 4. Zagotoviti pravočasen razpis za imenovanje poslovod- 1 A di^.^alje ukrep vsebuje razpustitev disciplinske komisije. V de^Pbnskih zadevah na prvi stopnji in o ugotovitvah kršitev n v*ev odloča začasni kolegijski poslovodni organ, stijp Se eden od ukrepov iz tega sklepa: začasna omejit slfie Vanja pravic delavcev v komisiji za delovna jMmEtjau dei0 ltv‘ in prenehanju delovnega razmerja, razeoreja$§u nS ^ odloča začasni kolegijski organ. Vedeni ukrepi bodo veljali največ eno leto.' MARIJ Sozdov delavski svet, ki bo predvidoma še v aprilu, bo obravnaval tudi dve pomembni gradivi o sistemu osebnih dohodkov v IMP-ju in sicer: 1. Predvidoma bo posredoval v sprejemanje predlog Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. 2. Obravnaval bo osnutek Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev v sozdu IMP. Besedili obeh aktov sta obravnavali Komisiji za planiranje in samoupravljanje na skupni seji 9. aprila. S tem je bila zaključena javna obravnava osnutka Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za delitev. Komisiji sta pripombe, ki jih je dala javna razprava, uskladili. Največja sprememba je pri Enotnem katalogu tipičnih del. Ker so bile pripombe nanj povsem različne, sta Komisiji predlagali novo rešitev: Enotni katalog ne bo sestavni del sporazuma, pač pa strokovni pripomoček, ki ga bo izdelala, stalno izpopolnjevala in nadzirala njegovo uporabo posebna strokovna komisija, v kateri bo delegat vsake delovne or-garfizacije. Tako bomo v. sozdu imeli enoten katalog vseh del, ki pa ne bo sprejet na enak način kot Samoupravni sporazum o skupnih osnovah, pač pa bo vanj mogoče po potrebi vključevati nova dela. Delegati obeh Komisij so se tudi strinjali, naj Sozdov delavski svet sprejme rok za sprejem Samoupravnega sporazuma do 31. julija, s tem da bodo njegova določila veljala najkasneje od 1. 1. 1986. Pomembna novica je tudi, da je pripravljen predlog osnutka Samoupravnega sporazuma o ugotavljanju (individualne) uspešnosti dela, saj so delavci v mnogih tozdih menili, da v sozdu ne moramo uveljavljati enotnega sistema osebnih dohodkov, ne da bi poenotili izhodišča na tem občutljivem področju. Če se bodo tudi delegati Delavskega sveta strinjali z gradivom, bodo dali osnutek v javno obravnavo. L. J. Vsem bralkam in bralcem čestitamo ob 1. maju! Predstavitev IMP-ja na sejmih v Frankfurtu in Leipzigu titi prizadevanje gradbenikov, da bi svoje ekonomske težave prevalili na pleče svojih kooperantov, med njimi tudi montažerjev. V vse večji meri angažirajo pri delih privatnike, male obrtniške organizacije in razne vzdrževalno remontne skupine iz proizvodnih ali celo neproizvodnih DO, ki so zaradi narave svojega financiranja sposobne nuditi na tržišču dumpinške cene. Na večjih objektih je prisotna ostra konkurenca večjih podjetij iz sosednjih republik. Če ne bi v 1.1984 v tujini zaposlovali skoraj četrtino kapacitet, bi bila že tako težka situacija še težja. Tako pa v montažni dejavnosti v lanskem letu vendarle nismo imeli večjih izpadov in hujše nezasedenosti, seveda tudi po zaslugi zmanjševanja števila zaposlenih za 4 %, v projektivi in inženiringu pa celo za 9%. Razmere na tržišču se s koncem leta 1984 niso prav nič izboljšale, pač pa se z zaključevanjem del v Iraku še zaostrujejo. V proizvodnji industrijskih izdelkov, ki tvori že skoraj 2/3 celotne dejavnosti IMP v Jugoslaviji, ima IMP širše odprto tržišče in je s svojo prodajno mrežo prisoten v vseh republikah. To se pozna tudi pri prodajnih rezultatih v lanskem letu. Področje toplotne tehnike je za IMP med najpomembnješimi dejavnostmi, saj tvori 25 % celotne ind. proizvodnje. Čeprav je to tržišče močno diverzi-ficirano in so zato skupni tržni deleži posameznih podjetij, in tudi IMP, relativno nizki, je IMP pri posameznih proizvodnih vodilni proizvajalec. Najpomembnejše »jugoslovanske« proizvodnje v okviru tega področja so črpalke, toplotni menjalniki, sončni kolektorji in industrijske armature. Na ožjem »regionalnem« nivoju pa smo prisotni še z grelniki, industrijskimi posodami in drugimi toplotnimi aparati. V letu 1984 je realni obseg proizvodnje na programskem področju toplotne tehnike porasel za 8 %, predvsem po zaslugi proizvodnje črpalk, toplotnih aparatov in industrijskih posod, medtem ko je bil obseg proizvodnje armatur in sončnih kolektorjev realno manjši kot v 1. 1983. Posebno uspešna je bila v 1. 1984 proizvodnja avtomatike za krmiljenje sistemov ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, prograrp v katerem ima IMP prevladujoč položaj na jugoslovanskem tržišču. Preko 20 % rast proizvodnje in uspešen prodor v nove dejavnosti, zlasti procesno industrijo in ladjedelništvo, zagotavlja ob intenzivnejših vlaganjih v razvoj in tehnologijo nadaljno ekspanzijo in hitro rast dohodka. V dejavnosti prezračevanja in klimatizacije, kjer je IMP vodilni jugoslovanski proizvajalec z več kot 40 % tržišča, je bilo 1.1984 uspešnejše koti. 1983 oz. ga lahko ocenimo kot najuspešnejšega pol. 1980. Padec povpraševanja na področju konfortne klimatizacije (20—30 % od leta 1980) se je kompenziral s hitrejšo rastjo v industrijskem prezračevanju in procesni klimatizaciji."Učinkovito preusmerjanje je omogočilo Impeju 10—15 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje in relativno ugodne finančne rezultate na tem programu. Nadaljevanje na 4. strani V marcu je tozd Marketing organiziral predstavitev IMP-jeve dejavnosti na dveh pomembnih sejmih — 1SH v Frankfurtu in na Leipziškem sejmu. Pospešeno pa se že pripravljajo tudi na razstavo v Moskvi, ki bo maja, in na Interkli-mo, ki bo junija v Zagrebu. Frankfurtski sejem ISH je specializirani sejem za ogrevalno, hladilno, klimatizacijsko in sanitarno tehniko. Na sejmu, ki je bil od 19. do 23. marca, je sodelovalo skoraj 1500 firm iz dvajsetih držav, kar priča, da je to nedvomno največji strokovni sejem te branže v Evropi. Poleg vodilnih evropskih firm se ga redno udeležujejo tudi firme iz Združenih držav. Sozd IMP je na sejmu ISH prvič razstavljal leta 1983. Namen udeležbe je seveda vključevanje na ceno, kakršne zahteva konvertibilno tržišče. Leipziškega sejma, ki je bil od 9. do 16. marca pa se je IMP udeležil v okviru Elektrotehne (Metalke). Gre za največji vzhodnoevropski sejem, katerega namen je splošna predstavitev gospodarskega razvoja. IMP se je tega sejma udeležil, da bi navezal potrebne stike za intenzivnejši prodor na vzhodnoevropski trg. Razstavni prostor je bil glede na IMP-jev program razmeroma skopo odmerjen (4 kv. metri panojev in 3 IMP-jev razstavni prostor na sejmu ISH evropski trg s tem, da si na sejmu ustvarjamo imidž proizvajalca tovrstne oprem^ in širimo krog poslovnih partnerjev. Iz IMP-jevega proizvodnega programa so bili v Frankfurtu predstavljeni naslednji izdelki: črpalke s krmilnimi napravami, avtomatika, vse vrste ventilatorjev, vpihovalni elementi, lamelni toplotni menjalniki in armature. V Marketingu, pa tudi v udeleženih delovnih organizacijah, ocenjujejo nastop v Frankfurtu pozitivno. Zgovoren je podatek, da je IMP-jev rastavni prostor obiskalo okrog 170 poslovnežev. Sejem ISH je bil seveda tudi priložnost za primerjanje naših izdelkov z nivojem izdelkov vodilnih svetovnih firm. Primerjava kaže, da tako izdelava kot nekatere konstrukcijske rešitve ne dosegajo svetovne kvalitete. Še vedno tudi ni za vse izdelke urejena prospektna dokumentacija, pa tudi cene niso konkurenčne. Prav zato menijo v Marketingu, da bi morali izdelke za take predstavitve skrbneje izdelati in postavlja se vprašanje, kako dela končna kontrola v tovarni, če dovoli, da pride iz proizvodnje površno narejen izdelek. Predvsem pa bo treba že pri razvoju novih izdelkov misliti na izvoz, čeprav trenutno ni pogodb za izvoz tega konkretnega izdelka. Toda dolgoročno si lahko obetamo izvozno uspešnost le, če bomo nehali razvijati za domači trg, ampak bomo upoštevali tehnični nivo, oblikovanje in kv. metri za artikle), a kljub temu so bili predstavljeni nekateri izdelki, ki bi bili zanimivi za to tržišče (protipožarna loputa, prezračevalni elementi, strešni in aksialni ventilatorji, od-klopni ločnik in skupinska antenska naprava.) Skupaj z Elektrotehno so bili opravljeni tudi nekateri konkretni pogovori in sicer predvsem za nadaljevanje izvoza Tenovih pretvornikov in antenskih elementov v NDR. Tako je bilo dogovorjeno, da bodo za leto 1986 podpisali pogodbo v vrednosti 600.000 klirinških dolarjev. Bili pa so tudi pogovori o obnovitvi sodelovanja s kombinatom lika, kjer tečejo konkretni pogovori o dobavi aksialnih ventilatorjev v vrednosti 580.000 klirinških dolarjev. Pred sejmom je bilo navezanih še mnogo drugih stikov, ki jih bo zdaj treba negovati. Predstavniki vzhodnoevropskih firm so pokazali precej zanimanja za Tenove ločilnike in nekatere IMP-jeve proizvode za klimatizacijo. Pri izvozu na vzhodnoevropski trg se bo treba prilagoditi njegovi organiziranosti, kjer poteka izmenjava na podlagi blagovnih list, ki se določajo na meddržavni ravni. Toda ^a vključitev na blagovno listo je potrebno zbuditi interes trga, kar pa se začenja prav s stiki na sejmih. Prav zato menijo v Marketingu, da bi se morali Leipziškega sejma tudi v bodoče udeleževati. L. J. Sklepi 7. seje Koordinacijskega odbora sindikata Koordinacijski odbor sindikata sozd IMP je imel 7. redno sejo 12. marca v Murski Soboti. Na seji je obravnaval vrsto pomembnih tem in sprejel naslednje sklepe: • Potrdil zapisnik 6. seje. • Obravnaval je prve podatke o poslovanju sozda v letu 1984, pri čemer ni 'sprejel nobenih sklepov. • Ob obravnavi planov dela tozdov Inženiring in Marketing ter Usmerjevalnega razvoja je sprejel naslednje sklepe:* 1. Delegati bodo v svojih okoljih preverili, kako teče obravnava Marketingovega in Inženiringovega plana za leto 1985.V tozdih, ki svojega soglasja še niso dali, bodo postopek pospešili. 2. Tozda Marketing in Inženiring bosta pripravila celoviti poročili o svoji dejavnosti, ki bosta objavljeni v IMP Glasniku. 3. Naslednja seja Kosa bo v tozdu Marketing. Ob obravnavi dejavnosti Počitniške skupnosti IMP je Kos sprejel sklep: Konference in OOS naj čimbolj podpirajo letovanje delavcev in podpro tudi sprejem predloga regresiranja ekonomske cene. • Nadalje je Kos sprejel sklep, da se strinja s poročilom Odbora za obveščanje. • Pod točko razno pa je bil sprejet še sklep: KOS SOZD IMP daje tov. Janezu Stanovniku, roj. 21.8.1936 v Ljubljani, stanujočemu v Ljubljani, Kocjanova 2, dipl. pravniku, podporo za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili in za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov kot namestniku generalnega direktorja SOZD IMP. Sporazumno združevanje sredstev za pospeševanje razvoja nerazvitih Novi program tudi za nas Vemo, da IMP-jevi tozdi vlagajo denar v zvezni sklad za nerazvite republike in pokrajino Kosovo. Doslej so bila ta sredstva razporejena brez vpliva združevalcev. Družbeno pa je podprto, naj bi tozdi vsaj del teh sredstev usmerili na podlagi konkretnih programov. Tudi v IMP-ju je prisotno razmišljanje, naj bi uveljavili tak način neposrednega združevanja pomoči nerazvitim. Oblikovan je že prvi konkreten program in sicer za sovlaganje v Elektromontažo Ohrid, od česar bi imel korist naš tozd Iso, ker bo v sodelovanju s to makedonsko organizacijo razvil nov program. Dogovorjeno je, da bo IMP vložil v ta program 150 milijonov dinarjev, za kar je v sozdu IMP pripravljen samoupravni sporazum, vendar pri tem ne gre za neko novo združevanje ampak za usmerjanje denarja, ki ga IMP-jevi tozdi itak združujejo za pomoč nerazvitim. Samoupravni sporazum je sestavljen na kreditni osnovi in se sredstva vračajo sovlagateljem. Iso pa s tem pridobi dodaten del programa, kar pomeni del serijske proizvodnje, svoj element vgradnje in s tem tudi veliko večjo možnost plasmaja kompleksnih postrojenj na tržišču. Program, ki bo v veliki meri usmerjen v izvoz, pomeni predvsem usmeritev in specializacijo tozdov Tena energetika in Isa — vsakega na svoje področje dela. Želo pomembno je, da gre pri tem programu prav za elektroenergetiko, za katero je analiza sozdovega Usmerjevalnega razvoja pokazala, da se v zadnjih .nekaj letih ni razvijala v skladu z zahtevami tržišča, pa tudi ni sledila razvoju konkurence na tem področju. Iso se je skupaj z Elektromontažo Ohrid vključil v koncept razvoja nizkonapetostne stikalne tehnike — to je v zaokrožitev programa nizkonapetostnih stikal od 250 do 4000 amperov. Program je zastavljen tako, da se bo osvajal v EMO Ohrid kot tudi v Isu na osnovi medsebojne tehnološke soodvisnosti s pravico Tio presega plan sklepanja pogodb Slaba Manj jih bo več naredilo tolažba Tiovo poslovanje v lanskem letu je v prvem polletju pripeljalo v rdeče številke in je izguba ob zaključku omenjenega obdobja znašala po mnenju sanacijske komisije približno 70 milijonov dinarjev. Taka višina izgube je bila ugotovljena na osnovi analiz, ki so bile izdelane za sanacijski program. Zaradi negativnega poslovanja v prvem polletju in drugih težav, je delovna organizacija prišla v hudo krizo. Zamenjgno je bilo celotno vodstvo in izdelan sanacijski program, ki ga je sprejel delavski svet Tia. Toda kljub temu je bila lanska Tiova gospodarska pot trnjeva in je trnjeva tudi letos. Zakaj? Devizni dolg, ki ga ima ta delovna organizacija, je zanjo Damoklejev meč in ji v sedanjem trenutku onemogoča zvečati izvoz in zvišati realizacijo prodaje na domačem trgu. Kljub precejšnjemu izvozu mora za vsako porabljeno nemško marko izdelovati elaborate oziroma bi morala samo izvažati in nič uvažati. Nelikvidnost in zelo visoki stroški financiranja so bili in so še velik problem Tiove sanacije, saj je delovna organizacija pomanjkanje kvalitetnih in lastnih virov nadomeščala s kratkoročno zadolžitvijo pri bankah in poslovnih partnerjih z visokimi obrestnimi merami. Za nornialno poslovanje v zadnjem četrtletju lanskega leta in v celem letošnjem letu je bila s sanacijskim programom postavljena naloga, da se ti neugodni viri zamenjajo z ugodnejšimi — se pravi z dolgoročnimi in cenejšimi, kar pa je bilo doseženo šelč konec marca letos. IMP-jeva Interna banka je v letošnjem januarju Tiu odobrila sanacijski kredit v zaprošeni višini — to je 45 milijonov dinarjev. Ljubljanska banka Temeljna banka Nova Gorica je odobrila sanacijski kredit v isti vsoti šele konec marca, vendar z veljavnostjo za nazaj. Sklad skupnih rezerv idrijske občine pa je v začetku letošnjega marca odobril eno tretjino zaprošenega kredita to je 15 milijonov dinarjev. Vse te zakasnitve so se odražale v poslovanju v drugem lanskem polletju, ko so bile obresti za kredite dvakrat višje, kot v prvem polletju lani — to pa pomeni 41 odstotkov Tio-vega dohodka. Zdaj je ta problem, sicer z zamudo, rešen in Tio bo imel, vsaj kar se zagotavljanja finančnih sredstev tiče, manj skrbi. In kakšni so rezultati lanskega, poslovanja? Celotni prihodek je znašal 809.122.000 dinarjev, izvoz je bil dosežen v vrednosti 100.960.000 dinarjev, dohodek _ je znašal 226,590.000 dinarjev, čisti dohodek -85,657.000 dinarjev. S 54,175.000 dinarji pa je TIO zašel med zgubarje. Obresti so mu pobrale 92,999.000 dinarjev. Povprečni neto osebni do- hodek na zaposlenega je bil lani 26.000 dinarjev. Kakšni so izgledi za letošnje poslovanje? Celotni prihodek je za letos predviden v višini 1.300,000.000 dinarjev, kar pomeni 28 odstotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje v primerjavi z lanskim letom in 10 odstotno zmanjšanje števila zaposlenih. Kakšna pa je zasedenost z deli? V prvih letošnjih mesecih zelo dobro poteka sklepanje pogodb, kar kaže 76 odstotno preseganje plana pogodb v prvih dveh mesecih. Ustrezno s tem se giblje tudi fakturirana realizacija, ki je v prvih dveh mesecih za 30 odstotkov večja od planirane in kar za 130 odstotkov večja kot v enakem lanskem obdobju. Enak trend pričakujejo Tiovci tudi v naslednjih mesecih. MARIJA PRIMC Ob pobudah za skrajšanje delovnega časa Ali ne delamo že zdaj premalo? Očitno se radi oziramo po tistih, ki imajo marsičesa več kot mi, nato padejo pogledi tudi na delovne čase, ki so krajši od naših. Ti odkritji vplivata tudi na moralno stanje. ■ , »Kdaj jim bomo omogočili, da bodo prihajali v službo šele ob osmih.« vprašuje Hasan (ki je sam vedno že okrog (jeste ure ob strojih) mladi pa, čeprav brez družinskih obveznosti (vrtec), se prima-jajo po raznih tozdih v službo med sedmo in osmo uro. Saj je vendar gibljiv delovni čas, čeprav bi moralo veljati tudi ob tem pravilo za vse, da se začne delati čimprej od 6. do 14. ure in ni nikakor nikomur v čast, da predvsem zjutrajpoležuje, ko mnogi Že pridno delajo, ker vedo, daje delo bistvena živ- ljenjska nuja. 'e dobro opazujemo okrog sebe, vidimo, da je delo za marsikoga bolj pokora kot potreba, da ne rečemo — užitek. Poglejmo. Pri nas se v delovni čas prišteva tudi malica, kar drugje v svetu ni, in če si posamezniki privoščijo še 15 do 30 minut dodatnega»počitka«, pa je zapravljena ena neproduktivna ura. V osmih urah pa se nabere še mi < iz drugih vzrokov za uro ali dve nedela. Vsak izmed nas vidi v svoji okolici delavce, ki delajo tisto, kar z delom nima nobene zveze. »Čas teče, vse v rok službe« pravimo. Kaj takega bi marsikje v svetu ne videli, ker ločijo, kdaj je čas za delo in počitek, razvedrilo. Ko slišimo sedaj o poskusih v naši državi, da bi delali 40 ali še manj ur, kar prezremo, da tako delajo sedaj tam, kjer imajo visoko tehnološko in organizacijsko stanje, ki vsakega delavca silita k dobri storilnosti. Če imamo pred očmi te prednosti in dosežke, potem ne bo težko razumeti, zakaj si marsikje še dolgo ne bodo mogli privoščiti uspešnosti pri delu v krajšem času. Vemo namreč, da v veliko tozdih delajo s komaj polovično ali le malo večjo močjo. Taki še sanjati ne bi smeli o kakšnem skrajševanju delovnega časa. Vendar v življenju se marsikaj doseže, da rečemo kar stihijsko. Tako smo brez odpora sprejeli gibljiv delovni čas, ki omogoča komu zaradi prometnih zvez in še česa, da lahko pride v službo po šesti uri, čeravno je obenem res, da doprinosi zamujenih minut nikoli nis« uspešni in jih večino lahko mirno prištejemo v —krajši delovni čas. Težko je namreč v našem precej pokvarjenem odnosu do dela vpeljati resnično obveznost: »Človek, dolžan si delati osem ur dnevno, šestnajst ur je pa za tvoje potrebe. Ko bomo zdaj razpravljali o dveh urah manj v tovarni, si moramo prej postaviti osnovo: DOKLER BOMO NEKATERI DELALI SEDEM UR. DRUGI PA ŠTIRI ALI PET UR, SI NE MOREMO ŽELETI TA KŠNE PRA VICE. Če verjamete ali ne, tisti, ki delajo samo napol, krojijo usodo, koliko uspešni bomo in kakšen bo naš standard. Zato pa ima vsak pravico poseči v stanje slabega odnosa do dela in namernega krajšanja delovnega časa z izjavo: »ČE BOMO TAK O MALO DELALI, NE PRIDEMO NIKAMOR!« Lahko je reči: »Manj delati,« če obenem nočemo vedeti, da je treba več narediti, da bomo pokrili svoje materialne pa tudi duhovne potrebe. FRAN VODNIK plasmaja pod enakimi pogoji in kriteriji za oba partnerja. V sozdu IMP je nosilec Iso. Direktor tozda Iso Slovenske Konjice Lojze Kračun pa dodaja k tej informaciji: »Omenjeni sporazum je sedaj v sprejemanju na delavskih svetih vseh IMP-jevih tozdov in prosim da ga delavci na delavskih svetih podprejo. Le tako bi zagotovili predvideno dinamiko namenskega združevanja sredstev. Naj še enkrat poudarim, da je to združevanje sredstev na kreditni osnovi — namensko za program brez ri-zika za eventuelno nerealizacijo zastavljenega programa v EMO Ohrid.« Tako pot, kot jo sedaj ubira Iso, bodo sčasoma ubrali še nekateri ozdi. Blizu temu je tudi Ten energetika. V tem tozdu so prišli do zaključka, da je v oteženih pogojih gospodarjenja potrebno združevati delo in sredstva tudi s sorodnimi firmami zunaj IMP-j a, da bi tako hitreje in ceneje prišli do novih proizvodov. Osnovno vodilo pri združevanju firm je: večje serije in spe- cializacije, Pri tem združevanj je pomembno še eno dejstvo to je, da se združujejo manjše^ J varne, ki bodo na ta način lw 11 vzdrževale tekmo na tržišču zvl likimi firmami, kot so Rade K011 čar Energoinvest in Minel. Iz*® kega sodelovanja naj bi v en61: letu in pol prišli do naj moderni šega srednjenapetostnega mo nostnega stikala, srednjenap®' testnega odklopnika in naj®0 j dernejšega nizkonapetostne!?, c odklopnika. Istočasno bi raZvlf tudi pripadajoče naprave. Pri^ napravah je pomembno to, “ bodo ustrezale vsem svetov®1; * merilom in pri njihovem izv® J ne bo težav, ker bodo kod® j renčne velikim svetovnim ® s mam kot' so Siemens, Westl0- t House, Mariin Gerin itd. i »Zato akcijo,« je dejal Rihaj? s Pompe, direktor Tena energ® $ ke, »bodo sicer potrebna og® mna vlaganja, ki pa jih lahk°. , ..... . , • -i ip skupnimi akcijami v okviru -premostimo, ker je interes IM*, ja, da se na tujem trgu pojav1 ’ čim več izdelki.