DU9mladi tur kje boste leti božično-novoletni partiji 4M» »EUROPE FOR A CHANGE» Who cares? 1. maj 2004: velik dan za Evropo. Evropska unija bo med svoje članice sprejela 10 novih držav. Dobrodošla Estonija, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija, Češka, Madžarska in Ciper! 32 mladih imetnikov EURO<26 iz "nove" in "stare" Evrope je razkrilo svoje mnenje o razširjeni Evropski uniji. Spoznajte jih skozi projekt EUROPE FOR A CHANGE in pustite, da vas njihove sanje navdihnejo. Izberite najboljšo izjavo na www.euro26.org/europeforachange. :: 4 <26 euro<26 projekti euro<26 dogaja : 7 planet evropa luxembourg tallinn :: 10 eksotika "Zabubljena" generacija? Novodobna mlada generacija je drugačna. Z lahkoto obvladamo internet in druge nove tehnologije, ki nam omogočajo boljše pogoje za razvijanje svoje ustvarjalnosti. Smo pa tudi preveč zasičeni z informacijami, manj se družimo med seboj, podlegamo potrošništvu in modi, ki namesto individualnosti med mladimi spodbujata neke vrste kloniranje ... Raziskave današnje mlajše slovenske mladine tudi kažejo, da gre za precej „zapečkarsko generacijo", ki je precej nezainteresirana za širše družbene probleme. Tudi prostovoljstvo in skrb za okolje med mladimi trenutno nista "in". Več o tem, kako so mladi "zabubljeni", namesto da bi se razvili v metulje, v intervjuju na strani 14, ki vas bo mogoče spodbudil k razmišljanju. Vse pa vendarle ni tako črno, še vedno se da kaj narediti, spremeniti, začne pa lahko kar vsak pri sebi. Ste se npr. kdaj vprašali, zakaj se še ne vozimo z vozili na ekološki pogon? Težko je verjeti, da moderni človek, ki je pristal na luni in zna narediti atomsko bombo, ne zna poiskati ustreznih (in cenovno dostopnih) tehnoloških rešitev za odpravo avtomobilskih izpušnih plinov. Eden izmed vzrokov je vpliv finančno močnih naftnih in drugih lobijev, ki zavirajo razvoj takšnih ekoloških rešitev, ki bi prekinile našo odvisnost od nafte. Zdravstveno stanje Zemlje je že kritično, posledice pa bomo najbolj občutili prav mladi. Skrajni čas je, da se začnemo boriti za svojo prihodnost - nekaj posameznikov seveda še ne bo doseglo sprememb, ko pa bo število takih, ki nam ni vseeno, naraslo do "kritične mase", bo vse mogoče. In ko smo že pri spremembah: tudi revi i a m je drugačna. Poleg ustaljenih rubrik boste našli prilogo o prihodnosti mladih in mladinske politike do leta 2010. Zagotavljanje enakih možnosti za vse mlade za šolanje doma in v tujini, za zaposlovanje, za reševanje problematike drog in nasilja, ... to so tematike, ki mlade še kako zanimajo, in prav to so tudi področja življenja mladih, ki morajo biti za učinkovito ustvarjanje pogojev za osebnostni razvoj mladih zakonsko urejene, kar pa je naloga mladinske politike. Zato je še posebej pomembno, da je mladinska politika oblikovana z mladimi in ne le za mlade. Tukaj imajo veliko vlogo mladinski sveti, centri in organizacije. Saj kdo pa bo spreminjal svet, če ne mladi? V tej številki revije^j razkrivamo vizijo prihodnosti mladih. In kje boste vi leta 2010? Mojca Opara P.S. Poleg zanimivih vsebin vam revija [2nudi polno presenečenj. Poiščite jih! ■ ■ ■ T*" ^ ■ ~ '¡r ■ - ■ ■ -■*■' * ■ ■ * ^J In i v ■ :: Revija 26! / 26! Magazine :: št./no. 4/04 :: izdajatelj/publisher: MOVIT-EURO<26, Gregorčičeva 3, Ljubljana, Slovenia :: odgovorna oseba/ managing director: Janez Plevnik :: urednik/editor: Mojca Opara :: oglasno trženje/advertising: info@euro26.si, tel: 01 426 52 68, www.euro26.si :: produkcija in oblikovanje/design: Blaž Rat :: tisk/print: Tiskarna DELO :: naklada/printing: 20.000 :: fotografija na naslovnici/cover photo: Bojan Stepančič :: brezplačen izvod, ni za prosto prodajo :: MOVIT - EURO<26, Slovenija, je član organizacije EYCA, priznane s strani Sveta Evrope. Mnenja in stališča avtorjev člankov ne odražajo vedno stališč uredništva in organizacije. :: ISSN 1580-5433 goa party :: 12 gravitacija eko transport :: 13 prihodnost mladih in mladinske politike mladi - razred ustvarjalnih ljudi mladi so ličinke... namesto metulji! ali znate poiskati? mladinski centri po sloveniji mladi lahko odločajo v lokalni skupnosti :: 21 gravitacija prostovoljec, nekaj velikega :: 22 kult številnih evropskih državah. Ob otvoritvi portala je potekal večjezični "chat session" (klepetanje po internetu), ki ga je vodila evropska komisarka Viviane Reding v Bruslju. V prvem mesecu delovanja si je portal ogledalo več kot 235.000 obiskovalcev. Kot že ime pove, je Evropski mladinski portal namenjen mladim in poleg informacij o Evropi vsebuje tudi informacije o študiju, delu, prostovoljnem delu in mladinskih izmenjavah, pravicah mladih, aktivnemu državljanstvu in nacionalnih portalih za mlade. Več o zanimivih iskalnih možnostih portala pa preberite na strani 31. 30. julij - 8. avgust 2005, Stirling, Škotska Okoli 600 mladih iz 120 držav se bo udeležilo kongresa na temo: "Mladi delajo za trajnost svetovne skupnosti". Glavni cilj kongresa mladih je promoviranje prostovoljstva in globalnega državljanstva ter trajnostnih življenskih stilov. Na kongres se lahko prijavijo vsi mladi med 18 in 25 let. Udeleženci krijejo le svoje potne stroške (na voljo je tudi nekaj štipendij). Več informacij: www.scotland2005.org /Hvto% 14. - 16. januar 2005, Aerodrom Slovenj Gradec Poleti ste lahko nabirali izkušnje v kartingu na Kartodromu v Kopru (20 % popust EURO<26), to zimo pa vas MPL racing vabi na 3. Zimski show. Bogat program letošnje prireditve med drugim vključuje avtomobilsko dirko po ledeni podlagi, razstavo serijskih in predelanih avtomobilov, tekmovanje v avtoakustiki... Zanimive bodo tudi dejavnosti namenjene obiskovalcem: vožnja z motornimi sanmi in s kartingi po ledu ter testiranje terenskih vozil na stezi za motokros, nekaj izžrebanih obiskovalcev pa se bo lahko podalo na vožnjo s tekmovalci po dirkalni progi v popolni dirkalni opremi. Tekmovalna prireditev se začne 14. januarja ob 13. uri, 15. in 16. januarja pa bo potekala od 9. ure naprej. Več informacij: primoz.lemez@mpl-racing.com in www.mpl-racing.com bodo novi srečni nagrajenci? 1. maja je bila izmed več kot 15.000 glasovalcev na spletni strani projekta izžrebana prva nagrajenka, ki je odpotovala na Portugalsko, takoj po tem pa se je začel drugi krog glasovanja, ki se je zaključil 30. septembra letos. Tokrat je glavno nagrado, potovanje na Ciper za dve osebi, dobil WOJTEK OKUNIEWSKI iz Gdanska na Poljskem. Rezultati drugega glasovanja so torej znani - zmagala je izjava TOMAZSA iz Poljske, ki si jo lahko preberete tukaj: Ostale rezultate in video-izjave si lahko ogledate na H - med njimi sta tudi izjavi dveh slovenskih udeležencev, ki sta nam na naši spletni strani zaupala, kaj vse sta doživela v okviru projekta Europe for a change: aktivnosti.htm#e4ac Igre pa še ni konec! Nagradno glasovanje se nadaljuje! Tokrat je v igri še več nagrad: USB stick, ročne ure, kape, šotori, polaroid fotoaparati ... To je zadnja priložnost, da podprete vam najljubšo izjavo na Slovenija se je v zadnjem krogu prebila celo na 11. mesto izmed skupnih 32! Projekt Europe for a change se bo dokončno zaključil konec januarja 2005, ko bodo podeljene še zadnje nagrade. Seznam nagrajencev boste našli v naslednji številki revije^jl. INFO ACIJE O PRIHODNJIH I :: na www.euro26.si, :: v EURO<26 e-novicah, ki jih vsak mesec pošiljamo po e-mailu :: v reviji^^, kjer redno objavljamo članke o projektih. ievanje? V letu 2005 je predviden nov projekt: EUROPE FOR A CHANGE II! Kogar zanima sodelovanje, nam lahko to sporoči na email info@euro26.si in sproti vam bomo pošiljali najnovejše novice v zvezi s prijavo in organizacijo dogodka. E\ P euro<26 CENEJE Z VLAKOM PO EVROPI! Od oktobra 2004 naprej lahko imetniki nove kartice SŽ-EURO<26 poleg 30 % popusta na vlakih Slovenskih železnic koristijo tudi 25 % popust za potovanja v mednarodnem prometu! Popust velja pri nakupu vozovnic za skoraj vse evropske železnice. Več informacij: CA LETA 21 i ste kartico SŽ-EURO<26 kupili po novi ceni 4.000 sit (po 1. maju 2004) in ki načrtujete potovanje z vlakom po Evropi, lahko staro SŽ-EURO<26 kartico brezplačno zamenjate za novo (z RAILplus popustom) -samo še do konca doccmbra 2004! Zamenjava poteka na Zavodu MOVIT, na Gregorčičevi ul. 3 v Ljubljani (od 10.