Štev. Z20. V Llnbllanl, v sredo, dne 28. septembra 1910. Leto XXXVIII. s Velja po pošti: ¡== Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta » . » II-— za četrt» » , » 8-50 ■a en meseo » , » t*SO sa Nemčijo celoletno » 2®-— za ostalo laozemstTO >36'— s V opravnlštvu: ss Za oelo leto napre] . K 22*40 sa pol leta » . » U 20 sa četrt» * . » 5*80 za en meseo » , > 1-60 S poSlllonJem na dom stane na jesec 2 K. Posamezne tU 10 7. inserati:; Enostolpna peUtvrsta (72 ma): ta eni rat.....po 15 » sa dvakrat , . . .>13» sa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat . . • 8 » V reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 rtnirjev. Prt večkratnem objavljanja primeren poput. i Izhaja:; vsak dan, Uvseail ne4et)e ta grasnlke. ob 5. «rl lö" Uredništvo |e t Kopitarjevi allot šter. 8/m. Rokopisi sa ne vračalo; nelrank(rana pisma ae se = sprejemajo. — Uredniškega lelefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlštvo je v toiltarjevl allot itev. 8. TC« = Sprejema naročamo, Inserate In reklamaoite. — ===== Upravniikega telelona štev. 188. ===== Današnja številka obsega 8 strani. f anarhija l Na letošnjem magdeburškem soc. demokraškem strankarskem shodu so stari rdečkarji naglašali, da se naj prične ostrejši boj proti vladarju po božji milosti. Berolinski sodrugi so razumeli migljej s kolom po svoje. Pri berolinski tvrdki Kupfer & Comp. stavkajo delavci, ki so seveda vsi rdečkarji. Sprli so se s policijo, na katero so metali kamenje in streljali nanjo iz revolverjev. Policija je nato napadla soc. demokrate z golimi sabljami. Boj je bil hud. Ranjeni so bili trije policijski častniki, 40 policistov in tudi veliko soc. demokratov. Soc. demokracija je. celo poškodovala aparate, ki naznanjajo ogenj, zažgala je tudi neki kiosk, pobijala pocestne svetilke. Pobitih je bilo veliko šip, več plinovih kandelabrov so demonstranti prekucnili. O polnoči še so policaji na konjih razganjali soc. de-mokraške razgrajače. Mir je nastal še le ob 2. uri ponoči. Soc. demokrati so se združili' z berolinskim mobom, takozva-nimi »Pulcherji«, ki jih po naše imenujemo barabe. Boji s policijo so trajali od 10. ure zvečer do 2. ure zjutraj. Soc. demokratov in »Piilcharjev« je ranjenih več sto. Soc. demokrati in »Pulcherji« so tudi poškodovali tlak in bombardirali neko gostilno, v katero se je skril neki policist. Ampak najhujši je bil napad na protestantsko reformno cerkev, pred katero se je zbralo do 300 socialnih demokratov in socialnih demokratinj. Pred cerkvijo so socialni demokrati pogasili plinove svetilko. Pripelje se mirno neki tramvajski voz, v katerem se je peljal neki protestanški pastor. Ko bo to opazili socialni demokrati, so pričeli kričati: »Da sitzt ein Pfaff drin. Heraus mit ihm!« Župnika so izvlekli iz voza in ga pretepali. Komaj, komaj je pobegnili v župnišče in zaloputnil vrata za seboj. Socialni demokrati so kar zdivjali, ker ga niso mogli ubiti. Pričeli so metati kamenje v cerkev in so pobili dragoceno šipo. Tudi znotraj je cerkev zelo poškodovana. Policijski predsednik je ukazal, da mora policija takoj 'streljati, ako bo napadena. Pripravljeno je tudi vojaštvo. Od socialne demokracije v Bero- Pek!« z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalle.) XXIII. POGLAVJE. Na trgu s sužnji. Isto jutro, ko jo šla Mirijam še pred ?olnčnim vzhodom k zmagoslavnemu obhodu, sta dirjala dva jezdeca proti Rimu, koilkor sta zmogla vtrujena konja. Bila sta Mark in Nehušta. »Sreča je nama mila, Nehušta,« re--o Mark. »Vsaj za zmagoslavje sva prišla o pravem času. Glej, tamkaj se že obirajo pri Oktavijanovem izprohodu,« In pokazal je na četo vojakov, ki so hitele mimo njih na zbirališče »Da, o pravem času prihajava, ratu plovejo oni, tu pa nosijo zanje 'len,« in todaj je Nehušta pokazala mi losilnico, ki so jo spremljale straže; )ila je ona, ki je nosil > ljubljeno žensko, ki sta jo iskala, a je seveda nista >pazila. »Kam pa sedaj? M' bi bil tudi ' rad v Titovem sp-evodu?« »Ne; .sedaj je nrepozno. Glavno pa o, ker ne vem, i»ako bi me Tit sprejel.« »Kako bi te sprejel? Saj si njegov »rijatelj in Tit je vedno dober svojim »rijateljem.« »Res jim jo dober, toda ne onim, 'i jih je sovražnik vjel.« linu uprizorjeni izgredi kažejo, da dovaja socialna demokracija logično v anarhijo. Berolinski pojav je prva blis-kovica — bodočnosti. Socialna demokracija obeta svojim sodrugom zlate gradove, a v parlamentih postopa tako, da delavstvo le malo, malo doseže. Delavstva se opri jemlje lopost, obup. V ozadju pa liči in čaka svojega časa anarhija, splošni potop in splošno razsulo. Bojimo se, da berolinski dogodki ne ostanejo osamljeni in da bo pridobila anarhija, ki zanikava vso človeško družbo, vedno več tal. Vso divje svojo sovraštvo so pokazali socialni demokrati, ko so zagledali protestanškega župnika. Psovali so ga s »Pfaff« in ker jim je všel, so napadli protestanško cerkev. Protestanški pastorji 'so sami krivi, da jo prišlo tako daleč. Saj ravno protestanški pastorji delujejo z vso vnemo za svobodomiselstvo, ki je prav za prav popolno brez-verstvo. Sami protestanški pastorji vedno in vodno psujejo s »Pfaffi« katoliško duhovščino. Ost se zdaj po njihovi lastni krivdi obrača proti njim, ki dovajajo s svojim »Los von Rom«-gibanjom ljudstvo stopnjevaje do verske brezbrižnosti, v popoln ateizem in v peklensko sovraštvo ne samo proti katoličanstvu, ampak tudi proti prote-slantizmu, proti protestantskim cerkvam in proti protestanškim pastorjem, ki jih že tudi psuje sedanji socialni demokrat, bodoči anarhist, s »pfaf-fon«, s tisto protestanškim pastorjem tako priljubljeno psovko, kadar se gre za katoliškega svečenika. Končno pa so izgredi v Moabitu lahko v poduk Nemcem, da ne bodo psovali n. pr. Čehe v Pragi z »mobom«, kedar uprizorijo manifestacijo zoper nasilno nemško burševstvo. Nemci imajo sami svoj mob, in še kakšen! Zato naj pred svojim pragom pometajo! Hemški zgnilievld slovenskih krajev. Zemljevid naših Alp je izdala tvrd-ka Freytag na Dunaju. Pokazala je pri tem svojo popolno nesposobnost in ne-kritičnost v kartografskem oziru. Karta namreč ni izdelana znanstveno, ampak šovinistično nemško. Dandanes je sprejela filologija in tudi druge mednarod- »Da so te vjeli, ni bila tvoja krivda; boril si se, dokler si mogel, a ko so te pobili na tla, nisi več veclel, kaj so naredili s teboj.« »Kaj mi to pomaga? Zapoved velja, da. se noben rimski vojak ne sme podati živ sovražniku. Ako ga vjamojo nezavestnega, mora, ko se zave, sam sebe usmrtiti, in tako bi moral tudi jaz storiti. Toga pa jaz nisem storil. Zato bi jaz tudi sedaj ne silil v Rim, ko bi se ne šlo za deklico z biseri; vsaj toliko časa bi počakal, da bi mi Tit dovolil, da so smem vrniti.« »Kaj pa misliš zdaj početi?« vpraša Nehušta. »V svojo hišo grem, ki je blizo Agripinih kopeli. Tam mimo ima sprevod svojo pol in ako je Mirijam med vjetniki, jo vidiva. Ako je no bo, tedaj je ali mrtva ali pa je že sužnja kakega cesarjevega prijatelja.« V tem sta že prišla med množice in le počasi sta mogla na konjih naprej čez Tibero, in pred palačo na Agri-povi cesti sta se ustavila. Mark obrne konja in jezdi okoli hiše k vratam, ki vodijo na dvorišče. Tu skoči s konja in udari krepko na vrata. »Kaj zbijate po vratih? Tu ni nikogar doma. Iliša je Markova, a ta je padel na Judovskem. — Kdo zbija po durih?« vpraša nekdo znotraj vrat. »Markov dedič.« »Mark nima nobenega dediča in cesar brez dvoma prevzame nicgovo posestvo.« ne stroke stalni črkopis, v katerem se pišejo vsa slovanska, da celo druga tuja imena pravilno z č, š, ž itd. To velja za vse znanstvenike, ker drugače so ni mogočo razumeti v velikem številu raznih abeced. Sicer pa. je to tudi zelo praktično, kajti vsa druga zaznamovanja za č, š, ž so daljša in vzamejo več prostora. Poglejmo sedaj malo ta umotvor, kako piše naša domača imena. L"boga Bača je sedaj »Batscha«, kar ji seveda bolj pristoja; tudi »Dresenza« se mi zdi lepša. Posebno odičena je »Tschez So-tseha« in pa njen sosed »Log di tshos Sotscha«; res, naravnost ginljivo! Iz »Goi.iditscha« vozijo sedaj les na »Sago«, včasih so ga na Zago. Jako ljubki so kraji »Tschelo«, »Logarscho«, »Gra-chowo«, »Nowacke« itd. »Tscherni-vverch« in »Rudotschirob« menda bosta od same hvaležnosti poiskala še kak »Ruhmeniwerch«, da bo potem trikolo-ra cela. To bi bilo ros lopo! »Beuschza« in »Libuschina« se mi zdita kot dve stari nemški devici, ki ležeta počasi — t. j. »polschalli« — proti vasi »Satmin«. Izmed raznih znamenitih »prestav« podamo tu le najnovejše in »najlepše«. Tam gori po baški dolini sedaj teče potok »Die Fetsch« in ubogi Porescn je dobil od severa veter, kajti sedaj se zo-ve »Windalpe«. Koritnica nosi sedaj staronemško ime »Grittc« in Podbrdu se pravi »Unterm Eck«. Petrovo brdo pa ima še bolj nemški značaj, glasi se namreč »Gemark«. »Črna prst« jo na-krat izpremenila svo j spol in se pridružila »Sndmarkovccm« kot pristna nemška kri »Schwarzenberg«. Zalilog se zo-ve seclaj »Stuben« (!). Podlog pa je »Unteralben«. Celo Češenjce so šli pokušat ti gospodje in dobili tam »Kerschstatt«, ker so jim jo pa zlomil Babji zob, so si hitro izposodili na Nemškem »Weibor-zalin«. Fino, kaj ne; samo da je ta bolj piškav, kot je bil stari. Lani so še poročali časopisi, da se jo ponesrečil dr. Stoje na Škrlatici, letos bi to šlo težko, ker je ni več. Lotos so pobijejo turisti lahko edino na »Scharlachwand«. Fin okus kažejo tudi sledeče prestave n. pr. Obloke »Löcklein«, ali Znojile »Windfall«, ali Možič »ITerrschafteck« itd. Ravne so se res uravnale in postale »Eben«, Golica je enkrat konečno »Kahlkogel« in Baba jo postala gosposki »Frauenkogcl«. Da nima Rožca ničesar opraviti z »rožo«, toga ti gospodje »Štefan, odpri,« zakliče Mark in takoj se odpro vrata na stežaj. »Bedak,« pristavi Mark, »kakšen hišnik pa si, da ne poznaš glasu svojega gospodarja?« Štefan pogleda, ves iznenaden, od-skoči, se zopet približa in zavpije: »Pri Martovih sulicah! Ali res mrtvi vstajajo! Mark, moj gospod, ali si ti ali je tvoj duh?« »Odkod pa veš, da sem umrl?