« , | MARIJA PRIM i Klimina Industrijska proizvodnja uspešno posluje Izdelki, v katerih je več znanja Klimin tozd Industrijska proizvodnja je v letu 1984 uspešno p** brodil težave, ki so ga pestile leto poprej. O tem priča podatek, daj dohodek po v ecflli^ ksr zs 106 odstotkov ob 77™ odstotnem povec^^J celotnega prihodka, ki je znašal nekaj nad 1,26 milijarde dinalr Skratka, prihodek so povečali več, kot je znašala inflacija, ob tem p** bili tudi dohodkovno učinkovitejši. .Ot Saj moja plača niti ni tako majhna, le mesec je predolg! Proizvodni program Industrijske proizvodnje obsega razne naprave za ogrevanje, prečiščevanje in transport zraka. Proizvodnjo delijo na tiste izdelke, ki jih delajo serijsko in na izdelke, ki jih delajo individualno po posebnih načrtih za znanega kupca. Kot je povedal Klimin glavni direktor Lojze Zupanc, je značilno za poslovno leto 1984, da se je znatno povečala prav individualna proizvodnja, katere celotni prihodek je porasel za 43 odstotkov več prihodka. Značilni izdelki Kliminega individualnega programa so: veliki centrifugalni ventilatorji, veliki proda približno tri četrtine svoj1 izdelkov v druge republike. * tem ima seveda močno kod® ubil renco, saj je v vsaki repul vsaj ena tovarna s podobflfl programom.. Specializacija 1 pridobivanje izkušenj na povs^ konkretnih tipih objektov j6 . osnova za doseganje kvaliteto konkurenčne cene, ki sta nujo’ pridobitev posla. V tem je Industrijska p vodnja očitno uspešna, saj s° prvih mesecih letošnjega iri' presegali lanskoletne rezultat6j približno istimi odstotki kot lr predlanske. Prodaja zaenl®, teče dovolj dobro, saj se zal°*„ toplotni izmenjevalci iz jeklenih nost z delom kljub povečani ^ cevi, naprave za dušenje zvoka v sečni realizaciji ne zmanjšuj® velikih industrijskih postrojenjih in preizkuševališčih reakcijskih motorjev, oprema za ladjedelništvo in izdelki v eksplozijsko varni izvedbi. Predvsem je za tovrstno proizvodnjo značilno, da tovarna pravzaprav prodaja funkcijo, ne pa nek konkreten izdelek. Investitor pove, kakšne parametre zahteva določen proces — to je potrebno količinb, temperaturo, vlažnost, čistoto zraka in eventualne druge zahteve, v Montažni proizvodnji pa imajo strokovnjake za različna industrijska področja, ki poznajo tudi tehnološke zahteve raznih panog in nato skonstruirajo napravo ali postrojenje. Vse to pomeni, da je v takšnih izdelkih več znanja. Obenem pa je ravno po takšnih izdelkih na tržišču več povpraševanja in tudi tržni pogoji omogočajo proizvajalcu večji dohodek. Tozd Industrijska proizvodnja tem oziru je Industrijska Pf^j zvodnja precej na boljšem Klimine montažne proizvodni Poleg strukturnih spretnem prid individualne proizvodni^ vsem potrebnim organizacij^1■ ■ ukrepom je bil po mnenju t- ^ zeta Zupanca za povečano rea(| zacijo zelo pomemben tudi m vacijski učinek; ki so ga doseg.^ povezavo dosežene mes6 povezavo uosezene uiv-- . proizvodnje tozda in izplačan deleža za skupinski delovni U nek v osebnih dohodkih. Od ■> sno od doseganja plana st ^ skupinska uspešnost gibala d° odst. osebnih dohodkov. K®r delavcem pozna na kuvertah’ tudi trudijo za doseganje in P * seganje mesečnih proizvou ■ planov. To je zlasti očitno v V zvodnji kosovnih izdelkov, > je zaradi narave dela vloga R. sameznika tudi večja kot v s® ski proizvodnji. LOJZE JAVOR1" Ne pozabimo, kako smo zmrzovali! Jeza ne greje dovolj Slabe izkušnje so vedno napotilo, kaj je treba izboljšati. Tako smo tudi v minuli ostri in dolgi zimi marsikaj spoznali. Na tozdih na 'Trati so lahko prav zadovoljni, ker so se lani, čeprav z zamudo, priključili na daljinsko ogrevanje, ki je podnevi in ponoči omogočilo primerno gretje delovnih prostorov. Zato so se delavci pri delu mnogo bolje počutili, pa tudi stroji so lepše tekli kot v mnogih preteklih zimah, ko je bilo ogrevanje iz domače kurilnice dostikrat pomanjkljivo. Seveda pa povsod ni bilo tako. V tozdu Skip so mraz kar močno občutili in nanj po svoje tudi reagirali, kar ni zameriti, kajti prostori so tako visoki in prostorni, da jih stranski kaloriferji niso dovolj ogreli. Zato je pravkar minula zima dala pobude, da se bo v prihodnje treba bolje zavarovati pred mrazom. Skoraj v slehernem delovnem okolju se je dalo kaj odkriti, kar ni bilo v korist delovnega počutja, a tudi grelne naprave marsikje niso bile pravilno izkoriščene. O teh pojavih bi morali sedaj dobro razmišljati in takoj ukrepati, ne pa čakati na novo zimo. Seveda ljudipogrejejo tudi napake, a za vse je bolj koristno, če bo takašnega »gretja« čim manj, pa čim bolje urejeno »pravo gretje«. FRAN VODNIK |pyi tozdi so lani dobro poslovali Precej večja storilnost , Wdi delovne organizacije Iko so v letu 1984 dosegli lepe poslovne rezulta-.'-elotna delovna organizacija je celotni prihodek v primerjavi z letom 1983 . v*čala za 68 odstotkov, dohodek pa kar podvojila. Sicer pa rezultate Ikovih ^»ov podrobneje prikazuje naslednja tabela. s D CP Dohodek Čisti dohodek Akumulacija 1983 1984 ind. 1983 1984 ind. 1983 1984 ind. 1983 1984 ind. avt. 552,2 1071,1 194 185,5 510. 275 108,5 371,3 342» 24 220,5 917 U črp. 429,3 823,5 192 122,1 330,3 271 67,1 233,3 348 14.6 149,8 1027 277,7 470,9 170 140,6 184,7 131 77,6 96,8 125 35,7 26,3 74 479,1 754,5 157 137,6 239,4 174 69,3 139,7 202 5,6 28,7 509 483,6 605,3 125 180,8 163,1 90 128,1 88 69 87,5 26,5 30 KO 2221,8 3725,2 168 766,6 1427,5 186 450,6 929,1 206 167,5 451,8 270 y ko v i tozdi so ustvarili na jugoslo-, skem trgu 96,9 odstotka svojega j^hodka, 1,38 odstotka so ga imeli z 'erno realizacijo, 1,72 pa z izvodi1- Ob tem pa je treba poudariti, da — paličasti material — elektro material — elektro motorji — traktorji — hidravlika 51 76 87 57 37 , oz v primerjavi z letom 1983 'JJdarle povečali‘za 68 odstotkov. w V strukturi delitve bruto dohodka „6(i' ^ °'li doseženi nekateri premiki, ki črte Prispevali k boljšemu poslovnemu »J citatu: nji J Pogodbene obveznosti so bile v •* J^kturi dohodka udeležene z 8,93 ^ st°tka, kar je 3,34 indeksne točke kot v letu 1983. * Tudi delež za financiranje de- IN^ | 'n'h skupnosti se je znižal — za s’i v> prav tako delež za skupne in ,^ne potrebe — za 0,4 indeksne Povečal pa se je delež sredstev (^Produkcijo in za 8 indeksnih P° pa je povzročilo, da so v Iku grčali dohodek na delavca za 78 Ig °tkov, pri čemer so dosegli kar ^stotno povečanje fizične pro-g.ktivnosti. Ekonomičnost poslova-r , Se je zboljšala za 6,2 odstotka, M] .Obilnost pa za 41,7 odstotka. smo že omenili, Ikovi izvozni j0ubati niso bili najboljši, saj so Maj presegli polovico načrtova- izvoza, čeprav so vložili v izvoz sijalo naporov, 6 čemer govori dej-di ®> da je bila vrednost danih popi djnab v letu 1984 kar 802,4 milijona t« p.narjev, vrednost s"klenjenih poslov J3,3 milijona dinarjev. *k°vi tozdi so lani skupno ustvarili Ol Oi (I j^uPeracij in za 22,5 mio dinarjev r^'^,1 milijona dinarjev izvoza — 1 Pg tega za 25,2 mio rednega izvoza * ^konvertibilni trg, za 11,4 mio So °za na klirinški trg. Na drugi strani K Uvozili za 196,9 mio dinarjev re- p materiala. Vrednost uvoza se je il' te, e^a*a za 20 odstotkov, torej pre Zdaj pa poglejmo, koliko so se v istem času podražili nekateri značilni izdelki Ikovih tozdov: — Tipala, regulatorji, nivojna in tlačna stikala, elektro motorni regulacijski ventili, pipe in ostala armatura za 21 odstotkov — Črpalke VA, GHR, CL in CB za 25 odstotkov — gradbeni stroji, oprema za gradbeništvo, izdelki individualne proizvodnje za 17 odstotkov — Storitve: a) servisiranje b) delovna sredstva za 25 odstotkov Poleg tega je bila oskrba z repro-materiali neredna, še zlasti z elektromotorji. Tako so bili prisiljeni probleme reševati tudi z uvozom nekaterih repromaterialov, ki jih niso mogli dobiti od domačih proizvajalcev. V poglavju o delovnem vzdušju se je Ikov glavni direktor dotaknil tudi problemov, ki jih je povzročila odločitev Ipka, da se izkoči iz IMF: »Delovna klima, odnos do' dela in disciplina v delovni skupnosti in tozdih so bili v letu 1984 na primerni ravni, vendar je potrebno izpostaviti dejstvo, da so razprave v zvezi z izločitvijo tozda Ipko Podpeč povzročale precej hude krvi. Posledica izločitve ene temeljne organizacije pomeni istočasno zmanjšanje obsega del in nalog v delovni skupnosti. Delavci DSSS so imeli ob razpravah o izločitvi občutek nemoči in neenakopravnega položaja, saj v obstoječi pozi- tivni zakonodaji ne morejo vplivati na odločitev delavcev v TOZD, čeprav so z izločitvijo neposredno »prizadeti«. Organiziranost delovne skupnosti skupnih služb je bila v preteklem obdobju večkrat predmet razprav, tako na strokovnem kot tudi na samoupravnem in družbenopolitičnem nivoju. Do konca leta 1985 je nujno potrebno izvesti organizacijo DSSS, ki bo podrejena potrebam in zahtevam po opravljanju nalog za TOZD. V tozdih Trata avtomatika in Skip so se pojavili pisatelji, ki so skušali s svojimi anonimnimi pismi prek zunanjih institucij vnesti nemir med kolektiv, kar je večina kolektiva ocenila kot negativni pojav, tako da se je proti koncu leta varnostno politična ocena gibala v normalnih okvirih.« LOJZE JAVORNIK Klimat Nova izvedba sončnega sprejemnika Klimat se je letos pojavil na jugoslovanskem tržišču z novim sprejemnikom sončne energije SSE 84-1, ki ima precej novosti tako glede montaže kot tudi prihranka vgrajenega materiala. Tip sprejemnika SSE ,84/1 se lahko poleg navadnega stekla izdela tudi s kaljenim steklom. Za letos v Klimatu načrtujejo, da bodo izdelali 8 tisoč takih Sprejemnikov, za kar imajo zagotovljen ves potrebni reproma-terial. Če se bodo pa potrebe na tržišču po teh sprejemnikih povečale, jim bodo Klimatovci lahko zadostili, saj lahko mesečno v eni izmeni izdelajo 800 tisoč sprejemnikov. Nov tip sprejemnika so začeli proizvajati konec letošnjega februarja. Kljub začetnim težavam v proizvodnji so marca izdelali 700 sprejemnikov. V aprilu jih nameravajo izdelati od 1200 do 1500 komadov. M. P. Novosti v ugotavljanju in razporejanju dohodka Zaloge ne bodo dohodek Konec lanskega leta je bil sprejet zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka, ki bo v precejšnji meri vplival na poslovne rezultate tozdov. Poglejmo, kakšne novosti je prinesel! V zakonu je nekaj določil, ki bodo zmanjšale prihodke. Ta določila so: 1. Da se v prihodek ne štejejo tiste terjatve do tujih partnerjev, za katere tuji kupec ni zavaroval plačila bodisi z akreditivom ali z bančno garancijo. Doslej je bilo take terjatve možno šteti kot prihodek na osnovi garancije domačih bank, to pa po novem ne zadošča več. 2. Tozd v svoj prihodek ne more prišteti niti tistega blagovnega izvoza, za katerega je sicer že prejel devizno plačilo, vendar pa deviz ni odprodal na deviznem tržišču. To določilo za IMP praktično ne- pomeni nobene spremembe, saj smo Ljubljanski banki že lani dali generalno pooblastilo, da sproti odkupuje devize, mi pa imamo nato pravico do ponovnega odkupa v okviru družbeno priznanih reprodukcijskih potreb. 3. Od celotnega prihodka pa bo treba odšteti ?tudi tisto fakturirano realizacijo, ki je bila prodana na blagovni kredit, katerega odplačilo je kupec zavaroval z ustreznimi instrumenti, delovna organizacija pa teh terjatev ne pokriva niti z lastnimi viri niti z dolgoročnimi bančnimi krediti. Ob tem ko zakon zmanjšuje prihodke, je sprememba tudi pri odhodkih, ker bo treba ob koncu vsakega obračunskega razdobja (trimesečni, letni obračun) revalorizirati vrednost vseh zalog materiala, trgovskega blaga, nedovršene proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov. Tako revalorizirano vrednost zalog se po novem šteje v poslovni sklad in ne več v dohodek, zato se lahko zgodi, da bodo delovne organizacije, ki so v preteklosti uporabljale inflaciji neustrezno vrednotenje porabljenega materiala, zdaj izkazale izgubo. Zahteva po revalorizaciji zalog bo tudi povečala obseg dela v računovodstvih. Sozdova služba za poslovno organizacijo je zato že začela priprave, da bi za prevrednotenje zalog uporabljali računalnik, kjer je to možno. Možno bo pri prevrednotenju zalog repromateriala v tistih tozdih, ki imajo te zaloge na računalniku (to pa so vsi razen Livarja in Klime Celje). Računski center je vsem tozdom že dal spisek materiala, tozdi pa morajo sami vpisati in zluknjati podatke o zadnjih nabavnih cenah, po katerih bodo te zaloge prevrednotili. Tak je postopek na starem, IBM-ovem računalniku. Ko pa bodo stekle obdelave na novem računalniškem sistemu, bo odpadlo vnašanje podatkov o zadnjih nabavnih cenah, saj bo ta podatek že vključen v obdelavi. Namen naštetih ukrepov je izboljšati akumula-tivnost tozdov, saj zagotavljajo realnejše ugotavljanje dohodkov. Vrednost zalog torej ne bo več v dohodku, pač pa bo moral tozd stalno zagotavljati takšen poslovni sklad, ki mu bo omogočal poslovanje vsaj na isti ravni kot doslej. Dolgoročno bo ta ukrep gotovo okrepil materialno osnovo poslovanja tozdov, saj bo preprečeval prelivanje fiktivnega dohodka v razne čblike porabe, meni direktor IMP-jeve Interne banke Lojze Kosi. Lahko pa pričakujemo, da bo ta zakonska sprememba razkrila slabosti, ki so jih nekateri tozdi doslej prikrivali. Pri tem pa ne smemo pozabiti še na spremembe zakona o sanaciji, ki napovedujejo trše ravnanje z izgubaši. Tozdi, ki bodo imeli po zaključnem računu 1985 nepokrito izgubo in ne bodo mogli dokazati, da tekoče poslujejo brez izgub, bodo smeli izplačevati le minimalne osebne dohodke. Za letos izjemoma velja olajšava, da lahko takšni tozdi izplačujejo osebne dohodke v višini lanskega povprečja. Lojze Kosi pa opozarja tudi na vpliv, ki ga bo še vnaprej imel zakon o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev na obseg investicijske porabe, od katere je IMV v veliki meri odvisen pri svojem poslovanju. Ta zakon je zahteval, da so morali vsi tozdi po zaključnem računu za leto 1983 pokriti povprečen obseg zalog z lastnim denarjem oziroma z dolgoročnimi viri, tisti, ki tega niso dosegli, pa morajo svoj primanjkljaj pokriti v sedmih letih vsako leto najmanj za sedmino. Komur to ne uspe, lahko investira le sredstva, ki jih ustvarja z amortizacijo. Zbirni podatki o lanskem poslovanju slovenskega gospodarstva kažejo, da bo to trd oreh, saj je bila po zaključnem računu za 1983 negativna razlika pri pokrivanju zalog 138 milijard dinarjev. Da bi pokrili sedmino te vsote, bo gospodarstvo potrebovalo 20 milijard dinarjev, zraven pa seveda še sredstva v višini, za kolikor so se povečale zaloge v letu 1984. Pričakujemo lahko torej, da bodo mnogi ozdi investicijsko nesposobni in bodo lahko uporabljali za investiranje le amortizacijska sredstva, ki pa jih je slovensko gospodarstvo lani povečalo le za 48,5 odstotka, torej precej manj, kot je znašala inflacijska stopnja. LOJZE JAVORNIK I^so^JianiTrikr^miiko^i^ Trata avtomatika povečuje obseg poslovanja kljub usihanju investicijske gradnje 'Tot izvozili. I^aaliza osebnih dohodkov je po-. twa’ da so zmnjšali razlike med L, - Povprečni mesečni osebni do-M' 63 ek je bil 35.712 dinarjev, kar je !flC' h ?*totkov več kot v letu 1983. Se V foiT.aže problem, kako uravnavati tfl| To osebnih dohodkov, da bi na r\j t(wStrani upoštevali težnjo po enot-, tljT’obenem pa tudi objektivno ra-itjč' wae poslovne dosežke posameznih ib' Glavni direktor Ika Rudi °Vac je v poslovnem poročilu 1 > da bi bruto relativno razmerje it|e5*° biti za vse tozde enotno, 1^‘em ko naj bi uspeh tozdov odra-epSr'abilni del osebnih dohodkov, ti, j r' tem pa je potrebno zlasti pazili a.bomo v prihodnje uspešneje del u“rali inovativno in kreativno čdj ter učinkovitost nasploh, kar je 'Sij.0 *ahko osnova za zdravo rast in stei))v°ljstvo v našem kolektivu. Si-0 še nismo rešili spremljanje ^obh Pro‘zv°dov, kar bi bilo ?afir - dno, če želimo vzpostaviti je | aJevanje tudi po kvaliteti dela,« sk Poudaril Rudi Bukovac v po-De?m Poročilu. l0vna organizacija je imela lani kov Zaposlenih, kar je 4,88 odštetje j, kot v letu 1983. Razveseljiv ri$če datek, da se je izboljšala izko-!% ,°st delovnega časa. Že drugo 'a8ubpk>0(ed se je zmanjšalo število t>0(jv l.pnih ur zaradi bolniške, skoraj (sk dple pa so se nadure v tozdih j jih je bilo 54.900). I ^Ulto Problemi poslovanja je Rudi | 19 d Vac omenil problem cen. Od r 'Hij ^bra 1D83 do 28. maja 1984 ttttz^.® cene, kot se spomnimo, za-^e. Toda obenem z zamrzni-Nev 6 '18 / odlokom dovolil podra-ktvj^katerih materialov, ki pa so g . 1 '-'b J učinkovitejše delo inženiringa je tudi reorganizacija montažnih delovnih or- BUjTjv«.': i . ■ i i.__• _ ;i____________:.t i_ i__________~ J___________ »osti' jjčinl obema skupnima prodajnima organizacijama Marketingom in Inženirin- g 'zacij, zlasti odprava tronivojskih komercial in jasna razmejitev odgovor-med prodajnimi službami DO in Inženiringom na domačem tržišču, tinkoviteie ie s ciliem enotneea tr: Izobraževalni center je kljub težavam s katerimi se srečuje zaradi zmanjševanja števila dijakov uspel doseči pomembne premike v vsebini dela, zlasti z organiziranjem dopolnilnega izobraževanja in funkcionalnega usposabljanja delavcev IMP. Morali pa bi mu omogočiti boljše materialne pogoje dela ter trdnejši organizacijski okvir. Inženiringom oviteje je s ciljem enotnega tržnega nastopa potrebno urediti odnose N. IX. NAČRTI ZA LETO 1985 h) delovanjem tozda Marketing ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj smo i daleč od ciljev, ki smo si jih zastavili z ustanovitvijo tega tozda. Marketing Sl aja skupno prodajno funkcijo v IMP in je podaljšana roka komercialnih delovnih organizacij, česar se v poslovnem sistemu še premalo zavedamo, t to v DO kot v samem Marketingu, zaradi česar prihaja tudi do čestih sporov lVezi s plačilom za storitve. ..asn° je potrebno povedati, da tozd Marketing ne more rešiti problemov koraz’s*cav> planiranja proizvodov, plasmana, politike cen, politike do nkurence, pospeševanja prodaje in ekonomske propagande, kar so vse ele-Vo nti, ki so najtesneje povezani s poslovno politiko DO. Zato so DO odgo-n r°e za postavitev kvalitetnih tržnih služb, Marketing pa je nosilec medsebojni povezovanja v skupnih nastopih in storitveno-servisna organizacija za .j,v Prihodnje bo potrebno Marketing krepiti zlasti pri širjenju mreže prodaj- , * lOPlr Ir i la ar.1 noroioitn i rt rrt t a m 11 nrimurni r<»7iiltoIr \k v ‘ujini, ki je žal popolnoma nerazvita in so temu primerni rezultati “■jevega blagovnega izvoza. lav-diti bo potrebno tudi sistem financiranja tega tozda, da bi se lahko de- c> Marketinga v večji meri Ukvarjali s kreativnimi nalogami. s ln*enia banka je preko svoje delovne skupnosti v 1.1984 uspešno izvrševala gi ait'°upravnim sporazumom zadane jim naloge. Z racionalnim finančnim pojenjem je Interna banka skrbelaza likvidnost vseh delov poslovnega si-Jtta in za rentabilno plasiranje prostih finančnih sredstev. Žal pa se v IMP-ju mogli dogovoriti za večjo funkcijo Interne banke, zlasti na področju Sevanja dolgoročnih sredstev, kjer ne dosegamo dobrih rezultatov. Prizadevanje vodstva DOZD IMP v 1.1985 bo usmerjeno k realizaciji srednjeročnih ciljev, zlasti pa k naslednjim nalogam: 1. Zagotavljanje plana zaposlenosti obstoječih kapacitet z vsemi oblikami prodajne aktivnosti ob upoštevanju koordinacije v tozdih Inženiring in Marketing. 2. Opredelitev nove dolgoročne poslovne strategije in sprejem srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990. 3. Reorganizacija poslovnega sistema SOZD IMP s ciljem povečati učinkovitost vodenja, branžno zaokrožiti delovne organizacije in zmanjšati režijske stroške. 4. Doseči 33 milijard celotnega prihodka, 12,5 mia dohodka, 2,2 čistega dohodka za poslovni in rezervni sklad, 13,6 milijona US $ izvoza in 5,5 mioUS $ uvoza. 5. Pospešiti razvojno delo in delo na pripravi kvalitetnih razvojnih investicijskih programov ter zagotoviti njihovo financiranje skozi sistem združevanja sredstev na dohodkovnih osnovah. 6. Povečati produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. 7. Vsaj ohraniti in po možnosti povečati realni nivo osebnih dohodkov, sprejeti skupni sistem delitve osebnih dohodkov. 8. S komercialno in finančno politiko zagotoviti disciplino pri spoštovanju samoupravno sprejetih dogovorov in sporazumov. Dograditi sistem medsebojnih odnosov in okrepiti zaupanje delavcev v moč, sposobnost in vitalnost poslovnega sistema IMP. Za dosego teh zahtevnih ciljev bo potrebno sodelovanje, pomoč in podpora slehernega člana kolektiva IMP v duhu vzajemne odgovornosti za usodo naše skupne organizacije, da bi jutri živeli bolje kot danes. Prepričan sem, da bomo s skupno voljo in hotenjem te cilje uresničili. Generalni direktor SOZD IMP: Franc KUMŠE, dipl. inž. Pomagaj si sam... Najprej lastno delo, potem pomoč Ko začne) kolektive vznemirjati razni problemi, recimo: delo, prodaja pa vprašanje delovnih sredstev, prihodek in dohodek in še lahko marsikaj, potem se začno taki problemi obravnavati na širšem območju, v našem primeru recimo kar na sozdu IMP. Naši tozdi od Prekmurja do morja niso vedno na tako trdnih nogah, da bi se kdo izmed njih ne začel pritoževati nad stanjem, ki ni samo, tako so prepričani, le njihova interna zadeva, ampak je možno odgovornost razdeliti še na druge delovne celice. Praksa, da si moramo solidarno pomagati, ni slaba zadeva, čeprav je obenem treba vedeti, koliko in zakaj, kajti tisti vzdih: »Kaj nam pa je IMP dal? »ni ravno v vseh primerih opravičljiv, ker se ne moremo igrati sociale v labirintu možnosti in dolžnosti. Znane so težave za pridobivanje dela in drugi problemi, vendar ne more biti povsod očka, ki bo nespretnim pomagal, kajti tudi za take primere imamo merila, se pravi, da vemo, do kje si more ali mora kdo pomagati, od kje naprej pa drugi kolektivi. Večkrat namreč kaže, da se bremena odgovornosti za stanje kaj rado poskuša naprtiti na ramena drugih. Od blizu ali v preteklosti se išče razna opravičila, da bi težave postale široka lastnina, iz tega pa potem pride poziv: »Pomagajte nam!