*V»{lnino plačono v golovM. Leto LXXn., št. 202 Ljubljana, sreda 6. septembra I930 Cena Din tzftaia *sak dan popoldne izvzemsi nedelje m praznike // inseran do «JU potil vrst d Dtn t, do I0C vTst o Din 2_50, od 10C do 30C vtsI 6 Din 3 *ečji inserati potit vrsto Oin 4.—. Popusf po doaovoru, inserotni davek posebei ti „Slovenski Narod" velja mesečno v Juqoslovtn Din 12.-— za inozemstvo Oin 15.— ti Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaffieva ofico štev. 5 Telefon. 31-22 31-23, 31-24, 31-25 bi 31-21 Podružnice« MAKI BOK. Gcatsta tra / // NOVO MESTO l|ubl|anska cesta, telefon it. 26 // CEUE. celjsko uredništvo j Srrossma ver jeva irfica 1. telefon it. 65, podružnico uprave* K oceno vo ul. 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov tra 5 H Postno hranilnico v linhlirmi it 10351 Siegfriedova linija na 3 mestih prebita Po dvodnevni topniški pripravi in letalskem bombardiranja so Francozi po zadnjih vesteh na treh mestih prebili SlegSriedovo črto in Je stopila v akcijo tudi že pešadija, ki skuša izkoristiti ta prodor — Boji so se razširili že na vso fronto — Z nemške strani ta vest uradno še ni potrjena Pariz, 6. sept. br Dočim Je neposredno po vojni napovedi vladal na francosko-nemški meji še relativen mir in je prišlo le do manjših prask med izvidniškimi oddelki z ene in druge strani, ki so na 12 krajih prekoračili mejo, se je že v ponedeljek zjutraj začelo hudo topniško obstreljevanje med Maginotovo in Siegfriedovo obrambno linijo. S iraneoske strani so obstreljevali sprva le nekatere najslabše točke Siegfricdovc linije. Včeraj zjutraj pa je bil na vsej fronti otvorjen tako zvani bobneči topovski ogenj na vso Siegfriedovo črto. Ves dan in vso preteklo noč so francoski topovi vseh kalibrov obstreljevali nemške utrdbe. Posrečilo se je na več krajih razstreliti nemške utrdbe v dolžini par kilometrov, nakar je stopila v ospredje pešadija, ki je na treh mestih izkoristila predor in vdrla preko nemške utrjene fronte. Pehoti je sledilo tudi topništvo, ki sedaj na več krajih tudi s strani obstreljuje utrdbe. Za danes je pričakovati na-daljne prodore nemške utrjene linije, nakar bo sledil, k?kor napovedujejo, splošen udar na vsej fronti. Francosko letalstvo krepko podpira obstreljevanje Siegfriedo-ve črte z bombardiranjem in zlasti onemogoča koncentracijo nemških čet v neposrednem zaledju. Pariz, 6. sept r. Vojaški sot rudnik »Dailv Expressa« poroča s francoske fronte, da so po obsežni topniški pripravi v ponedeljek francoske čete včeraj rano zjutraj prodrle skozi Siegfriedovo črto nedaleč od luksemburške meje. Prodor je bil izvršen v globino nekoliko kilometrov. Francoske čete, ki so prodrle na več krajih, so zasedle nekatere nemške postojanke. Včeraj ob 10. dopoldne se je razvnela huda bitka v rovih Siegfriedove črte. Francosko topništvo je premaknilo svoje cilje precej daleč v globino Siegfriedove črte, močni oddelki metalcev min in elitne francoske pehote pa prodirajo dalje. Pariz, 6. sept. r. Ob pričetku francoskih in angleških vojaških operacij na kopnem, na morju in v zraku proti Nemčiji komentira »United Press« prvo poročilo francoskega vojnega ministrstva. O dejanskih operacijah obstoja še vedno popolna tajnost, vendar pa domnevajo, da bodo sledili sedaj močni napadi na kopnem in t zraku proti nemškemu utrjenemu pasn takozvane Siegfriedove črte, ki se razteza vzdolž reke Rena. Načrti za angleške eks-pedicijske čete, ki naj bi ojačile francosko vojsko vzdolž Maginotove črte in nad njo. so bili pripravljeni že pred več meseci. Po teh načrtih je določeno, da pošlje Anglija v Francijo najmanj 20 motoriziranih divizij kot svoj prvi ekspedicijski zbor Istočasno naj bi pričelo svojo akcijo angleško vojno brodovje, francoske in angleške letalske sile pa bi skupno bombardirale Siegfriedovo črto. Iz objave francoskega vojnega ministrstva, ki ga vodi predsednik vlade Daladier. je razvidno, da so se že pričele sovražnosti med francoskimi in nemškimi četami in da se stik med obema vojskama postopno vzpostavlja na vsej fronti. Francoske pomorske sile so med tem že zasedle postojanke, ki so jim bile določene, letalske sile pa nadaljujejo potrebne izvide. Pariz. 6. sept. c. Četrto francosko vojno poročilo ugotavlja, da so se pomnožili kontakti na vsej črti v ozemlju med Renom in Mozelo. Srdite borbe na poljskih bojiščih Poljaki poročajo, da so dosegli več pomembnih uspehov Varšava. 6 sept. e. Komunike štaba vrhovnega poveljstva št 5 se glasi: Sovražno letalstvo je danes napadalo po vsej državi železniške mo?tove, železniške postaje in razne objekte; sovražne bombe so ubile na stotine ovac na cestah. Naša letala so uspešno bombardirala sovražne motorizirane in oklopne kolone v okrožju Tješanova in v smeri Radomska. Včeraj je sovražnik izgubil 14 letal, mi pa smo jih izgubili samo 6. Na jugozapadni fronti naše čete zadržujejo pritisk nadmočnega sovražnika. Na črti Varta-Gerkov-Kami-jensk se nadaljujejo srdite borbe proti močnim sovražnim oddelkom Na severu so nemški motorizirani oddelki prodrli do področja Tješanov-Plonka Na vzhodni poljski fronti ie položaj nespremenien. Garnizija v Gdinji je z drznim napadom proti Gdansku zaplenila protiletalski top I in tri strojnice ter ujela 12 vojakov ' Varšava, 6. septembra e Borbe v južni Poljski in v poznanskem ozemlju se nadaljujejo. Živahno gibanje poljskih čet napram nemški meji še traja Poljske čete so vrgle v Vzhodni Prusiji Nemce iz svojih položajev in ujele mnogo sovražnikov. Omeniti je protinapad na sovražne motorizirane oddelke, ki prodirajo v južni Poljski v okrožju Sjerata. Sovražnik le pustil na bojišču mnogo tankov. Število ujetnikov je veliko in stalno narašča. Varšava. 6. sept. c. Včeraj so po poljskem vojnem poročilu Poljaki sestrelili 14 nemških letal, izgubili pa šest svojih Po poljskem uradnem poročilu se je včeraj večje število nemških vojakov spustilo za fronto s padali. Ker so nosili poljske vojaške uniforme, so bili postavljer.i pred vojno sodišče in vsi tak--' ustreljeni. Nemško vojno poročilo se omejuje v glavnem na napovedi bodočih operacij Berlin, 6. sept. e. Po poročilu vrhovnega poveljstva nemške čete prodirajo v smeri proti Krakovu, ki je najmočnejša poljska utrdba, kjer počivajo poljski kralji in kjer počiva tudi maršal Pilsudski. Ni še znano, ali bodo skušali Nemci zavzeti Krakov z naskokom, ali se bodo odločili za obleganje. Čete. ki prodirajo od juga in jugozapada, bodo ojačene z edini-earni. ki prihajajo od Katovic. Ne ve se točno, kje se nahajajo izvidnice, ki napredujejo in za katera misiijo, da so 50 km severno od železniške proge čenstohova-Varšava. Ta ofenziva se je razširila v širokem področju 120 km južno od Censto-hove preko Ostrave in Lise in 50 km jugovzhodno od Poznanja. Najdelj so prodrle čete, ki so blizu Peclikova in se pomikajo po železniški progi, ki je oddaljena od Varšave okrog 80 km. Ce se bo to napredovanje nadaljevalo, bo resno ogroženo središče poljske industrije v Lodzu. Nekoliko bolj proti severu je druga sku- pina napredovala preko Varte in sedaj ogroža Sieradz. To mesto se nahaja na cesti, vodeči v Lodz. Po mišljenju nevtralnih opazovalcev bi se poljske čete iz zapadne Poznanjske umaknile in to. predno bi se nemškim četam posrečilo, da se združijo in napravijo nevzdržno pozicijo poljskim četam. Stvarno ni Lnano. kako daleč so se j.-.iakniii Poljaki, ker izgl.dr.. da so porr aknili naprej močne edinice. da bi zadržali prodiranje nemških *ec dokler ne ptic:" prvi dež in se pojavi blato do kolen. Severno od Varšf.ve so nemške čete prispele do Przasznvsza. Tu je bila fronta močno utrjena, da bi se napravile baze za odpor proti prodiranju v smeri prestolnice. Poudarjajo, da ta fronta za sedaj nima velikega pomena. Nemška vojna poročila javljajo, da je bilo v okolici Censtohn^e uničenih 7 poljskih divizij in da so nemške čete v zadnjih 35 urah ujele 15.000 mož. V splošnem poročajo, da še ni pričakovati velikih in odločilnih bitk. Evakuacija Varšave Zaradi neprestanih letalskih napadov bodo vse prebivalstvo izselili v varnejše zaledje Varšava, 6. sept. e. Zaradi stalne nevarnosti nemških napadov iz sraka se Je pričela evakuacija prebivalstva. Evakuirano prebivalstvo odhaja na vzhod, jueo-in ing države Kljub evakuaciji ni panf^r med kuacija poteka popolnoma v reda. ljudje jemljejo s seboj le najpotrebnejše in najvažnejše predmete in ne delajo nobene gneče. Za evakuacijo so na razpolago vsa prevozna sredstva. Seveda so vlaki, ki odhajaj* Is Varšave, prmitrpini. « y je mogoče, odvažajo prebivalstvo tudi s avtobusi in drugimi prometnimi sredstvi. Taksija ni nobenega na razpolago, pač pa so zopet mobilizirani vsi vosovi m kočije in po varšavskih ulicah je opasati, kako prevažajo pohištvo in razne predmete kočije, v katerih so se včasih vozile elegantne dame. To in beg prebivalcev daje Varšavi precej tragično sliko. Varšava, 6. sept. e. Kakor javlja poljski radio, je včeraj 70 nemških bombnikov napadlo Varšavo, pri čemer so metali vži- galne bombe na središče mesta in na predmestja. Protiletalski obrambi je uspelo sestreliti 7 nemških bombnikov. V Varšavi Je mnogo človeških žrtev. Vilgalne bombe so povzročile veliko požarov. Varšava, 6. sept. e. Davi ob 8.45 je bil dan drugi znak za alarm. Opaziti je bilo 11 bombnikov, ki so iz precejšnje višine bombardirali varšavska predmestja. Oči-vidno je protiletalska artiljerija preprečila nižji polet napadalnih letal. Poljaki bombardirali Berlin, Angleži pa Hamburg in Aachen Varšava, 5. sept. AA. (Pat.) SO poljskih letal je danes bombardiralo Berlin. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča. Bruselj, 5. sept. AA. (Štefani.) Eskadrila, v kateri so bila francoska in angleška letala, je danes dopoldne bombardirala okolico Aachena. Eksplozija bomb se je slišala prav do Eupena. Berlin, 5. sept. br. DNB poroča, da so se danes dopoldne pojavila nad "araburgom štiri angleška vojna letala. Protiletalsko topništvo jih je takoj pričelo obstreljevati in uspelo jim je dve letali sestreliti. Berlin, 6. septembra Po službenem poročilu so se včeraj pojavila nad Hamburgom 4 angleška letala. Nemški lovci so sestrelili dve letali. Tri nemške križar' ke poškodovane London, 6. sept. e. Službeno javljajo: Zadnji napad na nemška pristanišča je imel večji uspeh, kakor so prvotno mislil t Zelo so poškodovane tri nemške križarke. Prav tako poročajo, da so angleške vojne ladje v Severnem morju napadle nemške podmornice. Prvi letalski alarm v Parizu l>osedaj se Nemcem še ni posrečilo, da bi se z letali približali francoski prestolnici Pariz, 6. sept. c. Včeraj ob 3.40 je bil v Parizu dan prvi znak za alarm. Vse prebivalstvo Pariza je v polnem redu in brez strahu zapustilo stanovanja in se skrilo v zaklonišča. Mnogi so si takoj nadeli plinske maske in prav tako pohiteli v zaklonišča. Čez nekaj minut je bil ves Pariz v popolni temi. Na ulicah ni bilo žive duše, le sanitetni in drugi pomožni avtomobili za obrambo proti letalskim napadom so švigali po mestu. Do trenutka, ko je bil dan znak. da je nevarnost prenehala so bili vsi na svojem mestu. V Parizu niso slišali nobene detonacije ne v mestu, niti v okolici. Po znaku, da je nevarnost minila so ljudje prihiteli iz svojih skrivališč, se ustavljali na trgih in ulicah v skupinah in se šalili. Oblasti so objavile, da so sovražna letala preletela francosko mejo, a so bila odbita in ni niti eno prispelo na cilj. Francoska protiletalska obramba se je izkazala za odlično in je hkrati dokazala, da je popolnoma pripravljena in kos svoji nalogi. Prebivalstvo je bilo pozvano, da tudi v bodoče pokaže tako hladnokrvnost, pripravljenost in disciplino. Poljska legija v Franciji London, 6. sept. c. Poljski poslanik je izjavil, da so poljski državljani iz Anglije odšli na fronto v Francijo, kjer je že ustanovljena posebna poljska legija. jaški Trenutni vo položaj na Poljskem Nemci nameravajo zastaviti vse sile, da bi čim prej prodrli do Varšave London, 6. sept. br Posebni vojni poročevalec »Exchange Telegrapha« je poslal daljše poročilo o vojaškem položaju na Poljskem. Po njegovem poročilu je na ood-lagi podatkov, zbranih na licu mesta, bil položaj včeraj popoldne naslednji. Zelo številne nemške čete ki operirajo med Birnbauom in Konico nadaljujejo s prodiranjem ob podpori motoriziranih od delkov Poljska vojska na področju Grud ziadza ni mogla odoleti