« ga vpraša. »Oh, gospod, vsi, ki so prišli iz vojske domov, so pravili, da si med obleganjem judovskega mesta naenkrat izginil in da moraš biti ali mrtev ali vjet. Jaz sem pa dobro vedel, da ne boš svojo starodavne hiše ali svojega plemenitega imena ali rimskega orla, ki mu služiš, nikdar osramotil s tem, da bi živ padel sovražniku v roke. Zalo sem bil prepričan, da si mrlev.« Mark se bridko nasmeje in se obrne k Nehušti: »Ali čuješ, tako misli moj služabnik, kako naj sodi cesar?« »On te gotovo obsodi,« pravi Što. fan, »zato pa je edina rešitev zate, da se skriješ.« »Dva taka nesrečna vojaka, ki sta se vdala, da bi rešila svoje življenje, so našli v neki judovski ječi; bila sta obsojena, da se danes udeležita zmagoslavnega sprevoda. Roko bosta imela zvezane na hrbtu, namesto mečev morata nositi preslico, na njihovih prsih pa Je napisano: »Jaz sem Rimljan, ki tudi niso vohali, zato imamo danes tam »Rosenkogel«. Če omenimo še dve zares klasični prestavi, namreč Podrošl »Steinbach« in pa Dražgoše »Feucht* ach«, mislimo, da imajo naši čitatelji za enkrat dovolj. Bolj nemarne in šovinistično karte., že dolgo nismo imeli v rokah. To je na^ ravnost hudobija, tako kvariti krajev, na imena in zaznamovanja. Vsakdo lahko imenuje svoje krajo, kakor jih hoče, le nam naj bi ti »učenjaki« pred-pisovali krajevna imena. Ne, gospodje^ prišli ste prepozno in skrhali si boste na Češenjcah zobe, da bo veselje. Bodite tedaj mirni in počivajte doma Za br-dom ali po vaše »Hinterm Kck« ter pustite Babe in Babje zobe lepo v miru, sicer bi vam znala katera skočiti v lase; čeravno imate na glavi morda le »Kalil-kogel«. SEPARATISTIČNA ČEŠKA SOCIALNA DEMOKRACIJA. »Pravo Lidu« poroča, da so češki socialnodemokraški zaupniki sklenili, da pozovejo stranko, naj dola dalje na lo, da se strokovna organizacija loči od nemške centrale. EGIPČANI SE PUNTAJO. Včeraj se je zaključil egiptovski narodni kongres v Bruslju. Največ jo govoril angleški socialnodemokraški poslanec Keir Hardie, ki je Anglijo pozval, da Egipet takoj zapusti in je Egipčane pozval, naj v nasprotnem slučaju zagrabijo za. orožje. Če bo Anglija pozivu Keir Hardieja sledila, jo seveda drugo vprašanje. ZVEZA RUMUNIJE S TURČIJO. »Times« poračajo, da je Turčija znatno povečala svojo vojaštvo in da je Romunija zaslražila bolgarsko mejo. Na ta način bi se Turčiji v slučaju vojsko z Grčijo ne bilo Ireba bati, da bi Bolgarija vdrla v Makedonijo. Baje so je Rumunija dogovorila s Turčijo a privoljenjem trozveznih sil. — Vest ni zelo verojetna, ker poleka iz precej motnega angleškega vira. POLOŽAJ NA GRŠKEM. Zanimanje za grško narodno skupščino so jo precej zmanjšalo vsled pojavov v grški zunanji politiki. Grški listi so polni dogodkov v visoki politiki, ki so baje ustvarili za politične aspiracije Grške zelo ugoden položaj. mu je sramota ljubša, nego smrt.« — Gotovo ne bi hotel biti v taki družbi.« Mark prebledi, a se zopet zbere rekoč: »Štefan, ne sovikaj in ne napoveduj tako slabih znamenj, sicer se kar prod teboj sam prehodom z mečem. Ukaži rajše sužnju, da nama pripravijo kopelj in jedi, ker midva sva grozno lačna in utrujena.« »Sužnju, gospod? Razun stare žem* ske, ki mi kuha in snaži hišo, ni niko* gar tukaj.« »Kje pa so drugi?« vpraša Mark srdito. »Nekaj sem jih poslal na deželo, da delajo na vaših posestvih, druge pa, ki jih nisem potreboval, sem po» prodal.« »Ti si vedno skrben služabnik", Štefan,« veli Mark. »Ali imaš kaj denarja pri hiši?« »Denarja je dovolj. Oni močno za-, varovani prostor, ki li je znan, je sko-ro poln zlata in denar še vedno dohaja. Mnogo so jo nabralo iz r>ososlev, iz na-jemščine od treh let. Precej se je iz-kupilo za sužnjo, za zemljišča, in zraven so še denarji, ki jih je prejšnji go-spodar imel na posodo in som jih med tem iztirjal od dolžnikov. Denarja bo dovolj, samo če bo časa dovolj, tla ga vživato.« ->To io moja skrb,« reče Mark, »tvoja pa. da spraviš konja v hlev in nama postrežeš, kakor jo to služabnikova dolžnost.;; (Dalje.) Zanimivo je tudi, da se je grški prestolonaslednik Konstantin sprijaznil s častniškimi krogi ter izjavil, da je pripravljen v vrsti svojih tovarišev biti na razpolago domovini s svojo osebo In znanjem. Kar se tiče grške notranje politike, se je ista osredotočila okoli vprašanja, ali ima narodna skupščina samo pravico revidirati ustavo ali pa ima tudi pravico sklepati zakone. Stari stranki, Teodokijeva in Ralliso-va, ki imati enako število poslancev kakor opozicija, ki obstoji iz stranke Mavromichalijcvc, neodvisnih, Tosalij-cev in socialistov, zahtevata seveda, da se naj narodna skupščina posvetuje samo o reviziji ustave ter nato razide. Odločilna bo v tem oziru skupina Ve-nicelosa. Dvomljivo pa je, ako se bo Venicelos pridružil v tem vprašanju starim strankam, ker bi v tem slučaju zelo veliko izgubil v svoji popularnosti. Občni zbor obrtne zadruge na Vrhniki se je vršil v nedeljo 25. t. 111. popoldne ob 3. uri v telovadnici ljudske šole. Občni zbor je bil dobro obiskan. Obrtniki celcga sodnega okraja Vrhnika so prihiteli, da čujejo poročila o poslovanju zadruge. Zbor je otvoril zadružni načelnik g. Simon. Naglašal je, da je zadružno načelstvo v preteklem letu storilo, kolikor je bilo sploh mogoče, da se zadružna organizacija spopolni. Tajnik g. C i g 1 e r je poročal, da ima zadruga 150 članov mojstrov. Pomočnikov je pri zadrugi priglašenih 135, vajencev pa 109. Tajnik je naglašal, da bo treba podrezati na pristojnem mestu, da zadruga dobi ostalo premoženje razpuščenc bivše obrtne zadruge »Edinost« na Vrhniki. Svojčas se je od merodajne strani že obljubilo, da sedanja zadruga dobi omenjeno premoženje, vendar stvar ne pride v tir in se ne izvrši. Prvi občni zbor obrtne zadruge na Vrhniki se je vršil 6. julija 1909. Nadalje je gosp. tajnik poročal, da je letošnje loto meseca februarja gosp. drž. poslanec Gosti n čar imel na Vrhniki obrtni shod, na katerem je govoril o starostnem zavarovanju. Poročilo tajnikovo se je brez ugovora odobrilo. O denarnem stanju zadruge je poročal g. načelnik Simon. Zadruga je imela v preteklem letu 1900 kron dohodkov, stroškov je pa zadruga imela 681 K 37 vin. Gotovine je preostalo 1224 K 63 vin. Načelnik je poudarjal, da še niso došle vse vpisnine; ko doj-dejo te, se bo zadružno premoženje še izdatno zvišalo. Občni zbor je poročilo načelnika odobril brez ugovora. Načelnik je dal nato v razgovor četrto točko dnevnega reda o ustanovitvi bolniške blagajne za mojstre. Poudarjal je, da naj se občni zbor izjavi, ali naj vrhniška zadruga osnuje bolniško blagajno za mojstre ali ne. Govorila bodeta pa o stvari od zadrugo povabljena iz Ljubljane došla gg. Kregar (n F r a n c h e 11 i. Prvi je nato govoril o obrtnem zakonu, kaj vse nudi dobrega obrtnikom, ako so združeni v zadrugi, zlasti bolniške blagajne za mojstre. K r e g a r je razložil tudi pomen pospeševalnega urada, njegovo potrebo in koristi. Končno je pozival navzoče h krepki organizaciji, katere besede naj ne ostanejo med štirimi stenami, marveč naj obrtniki smisel za organizacijo širijo med svojimi kolegi. Drugi govornik se je pečal s pravili mojstrske bolniške blagajne. Poudarjal je važni pomen iste in pozival k složnemu delu. Gosp. župan R i h a r iz Polhovega Gradca je pozdravil misel o ustanovitvi bolniške blagajne, poudarjal važnost in pomen iste ter pozival na skupno delo. Občni zbor je nato pooblastil eadružni odbor, da pripravi vse potrebno, pravila itd. in ko bo vse pripravljeno, naj se skliče občni zbor, kateri bo pravila prerešetal in odobril. Dnevne novice. »Oče Slovanov« — oče zveze z Nemci. Odlični »oče Slovanov« Ivan Hribar je včeraj blamiran tudi v »Slov. Narodu«. Znano je, da je Hribar dvakrat podpisal nemško-sloven-sko pogodbo, a je to v trgovsko-obrtni zbornici tajil, dasi je bii njegov podpis že v javnosti objavljen. Tudi v trgovsko-obrtni zbornici so Hribarju dokazali, da je Nemcem podpisal koncesije. Sedaj pa Hribarjevo slovanstvo razkrinkuje tudi »Slov. Narod«. Včeraj »Narod« piše o nemško-slovenski zvezi: »Sklenjena je bila soglasno od izvrševal noga. odbora, soglasno in odobrena od vseh deželnih poslancev, tudi od Hribarja.« Tako odkrite »Narod« še nikdar ni povedal o Hribarjevem absolutnem narodnjaštvu. Seda i bodo menda verjeli tudi tisti liberalci, ki navadno verjamejo le »Slov. Narodu«. Sedaj menda vidijo, pri katerih ljudeh naj iščejo — zvezo z Nemci. H Pričevanje Plojcvo. Dr. Tavčar in dr. Triller sta pri. sodnijski obravnavi med drugim tudi izrečno povdar-jala, da se pri razgovorih s Plojem o nepotrditvi Hribarjevi niso prav nič menili o pogojih, ki bi jih naj prevzela pri izvolitvi Hribar in Tavčar. Ploj se je pri svojem pričevanju temu ognil s tem, da je trdil, da Schwarz ni stavil nobenih takih pogojev. Sedaj je stvar jasna: C. kr. »obstrukci jonist« Ploj je take pogoje prinesel že z Dunaja in ko je šel baronu Schwarzu naznanjat svoj pogovor, je imel v žepu že pritrdilo. C. kr. dvorni svetnik Ploj v »Hrvaški Korespondenci« to razglaša in »Narod« je bil tako naiven, da je to ponatisnil. Ploj piše o pogovoru s Tavčarjem in Hribarjem: »Rezultat pogovora je bil, da sta dr. Tavčar in dr. Triller izjavila, da hočeta za slučaj, če temu poslanec Hribar izrecno pritrdi, delovati pri stranki, oziroma v občinskem svetu na to, da se odobri sledeče postopanje: Poslanec Hribar se zopet izvoli za župana, izreče pa takoj brez polemičnega utemeljevanja, da volitve ne sprejme, nakar se izvoli prvi podžupan dr. Tavčar za župana.« — To je precej hud poper o pogojih, ki so jih pri obravnavi — tajili. Dvorni svetnik Ploj nato še piše, da se je njegova intervencija pri dežel, predsedniku na to omejevala, »pojasniti, ali se ne bo za slučaj, da se sprejme omenjeni modus, ki bi se dal — kakor sem izrecno poudarjal — doseči le popolnoma v sporazumu s poslancem Hribarjem, morda ugovarjalo izvolitvi dr. Tavčarja.