-16. ure). Ob tem je potrebno vrniti staro SŽ-EURO<26 kartico in predložiti fotografijo, veljavnost nove kartice pa bo ista kot na stari. Več informacij: www.i ZIMSKI POPUSTI EURO<26 V zimskem času so zanimive predvsem snežne strmine in vse kar je povezano z njimi, zato vam predstavljamo nekaj ZIMSKIH POPUSTOV v Sloveniji in v nekaterih evropskih državah. Zimske EURO<26 popuste v ostalih državah lahko preverite na www.euro26.org/winterdiscounts. 7 ff ter AVSTRIJA INNSBRUCK - 10 % na žičnico Nordkette/Seegrube / www.tirol.com/nordkette SELTSCHACH - 10 % na žičnice Villacher A. & Bergbahnen D. / www.3laendereck.at SCHWABENBERGARENA - 10 % na smučarsko karto / www.schwabenbergarena.at FLADNITZ AN DER T. - 10% na smuč. karte z veljavnostjo 1-7 ur / 'ww.almenland.at ABTENAU - znižana smučarska karta / www.abtenauer-bergbahnen.com SAALBACH-HINTERGLEMM - 10% na smuč. karte (ne sezonskih) / www.skicircus.at LOFER - 18 % na vse veljavne cene / zww.ski-lofer.at NEUKIRCHEN AM GROßVENEDIGER - 10 % popust / www.wildkogelbahnen.at HALLEIN - 15 % na dnevno smučarsko karto / www.duerrnberg.at Več informacij o popustih v Avstriji (na smučarsko opremo, tečaje smučanja in drugo) poiščite na www.euro26.org/winterdiscounts ali www.euro26.at. ITALIJA TIMOGNO SKI E BOB (Gromo) - 10 % na dnevno smučarsko karto FILETTINO - dnevna smučarska karta od pon.-sob. 16 EUR, ob ned. in praz. 10 EUR AOSTA - 5 dnevni skipass omogoča vrsto ugodnosti (tudi na področju kulture in športa) TRENTO - 10 % na enodnevno in večdnevno smučarsko karto (Trevalli) Več informacij o popustih v Italiji (na prenočišča, zimsko opremo in drugo) poiščite na www.euro26.org/winterdiscounts ali www.cartagiovani.it. SLOVASKA NIZKE TATRY - 30 % na dnevno karto (ne ob praznikih in vikendih) / www.jasna.sk DONOVALY - 20 % na dnevno smuč. karto (razen na Silvestrovo) / www.parksnow.sk MARTINSKE HOLE - 20 % off on ski lifts / www.martinskehole.sk Več informacij o popustih na Slovaškem: www.euro26.org/winterdiscounts ali www.ckm.sk. SLOVENIA S karticama EURO<26 in SŽ-EURO<26 lahko koristite popust na dveh smučiščih: :: KOBLA (Boh. Bistrica) - 15 % na dnevno smučarsko karto / www.bohinj.si/kobla :: STRAŽA (Bled) - 10 % na dnevno smučarsko karto Največji popust med slovenskimi „zimskimi" prenočišči dobite v Hotelu Cerkno (Cerkno) -30 % popust na nočitev (in dodaten popust pri uporabi savne in bazena). Podrobne informacije o teh popustih poiščite na www.euro26.si/popustislo.htm (seznam po krajih). Popusti na prenočišča so na voljo tudi v drugih krajih, v bližini smučišč: Srednja vas v Bohinju, Solčava, Kranjska gora, Bovec, Boh. jezero, Jesenice (planinske koče)... REZERVACIJE PRENOČIŠČ HOSTELWORLD Kartici EURO<26 in SŽ-EURO<26 nudita tudi možnost brezplačne rezervacije prenočišč HOSTELWORLD po celem svetu (samo preko spletne strani www.euro26.si). Za potrditev rezervacije je potrebno poravnati predplačilo (10 % cene nočitve) s kreditno kartico. Ostalih 90 % plačate ob prihodu v prenočišče. HOSTELWORLD jamči za najnižjo ceno, ki jo posamezni hostel nudi ob rezervaciji nočitve prek interneta, obenem pa vas tudi informira o razpoložljivosti sob in če je zaradi izredne zasedenosti določenega hostla potrebno sobo čimprej rezervirati. Več informacij: Popusti EURO<26 na WWW.SLOVENIA-TOURISM.SI Slovenska turistična organizacija, je na uradnem slovenskem turističnem portalu R v bazo slovenskih ponudnikov turističnih storitev dodala tudi informacije o popustih in ugodnostih EURO<26! Tako boste na enem mestu lahko dobili npr. informacije o vseh namestitvah v Sloveniji, zraven pa bo pri določenih ponudnikih znak EURO<26 opozarjal, kakšen popust je na voljo imetnikom kartice EURO<26 in SŽ- najdete podatke o popustih v praktično vseh kategorijah. PRODAJNA MESTA :: SŽ-EURO<26 - partnerska kartica: seznam na www.euro26.si/zeleznice.htm :: EURO<26 - klasična kartica: seznam na www.euro26.si/kjedobim.htm Kartice EURO<26 ni več mogoče kupiti v: .: CMT - Mladi turist, Ljubljana .: Zavod za mladinski turizem, Ljubljana .: Savinjski študentski servis, Žalec Vstopite na vlak, izstopite na smučeh! Slovenske železnice so za smučarje in zimske rekreativce, ki bodo potovali z vlakom do Maribora (smučišče Pohorje) ali do Bohinjske Bistrice (smučišče Kobla) , pripravile vrsto ugodnosti. SMUČIŠČE POHORJE Cena celodnevne smučarske karte s popustom za SŽ (za mlade od 13. do 23. leta starosti s povratno vozovnico za smučarski vlak) znaša 3.800 SIT, za odrasle 4.600 SIT. Smučarske karte lahko kupite na postaji Ljubljana in Celje ali na smučišču Pohorje. Za imetnike kartice SŽ-EURO<26 znaša cena povratne vozovnice za smučarski vlak za Maribor (Pohorje) iz Zidanega Mosta 1.750 SIT, iz Celja pa 1.414 SIT. Tisti, ki se na smučanje odpravljate z lastnim prevozom, lahko celodnevne smučarske karte po ugodni ceni 4.000 SIT (od 23. leta naprej 4.800 SIT) kupite pri blagajni na železniških postajah Ljubljana in Celje. S povratno vozovnico za smučarski vlak lahko po ceni 3.600 SIT kupite tudi smučarske karte za nočno smuko (med tednom od 17. do 22. ure) na postaji Ljubljana in Celje ali na smučišču Pohorje. Od železniške postaje Maribor do pohorske vzpenjače (in seveda nazaj) bo vsakih petnajst minut vozil avtobus. SMUČIŠČE KOBL Cena celodnevne smučarske karte s popustom za SŽ (za mlade od 13. do 23. leta starosti s povratno vozovnico za smučarski vlak) znaša 3.500 SIT. Za imetnike kartice SŽ-EURO<26 velja navedena cena tudi brez nakupa vozovnice za smučarski vlak. Vlak pripelje v neposredno bližino smučarskega središča Kobla. Za imetnike kartice SŽ-EURO<26 znaša cena povratne vozovnice za smučarski vlak za Bohinjsko Bistrico (za Koblo) iz Kopra 2.324 SIT, iz Divače/Sežane 1.876 SIT, iz Mosta na Soči pa 644 SIT. Iz Ljubljane stane povratna vozovnica 1.750 SIT, iz Jesenic pa 644 SIT. Če potujete z vlakom iz Kopra, lahko kupite smučarsko karto na postaji Koper, pri sprevodniku na vlaku ali na smučišču Kobla. Smučarski vlak iz Kopra vozi ob sobotah od 25. decembra 2004 do 19. marca 2005, od 21. do 27. februarja pa vsak dan (razen ob slabih snežnih razmerah). Tisti, ki potujete z vlakom iz Ljubljane, lahko kupite smučarsko karto v Info centru Ljubljana ali na smučišču Kobla. Smučarski vlak iz Ljubljane vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih od 25. decembra 2004 do 19. marca 2005. Vse podrobnejše informacije o voznem redu, cenah, dodatnih ponudbah www.slo-zeleznice.si/sl/notranji_promet/aktualna_ponudba/smucarski_vlak Zaradi velikega zanimanja za vlak Casanova (Ljubljana-BENETKE-Ljubljana) so se na Slovenskih železnicah odločili za podaljšanje relacije vlaka do Maribora. Sredi decembra 2004 tako vlak EC Casanova začenja svojo pot v štajerski prestolnici, kjer ima tudi zvezo z Gradcem v Avstriji. Vozni red vlaka med Ljubljano in Benetkami ne bo spremenjen. Zapeljivec Casanova bo odslej poleg Ljubljančank zapeljeval še Štajerke. Seveda pa je v Benetke vabljena tudi moška publika ... V dneh, ko se prazniki koledarsko vse bolj in bolj približujejo, se marsikomu utrne misel, kako bi si popestril bodisi konec leta ali pa morda prihajajoče počitnice. Želimo