silnemu pritisku nemških čet. tem manj, ker je grozMa ob kolitev njenega desnega krila Včeraj zju traj je zaradi tega poljsko vrhovn-i vod stvo bilo prisiljeno, da opusti nadaljnjo obrambo utrjenih poljskih postojank v tem odseku ter se umakne na ofičdnejše pozicije Razpršeni poljski oddelki pa so ostali za hrbtom nemških čet. V7 zaledju ozemlja, ki so ga na ta način zasedli Nemci se razvijajo krvave četni*kc borbe Prav tako se vodijo izolirane bitke v odrezanem delu koridorja in v ju?nozapadnih pokrajinah Vzhodne Prusije Razpršeni pohski oddelki so dobro opremljeni in razpolagajo zla sti s številnimi strojnicami s katerimi ob strel ju jejo iz zased nemške čete ter jim povzročajo hude izgube Izredno hude borbe so se vodile včeraj ves dan na fronti So!Jau-Neuenouig-Kol-no. Nemško vojno vodstvo je vrglo na ta odsek svoje glavne sile. Močne formacije vseh vrst orožja nastopajo pod zaščito od delkov težkih in lahkih tankov ob podpori letalstva v področju rflava Przavs. Poljaki se v tem odseku uspešno upirajo. Pri ujetih nemških oficirjih so našli povelje, iz katerega je razvidno, da imajo nemške čete nalog, čim prej prodreti do Gihave Vzhodno od Bolenka so Poljaki prešli v ofenzivo, da tako razbremene svoje ogrožene čete pri Przalvsi. V poljskem industrijskem področju so poljske čete zaustavile ofenzivo nemške armade, Njihove glavne sile sq v popolnem redu zavzele novo pripravljene položaje. Na črti Censtohova Mislovica-BIudina so Poljaki ne samo zadržali vse nemške napade, nego so tudi brez topniške priprave prešli v uspešno protiofenzivo. Na karpatski fronti ni bilo nikakih važnejših sprememb Razen manjših prask tu zaenkrat še ni prišlo do kake resne bitke. Dopisnik končuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da stremi vrhovno nemško poveljstvo očividno za tem, da čim prej z uporabo vseh razpoložljivih čet in sredstev prodre do Varšave. Vrhovno nemško poveljstvo je izdalo zapoved, da se mora ta cilj doseči brez ozira na izgubo ljudi in materiala. Francosko-poljska zvezna pogodba Pariz, 6. sept. c Zunanji minister Bon-net in poljski poslanik Lukasiewicz sta včeraj popoldne podpisala protokol, s katerim stopa v veljavo francosko-poljska zvezna pogodba. Pogodba ima popolnoma enako vsebino kakor angleško-poljska pogodba in določa tudi. da nobena stranka ne sme skleniti separatnega miru. Seja belgijskega parlamenta Bruselj. 6. sept. AA. Havas: Na včerajšnji seji parlamenta so razpravljali o zakonskem načrtu o podelitvi posebnih pooblastil kralju za primer vojne in o zakonskem predlogu o izrednem kreditu 2 milijard frankov. V diplomatskih ložah so opazili francoskega, poljskega in grškega poslanika. Nemški poslanik pa je bil odsoten. Na seji je predsednik vlade Pierlot potrdil, da je belgijski narod odločen ostati strogo nevtralen, da bo pa stopil v vojno, če bi ogrožal kdo njegovo neodvisnost. Izjavo predsednika vlade so poslanci pozdravili s ploskanjem. Ko je predsednik vlade končal svoj govor, je predsednik parlamenta in več i»slancev vzkliknilo: »Živela Francija!« Nato pa i Živela Polj-skale drugi so pa vzklikali »2iveln nev-tralnostU Večina izmed njih pa »Živela Belgija!« Zelo so ploskali bruseliskomu županu Adolfu Maxu, ko je izjavil, da se bo odgovornost za katastrofo nedvoumno ugotovila in da bo zgodovina proklela tiste, ki so jo povzročili. Zaradi spopadov med nekim komunističnim poslancem in voditeljem reksistov so sejo parlamenta odložili za nekaj ur in se jfl nadaljevala Sele snoči z razpravo o predla£anih zakonskih načrtih. Izredna pooblastila belgijskega kralja Bruselj, 6. sept c. Belgijski pariament je soglasno odobril izredna rx>lnocaoćja kralju za primer vojne. Francoski ministri in poslanci odhajajo na fronto Pariz, 6. sept. e. V poTrtičrnh krogih s« govori o razširjenju francoske vlade, v katero bi vstopili vsi šefi strank Vest o rekonstrukciji vlade je verjetna, ker bo več ministrov, ki so morali odriniti k svojim polkom, in tudi mnogo narodnih poslancev nastopilo svojo vojaško dolžnost. Med politiki, ki niso pozvani v vojsko, s« jm je mnogo prijavilo za dobrovoljce. Pariz, 6. sept. e. V pariških polrHčmh krogih so suoči potrjevali vest, da so mnogi predstavniki strank dali svoj pristanek za vstop v vlado narodnega edinstva, ki bi ji predsedoval Daladier. Tako bodo najbrž vstopili v vlado Flandin, Blum, Marin in Bouichon. V vseh krogih poodarja>L>, da sc je 100 narodnih poslancev ki so dopolnili 40. leto, prostovoljno prijavilo pod stavo. DO Bolgariji Sofija, 6. sept. e. Angleški poslanik v Sofiji je pozval članstvo in glavne urednike sofijskih listov v poslaništvo ter jim obrazložil vzroke, zakaj je vstopila Anglija v vojno. Izjavil je tudi, da bo Anglija spoštovala nevtralnost Bolgarske. še tri velike nemške trgovske ladje od Angležev potopljene Uradno poročilo angleške admirali te te London, 6. teta poroča mornarice in sept c. Angleška admirali -o velikih uspehih angleške pomorskega letalstva. Najmanj tri večje nemške ladje so bile potopljene, pri čemer niso vštete ladje, o katerih potopitvi so bila včeraj izdana poročila. Admiraliteta ugotavlja, da bi vse potopljene ladje lahko Nemcem služile kot pomožne križarke. Pred potopitvijo so angleške vojne ladje v vsakem primeru rešile vso posadko sovražnih ladij. Angleške vojne ladje in pomorska letala so se tekom včerajšnjega dne ponovno zapletla ▼ borbe z nemškimi podmornicami. Podrobnosti še niso objavljene. Angleška admiraliteta priznava, da Ima tudi angleška trgovska mornarica nove izgube na ladjah, vendar o tem zaenkrat ne daje podatkov. London. 6. sept c. Po uradnih cenitvah je pri potopitvi angleške ladje »Athenia« izgubilo življenje najmanj 60 oeeb. Zeia veliko število med preživelimi je ranjenih. Ameriški poslanik v Dublinu je včeraj popoldne odpotoval v luko Garwey ter imel razgovore s kapetanom ^Athenie« Cookom, s člani posadke in potniki. O razgovorih je takoj poročal v Washingtan, kjer je ameriška vlada odredila, da njeni diplomatski predstavniki zberejo vse podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti krivca potopitve. Se ena ladja zadela Kodanj, 6. septembra, e. Po MalmS je snoči ob 23. zletela v zrak ladja« ki je naletela na mino v Oresunda. tia&al}evmtl£ ru* Z. strani Proslava kraljevega rojstnega dne Kakor povsod po državi praznuje tudi IJnblj slovesno kraljev rojstni dan Ljubljana, 6. septembra. Kljub odpovedanim svečanostim je Ljubljana nad vse dostojno proslavila 16. rojst-dan Nj. Vel. kralja Petra n. Mesto je bilo deloma že snoči v zastavah, danes pa visi raz vsako hišo tako v sredini mesta, kakor v predmestjih in okolici državna tro-bojnica. Trgovine v mestu so zaprte, v izložbah sleherne trgovine pa je nameščena kraljeva slika v okrašenih okvirih. V pravoslavni cerkvi je bil ob 9. svečan cerkveni obred, ki ga je opravil ob asistenci vojaškega duhovnika protejerej g. Matkovič. Med cerkvenim obredom je prepeval pravoslavni cerkveni zbor, po obredu pa je imel g. prota lep patriotični nagovor. Cerkvene pobožnosti v pravoslavni cerkvi se je udeležil podban dr. Majcen, komandant divizije, divizijski general Dragoslav štefanović z oficirskim zborom, podpredsednik mestne občine dr. Rav-nihar in drugi odličniki, poleg občestva pravoslavne vere. Ob 10. je bila zahvalna služba božja v stolnici sv. Nikolaja. Mašo je bral ob asistenci kanonikov knezo-škof dr. Rozman. Pred cerkvijo je bila postrojena častna vojaška četa z godbo. Zahvalni službi božji so prisostvovali ban dr. Natlačen, divizionar Dragoslav Štefanović. ki je pred vstopom v cerkev obšel častno četo, župan dr. Adlešič z občinskimi svetniki, rektor dr. Kušej, konzularni zbor, predstavniki uradov raznih društev, korporacij in institucij, četa rezervnih oficirjev ter veliko število patriotičnega občinstva. V starokatoliški kapeli je opravil cerkvene obrede škofijski vikar g. Lavrinc v prisotnosti številnih vernikov. V Bolgariji Sofija, 6. sept. e. Povodom rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. je bila v cerkvi Sv. Nedelje svečana zahvalnica. Last »Utroc piše: Jugroslovenski kralj Peter H. stopa v svoje 17. leto. Ta dan bo svečano proslavljen v vsej Jugoslaviji. Kralj Peter H. je rojen 6. septembra 1923. v Beogradu, že kot otrok je pokazal veliko disciplino in ljubezen do uka. Zdaj je dovrši] gimnazijo. Poleg svojega rodnega jezika in sorodnih slovanskih, torej tudi bolgarskega, se je kralj Peter naučil dovršeno angleškega, francoskega in nemškega jezika. Pokazal je tudi posebno zanimanje za eksperimentalne vede, kemijo, fiziko in tehniko. Prav tako ljubi vse vrste sporta, sijajno jaha. plava in je odličen strelec. Kralj Peter pa tudi zelo ljubi delo in svoj svobodni čas preživlja v svoji mehanični delavnici. Na koncu pravi list, da mladi kralj preživlja poletje predvsem na Bledu in Jadranu, kjer se bavi s sportom in kjer je tudi letos izvršil inspekcijo mornarice. V Romuniji Bukarešta, 6. septembra e. »Independance Roumaine« objavlja obširen članek povo-! dom rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. List piše med drugim, da jugoslovanski narod obdaja svojo nacionalno dinastijo z globoko ljubeznijo. Kakor v preteklosti, je tudi danes Jugoslavija smatrala in smatra monarhistični režim kot edini, ki lahko konkretizira njegove ideje in vero njegove bodočnosti. Ko bo mladi vladar postal polnoleten, bo vodil in nadaljeval plodno delo svojega plemenitega očeta. List dalje poudarja, da je kralj Peter II. pričel svoj študij v Angliji. Jugoslavenski narod polaga vse svoje upanje v mladega kralja. Ju-gosloveni se zavedajo, da imajo v svojem vladarju zavarovano svojo neodvisnost, edinstvo in čast. Rumunski narod, združen v svojih občutkih napram Jugoslaviji, čestita mlademu kralju in mu želi za rojstni dan svetlo bodočnost. V Grčiji Atene, 6. sept. e. Vsi listi izražajo prisrčna voščila in čestitke povodom rojstnega dne NTj. Vel. kralja Petra II. List »Kati-mirin« med drugim piše: Mladi kralj predstavlja upanje svojega naroda. Ves Balkan s simpatijami spremlja sina kralja Aleksandra, ki se razvija pod nežno skrbjo svoje matere in svojega strica kneza namestnika. Jasno je namreč, da bo imela Jugoslavija v osebi kralja Petra II. modrega kralja, balkanski mir pa novega pristaša in Činitelja. Grki, ki so ljubili in cenili kralja Aleksandra, prenašajo svojo ljubezen in nežnost na njegovega sina. ki mu žele mir in slavo. V Italiji Rim, 6. sept. e. Povodom rojstnega dne kralja Petra II. prinaša italijanski tisk tople pozdravne članke, v katerih poudarja vse vrline in odlike našega mladega kralja in v zvezi z njegovim rojstnim dnem čestita Jugoslaviji k temu velikemu prazniku. »Giornale d'Italia« prinaša sliko kralja in v daljšem članku prikazuje njegov življenjski lik. Lifrf naalaša. da kralj govo ri vse važne jezike Poleg tega je odličen športnik, se zanima za vse. in tudi odlično pozna svoj narod. Proslava rojstnega dne jugoslovenskega vladarja predstavlja nacionalni praznik za Jugoslavijo, ki po marsejski tragediji gleda v njem svojega mladega kralja in na vsak njegov rojstni dan izraža polno vdanost njemu in slavni dinastiji Karadjordjevicev. ki predstavlja simbol vseh aspiracij in plodonosnoga napredka jugoslovenske nacije. Nadaljevanje s le strani Devet nemških ladij v Urugvaju torpediranih M on te video, 5. sept. o. Angleške križarke so doslej potopile ob urugvajski obali devet manjših nemških trgovskih ladij. London, 6. sept. e. V luko Veracruz je prispela nemška trgovska ladja »Colum-bia«. Mehiške oblasti so prepovedale, da zapusti luko. Vsega skupaj je v pristanišču zasidranih že 9 nemških ladij. New York, 6. sept. c. Poljska velika motorna ladja »Batori« s 14.000 tonami je na poti iz Gdinje srečno dospela v New York. Povratek japonskih ladij Tokio, 6. sept. e. Japonska vlada je dala navodilo, da se vse japonske ladje takoj vrnejo iz Evrope na Japonsko. Deset japonskih ladij je že odplulo preko Atlantskega oceana m Panamskega prekopa. Amerika nevtralna Roosevelt je snoči proglasil strogo nevtralnost Zedinjenih držav Washington, 6. sept. e, Po podpisa zakona o nevtralnosti Zedinjenih držav je snočl predsednik Roosevelt izdal dve na-daljnj proklamaciji. S prvo odreja, da stopa v veljavo ameriški nevtralnost ni zakon, Id prepoveduje izvor, orožja in dragega, vojnega materiala, razen nekaterih surovin. Druga proklamacija pa odreja