« Če je bilo to odvisno od sporazuma s poslancem Hribarjem, bi bil vendar Ploj moral takoj Hribarja vprašati! Če bi bilo od pritrditve Hribarjeve vse odvisno, bi bil moral Ploj io pritrditev veniiar takoj dobiti! Dvorni svetnik in načelnik Sa-veza Južnih Slavena pa člana svojega kluba in načelnika stranke o tem n i nič i1 n f o r m i r a 1, Hribar je izvedel šele iz časopisa in šele 14. avgusta je Ploj slučajno o tako važni zadevi govoril s Hribarjem, ko je bilo že prepozno in je bila nepotrditev že podpisana. To je bilo res Čedno postopanje načelnika Saveza Južnih Slavena s članom svojega kluba! Prav značilen je tudii včerajšnji stavek »Nar.«, da v tem, če se je Ploj šel k baronu Schwarzu »informirat«, če išče Schwarz boj zoper celo napredno stranko ali če vodi boj samo proti osebi bivšega župana,« ni absolutno nič nelojalnega. Da, da, Ploj, ki pride od ministra Ilaer-d 11 a, se bo o tem šel informirat k baronu Schwarzu. Da, res — nič nelojalnega ni, da o takem poizvedovanju načelnik stranke ni pravočasno obveščen! Kakor se vidi', si mi dolžnost načelnika Saveza Južnih Slavena nekoliko drugače predstavljamo kot »Narod« in Ploj, ki pravi v »Narodu«, »da. se za »Slovenčevo« gobezdanje toliko meni kot za lanski sneg.« Koliko se Ploj za nas meni, nam je prav vse eno, za nas je le častno in koristno, če bri-njev vladni hofrat na nas nič ne da in da se njegoye zvezo s »Slovenskim Narodom« vedno bolj odkrivajo. Za to se bodo že menili njegovi volivcil Tudi Ploja bo pokopal »Narod«, kakor je pokopal že mnogo drugih! -f Radovedni mladini. Mladini pišejo v svojem glasilu: »Dr. Tavčar je pri Ribnikarjevem procesu z glasnim povdarkom dejal, da je Hribar do 29. avgusta stal na odločnem stališču, da zopetne volitve no sprejme. Ploj pa je pred sodiščem izpovedal, da mu je Hribar dejal, da se ne ukloni in da bo zopet izvolitev sprejel. Kaj je res? + Počasni liberalci. »Slov. Narod« piše včeraj: »Danes je precej vsa javnost tega mnenja, da provociranje razpusta 0'bčinskega sveta ljubljanskega ni bilo ravno modro.« Liberalci potrebujejo torej najmanj tri tedne, da pridejo do pravih misli. Sicer pa smo hvaležni »Narodu« za priznanje, da smo imeli —nemodre občinske očete. Da se hoče zopet voliti te može počasnih misli, pa zopet ni modro. + Iz deželnega odbora. Iz deželne bolnišnice izstopita sekundarija dr. Šlechta in dr. Zäk. Na njiju mesto sta imenovana za sekundarija dr. Šabec in dr. Tajnšek. — V okrajni šolski1 svet v Kranju je imenovan dr. Iv. Hubad. — V okrajni cestni odbor logaški sta imenovana Fr. Istenič, posestnik v Logatcu in 1. Mihevc, posestnik v Čevcih. — V kranjskogorskem cestnem okraju sta nastavljena deželna cestarja Jožef Me-telj in Fr. Pctrič. f Pobožni Gangl. Kdo bi si bil mislil? Gangl se počne naposled potegovati za molitev, a ne ve, da mu nihče ne verjame. G. Gangl ne uživa niti več med zmernimi liberalci onega spoštovanja, katerega si morda sam želi; je namreč res preveč pobožen, tako da so se Že belokranjski liberalci sami zgražali. Ko je namreč umrl njegov oče, je dal pobožni sin tiskati obsmrtnice brez križa, brez oznanila maš za pokojnikovo dušo itd. sploh brez vsakega verskega značaja. Povedali smo to, da razkrinkamo tega pobožnjaka, ki govori sedaj na svojih shodih o molitvi in o Stvarniku. -f Za živinorejske inštruktorje. Živinorejske zadruge so se začelo lepo razvijati na Kranjskem. A te zadruge morajo imeti tudi razumno vodstvo, natančen pregled čez živino in plemenske razmere ter morajo skrbeti tudi za predpogoje dobre živinoreje, za pašnike in dobre zdrave hleve. V ta namen je treba v poslovanju živinorejskih zadrug izurjenih ljudi. Zato je sklenil deželni odbor, da priredi letos na Vrhniki pri mlekarski šoli štiritedenski tečaj za inštruktorje živinorejskih zadrug. -f- V zdravstveni zastop vrhniški so izvoljeni: Franc Tiršar, usnjar na Vrhniki; Matija Počkaj, gostilničar na Vrhniki; Matija Jerina, posestnik na Goričici; Janez Oblak, gostilničar ina Vrhniki; Jožef Verbič, zasebnik na Vrhniki; Ivan Kos, župan v Borovnici; Ivan Rogelj, župan v Preserju; Anton Drašler, gostilničar v Borovnici; Vinko Premk, c. kr. davčni oskrbnik na Vrhniki; kot namestniki: Janez Les-kovec, župan pri Sv. Joštu; Jožef Trobec, župan v Črnem vrhu, in Jakob Logar, posestnik v Horjulu. Deželni odbor je imenoval Valentina Riharja, župana v Polhovem gradcu. -f- Imenovan je namesto obolelega okrajnega šolskega nadzornika novomeškega in črnomaljskega okraja gospoda Turka za okrajnega šolskega nadzornika učitelj III. mestne šole v Ljubljani g. Karol Simon. + Poštni oskrbnik je postal v Novem Mestu c. kr. poštni oficial Alfonz Ravnikar. -f Osebne vesti z državnih železnic. Mašinski asistent v goriški kurilnici je postal Ivan Kulp; volonter na postaji Ivanfanar Rudolf Stergar, volonter v direkcijskem oddelku I. Anton Gosetti. Namestnik postajenačel-nika Trst drž. žel. višji oficial Martin Lacina je postal postajenačelnik Trst, Prosta luka. Uradniški aspiranti so postali: volonterji Robert Herzog, postaja Poclnart-Kropa; Adolf Lukan, postaja Volčja Draga; Franc Brončina, postaja Sv. Lucija - Tolmin; Rafael Ogrin, postaja Kranj; Markus Zupanič, postaja Rocolj. Premeščeni so: stavbni komisar Tadej Novak iz Gorice v uradno okrožje ravnateljstva Severne železnice. Vpokojen je višji revident Andrej Schneider v Trstu. -f Podružnica S. D. Z. za Gorenjsko je imela 22. t. m. izredni občni zbor na Brezjah v prostorih gosp. Gabrijel-čiča. Udeležilo se ga je nad 25 tovarišev akademikov in bogoslovcev. Mnogo članov naše podružnice je bilo vsled slabega vremena zadržanih. Na dnevnem redu je bilo poročilo odborovo, ki se je sukalo deloma o ustanovnem shodu na Jesenicah, deloma pa o prireditvah in uspehih, ki jih je žela naša podružnica že letošnjo počitnice. Mnogo se je debatiralo o ustroju in delu podružnice v prihodnjih počitnicah. Shod sta počastila tucli dva učitelja iz okolice in dr. Krek, ki nam je pokazal novih smeri ter dal novih inicija-tiv, kako bo treba zastaviti moči za izobrazbo gorenjskega ljudstva. -f »Stranka Prava« v Bosni? Msgr. K. Cankar zaključuje v »Hrv. Dnevniku« svoje poročilo o ustanovnem shodu »Stranke Prava« v Zagrebu sledeče: »Vsporedno z organizatoričnim delom, ki ga bo »Stranka Prava« zapo-čela v Hrvatski na gospodarskem polju, moremo tudi mi v Bosni izvesti gospodarsko organizacijo. Vse se more organizirati brez obsežnih pravil in brez predhodnega dovoljenja vlade. Kjer so ljudje enih misli in kjer je dobra volja za delo, ondi so vsi paragrafi odveč. Program S. P. je identičen s programom H. K. U. Ker nas ne ločijo načela, naj nas ne loči niti ime stranke.« Iz tega izhaja, da je bila resnična vest, da se Udruga razpusti in njeni člani stopijo v S. P., to pa tembolj, ker vlada še zdaj ni potrdila pravil Udru-gc. Sicer pa msgr. K. Cankar pristavlja, da je to le njegovo privatno mnenje. -j- Nova odredba papeževa? Sveti Oče bo baje, kakor poroča pariški »Fi-garo«, v kratkem izdal nov dekret, glasom katerega se zelo poostrujejo določbe glfde tistih, ki niso opravili svojih dolžnosti glede svete izpovedi in obhajila in jim zato ne gre cerkven pogreb. Baje bo odslej vsaka milejša praksa izključena in ne bo več veljalo načelo, da se ima v dvomnih slučajih (glede kesa) postopati milejše. To je objavil pariški »Figaro«, vsled česa Jv na mestu, da se počaka vesti od meroda jne strani. Si- cer pa pravijo svobodomiselci, da jim je to prav, ker se bo pokazalo, kdo je bil resnični katoličan in kdo ne. Čemu se pa razburjajo in beležijo to vest s toliko skrbjo? — Iz štange. Dne 29. septembra je tu konferenca Sod. C. J. — Župnik, ki je dne 12. septembra obhajal svojo 70-letnico rojstva pri Mrtvem morju, Jordanu in Jerihi, se je srečno vrnil domov k Sv. Antonu, kjer so ga farani radostno sprejeli. Pravijo, kako je bilo dolgčas, ker niso imeli svojega pastirja doma. — Letina je povsem slaba. Vreme je neugodno. — V Litiji ceno mesu vedno povišujejo. Sedaj že stane en kilogram govedine 1 K 40 v do 1 K 80 v in telečje meso 2 K. — Požar v Radovičih ob Kolpi. Iz Raclovič se nam dodatno k brzojavki piše še sledeče: Ogenj je nastal okolu ene ure popoludne, kar je takoj naznanil trifarški zvon in kmalu nato metli, ški stari zvon. Ljudje so bili večinoma na polju. Metliška požarna bramba je prišla v tričetrt ure oddaljene Radoviče sicer kmalu, ali vendar še le, ko je ogenj že vse, kar jo bil zajel, imel v oblasti. Ogenj so omejili in potem prav vrlo delali do mraka. Tudi Božekovčani so prišli s svojo brizgalno na pomoč. Vsem in posameznemu bodi izrečena tem potom prav lepa hvala! Sreča v nesreči je bila, da je pihal vzhodnik in da je bil ogenj v dolenjem, delu gorenje vasi, torej od Kolpo le kakih 200 m od-daljen. Pogorelo je: Nemanič Ivotu hi. šavšt. 4, svinjak, ena svinja, koruza, škode je 2320 K. — Anton Slancu, hiša št. 5, hlev, svinjak in nekaj krme. Ško-de je 3600 1\. — Ana, Franc, Vukšinič« Tončič, hiša št. 6, hlev, šupa, pod, svinjak, his ali liram, krma, vžitek, polj. sko orodje, škode 3530 K. — Mart. Sim-šič, hiša št. 7, hlev, svinjak, ena svinja, žito, krma, orodje. Škode je 2150 K. — Skupna škoda znaša čez 11.600 K, pa je bo gotovo več. Pomoč je nujno potrebna. Zelo potrebno bi bilo, ko bi vsaj vsaka večja vas, recimo vasi, ki imajo po 30 hišnih številk, imele lastne, vsaj ročne brizgalnice in tako ob času enake nesreče ogenj v prvem stadiju pogasile. Tu naj bi priskočila država in dežela na pomoč, nekaj bi pa občine prispevale. Na ta način odvrnila bi se marsikatera večja nesreča po ognju. — Kako je ogenj nastal se še ne ve. Govori se, da po deci. Se pač premalo pazi na deco in vžigalice. Deca ne bi smela nikdar priti do vžigalic. — Iz srednjega šolstva. Suplent na II. državni gimnaziji v Ljubljani dr. Guido Sajovic je imenovan za provizo-ričnega učitelja, profesor dr. Dolar pa je prestavljen iz celjske gimnazije na mariborsko; na njegovo mesto pride profesor Beranič iz Maribora. — Otrok zgorel. Iz Pulja poročajo: V petek proti večeru se je podala ože-njena Grubissa v prodajalno, pustivši otroke same doma. Nakrat se zgodi najmlajšemu otroku mala neprilika v obližju štedilnika. Starejša osemletna Marija priskoči malemu na pomoč. Pri tem se ji je pa unela obleka in nakrat je bila vsa v plamenu. Ko je po kratkem času prišla mati clomov, je dobila hčerko popolnoma, opečeno. Ponesrečenko