vas spomniti (prepričani smo, da mnogi to že veste), da je na Slovenskih železnicah od oktobra 2004 v prodaji nova mladinska kartica SŽ-EURO<26, ki poleg dosedanjih ugodnosti nudi tudi RAIL+PLUS popust. Z novo kartico (opremljeno z logotipom RAIL+PLUS) lahko vsi mladi do 26. leta starosti uveljavijo 25 % popust pri nakupu vozovnic za potovanja v tujino. Kartica SŽ-EURO<26 stane 4.000 SIT, vendar se celotni strošek za nakup kartice ponavadi povrne že pri enem potovanju na primer do Benetk, Dunaja, Rima ... in še bi lahko naštevali. Ne verjamete? Preverite!!!! Cena povratnih vozovnic s kartico SŽ-EURO<26 za potovanje v 2. razredu na nekaterih relacijah: LJUBLJANA - BENETKE in nazaj: samo 12.100 SIT LJUBLJANA - DUNAJ in nazaj: samo 19.767 SIT LJUBLJANA - RIM in nazaj: samo 26.606 SIT Konec oktobra je na ljubljanski železniški postaji (zraven poslovalnice TIC Ljubljana) svoja vrata odprl novi informacijski center. V njem lahko potniki - brez nadležnega čakanja pred prodajnimi okenci - na enem mestu dobijo vse informacije o železniških potovanjih po Sloveniji in tujini. Kmalu bo v novem centru odprta tudi mednarodna blagajna, na kateri bodo naprodaj tudi vozovnice Inter Rail, Euro Domino in Eurail. Informacijski center je odprt vsak dan od 5.30 do 21.30 ure. Vse podrobnejše informacije o voznem redu, posameznih ponudbah in cenah dobite na svoji železniški postaji, pri pooblaščenih prodajalcih, na tel. številki 01 29 13 391, na www.slo-zeleznice.si in potnik.info@slo-zeleznice.si. Ii n L.J. I t Budimpešta, Cardiff, Edinburgh, Gradec, Ljubljana, Luxembourg, Praga, Zaragoza - 8 vročih točk Evrope, kjer mladi popotniki dobijo vse, kar želijo! Seznam točk EURplace26 in članki o posameznih mestih so na www.euro26.si/ ndexeurplace. Tokrat vam predstavljamo Luxembourg, očarljivo majhno mesto, utrjeno na skali. Če želite več informacij o EURO<26 popustih in drugih priložnostih za mlade v Luxembourgu, obiščite mladinski informacijski center -Centre Information Jeunese (trgovski center Kons nad železniško in avtobusno postajo). Rojen sem v majhni deželi - vsaj tako sem mislil, dokler nisem obiskal Luxembourga. Tudi glavno mesto te polmilijonske dežele, usidrane med Nemčijo, Belgijo in Francijo, se imenuje Luxembourg. Nekoč neosvojljiva trdnjava, danes ena glavnih upravnih in finančnih centrov Evropske unije, je obdržala svoj značilni karakter in posebnost. Naj vas ne odvrne dejstvo, da je Luxembourg eno najbolj dragih mest v Evropi, in se raje pustite prepričati petim glavnim razlogom za obisk tega očarljivega mesta, ležečega na utrjeni skali nad tiho, zeleno dolino. Ko sem stopil z vlaka in se ozrl naokoli, sem moral še enkrat preveriti svojo karto. Zazdelo se mi je namreč, da sem pristal na Portugalskem - portugalske kavarne, trgovine, supermarketi in izložbe s portugalskimi nogometnimi majicami ... Šele naslednji dan sem izvedel zakaj: Luxembourg je od leta 1070 za priseljence zelo odprta dežela, še posebej za Portugalce. Uporabljajo se trije jeziki - lokalni jezik "Letzebuergesch", nemščina in francoščina, da ne omenjamo, da skoraj vsi govorijo tekoče angleško. Presenetilo pa me je, da do nedavnega v Luxembourgu ni bilo nobene univerze. Namesto tega vlada spodbuja mlade, da se izobražujejo v tujini. Prisotno je veliko vplivov nemške in francoske kulture, vendar je v mestu tudi veliko tipičnega luxembourgovskega duha. ESTO-UTRDBA Luksemburška dinastija ni vladala samo na področju Luxembourga, ampak je obenem tudi kraljevala Češki pokrajini Bohemiji. Luxembouržani so še danes zelo ponosni na svoje starodavne kralje. Takoj po padcu dinastije pa je mesto padlo pod vlado različnih tujih dežel: Burgundije, Španije, Francije, Avstrije in Nizozemske. Utrdba je postala tako eminentna, da so jo začeli klicati "severni Gibraltar". Ker pa utrdba ni garantirala varnosti svojim prebivalcem, celo nasprotno, vsak vladar jo je hotel dobiti v svojo last, so leta 1839 ustanovili nadvojvodino Luxemburško in podrli utrdbo. Danes si lahko privoščite miren sprehod skozi zelenje, ki obrašča mogočne opečnate zidove in občudujete razgled iz preostalih grajskih stolpov. testni muzeji in razstave so ene najboljših, kar sem jih kdaj videl. Muzej zgodovine je izklesan iz skale z lepo moderno notranjostjo. Ure in ure lahko preživite tu, ne da bi enkrat samkrat zazehali. Enako izreden je Narodni muzej zgodovine in umetnosti v svoji beli, kockasto oblikovani stavbi. Za tiste bolj igrive pa priporočam interaktivni Narodni naravoslovni muzej. V vseh muzejih lahko s kartico EURO<26 dobite vstopnico s popustom (1.50-3.50 evrov). Za predah si lahko privoščite sprehod po dolini Petrusse. To je povsem drugačen svet -sprehodite se lahko po parku do sotočja rek Petrusse in Alzette ter nadaljujete ob zidu utrdbe do okraja Grund, nato pod starim avstrijskim viaduktom in naprej v dolino Pfaffenthal. Vse luxemburške regije so dosegljive v okviru enourne vožnje z avtobusom. Med drugim ne smete izpustiti izleta v Clervaux and Echternach, ki sta bila nekoč centra zahodnjaške civilizacije. Zgodovinska razstava v Echternachovi benediktinski opatiji Svetega Wilibrorda vam bo vzela dih. Osvetljeni rokopisi, ki so jih ustvarili irski menihi, spadajo v sam vrh srednjeveške umetnosti in muzej omogoča, da raziščete sam proces ustvarjanja le-teh. Tudi Vianden, majhno mesto, vedno polno turistov, je vredno obiskati, predvsem zaradi mojstrsko prenovljenega srednjeveškega gradu. JESTI, PITI IN SE ZABAVATI Poleg tradicionalnih luxembourških jedi (klobase, zelje, veliko zelenjave, belo vino, štrudelj ...) lahko poskusite tudi drugačno hrano v portugalskih restavracijah, bosanskih okrepčevalnicah, turških fast-foodih ali ruskih barih. Zvečer pa lahko svojo kartico EURO<26 uporabite za obisk kino centra Utopolis (vstopnina 1 evro). Drugače pa zaradi svoje multikulturnosti Luxembourg vsako leto julija organizira velik karneval, kjer se predstavljajo različni narodi in kulture. Luxembourg je prijazno in gostoljubno mesto. Res je majhno, ampak tudi neverjetno živahno, polno zelenja in zanimivosti. Več informacij: :: www .euro26.lu :: www.youth.lu :: www.luxembourg.co.uk Estonska prestolnica leži ob Finskem zalivu nasproti finskega glavnega mesta Helsinki. Mesto so ustanovili Danci, zato so mu Estonci pravili danski grad, po estonsko Taani Linn in iz tega je nastalo ime Tallinn. Največji razcvet je doživelo v 14. in 15. stoletju, o čemer še danes priča staro mestno jedro, obkroženo s srednjeveškim zidom in stražnimi stolpi. Znotraj zidu je moč najti še številne druge srednjeveške zgradbe, zato ni čudno, da je pod zaščito UNESC-a. Danes je mesto popolnoma obnovljeno in predstavlja enega lepših srednjeveških mest ob Baltiku. Je tudi najpomembnejše baltsko pristanišče, ki nudi izvrstno izhodiščno točko za potovanje proti severu Evrope. Talin od Ljubljane loči nekaj več kot 2000 km, kar je kar zajeten kos poti, če se je lotimo po kopnem. Pot z vlakom (Balti ekspres), z avtobusom (Eurolines) ali z osebnim avtomobilom je naporna in traja brez večjih ustavljanj nekje dva do tri dni. V primeru, da bi se peljali preko ruskega ozemlja, bi potrebovali vizo. Če se na pot nameravate odpraviti z avtom, vam bodo v veliko pomoč informacije o plačilu cestnin v državah, skozi katere se peljete (www.amzs.si), prav pa vam bo prišlo tudi nekaj denarja v lokalnih valutah. Bencin je v baltiških državah znatno cenejši kot pri nas, mejni prehodi še normalno obratujejo. Sicer pa se da do Talina ugodno priti tudi po zraku, še posebej, če se vam da malo posrfati po internetu in preveriti proste datume letov letalske agencije Easyjet (www.easyjet.com). Iz Ljubljane, s postankom v Berlinu, se