nevtralnost Panamskega kanala Zedinjene drtaVe ugotavljajo, da se v vojnem stanju nahajajo sedaj sledeče države, na katere se nanašajo vse določbe o nevtralnosti: Nemčija, Poljska, Francija, Anglija, Indija, Avstralija in Nova Zelandija. Predsednik Roosevelt je v Izjavi novinarjem p©-rjdarH, da bo ameriška vlada podvzela se nadaljne uredbe za varovanje nevtralnosti Tako bo prepovedana vsaka komunistična In nacionalno socialistična propaganda v Zedinjenih državah. Mornariško osebje bo povečano za 15V*. Trdnim bo posebna od- redba proti vojnim dobičkarjem. V svetovni vojni je Wilson proglasil nevtralnost šele po treh mesecih. VVashington, 6. sept e. Prepoved izvoza vojnega materiala iz Zedinjenih držav stopi v veljavo nekaj ur no sprejetju zakona o nevtralnosti. Mislijo, da predsednik Roosevelt želi Se enkrat oposorfti ameriško javnost, da se ne strinja s stališčem parlamenta, temveč da šel i ukinitev prepovedi izvoza orožja. Pričakujejo, da bo skušal doseči spremembo zakona o nevtralnosti v toliko, da se omogoči, da države, ki so v vojni, uvažajo vojni material iz Zedinjenih držav, v kolikor ga hočejo prevažati z lastnimi ladjami in proti takojšnjemu plačilu v gotovini. New Orleans, 6. sept. e. Prodno je bila objavljena prepoved o izvozu orožja in municije h? Amerike, je francoski parnik »VormonU zapustil loko z 19 letali. Tudi Gandhi je interveniral Douibav, S. sept. e. Kakov se sele sertaj Izve, je Gandhi 23. julija poslal posebno pismo kancelar ju Hitlerju, v katerem ga roti, naj prepreči vojno. Gandhi pravi, da je odločitev o vojni izključno v Hitlerjevih rokah ter ga prosi, naj posluša apel človeka, ki je premišljeno opustil vojno kot sredstvo za dosego svojih ciljev. Gandhi pravi dalje, da so njegove simpatije na Anglije In Franc*jr Energični okrepi proti spekulantom v Bolgariji Sofija, 6. sept. e, V Sofiji to nekaterih drugih mestih Bolgarije so bile nenadno zvišane cene nekaterim najvažnejšim živilom in s tem je bilo povzročeno veliko razburjenje med prebivalstvom. Proti tej spekulaciji je ministrski svet izdal stroge okrepe. Policija je v Sofiji aretirala tri trgovce, Id so bili na podlagi zakona o borbi prott spekulaciji, ^ Je že stopil v veljavo, takoj poštam na prisilno delo v poslanika v Varšavi London, 6. sept. e. Po vesteh iz Bratislave je biht odrejena zaplemba celokupnega imetja slovaškega poslanika v Varšavi Sat-marija. Zaplemba imetja je posledica govora, ki ga je imel Satmari po poljskem radiu, v katerem je protestiral proti evakuaciji slovaških čet s strani Nemčije. dfre£e$uiea K O I« K D AR DANES? Sreda, 6. septembra katoličani: Ca barija, Peregrin. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Rdeča plesalka. KINO SLOGA: Žrtev spovedne molčečnosti. KINO UNION: Veliki valček. Sokolska proslava kraljevega rojstnega dne ob 1830 v veliki dvorani na Taboru. DEŽURNE LEKARNE DANES: Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Ku-rslt, Gosposvetska cesta 10, Bohince ded.. Gesta 29. oktobra it. S hahšnim neznancem pišejo o nas Francoska novinarke — ime ji /e Marie-Edith Bonev — je leto* poleti potovala preko Jugoslavije na Madžarsko in se ustavila v Budimpešti. Tu je napisala svoje vtise s tega potovanja in jih poslala v objavo pariškemu dnevniku »Journal*, ki jih je priobčil v svoji številki z dne 26. avgusta. Marie-Edith pile v tem svojem dopisu tudi o Jugoslaviji, dasi se pri nas sploh nikjer ni ustavila, torej naše države iz lastnega opazovanja sploh ne pozna. Pravi, da so razmere pri nas čisto podobne onim na Češkoslovaškem, nato pa nadaljuje: »V Jugoslaviji go\*ore vsi ljudje isti jezik, so iste rase, obstojajo pa štiri gospodujoče vere: Hrvati so katoliki, Slovenci 80 — protestanti, neznatna manjšina so Srbi pravoslavne vere, a Turki m Bošnjaki so mohamedanci.. .* — Novosadski »Dance posveča famozni francoski novinarki posebno beležko, ki jo zaključuje: »Zakaj prav sedaj, ko smo na znotraj konsolidirani in močni, servira jo francoski javnosti takšne bedastoće? Ali bi ne bilo bolje, da o nas sploh ničesar ne pišejo, kakor da tako informirajo francosko javnost? Pa zakaj imamo končno novinarskega atašeja pri poslaništvu v Parizu?«: Gospodarska mobilizacija Iz članka »Naučna organizacija dela in obramba države« v reviji »Narodna odbrana* posnemamo ta-le umestna iz\'aJanja: »Treba je sestaviti gospodarski mobilizacijski načrt. Mora se napraviti spisek vseh oseb, zaposlenih v poedinih strokah gospodarstva, zlasti v industriji, treba je popisati ves material poedinih podjetij, sestaviti spisek vseh zgradb in instalacij teh podjetij, popisati podrobnosti dobavijanja surovin in ostalega materiala itd. Posebno pozornost je treba posvečati delavcem, ki *<> tu zaposleni, da bi v slučaju vojne ne prišli v nasprotje s svojo službo v vojski. V to svrho mora obstojati popolno sodelovanje vojaških oblasti s civilnimi, prav tako pa tudi z gospodarskimi činitelji. Potrebno bi bilo izdelati načrt celokupnega gospodarstva in poskrbeti za to, da bi se to gospodarstvo razvijalo v svrhe državne in narodne obrambe, služeč pri tem tudi podvigu narodnega blagostanja. Poleg tega bi morali posamezne stroke industrije nacionalizirati, ker se često samo na ta način lahko doseže željeni uspeh. Tako bi bilo treba nacionalizirati vsa podjetja, ki se bavijo z izdelavo vojnega materiala, v kolikor se ta še nahajajo v tujih rokah, takisto tudi podjetja, ki se bavijo z izdelavo materiala, ki posredno služi vojaškim namenom. Posebno pozornost je treba posvečati proizvajanju električne energije, ker je ona najboljše pogonsko sredstvo, a često ni niti toliko rentabilna, da bi se podjetja za to proizvajanje mogla naslanjati samo na privatne lastnike . . .c Delavske strokovne organizacije in njih ustanove »Delavska pravica«, glasilo Gostinčarje-ve Jugo slov. strokovne zveze, je v svoji zadnji številki objavila beležko, ki se tiče vprašanja, ki sedaj bolj. kakor katero drugo živo zanima celokupno naše delavstvo. List piše: »Delavci vzdržujejo sami s svojimi prispevki Delavsko zbornico. Prav tako vzdržujejo s svojimi prispevki svoje svobodne organizacije. Prvo vzdržujejo po zakonu, to se pravi, da je prispevek obvezen, ker se jim odteguje pri plačah s prispevki na zavarovanje in davek. Svobodne strokovne organizacije pa plačujejo delavci prostovoljno. Katera izmed teh dveh delavskih ustanov je sedaj pravi in resnični izraz delavske \>olje? Mi mislimo, da strokovne organizacije, v katerih so delavci prostovoljni člani. To vprašanje je zelo važno pri razmotrivanju o odnosa jih med Delavsko zbornico in strokovnimi organizacijami. Potrebno je zato, da vlada med tema dvema ustanovama najlepše soglasje, da druga drugo dopolnjujeta in tako ustvar jata pravo in resnično delo za podvig delavskega stanu Sedaj pa je, kar je razum-/yivo, to soglasje porušeno. Mi vemo le to, da Delavske zbornice ne bi bilo, če bi ne bilo strokovnih organizacij, katere je ustanovilo delavstvo samo in je Delavska zbornica le pridobitev delavskih strokovnih organizacij. Prav zaradi tega je dolžnost Delavske zbornice, da ona ustvari zdrave odnosa je med njo in delavskimi strokovnimi organizacijami. Zato so se in se bodo delavske strokovne organizacije borile, da bo Delavska zbornica ostala res pravi izraz volje tistih ljudi, ki jo v resnici vzdržujejo. Če pa to ne gre naravnim potom, je pač treba iti na volitve, da dobi Delavska zbornica pravi odbor. Morda je bila ta ugotovitev te dni vendarle potrebna.« „Hđove Listy" in »Volhischer Beobachter" V praškem klerikalnem dnevniku »Lido-ve Listy* čitamo v številki z dne IS. t. m. tole zanimivo beležko: »Glasilo nemške nacional socialistične stranke »Volkischer Beobachter« posveča današnji naši verski rene-sanci stvaren in simpatično pisan članek, poudarjajoč, kako postaja katolicizem v češkem narodu velika narodna sila Novi češki nacionalizem je sprejel za svoj glavni temelj in za svojo vsebino katoliški sveto-vaclavski ideal. .. Tega ideala več stoletij ni priznaval ves narod tako. kakor ga priznava danes. Pred vojno ni bilo to po godu Dunaju, ker se je bal doslednega češkega narodnega vstajenja in krščanskega preporoda. Zato je hotel Čehom vsiliti svoj habs burško-dinastični avstro-katolidzem, ki pa je narod odbijal od sebe. Po vojni pa je odkrito in pritajeno zaviral procvit verske-ge življenja masonsko-brezbožniški kur z, ki je imel nadvlado nad nacionalnim mišljenjem in ki je našel sebi pomočnike v češkem naprednjaštvu, v kopiji forme pro-tikatoliškega terorja po vzorcu francoskih radikalov in svobodomislecev. Vseh teh strupenih vplivov so denes Čehi rešeni, zato je bila omogočena in pospešena češka verska renesanca Poučno je, da enak proces danes preživi jb tudi Slovaška, odkar je tudi tam prenehal brezverski in svobodomiselni pritisk . .«■ — Dr. Maček v Beogradu Beograd, 6. sept. e. Z današnjim brzo-vlakom je prispel v Beograd podpredsednik vlade dr. Vladimir Maček. Sokol ob rojstnem dnevu svojega starešine tre: In žetega septembra prosta vija jugoatovon sko sofcolstvo skupno z vsem narodom S radostjo v duši in z globokim občutkom ljubezni, zvestobe in vdanosti rojstni dan svojega mladega vladarja Nj. Veličanstva kralja Petra H. V hišah božjih, v šolah in javnih ustanovah, v vojaških taborih in sokolska domo vin,* Hrom cele nase velike in zedinjene domovine, pa tudi izven nje, kjer prebivajo raži rojaki, pošiljajo Sokoli in ljudstvo, kmetje in meščani, delavci in intelektualci, staro to mlado, združeni v eni misli in enem občutku, na današnji dan Najvišjemu vroče molitve za zdravje, srečo in doi-%o življenje svojega ljubljenega vladarja, na katerega polagajo svoje največje nade. Naš mladi kralj, ki mu je usoda odločila, da nosi že v letih prve mladosti kraljevsko krono, se razvija in krepi duševno in telesno, v veselje domačih ljudi in občudovanje tujcev, dozorevajoč tako od leta đo leta za težke dolžnosti vladarja in voditelja naroda, ki mu jih je njegov veliki oče, Viteški kralj Zedinitelj, s toliko častjo zapustil v dediščino Vzgojen v narodnem duhu, odlikujoč ae že danes z vsemi vrlinami naše rase, dinastije Karadjordjevicev, predstavlja Nj. Vel. kralj Peter II. s resnici ponos in upanje nacije, tako da so na današnji dan po vsej pravici obrnjeni k njemu pogledi vsega naroda ter vse naše misli in želje. Kraljev rojstni dan pada letošnjega leta med dneve svetlih jubilejev, a tudi resnih dogodkov. Proslava kosovske bitke, cerske. kolubarske in suvoborske zmage, sedemdesetpetletnica od ustanovitve prvega Sokola v Jugoslaviji itd. — so podčrtale se krepke je splošno voljo naroda, da se obvarujejo sadovi teh junaštev za vsako ceno, brez ozira na bridke izkušnje, ki nas morejo zadeti v usodnih dneh, ki jih preživlja Evropa, katerih pa naš narod nikakor ni zakrivil. Jugoslavija ne zahteva drugega kot to, da obvaruje, kar ji po pravici in doprinese nih žrtvah pripada; zato hoče vsako ped svoje zemlje braniti pred vsakim nasiljem z združenimi močmi vsega naroda, s pogledom, polnim vere uprtim v mladega kralja. Največja želja našega naroda sta mir in napredek ob sodelovanju vseh, a še dragocenejša od miru je narodova svoboda In čast! To vzvišeno načelo, ki Je vedno vodilo narodno dinastijo Karadjordjevicev, predstavlja i najvišjo vrednost sokolske ideje in sokolskoga dela. Kot izrazito nacionalna in nepolitična organizacija, ki so ji vsi deti naše domovine enako pri srcu. a ki ji je celota države in naroda najvažnejša, bo sokolstvo iz vsega srca pozdravilo vsako delo, čigar plodovi se kažejo v ustvarjanju čim ožje duhovne skupnosti v naši domovini, v zadovoljstvu vseh delov naroda, v pomirjen ju notranjih nesoglasij in učvrstitvi celote. Mi Sokoli smo svojo pot določili že davno, tedaj ko so naši bratje za Ideale jugoslo-venstva padali na bojnih poljanah in umirali na vislicah. In te dobro premišljene, z delom tolikih intelektualcev m s krvjo najplemenitejfilh junakov posvečene poti se mi ne moremo in nočemo odreci. Nikomur ne želimo kaj vsiliti, vendar pa tudi nam nihče, ki je pameten, ne sme odrekati pravice, da v svoji državi, v Jugoslaviji, porabimo vse svoje konstruktivne sile za širjenje misli narodnega in državnega edinstva, ki je — pa naj se js potem zgodilo karkoli — to državo ustvarila, in brez katere, po našem globokem prepričanju, njena popolna varnost in njen procvit ne moreta biti dVrvorj zajamčena. Imamo razumevanje za vse realnosti, enako kakor oni, ki drugače misKjo, ne morejo stremiti za razdvajanjem, ampak za zbliževanjem. Ravno zato se nam zdi nemogoča že sama misel, da bi v Jugoslaviji, če se upravlja v narodnem demokratskem in svobodnem duhu, mogel kdorkoli aH v kateremkoli kraju ovirati rodoljubno delo jugoslovenskega sokolstva, čigar preteklost izpolnju- je najsvetlejše strani hrvatske, kakor tudi srbske in slovenske borbe za osvobojen je izpod tujega jarma. Ako bi se pa to vendar zgodilo, tedaj mora vsakdo vedeti, da »okolatvo darr^s bolj ko kdaj poprej čuti v sebi nun', da se vsem poskusom nasilja najodločneje uprt* ter da z lastno pripravljenostjo in avla. nostjo Izvojuje sebi svobodo neoviranega dela aa dobro kralja in Jugoslavije. Jugoalovanstvo ostane naš svetli ideal tudi zato, ker se v našem sokolskem življenju ni nikjer kompromitiralo, ampak je nasprotno dalo sijajno rezultate popolne enakopravnosti in edinstvenosti, če s<> s*.