so prenesli takoj v deželno bolnišnico, kjer je pa kmalu v groznih mukah izdihnila. — Mestni tajnik v Kranju je postal gosp. Anton Ocvirek, dozdaj občinski tajnik v Bovcu. — častno svetinjo za 40 letno službovanje je podelil kranjski deželni predsednik šolski služkinji na ljudski šoli na Brezovici. — Odlikovanje. Cesar je našemu rojaku g. Josipu Tomšetu pl. Savski-dolskemu, c. in kr. polkovniku in poveljniku višjega artilerijskega kurza, podelil red železne krone III. vrste. — Iskreno častitamo! — Na dekleta streljal. Ivan Cej, žlletni mladenič, stanujoč v ulici Or-zoni v Trstu, je imel rad 191etno Doro Maražovo s Placutc. Ta pa je govorila rada tudi z drugimi, kar ni bilo všeč Ceju. V nedeljo ponoči se je spri z njo in ustrelil na njo. Zadel jo je v prsi. Deklica je omedlela. Prvo pomoč so jej dali iz vojaške bolnišnice, potem pa so jo prenesli v žensko bolnišnico. Krogi jo so jej potegnili iz prsi; stanje njeno je sicer nevarno, ali upati je, da okreva. Ceja iščejo. — Smrt v koritu. V Novakih pri Cerknem je utonila pred nekaj dnevi štiriletna hči posestnika Peternela, p° domače Graparja. V navzočnosti petletnega bratca je zlezla na korito, v katerem je bila okoli 20 cm visoka voda, padla in utonila, bratec pa je odšel v hišo in molčal. V koritu, ki nahaja zraven vhoda v hišo, je našel deset minut pozneje nesrečni oče svojo utopljeno hčerko. — Bivši nemški minister rojak Schreiner v Gorici. Včeraj se je mudil v Gorici dr. Schreiner, bivši nemški minister rojak. V družbi znanega Kropscha, ki je eden prvakov pri Sud-marki in Schulvereinu, si je ogledal Schreiner gimnazijsko poslopje. Po hodnikih in sobah je odmevalo »eksce-lenc«. Kaj ima opraviti odslovljeni nemški minister rojak Schreiner v gimnazijskem poslopju? Ali ni bilo nobenega, ki bi bil vrgel iz poslopja tega odposlanca nemškega »Volksrata«? Kaj tiči za njegovim obiskom? — Promet s paketi med Avstrijo in Bosno - Hercegovino. Trgovski in obrt. zbornici v Ljubljani se naznanja: Kakor znano je vsled razpisa c. in kr. voj. ministrstva postal promet s paketi med Bosno - Hercegovino od 1. julija 1910 na ta način cenejši, da se je tarifa za pakete do pet kilogramov, ki so se odpravljali po morski progi Trst - Metko-vič - Gruž (Gravosa), od 80 v na 60 v znižala. Iz tega nastaneta za stranke dva odpravna pota: 1. daljša, a ceneja odprava po morju; 2. hitrejša, pa dražja odpravna pot čez Ogrsko. Pod 1. navedena odprava velja za normalno, tako da se vrši odpravna pot čez Ogrsko le na izrecno zahtevo stranke. Kakor se opazuje, strankam te določbe niso znane, kajti pogosto se dogaja, da pošiljatvam, katere bi bilo hitreje odpravljati, manjka izrecna pripomba via Ogrsko in prihajajo vsled tega po morju, kar provzroča neizogibno zamudo. — Smrt ob cesti. Na Lesnem Brdu v vrhniški župniji je umrl 25. t. m. nesrečne smrti neki Miha Vidmar iz Bevk. Nekoliko vinjen je zadremal na vozu, v katerega je bil vprežen osel. Živalica je zavozila. voziček v cestni jarek, pri čemer se je mož tako nesrečno prebrnil, da je tam našel smrt. — »Divji lovec« v Kranju. Orel v Kranju je vprizoril narodni igrokaz »Divji lovec«. S tem je pokazal telovadni odsek Orel da ima dobre moči. Igralo se je prav zadovoljivo. Igra se ponavlja dne 2. oktobra t. 1. ob četrti uri popolu-dne v dvorani »Ljudskega Doma«. Konec ob sedmi uri, tako da se zunanji udeleženci lahko vrnejo s prvim vlakom. Najvljudneje vabimo vse prijatelje Orlov, kakor tudi bratske odseke. Na zdar! Tel. odsek Orel. — Radovednež iz Kranja nam piše: »Narod«, glasilo starinov v političnem konkurzu prinaša listo kandidatov za občinsko volitve v Kranju; vprašamo pa tudi starino g. Cirila Pire a, zakaj je pobarval listo s tako barvo, da se na nji ne poznata več slavnoznani imeni vele-tržca Vouko Majdiča in »sploh dolitar-ja« Kokalja? Hm! — Dekliško romanje na Križno Goro pri Ložu. V nedeljo 18. septembra se je vršilo skupno romanje dekliških Marijinih družb cerkniške deka-nije na prijazno Križno goro. Udeležba je bila precejšna iz vseh župnij, le Marijini družbi iz Begunj in od Sv. Vida sta popolnoma izostali. Po dohodu okrog 5. ure popoldne je bila večerna služba božja na gori z govorom gospoda kaplana Štrubelja. Zjutraj je imel sv. mašo z lepo pridigo č. g. Valjavec z Rakovnika. Po cerkvenem opravilu so se zunaj cerkve Marijine družbe medsebojno pozdravile. V imenu planinske družbe pozdravita g. župnik Rihar in ena deklica, ki se spominja skupnega romanja pred šestimi leti na Planinsko goro. V imenu cerkniške družbe pozdravi Marjetka Martinčič, ki v daljšem, samostojnem, lepem govoru slika nekdanje razuzdano življenje deklet in sedanje, ko se kaže blagodejen vpliv Marijinih družb na mladino. Krepko biča plesne razvade in slabe družbe ter vabi dekleta k vnetemu apostolskemu delovanju zlasti med žensko mladino. Ko sta govorila še cerkniški gosp. kaplan Pavlin, kako naj dekle skrbi za lep red in snago v domači hiši, in g. Baje, župnik od Sv. Trojice, o kmečkem delu in domači noši, se je cela armada ločila od Križne Gore polna zadovoljnosti in hvaležnosti za tako lep sestanek. Vreme je bilo ves čas najkrasnejše. Tistim, ki so izostale, je žal, da so zamudile tako izborno romanje. — Policijski pes ga je vjel. Dne 21. (. m. zvečer je spremljal sodnijski slu-?a iztiranega 211etnega postopača Aniona Schlofferja v Mariboru na kolodvor. V Togetthoffovii ulici mu je Schloffer zbežal v Mlinsko ulico. Sledil mu jc policijski pes »Luks« ter ga je Prijel. — Veliko srbsko centralno banko «a Bosno in Hercegovino se snuje v Sa-"ajevu s 6 milijoni ustanovnega kapitala. — Prvo bosensko-hercegovsko čebelarsko, sadjarsko in vrtnarsko raz-«tavo so dne 24. t. m. otvorili v Sarajevu. Trajala bo do 29. t. m. — Kongres avstrijskih trafikantov. V ponedeljek se je otvoril v Lincu V. kongres avstrijskih trafikantov, iongresu jc predsedoval predsednik '.veze trafikantov, Matzky, ki je skupno s pocl pred se dn i kom pl. Makovsk'ym poročal o poslovanju zveze avstrijskih trafikantov. V soglasno sprejetih resolucijah so zahteva sledeče: 1. Zvišanje odstotnih prodajnih prejemkov od vseh tobačnih izdelkov in poštnih vrednosti. 2. Nove trafike naj se ne ustanavljajo. 3. Sprememba predpisov, in sicer se zahteva: a) Vsak lastnik trafike, tudi onih na kolodvoru, sme premestiti samovoljno prodajalne prostore. Za trafike na kolodvorih se naj uvedejo isti predpisi glede zapiranja, kakor obstoje za ostale, ali pa se naj premeste te trafike vse na železniške perone, b) Uredi naj se izplačevanje dobička, pri čemur naj se prizna večja mera ter pritegne tudi nadaljna vsota v višini najemnine za prodajalne prostore, ki bi jo moral pravzaprav plačevati erar. c) Z ozirom na oddajo konkurenčnih trafik sorodnikom ali dedičem, naj se razširijo obstoječi predpisi, i. Vpeljejo naj se v vseh trafikah one specialitetne smodko in svaljčice, ki se lažje prodajajo. 5. Uvedejo naj se majhni zavoji cigaret in tobaka za nosljanje. V neki drugi re-' soluciji se zahteva popolna ravnoprav-nost vseh trafik z ozirom na provizijo od prodaje poštnih vrednosti. Vodstvo kongresa pričakuje, da finančno ministrstvo zadnji sklep, ki se tiče službenega razmerja uslužbencev in lastnikov trafik, tolmači tako, da. se varujejo koristi trafikantov kot državnih funkcionarjev v širšem smislu. Izvolil se je tudi pripravljavni odbor za ustanovitev deželne zveze na Zgor. Avstrijskem. — Smrtna kosa. V Ivneju jo umrla gospa Než a A d a m i č, stara 19 let. Pogreb bo jutri na Robu. N. v m. p.! — Ljuba Babič-Gjalski kandidira kot koalicionaš proti banovemu kandidatu dr. Bauerju v Jaški. — Milijonsko posojilo mesta Ze-mun. Za napravo vodovoda in kanalizacije je zemunska mestna občina najela dva in pol milijona, kron posojila. — Poročila sta se v Novem mestu g. Josip Zimič, strojevodja na južni železnici v Trstu in gdčna. Franica Papež iz Novega mesta. — Dr. Lončariču zabranjeno kandidirati? »Hrv. Sloboda« prinaša vest iz baje zanesljivega vira, da je duhovna oblast dr. Lončariču, ki je ravnatelj orfanotrofija, a tudi odbornik »Stranke Prava«, zabranila kandidirati v sabor. — Dva delavca ubilo v Celovcu. Pri zgradbi strojno-obrtne strokovne ole v Celovcu je padlo 8000 kg betona na delavca Simona Hafnerja in Giova-nija Gonano ter ju ubilo. — Trasiranje nove železnice v Dalmaciji. Železniško ministrstvo je odredilo revizijo trase železniške proge od Zadra preko Gjevrsaka do Drniša z alternativo od Gjevrsaka preko Ki-stanja do Očestova. Slovensko gledališč. lj Javna skušnja dramatične šole. V polni areni »Narodnega doma« so sinoči gojenci dramatične šole — torej slovenski igravski naraščaj — omogočili širši publiki sodbo o njihovi nadarjenosti ali vsaj dobri volji kot bodoči igralci. Zato ne govorim o kvaliteti igranih štirih enodejank, dasi je Zofke Kvedrove »Pijanec« doživel sinoči premijero, pač pa o naraščaju. Priznanja in ploskanja ni manjkalo, saj je običaj, da sorodniki in prijatelji de-bitantov oskrbe ob takih prilikah dolžni oboi sorodniškega in prijateljskega navdušenja in priznanja v polni meri. Zato tudi smehljajočih obrazov na odru nismo pogrešali. Za marsikoga je počil sinoči v bitki življenja za kulisami prvi strel, nekak strel preizkušnje, če bo vojak zdržal v bitki ali če bo pa pobegnil z bojišča! »Feuertaufe!« Največji talent je Vera Danilova, ki bo dobra naivka, če se bo hotela učili in če bo imela dobrega učitelja. Po njej se pretaka brezdvomno igralska kri. Veliko manj rutine, kakor Danilova, ima Pretnarjeva, a je vsekakor talent, ki bo lahko napredoval, ker ima prirojeno gracijoznost. Za enkrat pa odločno preveč agira z rokami. Tudi pravega tona ni našla vsikdar. — Rakorjeva je nastopila v takozvani »Ilosenrolle«. Bila je precej naravna in jc, kar je tudi dokazala kot Lucija, talentirana začetnica. — Za epizodistko se bo dala sčasoma porabiti Ravnikova, vendar se moja prognoza glede njenega talenta ne glasi preveč ugodno. — Kocjan-čičeva pa brezdvomno ni niti v najmanj talentirana, nenaravna in brez duše. Posebno njena Matilda je bil dokaz njenega popolnega neznanja. — Od moških prisodim prvo darilo Štruklju, dasi njegov Košir še dolgo, dolgo ni dobro ln-oimn« vloga; toda talent ima, glf» »m«*»m modulacije, čuvstvenost prikipeva na dan, dasi . časi, in afektov ni preveč nvetiraval. — Grubič kot Kari Moor je pokazal v zadnjem nastopu inteligentnega človeka, ki se v vlogo poglobi, v prejšnjih pa jc kopiral Nučičev neznosni patos. Talent pa je vsekakor, česar pa o Pre-čeku (Spiegelberg) ne morem trditi. Prečck nima ne glasu, ne razumljive izgovorjave, se vije krčevito in jc pokazal samo voljo, a ne sile. — Prek bo poraben komik, a nevžiten tragik. (Prilepek — Ded.) — Ostali bodo Statisti, če bodo, a sinoči so bili kot kom-parzi leseni. — Seveda se o vseh iz včerajšnjih fragmentarnih dokazil o talentu ne da izreči definitivne sodbe.