načeloma trenutno dobi povratna karta s taksami za manj kot 100 evrov. Ima pa tudi Estonija svojo letalsko družbo z dokaj ugodnimi cenami letalskih prevozov (w ww.estonian-air.ei Javni promet v Talinu, tako kot tudi na splošno po celi Estoniji, je dober, poceni in ga uporablja mnogo ljudi. Skoraj vsaka vožnja po mestu prinese novo zgodbo za pripovedovanje; glavni junaki so alkoholizirani domačini ruskega porekla, ki močno izstopajo od sicer tihih in prijaznih potnikov. Kolesarjenje in rolanje po mestu je izredno priljubljeno v poletnih mesecih. Stari del mesta je najlepše raziskati peš. S trajekti in hidrogliserji se da iz Talina razmeroma poceni potovati proti Finski in Švedski. Plujejo večkrat dnevno, tako da se po obisku na primer Helsinkov še isti dan lahko vrneš nazaj v Talin. Cene kart se med ladijskimi družbami zelo razlikujejo, zato jih nikakor ne kupite že pri prvem ponudniku. Hostelworld (iskalnik na nudi cel kup ugodnih prenočišč tako v samem centru Talina kot tudi na njegovem obrobju. Cene najosnovnejših nastanitev se gibljejo od 8 do 32 evrov. Čeprav je ponudba prenočišč pestra, je posebej v poletnem času pametno rezervirati prenočišče v naprej. Stari del mesta se deli na dva dela; gornji del, imenovan TOOMPEA, zgrajen na griču, z vilami in parki, kjer je nekoč živelo plemstvo, ter spodnji del mesta VANALINA, ki je pripadal trgovcem. Mesto krasijo številni srednjeveški stolpiči in obzidja. Med turisti je najbolj priljubljen zgornji del mesta. Tu se nahaja ruska ortodoksna katedrala z 19. stoletja, vreden ogleda pa je tudi grad Toompea, kjer ima sedež estonski parlament in luteranska katedrala, ki so jo zgradili leta 1233. Potem so tu še estonski muzej umetnosti, Kiek-in-de-Kok - stolp zgrajen okoli leta 1475, ... ZA ZELODCKE Posebnost estonske kulinarike je dimljena postrv ter zelo močan in sladkoben vana tallin liker. Restavracije za vse okuse in različnih cenovnih razredov (osnovna prehrana od 1 do 8 evrov) so polne predvsem ob večerih, ko ima srednjeveško mesto prav poseben čar. Okrog popoldneva imajo določeni pabi oziroma restavracije ''happy hours''(hrano in pijačo po nižji ceni), kar za kakšni dve uri napolni vse mize ter izčrpa natakarje. Estonci ne zaslužijo veliko, zato pa pričakujejo večjo napitnino od tujcev. 10 % je običajna napitnina, v gostinskih lokalih pa osebje pričakuje celo več. Dve preizkušeni restavraciji v starem mestnem jedru z nizkimi cenami in izvrstno hrano sta: BEERHOUSE, Dunkri 5 (www.beerhouse.ee), in KOMPRESSOR, Rataskaevu 3, kjer vam postrežejo z najboljšimi in največjimi palačinkami, kar ste jih kdaj koli jedli! ZUREI Središče nočnega dogajanja je RAEKOJA PLATS, trg pred mestno hišo v starem delu mesta. Tu se nahajajo prikupni lokalčki, kjer si lahko privoščite tradicionalne specialitete in pivo. Tudi klubsko življenje je izredno zanimivo. To ni nič čudnega, saj so cene alkoholnih pijač v Talinu angleškim, skandinavskim in ruskim obiskovalcem smešno nizke, estonska dekleta pa veljajo za najlepša v Evropi ... Najbolj poznan in prestižen je nočni klub HOLLYWOOD. Med nekoliko mlajšimi (18-20 let) je priljubljen klub Terraarium. Menda vam ne bo žal, če boste obiskali na novo odprt vroči klub PARLAMENT. Zabave pa ne manjka niti v manjših lokalih, kot je npr. AMIGO. alin ima dva večja festivala: :: Baltika Folk Festival - julijski teden glasbe, parad in razstav, osredotočenih na tradicijo baltiških narodov :: Estonski pevski festival - spomladi zbor 30.000 pevcev poje tradicionalne estonske pesmi is j Sicer pa se poleti, ko so dnevi dolgi in topli, ves čas kaj dogaja: :: Memme-taadi dnevi - praznujejo jih v juniju, vrhunec dosežejo v noči s 23. na 24. junij z Jaanipaev - s številnimi glasbenimi, pevskimi in gledališkimi dogodki, :: festival duhov Haapsalu - v avgustu. Veliko dogodkov se prireja v narodnih parkih, med katerimi sta najbolj znana Soomaa na jugozahodu in Endla na EURO<26 Imetnike kartice EURO>26 čaka v Estoniji pester izbor popustov. Vse lahko najdete na spletni strani Ji it . V samem mestu Talin si tako lahko ceneje ogledate večino muzejev, ceneje jeste, se prevažate s taksijem ali nakupujete. Če boste imeli čas, da se odpravite tudi izven mesta, vam priporočam obisk kakšnega izmed Estonskih otokov. Po celi državi, tako tudi na njenih otočkih, vas pričakuje kar nekaj raznovrstnih prenočišč, ki imetnikom kartice EURO>26 nudijo vsaj 10 % popust. Najbližje veleposlaništvo Republike VEG INFOI Slovenije se nahaja v Stockholmu na Švedskem na Styrmansgatan 4, 1St Fl. :: tel.: 00 46 8 662 94 36 RM 1CIJ :: www.tallinn.ee :: www.tourism.tallinn.ee :: visitestonia.com Samo en pogled v edinstvene, temno rjave oči Indijca ali Indijke je dovolj, da je dolgo potovanje v malo indijsko deželo na zahodni obali arabskega morja poplačano ... če zelo pozorno pogledate, boste v teh očeh mogoče našli vhod v človeško dušo ... TRANCE DANCE Poznavalci pravijo, da so bile "beach parties" in "full moon raves" v 70. in 80. letih le čajanke v primerjavi s trance partiji v 90. letih. Danes so take zabave v Goi velik posel. Zvezdniški DJ-i s celega sveta z mogočnim ozvočenjem teleportirajo navdušene plesalce v trans, domačini pa zmedeno zmajujejo z glavami in se skeptično sprašujejo, če ima to sploh kaj skupnega z glasbo. Vsak, ki je namenjen na sever province na Goa party v Anjuno ali Vagator, bo kmalu ugotovil, kakšno zvezo ima to z glasbo. Okoli božiča in novega leta se zadeva še posebej razbohoti, medtem ko najbolj navdušeni, "hardcore" raverji uživajo v Goa partijih celo sezono. Na jugu, kjer najdete osamljene, s palmami obrobljene plaže in pokrajino, ki je že kar kičasto klišejska, pa je tišina skoraj oprijemljiva. To ni mesto za zabavo, ampak za dušo in telo. "Izgubi se za tri dni in našel se boš za celo življenje," je značilni slogan na letakih za delavnice joge. Mogoče je tudi portugalski pomorščak Vasco de Gama izkusil podobne občutke, ko je leta 1398 (skoraj istočasno kot njegov kvazi kolega Krištof Kolumb na drugem kontinentu) odkril prave Indijce, medtem ko je Kolumb pravzaprav odkril ameriške Indij(an)ce. KOPALKE V Goi pravzaprav samo turisti in popotniki nosijo bikini ali malo bolj pokrivajoče kopalke. Goačani in Indijci kopanje v morju bolj namenjajo higieni in še takrat ne vključujejo nujno slačenja oblek. Za nekatere je torej stik z vodo spiritualno dejanje, za druge pa zgolj športna aktivnost. Tretji pa se preživljajo prav s pomočjo dejstva, da je ta tekoči element še vedno privlačen, vsaj tistim, ki nimajo te sreče, da celo življenje gledajo morje iz svoje sobe, kuhinje ali kopalnice. "Baga Beach boys" še vedno sanjajo o čudoviti karieri igralca ali body builderja. Že od malega so prisiljeni v neprostovoljno prilagajanje: pozimi delajo kot ribiči, poleti pa lenobnim obiskovalcem plaže za 50 rupijev oddajajo v najem obrabljene ležalnike. Njihov največji dnevni zaslužek pa ni niti en obrabljen evro. Marsikdo bi rekel, da ni lepšega v življenju kot celodnevno postopanje po plaži, spogledovanje s turist(kam)i in nabiranje donosnih strank. Na prvi pogled je res vse lepo in prav, če bi le življenje na Goi nudilo kaj več kot bedo neizbežnega zaviranja želenih življenjskih poti, ki se razblinijo kot iluzija v migljajoči se severnoindijski opoldanski vročini. Sicer pa so še v 60. letih tukaj hipiji razširjali svoje prepričanje, da človeštvo rabi samo svobodo in ljubezen za preživetje, pa vendar danes tu ni več sledov prave hipijske dobe (in vseh ostalih preživelih oblik). Njihovo prisotnost pa nihče ne pogreša, saj lokalni ljudje, ki še vedno trpijo pomanjkanje družbene in socialne blaginje dežele, nimajo veliko dobrega povedati o "belopoltih tujcih z nahrbtnikih". STOPINJE