« Seveda pa moramo danes na gospodarskem polju imeti takšno taktiko, ki nam bo dajala zmage, ne pa porazov. Ali ni res, da se mora vsak zanesti najprej nase, na svoje sposobnosti, ki jih je treba imeti, in šele nato, ko se spozna koristnost skupne akcije večih, se pristopi k tem postopkom? Delo, ki je naša dolžnost, se ustvarja z lastnim trudom in koso v tem boju vse moči izčrpane, potem je jasno potrebna pomoč. y; Pri obravnavi lastne inciative, kako priti skozi težave, seveda ne smemo izvzeti tistih, ki so na podiju svojih obveznosti (recimo Marketing). Na sploh pa pri našem samoupravljanju ze veliko vemo, kako naj vsak najprej hodi po svojih nogah, pameti in roke pa so tudi že precej podeljene, vendar še vedno velja pravilo —pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Lastna moč je torej največ vredna za delovno mesto in položaj. FRAN VODNIK Poslovno poročilo tozda Marketing za leto 1984 Osn°vna značilnost za Marketing kot TOZD skupnega p H n°ni 2-letnem delu še ni pravno registriran in nastopamc zunaj sistema IMP pod imenom TOZD Inženiring. stvDroga specifičnost trenutnega stanja v IMP je, da posamezni vodilni in vodni SBtei^ delavci ne spoštujejo v celoti veljavno predpianih samoupravnih aktov, tC de\'ete od vseh delavcev, ki urejajo odnose med tozdi, DO in sozd. Splošno .J |Jstvo, da je potrebno organizacijo vedno prilagajati stanju časa, ne opravi-iV 8os n*Za samovoljnih akcij, ki predstavljajo nedisciplino, nelojalnost ali celo ‘.a 'ek U)e , * Je neposredno sodeloval pri izdelavi kataloga proizvodov in asRo^ar*tet’n® '984), pri simpoziju o solarni arhitekturi (jesen 1984) ter - • -© v 1 r 44 v* uviut ui mji 8feva".Vl oranžnih prospektov (december 1984) za področje klimatizacije, h a’ armatur in avtomatike. Natika P1,6 strat ’ pr°b*em pri delu oddelka je nedoslednost pri izvajanju dogovor-]r,?'Zvajaj^®'le nastopa in spreminjajoča se kratkoročna politika posameznih Aktivnosti za leto 1985 V letu 1985 bomo skušali nadomestiti zamujeno, ker bo oddelek od junija polno zaseden. Vsebinsko bomo spremenili mesečna poročila in v njih dali poudarek: absorbciji trga, uspešnosti konkurence, kratkoročnemu načrtovanju proizvodnje in cenovni politiki. Razširili bomo tudi obseg poročila na področje: ZT dejavnosti in nabave. x, s^eRe te-?ev vIMP-ju. S tem je bil omejen tudi efekt realizacije pogodb. Domnih p Ve 80 pogojene tudi s potrebnim administriranjem, ki nastopa pri i)j ^ka- Tež*’0*3*1’ j'h moramo tretirati kot posle na osnovi skupnega pri-vV^ackov financiranju v letu 1984 niso dopuščale bistvenega poveča-i Akar velja tudi za leto 1985. Osnovna ocena je, da imajo proizvajalci tpi . le r~ 1 - - ------ 1.3. Oddelek ekonomske propagande - Organiziranost in zaposlenost Oddelek je organizacijsko formiran v smislu izvajanja operativnih nalog ekonomske propagande. Vodenje oddelka: 2 zaposlena Oblikovanje: 2 zaposlena * Izvedba in organizacija sejmov: 1 zaposlen Organiziranost in zaposleni V sektorju zunanje trgovine je bilo v letu 1984 zaposlenih 21 delavcev od tega: — 6 v izvozu — 9 v uvozu * • — 2 strokovna sodelavca — 1 prevajalka — 2 tajnici (1 odsotna zaradi porodniškega dopusta) — 1 direktor ej’ lehničn; cn'al° opreme, ki omogoča uspešen izvoz. Problemi soskvalite- - 3 prim 1 n‘voiem izdelka, prospektno in tehnično spremno dokumenta-oja_ ernn n 1 ; da *°hiii(inopanje na konvertibilnih tržiščih. Zato so kooperacije ter poslov-S' ta k°^e'ovanje s proizvajalci iz razvitih držav še vedno interesantne, acin zagotovimo vsaj uvoz potrebnih komponent iz. tujine. ne m!^rno ceno- Brez modernizacije proizvodnje in intenzivnejšega ra-1 nae.^r_em? računati v kratkoročnem obdobju na gospodarnejše sarno- Aktivnosti v letu 1985 Operativna izvedba izdelave prospektne dokumentacije (oblikovanje, tisk), operativna in organizacijska izvedba sejmov in ostalih oblik nastopa; izdelava poslovne dokumentacije in oglasov, novoletni program ter ostalo. Realizacija Prospektna dokumentacija: Realizirano okoli 60 različnih prospektov, navodil, garancijskih listov in podobno (3300 ur). Aktivnosti v letu 1984 Zunanjetrgovinski sektor je v letu 1984 opravljal predvsem aktivnosti, predvidene v organizacijski shemi TOZD Marketing, ki so bile naslednje: — operativno obdelovanje izvoznih poslov skupaj S TOZD/DO operativno obdelovanje uvoznih poslov za potrebe TOZD/DO — aktivnosti na področju zastopanja tujih firm. Poleg navedenih aktivnosti se je s prihodom dveh strokovnih sodelavcev začela široka akvizicija prodaje naših proizvodov na tuje trge, kar je opisano v pošebnem poglavju. 'v sektorju zunanje trgovine bo v letu 1985 vsebinsko iategriran operativni del zastopniške dejavnosti, tako da se bo skupno število zaposlenih povečalo na 26. Nadaljevanje na 6. strani Nadaljevanje s 7. strani 2.1. Poslovanje izvoznega oddelka Kadrovska zasedenost V letu 1984 je izvozni oddelek operativno delovaLv naslednji kadrovski zasedbi: — samostojni ZT referent 5 — vodja referata 1 — vodja izvoza 1 V vodstvo ZT sektorja je bil v zadnjem četrtletju prerazporejen 1 samostojni ZT-referent, tako da je nadaljnje opravljanje izvoznih poslov potekalo z zmanjšanim številom ljudi. Fluktuacije kadrov sicer ni bilo. Vrsta in vsebina opravil Izvozni oddelek je za proizvodne TOZD izvrševal vse potrebne zunanjetrgovinske aktivnosti. Servis je zajemal praktično vse možne oblike ZT poslov kot na primer: redni izvoz, začasni uvoz na vgraditev in oplemenitenje, izvoz in uvoz po dolgoročnih proizvodnih kooperacijah, sejemskih kompenzacijskih poslih in kompenzacijskih poslih, začasni ah definitivni izvoz vzorcev ipd. V letu 1984 je bilo zelo opazno povečanje predelavnih poslov. Več kot polovica realiziranega izvoza, navedenega v točki 2.2.3, je bila izvršena s pomočjo začasnega uvoza. Realizacija blagovnega izvoza v letu 1984 V letu 1984 je izvozni oddelek za proizvodne TOZD IMP izvozil proizvode v vrednosti din 652,857.176,00 kar predstavlja 37,05 % planiranega izvoza v višini din 1,760.819.410,00. Pregled izvoza po posameznih TOZD je priložen v naslednji tabeli: REALIZACIJA BLAGOVNEGA IZVOZA V LETU 1984 TOZD TEN-TK ND 166.487.635,00 DVIGALO 24.135.682,00 TEN-E 29.682.852,00 EMOND Skupaj ND 220.306.169,00 TRAA-A ND 34.586.197,00 TRAA-Č 5.561.875,00 IPKO 251.880,50 ITAK 819.400,50 IKO Skupaj ND 41.219.353,00 TIO ND 81.628.879,50 KLIMAT ND 52.995.743,50 PAN ND 42.554.064,50 PMI TOZD MM ND 8.029.406,00 KLIMA TOZD IP ND 1.266.108,00 ALCHROM ND 4.710.058,50 TEHNOMONT 578.078,00 MARKETING 15.979.584,00 IZIP Skupaj. TOZD TA LSNL VIPO LIVAR Skupaj IMP — SKUPAJ ND 21.267.720,50 ND 17.703.477,50 164.776.456,00 1.109.798,50 ND 183.589.732,00 ND 652.857.176,00 Problematika — Vsaka DO oz. TOZD v IMP se v zunanjetrgovinsko poslovanje vključuje popolnoma samostojno in le redke koordinirajo posel z izvoznim oddelkom TOZD Marketing. Zato v IMP-ju ni evidence, s katerimi firmami navezujejo stike posamezne DO oz. TOZD, v kakšni fazi so ti stiki, na kakšen način , stike po zaključku posameznih poslov obnavljajo in v končni fazi kakšni so rezultati takega načina poslovanja. Onemogočeno je vodenje potrebnih evidenc posameznih ponudb in s tem v zvezi delo na ponudbah. Onemogočeno je svetovanje TOZD za kakšne oblike zunanjetrgovinskih poslov naj se v posameznih primerih odločijo (začasni uvoz, posli maloobmejne menjave, sejemski aranžmani, kooperacija, ipd.). — Organiziranost posameznih DO oz. TOZD na zunanjetrgovinsko poslovanje je zelo heterogena. Glede na različno obdelavo izvoznih poslov v posameznih DO oz. TOZD se mora Marketingov izvozni oddelek vsaki DO oz. TOZD posebej prilagajati. — V organizacijskem smislu je v posamezne delovne procese na področju ZT poslovanja v DO oz. TOZD IMP vključenih po nepotrebnem toliko raznih služb oz. oddelkov, da smo napram tujemu partnerju, ki ima nasprotno te delovne procese zreducirane na minimum, vedno zelo neposlovni. — Prepočasno odgovarjanje na vprašanja tujih partnerjev za ponudbe. — Pomanjkanje prospektne dokumentacije. — Odstopanje tozdov oziroma DO od dogovorjenih meril za financiranje zunanjetrgovinske dejavnosti v TOZD Marketing. Neredna plačevanja storitev. Predvidene aktivnosti v letu 1985 Glede na manjše število sodelavcev v izvoznem oddelku, ki operativno pripravljajo izvozno dokumentacijo, bo v letu 1985 potrebno veliko delati na utrjevanju discipline v tozdih oz. DO pri dostavljanju podatkov. Ker pričakujemo večji obseg realiziranih poslov izvoza, bo v samem izvoznem oddelku (in tudi v uvoznem oddelku) potrebno izvršiti korekcijo dosedanje organiziranosti. Zaradi povečanega obsega menjave blaga v obliki dolgoročne proizvodne kooperacije, kompenzacijskih poslov, obmejne menjave in poslov po sejemskih kompenzacijskih sporazumih, predvidevamo ustanovitev posebnega referata za izpeljavo teh poslov. Vso pozornost bomo tudi v letu 1985 posvetili izobraževanju sodelavcev. 2.2. Poslovanje uvoznega oddelka Kadrovska zasedenost V letu 1984 je uvozni oddelek operativno deloval v naslednji kadrovski zasedbi: — samostojni ZT referent 6 — ZT-referent 2 — vodja uvoza 1 Fluktuacije kadrov ni bilo. Vrsta in vsebina opravil V letu 1984 je uvozni oddelek izvrševal uvoz blaga — opreme in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje in investicijsko vzdrževanje opreme in reprodukcijskih materialov za potrebe TOZD/DO IMP. Uvoz je potekal po ustaljenih postopkih v okviru zunanjetrgovinskih predpisov in deviznih oz. dinarskih možnostih TOZD/DO IMP. Realizacija blagovnega uvoza * letu 1985 \ letu 1984 je uvozni oddelek uvozil blago V vrednosti din 819,445.224.- Pregled uvoza po posameznih TOZD je priložen v naslednji tabeli. Realizacija plana uvoza TOZD Marketing v letu 1984 DS DO EMOND 213.516 EM 53,045.065 TEN-EN 26,361.489 TEN-TEL 78,959.682 DVG 28,733.558 ISO 8,308.140 Skupaj DO 195,621.450 DS DO PROMONT OV . • 55,315.359 KM 28;155.097 MK 15,101.202 Skupaj DO 98,571.658 DS DO PMI MM 47,400.391 BLISK 905.649 EK O 18,789.280 Skupaj DO 67,095.320 DS DO IKO TRATA/AVT 40,500.330 TRATA/ČRP 65.625.154 ITAK • 15,872.342 SKIP 18,407.620 IPKO 6,822.185 TRATA/ČRP-KOOP 6,903.309 TRATA/A VT-KOOP 1,035.450 Skupaj DO 155,166.390 DS DO KLIMA IP CE 2,770.475 MP CE 11,883.942 Skupaj DO 14,654.417 DS LIVAR LSNL 96,617.428 TA 51,330.290 LB K 2,999.080 VIPO 10,758.508 Skupaj DO 161,705.306 DO KLIMAT 36,274.522 DO PANONIJA 24,489.783 DO TIO IDRIJA 51,496.286 DS SOZD IMP 2,228.057 DS DO IZIP PB 190.424 INŽ — MARK ALCHROM 3,954.886 ZAST 7,996.725 Skupaj DO 12,142.035 Skupaj SOZD IMP 819,4451224 Plan 1984: 1.047,69'2.000 Realizacija: 78,21 % Problematika v delu z DO-TOZD IMP — Stalno prisotne restrikcije v zvezi s spremembo zakona o deviznem poslovanju. — V zadnjem času je prisotna devizna in dinarska nelikvidnost IMP-jevih tozdov in DO kar onemogoča ažurno realizacijo uvoznih poslov (TIO', Panonija, ipd.). — Uvoz opreme je bil tudi v letu 1984 zelo restriktiven, zato je realizacija samo ca. 20%. — Pri najemanju blagovnih kreditov (npr. Hermes) je prisotna neusklajenost komercialnih služb TOZD IMP do TOZD Marketing. V kolikor bi se TOZD-i bolj posluževali strokovnih služb uvoza in izvoza ter Interne banke, bi bila komercialna izvedba kreditnih poslov bolj uspešna. — I MP-jevi tozdi oziroma nabavne službe dajejo uvoznemu oddelku pri internem naročanju blaga nepravilne tehnične podatke, kar ima za posledico neljube spremembe prijav o zaključnem poslu uvoza pri Narodni banki Slovenije, prav tako pa popravke pri tujih dobaviteljih. To je problematično pri naročilih repromateriala (črna metalurgija in ležaji ipd.) Tozdi bi morali ta problem rešiti tako, da bi v nabavah zaposlili strokovne sodelavce, ki obvladujejo problematiko nabave. Tozdi dajejo svoje potrebe šele takrat, ko reprodukcijski material že potrebujejo. Pridobitev dovoljenj za režime KK, KV in D traja 30—60 dni, česar tozdi ne upoštevajo. — Posamezni predstavniki v tozdih ali DO sami kontaktirajoz inozemskimi dobavitelji v zvezi s cenami, dobavami in plačili. Zaradi nepoznavanja predpisov se moramo mi ponovno pogovarjati z inozemskimi dobavitelji o detajlih pogodbe. Pri vsakem pogovoru o nabavi materiala z inozemskimi dobavitelji bi moral praviloma sodelovati predstavnik uvoznega oddelka. — Inozemski dobavitelj pred otvoritvijo akreditiva ne dobavlja naročenega materiala, česar pa v tozdih ali DO ne morejo razumeti. Otvoritev akreditiva pa se zav leče zaradi nelikvidnosti banke oz. postopkov v poslovni banki, na kar nimamo vpliva. 2.3 Oddelek zastopstev tujih firm Kadrovska zasedenost Oddelek ima 9 zaposlenih. Osnovna dejavnost _ Zastopanje tujih firm in konsignacijska prodaja za sledeče principale: ROHDE & SCHWARZ, GEA AHLBORN, BECKER, IDEAL STANDARD, PIERALISI. Oddelek zastopstev se je v letu 1984 intenzivno vključil tudi v domačo prodajo, kjer je nudil opremo na osnovi skupnih ponudb z raznimi TOZD-i IMP s področja procesne in pa kmetijske mehanizacije. Realizacija v letu 1984 V letu 1984 je prodaja preko zastopanih firm dosegla realizacijo dohodka 16.000.000 din, pretežno v realizaciji sodelujejo firme ROHDE & SCHWARZ, GEA AHLBORN. Smatramo, da so bili največji rezultati doseženi pri sodelovanju s firmo GEA AHLBORN, kjer smo firmo šele uvajali na tržišče (2 leti), obenem pa je na osnovi te zastopniške pogodbe IMP ustvaril izvoz,.kar je tudi bodoči trend pri vseh firmah, ki jih bomo v bodoče zastopali. Rezultati poslovanja: Prihodek na tujem trgu Prihodek na domačem trgu Konsignacija + zastopanje Tečajne razlike 1.197.761.00 321.705,00 11.791.799.00 3.642.492.00 16.953.757.00 Opomba: Del prihodka pa je vključen v prihodek sektorja domače prodaje pri skupnih poslih TOZD1TAK, TEHNOMONT, ALCHROM. Predvidene aktivnost: v letu 1985 f’ bi zagotc-v uspešnejši nastop skupne prodaje, bo strokovni team v letu 1985 presci v teh::: :no komercialni'sektor pospeševanja prodaje (3 sodelavci), operativni ds: 5 sodelavcev) pa v Zunanjetrgovinski sektor. 2.4 Izvozne akcije za pridobivanje novih poslov i v N V letu 1984 je TOZD Marketing izdelal poseben program z namenom p°' čanega izvoza proizvodov tako na konvertibilna kot klirinška tržišča. k Program akcije smo podali v IMP Glasnik-u št. 9/84, zato ga na tem mest11 L želimo ponavljati. ,,L Dosedanja praksa je pokazala, da nekatere začrtane akcije, ki smo jih51 j izpeljali, zaradi različnih razlogov ne bodo prinesle pričakovanih izvoznih1 zultatov, in sicer: Poslovne banke, katerim smo poslali na vsa predstavništva v tujini p1! Ljttav spektno dokumentacijo, nam do danes niso posredovala nobenih konkre’ , podatkov o možnostih plasmana naših izdelkov na področju njihovih P" stavništev. ,ke. — Isto velja za skupna gospodarska predstavništva v več kot 30 drža'f | — Od nekaterih delovnih organizacij, ki imajo svoja predstavništva v smo dobili odgovore, da so zainteresirani predvsem za velike posle, brann specializirane posle in da specifičnost proizvodnega programa SOZD IM* ustreza njihovemu načinu prodaje na teh tržiščih. Tipičen je primer »ISKRE«. Iskra je 27 svojim firmam, oz. predstavništ' "b^ v tujini dostavila proizvodni program SOZD-a IMP in od vseh prejela vor, da je proizvodni program SOZD IMP nezanimiv za njihovo prodali^ mrežo, ker zahteva drugačno angažiranje predstavnikov. Razen tega P3;Jni0j Iskra podpisala tudi samoupravni sporazum s Smeltom glede poslovno teh nega sodelovanja. J K — Delno se srečujemo tudi s tehnološko zastarelo opremo, ki ni prim6™jptjp za prodajo na visoko razvita tržišča (EMOND). .A, — Prav tako ugotavljamo, da TOZD-DO v začrtanih poslovnih akti niso sposobni slediti zahtevam tujih kupcev (kasnitev pri dobavah vzorčnih Ar tiklov, tehnična dokumentacija nepopolna, neprimerno določanje cen itd*, p, kov za posamezne trge, neodgovorno ravnanje posameznikov pri pripravl '$ne delkov namenjenih izvozu, itd.). Jjiv — V letu 1984 se nismo udeležili nobenega mednarodnega sejma, deln°( j nam plasiranje izdelkov SOZD-a IMP na zahtevna zahodna tržišča oneffl°Siite čajo tudi ekskluzivne omejitve za posamezne proizvodne programe v1 l!iš| TIO, LIVAR, itd.). " . k Ne glede na omenjeno bo TOZD Marketing z akcijo pridobivanja novih P^er| slov intenzivno nadaljeval tudi v prihodnje. Določene rezultate bo pr>n\J tudi udeležba na mednarodnih sejmih, tako na klirinškem kot konvertibih1 De področju. ___ jj a Udeležba na mednarodnem sejmu 1SH v Frankfurtu in tudi udeležba \ r| spomladanskem sejmu v Leipzigu je že pokazala, da moramo biti na podoh1 |;vj Opravljeni razgovori na sejmu ISH v Frankfurtu so pokazali, da se v6*1 g prireditvah v tujini stalno prisotni. firm zanima za zastopanje našega proizvodnega programa. Opraviti bo potrebno tudi zahtevne marketinške analize in izdelke rt13* malno posodobiti za zahteven izvoz na konvertibilno tržišče. Jasno je tudi, da bomo prodajo na posameznih trgih povečali, če bomo s* virali primerne strokovnjake-zastopnike, ki obvladujejo ekon.-tržne za*0 tosti. S primernimi zunanjimi sodelavci bi lahko agresivneje, ugodnejše1 določenih prednostih proti ostali konkurenci nastopali na tujih tržiščih. ^ Da bi pospešili izvoz na klirinško področje, je potrebno poglobiti s*'j predvsem z jugoslovanskimi montažnimi in gradbenimi podjetji, ki izvajaj0 L zlična investicijska dela v državah SEV, zaradi vgradnje naše opreme. J Tudi za vzhodna tržišča je potrebno navezati kontakte predvsem s firma, ki imajo soroden proizvodni program. Na ta način bi lahko prišlo do meti J proizvodov v okviru poslovno-tehničnega sodelovanja ali dolgoročne zvodne kooperacije, ne glede na to, da nas za prodajo v komercialnem srOF, ' na ta tfžišča že zastopajo nekatere slovenske oz. jugoslovanske organiz3 združenega dela. <><1 Sicer pa so določeni izvorni premiki vidni že v letu 1984 (Wolf-Klimat-č‘ roclima, Alfsen). J ' V kolikor pa bodo TOZD-i hitreje sledili povpraševanjem v tujini, razv°F službe razvijale tehnično sodobne izdelke, ki bodo primerni za izvoz, lahk° L čakujemo v prihodnje še večje izvozne rezultate in s tem bo razbita lMP'1^ neučakanost in nerealna zahteva za TOZD Marketing »priskrbeti posl6 noč«. 3) SEKTOR DOMAČE PRODAJE iPt Zaposlenost in organizacija sektorja v 1984. letu J| V 1984. letu je sektor zaposloval 42 delavcev in sicer v sledečih predstavni’" po Jugoslaviji: predstavništvo Beograd Zagreb Sarajevo Skopje Titograd Ljubljana štev. i Ui 1 ji Ih SKUPAJ: Pod predstavništvo Beograd spadata tudi predstavnika iz Niša in jj Sada, ki delujeta vsak na svojem področju jugoslovanskega trga. Na P0®!,/ Dalmacije deluje en predstavnik s sedežem v Splitu, ki pa spada pod pre“s ništvo Zagreb. Porazdelitev aktivnih referentov v predstavništvih v letu 1984 - Jb Iz razpredelnice je razvidna porazdelitev aktivnih referentov v predsta1 j tvih po posameznih tozd za delo v 1984. letu. SAP DO/TOZD Srbija Hrvat. BiH Maked. Črna g. Vojvod^ TRATA-A 1,15 0,50 0,50 0,60 0,05 — TRATA-Č 0,60 0,35 0,30 0,30 0,05 — ITAK 0,40 0,45 0,30 0,20 — SKIP 0,85 0,15 0,20 0,20 — — IPKO — — — ’ — — DO IKO 3,00 1,45 1,30 1,30 0,10 — DO KLIMAT 1,00 0,85 0,70 1,10 0,15 — DO TIO 0,65 0,60 0.45 0.60 0,10 — DO PANON. — 1,00 1,00 0,30 — 1,00 DO PMI 0,25 0,30 0,25 0,25 0,05 — TA 0,55 0,15 0,35 0,50 0.05, — LSNL 0,55 0,15 0,25 0,40 0.05 — DO LIVAR 1,10 0,30 0,60 0,90 0,10 TEN-E 0,80 0,55 0,20 0,15 0,40 TEN-T 0,60 0,50 0,25 0,15 0,30 — DVIGALO 0,10 0,10 0,15 0,10 0,10 •— ISO 0,50 0,35 0,20 0,15 0,20 , — DO EMOND 2,00 1,50 0,70 0,55 1,00 — DO IZIP (INŽ) — — — — 0,50 —2 SKUPAJ 8,00 6,00 5,00 5,00 2,00 1,00 Aktivnosti in delo sektorja V 1984. letu so TOZD-DO skupaj z Marketingom 10.107.306.653 din fakturirane realizacije na domačem trgu (brez int*6*1 lizacije). * Delo predstavništev je bilo osredotočeno na: a) obdelavo projektantov, investitorjev, trgovskih hiš in izvajalcev10 nih del b) zbiranje informacij o načrtovanih investicijah in potencialnih c) izdelavo ponudb, potrjevanje naročil in izdelavo zaključnic d) pridobivanje poslov na tujih trgih (SSSR, Grčija, Irak, Češka) Sektor domače prodaje je organiziral: nO^c a) komercialne sestanke, ki so se jih udeležili direktorji komercial roma TOZD IMP. Teme sestankov so bile: komercialna problemati**:^ skupni nastopi na trgu, nabava, posamezne akcije za pospeševanje pr0. analizo trga, vzpostavljanje strategije dela predstavništev s konkretnim žitvami referentov po predstavništvih. ^n0: b) delovne sestanke s šefi predstavništev na posameznih DO zxse„re^e‘ spešiti prodajo DO TIO. pospešiti proda i o DO EMOND (jak!.«*’1 P dela predstavništev , letu 1984 in problematika DO Panonija c) seminarje: 29. in 30. maja ie fcil,sem:nar za klimatizacijo v -»- junija je bil seminar v Budvi o sončni energn:. POSLOVNA POROČILA % 'emljenost predstavništev V , ' 0,. ’^4. letu smo kolikor toliko opremili predstavništ\a s službenimi avto-k. Toda že letos moramo misliti, da bo predvsem ■ Beogradu potrebno '!e\ K'liazala se je tudi potreba po prostorih za predstavništvo \ Nišu, ter razširi- Pnf'1' v°zni park. rok,— • ■ ira(f(0StOTov v Splitu. Razen tega so nujne investicije v predstavništvu Beo-,L Solarija prostora) in Skopje (zamenjava neprimernih radiatorjev). Za stfh sta\ništvo Sarajevo pa bomo morali nabaviti teleprinter, h'hi V°'na problematika pl»lVPr jttifViti PIi(i..' Preteklem letu smo imeli težav e s predstav ništv i, ker še nismo uspeli vzpo- Popolne kontrole nad njihovim delom, za kar iščemo rešitev v obliki sti- ' l SPe0Wkritost jugoslovanskega trga - ffplsn■t0r domače prodaje se že nekaj let ni kadrovsko okrepil. Vrednostni / Prodaje IMP-jev ih proizvodov se iz leta v leto močno povečujejo ob tem, IP uPna moč upada in da je konkurenca na-trgu iz leta v leto močnejša. k>° ugotavljamo, da se s sedanjim številom predstavništev in njihovo kajuta*0 zase^enostj° ne moremo zadovoljivo pokriti jugoslovanskega trga. vNd Sm0 in TOZD-om predlagali povečanje štev ila aktiv nih referentov v WjLstavniški mreži in sicer za prodajo proizvodov DO Emond-a tri in za pro-' ’a. Lt.na Področju klimatizacije dva nova referenta. Te ljudi bi namestili na ob-l”llV/lh’ ki so slabo oziroma ne dovoli intenzivno obdelana in na katerih je 'le za njihovo delo. so slabo oziroma ne dovolj intenzivno obdelana Prisotna konkurenca. J to . Pnsotna konkurenca. 