— Brezdvomno naj se pa angažirajo: Danilova, Rakarjeva, Pretnarjeva in Štrukelj, Grubič (morda tudi Prek). A—a. KOLERA. Vojno ministrstvo je izdalo odredbo, da se ima zaradi nevarnosti razširjenja kolere termin za odhod rekrutov, ki so doma v ogrskih podonavskih ko-mitatih, k njihovim četam, za nedoločen čas odgoditi. Vsi tisti rekruti in nadomestni rezervisti, ki so bili uslužbeni na podonavskih ladjah, se pa imajo internirati v bolnišnicah, da jih preiščejo. — Ravnateljstvo državnih železnic je prekinilo direktni osebni promet na progah Lvov - Budimpešta, Lvov - Mi-skolez in Przemysl - Budimpešta. — Kar se Dunaja tiče, se jc konstatiralo, da tiste štiri osebe, med njimi nek kaznjenec, ki so zadnji čas obolele, niso imele kolero, marveč hudo grižo. — lz Moravske javljajo, da je slučaj Jellinek bil osamljen. — Iz Budimpešte javlja komunike ministrstva za notranje zadeve, da je do 27. t. m. na Ogrskem sedem oseb na novo zbolelo na koleri, sedem jih jc pa umrlo. V sami Budimpešti so umrli za aziatsko kolero včeraj neki Jožef Koenky, nadalje Jožef Guly-as in Jožef Novott. Potem je obolela na. koleri neka 17 let, stara deklica v tramvajskem vozu. — V Italiji je kolera zopet začela divjati: V Napolju je obolelo pet oseb, tri so umrle, prav tako v bližnjih mestih. Tudi v Kodanju na Danskem se je pripetil en slučaj. Štajerske eov!c?. š štajerski deželni zbor. Včeraj so se vršila pod predsedstvom deželnega glavarja pogajanja zastopnikov vseh klubov štajerskega deželnega zbora o delozmožnosti deželnega zbora. Od slovenske strani se udeležujejo pogajanj poslanci dr. Korošec, prof. Robič, dr. Benkovič. Včerajšnja seja je trajala od 10. dopoldne do pol 2. popoldne. Slovenci so stavili konkretne predloge za garancije, da se preprečijo v bodočo napadi na našo narodno in gospodarske interese. V današnji seji so predložile stranke večine svoje predloge. Položaj je kritičen. š »Grazer Volksblatt« o štajerskem deželnem zboru. Glasilo štajerskih krščanskih socialcev »Grazer Volksblatt« piše o pogajanjih za delozmožnost štajerskega deželnega zbora sledeče: »Konferenca zastopnikov vseh strank štajerskega deželnega zbora, ki se je vršila včeraj v deželni hiši pod predsedstvom deželnega glavarja grofa At-temsa, ni imela nobenega uspeha. Pogovor je bil večkrat zelo živahen, posebno ko si je neki nemški svobodomi-slec dovolil neko opazko o postopanju Slovencev. Okoli 1. ure se je zdelo, da so pogajanja popolnoma razbita. Poslanec Benkovič je že naročil voz, da se odpelje iz Gradca. Tudi načelnik nemškonacionalne zveze, poslanec Bei-terer, se je že odstranil. Vendar pa se je popolno razbitje pogajanj preprečilo. Vkljub temu se sodi o položaju zelo pesimistično. Nemški svobodomiselci so pač vedno demonstrativno nagla-šali. da se nimajo o ničemur pogajati in da se ima njihovemu povelju ukloniti ves deželni zbor, tako da bi se njihovim volivcem jako čudno zdelo, če bi morali zdaj odnehati. Čeprav so Lz-poznali, da je bil predlog Wastian (po-nemčenje deželnega šolskega sveta) neumen, jim manjka poguma, da to neumnost priznajo. Mogoče bo pa želja po dijetah in ohranitvi imunitete vendarle vse težave premagala. Zakaj, če ne pride do sporazuma, bo zasedanje zaključeno in poslanci izgube imuniteto. Danes (28. t. m.) sc pogajanja nadaljujejo in bo padla tudi odločitev. Če se sporazum doseže, se bodo seje začetkom prihodnjega tedna nadaljevale. Deželni zbor bo moral potem z resnim delom zamujeno popraviti, ker jc treba rešiti važna vprašanja, proračun, posojilo, zvišanje doklad itd.« — Nemci sami toroj priznavajo, da po sami krivi slovenske obstrukcije. š Fram. Lepa je bila prireditev S. K. S. Z. za. Štajersko v nedeljo 25. t. m. v Framu ob pobočju Pohorja. Mariborski Orel jc napravil izlet v ta prija- zen kraj. Na vrtu gospe Tumerjeve se je vršila neprisiljena ljudska veselica. Govorili so: domači g. župnik Muršič, dr. Josip Leskovar iz Maribora, poslanec Pišek in urednik Zebot. Zbrano ljudstvo je z navdušenjem vzelo na znanjo poročilo poslanca Pišeka ter odobravalo obstrukcijo slovenskih poslancev v Gradcu, dokler se ne ugodi našim zahtevam. Domači pevski zbor je krasno prepeval, tamburaši iz Slivnice pa so udarjali ob svoje tamburice. Z začudenjem je zrlo občinstvo vrle Orle, ki so precizno nastopili pri prostih vajah in skupinah. Telovadba je bila za ljudstvo nekaj novega. Prav težko smo se ločili od vrlih Orlov. V bližnjem času se ustanovi pri nas »Katol. slovensko izobraževalno društvo«. š Brinjeva Gora. Krasno je uspel dekliški shod v nedeljo, 25. t. m. na sloviti Brinjevi Gori. Navzočih je bilo do 3000 zborovalcev. Slavnostni govor jo imel g. dr. Iiohnjec. š Ponemčevalno delo. V št. Lenartu v Slovenskih goricah ustanavlja nemški šulforajn otroški vrtec. Vedno bolj krčevito deluje šulferajnska drznost na to, da. bi odločilne kraje na Štajerskem ponemčil s šolami in otroškimi vrtci. Kje je neki Ciril - Metodova družba? Saj res! Ona mora rediti razne Breóte, Prekoršeko, Štieblerje. Bege in slične kapacitete. 8 tem so rešuje ogrožena meja in narod! š Malik jo imel v nedeljo 25. t. m. shod v Pobrcžju pri Mariboru. Zbralo se je komaj kakih 60 radovednežev, največ žensk v Roškovi gostilni. Celi dve uri je mučil zborovalce s tako neslanim govorom, ki jc res vreden Ma-lika. Nazadnje bi bil Malik še skoraj na slovensko obstrukcijo pozabil. Shodu jo sledila običajna lumparija. S toni jo nemštvo v Pobrežju rešeno. š Ubogi Ploj. Iz Plojevega volivne« ga okraja se nam poroča: Možje, ki so volili Ploja svojim državnim poslancem, se čudom čudijo, da šo gospod liofrat za svoje »izvrstno« mešetarenje v aferi Hribar - Trillcr - Tavčar - Rib-nikar ni postal baron. To čast bi mu Jlaerdtl ali Bienerth pač slobodno smel privoščiti. Bi mu vsaj potoni, ko ga pošljejo volivci v politični penzijon, nekaj ostalo. Zanimivo je tudi: to: Ploj, če pride med kmete so vedno pridušuje, da ni, ni bil in ne bo nikdar liberalec — ampak slogaš. Kaj pa je potom vohal med najhujšimi liberalci v Ljubljani? Smili se nam pa naš slogaški gospod hofrat še vseeno. Najprvo so zbode na brinju, potom se lovi za ministrsko frake, skače z liberalnega oslička na slo-gaško mrho, a nazadnje se prekucne v — vladno in liberalno mešetarijo. Zares prav mož, cel mož, vreden lepo svojo družbe! š Nesreča. V ponedeljek dne 26. septembra se jo v Razvanju pri Mariboru ponesrečil hlapec, ki je vozil pivo od Gotzeve pivovarne. Blizo razvanjskega križa jo padel raz voza tako zelo nesrečno, da mu jo šlo kolo čez prsa in je bil pri priči mrtev. š Nemci se uče slovenščine. Mariborska podružnica Siidmarke, bo priredila v letošnji zimski sezoni slovenski tečaj (Slovenischer Sprachkurs), za one, ki jim drugače slovenščina najhuje smrdi. V Mariboru sploh živimo v času kurzov. To se vidi pri mariborskih sodnih razpravah, kjer uživa naša materinščina mačehovsko skrb. Z malimi izjemami so mariborski sodniki skoraj večinoma sami kurzovci. Zatorej pa pride mnogokrat do hudih protislovij pri obravnavah. In uradniki, ki obiskujejo te tečaje, še dobe bogato nagrado za to. Slovenske uradnike pa se mnogokrat potiska proč iz naših sodnij. — Za Südmarkin tečaj sc jc baje oglasilo do danes že 40 oseb, večinoma uradnikov. Z znanjem slovenščine hočejo Nemci izpodriniti Slovence iz uradov. Süd-markina podružnica je določila za učitelja na tem tečaju nagrado v znesku 400 kron. š Mariborsko porotno sodišče. V ponedeljek dne 26. septembra, je bil pred mariborskimi porotniki oproščen uboja Anton Ekart iz IIoč. Zagovarjal so je s silobranom. — Dne 27. t. m. se je začela obravnava proti italijanskemu opekarju, 26 lot staremu Alojziju Borg-nolutti, ki je obdolžen, da je 7. avgusta 1910 v Kamilici pri Mariboru z nožem do smrti zabodel fanta Vincenca Pava-loc. Obravnava se je preložila na prihodnjo porotno zasedanje, ker se je tekom razprave dognalo, da je tudi neki Haas sumljiv uboja. — S tem se jc zaključilo sedanje porotno zasedanje. š Poroke. Poročil se je 24. t. m. g. Božidar Langerholz, računski podčastnik pri 87. pešpolku v Celju, z gdč. Jo-sipino Pucl. — G. Franc Pcčovnik, uradnik v Fužinah v Varešu v Bosni, se je poročil z gdč. Roziko Kumpergcr iz Žalca. š Železniška nesreča. V Iločah pri Mariboru jc na postaji v nedeljo dne 25. septembra ob pol 8. url zvečer tržaški osebni vlak povozil delavca Stra-šeka. Kolesa so mu šla čez truplo. Bil je pri priči mrtev. š Deželni šolski svet. Za člana štajerskega dež. šolskega sveta je imenoval cesar kanonika č. g. Jožefa Majcen. š Okraden je bil v celjskem »Narodnem Domu« posestnik g. dr. Jakob Pirnat iz Št. II j a pri Šoštanju. Ukradenih mu je bilo 340 K. Zaprli so natakarja Antona Petroviča, ki je sumljiv, da je izvršil tatvino. Llulillanske novice. lj Sestanek dekanijskih odborov S. K. S. Z. Danes ob 10. uri dopoldan se je vršil sestanek dekanijskih odborov Katol. slov. izobraževalnih društev v prostorih S. K. S. Z. Razgovor je bil o tesneji organizaciji izobraževalnih društev, o mladinski organizaciji, o preseljevanju z dežele v mesta, o poučnih tečajih, o delu v društvih pozimi. Razgovora se je udeležilo precejšnje število" zastopnikov naših društev. Obširneje poročilo priobčimo. lj Kako so oddajali mestna dela. Danes sta dobila Ivan Kregar in Iv. Štefe naslednji odlok dež. odbora: »Št. 11.884. Pritožbi Ivana Štefeta in Ivana Kregarja z dne 