-našle skupine in posamezniki, ki so zlorabljali jugoslovenstvo: ali ni bilo tudi skupin in posameznikov, ki so zlorabljali srbstvo in hrvatstvo? V sokolskem j»go-slovenstvu se nikdar ni delala razlika in«"d verami in plemeni, pa tudi ni bil nik'Mj katerikoli del favoriziran na škodo drugega. V tem in takem jugoslovenstvu. kakor so ai ga zamišljali največji sinovi vseh treh plemen in ki se da odlično izvajati, aki. pride v prave in poštene roke, bo .-> Stvo i nadalje vzgajale nove generacije, prepričano, da bo misel, ki je ogromni v» -čini ne samo srbske, ampak tu i hrvatske in slovenske mladine dajala moč. da kljub tolikim carstvom izgradi državno svobodo, znova ogrela bodoče generacije, očiščene današnjih sporov krivic in ozkih vidikov, za veličino in procvit take Jugoslavijo, kakršno smo si jo pred dvajsetimi Isti vat zamišlja li. Vemo idealom narodnega edin>t\a ln svobode, ostane sokolst\o 7\o>to tudi idealom slovanskega bratstva ln slovanske vzajemnosti. Za te ideale bo delalo toliko trdo\iat noje, kolikor bolj se zde danes ponižam in oddaljeni. Sokolstvo ve, da so vsi slovanski narodi, pa naj so na severu, zapaiu, jugu ali vzhodu, vzrastli iz istega debla in (ta skrivajo v sebi ne izčrpane moči ui \vhn |0>-ske možnosti, ki jah nobena sila ne no mogla uničiti. Preko jugoelovenstva koraka sokolstvo k slovanstvu in k sodelovanju vseh. na.r \oj*a\dločni »logi in medsebojnem zaupanju okrog našega ljubljenega kralja in naše narodne vladarske dinastije. Delajmo z vnemo in požrtvovanjem za okrepitev in napredek naše drage Jugoslavije, ki bo lahko potem brez zlih zosledic izšla iz sedanjih preizkušenj. Nov dokaz italijanske nevtralnosti Neu> York, 6. sept. e. Agencija Štefani: Listi s simpatijami pozdravila jo ponovno otvoritev prekomorskega italijanskega prometa. V kratkem krene iz Genove italijanski potniški veleparnik »Rex« v New York. To se tolmači kot namen Italije, da osta»^ nevtralna* Najlepši glasbeni film vseh časov! Premiera tega prekrasnega velefllma se je vršila v pariški Veliki operi pod pokroviteljstvom predsednika francoske republike! Življenje kralja valčkov JOHANNA STRAUSSA, nastanek vseh njegovih nesmrtnih valčkov, njegova ljubezen, vse to je prikazano v tem filmu na edinstven način! DANES PREMIERA V KINU UNIONU Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri L TJ I 8 E R A 1 N E K FEK.VAND GK A VET in sijajna kolora turna pevka Milica Korjus DANES PRFMIFRA t »^Att eMAVAff«a tMAlšaoMAer« Globoko pretresljiva filmska drama Heroična borba ple- DANES PREMIERA! KINO cfori ZrtCV SpOVeOne ItlOlCeCnOSU o vzvišenosti in požrtvovalnosti du- menitega dušnega pa- KINO SLOGA ir\ir«%J ^LUUA FIlm, ki presega po svoji lepoti »Kirchfeldskega žup- hovniškega poklica — po znanem stirja proti zlobi ln nasilju. Vse njegovo delo je Ob 15.. 17., 19. in 21. uri nika« in .Patra Vojteha« J- SPIELMANNOVKM romanu bilo usmerjeno podpiranju siromakov in dobrim delom, dokler ni postal .žrtev zločinca, ki je porabil spovedno tajnost za svoj podel zločin. — Rezervirajte vstopnice v predprodaji! — Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. uri! s- RBSčA PLESALKA MATA HAKI NO M VTIČA, tel. 21-24 Film o internacionalni špijonaži 1-iaga.jna odprta ob 11. uri. ^KTV^SAt.^^WSSlcwub^-?ki in pripojitvi k območju okrajnega sodišča v K-fin ju, pojasnilo določbe čl. 6. o zaščiti pred zračnimi napadi, pravilnik o spremembi in dopolnitvi čl. 103. taks. in pristojb. pravilnika iz 1. 1939. o pavšalirar.j u bio skopskih obratov in razne objave iz »Služ-benih novink. — Odvetniška vest. v imenik advokatov s sedežem v Slovenjem Gradcu je bil vpi-san i. t. m. g. Ferdo Cerne. — Mirko Polič je dirigent Hi režiser beograjske opere. Iz Beograda poročajo, d . I ograjska opera angažirala kot dirigenta in i ež.scrja g. Mirka Poliča, bivšega direktorja ljubljanske cpere. Prihod g. Mirka Poliča, je izjavil direktor bec-grajske cpere Matačić. je rezil za našo opero aktualno in pereče vprašanje dirigentov. S svojimi dolgoletnimi izkustvi nam bo g. Polič najboljši svetovalec in sodelavec v vseh vprašanjih, ki se tičejo vodstva opere. Letošnjo oporno sezono bodo v Be »gradu otvorili s Puccinijevo opero »Turandot t. Glavno žensko pevsko vlogo je oobila po vsem svetu slavna ga. Zin-ka Kunc-Milanova. — Dekanat juridične fakultete v Ljubljani obvešča: Vsi slušatelji (-ice), ki nameravajo v jesenskem izpitnem roku polagati pravnezgodovinski državni izpit, se pozix*cjo. da vložijo svoje prošnje za pripustitev k izpitu najkasneje do 20. septembra t. 1. Prošnje, ki morajo biti kolko-vane s kclkom za 200 din, je treba nasloviti na dekanat juridične fakultete v Ljubljani Začetek izpita bo dekanat objaviš s posebnim razglasom na oglasni deski juridične fakultete. — Trgovsko učilišče »Chrit>tofov učni zavod«, s pravico javnosti, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Ravnateljstvo zavoda objavlja: Vpisovanje se vrsi Sedaj vsak dan dopoldne in popoldne tudi na praznik ob običajniii uradnih urah. Pojasnila in nevi Ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. Zavod je organiziran kot redna enoletna trgovska šola, potrjen je od ministrstva trgovine in industrije in ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, vozne olajšave). Učence in učenke pripravlja v enem letu za vsakovrstne pisai ni-ske ;n trgovske poklice. Največji in najmodernejši zavod te vrste v naši državi! Lastno novo šolsko poslopje.' Šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt! (—) — Prve pokojnine iz zavarovanja delavcev pa primer smrti. Ministrstvo za aoc al-no politiko in narodno zdravje je odredilo, da se mora zavarovanje za onemoglost, stamst in smrt uveljaviti s 1. septembrom 1937. Od tega dne so začele teči tudi pra-v.ce zavarovancem in njihovim svojcem po pristojnih določilih. Dve leti je torej poteklo od izvajanja zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Dne 17. avgusta 193S. je preteklo 50 tednov zavarovanja in od tega dne se že vračunava čas vojne službe in bolezni v prispevne tedne, in sicer z onim mezdnim razredom, v katerega je bil zavarovanec uvrščen pred nastopom vojaške službe in pred obolelostjo, največ na osnovi ene četrtine največje zavarovane mezde. Dne 2. avgusta 1939. je preteklo 100 tednov m od tega dne lahko prostovoljno nadaljujejo zavarovanje oni zavarovanci, za katere je iz kakršnihkoli razlogov prenehala zavarovalna obveznost. Z 2. avgustom 1939. so pridobljene pravice za rente in podpore za primer smrti, če nimajo pravice iz nezgodnega zavarovanja. Do vseh dajatev imajo pravico zavarovanci in njihovi svojci, če so bil: nepretrgoma zavarovani od 1. sept. 1. 1937. ostali pa z onim dnem, ko so ali bodo izpolnili 50 tednov, oziroma 100 tednov zavarovanja. OUZD opozarja članstvo na te pravice, da ne bi zamudili prijave, ker pravice zastarajo po enem letu od nastopa zavarovalnega primera. — Konkurzi ln prisilne poravnave. Od 1. do 31. avgusta je bilo po statistiki Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani otvorjenih konkurzov v dravski banovini 3. v savski 2, v primorski 1, v dunavski 5. Prisilnih poravnav izven kon-kurza je bilo razglašenih v dravski banovini 6, v savski 12, v primorski 1, in v dunavski 5. Končanih konkurznih postopanj je bilo v savski 4, v primorski 2, v drinski 1 in v Beogradu 2. Potrjenih prisilnih poravnav je bilo v savski 4, v vr-baski 2. v primorski 3. v zetski 3, v dunavski 4 ter v Beogradu, Zemunu in Pan-čevu 4 V Sloveniji je število otvorjenih konkurzov v primeri na isto dobo lanskega leta naraslo za 1 konkurz, prisilnih poravnav je bilo letos 5 več, _ Slušatelji visoke šole za trgovino in promet ter ekonornjsko-komeredalne Šole v Zagrebu, ki so napravili diplomski Izpit •po dosedanjih izpitnih predpisih in ki imajo po odredbi čl. 243 zakonske uredbe od 17. junija letos pravico do akademskega naslova inženjerja ekonomije, naj vza- mejo na znanje, da bo profesorski svet te visoke šole v začetku letošnjega šolskega leta določil in razglasil podrobnosti o zadevnih prošnjah, uradnem potrdilu in stroških. Zadnji rok za izročitev teh prošenj je 3. decembra 1940. Zato se sedaj ta uradna potrdila ne bo :o izdajala in naj se ciiplomiiani ekonomisti in komercialisti do novega razglasa v tej zadevi ne obračajo na rektoiat. — Beograjski jesenski sejem preložen. Gle Je na mednarodni položaj je uprava beograjskega sejma sklenila, da se preloži otvoritev jesenskega mednarodnega sejma vzorcev v Beogradu, ki bi moral biti od 7. do 17. septembra, če se bodo razmere spremenile, bo uprava sporočila dan otvoritve sejma vsaj 10 dni prej. — Podkupnino je sprejemal. Pred okrožnim sodiščem v Smederevu je bil obsojen na 1 leto ječe profesor smedeievske gimnazije Vladislav Miko. Sodišče je zaslišalo 40 prič. Miko je bil obtožen, da je učencem popravljal slabe rede proti denarni podkupnini. Obtožencev pomagač dijak 2i-vadin Avramovič je pa bil obsojen na 6 mesecev zapora. Obsojeni profesor je izgubil tudi državljanske pravice in državno službo. — Repertoar zagrebškega gleUaiisča. Zagrebška drama bo letos uprizjrila prve domače drame v zagrebškem gledališču »Juran in Zofija« ali >Turki pri Sisku^ V repertoarju drame so dela vseh hrvatskih dramatikov. Tako so zastopani Gun-dulić, Deraeter, Bogović šenoa, Miletič. Vojnović, Ogrizović, Kosor, Begovič. Iva-kJč, Krleža, Feldman, Strozzi, Mesaric in Senečić. V drami bo sodeloval kot režiser Ferdo Delak iz Ljubljane. — Obnovljen parniški promet z Italijo. Iz Splita poročajo, da je bil promet na morju močno omejen, vendar bo v kratkem zopet normalen. Nekateri italijanski pamiki so obnovili prejšnje prometne zveze. Med drugimi sta pristala v Splitu po več dnevih zopet »Franceseo Morosmi«, ki vzdržuje potniški promet med Italijo in Dalmacijo, ter tovorni parnik »Carmiac. — Mednarodni arheološki kongres v Berlinu je bil od 21. do 26. avgusta. Kongresa se je udeležilo okrog S00 arheologov, ki so zastopali 30 držav. Jugoslavijo so zastopali arheološki strokovnjaki Nikola Vulić, Miodrag Grbič. oba iz Beograda, direktor Avramovič iz Splita in prof. Viktor Hoffiller iz Zagreba, prof. Balduin Saria in prof. Rajko Ložai iz Ljubljane, prof. Gjuro Elmer iz Pančeva m prof. Ro-dolf Bratanič iz Niša. — Uspeh hrvatskega dramatika v Pariv za. V pariškem gledališču Roche Fort so igrali z velikim uspehom dramsko delo hrvatskega pisatelja Faula Sebeščena. ki je doma iz Sombora. Sebeščen je debutiral v novosad^kem gledališču s komedijo »Evi-ca v mestu«. Njegova komeiija, katero je pariška publika in pariška kritika z odobravanjem sprejela, ima naslov i-Večna mladost«. — Zagrebška kronika Na Stari Pešče-nici si je končal življenje upokojenec An-djelko Strmec. Vzroki samomora niso znani. Blizu Stenjevca se je vrgla poo vlak neka ženska okoli 30 let stara ca tere identitete do danes še niso mo^'i ugotoviti. Ana Mišulin je hotela s svojim otrokom v naročju skočiti v Savo v samomorilnem namenu, pa so jo !ii?die. i^i so slučajno hodili tam mimo. zadržali. Zagrebška policija je zadnje dni aretirala več špekulantov z zagrebške »Cme borze«, ki so osleparili naše delavce, kateri so se vrnili iz Nemčije z markami. Crni borzi janei so kupovali maike za prav smešne cene. —lj Sokolska proslava Tojstnejršk£li hribih Medvode. 