16 pinjS Dedlog je naletel pri TOZD-ih na gluha ušesa. Nekateri TOZD-i niso ■Aor?V|jeni plačevati niti za že obstoječe aktivne delavce v predstavništvih in Olj “tuijo že tako minimalni delež, namenjen za vlaganje v domačo prodajo. ih%K, z# v>'V /an° je, da dobro organizirana prodajna služba ne more delati brez servi-Jjp nreže. Organiziran servis je sposoben izriniti konkurenco in je neprecen-prjPQrnoč prodaji na terenu. l0SteSn,naS Pa 'ma neorganiziranost servisa, njegovo delovanje v neprimernih, P% .«h prostorih in nesinhronizirana povezanost med prodajo — predstav-bte:'n TOZD-om, kateremu je servis podrejen, za posledico, da servis deluje hPierjL av,ralno kakor pa pospeševalno na prodajo v določeni republiki. V neka-f6", rriestih, kjer imamo svojega predstavnika, pa servisa nimamo. a) vkloria v 1985 ' ren Ltem letu nameravamo izvesti seminarje, predvsem za projektante in to kl^ ublišk.h središčih z namenom stalnega seznanjanja potencialnih kupcev |frSsli *ex‘k Proizvodov in z namenom predstavitve novitet na jugoslovanskem jlOtm komercialne sestanke moramo še izboljšati. Na teh sestankih se morajo ia*' at' komercialne odločitve za nastope na trgu. c) SaS s trgov inskimi organizacijami bomo kvalitetno dv ignili in jih v celoti povezali z nabavo. - . . d) Vse DO oz. Tozde, ki izdelujejo serijsko opremo, moramo vključiti v prodajno mrežo in tako razširiti operativno delo predstavništev. e) Se več moramo narediti pri zbiranju tržnih informacij. Predvsem je pomembno, da informacije v čim krajšem času pridejo na pravo mesto, ker bomo lahko le tako obvladali trg. Zato bomo predstav niki še naprej pošiljali obširna mesečna in tedenska poročila o opravljenih poteh in kontaktih s kupci; 4) SEKTOR SKUPNE NABAVE Organiziranost in zaposleni V sektorju je zaposlenih pet delavcev: — direktor sektorja — vodja nabave črne metalurgije — vodja nabave barvne metalurgije — vodja programa nabave elektromotorjev —. administracija. Aktivnosti v letu 1984 Čeprav je bil sektor šele v formiranju, je bila v letu 1984 organizirana nabava za vse TOZD-e oziroma DO v okviru SOZ D-a IMF in sicer so bili nabavljeni sledeči strateški materiali: — 1300 ton hladnovaljane pločevine — 700 ton pocinkane pločev ine — 300 ton Al izdelkov — 20 ton nerjaveče pločevine — 5400 kom elektromotorjev (kompenzacija z Bolgarijo) 2600 kom elektromotorjev preko trg. organizacij. Sektor skupne nabave je v sodelovanju s skupno prodajo sklenil nabavne sporazume z vsemi večjimi trgovskimi organizacijami. Predvidene aktivnosti v letu 1985 — Organizirana je nabav a Al izdelkov preko TOZD-a Marketing, in sicer ca. 400 ton. TOZD Marketing je podpisnik SaS o sovlaganju v TGA Kidričevo in v Impol Slovenska Bistrica. — Za nabavo hladnovaljane in pocinkane pločevine potekajo razgovori s proizvajalci navedenih proizvodov o možnosti organiziranja skupne nabave za vse zainteresirane DO in TOZD-e v okviru SOZD IMF. Hladnovaljana in pocinkana pločev ina sta deficitarni artikel na jugoslov an-skem tržišču, zato se bomo postopoma direktno povezovali s proizvajalci, kar naj bi zagotov ilo cenejšo in kvalitetnejšo oskrbo s temi artikli. Rezultati bodo znani v roku enega meseca. — Z Rade Končar Zagreb je podpisan sporazum za nabavo elektromotorjev v letu 1985, medtem koz Elektrokovino Maribor po zaslugi naših DO oziroma TOZD-ov ne najdemo skupnega jezika. Direktno povezovanje s proi- zvajalci zagotavlja rednejšo oskrbo z elektromotorji. — Z večjimi trgovskimi organizacijami so podpisano nabavno-prodajm SaS, kjer smo upoštevali reprociteto prodajnih in plačilnih pogojev. — Za deficitarne materiale se vključujemo v kompenzacijske posle — nabava uvoženih materialov za dinarje — preko večjih zunanjetrgovinskih organizacij. V pripravi je nabava elektromotorjev iz Bolgarije, možnosti pa se pojavljajo tudi za nabavo pocinkane pločevine. — V okviru sektorja se izvajajo tudi aktivnosti za povezovanje s proizvajalci drugih deficitarnih materialov iz področja barvne in črne metalurgije ter elektromateriala. — Preko sektorja skupne nabave se mora izboljšati sistem informiranja o gibanjih na nabavnem trgu. Problematika Kljub večkratnim pisnim in ustnim zahtev kom s strani skupne nabave in s strani planske službe SOZD-a, posamezni TOZD-i oziroma DO ne posredujejo materialnih bilanc. Tako še sedaj ne moremo priprav iti materialne bilance SOZD-a in še sedaj razpolagamo samo z okvirnimi potrebami po strateških materialih. Materialna bilanca SOZD-a bi bila obenem vodilo za pravilno organiziranost sektorja. Nabav a v okv iru SOZD-a poteka največ neorganizirano preko raznih trgovskih organizacij, medtem ko direktno pri proizvajalcih nismo prisotni. Nabav ne službe so priprav ljene sodelov ati s skupno nabav o le za deficitarne materiale, ko pa se situacija normalizira, se spet poslužujejo starih nabavnih poti. Pri vseh realiziranih akcijah se pojavlja problem financiranja nabave oziroma plačevanja storitev s strani posameznih TOZD-ov. 5) INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN — direktor 1 — tajnica 1 —- 1NO korespondent 1 — šofer 1 1 2 upravnik stavbe finance in obračun Skupno število zaposlenih v tozdu Marketing je 93 delavcev, od tega 54 v Ljubljani in 39 po predstavništvih. ' Prostori Titova 48 v katerih sedaj posluje Marketing so 28 let stari provizoriji z mnogimi šibkimi točkami (voda, kanalizacija, streha, stropi, okna, ogrevanje) in nam povzročajo mnogo nepredvidene velike tekoče vzdrževalne stroške o čemer bo potrebno poleg opreme predstavništev spregovoriti pri izdelavi plana za leto 1986. Direktor Jože NAGLIČ, dipl. inž. A f tijih°.budoza to poročilo prikaz je dal KOS IMP, ki je dobršen del svojih zad-Veh sej posvetil (tudi žolčni) razpravi o nekaterih »skupnih službah« 1*0- ’terr"' '■ v ................................. ---------------------------------ix~ Inženiring včeraj, danes, jutri VJ jVV/OV Vlil ^lUUl Z. V/IV" 111 j 1UZ.JZ1U’ i vv ----j-... ..... n°sti. r njihovemu delu, uspešnosti in z vidika stroškov tudi njihovi upraviče- »d Inženiring je po nekoliko širši definiciji in splošnem pojmovanju ena £i kopnih služb«, tema »TOZD Inženiring«, vedno aktualna tema v stro-jkuljn’.'1 'n »kuloarskih« razpravah v IMP, pa je ponovno doživela eno od svojih 80 81 - 82 83 84 443,374 494,158 710,101 489,491 996,375 332,014 299,722 536,843 506,706 909,772 23,712 14,063 17,961 10,917 20,241 Inženiring torej: ! l 1 Organiziran: 1978 ob organizaciji SOZD IMP iz sestava komercialne k ^ |Vf n «n : CK) imp. I _^l.avnost ob ustanovitvi: “Ntdh^idjska (s consultingom) doma (kompleksni projekti) in na tujem: izvedba vik 'agovni promet: j r ck,?0rnslca propaganda ai tiarke,° poslovanie CTlng (poskus zasnove) i 12 J ki Reorganiziran: 1984 po izločitvi, oz. organiziranju TOZD Marketing, ! i)ej deviznega poslovanja, prevzema celoten blagovni promet. ; lenost po reorganizaciji: ’ ^Udh^djska (s consultingom) doma (kompleksni projekti) in na tujem: Z; a> izvedba, finance It' ^ *ra*>ia organizacija po reorganizaciji 84 — stanje 84—85: sf . ^ ektor IPO s splošnimi službami timih: gP?nudbeno investicijski sektor: akvizicijain pridobivanje del napodroč-slz"j> vzhod in Afrika, Zahod in EGS, SEV, YU, tehnologija ®9Vq j^dor operativne priprave in izvedbe: planiranje, vodenje izvedbe z na-I ? koordinacijo nabave za projekte, ter s tem povezanimi ZT posli , Ray>ančni sektor: financiranje projektov (z IB), financiranje TOZD |i’ Cn'h vmesnih mikroorganizacij in mikroreorganizacij ne omenjamo. 1 S'atus _ T0?r^S ~ Pravni: lavn0sj: „skupnega pomena po 403. čl. ZZD, ki opravlja naslednje glavne de-! ^ j ‘U°2:D IMP: j j5vnosl:žen‘ring (investitorski, izvajalski, prodajni) iz glavnih in stranskih de-j 1 združenih DO in TOZD j ^ ^ulting i 0rg aJanje investicijskih del v tujini (junanja trgovina) ' " g"1 na nivoju SOZD, ki jim je TOZD Inženiring neposredno odgovoren: * "Stilu Inženiringa (SaS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovor- ihmhu huuui. mcuu« ucu iuiuu »u».juv»,v . * ™ • — ——j------------------------------ ( p pridobitev teh del zahtevala majhno število delavcev, čeprav z maksimalr restici j°slovni odbor (SaS o skupnem nastopu pri pridobivanju in izvajanju in- vloženim naporom, pa je njihova izvedba, poleg rutinskih del, zahtevala ogrc (I JSk|h del v tujini) mno organizacijskih naporov in improvizacij, saj za sistematično delo dostikrat ( '4. jj. niti ni bilo dovolj časa — doma in v Iraku. i 0p‘ ,Us — ekonomski: Doma je iz oddelka za izvedbo KOL-6 nastal pravi sektor s koordinatorji lr7;i r;)-V |a P°sle v imenu SOZD IMP za račun združenih TOZD, oz. v imenu projektov in »tovarno papirja« (izvozna služba in devizno poslovanje). V 'akt|, "n TOZD — po principu skupnega prihodka, torej ne za provizijo in z Iraku je bila organizirana delovna enota, ki je imela v letih 1982—83 prek lzit-/:Sllni Ponudniki, temveč s TOZD v okviru sistema IMP. 1000 zaposlenih, v določenem trenutku pa kar 1250. Vse te delavce je bilo po- trebno poslati v Irak, jim organizirati prevoz, stanovanje, prehrano, jim obračunati in izplačati OD in seveda, kar je najpomembnejše jih oskrbeti z vsem potrebnim materialom, orodjem, ter vse skupaj tudi knjigovodsko in računovodsko urediti. Milijoni malenkosti, od katerih vsaka zase zahteva čas in pre- __• I . 1. n______ L, n^ril TD 7D In^otvirinn A7 n P T rti L* TV V navedenih podatkih je TOZD Inženiring udeležen z 1,498 mio US dolarjev fiksnih stroškov (pravilno — komercialno tehnične storitve) in z 0,520 mio US dolarjev blagovnega izvoza. Poleg teh direktnih učinkov za celoten IMP pa so ocenjeni še indirektni na 2,073 mrd din (stimulacije — eksterne-interne, tečajna razlika ... per 31. 12. 83) Gornji podatki so povzeti iz finančnega poročila per 30. 9. 84 iz posebne analize za Poslovni odbor dec. 1984 in ne upoštevajo sprememb v financiranju del v letu 1983, ker za potrebe tega prikaza to ni potrebno. Druga tržišča Iz navedenih podatkov je vsekakor razvidno, da je Irak naše najpomembnejše tržišče zadnjih let, vendar ne gre zanemariti dejstva, da je bila istočasno uspešno zaključena tudi kotlarna Kulkvvitz — vrednost 16,5 mio C1 dolarjev in dve tovarni čevljev v Alžiru (preko RUDIS-a), kjer je btto vrednost IMP-jevih del znašala dobrih 9 mio US dolarjev. Učinki obeh poslov bodo, ne glede na trenutni pozitivni finančni rezultat prisotni še nekaj let, ker gre za kreditirana dela. Medtem je v Alžiru startala tretja tovarna čevljev — Bou Saada s podobnim — nekoliko manjšim obsegom del. 5. TOZD Inženiring jutri Z gornjimi podatki'in komentarji je dan vpogled v Inženiringov včeraj m danes, zanima pa nas, kako dalje. Na jutri smo v TOZD Inženiring začeli razmišljati v začetku 80-ih let. Prvi in verjetno najpomembnejši korak je bil okrepitev ponudbenega oddelka. S prihodom novih sodelavcev iz TOZD PB v letih 1981 —82 je že omenjena »skupinica«, ki je začela sredi 70-ih let, številčno ojačala in predstavlja danes ponudbeno investicijski sektor z 38 delavci, ki ga bomo skladno z letošnjim planom povečali na 47 delavcev. Ponudbeno investicijski sektor je v tem trenutku bistvenega pomena in tudi najbolj na »udaru«, zato se omejimo samo nanj. V.letih 1983 in 1984 bistveno poveča obseg danih ponudb za tujino in sicer je bilo v letu 1983 izdelano 83 ponudb v skupni vrednosti 587,492 mio US dolarjev za 18 različnih držav v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Izplen tega dela je bila vrednost sklenjenih pogodb 5,898 mio US dolarjev. V letu 1984 je bilo danih 117 ponudb v skupni vrednosti 617,634 mio US dolarjev, -1984 je IMP doživel pravi »boom« pri delih v tujini. V tem 2378 mio C1 dolarjev in 1 1,088 mio DM v 22 držav z izplenont pogodb v vredno- . 1 . JL!Y!________________U ;z, X ; A^ n 107 _IIC Ve., rnun Irala tStAR in Almira nrpflstav- 4.1. V domovini v mio din sklenjene pog. real. sk. prih. delež TOZD v sk. sprih. (vir: TRS DO IZIP, ponudbeno investicijski sektor TOZD). Pomembnejši objekti, na katerih je v navedenih letih sodeloval TOZD Inženiring — dela so bila v tem času pridobljena, oz. zaključena: PPC Slovenijales—Ljubljana (Črnuče, Iskra avtomatika, Krka Novo mesto, Bolnišnica Izola, Medicinska fakulteta Ljubljana. RTP Nove Preloge, Gami hotel Titograd, Melamin Kočevje KDIC Ljubljana, Pliva Zagreb, Bolnišnica Celje, TOL. II Ljubljana, JULON Ljubljana, Slovin Ljubljana, Mlekarna Celje, FUŽINE Ljubljana (stanovanja — etapno), Bavarski dvor Ljubljana (stolpnica), ČGP Delo Ljubljana, Institut dr. S. Miloševič — II. faza Igalo, Riviera Kotor, Bolnišnica Izola, Iskra Elektrooptika, Protokolarni objekt Ljubljana, Iskra IEZE — Feriti, Trenutno tečejo dela na naslednjih objektih: Fužine Ljubljana, SMELT Ljubljana (poslovna stavba), Viator — Ljubljana — servisna delavnica, HE Mavčiče, Železarna Jesenice — Jeklarna 2, Bolnišnica Celje, Institut Dr. S. Miloševič — II. faza Igalo, Riviera Kotor. Navedeni so najpomembnejši objekti po vrednosti in po zahtevnosti del. Na domačem trgu TOZD Inženiring: — izdela ali koordinira izdelavo ponudbene dokumentacije — do pridobitve posla — koordinira izdelavo projektne dokumentačije — koordinira izvedbo del s tehničnim prevzemom in obračunom del z investitorjem. Na navedenem delu je bilo v obdobju 1980—84 angažirano direktno v povprečju 10—12 delavcev TOZD, občasno pa tudi spremljajoče službe (uvozna služba, finančna služba, IB, FRS DO IZIP...) 4.2. V tujini V letih 1980 vUsu so se »raze w uu„ia.„ . — — ,------, — — na kotlarni Kulkwitz v DDR, ter na Tovarnah čevljev Freuda in El Bayadh v Alžiru. Irak a.) Začetki del v Iraku segajo v leta 1974, 1975—76, ko TOZD Inežmnngše ni obstajal in ko je na teh poslih začela delati peščica 5—6 ljudi. Prvi uspeh je KOL-6 iz let 1977—79. Sledilo je kratko zatišje, potem pa so sledili objekti 77, 201, 500... do 202 D in KOL-7 v letu 1981, ko se obdobje »velikih« pogodb nekako konča. Izvedba vseh teh del se zaključuje v 1984—85. Kakor je morda " " " ‘ ' " ‘ " ' ' " maksimalno V letih 1980—1984 je IMP doživel pravi »boom« prt delih v tujim. V tem 2378 mio C1 dolaijev m 1 1,088 mio DM v 22 držav z izplenom pogodD v vreuno- času so se »razcvetela« gradbišča v Iraku, za povrh pa je bilo pridobljeno delo sti 9,383 mio US dolarjev. Vse države razen Iraka, DDR in Alžira predstav- na Votla ml Kulkvvitz v DDR ter na Tovarnah čevljev Frenda in El Bavadh v ljajo za nas nova tržišča, ki jih je šele treba osvojiti, zato nas ta rezultat ne, sme razočarati, pridobivanje investicijskih del zahteva čas in vlaganje. Dodatne težave, s katerimi se srečujemo, so zastoj investiranja v Iraku, poceni delavna sila z Vzhoda, ki je preplavila svet in naša majhna kreditna sposobnost, poleg tega __x ___., m n., 11 n m ,'ontn Vi c t t*i V z i n V ii n ('n u invpktin isk’ih fr- i račun združenih TOZD, oz. v imenu , r— r___r------r-2ga prihodka, torej ne za provizijo in z |0 b-jcrrC 1,11 Ponudniki, temveč s TOZD v okviru sistema IMP. i, :i?urnrna *ahko posluje za svoj račun po pogojih, ki jih določa Samoupravni i) .Snova s 0 medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Planiranje: i( /°sti m'! pernice plana SOZD IMP, sledi usklajevanje medsebojnih obvez-: ' 0$ -tv.lPŽD Inženiring in ostalimi TOZD, ter sprejem usklajenega plana i 3 Inženiring, jj kiidro, , / 3 |'^k5) Ska seslaxa TOZD Inženiring danes (Vir: SKS DO IZIP — 1. k\ ' V' |Vš h kV Kk 3'2. YU tujina 42 15 12 7 35 21 7 — 2 — 6 13 1 1 mislek. Breme vse te organizacije je nosil TOZD Inženiring oz. DE Irak, pa ŠKS in FRS DO IZIP in IB — same »skupne službe.« b.) Danes je še preuranjeno govoriti o končnem rezultatu izvedenih del v Iraku, ne glede na reference, ki smo si jih tam pridobili in ki vplivajo tudi na naš položaj na domačem trgu, vendar je iz periodičnih poročil in analiz, ki jih pripravlja TOZD Inženiring za poslovni odbor moč izbrati nekatere podatke, ki ilustrirajo obseg dejavnosti in njene učinke: 326,698 mio US $ 334,548 mio US$ 105 Kadr •>rji: ’■ ?ap.: sek. op. pr. 43 pon. im. sek. 38 0\ 2aradj sestaxa se bo'spremenila: zaradj !Initxe nekaterih delavcev v domovino mternih razporeditev v korist pon. inv. izv. i. sek. 6 - vrednost sklenjenih pogodb: Prihodki skupaj: Prihodki od dir. real. Na objektih: Vgrajen mat. in oprema: od tega izvoz YU: od tega izvoz IMP: obračunani fiksni stroški: Najpomembnejši izvozniki: rezultati !1" SO/D korist pon. inv. sektorja po pianu 85 • c račun TOZD v imenu za račun TOZD; 293,538 mio US$ 114,042 mio US $ 74,931 mio US$- (per febr. 85) 54,101 mio US $ (per febr. 85) 9,033 mio US S (per 30. 9. 84) OV 5,081 mio USS (per febr. 85) KM 8,310 mio USS (per febr. 85) MM 7.234 mio USS (per febr. 85) MK 2,441 mio USS (per febr. 85) EM 9,314 mio USS (per febr. 85) DVG 1,227 mio USS (per febr. 85) TEN/E 3,599 mio USS (per febr. 85) TlO 2.166 mio USS (per febr. 85) ISO 2,389 mio US $ (per febr. 85) KLl.3i.AT 2,739 mio US S (ner febr. 851 v na avti ni iiaaa iiiujiuiu riiuuhu jjivjv/uuvjv, ^ paše nezaposlenost v razvitem svetu, ki ostri konkurenco na investicijskih tržiščih. Iraškem tržišču je po naši oceni še vedno potrebno posvečati posebno pozornost zaradi referenc, ki jih tam imamo, zaradi poslov, ki so v jugoslovanskem interesu in zato, ker smo tam precej sredstev vložili v tehnično bazo — to pa bi bilo treba izkoriščati. V letu 1985 je dano za tujino ponudb v vrednosti 180 mio US dolarjev, 149 mio DM in 26 mio C1 dolarjev, pri čemer je na prvem mestu Libija, nato SZ, DDR, Irak in Alžir. Ne glede na vse naše težave v prodaji na domačem trgu, prikazani podatki le kažejo vzpon aktivnosti, čeprav pa je treba priznati, da smo v TOZD Inženiring domačemu trgu, ki ni zanemerljiv posvetili premalo pozornosti. Z letošnjim planom smo uvedli status naše domače »komertiale« kot posebnega področja dela v okviru ponudbeno investicijskega sektorja in predvideli tudi ustrezne kadrovske okrepitve. Vendar pa uspešnost na domačem trgu ni samo stvar TOZD Inženiring temveč menimo, da je v okviru SOZD IMP potrebno najmanj: — dosledno uresničiti princip skupnega prihodka, kot osriovni ekonomski princip skupnega nastopa — poenotiti in uskladiti nastop na trgu — poenotiti metodologijo in elemente kalkulacije pri ponudbah — ustaviti rast režijskih (indirektnih stroškov), ki bistveno vplivajo na ceno montažne ure in močno zmanjšujejo naše možnosti za uspešnost ponudb. Poleg navedenega vidimo kot pogoj za uspešen nastop na domačem trgu: 1. tesno sodelovanje s TOZD Projektivni biro v fazi akvizicije in priprave ponudbe ter 2. ustrezno finančno podporo ponudbenim aktivnostim (združevanje sredstev za pridobivanje posla in organiziranje event. zunanjih virov. 