30. maja t. 1., v kolikor je naperjena proti oddaji mizarskih in okovskili del pri poslopju državne obrtne šole, sklenjeni v seji občinskega sveta dne 18. maja t. 1., je deželni odbor ugodil, izpodbijani sklep razveljavil in naroča županstvu, da izvršitev tistega ustavi. Razlogi: Na podlagi razpisane javne pismene ponudbene obravnave za prevzetje mizarskih in okovskih del pri državni obrtni šoli v Ljubljani je stavila »Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev« ponudbo za 67.450 K 83 vin., združeni ljubljanski mizarski mojstri za 66.529 K 09 vin. in Gustav Tonnies za 64.064 K 41 vin. Ponudba združenih ljubljanskih mizarjev je bila sicer prvotno vsled neke računske pomote višja, pa je bila še pred sejo popravljena na gori navedeni znesek. Občinski svet je v seji dne 18. maja t. 1. oddal razpisana dela brez kake posebne utemeljitve dražjemu ponudniku »Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev« za 64.989 K 83 vin., na kateri znesek je bila zadruga svojo prvotno ponudbo znižala že po preteku v razpisu pismene ponudbene obravnave za vlaganje ponudb določenega roka. Ker je pa ta vsota še vedno presegala najnižjo ponudbo, je mestni magistrat obvestil imenovano zadrugo, da se ji morejo oddati mizarska in okovska dela pri obrtni šoli le, ako jih sprejme za ono vsoto, za katero je pripravljen dela prevzeti najcenejši ponudnik, čemur je odbor zadruge pritrdil. Pri oddaji del občinski svet potemtakem ni pravilno postopal, ker ni vzel za podlago svojega sklepa pri javni pismeni obravnavi stavljenih ponudb, temveč je oddal dela tvrdki, ki je svojo ponudbo šele pozneje, že po preteku za vlaganje ponudb določenega roka znižala na znesek, ki je bil nižji kakor ponudba združenih ljubljanskih mizarjev, pa še vedno višji kakor najnižja ponudba. Nepravilno je tudi bilo, da se je mestni magistrat še potem, ko je bil občinski svet dela že oddal, pogajal za hrbtom soponudnikov s »Produktivno zadrugo ljubljanskih mizarjev«, da prevzame izročena dela za znesek, katerega je ponudil najcenejši konkurent. Pri takem postopanju pride ponudbena obravnava ob vsako vrednost, in se ž njo povzročijo so ponudnikom le nepotrebni stroški. Z ozi-rom na to nepravilno postopanje se je moral izpodbijani sklep razveljaviti. lj šolstvo v Ljubljani, S splošnimi ljudskimi šolami se prično obenem tudi z njimi združene obrtne nadaljevalne šole, v katerih poučujejo ljudsko-šolski učitelji, ki so si pridobili v to potrebnih usposobljenosti i n spretnosti v posebnih izobraževalnih teč a j i h. Povsod in vselej pa je na Kranjskem voditelj ljudsko šole obenem tudi voditelj nadaljevalne šole, ker nikakor ne gre, cla bi bila dva voditelja in tako tudi dva gospodarja pri skoraj enem in istem opravilu. In česar ni v vsej deželi, naj bi bilo na III. mestni deški šoli v Ljubljani! Začasni voditelji so opravljali večino le v dobi svojega začasnega nadomeščanja tudi vodstvena opravila z ljudsko šolo združene obrtnonadaljc-valne šolo, čemur dokaz so prejšnji začasni voditelji mestnih deških ljudskih šol, ko so nadomestovali sedaj že pokojne bivše svoje voditelje, in tudi bivši voditelj v Št. Vidu pri Ljubljani, ki je takoj odstopil vodstvo obrtne nadaljevalne šole novodošlemu stalnemu voditelju ljudske šole. Le v Ljubljani hočejo nekateri, in žal, da celo taki, ki so sami nameščeni v isti lastnosti in ki so pri šolstvii takorekoč že"osiveli, vse preobrniti, in to samo iz osebne mržnje in nasprotnega mišljenja; za stvar jim itak ni. iSami vedno kriče, da se jim godi krivica, ako ne gre vse po njihovi želji; toda bruna v lastnem očesu nočejo videti in skušajo delati krivico, kjerkoli le morejo. — Da je pa skupno vodstvo neobhodno potrebno, se razvidi že iz tega, ker imajo razne stranke, zlasti obrtniki, vedno opraviti v šolskih zadevah pri vodstvu ljudske šole in se obenem lahko dogovore tudi o šolskih zadevah svojih obrtnih vajencev. Z ločitvijo vodstva pa bi se jim napravilo mnogo nepotrebnih potov in sitnosti. Tudi je ljudskošolskii voditelj vedno v šoli in strankam vsikdar na razpolago, drugo učiteljstvo se pa po končanem pouku razide. — Zlasti pa mora biti voditelj obrtne nadaljevalne šole vedno na svojem mestu, da prepreči s svojo navzočnostjo nered, ki bi se utegnil pojaviti in kateri se je lani fak-tično tudi dogodil na tej šoli, kojc začasni voditelj je bil ob četrtkih navadno odsoten, ker je imel pouk na drugem, precej oddaljenem zavodu. Ker bi taka ločitev gotovo tudi jako slabo vplivala na složno in mirno medsebojno delovanje in občevanje učiteljstva enega in istega zavoda, naj poskrbe odločilni faktorji pravočasno, cla se ta krivična in obenem poniževalna izjema prepreči in da zavladajo na vseh ljubljanskih mestnih šolah stare, za vso voditelje enake pravice. Torej nikakih izjem! — Kako je to potreba, se vidi iz naslednjega slučaja: V letošnjih glavnih počitnicah so je moralo nekemu učencu izjemoma dati izpričevalo zaradi preselitve. Učenec je prišel k omenjenemu začasnemu voditelju po neke podatke za izpričevalo, pa ga je ta odvrnil, rekoč, da se med počitnicami ne daje nikakih podatkov. Vsled tega so mu ni moglo pravočasno izgotovitii izpričevala na zavodu, katerega je zadnja lota. obiskoval. lj Poročil se bo jutri ob 11. uri dopoldne v frančiškanski cerkvi Viljem pl. Lunzer, c. in kr. nadporočnik, z gdč. Ano Perhavc. lj Mesto venca pokojnemu A. Ver-huncu je daroval gospod primarij dr. V. Gregorič v Ljubljani 20 kron v podporno zalogo za onemogle člane »Društva zdravnikov na Kranjskem«. lj Avetovan »dr. filozofije«. Javnosti že deloma znani ljubljanski klati-vitez, 46-letni Albert Kordesch, ali da ga ne razžalimo, dr. Kordesch, filozof, ki nastopa po svetu kot potovalni učitelj, gledališki ravnatelj, žurnalist itd., se je pred kratkim zopet pojavil v Soi-nograclu. Tam je imel predavanja o svojem popotovanju po južni Afriki. Solnogradčani so ta predavanja prav dobro obiskovali in jim pazljivo sledili, sosebno še, ker je gospodu doktorju nemški jezik prav gladko tekel. Temu pa je napravilo konec orožništvo. Dognalo se je namreč, da je gospod preda-valec igral v neki gostilni v Loferju »Mico Kovačevo«, vsled česar je moral zopet tja, in sicer v zapor k okrajnemu sodišču. Kordesch kot tak vedno pohajkuje po svetu in je bil zaradi raznih nepoštenosti že 12-krat kaznovan. Nazadnje je igral »Mico« v Kninu. Posebno pa ne more pozabiti konzulata v Karlovih varili, kjer mu niso hoteli na njegovo odločno zahtevanje vpisati v potni list »doktor«. — Po prestani kazni so mož zopet povrne z neprostovoljnim spremstvom v svoje rodn o mesto, kjer pa, kakor že običajno, bržkone ne bodo dolgo ostat. lj Umrl je v deželni bolnici čevljar I v a n J e n k o. lj Posnemalca je dobil nočni tat Slabe, o kateremu smo že poročali, da je aretovan. Sedaj so jo pa pojavil zopet nov vtihotapec. Predvčerajšnjim ponoči, ko jo bil v Vod matu prepoden od dveh poizkusov, jo nato odšel v Strossmayerjevo ulico ter se ta.ni splazil čez vrtno ograjo v cvetlično sobo Del Cottove vilo. Ker pa ni mogel daljo, se jo vrnil zopet nazaj ter pri tem stri več posod za cvetlice, kakor tudi eno šipo pri oknu. lj Ustavljena preiskava. Nedavno jo policija izročila deželnemu sodišču 44-lotnega dninarja iz kočevskega okraja, Gašperja Bartola, ki si je bil nakopal na glavo hudodelstvo tatvine. Ker so pa zdravniki sedaj konstatirali, da je abnormalen in ni za svoje dejanje odgovoren, je sodišče preiskavo proti njemu ustavilo ter ga izročilo zopet policiji, ki ga je poslala s spremstvom domov. lj čegava je ura? Pri mestni policiji se nahaja zlata damska ura, za katero se lastnika dosedaj še ni moglo izvedeti. Čegar je, naj se čimpreje zglasi v sobi št. 5. ARGENTINSKO MESO. Mestni svet dunajski je sklenil poljedelsko ministrstvo pozvati, da dovoli uvoz 20.000 do 25.000 kil argentinskega mesa. Obenem se je izreklo, da za ta uvoz ni potreba dovoljenja ogrske vlade. Budimpeštanski mestni svet pa je sklenil, da ne zaprosi za uvoz argentinskega mesa. Baje se argentinsko meso glede kakovosti ne da meriti niti z ga-liškim najslabše kakovosti in bo primeroma drago. CANALEJASEVE OTROČARIJE. Gospod Canalejas, ki se je s svojim »kulturnim bojem« temeljito blamiral, se skuša še dalje maščevati z birokra-škimi odredbami, ki njegov »liberalizem« postavljajo v zelo čudno luč. Tako je zdaj zopet prepovedal veliko manifestacijo katoličanov, ki so jo ti napovedali za 2. oktobra, to nedeljo, v Bilbau. Generalni guverner Biska.je je tudi prepovedal katoliško manifestacijo, napovedano 2. oktobra v Pau, dovolil pa je manifestacije po deželi. V Barceloni streljajo štrajkovci na policaje. To je »kulturni boj«! Gospod Canalejas naj-brže ne bo dolgo počival na teh »lavori-kah«. Tslefoitsks lis iJffSfflSavna poroiik OBSTRUKCIJA V ŠTAJERSKEM DEŽELNEM ZBORU. Gradec, 28. septembra. Danes so se nadaljevala pogajanja zastopnikov vseh deželnozborskih klubov za omogočen jo delozmožnosti štajerskega deželnega zbora. Predsednik posvetovanj je pozval vse navzoče, naj stavijo nove posredovalne predloge. Edino nemški krščansko socialni poslanec Ilagen-hofer je stavil posredovalni predlog o slovenskih zahtevah na. šolskem polju, a tudi tega so nemški nacionalci in veleposestniki pod raznimi predtve-¡zami odklonili. Nato je načelnik »Slovenskega kluba« dr. Korošec izjavil, da z ozirom na intransingentno stališče neniško-nacionalne večine vztrajajo Slovenci pri svojem, včeraj formulira-nem stališču. Deželni glavar je zaključil sojo in izjavil, da naznani vladi brezuspešnost pogajanj. Po splošnem mnenju bo zasedanje deželnega zbora zaključeno, vprašanje razpustitve deželnega zbora še ni aktualno. Slovenci niso stavili postu lato v, kar bi izzvalo odločen odpor nemško-nacionalno večine, ampak konkretne predlogo, s katerimi naj bi se omogočil v štajerskem dež. zboru v bodočnosti vsak napad na narodne in gospodarske koristi spocl-nještajerskih Slovencev. Dotični predlogi obsegajo slovenske šolske in gospodarske interese. Jutri v četrtek zvečer se vrši v Celju v hotelu Terček shod V. L. S., na katerem bocleta poročala slovenska zastopnika pri pogajanjih poslanca dr. Korošec in dr. Ben-kovič. VELEIZDAJNIŠKI PROCES V CELOVCU. Celovec, 28. septembra. V proccsu zoper tržaškega iredentovca Ferluga, ki stoji zdaj pred poroto v Celovcu, so včeraj izpraševali glavno pričo Oskarja Subana. Suban izpove, da se je v Trstu osnoval agitačni odbor in da je ta odbor sklenil podpirati akcijo »generala« Ricciottija Garibaldija, ki je hotel tedaj udreti v Avstrijo. Tržaški odbor je nabral celih — 20 prostovoljcev zanj. Neki Battistig in Coppadoro sta prinesla iz Laške dve bombi. Potrdi tudi. da so se prodajale nakaznice za denar iza nameravano garibaldinsko okspe-rlicijo. Kar se tiče bomb, pravi, da so bile namenjene zoper slovenske sokole. Končno so se zarotniki bomb zbali, da ne bi počile, in jih skrili v peč. Kar se tiče Ferluge, ga Suban izgovarja. Državni pravdnik nato nenadoma izroči sodnemu dvoru veliko korespondenco iz Italije, ki naj dokaže, da je Ferluga res iredenlist. Sodišče sprejme predlog državnega pravdnika in da korespondenco prevesti tolmaču. Nato se bero v tajni seji različni proglasi »generala« Garibaldija in poročila avstrijskih konzulov v Benetkah in Milanu glede ondotnih iredentovskih društev. 