V PESKU Zdi se, da so Portugalci vedno izbirali svoje kolonije glede na tropsko podnebje in tako se predvideva, da je bila njihova prava motivacija želja po neskončnih počitnicah. Seveda so bili domačini v Goi manj entuziastični glede nenapovedanega obiska, ki je trajal dolga stoletja. Arhitektura, hrana, jezik in seveda religija jasno kažejo na portugalski vpliv. Žrtve pokristjanjenja pa so bila tudi tradicionalna svetišča, kar pomeni, da je danes večina hinduističnih templjev v Goi pri svoji starosti 300 let popolnoma pomlajenih in bleščečih, v pravem indijskem stilu. Ima pa tudi to svojo dobro stran: že ko obiščete svoj drugi tempelj, vam je jasno, da "če si videl enega, si videl vse". DAROVANJA, OBIČAJI IN LEKI Nevedni turisti se pogosto ne morejo upreti skušnjavi, da bi si po svoje razlagali pravila obnašanja v templju: problem nastane že pri vprašanju, ali se sezuti pred vhodom ali ne, ali sprejeti darovane jedi z levo ali desno roko, da ne govorimo o brezbrižnem dotikanju kipov bogov in ponosnem razkazovanju zunanjih znakov moškosti in ženskosti (vsekakor pa ne moralnosti). Samo vprašanje časa je, kdaj bodo glavna hindujska božanstva Vishnu, Brahma in Shiva izgubila potrpljenje in kaznovala take brezobzirneže s strelo ali vojsko angelov. Zaenkrat se take prestopke še vedno velikodušno spregleda, ko pa bo Ganesh, slonji bog, začel nositi svoj rilec na desni strani, pa bo tudi te šale konec ... Kakorkoli že, feni - goačanska narodna pijača, pomaga pozabiti te škandalozne prizore. Kristalno čista pijača, po okusu podobna odišavljenemu bencinu, od pivcev zahteva spoštovanje. Za to fatalno pijačo, ki jo delajo iz indijskih oreškov ali iz kokosa, na srečo obstaja zdravilo. V primeru "mačka" goačani zmešajo štiri zdrobljena poprova zrna z vročo vodo. Zaprete oči, čim hitreje pogoltnete - in vse je spet v najlepšem redu. To pa je samo ena od mnogih skrivnosti indijske kuhinje ... Kakšno moč imajo začimbe na človeštvo, v kulinaričnem in medicinskem smislu, lahko odkrijete ob obisku pridelovalnice začimb. Spoznate lahko najbolj eksotične začimbe takorekoč sveže z drevesa, v njihovih originalnih oblikah, ki so večinoma evropskim potrošnikom neznane. Čeprav Goa ni "prava" Indija, je degustacija zelo zanimiva in če vas bodo okusi premamili, lahko ujamete nočni vlak do Indije oz. sosednje pokrajine Karnataka, preden se vrnete nazaj na zahod, v povsem drug svet. Od novembra 2004 naprej so na voljo direktni leti v Goo iz Dunaja s prevoznikoma Pineapple Tours in Lauda Air. Najbolje je, da se kar odpravite ... o CP to <75 C 'id CG □ □ m 1997 so v Tokiju najmočnejše države na svetu podpisale sporazum o zmanjšanju emisij izpušnih plinov do leta 2010. S prihodom George W. Busha na oblast ZDA odstopajo od tega sporazuma; čeprav so največji svetovni onesnaževalec, ne čutijo potrebe po ureditvi tega globalnega problema. V EU pa so že sprejeli ukrepe, kako do leta 2010 zmanjšati emisijo izpušnih plinov ter porabo neobnovljivih fosilnih goriv. Vendar ni dovolj, če kjotski protokol uresničuje le Unija - izpusti toplogrednih plinov bodo še naprej naraščali, ker jih povečujejo države v razvoju (Kitajska, Indija, Brazilija, Rusija...). Skrb za okolje si namreč lahko privoščijo le razvite države, zato je potrebno odstraniti ovire za čimhitrejši gospodarski razvoj nerazvitih dežel. Človeštvo že predolgo časa izkorišča fosilna goriva kot glavni vir energije. Ti viri niso obnovljivi in logično je, da bodo zaloge prej ali slej pošle. Prav nedoumljivo je, da se kljub napredku znanosti in tehnologije, vsaj kar se komercialne uporabe tiče, na tem področju nič bistvenega ne premakne. Določene industrije pač trenutno predobro tržijo obstoječe energetske vire in ne vlagajo veliko v alternativne in bolj ekološke vire, ki pa jih je kar precej na voljo - še posebej na področju odprave avtomobilskih izpušnih plinov. Vsaj kar se tiče vozil na dizelski pogon obstaja alternativa s proizvodnjo BIODIZLA, ki ga lahko pridobivamo iz oljčne repice ali pa iz odpadnih in drugih rastlinskih olj. Pri zgorevanju biodizla nastaja skoraj 80 odstotkov manj ogljikovega dioksida kot pri izgorevanju fosilnega dizla. Večina dizelskih vozil lahko uporablja biodizel brez kakršnih koli omejitev ali predelav, vendar pa se pojavljajo problemi pri najnovejših dizelskih motorjih, kjer bi avtomobilska industrija morala brezpogojno tehnično prilagoditi svoja vozila, vendar se to še ne dogaja. Obstaja še nekaj alternativ, kar se tiče pogona osebnih avtomobilov in ostalih vozil. Prva so ELEKTRIČNI AVTOMOBILI, ki jih razvijajo že kar nekaj časa, vendar do sedaj še ni prišel na tržišče dovolj transport V zmogljiv in cenovno privlačen električen avtomobil. Na tržišču so se pričeli pojavljati tudi HIBRIDNI AVTOMOBILI s kombiniranim električnim in klasičnim motorjem. Za mestno vožnjo se koristi električni motor, ki se napaja iz akumulatorjev, pri večjih hitrostih kot je 40 km na uro pa se vklopi bencinski motor. Akumulatorji se polnijo med zaviranjem. Toyota je prvi takšen proizvajalec, ki že ponuja takšno vozilo tudi pri nas. Vedno bolj pa se pojavljajo novice o vozilih na tako imenovane VODIKOVE GORILNE CELICE. Zaenkrat se pojavljajo takšna vozila samo kot študije in prototipi, je pa vsekakor prihodnost v takšni ali podobni obliki pogona. In kaj so gorilne celice? Gorilna celica je elektrokemična naprava, ki pretvarja vodik in kisik v električno energijo in vodo. Električna energija se nato shrani v akumulatorje in uporabi za pogon električnih motorjev. Trenutno največji problem predstavlja vodik, ki ga je težko uskladiščiti in je zelo eksploziven. Sama cena zmogljivih akumulatorjev je tudi previsoka, da bi lahko takšno vozilo ekonomsko zaživelo. Manjka pa tudi ostala infrastruktura, ki sodi k takšnemu načinu prevoza. Vlade razvitih držav so se šele pred nekaj leti začele zavedati pravega pomena ekologije in naredile prve «zelene« korake. Kljub temu, da je določenim močnim industrijam precej v interesu, da je svet še naprej odvisen od nafte, upamo, da bodo vlade EU, ZDA in ostalih razvitih držav vztrajno širile podporo alternativnim, bolj ekološkim načinom prevoza - drugače bodo (dolgoročno gledano) posledice zelo hude. Še posebej na področju transporta pa lahko tudi mladi prispevamo svoj del, tako da se trudimo vse manj uporabljati neekološke prevoze in da poiščemo bolj učinkovite načine uporabe energije. Tako se bo nekoč tehtnica premaknila do tiste kritične mase, ko bo voziti avtomobil ali motor na bencinski pogon smatrano podobno kot kajenje na javnih mestih. Ne samo, da s takšnim ravnanjem uničujemo naše okolje in planet ampak tudi neposredno škodujemo zdravju vseh ljudi. ■^UjUlUt.lktiMiHJ'. H'.ll.;r^Lj ZA 5:X!.Tvu IH4U£-5r IU Jf^ftl UBAD F:S Ut prihodnost mladinske politike Mladi imate ideje in energijo, da spreminjate svet. Poslanstvo Urada RS za mladino, ki deluje v sestavi Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je, da te ideje ne bi ostajale samo v glavah ali na papirju. Mladim želimo omogočiti, da se organizirajo, delujejo v svojem okolju in uresničujejo svoje ideje z namenom, da aktivno zavzamejo svoj prostor v družbi. Mladinsko delo v Sloveniji je živo in zanimivo. Preberi prilogo, naberi si informacij in postani aktiven tudi ti. mag. Sanja Vraber :: direktorica Urada RS za mladino V najbolj razvitih državah sveta že okoli 30 odstotkov zaposlenih dela v ustvarjalnih poklicih. Ti delavci tvorijo močan ustvarjalni razred, ki je v mnogih državah po številu pripadnikov na drugem mestu za storitvenim razredom. Istočasno je po vplivu in ekonomski moči na prvem mestu. V ZDA pripadniki ustvarjalnega razreda zaslužijo več kot storitveni