6. Zaključek V to poročilo bi lahko vključili »vroče« teme iz poglavja o nastopu IMI na domačem trgu, kjer je naša medsebojna konkurenca vsakdanji pojav, kar tudi investitorji spretno izkoriščajo, vendar menimo, da to ni bil namen. Poskušali smo prikazati rezultate in pogoje ter tudi zakonitosti našega dela. ki jih je treba upoštevati, če nočemo blu enostranski in nagnjeni k pavšalnim kritikam. Poleg tega pa želimo vzpodbujati razmišl janje o smeri —-ali smo kot IMP. z dvojno komercialno službo ter s / komercialami na področju montažne dejavnosti/ od katerih se vsaka bolj ali manj s kratkoročnimi sredstvi skuša preživeti, sposobni odgovoriti na,izziv, ki sa prinaša-jutri? . IMP TOZD Inženiring Direktor TOZD Rudolf CERŠAK, dipl. j" HI ----- Ki Poročilo Usmerjevalnega razvoja h* k 1. Uvod Delo usmerjevalnega razvoja se odvija v okviru sedanje kadrovske zasedbe ter na podlagi plana delovne skupnosti SOZD IMP za leto 1984 (stran 27 in 28) kakor tudi na podlagi plana SOZD IMP za leto 1984 posebno z ozirom na plan števila zaposlenih (stran 27 do 30 in str. 33). Naloge, ki so se odvijale v okviru službe usmerjevalnega razv oja v letu 1984, je potrebno opredeliti na vodstveno organizacijske naloge v okviru 1PO, na čisto programske naloge posebno s področja elektroenergetike in klimatizacije,ter montažne dejavnosti (SaS o združitvi v SOZD IMP, točka 22) seveda samo kot koordinacijsko svetovalne funkcije (sklep kolegija z dne 27. jan. 1983) ter naloge v okviru zastopanja podjetja navzven. Seveda so se opravljale v ;okviru usmerjevalnega razvoja vse naloge, ki so se opravljale pred organizacijo službe usmerjevalnega razvoja v okviru IPO s področja tehniško-svetovalne funkcije. Vsekakor je potrebno ponovno poudariti, da bi bilo možno šele v daljšem perspektivnem obdobju organizirati — tako kadrov sko kot prostorsko — službo usmerjev alnega razvoja za tak obseg dela, kot to predvideva Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD IMP pod točko 22: »Dela usmerjevalnega razvoja«. Potrebno pa je v tej zvezi pripomniti, da bi bil tak obseg dela umesten šele takrat, ko bhbil IMP organiziran v smislu združevanja sredstev za prioritetne razvojne projekte slično kot »Iskra« 'ali »Lek«. Sicer je delo jalovo in povzroča samo neumestne stroške. - _ 2. Kadrovska problematika Od planiranih delovnih mest za leto 1984 (plan SOZD za leto 1984. stran 33),ki znaša 6 sodelav cev (brez IPO), je zasedeno že 5 delovnih . mest. Iskali smo strokovnega sodelavca za kmetijsko smer, za kar je bilo več razpisov, vendar se komisija za kadrov anje ni strinjala s kandidatom, ki je imel samo višjo izobrazbo kljub zadostni operativno-program-ski praksi v smeri kmetijsko-farmske opreme. Še naprej ostaja pereče vprašanje zasedbe delovnega mesta strokovnega sodelavca za kmetijsko farmsko1 opremo. Delovno mesto tehniškega svetovalca iz'elektroenergetske smeri je bilo zasedeno v marcu 1984, zato se je širše programsko delo s tega področja pričelo v drugem trimesečju 1984. Tragično smo izgubili sodelavca dipl. inž. Vojana Mala (svetnik za elektro dejavnost) in je zaenkrat to mesto nezasedeno. bilo dokončano v mesecu maju 1984 ter predano programsko organizacijski službi in gen. direktorju. Potrebno se je dogovoriti o nadaljnji usodi tega obsežnega materiala, ki bi lahko predstavljal osnovo programsko investicijske politike v SOZD IMP kakor tudi podlago za izdelavo vsebinskega dela srednjeročnih pla- 3. Naloge in obseg poslovanja Po zadolžitvi DS SOZD je bila v letu 1984 večja naloga izdelava dolgoročne programske usmerjenosti SOZD IMP po posameznih vejah proizvodnje, za kar so bile imenovane strokovne komisije. Delo je S področja proizvodno programske problematike elektroenergetike, klimatizacije, sekundarnih virov energije ter strojne in elektromon-tažne dejavnosti so se v letu 1984 od-vijale sledeče naloge in opravila: • — organizacija službe usmerje- valnega razvoja v okviru IPO, — sodelovanje na kolegijih SOZD, — zbiranje literature in podatkov za programe, — organizacija CGP v okviru komisije CGP, — sodelovanje z GZ v okviru združenj, — sodelovanje v sanacijski komisiji za Blisk, — Sodelovanje, organiziranje in izdelava dolgoročne programske usmerjenosti IMP, — izvozna problematika BSH, Nickel, — sodelovanje pri programih IMP Metali, — sodelovanje v STK in SE, — pomoč sanacijski komisiji TIO, — sodelovanje s PM1 glede programa EKO, — sodelovanje s PMI glede programa EKO, — administrativno pisarniško delo tajništva, — delo na delni 1NDOK dokumentaciji, — splošna tajniška opravila; — sodelovanje pri sestavi razvojnih programov, — sodelovanje pri izdelavi novih prototipov in pri izboljšavi že vpeljanih: — poliesterske dušiikezazunanjo montažo (Železarna Štore), — zagonske dušilke za motor 1000kV (Litostroj), — dušilke z železnim jedrom in zračno rego, — razvoj elementov za kompenzacijo jalove energije za električno vleko (Hrvaške Železnice — sode-lava z Rade Končar), — razvoj predvklopnih naprav za nove polietilenske 0,4 kV kondenzatorje »Iskra« v skupnem programu IMP-1SKRA, — svetovanje pri reševanju koncepta kompleksnih elektroenergetskih naprav za industrijo in distribucijo: — vključevanje programa IMP v tendez nove nuklearne elektrarne Prev laka, — male elektrarne, kompleksne rešitve 'pogonskega in električnega dela: Rudnik kaolina Črna, Smod- nišnica Kamnik, Soške elektrarne, — konceptne in konstrukcijske rešitve za ponudbo za izvoz v Egipt: Povver faetor controller Delta Zone, Kairo Zone, — napajanje obločne peči 151 Litostroj, reševanje flikerjev v mreži, — motnje MTK na napravah v Kulturnem centru »Ivan Cankar«, — kompenzacija 35 kV sistema nemirnega obrata Litostroj, peč 15 MW; problem zapiranja kondenzatorjev pred signali 1050 Hz v 35 kW mreži, — sodelovanje s komercialno službo v zvezi s pridobivanjem posla za zahtevne energetske objekte, za katere ne obstaja razčiščena projektna dokumentacija: — RTP Kolašin 110/2 0/10 k V, OKI Zagreb, OLT Osijek itd., — strokovna povezava z drugimi . firmami pri skupnem nastopu (Iskra, Smelt, ZPS in SL.), — kontaktiranje z elektrodistri-butivnimi podjetji, — izdelava novega koncepta RTP v montažni izvedbi s prefabriciranimi betonskimi sklopi za potrebe distribucije Velika Kladuša, — rekonstrukcije v Papirnici Vevče, — Jeklarna 2 v Železarni Jeseni- Opravljeno je bilo sledeče: ce, — reševanje raznih problemov pri realizaciji projektov: — konzultacije (Papirnica Rijeka), — meritve in vrednotenje istih, — spuščanje naprav v pogon in primopredaja (Tvornica Ferolegure Dugi Rat, Luka Rijeka, RTV Sarajevo), — zastopanje IMP v odborih in komisijah: — odbor za izobraževanje SZ ES, — komisija za energetiko, — povezav a z elektroenergetskim inšpektoratom in sl., — strokovna predavanja v ciklih, ki jih organizira republiška elektroenergetska inšpekcijska služba za energetike in projektante. Glede na gospodarske težave v TOZD TEN-Energetika se je glav no delo odvijalo na sanaciji programskih težav v tej TOZD. Seveda so predvidene rešitve za težave v TEN — Energetika dolgoročnejšega značaja, predpostavlja se pa, da bodo trenutne težave premeščene z internimi ukrepi znotraj DO EMOND. Že v L kv artalu je bila opravljena temeljita programska analiza za TOZD TEN-Energetika, na osnovi katere je bila opravljena srednjeročna programska usmeritev. Izdelana programska usmeritev bazira na sledečem: L modernizaciji obstoječega programa, 2. dopolnitvi oz. razširitvi obstoječega programa, 3. tehnično-komercialnem sodelovanju s sorodnimi podjetji. L srednja napetost: — Sedanje odbojno ločilno stikalo tip MOR bi nadomestili z modernejšo verzijo stikala BAL, katerega bi osvajali skupaj s TSN Maribor. — V srednjenapetostni program stikal bomo vključili močnostno va-kumsko stikalo tipa V A. Omenjeno stikalo bomo osvajali skupaj s TSN Maribor na podlagi »knovv-hovv« firme Sachsenvverk. Odgovarjajoča tripartitna pogodba o prenosu »knovv-hovv« je že podpisana. — V okviru srednjenapetostnih naprav bomo uvedli nove izvlačljive celice. Te celice bomo razv ili skupaj s TSN Maribor ter bodo prilagojene tako novim vakumskim stikalom kot že obstoječim malooljnim stikalom, ki jih že proizvaja TSN. 2. nizka napetost: — Program nizkonapetostnih stikal tipa NBS je že zastarel, zato je dogovorjeno^ da se v okviru TEN-TSN razvije nova družina tovrstnih stikal. Trenutno to področje še ni realizirano. — V okviru sodelovanja EMO Ohrid — TEN je v teku skupna akcija, katere cilj je skupni razvoj nizkonapetostnih odklopu:kov na osnovi »knovv-hovv«, ki naj bi bil Siemens ali Hundt-Weber. Trenutno čakamo odgovor omenjenih partnerjev. — zbiranje gradiva in predpisov za področje klimatizacije v nuklearnih elektrarnah in laboratorijih, — študija tuje literature in obiski strokovnih specializiranih sejmov, — priprava za udeležbo na Inter-klimi 85, — sodelovanje pri izdelavi investicijskega elaborata Klimat, — izdelava novega kataloga SE, — izdelava novega diagrama za IMP. strokovno svetovanje Prl S področja klimatizacije in sekundarnih virov energije so se odvijale sledeče naloge: — koordinacija skupnosti temeljnih organizacij klimatizacije (sodelovanje in vsklajevanje letnih razvojnih programov klimatizacije), — koordinacija proizvajalcev opreme za koriščenje sončne energije in svetovanje za udeležbo na kongresu »Solarna arhitektura 84«, — koordinacija in vodenje delovnih skupin za pripravo dolgoročnega razvojnega plana IMP, — zastopanje SOZD v poslovnem združenju Uniopreme v Zagrebu, — zastopanje SOZD v delovni podskupini za hladilno, klima in ventilacijsko tehniko v sklopu delovne skupine za težko strojegradnjo NDR/SFRJ, — zastopanje SOZD V »KGH« (priprava za 15. Kongres KGH), — zastopanje SOZD v PKJ. za področje Klima — in ventilacijske tehnike v sklopu Uniopreme, — sodelovanje s TOZD Marketing po uvozni in kooperacijski problematiki (Nickle, Ika, Punker itd.), — sodelovanje s TOZD Inženiring — oprema IMP za investicijska dela v tujini, — sodelovanje z drugimi OZD (Uniklima, 14. Decembar, Termo-mehanika, Termofriz, LTH in dr.) s področja klimatizacije, S področja zastopanja podjetja IMP in svetniške funkcije so se vršila sledeča opravila: — zastopanje podjetja v odboru ORGE pri Gospodarski zbornici Slovenije, — zastopanje podjetja v odboru za varstvo okolja pri GŽS, — zastopanje podjetja v odboru za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o racionalni rabi energije pri GZS, — zastopanje podjetja v odboru za razvoj in tehnični napredek pri Splošnem združenju gradbeništva Slovenije, — zastopanje podjetja v odboru za racionalno rabo energije v gradbeništvu pri Splošnem združenju gradbeništva Slovenije, — zastopanje podjetja v programskem svetu raziskovalne skupnosti Slovenije za gradbeništvo, — zastopanje podjetja 'v programskem svetu raziskovalne skupnosti Slovenije za energetiko, — zastopanje podjetja v projekt-1 nem svetu za vodenje in automatiza-cijo energetskih sistemov, — zastopanje podjetja v projektnem svetu tehničnih naprav v zgradbah, — zastopanje podjetja v zboru uporabnikov raziskovalne skupnosti Slovenije, — zastopanje podjetja v komisiji za tehnične predpise pri Zvezi inže-‘ nirjev in tehnikov Slovenije, — sodelovanje pri reševanju problemov z Republiškim inšpektoratom parnih kotlov Slovenije, — pregledi in poročila o raziskovalnih nalogah, programih in elaboratih, — pregledi in poročila o predlogih JUS standardov, — pregledi in strokov na poročila o osnutkih republiških zakonov in pravilnikov — pregledi in strokovna poročila o osnutkih dolgoročnega razvoja Slovenije; — sodelovapje pri pripravi dolgoročnih planov SOZD IMP, — sodelovanje v arbitražni komisiji SOZD IMP, — sodelovanje v disciplinski komisiji DS SOZD IMP, — Spremljanje dosežkov montažne dejavnosti doma in v svetu na osnov i podatkov v •periodični literaturi. tažnih problemih TOZD, „ — strokovno svetovanje P stavi večjih ponudb, .. strokovno svetovanje P (tiS] blemih komunalne oskrbe, fc sodelovanje pri inteffl1 braževalnih seminarjih, itij, sodelovanje pri kotnih Jti urbanizem občine Bežigrad, « reševanje problemov p11 A vanja pismenih izjav zavoda2 stvo pri delu, i/ pregledi zahtevnejših gr^ j. — strokovni pregled zahte' J projektov pred izdelavo potni" pred pričetkom izvajanja. iSh. 4. Investicije in oprema 1" V letu 1984 je bila nabavlj6^ | „ nujnejša pisarniška oprema i',, J! dotrajanost opreme ter izp°, opreme za pripadajočo površ"1 1 ^ štorov v Likozarjev! ulici 6. j^.; Predvidenih stroškov v tlJ službe usmerjevalnega raz™ leto 1984 je bilo 775.OOO-dinTT rano pa je bilo glede na plan 5,rf,, zajeto 1984 (135.000 dn",/ 24,0.000 din. za.ki»učf.... as6i?v . V sedanji kadrovski zas74ab) prostorski situaciji se je potre“jVt vedati, da je možna samo ko°. cijska funkcija službe usin6'' g1 nega razvoja pretežno v top" j0[ elektroenergetiki. ^ Akcija za organizacijo S*J ^ energetskih laboratorijev je P iay na nivoju DO Klimat in ostale DO (IKO, EMOND' k le7 organizaciji lastnih labor3*1 KLIMA) pa kažejo tem Poizkus organizacije laboraJ, j, preizkušanje komponent ojj energije (pobuda Klimata) j6 samo na ideji. Vsekakor bi bilo potrebno P p( deti v naslednjih Srednjeročni nih primarno združevanje - f tj, za osvajanje novih razvojnih P tov, kot soi: j Hj i h11 „ lit ,iii > uh A Livarstvo (nodularna I hidravlika) ^ ■— Črpalke (vgradni e le*1 it\\ torji) Avtomatika (sinhrons1 račni, brezkrtačni istosmerh1 % tromotorji, precizna mehanik’ tie tromehanika, predležja) /hi — Jakotočna stikala (niz* >) tostna, vakumska) bo — Radialni ventilatorji A — Menjalniki toplote (* n tiranje opreme) , A — Hidravlika (cilindri i” .Je tualno črpalke — kooperacija'jW — laboratorijsko račun”pi dejavnost v energetiki Orodjarska dejavnost /k STANE ZAVRŠNIK, dl* M IZVOZNI NAČRTI NAŠIH TOZDOV .v' Vs Montaža Maribor izvaža v SZ ■Hi1 s Strešni ventilatorji V Montaži Maribor so za 'letos načrtovali, da bo njihov blagovni izvoz izdelkov na konvertibilno področje znašal 10 milijonov dinarjev, zvjtJ v sodelovanju zBabcAI' na klirinško pa 20 milijonov dinarjev. ■ _„hna J Za montažni izvoz — ta je v tako, da so le-ti na zahc‘ Klima izvaža prezračevalno opremo na Kitajsko V Kiimini Industrijski proizvodnji so konec marca in v začetku aprila delali s polno paro ventilatorje in hladilne komore za izvoz na Kitajsko. Vrednost tega izvoza presega 50 milijonov dinarjev in tako. bo Klima že spomladi izvozila več kot lani vse leto. Ob tem pa je treba priznati, da jn prodajna služba je začela po- Klima lani ni uspešno izvozila. »Z lanskimi izvoznimi rezultati nismo bili zadovoljni, saj smo vrednost izvoza v primerjavi z letom 1983 le minimalno povečali, pa tudi njegov delež v celotnem prihodku je,.skromen,« je rekel direktor te delovne organizacije Lojze Zupanc. V delovni organizaciji so si začrtali plan, da zadeve spremenijo spešeno delati na iskanju izvoznih možnosti. Kitajski posel je, kot smo rekli, že skoraj končan, Klimovci pa si obetajo, da bodo sklenili tudi pogodbe o izvozu v Tunizijo in Sovjetsko zvezo. Tako pri izvozu na Kitajsko kot pri dogovorih s tunizijskimi in sovjetskimi kupci gre za prezračevalno opremo za kmetijstvo in živilsko predelovalno industri- jo. Pri kmetijstvu je to oprema za farme, v živilskem programu pa za dimnice in zorilne komore za meso in mesne izdelke. Pri tovrstnih napravah je pomembno, da Klima ne ponuja le izdelkov za gradnjo, pač pa kompletno tehnologijo za namen, ki ga zahteva investitor. Na obeh področjih ima Klima že dolgoletne izkušnje in je v Jugoslaviji izvedla že vrsto tovrstnih objektov. Računajo, da jim bodo novi referenčni objekti v tujini odprli tudi vrata za nadaljnji razvoj. L. J. glavnem odvisen od realizacije novih pogodb, ki jih pripravlja tozd Inženiring — pa račdnrSfjbV da jim bo izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje prinesel 60 milijonov dinarjev, na klirinško pa 15 milijonov dinarjev. Sedaj mariborska Montaža izvaža v Raskazov v Sovjetsko zvezo prezračevalne naprave za Tovarno usnja. Ta izvoz poteka prek Marketinga in znaša njegova vrednost 200 tisoč klirinških dolarjev. Sarajevskemu Unioninvestu pa tozd Montaža ponuja strešne ventilatorje za bazo 202 B v vrednosti 115 tisoč ameriških dolarjev. Iste ventilatorje je tozd v »okviru IMP-ja že dobival za • 202 D .v Iraku in Unioninvestu za bazo 202 C v Iraku. Prek Montaže Koper je lani mariborska Montaža izvozila si- steme toplozračnega ogrevanja za dve tovarni usnja v Alžiriji. ropskem nivoju, vendaf i V manjšem obsegu je izvažala opremo na Češko, v Demokratično republiko Nemčijo, Madžarsko itd. na radi dogovora z BahCL Montaža Maribor ne srne k jati na zahodno tržišče. ## Novih programov — A, nih samo za izvoz daj nima, pač pa 'zP0^|Ah Dokumentacija za izdelke, ki jih Montaža izvaža, je urejena po zahtevah zahodnega trga. To obliko so zahtevali tudi v Iraku. Na dokumentacijo doslej ni bilo pripomb. Ateste imajo izdelane za vse izvozne izdelke. dosedanje programe zahtevami tujih kupcev- j Pripravlja se na dog _ 4 prodaji ventilatorjev *n 'trifjj-čevalnih naprav prek a ..Jov trgovske mreže na avstr J P žišče. * /1 _______________________ ht Tehnomont izvaža škripce Tehnomont nadomešča uvoz nerjavečih armatur za 1, « i k !v { živ"> Imate ideje? Zakaj pa potem ne dopisujete v Glasnik? Telefon uredništva: (061)343-342. itur za tcri, drugo procesno industrijo, Ti izdelki iz rednega TehnoH^jiiL proizvodnega programa pa so zaradi visokih cendomačih zanimivi za tujega kupca in zaradi predragih surovin nbkotTjfliPr‘! na tujem trgu. Zato se je ta tozd odločil za dopolnilni proizv p0i} gram, ki ga je namenil predvsem izvozu. To so škripci za Rot stvo, gradbeništvo in kmetijstvo, ki jih tozd pr.ek IMP Meta" $f\ avstrijskemu kupcu. Tehnomontovci imajo glede trga namen ta program v prihodnje še razširiti. na P' otrebe n Škripci so ustrezno opremljeni z atesti, konstrukcijska rc je izvirna. Zato so zanimivi za tuje tržišče. Letos načrtuje)^ ;ii j; 600 škripcev in rezervne dele zanje. Vrednost tega izvoza 40.000 ameriških dolarjev. 1 izvoZ' I To je torej prvi Tehnomontov poizkus proizvodnje za L ^ bomo praznovali štiridesetletnico osvoboditve. Ob tem velikem praz-Jč?1® se v uredništvu Glasnika pogovarjali z nekaterimi IMP-jevimi delav-Lv0* od njih je danes že upokojena, ki so kot udeleženci NOB dali svoj pri-Vai! '•"j" za svobode. Marjan Luznar, eden naših sogovornikov, je lepo |tt“Posameznik ni bil takrat pomemben, moč osvobodilnega gibanja je ‘ Pa vendar, usode posameznikov kažejo žrtve, predanost in zmago nad premočnim sovražnikom. To so dogodki, ki K( Jožici«. Pa v I omogočila flnio pozabili. Žrtve so padle še na pragu svobode #Jian Luznar-Jelko je prišel v n'*1 jte« kot komisar na čelu 1. ba- ■ i Cankarjeve brigade. Ko-iiefron n)egovega bataljona, fegar, je bil nekaj dni prej jji>tesnjen v bojih za osvobodili C*vja- u $e Marjan Luznar spomni ti-irJ ta ^"čnega 9. maja, ko je Ljubki okupacije doča- ll“' ;tr!f?v bataljon je devetega maja | ) korakal v Ljubljano iz Polja. i./0 Po Zaloški cesti. Povsod so ij vstavljali navdušeni Ljubljan-a križišču z železnico v Mo-.|*e|j Je bilo toliko, da skoraj ne bi LL l'aPrej. To je bil nepopisen i,Č h^eliko navdušenja. Dva partiji iv|.i? |judje ob navdušenem poz-Jfetg nju kar potegnili s konjev. In '(i, ij j^nožica je šla z nami v mesto. i j(1 m,j|bgada se je v tej množici kar jin) i^0 so napredovali po Zaloški in ir $av'li proti železniški postaji, itjtu ,.Se nekako pri današnjem i)l iovtt ^ srečali s pripadniki her-'L uk, divizije, ki so vkorakali v if V te00 *z postonjske smeri, '‘itfj.^učne vesele spomine, pa se ji 8. ^ tješa tudi kaplja grenkobe. P jonJaja je namreč v njegovem ba-il0 na poti od Vevč proti Zalogu ij L0$em borcev. ’(TClže re,vJe Cankar]eva A tlim. sklopu 15. divizije skupaj z ' |W' enotami 7. korpusa vodila ■ |>0 ^be za osvoboditev Ljublja- . to< večji kza Kočevje, so bili nato Grosuplje, nato pa so ti, k, j11 cez Češnjice proti Vev-; klirtem ko je Gubčeva brigada iv,,dta vzhodno od njih na Lipo-"l'lja ■ Pa d° Save in potem proti Ja|e ni- Druge enote pa so priti-- J.^tMr^Vnžnika preko Orel. -nj SiiejjGorsupljem je bilo še vroče, s j Mn|r.*?a so imeli cankarjevci s so-1P I siCe' e še manjše spopade. Pot so .j *HŠL?r,»idžale velike umikajoče se ' * niso ln belogardistične enote, ki .(fto Jeu imele morale za pravo s hy»t- e^‘na padlih v L bataljonu .ti,har!,:Ve enote je Padl° Pod eks" s* F hj. granat in min, saj so nem- f A1 np^nLie na Gradu 8. maja ves k e ehno streljale, da bi poma-/#f*ifah°!an'’ ki so skušale zadržati uVtke čete pred Ljubljano. POč nt0 nam je bilo, da so tako 6rpragu Ljubljane padli stari * Na F'?V| Marjan Luznar. »Saj je fV^krF-jro tako reči, kajti vsako ”, k i^j Zlv|jenje je dragoceno, a še jr bilo, ker so bili med pad-s katerimi sem od Nia desetega leta prestal toliko jipl. ^tem pa jih je zadelo čisto A t'' s®: . Luznar lahko govori o :|' raJde bil v partizanih kar štiri-Jen. Prvič maja 1942 ob na- Marjan Luznar pred nekdanjim vajeniškim domom padu na Italijane v Medvedjaku, drugič med napadom na Šentrupert, tretjič v Draganjih selih in četrtič 2. januarja 1945 na Opčinah, ko je imela Cankarjeva brigada v boju z Nemci in domobranci veliko ranjenih in padlih. »Tega. kolikokrat sem bil opras-njen, niti štel nisem, lahko pa rečem, da sem imel trikrat prestreljeno kapo,« je še dodal in logično je bilo, da sem ga vprašal, česa se je v bojih najbolj bal. ali pa je morda strah popolnoma premagal. »Če vam bo kdo rekel, da se ni nikoli bal, se gotovo laže. Seveda nas je bilo mnogokrat strah v nevarnih akcijah. Toda jaz osebno, mislim pa. pa tudi večina drugih partizanov, sem se najbolj bal, da bi me sovražnik ujel in da se ne bi mogel sam ustreliti. Posebno še, ker sem imel komisarske oznake, sem vedel, da bi me gotovo rezali in mučili. Sam sem videl primer, ko so belogardisti ujetega partizana pribili na križ. Ravno zato smo v partizanih tako skrbeli za ranjence in smo redno tudi v najhujših situacijah naredili vse, da nismo pustili na bojišču nobenega ranjenega tovariša, ki si sam ni mogel pomagati.