6. septembra Zloglasnega vlomlea Antoaa Haceta oiožmk; še doslej niso mogli spraviti na varno dosi živi samo od tatvine m tolo-vajstev. Njegov verni pajdaš Štefan Ver-le sedi že nekaj tednov v zaporu, nedavno pa so prejeli tudi njegovo jjiibico Rozmanovo, ločeno ženo mesarsk3ga pomočnika iz Ljubljane ki se je najprvo oklenila Verleta po njo^ovi aretac-ji pa ostaia v Hicctovi družbi. Hc.ce k! ne mara biti sam. si je. kakor so ugotovili orožniki poiskal po aretaciji Verleta spet novega pajdaša č gar ime Se ni znano Z njim vred je najprvo vlam-lial v kamniškem okraju po vaseh okrog Komende in okros Kranja. Kasneje se je preselil v vrsi za šr^amn goro. kjer ie obiskoval kmečke hiše, kadar ^o bili ljudje na noli-.i ;n krado1 ob'^k^ z^'^'no -n seve denar, če je prišel do r-t-1 T'o =v> mn postni tudi tam kri t'a pre je i.T<>i- nil na drugo štren Save r. s? zadrževal v gor "ovih med si? vno cesto ter mp.d Sivo. Nedavno so je že po polnoči prio3**V»s neka družba iz Kranja u Prrsc z avt mobi-Icm Ln se ustavila na dvor Sču ic'? h'*e I?nš v tistem treirotkn p-a sta edskoč-'a r>r\ -iop, hiše ~:v~ i*? -i*** se r.r*r>*—o Pk; :!i v grmovje b nito zbež.iH natir?^ Cez poJie v rr''1 t.-";-o \-t iružbe nr?1 krterimi sta bila ta1 dva detektiva, so hitro nrto ugotovfli da so -"'ste oo na-u pregnal vTcm^ee V* Kmžm na oknu sc namreč m U V2lik ko' s kr.terrn ~- v'*v 'd ■•♦'i železi? b r»"*tcm —v notr~n;ost- P"- tektrva orcjeTt*?^ f ;': t^r?n -krog ht-n ~""i ir-'--! i-" h\ t*'tova t?»c*-^ '■- - - c;« \"7r* ' r " ' *'""t,!,: s**? ~" ~- n"!i in 'u i*"t~■'r *?or"r'!r v J**vir*****no v--«--so ajrctovjti fs jrje r? kolesi ki stn bili pred te"r.i ukradeni učitr!-"u K. -z ^c*ne P njsm so se nrmrej takrat ""la-»»'Irji rr»je^ koles tudi obleke Po naklluč-»t^li 7P pogreje pr 5rtl tudi ^o r'-'-'-e ki sta jo v'omilca hotela r.ro-J^ti še \-:to noč. ko sta vlomila nekeinu *nro5n*Rrfn v šj?ški. a ju je v kroSuJarfe-v^m Btanovfinla »tlotfl BtrelnTk Vlomilea sta bila ''orle in H^ce ki sta pa stražn ku n -v|v» en- n p skozi okno. Hace se je po begu iz Praš zatekel v spremstvu nezr anega nairlasa v škofjeloške hribe kicr ie nedavno cropal Slletne-ga posestnika Jakoba Božnarja, ki se je vračal iz škofje Lcke dc nov k Sv. Ožbol-tu. Hace in njegov kompHc sta se skrivala ko je prše! starček mimo, v grmovju tik za potjo v gozdu. Počr»arju je Hace vrgel suknjič čez glavo in nu odvzel listnico z denarjem, njegov pajdaš pa mu je posegel v žep telovnika ter mu ukradel staro srebrno uro in verižico Oroimkl so bili o roparskem napadu obveščani sile naslednj' dan. zato sta imela tolova f? dovolj časa. da sta pobegnila čez hribe % Poljansko dolino in nato najbrže nekam SHi v '"CČ ' Hi r*a so -''-i in o^r -~ -. -~-V,o -1-, proti l>agatcu. Kje se skrivata sedaj, ni znano, najbrže pa se zadržujeta nekje okoli Cerknice al: pa tudi v ljubljanski >koli-ci. Kakor smo že omen.li. se je posrečilo međvođskhn oro:>.r.'kom pred Kratkim aretirati tudi Hacetovo pajdašinjo Ftozmano-vo. Aretirali ko io na cesti blizu Medvod, ko je nesla nekaj nakradene robe "iz okolice Kranja proti Ljubljani. Po aretaciji je Rozmanova povedala da ima sestanek s Hacetom in njegovim tovarišem ra Jezici Orožniki so ju poskušali zajeti tam. a sta lopova najbrž medtem že zavohala nemarnost in ie nista prikazala. Varnostna oblast je medtem, ko išče z'.oglasnega tolovaja, tudi že ugotovila, da je Hace mori!ec Gre za umor neznanca, ki so ga našli 12 avgusta v senu v skednju nek?ga posestnika v Spod. Gameljah. Truplo je bilo že v razpadajočem stanju, oblečeno same v spodnje perilo. Zraven so našli tudi klobuk, dečim je vrhnjo obleko odnesel rr>n'|!rr k seboj. Preiskava je ugotovila zanimivost. da je imel umorjenec enake perilo kakor ga ima medtem že aretirani Varte in ki ga najbrže nosi tudi "?prkr"t še na svobodi Živeči tolovaj Hace in ki izvira iz vloma v Bregarjevo trgovino v Sv. L-ovrencu na Dolenjskem. Umorjenec. čigar identiteta pa še doslej ni Ofroto^ljena, je bil najbrže tudi eden izmed Ha četovih in Verletovih pajdašev, ki se jima na ie na kak način zameril ln •ra je eden zaradi te?a spravil s poti. Ker Se ni poiJ-.snjen dvojni umor v škofjeloških hribih — umorjena sta bila v začetku pretekleera meseca zakonca Janez in r?***ta Hrfbernik — ni izključeno, da r,na Hace ca vesti tudi ta grozni zločin, s*vj se je često zadrževal tamkaj in lazil rTrriv^^oč se pred orožniki, okrog samotnih kmetij. Nevarnega zločinca orožniki rasledujejo ?» podvojeno vestnostjo in pažnjo, zato je upati, da bo tudi ta prišel slednjič v roke pravice, nakar šele bo mogoče pojasniti in razvozljati niz zločinov, ki jih ima na vesti on in njegova družba. karavanjje občinskih uslužbencev fikofja Loka, 4. septembra. Občinski uslužbenci sreza škofja Loka so ustanovili na svojem zborovanju v soboto 2. sept. sresko sekcijo občinskih uslužbencev Odbor tvorijo: predsednik Je-rev Ludvik, obč. tajnik obč. Zminec, tajnik Lavrič Franc, obč. tajnik občine Trata, blagajnik Plantarič Stojan, blagajnik in voj. ref. občine škofia Loka in člani: Alojzij šmid tajnik obč^ Selca, Guzelj Viktor, tainik obč Sk. L , Grohar Frančiška, uradnica, občine Šk Loka, Bevk Anton, tajnik občine Oselica Peternelj Janez, tajnik občine Javorje, Dobrajc Anton, tajnik ob- čine Poljane, Frelih Ignac, tajnik občine Soricp, Hoetnik Anton, tajnik občine Stara Loka ln Dolenc Maric i tajni ;a občine z^'e^niki. Brez dvoma je. da je reorganizacija celokupne naše organizacije možna samo z ustanovitvijo vseh sreskih organizacij. Položaj obč. uslužbencev, zlasti na deželi, je obupen. Od nas se zahteva vae — nudi se nam pa ničesar. V gmotnem oziru smo najslabši stan. Plača 450 dinarjev za uslužbenca na glavnih službenih mestih, 200 din za obč. slugo ter zahteva po kavciji din 5000 in celo 10.000 pomeni naravnost sramoto in izigravanje naie^a stanu. Kdo nas razume? Nihče! Od nas se zahteva daj. garaj! Termin tukaj, termin tam. — delo mora naprej, sicer gorje: ukor disciplinske preiskave, sodišča itd. nihče pa ne pozna našega gmotnega položaja, ki je večkrat slabši od navadne dekle. Naša pot je trnjeva In polna vseh mogočih in raznovrstnih zaprek, katere je pa mogoče odstraniti samo z močno in krepko organizacijo, zato tovariii. vsi na delo! Zamujeno nadoknadimo! gledališče dram a Začetek ob 20. uri Sreda. 6 septembra: Velika skušnjava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Četrtek, 7. septembra: zaprto. Petek, 8. septembra: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sobota, 9. septembra: zaprto. Piskoreva veseloigra »Velika skušnjava« obravnava na vesel, duhovit in dovtipen način skušnjave dedičev, izmed katerih bi si rad marsikdo prilastil pokojnikovo zapuščino. Zasedba je običajna, le vlogo Petra-ča bo igral mesto Gregorina Jerman. — Re-keffijeva komedija »Neopravičena ura« pokaže gledalcu kos šolskega in kos domačega življenja, v katerem se kreta mla-doporočena osmošolka ter doživlja zaradi svojih fazi vse mogoče in nemogoče zaplct-Ijaje. Zasedba je običajna, !e vlogo Jagra bo igral mesto Lipaha Danes. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 6 septembra: zaprto. Četrtek, 7. septembra: Plesni večer na izvirno slovensko simfonično glasbo. Gostuje gdč. Wisiakova. Izven. Znižane cene. Petek. 8. septembra: Traviata, Gostovanje Zlate Gjungjenac in Josipa Gostiča, Izven. Sobota, 9. septembra: Trubadur. Gostovanje gdč. Basičeve. Izven. Zni*«rw» cene. »Plesni večer« na simfonično glasbo slo- \enskih komponistov vsebuje devet različnih skladb: Ipavca. Svare, Osterca. Sker-janca. Bravničarja. Adamiča in Zebreta. Librete in koreografije ie izdelal baletni mojster inž. Golovin, kot solisti nastopajo pclet« baletnega zbora Lidija Wisiakova k. g. Bravničarjeva, Moharjeva, Japlieva, Golovin. Carman, Brcarjeva, Zelenikova, Re-dračeva, Rcmškarjeva, Kiirbosova. Dirigent Žcbre. — V Verdijevi operi »Traviata« bosta gostovala na praznik 8. L m. Gjungjen-čeva in Gostič. — Mlada začetnica Mira Ba sičeva bo gostovala v soboto 9. t. m. kot Lconora v Verdijevi operi »Trubadur«. V slavnih partijah: Kogejeva. Franci in Janko. — Izredne ugodnosti nudi abonentom vsakoletni gledališki abonma, za katerega sprejemajo prijave vsak dan do vštetega 16. t. m. v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17. ure popoldne Iz Maribora — Odpovedana 20letniea podružnice SPD v Mariboru. Slov. plan. djrustvo, podružnica Maribor, odpoveduje proslavo svoje 201etnice, ki je bila določena za nedeljo 10. t. m. pri Mariborski koči. V današnjih prilikah bomo počastili agilno narodnoo-brambno podružnico najbolje s tem, ako ji v spomin njenega jubileja poklonimo večji ali manjši dar. — Tujci v Mariboru. V avgustu je obiskalo Maribor 1919 turistov, ki so imeli 4656 noč n in. Od tujcev j)e bilo največ Nemcev in sicer 584, ki so imeli 1068 nočni n, nadalje 52 Italijanov (105 nočnin). 48 Cehov (101), 18 Madžarov (36), 4 Belgijci (9), 4 Bolgari (8), 7 Angležev (16), 4 Francozi (8), 3 Grki (7), 2 Norvežana (5), ostali pa so bili iz Amerike. — Z Dravskega polja. Tudi iz Orehova vasi se oglašamo v >Slovenskem Naroduc, ker vidimo, da posveča list Živahno pozornost vsemu našemu obmejnemu ozemlju. Pravijo, da je ljudski glas pravi glas. Dan na dan čujemo razne ljudi, kako govorijo o raznih darovih, kakor na primer o prispevkih k regulaciji vaškega, potočka, čujemo govorice o podarjenem cementu itd. Nam pa ne gre to v glavo, saj si je težko misliti, da bi dobili kaj zastonj. Boi j verjetno je, da smo vse, prav vas, plačah* z davki, ki jtti precej občutimo. Vemo tudi, da je za tisto regulacijo vaškega potočka prispevala precejšen znesek tudi občina. Tako nismo torej kot občani-davkoplačevalci deležni nobenih darov. Nazadnje smo morah se sami sod v £ep. Tisti pa, ki tega niso štorih, so bili prikrajšani. Težko je priznati »neveni ji ve aa-sluge« gospodom, ki ss jih lastijo. Vse jo tako majhno, tako neznatno, da je težko govoriti o zaslugah. Končno naj te omenimo, da mora ubogi delavec za malo denarja mnogo delati za javni blagor. Poznamo pa tudi ljudi, ld so imali sare« velike zasluge sa rasne javna zgradbe, pa še nimajo danes svojih spominskih ptoač. Te misli se nam vsiljujejo, ko giedamo v nas regulirani potoček In — (HA* Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D«, sreda, 6. septembra 1939 ttev 202 Strokovnjaška sodba © vojnih operacijah D«*zi*evni operacijski nacrti nemške in poljske vojske Švicarska revija »Die \Vc!twoche« je v »vo?i zadni: številki objavila o razmestitvi operativnih armad na nemško poljskem bojišču zanimiva razmotrivanis izpod peresa »starega generalštabnega oficirja« Iz teh izvajanj posnemamo rar odstavkov v informacijo naši javnosti da bo lažje sledila in razumela operacije na bojišču. Dotični generalštabni oficir piše: »Nemška mobilizacija ki :e v teku že nekaj tednov je kar «e t?če prvih operativnih armad končana Zdi se da je tudi Poljska že izvršila sv©jo mobilizacijo Gru-pac!ja nemške vojske ie četvorna. V prvi vrsti so armade prot' Pr»Hski in na zapadni meji. ena ali vet armad se v obliki strateške rezerve velikeoa sioca zbirajo v notranjosti države d? «e v primeru potrebe lahko takoj unorab-io. posebna armada pa je pripravljena da se lahko uporabi v primeru potrebe v Avstriji ah na Češkem. Za operacije proti Poljski sta določeni prva armadna skupina v Pomorju in v vzhodnih delih Brandenburške z desnim krilom nekako pri Frankfurtu ob Odri in verjetnim operacijskim ciljem: koridor in Poznanj-sko. ter dru^a armadna skupina na vzhodnem Moravskem in na Slovaškem, ki imata namen, da prodirata proti severu in povzročita veliko obkolitev poljske vojske. To obkolitev bi naj končno izvedla danes še s'aba armadna skupina v Vzhodni Pru-sij* in v Gdansku, ki zasleduje za sedaj pač boli defenzivne cilje. V Šlcziji sc, kakor se zdi, nahajata samo dva kora, ki tvorita zvezo med dvema glavnima armadnima skupinama Poljska vojska šteje danes že okrog 2 milijona mož in je v položaju, da se v kratkem poveča na najmanj 3,500.000. Ta vojska bo imela pri lokalni defenzivi proti posameznim nemškim armadam pač namen, da z nakupičenjem močnih sil na opera« tivno ugodnem mestu izvojuje ofenzivni uspeh nad eno izmed ločeno prodirajočih nemških armad in se nato okrene proti drugi, skratka, da napravi to. kar se strateško imenuje »operacija na notranji liniji«. Za to sta seveda potrebni okretnost in visoka strateška sposobnost vrhovnega poljskega armadnega vodstva. To nalogo olajšuje okoliščina, da se Poljaki bore v lastni deželi. Moralo bi priti že do resnih političnih pojavov v Nemčiji, da bi si poljska armada upala nastopiti proti nemški z generalno ofenzivo. Sicer ji preostaja samo borba v velikem stilu, da pridobi na času, ta borba pa se bo seveda vodila tudi z delnimi ofenzivami najizrazitejšega načina. Zapadne sile morejo to borbo Poljske, ako izvzamemo dobave in materialne izpopolnitve, zaenkrat direktno podpirati samo z letalskimi silami, imajo pa pri tem to prednost, da se jim ni treba vračati v Francijo ali Anglijo, marveč si lahko na Poljskem samem poiščejo potrebni počitek in se preskrbe z gorivom. Ta poljska vojna pa je samo epizoda v okviru velike vojne. Bilo bi pogrešno, ako bi hoteli to poljsko afero precenjevati, zakaj ona predstavlja sedaj, ko je izbruhnila evropska vojna, samo en del celokupnih vojnih razračunavani . . .