in delavski razred skupaj. Nastajanje močnega ustvarjalnega razreda je omogočil hitri razvoj visokih tehnologij. Tako je danes ustvarjalnost odločilen vir gospodarskega razvoja - potrebno je biti zelo ustvarjalen, da ponudiš globalnemu trgu nove proizvode in storitve. Zato se podjetja v razvitih državah odločajo za kraje, kjer je veliko ustvarjalnih ljudi. Osebe, ki so ustvarjalne, pa se odločajo za okolja, ki so odprta, strpna. Ker se ustvarjalni proces bistveno razlikuje od fizičnega dela in ima svojo logiko, se spreminjajo organizacija in kultura podjetij. Ni več kodeksa oblačenja, vse več je gibljivega delovnega časa in dela na domu. Tudi nagrade, ki jih pričakujejo ustvarjalne osebe, so različne, plača in delnice niso na prvem mestu, ampak zanimivo delo in spoštovanje v kolektivu. Pri nastajanju teh sprememb so pomembno vlogo odigrali mladi podjetniki, kot so Bill Gates, Steve Jobs in drugi. Mlada generacija, ki je odraščala v času nastajanja interneta, je drugačna. Zlahka je sprejela novo tehnologijo in razvila svojo kulturo zanimanja in užitkov. Sicer pa so bili mladi vedno bolj ustvarjalni od starejših in zaradi tega pogosto v sporu s starejšo generacijo. Če želimo, da se naša dežela hitro razvija, moramo sprostiti njene ustvarjalne potenciale in to predvsem tiste, ki jih ima mlada generacija, ki ni obremenjena s preteklim sistemom, organizacijo in načinom dela, ki jih je določala klasična industrijska družba. To pa ni enostaven proces. Ustanove formalnega sistema, kot so na primer šole, se ne bodo takoj vključile v proces izgradnje ustvarjalnih skupnosti. Bolj verjetno je, da bodo temu procesu nasprotovale. Pomembno vlogo pri uresničitvi cilja, da ustvarjalnost postane gonilna sila razvoja, lahko odigrajo organizacije civilne družbe, predvsem tiste, ki delajo z mladimi. Civilna družba še vedno ni dovolj močna in njen vpliv je še vedno premajhen. Vloga civilne družbe je, da ustvarja zaupanje v družbe. Če ni zaupanja, ni mogoče uresničiti pomembnih družbenih projektov in gospodarske rasti. To je eden izmed največjih problemov nekdanjih socialističnih držav. Če bomo uspeli v lokalnih okoljih s podporo tretjega sektorja sprožiti gibanje za sprostitev ustvarjalnih potencialov in izgradnjo ustvarjalnih skupnosti, ki bodo pritegnile ustvarjalne osebe, se bodo izoblikovali tudi pogoji za hitrejši gospodarski razvoj. Pri tem se moramo zavedati, da, kot pravi v svoji knjigi Razvoj ustvarjalnega razreda prof. Richard Florida, to ne bo nihče naredil za nas. To moramo narediti sami. ElStanko Blatnik :: fizik, ukvarja se predvsem z razvojem ustvarjalnosti, novimi metodami učenja in smotrno uporabo sodobnih tehnologij za gospodarski razvoj mladi so ličinke intervju: Metka Kuhar o >u o < G Mladini starejša generacija rada očita pasivnost, nezanimanje za svet okoli sebe, individualizem in čaščenje materialnih dobrin. Naša sogovornica, mlada raziskovalka in asistentka na Fakulteti za družbene vede METKA KUHAR, o sebi pravi, da je 26-letnica, ki glede na klasične mejnike odraščanja trenutno intenzivno odrašča, zasebno pa rada bere, gleda filme (v času LIFFe-a postane skoraj filmoholik) in se podi po hribih. Profesionalno se skupaj z znanimi raziskovalci na področju socialne psihologije med drugim ukvarja prav s ŠTUDIJAMI MLADINE. Sodelovala je pri raziskavi Mladina 2000 ter napisala knjigi Mladi, družina, starševstvo (v soavtorstvu) in V imenu lepote. Prava sogovornica za pogovor o mladih, njihovih vrednotah in težavah torej. Velikokrat slišim (predvsem iz ust starejših), kako so mladi pasivni, družbeno neangažirani, skratka pravo nasprotje študentske generacije iz šestdesetih let. Zdaj naj bi med mladimi vladala individualizem in materializem. Lahko glede na rezultate vaših raziskav potrdiš ali zanikaš to splošno veljavno mnenje? Mladina je nenehno v spreminjanju, zato štiri leta po zadnji obširnejši raziskavi nekoliko težje govorim o današnjem stanju mladine. Dejstvo pa je, da se je mladina spremenila v infantilizirano družbeno skupino, ki je močno odvisna od starševske denarne, socialne in čustvene podpore. Če so včasih imeli radikalno različne poglede od odraslih, so današnji mladi odraslim vse bolj podobni. Zapirajo se v zasebni svet, v svoje sobe. Veliko jih ima svoj televizor, računalnik, ki jim omogoča pobeg v virtualne svetove. Vse manj se družijo med seboj in se vse več ukvarjajo z lastnim videzom, zdravjem, so dobri potrošniki ... Lahko rečem, da so mladi zabubljeni, vztrajajo v položaju ličink, namesto da bi se razvili v metulje. V bubi kar ždijo, namesto da bi eksperimentirali, iskali, se razvijali. Razlog gre delno pripisati negotovi, nepredvidljivi in tvegani družbi ter pomanjkanju izbire pri določenem deležu mladih. Po drugi strani pa je opcij in izbir preveč. Je to glavni razlog za težave mladih? Kaj vidiš kot največji problem današnje mladine? Problem je preobremenjenost mladih s seboj in pa premajhna dojemljivost, nezanimanje za širše družbene probleme in za dogajanje v svetu. Kar precej mladih je zasičenih z vsem, dolgočasijo se, ker podlegajo površinskim in kratkotrajnim oblikam zadovoljitve. Taki niso le 15-letniki, temveč še 30-letniki. Mladi tudi odlagajo odločanje, ki naj bi ga opravili v prehodu oz. v mladosti, torej v omejenem časovnem obdobju, in ga prenašajo v odraslost. Posledica teh sprememb je pasivna, obrambna, difuzna identiteta mladih kot odgovor na težji, negotov in nejasen prehod v odraslost. Mladi dostikrat nimajo pravih možnosti, da bi zaživeli na svojem: ni dovolj delovnih mest, stanovanj za mlade družine ... Pa je to edini razlog za podaljševanje šolanja in s tem otroštva, mladosti? Ali je preprosto najlepše biti doma, izkoristiti prednosti "hotela mama"? Objektivni dejavniki, kot so pomanjkanje služb, stanovanj gotovo pomembno prispevajo k podaljševanju mladosti, ampak ne gre spregledati drugih, bolj subjektivnih dejavnikov. Mladi v "zabubljenem" stanju so kar nekako otrpli. Osebno menim, da je božanski občutek, ko pridobiš krila in vzletiš po svoje ter se samo občasno vrneš v svoje toplo, domače gnezdo, vendar pa številni mladi niso istega mnenja. Ker ni več medgeneracijskih konfliktov in napetosti, kakršne je poznala še ena generacija nazaj, je bivanje pri starših udobno. Starši so njihovi zavetniki, oskrbniki, prijatelji, dajejo jim ves "support", ne samo hrano in vodenje gospodinjstva, ampak tudi emocionalno in socialno podporo. Ven lahko gredo, kadar želijo, k sebi lahko povabijo prijatelje in partnerja. Prijetno je obojim: mladim in staršem. Starši se bojijo praznega gnezda in s tem, da "živijo" življenje svojih otrok, se počutijo mlajše. Potrebujejo občutek, da jih nekdo potrebuje in v tej svoji vlogi uživajo. Gre za nekakšen medgeneracijski kompromis, ki traja in traja ter se kaže v psihološki nezrelosti mlajše generacije ter v njihovih občutkih "Saj smo še vedno samo otroci" ... ... in to verjetno s seboj prinese tudi vedno višje zastavljeno starostno mejo, kdaj bodo sami začeli načrtovati družino, se poročili, imeli otroke? Seveda, zanimivo je, da do avtonomnih odločitev, ki se nanašajo na primer na videz, spolnost, na odhajanje z doma in prihajanje domov, prihaja vse bolj zgodaj. Večje odločitve pa se vedno bolj prelagajo, zdaj že v zgodnja trideseta. Danes tudi ni več izrazitih prehodov v odraslost, kot so bile nekdaj različne iniciacije. Služenje vojaškega roka je ukinjeno, tudi porod se prestavlja v poznejše obdobje. Pozna odločitev za otroka ravno kaže, da mladi nočejo odrasti. Otrok te namreč prisili, da postaneš odgovoren - in s tem odrasel - še za nekoga drugega. Kljub povedanemu pa so na lestvici vrednot mlajših generacij spet pri vrhu bolj