« Marjan Luznar je šel v partizane leta 1942, še ne star devetnajst let. Bil je vajenec, učil se je za vodoinšta-laterja in je bil v takratnem Dijaškem domu na Kersnikovi. Že leta 1942 se je vključil v OF, bil je tudi član Vosa, tako kot še nekaj fantov iz Dijaškega doma. Z očitnim ponosom govori Luznar, da je mnogo obrtnih vajencev iz Ljubljane našlo pot v Partizane in precej jih je opravljalo tudi odgovorne naloge. Vajeniški dom v Ljubljani je bil namreč cerkvena ustanova in v njem je bila seveda intenzivna propaganda za bele, ki je tudi premamila določeno število gojencev. Toda upravnik šole, pater Alojz ,ili& Ne pozabimo žrtev! Žabkar, je pomagal Osvobodilni fronti in njemu gre precej zasluge, da beli v Dijaškem domu niso dobili odločilne besede — poleg njega pa seveda tudi tistim tovarišem, ki so z mladimi politično delovali in jih usmerjali v narodnoosvobodilno borbo. Tako je Marjan Luznar postal Vo-sovec — bil je v grupi pri Figovcu in aprila 1942, ko je zanj postalo v Ljubljani že nevarno, je ta skupina dobila direktivo, naj se vključi v partizane. Tako so prišli v partizansko taborišče na Kremenku, kjer so jih razporedili v enote. Večinoma so bili to mladi fantje, saj Luznar pravi, da je bila povprečna starost partizanov v Drugi grupi odredov 20 let. Ali ni pravzaprav čudno, da so se ti fantje, od katerih mnogi tako kot Luznar še vojakov niso odslužili, lahko postavili po robu silni nemški armadi, ki je bila takrat nedvomno najbolje oborožena in izurjena vojska v Evropi? »Res je,« pravi Marjan Luznar, »večinoma smo bili brez potrebnih izkušenj. Saj v vojski urijo rekrute marsikaj, kar za borbo sploh ni potrebno, praksa pa seveda kaže, kako so izkušnje pomembne. Poglejmo bitko na Ilovi gori, kjer naš bataljon, pa tudi druge stare enote, skoraj niso imele izgub, nove enote, ki so jih formirali po italijanski kapitulaciji, pa so imele tako krvave žrtve! Moram .reči, da je komandant Stane komandirje postavljal zelo premišljeno. Vedno je izbral koga z izkušnjami. :)iLjNQi d$et v svobodi po štiriletni vojni 1941 —45 bo dalo mnogim to leto dV6®1 d $e Vrnej° v spominih nazaj v svoje borbeno delo proti okupatorju, 11t a*i sF F>0tp> obudili tudi spomine na svoje sotovariše, ki jim je vojna, bo-1 t v ?r°st ze vzela življenja: Tako so po delovnih kolektivih vedno bolj ,-ol e av.c' z vojnimi doživetji in doprinosi zmage ljudske revolucije. P1' Ni smo poznali Zdravka, pa Poldeta, ki sta v zadnjih letih odšla v LjN(mraj nezaznavno, tiho, brez lastne hvale. Čeprav imata za seboj težke piV Kj' Sv0* Stn° od njiju le z veliko radovednostjo kaj izvedeli iz partizanskih Ulil« pijrle. delo v tovarni sta do pred časom opravljala kot dolžnost, kar sta llijvbj ^ojeno ali dobljeno za današnji čas, često daleč pred mlajšimi, ki so JR ta ’56 lahko šolali in se lepo zaposlili tudi s pravico, da le niso vsi pri-' C* <°ie de*°> a*' ga celo podcenjujejo. Ta dva sta bila v svojem okolju VV ^lacpjTlanla za delo, čeprav kdaj tudi ni šlo gladko. 0 So SVet sl°n>’ radi pravimo. To drži, vendar ne smemo pozabiti na Pfl‘,ys'radi®a Popeljali do te stopnje razvoja, da se delo lahko nadaljuje. Toda d11' Ij Aan^iPpzabij0 na preteklo trpljenje staršev in drugih in pred oči mi je pri-jsKt1toriL^bij- ■’k' bo delal le še nekaj let, pa bo odšel iz kolektiva med zadnji-!)> ** »š* udeleženci v NOB. Ker ga dobro poznam, sem od njega dobil več !»l IjPišetJ2 P°mWe tovariši«. Šle so v eter, veter, pravimo, pa je prav, da še 1 n . O nip.m in r97lana Vi hrt crvtHni tu rti ca n tovariša, ki je odslužil vojsko ali je bil morda celo že v starojugoslovanski vojski oficir in seveda obenem zanesljiv. Od teh smo se potem učili mi mlajši.« In partizansko ime Jelko? Ah, za to ime ni kakšnega posebnega razloga. Marjan Luznar se niti ne spomni, ali mu je ime določil komandant Franc Rozman-S*ane ali komisar Dušan Kveder-Tor laž. Določili so mu ga pač na K emenku. takoj ko je prišel v tabori če, ko so mu tudi namesto Vosov1 te pištole dali mauzerico in petnaj; nabojev. Seveda je jeklen, da j- prestal vse napore, pa pomanjkanj , pa rane, pa ozeble prste na nogah Toda sam o tem niti ne govori, ko da bi hotel s tem povedati: Vsi so bi i jekleni, ki so izvojevali to veliko zrr igo našega naroda. V tem pogovoru se je Marjan Luznar še posebej hotel dotakniti tudi svojega dela v IMP-ju, kjer je delal enajst let kot monter vodovodnih instalacij pri Toplovodu in IMP-ju. »Čeprav prej višji oficir Ljudske armade sem potem delal na gradbiščih skupaj s sodelavci za uspeh firme, ki je bila v tistem času pod vodstvom Stanka Krumpaka in njegovih sodelavcev zares ena najboljših montažnih firm v Jugoslaviji. Iz tega časa imam lepe spomine na ljudi v vsem podjetju, kjer je vladalo tovarištvo, vzajemnost in skupna odgovornost v dobro vseh zaposlenih in celotne družbe.« Boj za novo Jugoslavijo ni bil končan 9. maja */jNa igjj*.0 njem in razlaoa, ki bo spodaj zapisan. ^ i je svojemu gospodarju pomagal spravljati mnogo partizan- ke* ndfugega materiala, kar je vozil iz Ljubljane, in so potem odnašali ^Hu^Pnieo v dolenjske gozdove. Kmet, pri katerem je bil pastir mu 61,,%!;^ ,Za<^etku ni zaupal, kasneje sta bila enakopravna pri takem delu, do ijjj. ko so gB odpeljali v internacijo. Fantič od 15«leta naprej se je l rti d " mesecev po svoje, dokler ga niso pozimi 1945.1eta dobili lv Prhutal Vn*čevalni akciji njihovega imetja. Pred zaporom ga je oberlajt-Iv -J kQn ln sreča, pravi, je bila, da ni šel pod »šus«. Takrat, nekaj mese-. fl$| °jni j„C.e,|ri vojne, so se zavedali svojega obnašanja in niso bili tako kruti, I5 rija rt sPrvo generacijo vojakov v elitni rod JLA. Po skoraj 40 mese-Itč ,i|(0 v *h!ad- 8 *c d°bil več vrst služb, a pot ga je zanesla za skupno osem me-delovne brigade. Dosti je bilo funkcij in žuljev na pretek. ^ a sklicu a *cta ob raznih delih— dokler se ni za tri desetletja ustavil ob dl P^'kN°dne’ °0 katerega je prišel s tečaji, prakso, predvsem pa z delom, ki Vr>o normo. Pravi, da v dvajsetih letih dela ima le tri dni bolniške, Lv-1' Ir,.^št n° Pa v prejšnjih letih. Dela pa takorekoč ves čas v normi in pravi, °Pravit'V*ra^0’nared'celovež od mlajših. Sicer pa, kaj bi se meril, delo kolere spreminjajo prihaja nekako tudi do pojavov, ki niso ravno neka »fovšarija«, da starejšim članom kolektiva kje v eluše d°hodke, to pa grozi neki uravnilovki. Vsi vemo, da nagrajeva-{6ie de|Q n,nia svoje prave veljave, vendar kdor danes kljub letom oprav-• ' ka zaS| aak° kot kdo drugi, se mu ne spodobi omejevati nekega priznala Gn pravi, da se mu ne plačuje preteklost, zdaj pa lahko ima ko delo, da tako tudi zasluži v primerjavi z drugim. ,/. FRAN VODNIK Lojze Trtnik je eden tistih partizan nov, ki pravi, da se zanj narodnoosvobodilna vojna ni končala z dnevom zmage. Od konca leta 1944 je bil v enotah Vojske državne varnosti in kot član zaščitnih enot njenega poveljstva je aprila 1945 šel s kolono iz Bele krajine v Gorski kolar, od tam v osvobojeno Postojno in nato v Ljubljano. Njegova enota je bila v zaledju in je nekako spremljala zključne boje na tem območju. Vedeli so, da gre za pomembne stvari, niso pa vedeli, kaj se natančno dogaja. Bili so na varnem, a to ni bil prijeten občutek, pravi Trtnik. »V spominu mi je ostalo, kako smo iz Gorskega kolarja poslušali grmenje topov v borbi za osvoboditev Reke,« pravi. »Vsi smo bili vznemirjeni, neučakani. Večina borcev bi najraje šla v akcijo. Nihče ni niti pomislil, da lahko tudi pade na samem pragu zmage. Kje pa, v nas je bilo le to, da je zdaj končno pred nami cilj in vsak je želel biti v borbi, da porazimo sovražnika. Toda mi smo imeli svoje naloge v zaščiti in nismo smeli nikamor.« Reka je bila osvobojena in boji so tekli naprej. »Vedeli smo, da 4. armada napreduje ob obali, toda o vo-jaških načrtih nismo vedeli takorekoč ničesar. Pravzaprav nismo vedeli niti tega, zakaj smo se premaknili iz Bele krajine v Gorski kotar. Ravno tako nismo imeli obvestil, kaj točno se dogaja v borbah za osvoboditev Trsta, niti ne o uničenjtTnem-škega 97. motoriziranega korpusa pri Ilirski Bistrici.« Velik dogodek je bil nato, ko je njegova enota prišla v osvobojeno Postojno. »Dan po osvoboditvi mesta je bilo to,« se spominja. »V mestu in okolici smo ta dan še ujeli nekaj posameznih nemških vojakov. Nekaj so jih naši našli v jami, enega so celo privlekli iz kupa gnoja, kamor se je bil zakopal.« Vzdušje? »Mi smo bili takrat prvič v osvobojenem kraju na Slovenskem. Čeprav je bilo to že naslednji dan po osvoboditvi, je bila še vsa Postojna na nogah. Ljudje so bili navdušeni, presrečni.« Iz Postojne je šla Trtnikova enota • proti Ljubljani, kamor so prišli 9. maja zjutraj — toda za Hercegovsko divizijo, ko je bila pot očiščena. Sam Lojze Trtnik pij je imel druge zadolžitve. Moral je za nekaj dni v Trst, se spet vrnil v Postojno in šele junija je prvikrat stopil v osvobojeno Ljubljano. Zdaj pa že vidimo, zakaj .pravimo, da se za Trtnika vojna ni končala z osvoboditvijo. Vojska državne varnosti je pač imela takšne zadolžitve, ki se s kapitulacijo organiziranih sovražnikovih čet še zdaleč niso nehale. Tako se Trtnik zelo megleno spominja ljudskega navdušenja ob zmagi. Pa je bil v Trstu v tistem vrvežu, ko so bile tam pomešane enote angleške, ameriške in jugoslovanske vojske. A spomni se le, da je dobil od Američanov cigarete in da so mu dali bencin za avto, sicer pa sploh ni imel ne časa ne sposobnosti, da bi se sprostil, pozabil na svoje zadolžitve in se razgledal, kaj "se pravzaprav dogaja. Takšni časi so bili takrat. Tako pravi: »Zame se je vojna končala šele leta 1953. Od takrat namreč nisem šel več v nobeno akcijo.« ln če je v osvobojene kraje prišel s kolono varno skozi zaledje, po osvoboditvi nevarnosti ni manjkalo^Bil je na italijanski meji in v času, ko so nastale napetosti z Angleži in Američani doživel trenutek, ko so si čete v popolni bojni pripravljenosti gledale v oči in je manjkalo čisto malo, pa bi se začela nova morija. Potem je bil v enotah VDV, ki so čistile Gorenjsko in Štajersko band, ki so jih organizirali sovražniki nove države. Leta 1948 je bil premeščen v času Inform-biroja —v Makedonijo in nazadnje v BiH. 9. maj je torej pomenil zmago nad okupatorjem, toda boj za novo državo se je še precej časa nadaljeval in tudi z orožjem jo je bilo treba braniti pred tistimi, ki so mislili, da še lahko zasučejo kolo zgodovine nazaj. Lojze Trtnik je vse to izkusil na lastni koži. O Lojzetu Trtniku, ki ga večina Impejevcev dobro pozna kot upravnika počitniškega doma na Lošinju, je treba še povedati, da izhaja iz revolucionarne družine. Je nosilec Partizanske spomenice, tako kot njegov oče in štirje od petih bratov. Eden od bratov je med NOB padel, dva sta ostala invalida. Doma iz Zadvora se je že kot mlad fant vključil v delavsko gibanje ki je bilo na tistem koncu Ljubljane pred vojno močno. Moste, Zalog, Vevče, Zadvor, to so bili proletarski kraji. Tam so stanovali delavci, ki so delali v papirnici, Saturnusu, kemični industriji in drugih obratih, pa železničarji. »Še ne devetnajst let star sem pri privatniku Jagru, kjer sem takrat delal, organiziral štrajk.« pravi Lojze Trtnik. Začetek vojne je dočakal kot delavec vevške papirnice. »Živo se spomnim orožnih vaj in mobilizacije ob napadu na Jugoslavijo. Takrat sem že bil skojevec. Komunisti so že prej opozarjali, da je Jugoslavija ogrožena in da bo vojna. V papirnici je počilo. Partija je pozivala, daje treba braniti domovino in se vključiti v prostovoljne enote. Tudi v bivši občini Polje se je zbrala skupina pro-stovljcev, ki so se hoteli boriti in so prišli le do Zagreba. Za drugo skupino sem se prijavil tudi sam, vendar je starojugoslovanska vojska že prej razpadla.« Potem -so organizirali zbiranje orožja in vojaškega materiala. »Skojevci v Zadvoru smo zbrali veliko orožja, iz Ljubljanice pa smo potegnili precej streliva, ki ga je odvrgla starojugoslovanska vojska. Najprej smo ta mateial skrili po gospodarskih poslopjih in zakopali na vrtovih, potem je prišla direktiva, naj ga skrijemo na takšnih krajih, da bo dosto-pem ob vsakem času. Zato smo ga zakopali v gozdovih.« Tako je Partija že ob razpadu stare Jugoslavije začela pripravljati vstajo. Manj znano pa je naslednje, kar se spominja Trtnik: »Do ustanovitve OF je bila prava tekma, kdo bo zbral več materiala. Skojevci zase, krščanski socialisti zase, pa tudi kler, vsak je zbiral orožje in municijo zase.« A konec aprila in v začetku maja so v Zadvoru že ustanovili odbore OF in povezali vse protifašistične sile. Lojze Trtnik se seveda dobro spomni tudi nastanka prvih partizanskih enot na tem območju. »V noči z 12. na 13. julij so bile v Zadvoru velike racije. Takrat so Italijani zaprli precej ljudi, drugi pa so se umaknili in 13. julija zjutraj v zadvorških gozdovih ustanovili Molniško četo. Mi, skojevci smo seveda hoteli ostati s komunisti v partizanih. A so nas zavrnili in nam naročili, naj ostanemo na terenu, dokler še lahko. Naša naloga je bila politično delovanje na terenu in vzdrževanje zveze z enotami.« Tako je Trtnik delal po direktivi na terenu, za kar so kmalu zvedeli tudi Italijani. Vendar je bil pravočasno opozorjen in sicer preko nekega italijanskega financerja. »Bilo je nekaj Italijanov, ki so bili do nas prijazno razpoloženi« pojasnjuje. »Skupina Italijanov je celo prišla na razgovor s poveljnikom Molniške čete, rekoč da se hočejo pridružiti partizanom, vendar tega nismo uresničili.« Vsekakor pa je Lojze Trtnik dobil namig, da mu v Zadvoru gori pod petami in tako se je avgusta 1941 vključil v Molniško četo, katere komandant je bil Feliks Vidergar, komisar pa France Kocjančič starejši. V Mol-niški četi v okviru 2. štajerskega bataljona je doživel borbo na Tisju 24. decembra, ko je bataljon po izdaji doživel ognjeni krst, ki mu je prepre- čil prehod na Štajersko. Dva dni kasneje so imeli še borbo na Primsko-vem. Trtnik je zbolel in zadolžili so ga, naj odpelje ranjence v začasno partizansko bolnico v Razore pri Podlipoglavu. Za to bolnišnico pa je okupator zvedel in so jo ukinili, tako da so ranjenci, pa tudi bolni Trtnik ostali pri zanesljivih družinah na okrevanju. Kasneje so Lojzeta Trtnika poslali v Ljubljano, kjer pa je bil tzdan in 3. marca 1942 so ga Italijani v raciji aretirali. Obsodili so ga na dosmrtno ječo in odpeljali v italijanske zapore. V naslednjih dveh letih je spoznal vrsto zaporov po Italiji od Castel-franca, Piše, Allesandrie, Civita Vechie do Padove. Leta 1944, ko se je zavezniška fronta približevala severni Italiji, so Italijani začeli pošiljati zaprte Slovence v Slovenijo, Hrvate pa na Hrvaško. A Trtnik je vedel, da kot politični jetnik ne sme v Ljubljano, pa je kot mnogi drugi v Trstu pobegnil s transporta. Nekaj časa je bil v zbirnem taborišču Sv. Agata, dokler ni našel somišljenikov in zvez, da so šli v Brkine, kjer so se pridružili partizanom. Razporejen je bil v Vojsko državne varnosti in konec junija so ga poslali v Belo krajino. Njegovo pot iz Bele krajine v osvobojeno Postojno pa smo opisali že na začetku. Sovražnik je moril še na begu Dolgoletni generalni direktor Toplovoda in IMP-ja Stanko Krumpak je 9. maj doživel na Koroškem v enotah Vojske državne varnosti. Toda dan zmage za Koroško, kot vemo, še ni pomenil konca vojske, saj so tam še do 15. maja potekale zaključne operacije z nemškimi in kolaboracionističnimi enotami. Stanko Krumpak ni bil v Vojski državne varnosti čisto do konca, ker so ga poslali v Slovenj gradeč, kjer je bil postavljen za načelnika narodne zaščite dravograjskega območja. Seveda pa so tudi terenci sodelovali v zaključnih operacijah in sicer je bila njihova naloga zapirati poti in preprečevati beg pripadnikov'razbitih sovražnih enot. Vzdušje 9. maja na Koroškem ni bilo praznično, se spominja Stanko Krumpak. Sovražnikove enote — zlasti ustaši, četniki in vlasovci — so na svojem begu v onemoglem besu še storili mnoga grozodejstva. Od Celja naprej so znani primeri, ko so požigali in morili ljudi, ki niso storili nič drugega, kot da so v veselju ob koncu vojne razobesili zastave, s katerimi so hoteli pozdraviti osvoboditelje. Zato so se ljudje ob glavnih cestah poskrili v strahu, da se ne bi poraženci znesli nad njimi. Medtem ko so prebivalci odločnejših vasi že praznovali svobodo, so ljudje v krajih, kjer je bežal sovražnik, še trepetali za svoja življenja in ni bilo malo nedolžnih žrtev. Praznik svobode je Koroška doživela šele po 15. maju. Stanko Krumpak je tudi priča razvoja narodnoosvobodilnega gibanja na Štajerskem, ki je zraslo v težkih pogojih. Vemo, da so Nemci Štajersko in Gorenjsko vključili v Tretji raj h in postavili izredno oster režim z dobro organizirano žandarmerijo in gestapom. Upoštevati je tudi treba, da je takrat v vseh mestih živelo mnogo Nemcev — zlasti na Ptuju, pa v Celju, Mariboru, Radljah, skratka v vseh večjih krajih. Nemci so že pred vojno organizirali najrazličnejše organizacije — od športnih do kulturnih, ki pa so vse imele izrazito nacionalistično osnovo in so delale propagando za Hitlerjev raj h. Ta društva so izdatno podpirali nemški industrialci, ki so imeli svoje tovarne in obrate v teh krajih. Ta propaganda je imela določen odmev. Precej starejših ljudi je bilo tako ob okupaciji prepričanih, da jih je Hitler osvobodil izpod srbskega jarma. Zato so organizatorji vstaje •delali v težavnih razmerah in je bilo tudi mnogo izdaj. Največ okupatorju naklonjenih posameznikov je bilo med viničarji, ki so delali v vinogradih, katerih lastniki so bili Avstrijci. A tudi tem ljudem so se začele odpirati oči, ko je Hitler pokazal svojo pravo barvo in začel izseljevati Slovence s Štajerskega — najprej učitelje in drugo inteligenco. Stanko Krumpak je začel sodelovati z OF leta 1942 v Mariboru. Držal je zvezo med Mariborom in Mislinjo. Tudi sam je želel v partizane, a so mu rekli, da ga potrebujejo na terenu in nato je 7. januarja 1944 izgubil roko. To se je zgodilo, ko so zavezniki bombandirali letalsko tovarno (Flugzengwerke — današnji TAM v kateri je bil med delavci, ki so jih mobilizirali Nemci, tudi on. Maja 1944 pa je dobil obvestilo, da mora takoj oditi iz Maribora. Še danes se spomni, da je bil opozorjen ob devetih zvečer, ob desetih pa je bil že na poti. Pobral je svoje stvari, ki jih je imel stalno pripravljene in odšel. Časi so bili takrat taki, da so morali biti sodelavci OF pripravljeni na vse. Takrat je namreč v Mariboru že močno delovala črna roka in samo dva dni prej so ubili enega od članov OF. Tudi Krumpaka je že naslednje jutro ob štirih iskal gestapo, a on je bil takrat že na varnem. Kdo je takrat izdal aktiviste OF v Mariboru, pravi Stanko Krumpak, se ne ve. To je eden od zločinov, ki je ostal do današnjih dni nepojasnjen. In po osvoboditvi, lahko Stanko Krumpak kot načelnik Narodne zaščite za dravograjsko območje iz lastnih doživetij pove, koliko časa so se še skrivale posamezne ustaške in čet-niške enote po Pohorju. Kaj kmalu so začele dobivati pomoč tudi iz tujine — iz Salzburga, kjer je bil center in iz Spitala, kjer so imeli taborišče — ironično v istih barakah, kjer je imela med vojno organizacija Todt mobilizirane delavce za gradnjo cest in železnic. »Še več let so iz teh centrov prihajali v naše kraje delat sabotaže v upanju, da bodo zrušili revolucijo,« se spominja Krumpak. Toda ti upi so bili prazni in niso mogli zbrisati dejstva, da so bile te mračne sile dokončno poražene. LOJZE JAVORNIK ZAHVALE Ob smrti očeta Antona Tomiča-Tomice, se iskreno zahvaljujem OOS v tozdu Ogrevanje vodovod in sodelavcem za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. VOJKO TOMIČ Ob boleči izgubi svoje mame se iskreno zahvaljujem Osnovni organizaciji sindikata tozd Telekomunikacije in sodelavcem za izraženo sožalje in podarjeno cvetje.^ Posebna zahvala sodelav- ’ cem za spremstvo na njeni zadnji poti. VIKTOR RIBIČ Ob boleči izgubi drage mame Ane Petek se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata tozd Ten Energetika in sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja. Še posebej pa velja zahvala vsem sodelavcem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. VIDA SLANA Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata tozd TEN Energetika in sodelavcem v tozdu za darovano cvetje in izraze sožalja. Še posebej pa velja zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. IVAN ŠTRAMPFEL Ob smrti drage mame Ane Petek se zahvaljujem svojim sodelavcem iz tozda OV za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in za spremstvo na mamini zadnji poti. BRANKO PETEK Vse nas prizadene hitra rast cen (Nadaljevanje in konec Glasnikove ankete). Kdor dela, mora zaslužiti dovolj za preživljanje Podatki o velikih podražitvah so nas spodbudili, da smo v uredništvu Glasnika zasnovali anketo življenjske ravni. Po statističnih podatkih so se cene v Sloveniji januarja in februarja povišale za 13,1 odstotka in marca poskočile za nadaljnjih 6 odstotkov. Tako smo imeli marca letos v primerjavi z lanskim marcem kar 79-odstotno inflacijo. Kako vrtoglava rast cen prizadene delavce in kako mislijo ukrepati sindikalne organizacije in vodstva tozdov lahko berete v tej anketi, katere prvi del je bil objavljen v marčni številki, nadaljevanje in konec pa v tej. Marjan Požar, predsednik OO sindikata v Tenu-Energetika: »Lani smo nekaterim socialno ogroženim delavcem dali enkratno denarno pomoč. Za te pomoči smo dobili nekaj denarja od bežigrajskega Občinskega sindikalnega sveta, nekaj pa v tozdu s sklada skupne porabe, ki je na razpolago za akcije, ki jih s programom predvidi sindikat. Denarno pomoč po 3.000 dinarjev je sindikat dodelil štirim upokojencem za nabavo ozimnice in štirim delavcem. Zdravstveno šibkim delavcem pa sindikat plača za zdravljenje v zdravilišču 10 dnevni penzion.« Rihard Pompe, direktor tozda Ten Energetika: »Republiški izvršni svet je za lani z odlokom določil višino zajamčenega osebnega dohodka. Tako naj bi delavčev osebni dohodek ne bjl manjši kot 17.000,00 dinarjev. Na delavskem svetu tozda je bilo sklenjeno, da v tozdu ne bomo imeli nižjega osebnega dohodka, kot je določeno s tem odlokom. Pri nas zelo težko zvišujemo osebne dohodke, ker nas že skoraj 2 leti pesti pomanjkanje dela in je zato dohodek majhen. Pripravljamo pa se. da bi osebne dohodke popravili tako, da ne bi prišlo do uravnilovke. Realni osebni dohodki so lani padli za približno 30 odstotkov, s tem pa se je življenjski standard delavcev zelo poslabšal. Letos bomo od Emondove plansko analitske službe zahtevali bolj ambiciozen plan zato, da bi preprečili padanje življenjskega standarda. Tomaž Štrakl, vodja kadrovske službe v Tenu Energetika: »Na delavskem svetu tozda februarja letos so razpravljali otem, da bi delavcem, ki imajo osebni dohodek nižji od zajamčenega, zvišali osebni dohodek do višine zajamčenega. Dogovorili so se, da naj bi se ta problematika rešila enotno na nivoju delovne organizacije Emond. Na sejah, na katerih sindikat obravnava področje življenjskega standarda delavcev, sem vedno prisoten, kjer dam ustrezne podatke. Ko bo delavski svet obravnaval problematiko standarda svojih delavcev in sprejemal sklepe s tega področja, bo reševal tudi problematiko osebnih dohodkov pripravnikov. Menim, da bi bilo potrebno poskrbeti tudi za dopustovanje delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki.« Marjan Baloh, vodilni TV usmerjevalec v tozdu Ten Telekomunikacije: »Gradnja stanovanjsjce hiše gre h koncu. Pred dvema letoma, pa tudi še pred enim letom nam je ostalo še kaj denarja za gradnjo, medtem ko gre sedaj skoraj ves osebni dohodek za preživljanje. Imam dva otroka. Žena ni zaposlena, ker nismo dobili prostora v vrtcu za otroke. Eden od otrok hodi v 1. razred, drugi je predšolski. V zadnjih treh mesecih sem dobival približno po petdeset tisočakov osebnega dohodka na mesec. Največ denarja se potroši za obleke — posebno za otroke. Skoraj odpovedati pa se moramo izdatkom za rekreacijo (smučanje, nedeljski izleti), kar smo si pred nekaj leti še lahko privoščili. V službo se že dve leti vozim z avtobusom, medtem ko sem se prej redno vozil s svojim avtomobilom. Včasih sem si z družino še lahko privoščil kakšno večerjo v restavraciji ali pa v gostilni, sedaj pa lahko kvečjemu zaidemo v kakšno slaščičarno. Osebni dohodki sedaj niso več rezultat vloženega dela in poslovnih uspehov, ampak vlada neka stihija, saj tudi tisti ozdi, ki poslujejo z izgubo, povečujejo osebne dohodke.« Jože Kovač, vodja splošno kadrovske službe v Tenu Telekomunikacije: »Kot delavec in komunist se zelo težko sprijaznim z dejstvom, da sploh govorimo o socialnih problemih pri delavcih, ki so zdravi in imajo primeren odnos do dela. Zdi se mi, da nekaj ni v redu v osnovnih razmerjih v delitvi narodnega dohodka. Prav tako se mi zdijo nesprejemljive trditve nekaterih funkcionarjev, da so vodstva poedinih ozdov kriva, da delavci ne dobijo tolikšnega osebnega dohodka, da bi jim bil zagotovljen socialni minimum. Taki primeri vsekakor so, vendar se mi zdi nedopustno posploševati. Menim, da so bolj odgovorni tisti, ki sprejemajo tiste odločitve, ki urejajo osnovna razmerja v delitvi narodnega dohodka. V našem tozdu stalno spremljamo gibanje najnižjih osebnih dohodkov. Posebno pozornost pa tem vprašanjem posveča osnovna organizacija sindikata. Le ta vsako leto v svojem finančnem planu predvidi določeno vsoto denarja za dodeljevanje so- cialne pomoči delavcem. Doslej je sindikat dodelil socialno pomoč v več oblikah. Delavcem z najnižjimi OD je dodelil enkratno denarno pomoč, ki je znašala največ do 10.000 dinarjev. Denarno pomoč je sindikat dodelil tudi tistim delavcem, ki so več kot tri mesece nepretrgano v bolniškem sta-ležu. Po ustaljeni praksi znaša enkratna denarna pomoč takim delavcem v višini 3.000 dinarjev. Oblika socialne pomoči pa je tudi delno plačilo računov za delavce, ki so jih zdravstvene organizacije napotile na zdravljenje v zdravilišča. Čeprav je manevrski prostor, ki ga puščajo tozdom gospodarski predpisi na področju izplačevanja osebnih dohodkov, zelo majhen, pa menim, da je kljub temu edino prava pot za odpravljanje socialnih problemov ustvarjanje večjega dohodka, kar lahko dosežemo z boljšim odnosom do dela, boljšo organizacijo dela ter z bolj strokovnim delom. Kolektiv, ki se zaveda teh dejstev, bo veliko lažje prebrodil zaostrene gospodarske razmere.« Nataša Mali, vodja računovodskega sektorja v Tenu Telekomunikacije: ' »Moj povprečni osebni dohodek v zadnjih treh mesecih je znašal okoli 70.000 dinarjev (s poračuni po periodičnih obračunih). Imam družino z dvema otrokoma. Tudi nam se pozna pri osnovnih dobrinah, kot so hrana, obleka in stanarina, da življenjski standard pada. Zdaj je že treba premisliti pri vseh potrebah o trošenju denarja in bolje planirati. Ne želim pa poudarjati svojih težav glede družinskega proračuna, ker vem, da je veliko drugih, ki imajo neprimerno večje težave z denarjem, s katerim se komaj prebijejo skozi mesec.« Janez Ovsenik, direktor tozda Ten Telekomunikacije: »Menim, da prepočasi teče postopek priprav na sprejemanje novih sozdovih samoupravnih aktov o nagrajevanju. Obenem pa ti akti, ki se pripravljajo, ne upoštevajo dovolj nagrajevanja po delu in ne poudarjajo dovolj 'stimulativnosti. Če bo tozd enako uspešno posloval kot doslej, potem ne bo nevarnosti, da kakšen delavec za poln delovni čas ne bij dosegel višine zajamčenega osebnega dohodka.« Josip Bešvir, specializirani monter elektrike v tozdu Elektromontaža: »Zadnje tri mesece je moj osebni dohodek znašal okoli 18.000 dinarjev, ženin pa 21.000 dinarjev. Imam družino z dvema otrokoma. 11.000 dinarjev plačujem mesečno za vrtec; ogrevanje, voda in stroški vzdrževanja v bloku pa stanejo mesečno 5.020 dinarjev, najemnina za stanovanje 2.000 dinarjev. Za plin plačam mesečno 1.000 dinarjev, za elektriko pa 2.000 dinarjev. Torej, zdaj veste, kako je. Otroci rastejo. Treba jim je kupiti obleko, čevlje. Ne želim, da bi otroci čutili, da so revnejši kot drugi otroci. Zato skrbim, da so lepo oblečeni. Zame ni važno, kako sem oblečen. S hrano pa je tako: Ko dobimo osebni dohodek, takoj splaniramo, kaj bomo kupili. Takoj gremo v trgovino in nabavimo za ves mesec sladkor, olje, moko, sol itd. Mleko, kruh in drugo pa kupujemo vsak dan. Vsako leto kupimo prašiča in ga zakoljemo. Del mesa damo v skrinjo, del posušimo, del prašiča pa scvremo v mast. Dokupujemo govedino in piščance za juho. Ozimnice nekaj pripeljem od staršev iz Varaždina. Tudi nekaj jabolk dobim pri starših. Sploh mi starši precej pomagajo s hrano.« Aleksander Šubelj, vodilni monter elektrike v tozdu Elektromontaža: »V zadnjih treh mesecih je bil moj osebni dohodek okoli 36.000 dinarjev, ženin pa okoli 30.000 dinarjev. Imava dva otroka — od teh je eden v 1. razredu osnovne šole, eden pa v drugem. Če hočemo priti s tem denarjem skozi mesec, moramo malo čarati. Če seštejemo zneske na po-" ložnicah, jih je kar za preko 20.000 dinarjev. Nekaj denarja gre za vračilo kreditov ,brez položnic*."Kreditirali so naju starši. Imamo vrstno hišo, ki smo jo zgradili ob pomoči staršev in s krediti, ki jih bomo še nekaj let vračali. Od plačila položnic nam ostane še 40.000 dinarjev. Od tega plačamo za kredite 10.000 dinarjev. Ostalo pa gre za kurjavo, hrano in obleko. Iz denarne stiske me je reševal Irak, kjer sem bil 15 mesecev v letih 1979 in 1980. S tem sem nekolikanj dvignil naš življenjski standard. Osebni dohodki, ki jih dobiva z ženo sedaj, gredo sproti za omenjene izdatke.« Živka Lazič, snažilka v Elektro-montaži: »Moj osebni dohodek znaša 16.000 dinarjev. Mož je samo sezon- sko zaposlen pri zidarskih delih. Imava dva otroka, ki sta v Srbiji pri moževih starših. Z možem živiva v družbeni garsonjeri. Težko se prebijamo z denarjem skozi mesec. Delam še honorarno. Po dve uri dnevno čistim stanovanje pri dveh gospodinjah, ki mi plačata na uro 200 dinarjev. Mož, ki je zaposlen največ tri mesece v letu, dobi po J 5.000 dinarjev na mesec. Od vsega tega denarja pošljem otrokom vsak mesec po 5.000 dinarjev. Za stanovanje plačamo 600 dinarjev najemnine, za elektriko in vodo damo 3.000 dinarjev. Skromen ostanek denarja ostane za hrano in oblačenje.« Anica Ozmec, telefonistka v tozdu Ten Telekomunikacije: »V zadnjih dveh mesecih je bil moj mesečni osebni dohodek 29.000 dinarjev, možev pa 32.000 dinarjev. Imava hčerko, ki je v 1. letniku srednje šole. Imamo dvosobno družbeno stanovanje. Za stanovanje stane najemnina 2.474 dinarjev. Za stroške vzdrževanja, voda, centralno ogrevanje plačamo 3.770 dinarjev. Za elektriko smo v zadnjih dveh mesecih plačali 6.000 dinarjev. Ostali del denarja gre za naročnino za televizor, za radio, časopise, hrano. Za obleko pa skoraj nič ne ostane. Moževi starši nam pomagajo z ozimnico, sadje nabavimo v jeseni. Pri hrani si ne prikrajšujemo, saj smo navajeni skromne hrane. Omejimo pa se pri obleki. Če le ne pride vmes kaj izrednega, pa še kakšen dinar prihranimo. Zdaj je sicer draginja, a so osebni dohodki nekoliko boljši, kot so bili prejšnja leta. Ker nimamo več kreditov, še nekako gre iz meseca v mesec. Seveda si ne privoščimo nobenih izletov več. Na dopust smo doslej še hodili vsako leto s šotorom in si sami kuhali. Za letos pa ne vemo, če si bomo dopust še lahko privoščili. Dobro bi bilo, da bi osebne dohodke malo povečali, da bi lažje živeli.« Rajko Dežman, strojni ključavničar v tozdu Elektrokovinar: »Moj osebni dohodek je v zadnjih treh mesecih znašal po 24.000 dinarjev, ženin pa 28 tisočakov. Imava enega otroka in živimo v enosobnem najemniškem stanovanju. Za stanovanje plačamo 12.000 dinarjev najemnine, stroške za stanovanje. Ostali denar porabimo le za najnujnejše stvari — hrano, za šolske potrebščine za otroka, obleko za otroka. Za naju z ženo pa ne ostane ničesar. Pozna se, da kupna moč zelo pada. Zdi se mi, da smo delavci v proizvodnji prenizko ocenjeni, premalo se upoštevajo pogoji dela. Menim, da je prevelika razlika med osebnimi dohodki proizvodnih delavcev in režijskih. S takšnim oseb-, nim dohodkom si delavec ne more privoščiti letovanja, pa tudi nobenega luksusa.« V pogovoru v tej in prejšnji številki so sodelovali Janez Ovsenik (direktor tozda Ten telekomuni^J " ...... "'S Nataša Mali (vodja računovodskega sektorja v tozdu Ten telekomunikacije), Jože Kovač (vodja* no-kadrovske službe v tozdu Ten telekomunikacije), Tomaž Štrakl (vodja kadrovske službe v t0 ,/)(** ergetika), Anica Ozmec (telefonistka v tozdu Ten telekomunikacije), Marjan Požar (predsednik 1J: j dikata v tozdu Ten energetika), Venčeslav Karner (vzdrževalec centralne kurjave v Ten energetik'!', bard Pompe (direktor tozda Ten energetika), Miran Koprivc (predsednik IO sindikata v tozdu Trata(, malika), Marta Ržen (snažilka v tozdu Ten energetika), Živka Lazič (snažilka v tozdu Elektrarno11 Aleksander Šubelj (vodilni monter elektrike v tozdu Elektromontaža), Vera Bernetič ( vodja ka^j službe v tozdu Elektromontaža), Josip Bešvir (specializirani monter elektrike v tozdu Elektroffl^J Marjan Baloh (vodilni TV usmerjevalec v tozdu Ten telekomunikacije), Rajko Stanič (vrtalec v. J iTiuijuu jjafuu ^ v w turni j x v uoiiivi j v v aivv v iuluu r vu v v iva. vuu umrvavi j v J, i_jlo.ii iv (vnarv« Trata avtomatika), Janez Rojic (kadrovski delavec v tozdu Trata avtomatika), Marija Abrarn^,)1 splošno-kadrovske službe v tozdu Elektrokovinar), Vojko Rožac (konstruktor v tozdu Trata avtofl1 in Raiko Dežman (strnini ključavničar v F.IektmknvinarinT . orif MARIJA PRIMC 'n Rajko Dežman (strojni ključavničar v Elektrokovinarju). (Foto: Marija Nova doba — nov sistem izobraževanja Otroci so poskusni kunci V našem družbenem življenju se dogajajo velike spremembe, toda sprememba, ki bo oblikovala naš jutri, naše prihodnje delovne generacije, je celokupen sistem izobraževanja. Vedno so bili in bodo generacijski nesporazumi; deloma zato, ker se ljudje skozi čas, prostor in dogodke spreminjamo, postanemo bolj togi, počasneje reagiramo, vmes trikrat premislimo, ali se sploh splača odzvati, na koncu pa obstanemo ob strani. Mladost je norost, čez jarek skače tam, kjer je most, pravimo. Res je, mladi so zagnani, hitro reagirajo in se odločajo za nove, drugačne rešitve. Statistično gledano je teh reakcij mnogo, med njimi je tudi nekaj takih, ki prinesejo izboljšave. To pomeni, da mladini ne smemo preveč rezati peruti in jo moramo usposabljati s temeljito temeljno količino znanja. Mar program in sistem izobraževanja, katerega smo bili deležni mi, povojne generacije, nista bila dobra? Ali to pomeni, da je kontrola kvalitete znanja in usposobljenosti povojnih generacij dala negativen rezultat, enostavno rečeno, da smo zanič? In ker so povojne generacije, s slabim sistemom izobraževanja poučevali zanič, je pač upravičen nov, drugačen, bolj sodoben sistem izo-. braževanja, ki bo ustvarjal boljše generacije. Toda kje bodo dobili izobraževalce za nove programe, če se mi nismo dobro usposobili? dila, spomnila svojih lepih šolskih dni. Kako izgleda to danes? Najprej moraš preštudirati kar velik kompleks snovi, si jo prevesti na pojme, katere smo mi osvojili, potem šele razložiš otroku; in na naslednjem roditeljskem sestanku si poučen, da je ta postopek sicer pravilen, toda oni učijo samo po drugem postopku. Kot da lahko prideš na cilj samo po eni in to uradni poti. tivno temeljito izobraževani V bilo odprto vsakomur, ki J6 , f vztrajen, da se prebije sk° program temeljnih znanj- u\>. Na žalost smo majhna zato smo toliko bolj odvisfil sobnih energičnih mladih 9 bi morala ustvariti šola s ’A staršev in družbe. Sistem bi 01^* še strožji in zahtevnejši od A čega, kajti tej generaciji s? Ker nisem poklicni izobraževalec, ne morem dati ocene, kako izobraževalci doživljajo pogoste spremembe sisteme izobraževanja, pa nove knjige, vedno nove predpisane načine podajanja snovi, nove šolske programe, raznovrstna krajšanja, širjenja in zamenjave programov. Lahko pa izhajam iz sebe — matere šolajočih se otrok. Najbolj jasna, razumljiva in vedno potrjujoča se je resnica, da je temeljna znanost ali znanje le eno. Aksiomi in osnovna znanja izpred tri tisoč let ali danes so isti, le da so nova znanja vedno znova dograjevala oziroma dopolnjevala stara znanja; tako se je širilo obzorje matematiki, fiziki, astronomiji, biologiji, kemiji, itd. Interdisciplinarna uporaba teh temeljnih znanj pa je vodila do dosežkov, katerih priče smo danes, kot je osvajanje vesolja, kibernetika, teleprocesništvo, genetski inženiring, itd. Kaj naj bi bil cilj izobraževanja? Dati človeku temeljna osnovna znanja, sposobnost mišljenja in delovne navade, odprtost za sprejemanje novih tehnoloških dosežkov, prilagajanje dogodkom, skratka sposobnost, da se razvija kot osebnost tudi takrat, ko zapusti šolske klopi. Sposobnost, da dopolnjuje svoje znanje in pogled na svet preko medijev javnega obveščanja raznih strokovnih literatur in poljubno znanstvenih revij. Občutek pripadnosti celotnemu človeškemu rodu s spoznavanjem zgodovine in revolucijskih procesov, sposobnost živeti v človeški džungli, biti eden od mnogih. Nekega dne sem pri pospravljanju našla knjige iz svojih gimnazijskih dni, pa sem jih pokazala svojemu usmerjenemu srednješolcu. Z velikim zanimanjem jih je prelistal in ves začuden vzkliknil: »Ato vse ste se vi učili!?« Težko je oceniti, kaj je boljše, kar je v meni veliko nostalgije. Morda smo se veliko učili, nekaj je prav gotovo ostalo v nas. Sicer je tudi res, da smo se učili za izpite, toda če se danes srečam z določenim problemov, vem, kje moram poiskati, da si osvežim spomin, kje je shranjena banka podatkov o določeni snovi — to so naše stare zaničevane knjige. No, nič nimam proti, če vse to spra- pomagala, o katerih mi s6:j(i,j nismo; kalkulatorji, računaj^ -binetni pouk, itd. Koliko c A!fl porabili za zapisovanje P* fefj prepisovanje zapiskov itfn zvezkov, kilometerska _lZf. n j a, itd! Tako je danaŠnJ' j p/ prihranjenega dosti časa in Ta čas bi lahko porabili,^ j„!‘j vanje mladih ljudi z razn!'!,tef<|l snimi dejavnostmi, za K vemo, da je vedno manL(ifi Šport in kultura sta kakor^ (|i\ vadbi* vendar se v množici oblikuj ^ jt kot del celote. K telovad^^ r vi jo v sodobnejše banke podatkov, le nirje in mladince hodijo ^ vrane, včasi h je bilo obratu da samih sistemov in postopkov učenja iz leta v leto ne spreminjajo, le dograjujejo naj jih, po možnosti okrajšajo, toda temelje naj pustijo take kot so! m: siarsi Krivi, an je uu- - |fll -j izumrl? Kje je tu šola? Ljje/i tudi izobraževalci samo *J st#, tu zadaj tudi slabo dena ^.gf^ ranje za njihovo delo. P (i PJ Vendar ni samo sistem izobraževanja tisti, ki naj bi gnetel človeško testo, tu so tudi drugi dejavniki kot: dom, okolje, družbeno ekonomski sistemi itd. Zakaj so tu izpuščeni starši kot možni soizobraževalci? Verjetno bi bilo preveč enostavno, da pride otrok k materi s knjigo in reče, da tega ne razume; mati pogleda v knjigo in se spomni, kako se je tega sama učila. S tem bi se pomla- Kaj si želim? Prav gotovo ne takega osnovnošolskega sistema, ki uvaja učenje na pamet po vnaprej znanih vprašanjih in odgovorih, kjer je sam sistem ocenjevanja tempiran tako,da ni naravne selekcije; zato pa je potem v srednji šoli toliko večji šok. Nisem za usmerjeno izobraževanje; ali se je človek sposoben pri 14 letih odločiti za poklic za celo življenje, ko pa verne, da šele puberteta preoblikuje otroke v odraslega, pa še potem je včasih težko. Sem za selek- verjamem, da ni več nikož bi morda rajši delal z fflla težave in za take čase se E j« izrek »Ni vse tako črno, zg? J v: »In je še bolj črno, Hudo je le to, da so P° A naši otroci. yLASTA ^ Cene letovanja za leto 1985 I spored izmen predsezona glavna sezona posezona 10.6. do 2. 7. %ko 2. 12. 22. 1. 11. 1. 31. 7. do 12. 7. 7. do 22.7. 7. do 1. 8. 8. do 11. 8. 8. do 21.8. 11. 1985 do 3.1986 21. 8. do 31. 8. 31. 8. do 10. 9. |£SA, VELI LOŠINJ, VERUDELA, RAB, CRIKVENICA, PUNAT na otoku KRKU, VOJ-POHORJE | clani kolektiva in ožji svojci brez lastnega dohodka 3' °žji svojci z lastn. doh. ' Za otroke članov kolektiva od 2 do 10 let ]V0Dj POLPENZION i člani kolektiva in ožji svojci brez lastnega dohodka 3' °žji svojci z lastnim doh. Za otroke članov kolektiva od 2 do 10 let ^Karan 2 ^ani kolektiva in ožji svojci ' otroci od 2 do 10 let Nka PLANINA ^išic . a dnevno .Jja na osebo sezona pred in posezona 850 600 1.000 800 650 500 700 850 550 650 550 650 65 SKO EKONOMSKA CENA 1.600 din l°p. V Fiesi in Verudeli je možno letovanje 7, 10 ali 14 dni! Na Pohorju so 4 ležišča, ki jih ni možno koristiti od 15. 3.—25. 4. ter od 1. 10.—25. 11. 5. seja sveta Počitniške skupnosti IMP Neuresničen načrt združevanja Svet počitniške skupnosti seje sestal na prvi seji 26. marca, kjer so delegati imenovali predsednika sveta in namestnika. Seznanili so se z lanskoletnim poslovanjem in potrdili poročilo o njem, pretresli so plan počitniške skupnosti za letos ter ga potrdili. Obravnavali in sprejeli so pogoje poslovanja počitniške Skupnosti za letos ter določili predlog cen za letošnjo sezono. Solidarnost v Skipu Sodelavci so pomagali Branku Sobočanu Počitniška skupnost je lani pozitivno poslovala. Delegat Dušan Me-stinšek je ob poročilu pripomnil, da zaslužijo pohvalo vsi, ki so taka itspešno vodili lanskoletno dopustniško politiko. Za letos počitniška skupnost planira za 48 odstotkov večje stroške, kot jih je predvidela za lansko leto in naj bi tako znašala njihova višina 37 milijonov dinarjev. Visoka postavka v pianu je amortizacija, precejšnji so tudi stroški za porabljeni material za prehrano, za tuje storitve, oz. osebne dohodke, Tako pripravljeni plan so delegati sveta potrdili. In kje bomo letos lahko letovali? Počitniška skupnost je za letos najela na novo v Crikvenici 50 postelj v zasebnem gostišču, kjer se bodo delavci, ki bodo tam preživeli dopust, tudi hranili. Od tam jih bo ločilo do plaže približno 5 minut. V Vodicah je počitniška skupnost najela za letos zasebne sobe tako kot doslej. ‘Na Pohorju v počitniškem domu Jelka smo dobili eno štiriposteljno sobo, ki jo bomo lahko koristili vse leto, razen v času od 15. marca do 25. aprila ter od 1. oktobra do 25. novembra. V Fiesi in Verudeli bomo lahko letovali po 7, 10 ali 14 dni, v drugih domovih pa po 10 dni. Počitniški dom na Vojskem in obe koči na Veliki planini bo mogoče koristiti vse leto. Počitniška domova v Velem Lošinju in v Fiesi bosta odprla vrata dopustnikom 22. junija, medtem ko nam bodo druge počitniške zmogljivosti na razpolago od 1. julija. Predsezona za koriščenje počitniških zmogljivosti bo trajala letos do 2. julija, od tedaj dalje pa do 21. avgusta bo čas sezone, posezona pa se bo začela 21. avgusta in zaključila 10. septembra. Na Vojskem pa bo sezona trajala od 1. novembra do 31. marca prihodnje leto. V najetih počitniških kapacitetah bomo torej letos lahko letovali v Ve- Z DELOVIŠČ V IRAKU Delovanje komunistov v letu 1984 ^.Uni Z K IMP-jevi delavci v Iraku smo bili v letu 1984 orga-Hiv1' v dve osnovn' organizaciji. Prva je vključevala delavce $vj?kta 202 D, druga pa člane s projektov Kol 7, 195, 196, 'sne delavnice, Building, Abu Graib, A in B. tu^adi izredno močne fluk- .