28. t. m. zvečer se najbrže že razglasi razsodba. OGRSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O VAŽNIH DOGODKIH. Budimpešta, 28. septembra. Grof Khucn Ilodorvary se je izrazil o svojem potovanju na Dunaj, da je v zvezi z važnimi političnimi zadevami, ki morajo še pred delegacijami biti defini-tivno rešene ne samo od strani skupne vlado, ampak tudi od avstrijske vlade. Glavna naloga prihodnjega leta bo reforma vojaškega brambnega zakona in zahtev vojne uprave. Volivna reforma za Ogrsko da Se ni izdelana. PROTEST PROTI NAČRTU TISKOVNEGA ZAKONA. Praga, 28. septembra. Društvo čeških časnikarjev jo protestiralo proti načrlu novega tiskovnega zakona ter poživlja češke poslance, naj se za var stvo tiskovne svobodo zavzamejo prot: novemu načrtu. CENE SLADKORJU SE ZNIŽAJO. Dunaj, 28. septembra. »N. Wienei Tagblatt« poroča, cla nameravajo to. varne sladkorja z dnem 20. oktobra znatno znižati cene sladkorju. ARETACIJE V SRBIJI. Belgrad, 28. septembra. Obtoženi vohunstva so aretirani neka Marjano vička in neki Teodorovič, avstro-ogr-ski poročnik Markovič in avstro-ogrski narednik Moltovan, ki se je izdajal za trgovskega agenta. Baje so že priznali, Sodnijska razprava se bo vršila \ kratkem, BOJI NA BEROLINSKIH ULICAH. Berolin, 28. septembra.. Boji moba s policijo so se ponoči in danes zjutraj po berolinskih ulicah nadaljevali. Posebno hud boj je imela policija v Ro-stock-ulici. Tu so na policijo Iz hiš metali steklenice, vrčke, premog. Ker ni bilo tega konec, je poveljujoči policijski poročnik zapovedal policiji, naj strelja. Policija je oddala proti oknom več salv. Iz oken so na policijo streljali nazaj. Policija jo oddala najmanj 500 strelov, torej je gotovo mnogo ranjenih, koliko jo ranjencev se pa še ni moglo konstatirati, ker policiji absolutno ni bilo mogoče prodreti v hiše. Berolin, 28. septembra. Uradno jc konstatirano, da jo bilo pri včerajšnjih nemirih ranjenih 90 oseb, 13 ocl teli težko. KOLERA NA OGRSKEM. Mohač, 28. septembra. Tu so štirje novi slučaji kolere, od teh trije smrtni. Doslej jo bilo tu 55 slučajev kolere, od teh 30 smrtnih. Prebivalstvo trumoma boži iz mesta. Tudi v okolici jc kolera. Kc-morn, 28. septembra. Tu so trije bosanski krošnjarji oboleli na koleri.. AVIATIK CHAVEZ UMRL. Milan, 28. septembra. Iz Domo« dossole se poroča, da je aviatik Chavez, ki je preletel z letalnim, strojem čez Simplon, umrl včeraj ob pol 3. uri popoldne vsled težkih notranjih poškodb. S Chavezevo smrtjo so se izpolnile njegove preroške besede ob katastrofi, da 1)0 moral oni, ki jc preletel čez Sim« plon, plačati ta polet s smrtjo. V Do-modossolo je pred tremi dnevi iz Pariza dospela Cliavezova 21-letna nevesta, ki je zrakoplovca na smrtni postelji večkrat obiskala. Poročilo o Chavezovi smrti povzroča povsod mnogo sočutia. za aviatika, ki je moral plačati svojo drfcnost s smrtjo. Nagrado 50.000 frankov za polet preko Simplona so izročili Chavezovemu bratu. IZGREDI V BARCELONI. Madrid, 28. septembra. V Barceloni je prišlo do ponovnih izgredov med stavkujočimi in policijo. Od obeh strani se je streljalo. Guverner poroča, da mora biti v službi vsa policija, ki je na razpolago, ako hoče vzdržati red na cestah. V Sabadelli se je zaprlo več to« varen, vsled česar je brez dela 700 delavcev. Generalni kapitan v Bilbao je prepovedal shocl katolikov, sklican na 2. oktobra v Bilbao, vendar pa je doi volil zborovanje v drugih provincah. NESREČA Z AVTOMOBILOM. Bruselj, 28. septembra. Na poti v Bruselj se je hotel šofer inženirja Poor-ter izogniti nekemu otroku z avtomobilom. Avtomobil pa je otroka zagrabil in popolnoma zmečkal. Vsled tega je zagnalo avtomobil v neko drevo in popolnoma razbilo. Šofer je bil na mestu mrtev. Inženir Poortcr pa je smrtno ranjen. STRELSKA DRUŠTVA V SRBIJI. Od aneksije sem se razvija v Srbiji zelo hitro streljski šport. Po najnovejšem načrtu »Narodne Obrane« se osnuje v Srbiji do novega leta 700 strelskih društev, ki bodo štela 30.000 članov, večinoma kmetov. Značilno je, da se v teh društvih ne uporablja takozvanih Prain-pušk, t. j. salonskih pušk, ampak vojaške brzostrclnc puške. Razne šivani Razbojništvo v Srbiji. V vasi Stoj; nik, v kragujevaškem okraju v Srbiji, so napadli 16. t. m. razbojniki kmeta Petra Petroviča Maksimoviča in njegovega 24 letnega pastorka Radovana Vukoviča, ki sta se vračala domov iz Mladcnovaea, kamor sta gnala nekemu Italijanu prodano vole. Razbojniki so ju ustrelili in jima uropali 730 dinarjev. Ubijalcev niso zasledili. Pretepaiišče za otroke. Anglija j« poleg Amerike zelo iznajdljiva država. Zdaj jc vpeljala javno pretepaiišče za otroke. Znano je namreč, da raste število mladoletnih hudodelcev od leta d° leta. Na Angleškem so imeli nedavno pedagogi zborovanje, kjer se je sklenil« in priporočalo, da se v javnih šolah ropet vpelje brezovko. Povdarjali so, da je taka kazen umestna. Priporočili 50 pa zopet, tla se napravi tako kaznovanje javno, ker ima baje boljši uspeh. Po tem priporočilu je takoj neki londonski sodnik sklenil vpeljati pretepa-Hšče. Na policijski postaji je dal napraviti podolgasto ozko klop z jermeni. Kogar obsodi, da se ga pretepe, ga pri-vežejo in potem mu jih naštejejo. Najnižja kazen je šest, najvišja osemnajst udarcev. Pretepa jih neki policaj. Javnosti je dovoljeno, da prisostvuje. Oče sme pripeljati tudi svoje otroke zraven in če hoče, lahko tudi poskusi sam. Zmerna telesna kazen ne more vplivati slabo. Gotovo je namreč, da se v človeku razvijajo tiste dobre ali slabe lastnosti, katerih razvoj se ne ovira. Kar je zakon za odrastle, to je telesna kazen za otroke. In gotovo je nekaj: kjer so zakoni strogi, se ne dogajajo stvari, kakor v državah, kjer so zakoni mehki.____ Mnenje g. dr. P. Borlovan-a. Nagybogsan. Gospod J. Serravallo! Trst. V odgovor Vašemu pismu Vam sporočam, da sem napravil poizkuse s poslanim mi S e r r a v a 11 o v i m Kina v i' n o m z železom in da sem bil zadovoljen. Rabil sem ga pri pomanjkanju teka, pri malokrvnosti, slabem prebavljanju, pri prebolelih itd., tudi v otroški praksi in povsod z najboljšim uspehom. Bolniki ga jemljejo radi in celo povprašujejo po njem. Priporočal sem Scrravallovo Kina vino z železom svojim znancem na splošno in priporočam ga lahko vsakomur. Nagybogsan, 10. aprila 1909. D r. P. B o r 1 o v a n. Izbonsa disfična -namizna pijača. O dobroti Bilinskc vode nai sc vpraSa domači zdravnik. Dobi se pri Mihael Kustnerju v Ljubljani. 2590 Usahdo si lahko nabavi ceni kg težki pisalni stroj „Standard iz aluminija; jako priročen za pisarno kot potovanje, ker ga je možno zložiti in dati v malo kaseto. Trpežna konstrukcija. Cenike in razkazovanje stroja zahtevajte od Ljubljana, Turjaški trg 4. II. n. Kurzi efektov in menjic. dne 27. septembra 1910. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... Skupna 4iy0 konv. renta, januvar —julij.......... . Skupna 4*2°/0 papirna renta, februar—avgust ........ Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober ......... Avstrijska zlata renta . . . . . Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investie. renta 3 '/2 °/o • Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4% . . . Ogrska investicijska renta 31/2% Delnice avstrijsko-ogrske banke Kreditno delnice....... London vlsta........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Rublji........... 9320 9320 97 97 11550 9320 8340 11160 9150 8080 1837 66050 24022 1/2 11760 2351 1909 9455 2541/4 Ueterlnarii, tivsm ahademihi ali tihi na Dunaju dobe bliau svojlb zavodov ceno in čedno stanovanje v III. okr., Strohgasse 13, vrata 14. ssos s BI Elektroradioora! „IDEAL hotel „pri Maliču" zraven giavne pošte Od srede 28. septembra do petka 30. t. m. SPORED: 2539 1. Karirasta suknja. (Komično.) — 2. Mikrobi ponovljene mrzlice. — 3. Predkaznovan. (Drama.) — 4. Lov na planinah. (Zanimivo.) — 5. Učinek zdravilnih kroglic. (Jako komično.) Dodatek k zadnjima predstavama ob 7. in Va9. uri: 6. Zvijača Cowboya. (Komedija.) — 7. Neznanec. (Umetniški film.) - 8. Karla je nepoboljšljiva. (Komično.) sivo in rdeče Priporoča tovarna Ljubljana 1661 in Mesto posebnih obvestil. Potrtega srca obveščamo svoje sorodnike, prijatelje in znance, da je naša ljubljena hčerka (Harija danes v jutru po težki bolezni v petem letu svoje starosti izdihnila svoje mlado življenje. Pogreb bode jutri v četrtek ob pol 4. uri popoldan iz hiše žalosti v Lin-garjevi ulici št. 1 na pokopališče pti sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. sept. 1910. Žalujoča rodbina Windischer. (I. »lov. pogrebni zavod Josip Turk ) Meteorologien]) poročiio. Višina n. morjem 306'2/h, sred. zračni tlak 736-0 mm Cns opazovanja 27 9. zveč. Stanje barometra v mm Vetrovi 28 7. zjutr 2. pop. 12'4 ( brezvetr. j jasno 9 9 si. jug megla 18 0 si. svzh. del. obl. 00 Srednja včerajšnja temp. 13 7J norm. 13-3°. (strd), rožnat in očiščen, v steklenicah od 1—5 litrov, prodaja trgovec Luka Ažman v Smihelu nad Pliberkom, Koroško. -2778 3 Kila K 1-60. 