« Nagrajeni najboljši sadjerejci Ljubljana, septembra Ocenjevalna komisija pod vodstvom načelnika kmetijskega oddelka bonske uprave inž. Podgromika je nagradila najboljše slovenske sadjerejce in izdelovalce sadnih sokov na Kmetijski razstavi jesenskega velesejma v Ljubljani. V ocenjevalni komisiji so bih ravnatelj Vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Josip Priol, kmetijski svetnik Vladimir Kuret iz Ljubljane in sreski šolski nadroznik v pok. Andrej fekulj. Komisija je ugotovila, da je razstava smotrno, vaorno in času primerno urejena. Za najlepše razstavljeno sveže sadje so bili nagrajeni: Ivan Dolinšek, drevesnica Kam niča pri Mariboru, Kartuzija Pleterje-st. Jernej, TJTirjJjanstka mestna občina, Joško Stojan iz Dravelj, Alojz Pire iz Ravn-Krškega, Sadjarska podružnica Rašica in podružnica š-ška, Peter fiervan, Vič-Rožna dolina, Anton Mihevc z Viča, Sadjarska podružnica Brusnice, sreski kmetijski odbor v Črnomlju, Jakob špringer iz Petrove vasi-Črnomlja. Banovinska kmetijska šola v Rakičanih. inž. Rataj iz Sv. Petra pri Novem mestu, Josip Zavadlav iz Podsuseda, in Kmetijska šola na Grmu. Za razstavljeno suho sadje so bih nagrajeni sadjarska podružnica Brusnice. Anton Jelen iz št. Ilja pri Velenju m Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Nagrajena sta bila tudi izdelovalca sadnih sokov Adalbert Guzelj iz Maribora ter Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, »Veliki valček« v kinu Unionu Danes bo premiera »Velikega valčka« v kinu Unionu. Od danes naprej se predvaja v kinu Unionu film »Veliki valček«, ki je brezdvomno eden najlepših glasbenih filmov vseh časov Film je bil v Pari7.u pri krstni predstavi predvajan v pariški Veliki operi pod pokroviteljstvom naj odličnejših osebnosti in je bila ta premiera velik družabni dogodek za velemesto Pariz. Vse do današnjih dni je tekel nato film v raznih pariških kinematografih pod francoskim naslovom »Toute la ville dan se«. Tudi drugod po svetu je to znamenito filmsko glasbeno delo francoskega režiserja Ju- liena Duviviera doživelo epohalen uspeh. Film nam slika v pristnem dunajskem mi-ljeju tedanje dobe življenje in glasbeno ustvarjanje kralja valčkov. Joh. Straussa. njegovo umetniško delovanje in rojstvo vseh njegovih znamenitih klasičnih valčkov: »Na modri Donavi«. »V dunajskem lesu« itd. Johan S*rauss mlajši je bil zaposlen v neki banki. t"da izgubil je službo. Preveč je bil zaverovan v glasbo iu premalo v realno bančno poslovanje Sklenil ie postati godbenik: s tem sklepom «e je stri njala tudi njegova Poidi Igral je v neki dunajski kavarni Tam ga je slišala neka«? operna pevka Karla P< nnerjeva in tega spoznanja naprej se je začeia Straussova pot navzgor Strauss ie bil kmalu povabljen v gostoljubno hišo grofa Hohrotrieda to da tam ni dosegel nikakega uspeha N'a sprotno! Kmalu nato se je poročil s svojo Poldi in ravno tedaj je izbruhnila revolucija. Strauss je v tej dobi rešil Karli Don-nerjevi življenje. S Karlo je preživel nato nekaj krasnih, nepozabnih dni m spoznal je, da jo ljubi... V tistih dnevih je ustvaril svoja najlepša, klasična, glasbena dela, napisal je celo neko opero in s Karlo Don- nerjevo sta doživljam triurni za tnumfom. Takšno je bilo Straussovo življenje, kakšen je bil konec, nam popisuje film »Veliki valček«, ki ga vsakomur naj topleje priporočamo v ogled. »Veliki valček« bo tudi za Ljubljano velik dogodek in prepričani smo, da bo ljubljanska muzikalna publika gledala to filmsko umetnino z nepopisnim užitkom. Najboljši filmski igralci, kakor D una j čanka Luise Rainerjeva, Ferdinand Gravet in koloraturna pevka Milica Kor-jus nastopajo v tej filmski umetnini, o kateri lahko mirno rečemo, da pomeni film za ljubljansko muzikalno publiko nekaj prav izrednega. Vabimo Ljubljančane, da si prav vsi ogledajo ta film, ki bo nudil obiskovalcem kina Uniona izreden užitek. Koloraturna pevka Milica Kor-jus. ki je po rodu Poljakinja in ki je z ogromnim uspehom pela po vseh velikih evropskih in ameriških odrih, bo s svojim bisernim glasom fasciniiala vse svoje poslušalce, tako da bo film »Veliki valček«, delo ameriške produkcije Metro-Goldwyn ostal publiki v trajnem spominu, enako kakor drugi filmi te produkcijske tvrdke n. pr. »Beli jorgovan«, »Tarantela«, »Rose Mahe« itd. 2695 ---- Iz Celia —c Dve planinski maši. Na praznik 8. septembra ob 10. bo pri Kocbekovem domu na Korošicl maša, ki jo bo opravil kaplan g. Suncič. V nedeljo 10. t. m. ob 10. pa bo maša pri Moz rski koči na Gol-teh. Maše val bo g. župnik iz šmihela nad Mozirjem. —c Umri je v ponedeljek v samostanu lazaristov na hribu sv. Jožefa v starosti 65 let misijonar g. Matija Selič, v Tovarniški ulici 15 v Gaberju pa je umrla v torek v starosti 78 let žena u pokojne-"a cinkarniškega paznika ga. Anton ia Re-gulova. —c žrtev napadalca, V nedeljo zvečer je čevljarski pomočnik Stanko Trd;r,a na Vranskem v prepiru napadel 241et^ega po-sestnikovega sina Matijo P-kla z Vranskega in mu zasadil nož v desno stran prsi. Težko poškodovanega Pikla so prepeljali v celjsko bolnico. _c Olimp : Atletiki. V nedeljo 10. t- m. bo gotovo zelo živahna in napeta. «Sa to popoldne bo na Olimpovem igr-Sču v Ga- srečanje vlada že sedaj živahno zanirna- berju podsavezna prvenstvena tekma med nje. SK Olimpom in celjskimi Atletiki. Tekma I___________ polepšal*1 venčni tednu GUBE SO IZGINILE MEHKA GLADKA KOŽA - DIVNA POLT Gospodina Drouef je preizkusila tako presenetljivo fzpremembo svoje zunanjosti v 8 dneh. Čilajfe spodaj njeno lastno pismo, v katerem je točno pojasnjeno, kako je to dosegla 5n kako lahko to doseže tudi vsaka druga Žena. •Komaj lahko sama sebi verjamem«. pi*e gdčna Drouet, »ko gledam svoje fotografije, stare 8 m 10 dni Imela sem brazda te ifube ia čelu ter okrog 06; in ust Po.t bila vela n bleda Danes me vse prijateljic« občudu-iejo ter s /idajo zaradi gladke či»t#> kol«, na Tokalon — rofnato ?a noč belo pa za dan. Nekatere »o se mi ^osmehovale, er niso same poizkusile, zdaj so pa prav tako navdušene kakor jaz.« Rožnata hrana za kožo Tokalon vsebuje 3iocel. presenetljivi vitalni element mladosti, M »osebe-r Majmar.iSi ^p«pi- ■ Din PRODAJALEC perfekteu manuiakturist. samostojen, agilen i-a moć, vojaščine prost, se sprejme. Nastop službe po dogovoru Ponudbe s točnimi navedbami službovanja na tvrdko Rojnik Ivan. Slovenj Gradec. 2686 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem za takojšen nastop, za mešano delo. Lukančič Josip. Logatec 64. 2667 OGLAŠUJ V MALJ U'jL\>Mh »SLOV. NARODA44! PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjša znesek 8 Din OREHOVA JEDRCA EN MED dobite najceneje v >Medarni«, Ljubljana, židovska ul. 6. 4S. T LJUBLJANA narodna Tiskarna i- BVRŠOJJi VSB VRSTE B— VRhZPBOSTB IJf BAJP1MRJ&M Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica itav. f fA P. ME LN I KOV. 42 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — še bolj sem pa vesel jaz, — j*e odgovoril knez. — Verjemite mi. dokler se ne iznebim tega denarja, bom imel vedno občutek, kakor da sem nekoga okradel. Za aro se mi je posrečilo vsiliti j! 10.000 rubljev, ker ji prigovarjam, da bi za nekaj časa kam odpotovala, dokler si ne izbriše mojega brata iz spomina. Pogovor se je zasukal na umetnost, ki se je Mur-zajev v nji nekoliko spoznal. Ko je pogledal na 0x0, je ugotovil, da je že čas, da poseti Gromova. — Ali bi vas smel nekaj prositi, — je vprašal Murzajev kneza ob slovesu. — Prosim, vse, kar lahko storim, storim z vesoljem. _ Moja prošnja do vas kot umetnika je morda običajna. Podarili bi mi za spomin to ali ono vašo sliko ali skico. _ Z veseljem. Obžalujem pa, da prav zdaj nimam nobene slike, ki bi zaslužila vašo pozornost. _Meni zadostuje vsaka slike in tudi vsaka izmed tehle skic. Gromov je sprejel Murzajeva z vestjo, da je dobil od ravnatelja gimnazije Chochberta bogato gradivo, ki ga je večinoma že proučil. — Do kakšnega zaključka si prišel? — ga je vprašal iMurzajev — Do takega, da lahko daš trgs Ro^novr* t~k.-aretirati če ne neposredno zarad; umora na z*r~di sleparije, o kateri sem trdno prepričan Kar poglej. — ln Gromov je položil pred Murzsj:ya šop risb. — To so nekakšni diagrami kai re*7 Kaj on pomenijo ti statistični podatki? — To ie najnovejša grafometrič1-" metoda nro-učevania pisave, osnovana na skupinskem proučevanju različnih vrst pisave k^-kor sj pravilno omenil. To pa veš. da je vsaka pisava sestavile na iz večih potez. Take recimo črka P« ;z -n navpične črte in loka. črka a iz kljukice ha krožka itd. V pisavi vsakega človeka, pa naj d^šo z drob nimi ali širokimi črkami, ie izvestno oblikovno razmerje med velikostjo raznih črtic, recimo če piše človek črko »III« (S) srednjo navpična črto daljšo od obeh krajnih. se bo to ponavljajo v vsaki njegovi pisavi. Por.arejalec tujega roko-i?a lahko prav dobro proučuje obliko črk oonared1 mnoge posebnosti tujega rokopisa ne more na ohraniti tega oblikovnega razmeria črt ega tuji pisavi. Hočeš nočeš vnese v oblikovno napisano besedilo oblikovno razmerje velikost la b njegovi pisavi. — Saj lahko tudi slučajno lastnoročni pisat potegne to ali ono črto daljšo kakor običajno. — je ugovarjal Muizajev — Seveda, to se lahke zgodi. — ie pritrdil Gromov — Toda ti storiš to enkrat ah dvakrat v vsem svojem dolgem besedilu. tridese:k»at št r desetkrat pa napišeš črko tako kakor si jo vaien pisati. Zato je tako težko prilagoditi velikost vseh črk. iz katerih obstoja tekst listine. Potem se statistično izračuna srednia velikost vsake osnovne *rke Vse te bar \r»c črk? se izpišejo po vrstnem ?du velik »sti Tu d:*o criavimo najprej s sum-listine potem pa s pravo pisavo dotičnega, ki od njega izvira ra:- ?':ovana listina. Dobimo dve . .