>je zaposlenih, ki nastaja Potr ' nenehno menjajočih se dej"^° Po različnih profilih giba, Cev’se Je število članstva W°«ned 30 do 40 članov, i tetjc1 amo 6 sestankov, na ka-I Pt0 |sr»° obravnavali tekočo 1 Zacii ernat'ko v zvezi z reali-reali? P*ana ter ekonomsko Cla-Cli°- pombe na predložene materiale. V diskusiji je prevladovalo mnenje, da mora ZKJ s svojim akcijskim programom in doslednim izvajanjem sklepov in zaključkov potrditi vodilno vlogo v našem družbenem sistemu, ter povrniti omajano zaupanje delavskega razreda. Zahteva se večja osebna odgovornost pri izvajanju tako ekonomske kakor tudi družbenopolitične stabilizacije. Ostro je treba obsoditi vse pojave tehnokra-tizacije družbe. Decembra smo ob pregledu dela OO ZK samokritično ugotovili, da smo zaradi globalnih družbenopolitičnih problemov, kakor tudi" ekonomskih problemov, delno zanemarili družbenopolitično delo z bazo. Preslaba povezanost z OO v domovini ter več- krat slaba informatika o dogajanju v domačih tozdih je ohromila aktivnost na tej relaciji. Zato smo v planu dela OO za leto 1985 postavili v ospredje družbenopolitično delo v smislu osveščanja in krepljenja družbene zavesti vseh zaposlenih v delovni enoti, z boljšo informatiko, skupinskim delom ter neposrednim osebnim vplivom članov ZK na ostale sodelav- JOŽE SMODEJ hteva,ni OO ZK IMP smoza-'■ da v bodoče na zuna- SLtržiščih liž; ac“nla riel le delovne orga-•kilg je> ki so z rezultati mi-let0 sa dela dokazale kvali-\%'n. ažurnost. Poudarili avit~ a Je zelo pomembna ce- dobijo pravico Mnogo manj bolniških kot doma V'to nastopanja jugoslo- ^iŠčii? P°djetij na zunanjih :po kakor tudi njihova ve?a edna medsebojna po-in pomoč, v na-2 nelojalno in večkrat '°nki, $^° nesprejemljivo !zvaienco- a0rrkv anle ter rezultati eko- V delovni enoti IMP Irak imamo stalno zdravstveno službo s centralno ambulanto na Abu Graibu, ki je trenutno številčno najmočnejše naselje IMP-je vib delavcev. Ambulanta je razmeroma dobro opremljena, tako da poleg tipičnega zdravstvenega dela splošne ambulante, lahko opravljamo tudi malo kirurgijo. Do nedavnega sta bila v ambulanti zaposlena zdravnik in srednja medicinska sestra, od februarja 1985 pa je mesto srednje medicinske sestre ukinjeno, kar je posledica zmanjšanega števila zaposlenih v Iraku in predstavlja stabilizacijski ukrep. ivllslr J ter režah at'stabilizacije v sklopu *iub Kso evidentni, saj smo U>ahiš nePrestani tendenci ,učili h,anja zaPoslenih zak-j^tih ,,e . na določenih pro- ieiti ;_V zahtevanem roku. Pri l|,ves,;.treba poudariti, da je ^ov^i°r s kvaliteto naših del V !°‘Jen. SeJU®' polovici leta je bila % (e ar|ku OO ZK v ospre- Sej|!80Predlogi zaključkov S H: A ^ ZKJ. Vehementni]., S^Us'je je bila večkrat 1'ebn8’ tako da je bilo po- "'Hetp Usmerjati diskusijo. '''Osfc- 80 se križala in v at-^ebne'„ 'Zredne aktivnosti, vtlostian8ažiranosti in krea- ^i?iri’’ S° dokončno izkri-. 11 Prefllogi in pri- Delo zdravstvene službe obsega sanitarno higiensko kontrolo, to je, kontrolo nad družbeno prehrano, higieno v naselju (bivalni prostori, delovni prostori, zaščita na delu, pogoji dela, osebna higiena). Precej pozornosti posvečamo tudi preventivi, ki se sestoji predvsem iz rednih cepljenj proti določenim nalezljivim boleznim, kar je predpisano po mednarodnih pravilih službe, ter predavanj o prvi pomoči ter samozaščiti. Kurativa — neposredno zdravljenje se vrši v ambulanti, delno na projektih, kot rutinski pregledi, ter urgentni pozivi v obliki hišnih obiskov. Ambulanta pokriva projekte 195, 196, Servisne delavnice, 201, Abu Graib, Building, določena predstavništva in fizične osebe — kooperante, po potrebi KOL-), ter od 28. 2. 1985 202 D/3, kjer opravljam dvakrat tedensko redno ambulanto. Za nemoteno nudenje potrebne zdravstvene pomoči uporabljamo po potrebi tudi nekatere usluge lokalnih zdravstvenih ustanov (to je rendgensko slikanje, večje laboratorijske preiskave, hospitalizacija za večje kirurške posege). V sklopu ambulante imamo stacio-nar v obsegu 9 postelj, kar zadostuje za primer konzervativnega hospitalnega zdravljenja, ter nege po odpustu iz lokalne bolnišnice v primeru kirurških intervencij. Bolezni so tipične, kakor jih poznamo iz splošnih ambulant vključno z lažjimi in težjim poškodbami na delu, športnimi poškodbami ter prometnimi nesrečami, ki so večkrat tudi zelo težke. Glede na specifične pogoje dela in življenja je zdravstvena pomoč za nujne primere 24-urna. Zanimivo je, da nismo zasledili težjih infektov prebavil, kar govori, da lokalni higiensko ditetski pogoji niso slabi. Voda je v večjih mestih pod stalno kontrolo, klorirana z avtomatskimi klorinatorji, tako da so vse. kontrole vode pokazale primerno količino klora ,.ter dopustno količino organskih in anorganskih primesi. V sklopu zdravstvene službe je tudi organizacija ter spremstvo poškodovanih oseb v primeru nujnega transporta v domovino. To je utečen proces, ki je zopet povezan s sodelovanjem lokalne transportne službe na letališču. Ob koncu bi želel poudariti, da je zelo pomemben dober odnos zdravstvenega osebja z osebjem v lokalnih^dravstvenih ustanovah, saj se na ta način večkrat premosti nastale probleme. In še kot zanimivost! Bolniški izostanki v Delovnfenoti v Iraku dosegajo povprečno 1,8 odstotka mesečno, kar je. povsem neprimerljivo z razmerami v domovini, kjer bolniški izostanki večkrat presegajo celo (_ odstotkov. dr. JOŽE SMODEJ rudeli, Vodicah, na Rabu, v Punatu, v Istri, Crikvenici, v IMP-jevih domovih pa v Fiesi, Velem Lošinju, Vojskem. Plansko ekonomska cena je letos 1.600 dinarjev in je za 62 odstotkov višja kot lani. V to ceno ni vračunana turistična taksa. Do regresirane cene letovanj so upravičeni delavci in upokojenci IMP-ja ter njihovi vzdrževani družinski člani. Ti pa so: nezaposlen ■ zakonec, nepreskrbljeni starši, otroci aliposvojenci. Izjema je zaposleni zakonec, za katerega je določena delno regresirana cena. V tozdih se bodo odločili, kolikšen odstotek plansko ekonomske cene bodo delavci plačali za dopuste. Pod točko razno pa je bilo govora o združevanju sredstev za investicijsko vzdrževanje za lansko leto. Tone Štrus, vodja kadrovske službe delovne skupnosti sozda je povedal, da je bilo lani od planiranih ‘2 milijona dinarjev združenih samo 588.000 dinarjev, kar je bilo porabljeno za vzdrževalna dela na Veliki planini. Zaradi nezdruževanja večine tozdov niso bila opravljena dela v počitniškem domu v Velem Lošinju. Zato so na svetu počitniške skupnosti sklenili, naj bi tistim tozdom, ki teh sredstev še niso združili, poslali dopis, naj ta sredstva združijo. MARIJA PRIMC V ponedeljek 4. marca letos, je Branetu Sobočanu iz Skipa gorelo stanovanje v Kamniku. Do požara je prišlo, ker se je prevrnila električna peč na preprogo. Med tem č^som je bil Branko že v službi, žena pa, ki je bila zaradi bolezni otrok doma, je z otrokoma spala v sosednji sobi. Na srečo se ni nihče od njih poškodoval. Popolnoma pa je ogenj uničil stanovanje in vso opremo. Skoda je bila ocenjena na 2,500.000 dinarjev. Ko so v Skipu zvedeli za ta dogodek, so že prvo soboto po požaru — to je 9. marca organizirali proizvodno delo v tozdu. Ves neto osebni dohodek delavcev od te sobote so namenili za pomoč Sobočanu. Poleg proizvodnje so solidarnostno delali tudi delavci iz skupnih služb DO IKO, ki delajo na območju Skipa. Za udarniško soboto so prislužili 300.000 dinarjev. Od tega je S kip takoj izplačal Sobočanu 200.000 dinarjev. Ostalo pa mu bodo izplačali po obračunu udarniške sobote. Ker je bil v istem tednu praznik žena, so tudi žene primaknile 25.000 dinarjev iz sklada skupne porabe na ta način, da so se odpovedale kosilu za dan žena. Sobočan bo nekaj denarja za škodo dobil tudi od Zavarovalnice Triglav, ker so bili solidarnostno stanovanje in premičnine v njem zavarovani. Kljub vsem omenjenim pomočem pa mu bo požar precej zavrl gradnjo stanovanjske hiše, v katero že nekaj časa vlaga denar. MARIJA PRIMC Pogled na branje V črkah ni vsa resnica. Če veliko bereš, to ni dokaz obilice znanja. Brati pomeni pobirati misli dragega. Branje odkriva druge, zakriva pa lastno sposobnost. V branju je resnica in — laž. Kdor piše, ni genij, kdor bere, še manj. V branju je razvedrilo, med delom pa izguba. Brati umno je bogastvo, brati površno nič ne koristi. Kdor veliko bere, dosti ve, toda za koga? Načitan človek ima svoje mesto v družbi. FRAN VODNIK Brane Sobočan je poslal za objavo v Glasilu naslednjo zahvalo: Zahvaljujem se vsem sodelavcem Skipa in delavcem delovne skupnosti Ikoja, ki delajo na lokaciji tozda Skip, za materialno pomoč ob požaru v stanovanju. Prav tako se zahvaljujem tudi tistim delavcem, ki so v ta namen delali na solidarnostno delovno soboto, pa tudi sodelavkam, ki so se odpovedale praznovanju dneva žena in z denarjem, namenjenim za to praznovanje, pomagale odpraviti škodo — nastalo ob požaru. Brane Sobočan z družino Praznovanje dneva žena Osnovna organizacija sindikata v Panonijinem tozdu Kmetijska mehanizacija je ob dnevu žena organizirala proslavo v prostorih gasilskega doma. Pozdravni nagovor je imel predsednik Panonijinega sindikata Ladislav Abraham. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Karel Destovnik-Kajuh iz Murske Sobote. " fj-ku .Sili š: I S A ;S ■ ■ Šahovski turnir na Trati Povabilu mladinske organizacije Trata — Črpalke na šahovski turnir med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo DO Iko se je odzvalo devetnajst šahistov iz tozdov Trata-Črpalke, Trata-Avtomatika, Itak in delovne skupnosti. Mladinci iz tozdov Skip in Ipko so bili o turnirju obveščeni, vendar so sodelovanje zaradi obveznosti odpovedali. Zaradi obveznosti so manjkali tudi nekateri drugi ljubitelji šaha. Turnir je trajal tri dni od 20. do 22. 2. 1985 v jedilnici tozda Itak. Vodil gaje Vlado Markič iz delovne skupnosti. Igral je vsak igralec z vsakim. Že po prvih partijah je s svojimi igrami pokazal prednost Tone Pelko iz Avtomatike in je na koncu tudi zmagal. Po treh dneh šahiranja so se vsi udeleženci že kar oddahnili in ob podelitvi diplom izrazili zadovoljstvo z organizacijo in potekom tekmovanja. Rezultati: Tone Pelko 93,3 % (Avtomatika), Milorad Brkovič 80 % (Varnost), Vlado Markič 76,6 % (DS) Miro Volk 76,6 % (Itak), A-lojz Ferkolj 76,6 % (Itak), Miran Koprivc 70 % (Avtomatika), Sašo Besedič 60 % (DS), Tone Črnugelj 53,3 % (Črpalke), Ivan Brancelj 50% (Itak), . Jasim Ključanin . 46,6% (Itak), Dušan Mali 36,6% (Črpalke), Stipe Komadina. 33 % (Avtomatika), Lojze Slak 26,6 % (Itak), Mate An to lov ič 10 % (Itak) Milenca Urankar 6,7 % (Avtomatika) in Mile Čolnik 3,3 % (Itak). DUŠAN MALI SOZD IMF, o. sol. o. Industrijska montažna podjetja 61000 Ljubljana, Titova 37 POČITNIŠKA SKUPNOST ROK ZA PRIJAVO 30. 4. 1985 Prijava za letovanje v Počitniškem domu Podpisani................................................................. , zaposlen v DS oz. TOZD odleta...................., stanujoč v ...... se prijavljam za letovanje v počitniškem domu: 1. 2. 3. . v času od ................do . v času od ................do . v času od ................do Razen mene bodo letovali člani moje družine: PRIIMEK IN IME Leto roj. za otroke Sorodstveno razmerje Zaposlen v IMP DA —NE L .........................................'.............,.....................................:.......... 2. ........................................................................................................... 3 ........................................................................-............................... 4 ........................................................................................................ 5 ......................................................................-.................................. Če glede na razpoložljive kapacitete v navedenem času ne bo mogoče rezervirati prostora, sem pripravljen po vašem obvestilu spremeniti čas letovanja. S to prijavo še obvezujem, da bom dopust v domu koristil v navedenem času, oziroma ga bom v primeru objektivnih zadržkov odpovedal vsaj 14 dni pred predvidenim časom koriščenja, v nasprotnem primeru pa se obvezujem počitniški skupnosti poravnati vso škodo, ki bi nastala zaradi moje nepravočasne odpovedi. Prav tako se obvezujem, da bom obveznosti poravnal ob prvem naslednjem izplačilu OD, oziroma se mi te lahko odtegnejo od osebnih dohodkov. V......................................... dne...................1985 (lastnoročni podpis) Izpolnjene prijavnice bodo sprejemale kadrovske službe od 15. 4. 1985 do 30. 4. 1985. Prijav po telefonu in tudi pomanjkljivo izpolnjenih pisnih prijav strokovna služba počitniške skupnosti ne bo upoštevala. SOZD IMP o. sol. o. Industrijska montažna podjetja 61000 LJUBLJANA, Titova 37 POČITNIŠKA SKUPNOST Tov....... DS oz. TOZD Potrjujem prejem vaše prijave za letovanje v počitniškem domu. Glede na vaše želje in razpoložlj1' kapacitete smo vašo prijavo upoštevali za čas 1985 v počitniškem domu Prosimo, da gornjo razporeditev upoštevate. Za primer, da se z njo ne strinjate, pa vas prosim0’ se oglasite v kadrovski službi vaše DO oz. TOZD. Najmanj 7 dni pred odhodom na dopust dvig111 napotnico v kadrovski službi vaše DO oz. TOZD. V Ljubljani, ....................................1985 za počitniško skup1'' ,g IZVLEČEK IZ PRAVILNIKA O POČITNIŠKI SKUPNOSTI SOZD IMP Člen 34 — Storitve počitniških domov imajo pravico uživati: L člani delovnega kolektiva 2. družinski člani pod 1. in osebe, ki jih te vzdržujejo - 3. upokojenci IMP — za člane družine se šteje:, žena, mož, otroci, starši in posvojenci Člen 35 — Doba koriščenja počitniškega doma traja za vsakega koristnika in njegove družinske 10 dni v koledarskem letu Člen 36 — Prednost pri letovanju v počitniških domovih imajo vsi člani kolektiva s šoloobveZi otroki, dalje člani kolektiva, ki v preteklih letih niso letovali v počitniških domovih $ in končno tuji gostje, če so kapacitete proste, vendar plačajo polno ekonomsko-pla"5 ceno 1.600 din. 7 S POTI PO HRIBIH 20. aprila Tošč in Grmada V soboto, 20. aprila 1985 bo PD IMP organiziralo pohod iz doline Hrastniče na Tošč in Grmado. Zbrali se bomo ob 6. uri pod uro pred železniško postajo in se z rednim avtobusom odpeljali do Škofje Loke. Vse, ki si želijo pomladanske osvežitve na 1021 m visokem Tošču in 898m visoki Grmadi, vabimo k udeležbi; Udeležite se pohoda po poteh partizanske Ljubljane! V soboto 11. maja 1985, bo pohod po poteh partizanske Ljubljane. Za ta pohod PD IMP Ljubljana, ni pripravilo posebnih skupin za tekmovanje. Pohoda pa se lahko udeleži tudi posameznik. Zaželeno je, da bi bila udeležba čim večja. Tradicionalni pohod na Blegoš V nedeljo, 12. maja 1985, bo PD IMP organiziralo tradicionalni pohod na Blegoš. Prijave sprejema tov. Robert Kastelic TOZD Trata avtomatika Jožeta Jame 12, Ljubljana, daje pa tudi vsa ostala pojasnila. Na Snežnik kljub snegu in burji Počastili spomin padlih na Poreznu Že enajsti tradicionalni pohod na Snežnik je bil 9. in 10. marca 1985. Planinci PD IMP Ljublljana smo se pohod na najvišji vrh v visoki Snežniški planoti, podali v soboto 9. marca 1985, " njali kontrolne kartone, popili čaj in nekaj kačje sline, da se ne prehladiš, in že nas je ponovno zajela burja s snegom, ko smo se podali nazaj. Pripeli smo si značke Planinci PD IMP Ljubljana smo 16. marca 1985. končali Pot spominov NOB občine Hrastnik. Prehodili smo še zadnji del potk iz Hrastnika preko Krnic, Kolka, Gor v Dol pri Hrastniku, kjer je bil zaključek. Tako se je zaključila pot, ki spominja na težke dni naše revolucije, na herojska dejanja ljudi, ki so imeli samo en cilj, izbojevati svobodo. Nepozabne so vasice na obronkih Kala, Mrzlice, Gor, ki so kot trajni spomenik na dni našega boja za svobodo. Tudi ljudje v teh vasicah so prijazni, pripravljeni na pogovor in pomoč, če je potrebna, zato ni pohodnika, ki bi lahko imel slabe vtise s te poti. Zadovoljni, da smo odtisnili zadnjega od petnajstih žigov in da si bomo lahko pripeli posebno značko, ki potrjuje, da smo Pot spominov NOB občine Hrastnik resnično opravili, smo ta naš zaključek malo proslavili. Utrujene noge so nam postale lahke in mladostne, saj smo iz Dola pri Hrastniku odšli na hrastni-ško železniško postajo peš. Nikomur se ni tožilo po avtobusu, le njegov voznik je prav počasi peljal mimo nas, v prepričanju da bo imel zaslužek. Pot spominov NOB občine Hrastnik je končana. Čeprav je planinski koledar za leto 1985 zapolnjen do konca leta, je treba razmišljati že za leto 1986. Ker so poti po Zasavju zelo primerne za jesenske, zimske in spomladanske pohode, bi bilo želeti, da se že sedaj odloči, katero transverzalno pot bi začeli. Najdaljša je Zasavska planinska pot, ki pelje iz Kumrovca na Kum. Nato je Badjurova krožna pot, ki vodi od železniške postaje Renke proti Dolenjski, se v Lazah vrača v Zasavje in se konča v Roviškem vrhu, od kojler je najkrajša pot na železniško postajo Sava ali Renke. Pot je dolga približno 95 km in se lahko opravi v kakih 27 urah. Lahko pa tudi ponovimo Pot spominov NOB občine Hrastnik ali Domžalsko pot, ki prav tako spominja na našo revolucijo. V Ljubljani nas je zjutraj pozdravil močan dež in nam vzel upe, da nam bo vreme naklonjeno. Avtobus, ki ga je organiziral Meddruštveni odbor ljubljanskih planinskih društev za prevoz do Sviščakov, se je napolnil. Z njim smo se odpeljali tudi planinci PD IMP Ljubljana, ne glede na vreme. Res so bili obrazi malo bolj kisli kot sicer, toda korajža velja. Že proti Postojni nas je sprejelo sneženje, sato smo vedeli, da pot ne bo lahka. Tudi na Sviščakih, kjer smo izstopili je snežilo, tu pa se je snegu pridružila še burja. Morale in volje pa je bilo z zvrhano mero, zato smo Se zavili v bunde, kape, šale kot dedek Mraz počasi začeli vzpenjati na 1976 metrov visoki Snežnik. Domačini pravijo Snežniku tudi »Kraški sveder v nebo« ker stoji popolnoma osamljen sredi Kraškega sveta, polnega kotanj in vrtač med kopastimi hribi, ki so pokriti z mogočnimi gozdovi. Snežniško pogorje je oddaljeno le nekaj manj kot 30 km od morja. Tu • se srečujeta morsko in celinsko podnebje, zato je v poletnih mesecih dosti dežja, pozimi pa snega. V poletnih mesecih pa vendar le s težavo najdemo studenček. Voda sproti uhaja v kraški svet in pod zemljo odteka v reke. Vzpon so člani GRS dobro zavarovali. Na najbolj nevarnih mestih so bile napete vrvi za prijemanje, da ne bi burja koga odnesla s strmine. Ko smo ponovno prišli v okrilje gozdov, se je srditost burje in snega nekoliko polegla. Najbolj varni pred snegom in burjo pa smo bili v planinskem domu .na Sviščakih, kjer smo se do dobrega oddahnili. Čas odhoda iz Sviščakov (ob 16. uri) je kaj hitro prišel. Avtobusi so odpeljali po vijugasti in zasneženi cesti in nas varno pripeljali v dolino. Enajst članov PD IMP Ljubljana, pohodnikov na Snežnik, ki nas je vodil Robert Kastelic, smo bili zadovoljni nad vzponom. V dolini skoraj ni mogoče verjeti, kakšne so zimske razmere na skoraj 1800 m visokem Snežniku, zato je to najbolje poizkusiti. Prihodnje leto vabljeni še ostali! Torej izbire je na pretek, zato prosimo vse planince, sodelujte pri izbiri planinskih poti! Te poti niso samo po Zasavju, tudi na Dolenjskem, Notranjskem in Gorenjskem so poti, ki so prav tako primerne za vsak letni č5s, so pa malo bolj odmaknjene. Upam, da se bomo lahko odločili. Zaradi ugodnih klimatskih pogojev so tu mogočni snežniški gozdovi, ki so med NOB dajali dokaj varno zavetje partizanom. Toda zaradi oddaljenosti od naselij, je bilo v teh krajih težko prehranjevati partizanske enote, ki so zaradi strateških točk morale ostati na tem področju in sprejemati težke borbe z okupatorjem, ki je hotel imeti poti varne, da bi nemoteno gospodaril na naši zemlji. Prav te borbe proti okupatorju, zlasti zadnje, ki so bile posebno krvave, konec aprila 1945, dajejo pečat tradicionalnemu pohodu na Snežnik, da se ga udeležujemo tako množično. V razmišljanju na te borbe, obdani s snežnim metežem in burjo smo prišli v kočo, ivnati in premraženi. Ker je bilo pohodnikov kar preveč za majhno kočo, smo kar na hitro ižme- Jeseni nov sejem rabljene opreme Kot smo v Glasniku napovedali, je bil 20. marca v menzi na Vojkovi sejem rabljene planinske opreme. Kot smo zvedeli, je 50 odstotkov ponujene opreme_zamenjalo lastnike, kar se sliši dobro, vendar samo, če ne vemo drugega dejstva, da sta bila ponujena le dva para čevljev. Potencialnih kupcev oziroma radovednežev je bilo nekaj več. Upravni odbor planinskega društva kljub temu misli, da je zamisel o takšnem sejmu dobra. Zato ga bo Društvo jeseni ponovilo in razširilo tudi na smučarsko opremo. L. J. Vsi zimski pohodi, ki zahtevajo dobro pripravljenost in zimsko opremo, so za nami. Poleg pohoda na Stol (2236m) in Snežnika (1796 m) smo se planinci PD IMP Ljubljana udeležili tudi pohoda na Porezen (1622 m). Čeprav je bil pohod organiziran, smo se na Porezen podali iz več smeri, tako kot je najbolj ustrezalo pohodnikom, da so lažje premagali vzpon. Nekaj jih je prišlo po poti Gorenjskega vojaškega področja iz Davče, drugi po poti 31. divizije iz Cerknega, nato iz Podbrda in s Petrovega Brda, da počastijo spomin na herojsko borbo. Porezen je najvišji vrh Cerkljanskega in Loškega pogorja. Dostopen je iz vseh smeri zato je bil past borcem Kosovelove brigade, Inžinir-skemu bataljonu 31. divizije in še drugim partizanskim enotam, ki so se 24. marca 1945 nahajale na njem. Pod okriljem megle je sovražniku uspelo zavzeti vrh in se tako z veliko premočjo znesti nad premraženimi. lačnimi in utrujenimi borci. Veličasten je spomenik, pri katerem je vsako leto svečanost v spomin na žrtve. Slovestnost obsega govor, ki obudi spomin na te dogodke, kulturni program iz izstrelitev slave. Letos, ko praznujemo 40-letnico bitke na Poreznu, je bilo še posebej slovesno. Spominskega pohoda so se udeležili mnogi nekdanji borci, Vik- tor Avbelj, Miha Potočnik’ ^ Vengust in drugi. Tudi 12 P^j PD IMP Ljubljana se je „ spominske svečanosti in s tet*'H stilo spomin na 145 padlih b° .J svobodo. Pri koči smo uredi" ^ potrebno in tudi vroč čaj se) , kar se je posebno prileglo- J Tradicionalni pohod je bil , 4 desetič, vendar ni še nihče P” J. planincev prejel plakete, ki j J ljujejo za desetkratno udele* . A vse kaže, bodo naši j ^ plakete prejeli že naslednjeJj, prav je bilo letos na P0'6 -d It IMP-jevih planincev, bi gle°eujtii vilo članov PD IMP, moralo '