2826 Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga, oziroma mati, hči, sestra, teta in svakinja, gospa soproga vinskega trgovca danes ob 9 uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 38 letu svoje starosti po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjke bode dne 29. septembra ob pol 5 uri popoldne iz hiše žalosti Sp. Šiška Gasilska cesta št. 256 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanenja. Priporočamo jo v blag spomin in molitev. Sp. Šiška, dne 28. sept 1910. Peter StepIC, Frančiška, Miroslav, Zofija, soprog. otroci. Marija lloravs, R.inTer.Beravs, M Bcravs, mati. sestri. teta. Jntnn in Franc Beravs, brata. Prvi slovenski pogrebni zavod, Ljubljana. rr 1 i s «J KIS- ILukic obleke za še Ljubljana, Frsß škofijo 19 1 r-1 ■" II II I» nilll T—»II IIMIIWI priporoča po znano nizkih cenah najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. i sprejema bolnike in to moške na živcih bolehajoče. - Cene zmerne. - Ceniki zastonj. Dr. Fran Čeh, pošta Gornja Kungota pri Mariboru. 2736 15 HB se kupuje po najvišji ceni pri V.Panholzer-ju, Pražakova prej Predilna ulica štev. 2. Ne sprejemu se divji kostanj iz javnih mestnih prostorov in drevoredov, Zetiitnci ponudbai Samec 27 let star, gozdar s pravico do pokojnine, se želi poročiti s kako gospo-dično ali vdovo. Ponudbe je poslati na upravo „Slo-venca" pod šifro „gro- fovski gozdar 2821 Organist ceciljan si želi premeniti službo. Najraje kje ob železnici, ali pa v bližini mesta. Je dober pevec in spreten igralec ter tudi rokodelec. Kje, pove s prijaznosti upravništvo tega lista. 2786 i Lahek zaslužek za vsakogar bodisi v mestu ali no deželi, tudi v najmanjSili krajih. Pošljite svoj naslov na dopisnici tvrdki Jak. König, Dunaj VII 3 Postamt 63. 273510 Iščem 2820 2 7Za/bol/.Jiosm. zobo- čtstil. sred-stvo vstop takoj. Ivan Marinšek, inesar in gostilničar, Glince, pošta Vič pri Ljubljani. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim iti/ # Izdelovatelj G. (2] m w ima v zalogi i, meščanike in srenje v mjEionesjiili Seznamke predpisanih učnih knjig oddaja brezplačno. Bukvama je založila in v lastni zalogi izdala sledeče knjige: Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch für die erste Klasse slowenischer und slowenisdi - utraquistisdier Mittelschulen u. verwandter Lehranstalten. Preis geb. K 3'—. Pajk Milan, Zemljepis za srednje šole, I. del; vez. K 180. Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole, z 21 slikami vez. K 2"20. Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica; vez. K 3-—. Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica; vez. K 3'50. Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bogočastnili obredih sv. Katoliške cerkve s 40 slikami; vez. K l-40. Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice kat. vere. K 280. Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk, I. knjiga, vez. K 2 80. Mazi Josip, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol; vez. K 1'—. Mazi Josip, Geometrija za drugi razred srednjih šol; Mazi Josip, Geometrija za tretji razred srednjih šol; * BI. Matek-Jos. Mazi, Geometrija za četrti in peti gimnazijski razred, v platno vez. K 3'30. Mazi Josip, Osnovni pojmi poševne in pravokotne projekcije; 29 slik. K — 60. BI. Matek, Geometrija za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred; vez. K 3 —. * BI. Matek, Aritmetika in algebra za četrti in peti gimnazijski razred; v platno vez. K 3 20. Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred, v platno vez. K 2 80. * Dijaki, ki so lansko leto kupili nepopolne Ma-tekove matematične knjige za srednje in višje gimnazijske razrede /. del. naj si letos nabavijo v izpopolnitev: Dodatek k aritmetiki, cena K ~ 60 in dodatek k geometriji, cena K —'90. Cena se naznani pozneje. Matek-Zupančič, Geometrija za višje razrede realk, K 5'30. Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za višje razrede realk; vez. K 5'.30. Juvančič Frid., Učna knjiga francoskega jezika; za srednje in njim sorodne šole. I. del. vez. K 2 50. Novak Franc, Slovenska stenografija, I. del. Korespon-denčno pismo; broa. K 3 —. Novak Franc, Slovenska stenografija, II. del. Debatno pismo; broš. K 2'40. Baebler B., Kemija ia mineralogija za četrti razred realk in za sorodne šole; cena se naznani pozneje. Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Scdlmayerjeve izdaje; vez. K L90. Dokler Anton, Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini; broš. K —60. Jeršinovic Anton, Livijev komentar; broš. K —•60. Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu Ilijade; broš. K —'80. Jcrovšek Fran, Besede in rekla, namenjene učencem, ki se pripravljajo na čitanje sedme knjige Herodo-tovih zgodovin, raziskavanj. Cena sc naznani pozneje. Južnič Rudolf, Slovarček k I. in II. knjigi Vergilovc Eneide in k izbranim pesmim iz „Gcorgica" in „Bucólica". Cena se naznani pozneje. Ivan Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del. Od Pohlina do Prešerna. K 2-—, vez. K 2'50. Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini. K —'80. Podlesnik Ivan, Knjigovodstvo. I. del; vez. K 3'20. Podlestiik Ivan, Knjigovodstvo. II. del; vez. K 6'20. Foerster Anton, Cantica sacra. I. del. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor (četveroglas.). K 2'40. Ta pesmarica je za vse one učne zavode, kjer sc vrši skupna šolska sv. maša skrajno potrebna. Ušeničnik, dr. Aleš, Socijologija. Cena K 8 50, vez. K 10 80-Anton Medved, Poezije. I. del, K 3 80, vez. K 5' — Anton Medved, Foezije. II. del, K 4 —, vez. K 5'40 Leposlovna knjižnica: I. zvezek: Pavel Bourget-Kalan: Razporoka. Roman. K 2 —, vez. K 3'—. II. zvezek: Ivan Turgcnjev Sergjcjevič, Stepni kralj Lear. Povest. S. Stepnjak. — Josip Jurca, Hiša ob Volgi. K 1 20, vez. K 2 20. III. zvezek: Fran Virant. — Boleslav Prus. Siraža. Povest. K 2 '40, vez. 3'40. IV. zvezek: F. M. Dostojevskij. = Vladimir Levstik. Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3"—, vez. K 4'20. V. zvezek: Taras Sevčcnko. — Josip Abram, Kobzar. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2 40, vez. K 3'60. VI. zvezek: Champol. — V. Levstik, Kož Simone. Roman. K 1'90, vez. K 3'—. VII. zvezek: Taras Sevčenko. — Josip Abram. Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o hajdamaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1 '50. (VI. in Vli. zvezek skupno K 3'40, vez. K 4-50.) Ima iste vrline kakor Kobzar. VIII. zvezek: A. Sheehan. — Fran Brcgar. Dolina brvi. (Glcnanaar.) Povest iz irskega življenja. K 4 20. vez. K 5 80. Anton Medved, Kaoijanar. Tragedija v petih dejanjih. K 1'40, vezano K 2'40. Anton Medved, 2ia pravdo in srce. Tragedija v petih dejanjih. Vez. K 3'50. Ljubljana, Kažipot s pridejanim načrtom K l120. Načrt Ljubljane, dvobarvni tisk K —'30. Isti v petih barvah K —50. Knjigarna ie založila v lastni zalogi vse potrebne tiskovine za ljudske in meščanske šole, v zalogi ima tudi učila; cenik je brezplačno na razpolago. mm izpeljavä mm vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in kreditnih pisem za vsa flavna in stranska mesta tu- iu inozemstva. C. KR, PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA > 1\M CDrTTO i OSREDNJA MENJHLNICJi: JillJGJ^^UM^ DUNiiJ L, WOLLZEILE 1. Pnr1rii7nir>Q- 8aicn>Ccšk'1 Kamnica, CeSka Lipa. Brno, Diiii. Gablonz a, N. Graslitz, Krakov, Litomaricc, Moravski 1 U ti i li£llll>G. ZiimDerg, MBdling, Mfl.an. Novi Jitin, Flzen, Praga, Llberos, Dunajsko Novomeslo, Cvilava. -(rkTrcKjfiOT.sais^iij ..-.ar»!« NHKUP IN PRODÄJÄ vseli vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečki, t. d., i. t. d. varovanja prsti M uri MIN srsčH MRjapirisu " Frospekte ia ceuike premij zasloaj in franko. 1i\ n üfl Vzorci na razpolago! ¡üs IM NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910! I & ®ESmi£ Ljubljana, Stritarjeva ulica 4. Vzorce pošiljava franko! Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zefir, kreton, platno, šifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rute v veliki izbiri. SOLIDNE CENE, 3 daje po prof. Sevčik-a in drugih metodah pod ugodnimi pogoji koncertni mojster Slovenske Filharmonije Martin Kalab, Hilšerjeva ulica 1 1,11. 14. 2775 Prihranite vsak dan 4'80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet #litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281 prodaj Proda se hiša v prav prijaznem kraju z lepim sadnim vrtom in njivo. V hiši se nahaja dobro idoča trgovina z mešanim blagom. Proda se tudi z vso prodajalniško opravo. Oddaljena je 5 minut od kolodvora, ravno toliko od farne -erkve. Več pove lastnik Valentin Škander trgovec v Domžalah. 2768 4 18 m dolga 11 m široka, znotraj in zunaj čedno pobarvana in z zarezano črno opeko krita. — Obstoječa je iz šest sob in treh kuhinj. Porabi se lahko za veliko dvorano, kakor gostilniške prostore ali delavnico. — Cena po dogovoru. Več pove lastnik 2699 Franc Jarc v Medvodah, Gorenjsko. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino U BBC^ najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVJFLKOVIC, Ljubljana, aig a!3».-'.s:xssisa: iii ki lekarna pri .Mariji Pomagal' LE1ISTER ■ se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specijalifeta: črtanje poslovnih kmm za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. „ cesta f zraven cesarja Franc Jožefa jub. mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, Cisto in sveže Dorševo med. ribje olje 'S steklenica t K, večja 2 K. Tanno-chlnin Mtlira za lase, SffiR, preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodoin i K. Slovita Mm ustna in zobna voda Ki! no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K. 3499 Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. iU.ed. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po poŠti vsak dan dvakrat. 33' ISl=~=a~~3tat; ki je dovršila trgovski tečaj, želi primernega službenega mesta kot blagajničarka Cenjene ponudbe pod JI. P. na upravo I tega lista. 2776 3 ^MIMiMM——— priporoča osah Am snele - ——