-sti teme!inih črk Če se vrstni red temeljnih :yk ujema DOA crv to da ie nap-sala raziskovano k^'^ 1 >mo ugotavliali ori-• v ia is listina pristna " me Vinih črk v dveh T strne. Zdaj se lo-g parnim rokopi-r'ov^ka. In zopet temeljnih črk nje- stino 'sta oseba t na In st r ,r ve fia razlik« v h d< ,- rn ed g ovc o v re is v. o**g var jal vrstnemu redu na pona-rejeni lisi r lahko mirno trdimo A* ie listino ponaredil prav t:sti človek Si razumel? — Da toda kakšne risbe in d;agrami so to? — To so dela zaradi boliše ponazoritve. Na te--ioliu 1 r omon'onih ra-logov sem napravil iiagram. ne stran; risbe ti ne bom pojas- val Bistvo z < ve ie v tem. dali je napisala ziskovan* na in ic+a oseba. V tem pri- ":cn: v risbe zelo podobne in in nasprotno 5e bodo nepravilne risbe s svojimi »bris ra o '^kaz. da so pisale primer- jane listine razne osebe. — Razumem. — je dejal Murzajev. — toda zdaj mi pojasni, kaj Domenita ta nepravilna obrisa, prvi črni drugi pa rdeči, ki se skoraj po vsej dol- ni risbe : iemata. — Crni nepravilni obris ie nedvomno pisava Rožnova, rdeči je pisava pisma prav iste Tanje. Iz tega je razvidno, da je pisal pismo Rožnov. — Kaj pa pomeni tretja pikčasta črta vzporedno z obema prvima? — Ta črta pomeni, da boš takoj izbuljil oči od presenečenja. Med listinami s pravo pisavo umorjenega kneza je bilo tudi njegovo predsmrtno pismo bratu. Ta pikčasta črta pomeni krivuljo pisave tega pisma. — Kako naj to razumem? — je vzkliknil Murzajev. Izbuljil je oči in celo prebledel je nekoliko od presenečenja. — Tako. da je to pismo tudi ponarejeno in da ga je ponaredil isti Rožnov. To boš videl jasneje na drugi risbi Na nji so tri krivulje: dve skoraj enaki, tretja pa čisto drugačna. Dve enaki črti pomenita pisavo Rožnova in rokopis predsmrtnega pisma, tretja črta, čisto drugačna od prvih dveh, je nedvomno krivulja rokopisa pokojnega kneza. Ponavljam, da predsmrtnega pisma ni pisal knez, temveč Rožnov. —Bože moj, bože moj, — je zamrmral Murzajev in se prijel za glavo. — S tem se odkriva povsem novo obzorje za razjasnitev zločina Odkriva se krivda osebe, ki je bila doslej izven vsakega suma. Kaj pa skrivajo v sebi druge risbe? Tu jih je mnogo. — Pokazal sem ti te risbe ,ki so se nanašale na ugotovitev vrstičnih črk Tretja in četrta risba je ugotovitev začetnih črk. naslednji dve pomenita ugotovitev velikost kotov ali tudi. kako so črke drugače nagnjene itd Rezultat ie vedno isti: krivulja Rožnove pisave. Tanjino pismo in predsmrtno pismo knezovega brata se ujemajo, ne da bi imele kaj skupnega s pravo pokojnikovo pisavo. Urejuie Josip Zupančič U to .Narodne tiskarno' f-ran Jeran H to upravo m »seratnt dei iista Oton Cru«stot // Vsi v Ljub^oni Najlepši glasbeni film vseh časov! Premiera tega prekrasnega velefllma se je vršila v pariški Veliki operi pod pokroviteljstvom predsednika francoske republike! Veliki valček življenje kralja valčkov JOHANNA STRAUSSA. nastanek vseh njegovih nesmrtnih valčkov, njegova ljubezen, vse to je prikazano v tem filmu na edinstven način! DANES PBIMIEBA V KINU UNIONU Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri L F I S E R A I N E B FERNAND GRAVET in sijajna keloraturna pevka MUica Kor Ju* DAXES PREMIERA ! KINO SLOGA Ob 15., 17., 19. ln 21. uri Žrtev spovedne molčečnosti Film, ki presega po svoji lepoti 2 Kirchfeldskega župnika« in >Patra Vojteha« Globoko pretresljiva filmska drama o vzvišenosti in požrtvovalnosti duhovniškega poklica — po znanem J. SPIELMANNOVEM romanu Heroična borba ple- DANES PREMIERA! meni tega dušnega pa- KINO SLOGA stirja proti zlobi in nasilju. Vse njegovo delo je bilo usmerjeno podpiranju siromakov in dobrim Llelom, dokler ni postal žrtev zločinca, ki je porabil »povedno tajnost za svoj podel zločin. — Rezervirajte vstopnice v predprodaji! — Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri! RDEČA PLESALKA g O MATICA, tel. 21-24 Film o Internacionalni špijonaži oh vmmmapmvmmmaanviv*« \ iliiA KORENE, JEAN VVORMS, JEAN GALLAND. — Ob 15., 17., 19. MATA I H ARI Q in 21. uri fj DNEVNE VESTI _ Iz »Službenega Usta*. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« St. 71. z dne 6. t. m. objavlja ukaz o razpustu senata, ure;;bo o spremembah in do-polniivah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, uredbo o izločitvi katastrske občine Tvemilje v kranjskem srezu iz območja okrajnega sodišča v škof ji Loki in pripojitvi k območju okrajnega sodišča v Kranju, pojasnilo določbe čl. 6. o zaščiti •pred zračnimi napadi, pravilnik o spremembi in dopolnitvi čl. 103. taks. in prtetojb. pravilnika iz 1. 1939. o pavšaliranju bio-skopskih obratov in razne objave iz službenih novin«. — Odvetniška, vest. v imenik advokatov s secežem v Slovenjem Gradcu je bil vpisan 1. t. m. g. Ferdo čjerne. — Dekanat juridične fakultete v Ljubljani obvešča: Vsi slušatelji (-ice), ki nameravajo v jesenskem izpitnem roku polagati pravnozgodovinski državni izpit, se pozivajo, da vložijo svoje prošnje za pripustitev k izpitu najkasneje do 20. septembra t. 1. Prošnje, ki morajo biti kolko-var.e s kolkom za 200 din, je treba nasloviti na dekanat juridične fakultete v Ljubljani. Začetek izpita bo dekanat objaviš s posebnim razglasom na oglasni deski juridične fakultete. — Trgovsko učilišče »Christofov učni wvodve leti je torej poteklo od izvajanja zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Dne 17. avgusta 19:S. je preteklo 50 tednov zavarovanja in od tega dne se že vračunava čas vojne službe in bolezni v prispevne tedne, in sicer z on m mezdnim razredom, v katerega, je bil zavarovanec uvrščen pred na-sr- v>m vojaške službe in pred obolelostjo, na;ver- na osnovi ene četrtine največje zavarovane mezde. Dne 2. avgusta 1939. je preteklo 100 tednov in od tega dne lahko prostovoljno nadaljujejo zavarovanje oni zavarovanci, za katere je iz kakršnihkoli razlogov prenehala zava rovalna obveznost. Z 2. avgustom 1939. so pridobljene pravice za rente in podpore za primer smrti, če nimajo pravice iz nezgodnega zavarovanja. r>o vseh dajatev imajo pravico zavarovanci in njihovi svojci, če so bih nepretrgoma zavarovani od 1. sept. 1. 1937, ostali pa z onim dnem, ko so ali bodo izpolnili 50 tednov, oziroma 100 tednov zavarovanja. OTJZD opozarja članstvo na te prav-ce, da ne bi zamudili prijave, ker pravice zastarajo po enem letu od nastopa zavarovalnega primera. — KCnkurzi in prisilne poravnave. Od 1. do 31. avgusta je bilo po statistiki Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani otvorjenih konkurzov v dravski banovini 3, v savski 2, v primorski 1, v dunavski 5. Prisilnih poravnav izven kon-kiirza je bilo razglašenih v dravski banovini 6. v savski 12. v primorski 1, in v dunavski 5. Končanih konkurznih postopanj je bilo v savski 4, v primorski 2, v drinski 1 in v Beogradu 2. Potrjenih prisilnih poravnav je bilo v savski 4. v vr-baski 2, v primorski 3. v zetski 3, v dunavski 4 ter v Beogradu. Zemunu in Pan-čevu 4. V Sloveniji je število otvorjenih konkurzov v primeri na isto dobo lanskega leta naraslo za 1 konkurz, prisilnih poravnav je bilo letos 5 več. — Slušatelji visoke šole za trgovino in promet ter ekonorrisko-komercialne šole v Zagrebu, ki so napravili diplomski izpit po dosedanjih izpitnih predpisih in ki imajo po odredbi čl. 243 zakonske uredbe od 17. junija letos pravico do akademskega naslova inženjerja ekonomije, naj vzamejo na znanje, da bo profesorski svet te visoke šole v začetku letošnjega šolskega leta določil in razglasil podrobnosti o zadevnih prošnjah, uradnem potrdilu in otroških. Zadnji rok za izročitev teh pro-S«n> y 3. decembra 1940. Zato se sedaj ta -j--H/lna potrdila ne bodo izdajala in naj ge diplomirani ekonomisti in komerciaB.-Bti dc novega razglasa v tej zadevi ne pbračaj» na rektorat. _ Omejitev pomorskega prometa. Zaradi vojnih dogodkov je že od 4. t m. v veljavi zimski vozni red za vse zveae s parniki na Primorju. Med Splitom in Sušakom ne vozijo parniki več vsak dan temveč samo trikrat na teden, med Spktom in Dubrovnikom pa namesto dvakrat na teden, med Splitom in Dubrovnikom pa namesto dvakrat na dan. samo enkrat dnevno. — Beograjski jesenski sejem preložen. Glede na mednarodni položaj je uprava beograjskega sejma sklenila, da se preloži otvoritev jesenskega mednarodnega sejma vzorcev v Beogradu, ki bi moral biti od 7. do 17. septembra. 6e se bodo razmere spremenile, bo uprava sporočila dan otvoritve sejma vsaj 10 dni prej. — Podkupnino je sprejemal. Pred okrožnim sodiščem v Smederevu je bil obsojen na 1 leto ječe profesor smederevske gimnazije Vladislav Miko. Sodišče je zaslišalo 40 prič. Miko je bil obtožen, da je učencem popravljal slabe rede proti denarni podkupnini. Obtožencev pomagač dijak ži-vadin Avramovič je pa bil obsojen na 6 mesecev zapora. Obsojeni profesor je izgubil tudi državljanske pravice in državno službo. — Repertoar zagrebškega gledališča. Zagrebška drama bo letos uprizorila prve domače drame v zagrebškem gledališču >Juran in Zofija« ali »Turki pri Sisku c. V repertoarju drame so dela vseh hrvatskih dramatikov. Tako so zastopani Gun-dulić, Demeter, Bogović, šenoa, Miletič, Vojnovič, Ogrizovič, Kosor, Begovič. Iva-kič, Krleža. Feldman, Strozzi. Mesaric in Senečič. V drami bo sodeloval kot režiser Ferdo Delak iz Ljubljane. — Obnovljen parn*šil promet z Italijo. Iz Splita poročajo, da je bil promet na morju močno omejen, vendar bo v kratkem zopet normalen. Nekateri Italijanski parniki so obnovili prejšnje prometne zveze. Med drugimi sta pristala v Splitu po več dnevih zopet »Francesco Mor osini«, ki vzdržuje potniški promet med Italijo in Dalmacijo, ter tovorni pamik »Carmia«. — Mednarodni arheološki kongres v Berlinu je bil od 21. do 26. avgusta. Kongresa se je udeležilo okrog 800 arheologov, ki so zastopali 30 držav. Jugoslavijo so zastopali arheološki strokovnjaki Nikola Vulić, Miodrag Grbić, oba iz Beograda, direktor Avrarnović iz Splita in prof. Viktor Hoffiller iz Zagreba, prof. Balduin Sari a in prof. Rajko Lozar iz Ljubljane, prof. Gjuro Elmer iz Pančeva in prof. Ro-dolf Bratanič iz Niša. — Uspeh hrvatskega dramatika v Parizu. V pariškem gledališču Roche Fort so igrali z velikim uspehom dramsko delo hrvatskega pisatelja Paula Sebe Scena, ki je doma iz Sembora. Sebeščen je debutiral v novosadskem gledališču s komedijo »Evi-ca v mestu«. Njegova komedija, katero je pariška publika in pariška kritika z odobravanjem sorej-ala, ima naslov »Večna mladost«. — Zagrebška kronika. Na Stari Pesče« nid si je končal življenje upokojenec An-d jelko Strmec. Vzroki samomora niso znani. Blizu Stenjevca se je vrgla pod vlak neka ženska, okoli 30 let stara, katere identitete do danes še niso mogli ugotoviti. Ana Mišulin je hotela s svojim otrokom v naročju skočiti v Savo v samomorilnem namenu, pa so jo ljudje, ki so slučajno hodili tam mimo, zadržali. Zagrebška policija je zadnje dni aretirala več špekulantov z zagrebške »črne borze«, ki so osleparili naše delavce, kateri so se . vrnili iz Nemčije z markami, črni borzd-• janci so kupovali marke za prav smešne cene. Maribor slavi kraljev rojstni dan NaSa obmejna prestolnica je spet dokazala svojo globoko ljubezen do mladega kralja Maribor, 6. septembra. 2e včeraj so ponosno zaplapolale z javnih, pa tudi z vseh zasebnih poslopij naše državne trobojnice. Tudi rdeči drogovi vzdolž Aleksandrove ceste in kandelabri na Glavnem trgu so bili okrašeni z državnimi zastavami. Sinoči je bil Maribor navzlic odpovedi baklade in manifestacije na Glavnem trgu ves v prazničnem razpoloženju, Mariborčani so v mnoižcah pohiteli na ulice in ceste ter občudovali krasno razsvetljene izložbe s sliko Nj Vel. kralja, s svežim zelenjem in narodnimi trobojnicami. Posebno lepo je bil razsvetljen sta rosi avni rotovž, pa tudi nekatere druge iavne zgradbe so bile z reflektorji žarko osvetiiene. Danes dopolne je bila v stolnici, v pravoslavni kapeli, v protestantski cerkvi in v starokateliški molilnici svečana služba božja. Zatem so se sprejemale čestitke predstavnikov na sreskem načelstvu. Na-vzočni so bili poleg številnega narodnega občinstva predstavniki civilnih in "»jaških oblastev ter raznih organizacij, uradov ter ustanov. Mariborsko sokolstvo pa se je zbralo k svoji tradicionalni interni proslavi v ^Sokolskem domu, ki ob času poročila še traja Tako ie naš Maribor tudi letos z globoko ljubeznijo, zvestobo in prisrčnim rodoljub jem proslavil rojstni dan mladega, ljubljenega kralja Petra II. Letošnfl avgust v Mariboru NajtoplejSi dan $• avgust, najbolj deževen 15* avgust Maribor. 6. septembra NajtoplejSi dan v avgustu je bil 5. avgust, ko smo imeli 32.3 stopinj C v senci. Najhladnejši dan pa je bil 7. avgust, ko smo imeli zjutraj 10.7 stopinj Celzija. Vročih dni s toploto 25 ali s še višjo toplino je bilo 20. Povprečna toplota 19.7 stopinj Celzija, povprečna najvišja temperatura 25.2, povprečna najnižja temperatura 13.8. Četudi je bila letos v Mariboru najhujša vročina v juliju in je bilo celo nekaj dni bolj mrzlih kakor v avgustu, ko vročina navadno že pojema, je pri tem zelo zanimivo to, da v avgustu ni bilo mrtvih dni in da je bila povprečna najnižja toplina celo nekoliko višja kakor v juliju. Lanski avgust pa je bil v splošnem mnogo hladnejši od letošnjega, ker je imel precej manj vročih dni in ker so bile vse povprečne topline nižje. V letošnjem avgustu je deževalo 13 dni. Največ dežja je padlo 15. avgusta, in sicer 36.8 mm, kar je več kakor mesečna količina v vsem juliju. Skupno je padlo v avgustu 79.1 mm dežja, kar pomeni, da se je zlilo v preteklem mesecu v Mariboru na 1 kv. meter 79.1 litrov vode. Poprečno pride na en deževni dan 6.1 mm padavin. Lanski avgust je bil bolj moker, ker je imel rekordno mesečno količino padavin, in sicer 248.6 mm in je bil samo 11 dni brez dežja. Četudi je bilo 15. avgusta največ dežja, je bilo vendarle najbolj vlažno 25. avgusta z relativno vlago 98^, najbolj suho pa je bilo 8. avgusta s 26°'o vlage v zraku. Najvišji zračni tlak je bdi 741.6 mm, najnižji 732.4 mm, povprečni tlak v mesecu pa je bi] 738. mm. Lani je bil v istem mesec v zračni tlak vobče nižji in je bilo zaradi tega tudi vreme toliko bolj mokro. Tako je bila v avgustu prva tretjina meseca najbolj suha. druga tretjina najbolj deževna, v zadnji tretjini meseca pa je prevladovalo najlepše vreme. Popolnoma jasni so bili komaj trije dnevi, zelo oblačnih pa je bilo 6, ostali dnevi pa so bili deloma oblačni. Končno bi bilo Se omeniti da je pihal precej močan veter 4.. 5. in 6. avgusta, brezvetrovni ali tihi so bili 23.. 25. in zadnji avgust. Ostale dni pa so pihali le slabi vetrovi. Mariborske In okttllr&e *i»vic* — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minarikova mestna lekarna na Glavnem trgu, tel. 25—85, ter Remsova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Aleksandrove In Meljske ceste, tel. 25—32. — Odpovedana zOletnica podružnice SPD v Mariboru. Slov. plan. društvo, podružnica Maribor, odpoveduje proslavo svoje 201etnloe, ki je bila določena za nedeljo 10. t. m. prt Mariborski koČL V današnjih prilikah bomo počastfli agilno narodnoo-brambno podružnico najbolje s tem, ako ji v spomin njenega jubileja poklonimo večji ali manjši dar. — Avto v trafiko. Neki tovorni avto je za vozil v kloak v Tomšičevem drevoredu, v katerem ima Marija Tomažič trafiko. Zaradi sunka je kloak precej poškodovan in ima Tornattceva občutno Škodo. _ Tujci v Mariboru. V avgustu je obiskalo Maribor 1919 turistov ki so imeli 4666 notam. Od tujcev je bilo največ Nemcev in sicer 584, ki so imeli 1068 noč-nin, nadalje 52 Italijanov (105 nočnin), 48 Cehov (1011, 18 Madžarov (36), 4 Belgijci (9). 4 Bolgari (8), 7 Angležev (16). 4 Francozi (8). 3 Grki (7), 2 Norvežana (5), ostali pa so bili iz Amerike. — Nove ter izbrisane °brtne pravice. Od mestne obrtne oblasti so v preteklem mesecu dobili obrtno pravico: Vujčič Nikola, trg. z manufakturo na drobno. Kolodvorska ulica 1; Gra-c mik Josip, trg. s kurivom na drobno. Meljaka cesta 41; Holc Matija, mesar. Strossmajerjeva ul. (stojnica); štuhec Darinka, trg. z lesom in premogom na drobno, I^nhartova 27; Benko Franc, čevljar, Meljska c. 76; Ko-šič Frančiška, gostilna, Tržaška c. 38; Nožir An^. mo^i'cfiT''1 F*—" - » t-p» 6; Orthaber Rudolf, me?ar Tržaška c. 1; Podgoršek Ivan. mesar, strossma jer jeva ul. (stojnica); Otorepec Justina, brania-rija, Maistrova ul. 14; Skerl Zoran, po- družnica trg. s sadjem in zelenjavo na veliko, Aleksandrova c. 15; Vnuk Karo), ključavničar, Loška ul. 2: Kosmač Marija, izdelovanje pletenega blaga iz preje (strojno pletilstvo), Slovenska ul. 16: Fras Maks. pek, Meljska c. 14; tvrdka »Jugodeskaf, trg. z lesom in vsemi vrstami lesnega materiala na veliko. Masarykova ulica 1. Obrtno pravico so izgubili: Obran Matija, trg. z lesom na debelo. Loška uhca 15; Wippel Karol. krojač, Gregorčičeva ul- 12; Repnik Elizabeta, gostilna. Koroška cesta 39; Markovič Zofija, modistinja. Gosposka ul. 40; Kari Katarina, trg. z jajci in perutnino. Glavni trg (stojnica); Benčič Viktor, trg. z mešanim blagom na drobno, Aleksadrova c 81; Kramberger Franc, čevljar, Aleksandrova c. 51; Bencik Ivan, mesar in prekajevalec, Glavni trg (stojnica): Finci Izrdor, trg. z modnim blagom. Gosposka ul. 34. — Iz dneva v dan prometne nesreče. Na Aleksandrovi cesti je priletel 331etni Ivan Toso iz Zg. Kungote tako nesrečno na tla. da je obležal z zlomljeno desnico. Reševalci so ga odpremili v bolnico. — Na Tržaški cesti je neki tovorni avto podrl na tla 17 letne ga ključavničarskega vajenca Rudolfa Germa, ki si je pri padcu poškodoval noge in roke. — Na Glavnem trgu sta trčila kolesarja Ivan Hernet in Franc Hab-jančič. Pri tem sta dobila oba poškodbe na rokah in nogah, pa tudi kolesi sta pokvarjeni. — Pri Selnici ob Dravi je obležala pod kolesjem neprevidnega kolesarja 81etna Marjeta Urbančič, ki ima hude poškodbe na rokah in glavi. — študentje so prišli... Zunanja podoba našega Maribora je spet oživela. Po ulicah in cestah se že čuti, da se vrača naša nadebudna dijaška mladina s počitnic v mesto, da nadaljuje svoje študije. Zelo razgibano je bilo te dni pred poslopjem tukajšnjih gimnazij, kjer so se naši dijaki preizkušali v svojem trgovskem duhu pri prodaji starih knjig svojim šolskim in razrednim naslednikom. Minila je doba prijetnih, veselih počitnic, sedaj je treba spet misliti na resno, vztrajno delo in marljivo učenje. Naš Maribor pa je dobil s tem svoje staro lice, ki mu vtiska množica dijaštva značilen pečat. Športne novice. V nedeljo 10. t. m. se nadaljuje tekmovanje za prvenstvo LNP. V mariborskem okrožiu LNP so na sporedu naslednje prvenstvene tekme: v Mariboru SK Železničar: ISSK Maribor, v Čakovcu čakovečki SK ; SK Mura. v Ptuju pa Drava : Lendava. — Nogometna tekma med okrožnim odborom in sodniki iz Celja ter Maribora, ki bi se morala vršiti dne 6. t. m. v Mariboru, je bila odpovedana _ Z bikovko sta premikastOa mlajša fanta 30letnega težaka Janeza Solina iz Sv. Miklavža na Dravskem polju, ko se je vračal iz Orehove vadi proti domu. Soim je obležal nezavesten. Ima težke poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Za napadalcema poizvedujejo orožniki. — Domačije gorijo. V Braclavcih je pogorela domačija posestnika Antona Cuša. Zgorela je tudi zaloga krme. razen tega poljedelski stroji. Domačo živino so rešiti v zadnjem trenutku. Domnevajo, da gre za maščevanje. — Z Dra\skega polja. Tudi iz Orahove vasi se oglašamo v »Slovenskem Narodu«:, ker vidimo, da posveča list živahno pozornost vsemu našemu obmejnemu ozemlju. Pravijo, da je ljudski glas pravi glas. Dan na dan Čujemo razne ljudi, kako govorijo o raznih darovih, kakor na primer o prispevkih k regulaciji vaškega potočka, čujemo govorice o podarjenem cementu itd. Nam pa ne gre to v glavo, saj al je težko misUti. da bi dobili kaj zastonj. Bolj verjetno je da smo vse, prav vee. plačali z davki, ki jih precej občutimo. Vemo tudi, da je za tisto regulacijo vaškega potočka prispevala precejšen znesek tudi občina. Tako nismo torej kot občani-davkoplačevalci deležni nobenih darov. Nazadnje smo morali ie sami seči v žep. Tisti pa, ki tega niso storili, so bih prikrajšani. Težko je priznati > nevenljive zasluge« gospodom, ki si jih lastijo. Vse je tako majhno, tako neznatno, da je težko govoriti o zaslugah. Končno naj le omenimo, da mora ubogi delavec za malo denarja mnogo delati za javni blagor. Poznamo pa tudi ljudi, ki so imeli zares velike zasluge za razne javne zgradbe, pa še nimajo danes svojih spominskih pk*v Te misli se nam vsiljujejo, ko gledamo v naš regulirani potoček in — spominsko ploščo. Mariborsko gledališče Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje v sezoni 1939-40 abonma na 22 predstav in sicer 14 dramskih. 7 glasbenih in 1 koncert. Abonenti uživajo v primeri z dnevnimi cenami velik popust in plačujejo svoj abonma v 8 zaporednih mesečnih obrokih, zmerom v prvih dneh vsakega meseca. O cenah abonmaja smo že poročali. Gledališka uprava opozarja občinstvo, da so na razpolago tudi bloki, ki so nekoliko dražji od navedenega abonmaja, pa omogočajo zaradi tega obisk poljubnih 15 dramskih in 7 glasbenih večerov. Le predstave, ki so na lepakih označene z »izven«, ne veljajo za bloke. Abonma je veljaven le za imenovano osebo in se med sezono ne more odpovedati. Prijave sprejema gledališka blagajna, Id ie odprta vsak dan od 9. do pol 13. in od 15. do 17. ure in sicer do sobote dne 16, septembra. Lanskim abonentom so rezer-virani dosedanji sedeži samo do soboto a. septembra. Tolovaj Hace straši po deželi Pred pojasnitvi}o skrivnostnih umorov v Spodnjih Gameljnah in v škofjeloških hribih Medvode, 6. septembra Zloglasnega vlomilca Antona Ha četa orožniki še doslej niso mogli spraviti na varno, dasi živi samo od tatvine in tolo-vajstev. Njegov verni pajdaš Štefan Ver-le sedi že nekaj tednov v zaporu, nedavno pa so prejeli tudi njegovo ljubico Rozmanovo, ločeno ženo mesarskega pomočnika Iz Ljubljane, ki se je najprvo oklenila Verleta. po njegovi aretaciji pa ostala v Hacetovi družbi. Hace, ki ne mara biti sam, si je, kakor so ugotovili orožniki, poiskal po aretaciji Verleta spet novega pajdaša, čigar ime še ni znano. Z njim vred je najprvo vlam-ljal v kamniškem okraju, po vaseh okrog Komende in okrog Kranja. Kasneje se je preselil v vasi za šmarno goro, kjer je obiskoval kmečke hiše, kadar 3o bili ljudje na polju in kradel obleko, zlatnino in se ve denar, če je prišel do njega. Ko so mu postal tudi tamkaj tla prevroča, je izginil na drugo stran Save in se zadrževal v gozdovih med glavno cesto ter med Savo. Nedavno se je že po polnoči pripeljala neka družba iz Kranja v Praše z avtomobilom in se ustavila na dvorišču neke niže. Baš v tistem trenutku pa sta odskočila od stene hiše dve senci, ki sta se najprvo skrili v grmovje, a nato zbežali naprej čez polje v gozd. Ljudje iz družbe, med katerimi sta bila tudi dva detektiva, so hitro nato ugotovili, da so čisto po naključju pregnali vlomilce. V Križu na oknu so namreč našli velik kol. s katerim so skušali vlomilci razmajati zelezje, da bi potem lažje prispeli v notran iost. Detektiva sta preiskala tudi teren ekrog hiše in našla dve kolesi, ki ju tatova nista imela časa vzeti s seboj. Kolesi sta zaplenila in ju kasneje poslala v Ljubljano, kjer so ugotovili, da gre za kolesi, ki sta bili pred tedni ukradeni učitelju K. iz Rožne doline. Pri njem so se namreč takrat zgla-sili vlomilci in odpeljali raaen koles tudi več druge robe. zlasti obleke. Po naključju pa je učitelj K. že popreje prišel tudi do obleke, ki sta jo vlomilca hotela pro-Jati še isto noč. ko sta vlomila, nekemu .'.rosnjarju v Šiški, a ju je v krosnjarje-vem stanovanju zalotil stražnik. Vlomilca sta bila Verle in Hace, ki sta pa stražn ku pobegnila skozi okno. Hace se je po begu iz Praš zatekel v spremstvu neznanega pajdaša v škofjeloške hribe, kjer je nedavno oropal 8Uetne-ga posestnika Jakoba Boinarja. ki se je vračal iz škofje Loke domov k Sv. Ožbol-tu. Hace in njegov komplic sta se skrivala ko fe pr šel starček mimo. v grmovju tik za potjo v gozdu. Božnarju je Ha- j ce vrgel suknjič Čez glavo in ?;iu odvzel listnico z denarjem, njegov pajdaš pa mu je posegel v žep telovnika ter mu ukra- del staro srebrno uro in verižico. Orožniki so bili o roparskem napadu atrveščeni šele naslednji dan, zato sta Imela tolovaja dovolj časa. da sta pobegnua Čez hribe v Poljansko dolino in nato najbrže nekam proti Logatcu. Kje se skrivata sedaj, ni mrmo, najbrže pa se zadržujeta nekje okoli Cerknice ah pa todl v ljubljanski okolici. Kakor smo že omenili, se je posreeOo medvodskim orožnikom pred kratkim aretirati tudi Hacetovo pajdasinjo Rozmanovo. Aretirali so jo na cesti blizu Medvod, ko je nesla nekaj nakradene robe is okolice Kranja proti Ljubljani Po aretaciji je Rozmanova povodtta« ima sestanek s Hacetom In njegovim tovarišem na Jedci. Orožniki so ju posđousali zajeti tam. a sta lopova najbrž medtem že zavohala nevarnost in se nista prikazala. Varnostna oblast je medtem, ko »6* zloglasnega tolovaja, tudi že ugotovila, da je Hace morilec. Gre za umor neznanca, ki so ga našli 12. avgusta v senu v skednju nekega posestnika v Spod. Gameljah. Truplo je bilo že v razpadajočem stanju, oblečeno samo v spodnje perilo. Zraven ao našli tudi klobuk, dočim je vrhnjo obleko odnesel morilec s seboj. Pretakava je ugotovila zanimivost, da je imel umorjene« enako perilo kakor ga ima medtem že aretirani Varle in ki ga najbrže nosi tudi zaenkrat še na svobodi živeči tolovaj Hace ln ki izvira iz vloma v Bregarjevo trgovino v Sv. Lovrencu na Dolenjskem. Umorjenec, čigar identiteta pa ie doslej nI ugotovljena, je bfl najbrte tudi eden izmed Hacetovih in Verletovth pajdašev, ki se jima pa je na kak način zameril in ga je eden zaradi tega spravil s poti. Ker še ni pojasnjen dvojni umor v škofjeloških hribih — umorjena sta bila v začetku preteklega meseca zakonca Janez m Marjana Hribernik — ni izključeno, da ima Hace na vesti tudi ta grozni zločin, saj se je često zadrževal tamkaj in lazil skrivajoč se pred orožniki, okrog samotnih kmeti j- Nevarnega zločinca orožniki zasledujejo s podvojeno vestnostjo in pažnjo, zato je upati, da bo tudi ta prišel slednjič v roke pravice, nakar šele bo mogoče pojasniti in razvozi jati niz zločinov, ki jih ima na vesti on in njegova družba NESREČNI OTROK Na otroškem igrišču stopi Mihec k Jurčiču in ga vpraša: — Kje imaš očka in mamico? — Jaz nimam staršev, sirota sen, — odgovori deček. — Res si sirota, — pravi Mihec. — Rad bi pa vedel, kdo te zdaj tepe?