konzervativne, tradicionalne vrednote. Kaj je tisto, kar mladi najbolj cenijo? Vrednote mladih kažejo zaprtost v zasebnost: najvišje cenijo družino, zdravje, prijateljstvo. Na prvi pogled se zdi, da gre za precej zapečkarsko generacijo. Majhen delež mladih se dejansko potrudi za to, da bi potovali, spoznavali svet, študirali v tujini, se razvijali na različnih področjih ... Enostavno sprejemajo tisto, kar jim ponuja tržišče oz. kar dobijo servirano na pladnju. Drži pa tudi, da so se v obdobju neoliberalizma in grobega kapitalizma prisiljeni krepko dokazovati na področjih, kot sta šola in delo, zato potrebujejo sprostitev. Ta se žal večinoma dogaja v potrošniški in medijski sferi. to Je trenutno trend med mladimi izstopati ali »iti "običajen, normalen"? Po eni strani hoče vsakdo na nek način izstopati, ampak zaradi medijsko in industrijsko diktiranih izbir so na koncu vsi enaki, skorajda kloni ... Npr. ogromno najstnic in najstnikov ima piercing ali tatoo in z njim več ne izstopajo ali šokirajo. Tudi silna ponudba oblačil na trgu vodi v standardizacijo. Tisti, ki se ravnajo po modi in stilizirajo svoj videz, mislijo, da so nekaj posebnega ... ... ampak po drugi strani so verjetno prisotne želje, da sodiš v neko skupino. Prav sodobna mlajša generacija izdatno išče potrditev in sprejetost s strani vrstnikov, svojih bližnjih, širše družbe. V povprečju niso dovolj močni, da bi izbrali svojo pot in ji sledili, čeprav je pogosto trnova. In kam nas bo to pripeljalo? Kakšna je prihodnost mladine? Ne moremo več jasno definirati, kaj je mladost, celo otroštvo, in kaj odraslost. Po eni strani že od otrok zahtevamo določene 'odrasle' odločitve, odraslo obnašanje, po drugi strani pa so klasične točke odraslosti zamegljene: dokončanje šolanja, ekonomska osamosvojitev, ustvarjenje družine, rojevanje. Danes se šolanje zlepa ne dokonča, ampak se bomo učili in izobraževali vse življenje; družina ni več nekaj, kar bi vsakdo ustvaril; otrok ni več nujno imeti. Včasih je skoraj vsaka Slovenka rodila otroka, v generaciji, rojeni po začetku sedemdesetih, pa naj bi po demografskih napovedih ne imela otrok približno petina žensk. In služba -mladi delajo že med študijem, po drugi strani študirajo ob službi. elim si, da bi si čimveč mladih aktivno prizadevalo, da se odbubijo in postanejo metulji. In da bi razvili čim bolj pestro paleto barv. Da ne bi podlegali ekspresnim zadovoljitvam, vsem možnim aspirinom, ki se jim ponujajo - v sedmih korakih do tega, v osmih do onega ... Tudi če se kdaj pa kdaj zaletijo v zid, bodo naslednjič gotovo uspeli. V sodobni družbi nam preko pošte v nabiralnike tlačijo reklame, ravno tako nas prekinjajo ob največjem uživanju sredi gledanja filma, pop-up, spam ... Vse to so informacije, ki nas dostikrat zmotijo pri našem vsakdanjem življenju. Kaj pa nevsakdanje življenjske situacije kot so: vpis v šolo, štipendije, priložnostni zaslužek, potovanje v tujino, služba, problemi z zdravjem, stresne situacije in stiske, prostovoljno delo, študij v tujini, ugodni prevozi, kam zvečer ven, ...? Informacije, ki presegajo pop-up ter spam nadloge in nam jih nihče ne vsiljuje, so tu. Samo vedeti je treba zanje, potem so vam blizu in dosegljive. In če še preberete tale članek do konca, izpolnite kratko anketo in jo oddate v nabiralnik, boste zanesljivo bogatejši. V Sloveniji že več kot osem let obstaja skupina organizacij in ljudi, ki se nenehno trudi poiskati in posredovati koristne, zelo pomembne informacije za mlade. In na drugi strani je tudi več tisoč mladih, ki se dostikrat popraskajo po glavi in se vprašajo: kam pogledati, koga vprašati ...? SPLOŠNI PONUDNIKI INFORMACIJ Pri iskanju informacij imate več možnosti, odvisno od tega, kaj iščete in na kakšen način jih želite prejeti. Tako v Sloveniji in tujini poznamo splošne in specifične ponudnike informacij. Splošni ponudniki informacij se pri svojem delu ne omejujejo na točno določene vsebine informacij ter so usmerjeni na vse skupine mladih brez izjeme. Ena takšnih organizacij je MLADINSKO INFORMATIVNO SVETOVALNO SREDIŠČE SLOVENIJE (MISSS), ki zbira, ureja in posreduje informacije po metodi informiranja in svetovanja. To poenostavljeno pomeni, da lahko poleg iskane informacije dobiš širok izbor informacij, glede na interes ali problem ter pomoč pri obrazložitvi le-teh. Za to skrbi ekipa usposobljenih in prijaznih informatorjev, na katere se lahko obrneš osebno, po telefonu, elektronski pošti, veliko tega pa lahko preveriš na spletni strani www.misss.org. Poleg tega takšni informativno svetovalni centri ne delujejo samo v prestolnici, temveč so posejani po večjih in manjših mestih po državi. Trenutno je v Sloveniji 16 informativno svetovalnih centrov za mlade, njihove naslove in povezave pa lahko najdete preko zgornjega spletnega naslova. MISSS se povezuje v evropsko informativno svetovalno mrežo ERYICA (European Youth Information and Counselling Agency), ki povezuje 21 evropskih držav. Informacije o teh lahko preverite na www.eryica.org. Poleg tega ERYICA razvija enotno podatkovno bazo Infomobil, ki bo vsebovala informacije o možnostih bivanja, počitnicah, prevozih, priložnostnih in stalnih zaposlitvah, študiju, izmenjavah, ... in bo nared zelo kmalu. ■.. v :i' L . 1 . ■ SPECIALIZIRANI PONUDNIKI INFORMACIJ Specializirani ponudniki informacij se usmerjajo na eno vrsto informacij ali pa na točno določeno populacijo mladih. Nekaj pomembnejših: i) mlade obvešča o evropskih :: Eurodesk Slovenija (m www.eurodesk.org. europa.eu.int/ projektih in se povezuje v evropsko mrežo Eurodesk Priporočamo tudi ogled Evropskega mladinskega portala youth. :: Program mladinske kartice EURO<26 (w predvsem za mobilnost mladih. Poleg nudenja popustov za mlade v okviru svojih rednih projektov (tudi revije 26!) informira mlade o koristnih in zanimivih dogodkih in programih. V Evropi se povezujejo v mrežo EYCA, informacije o »evropskih« popustih pa so na voljo i ww.euro26. si) skrbi :: CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje vas informira in vam svetuje v primeru, če iščete kakršnokoli obliko zaposlitve, načrtovanje kariere, ... in to v vseh večjih krajih v Sloveniji. Priporočamo ogled strani PRIHODNOS Načrti in želje pri približevanju informacij mladim so vezane na dobro sodelovanje med organizacijami, večjim številom informativnih centrov in točk za mlade. V prizadevanju, da bi imeli vsi mladi enake možnosti za dostop do informacij, bomo delovali za razvoj informiranja v šolah, vključevanju mladih prostovoljcev v vrstniško informiranje ter aktivno sodelovali pri izdelavi Slovenskega mladinskega portala, ki bo povezoval vse pomembnejše informativne spletne strani. Lil Matjaž Medvešek in Alenka Žavbi, MISSS Valeria Brandano INFORMATIVNO SVETOVALNI :: Zavod MISSS Ljubljana - www.misss.org :: MB MINA (MISC Infopeka) Maribor - http://infopeka.rulz.org :: MC Brežice - www.mc-brezice.si :: MC Celje - www.mc-celje.si :: MC Velenje - www.kunigunda.org :: Zavod Regio - www.regio.si :: MIKK Murska Sobota - www.mikk-ms.si :: MC Stara šola, MK Šmarje pri Jelšah - www.smarje.com/mksj :: MC Dravinjske doline - www.ksdd-klub.si :: L'MIT (Info center ŠKUC) - www.lmit.org :: MKC Maribor - http://chp.uni-mb.si/mkc :: CID Ptuj - www.cid.si :: MC Krško - www.mc-krsko.si :: Središče Rotunda, Koper - www.sredisce-rotunda.si :: PINA Koper - www.pina.info :: Center za mlade Ruše - www.cezam.org :: Lokalpatriot Novo mesto - www.lokalpatriot.si Zimska številka revije j j ^ , ki jo ravnokar listaš, je tematsko namenjena mladinski politiki in informiranju mladih, zato ti bomo hvaležni, če posvetiš nekaj pozornosti članku o informiranju mladih in izpolniš priloženo anketo. Večino odgovorov preprosto obkrožiš, veseli pa bomo, če nam dopišeš še kakšno svojo idejo. Odgovore na nekatera vprašanja najdeš v članku, ki se nahaja na prejšnji strani. Do 31. januarja 2005 lahko v anketi sodeluješ na dva načina (veljavna je samo ena anketa na osebo): ::izpolnjeno anketo opremi s svojimi osnovnimi podatki, jo izreži in pošlji na naslov: MOVIT-EURO<26, Gregorčičeva 3, 1000 Ljubljana :: ali pa na spletni strani www.euro26.si/anketa.htm izpolni anketni obrazec. Ankete bomo nagradili! Med nagradami so npr. majice, šali, NEFIKS indexi, raznovrstne knjige ... Med popolno izpolnjenimi anketami pa bomo izžrebali glavne nagrade: Imena dobitnikov glavnih nagrad bomo objavili na spletni strani www.euro26.si. Sodelujejo lahko vsi državljani republike Slovenije, stari med 15 in 26 let. Pri izboru in žrebanju bomo upoštevali vse ankete, oddane po pošti (ali dostavljene na MOVIT) najkasneje do 31. januarja 2005. Izid izbora je dokončen. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti in bodo nagrade prejeli pod pogojem, da bodo v zahtevanem roku posredovali podatke o svoji davčni številki. Denarna izplačila nagrad niso mogoča, nagrada ni prenosljiva. Pravilnik o organizaciji in izvedbi nagradne ankete je na vpogled na zavodu MOVIT, Gregorčičeva 3 v Ljubljani. q odreži ... Kako prebiraš revijo ^1? (možnih več odgovorov) a) celotno revijo naenkrat b) samo nekatere članke c) samo prelistam jo d) večkrat jo vzamem v roke e) prvič jo berem Pri reviji mi je všeč (možnih več odgovorov): a) koristne informacije b) zanimivi članki/teksti c) oblikovanje/podoba revije d) fotografije e) da je brezplačna f) ni mi všeč - zakaj? Katere informacije pogrešaš v reviji? (opiši) a )_ b )_ c)_ Ce revija 0 ne bi bila brezplačna: a) bi jo kupil-a, če bi bila cena do 100 sit b) bi jo kupil-a, če bi bila cena do 300 sit c) je ne bi kupil-a Kaj misliš o oglasnih vsebinah ('reklamah'] v reviji 0 in drugih mladinskih medijih? a) me ne motijo b) bolje, da jih ni c) v redu, če so duhoviti in dobro oblikovani Kako največkrat iščeš informacije, ki te zanimajo? (možnih več odgovorov) a) med vrstniki b) v časopisih in revijah c) na spletnih straneh d) na radiu in TV e) obiščem informativni center za mlade f) drugo_ Kako pogosto na splošno iščeš informacije zase? a) vsak dan b) vsaj enkrat tedensko c) občasno (po potrebi) d) redkokdaj e) drugo_ Katere informacije iščeš? (več odgovorov) a) o izobraževanju b) o zdravju c) o potovanjih in počitnicah d) za zabavo e) o informativnih mladinskih servisih in mladinskih organizacijah f) o mednarodnih programih za mlade g) o medsebojnih odnosih h) o pomoči v stiski i) o zaposlitvi j) o stanovanjski problematiki mladih k) o politiki nasploh l) o mladinski politiki m) o zakonih in pravicah n) o ekologiji o) drugo_ Katere informacije pogrešaš? Lahko si pomagaš z zgoraj navedenimi vsebinami - npr. če pogrešaš informacije o izobraževanju, napiši črko a) - lahko pa napišeš tudi svoje predloge: Katere informativne servise za mlade poznaš? (možnih več odgovorov) a) infocentri in infotočke v Sloveniji b) mladinski centri v Sloveniji c) evropski info centri d) drugi informativni centri e) ne poznam nobenega Si že bil/a v katerem od zgoraj navedenih informativnih servisov? a) ne b) da - napiši v katerih: mladinski V Sloveniji je v zadnjem desetletju ob podpori, spodbujanju in sodelovanju Urada RS za mladino nastalo 42 mladinskih centrov, ki se med seboj sicer razlikujejo, a imajo skupno rdečo nit: omogočiti mladim prostor druženja, izobraževanja, aktivnega sodelovanja in nenazadnje zabave. Za mlade so mladinski centri nepogrešljiva priložnost za njihovo aktivno vključevanje v širše družbeno okolje. Izrednega pomena je razvoj in uveljavljanje teh avtonomnih prostorov mladih v lokalnem okolju, ker se s tem povečuje kvaliteta okolja, v katerem živijo. Prostor, ki je spodbuden, vsak posameznik rad sooblikuje in sodeluje pri njegovem napredku. Oblikovanje konkretnih vsebin delovanja mladinskega centra je avtonomni del načrtovanja in dela vsakega centra posebej. Programske ponudbe so zasnovane tako, da lahko mladi sodelujejo glede na svoje motive, interese in sposobnosti. Namen delovanja mladinskih centrov, da se nenehno nekaj dogaja, nekaj, kar bo za mlade zanimivo, privlačno, koristno in smiselno. Po prvotnem valu nastajanja mladinskih centrov je prišel čas za nove izzive. Nadaljnji razvoj na tem področju se kaže v regionalnem in tudi mednarodnem povezovanju mladinskih centrov. Izkušnje in strokovnost v delujočih centrih sta dobra podlaga razvoja dodatnih programov, ki se od letošnjega leta izvajajo v osnovnih in srednjih šolah, napovedujejo pa tudi razvoj sekundarne mreže mladinskih centrov v manjših krajih in urbanih naseljih. odreži . '\9 v * ■tiaras Si, V : * JU p. Kaj meniš o informativnih servisih za mlade? a) jih potrebujemo in so zelo dobro opremljeni z informacijami b) jih potrebujemo, ampak bi lahko bili bolje opremljeni z informacijami c) potrebni so, ampak jih ne poznam d) informacij je že tako preveč e) (tvoje mnenje)_ Katera oblika/način informiranja se ti zdi najbolj učinkovit-a? (več odgovorov) a) pismo b) elektronska pošta c) revija/časopis d) spletni portal e) letaki, plakati f) klic na mobilni telefon g) obisk mladinskega info centra h) SMS - MMS Ali bi pri iskanju informacij potreboval/a pomoč ali nasvet? a) ne b) da - na kakšen način? Na kakšen način bi ti posredoval/a informacije mladim? (Tvoj predlog) Te zanima spletna stran, kjer lahko najdeš vse informacije na enem mestu? a) da b) ne c) tak portal že uporabljam (kateri?) www._ Kaj se ti zdi na spletni strani www.misss.org najbolj zanimivo? (predstavitev na prejšnji strani) Ali te zanimajo informacije o priložnostih, ki jih nudi Evropska unija mladim? a) da b) ne c) bi me, če bi jih znal/a poiskat Ali poznaš Evropski mladinski portal (europa.eu.int/youth)? a) da b) ne Bi želel/a po e-mailu prejemati informacije o možnostih sodelovanja pri različnih mednarodnih projektih? a) da b) ne Tvoji podatki Ime in priimek: Naslov: Kraj: E-mail: Telefon: Starost: Spol: O M O Ž Status: dijak študent O pavzer Ozaposlen nezaposlen drugo Moji osebni podatki se lahko uporabljajo za izvedbo ankete in za evidence za te namene v skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 59/99). Podpis:_ Datum:_ El Christian Brox Sloveniji KRAJ NAZIV ORGANIZACIJE NASLOV E-MAIL SPLETNA STRAN BLED BREŽICE CELJE CERKNICA CERKNO DOMŽALE ILIRSKA BISTRICA KOPER KRŠKO LAŠKO LENDAVA LJUBLJANA LJUTOMER MARIBOR MEDVODE MENGEŠ MURSKA SOBOTA NOVA GORICA NOVO MESTO POSTOJNA PTUJ RUŠE SEVNICA SEŽANA Blejski MC Prešernova 23 info@ksb.bled.si MC Brežice Gubčeva 10a mc-brezice@siol.net MC Celje Mariborska 2 Društvo salezijanski MC Cerknica Tabor 29 info@mc-cel¡e.si marko.kosnik@siol.net C.M.A.K. Močnikova 1 Center za mlade Domžale MKC Domžale MC Sokolski dom Ljubljanska 70 Ljubljanska 69 intermedi¡a@siol.net czm@siol.net info@akumulator.ora Bazoviška 26 mcsd@ilbis.com Društvo prijateljev zmernega napredka Gregorčičeva 4 Društvo zaveznikov mehkega pristanka mkc@kid-pina.si MC Krško Cesta 4. ¡ulija 58 C.K.Ž. 105, p.p. 246 drustvo.dzmp@auest.arnes.s info@mc-krsko.si Šmocl Laško Mestna ulica 2 info@smocl.com Društvo ustvarjalne mladine Lendava Glavna cesta 14 dum@lendava.net Kud F. Prešeren Kud mreža Škuc Zavod MIC Karunova 14 Masarykova 24 Stari tra 21 Zrinjskega 9 kud@kud-fp.si natasa.s@guest.arnes.si info@skuc.org info@mic.si Društvo MC Prlekije Društvo mladih Osmice Kulturno izobraževalno društvo Kibla MKC Maribor Pekarna magdalenske mreže Sp. Kamenščak 23 Kardeljeva 60 Ul. Kneza Koclja 9 Ljubljanska 4 Ob železnici 8 center_mladih.ljutomer@siol.net Društvo MKC Medvode Cesta ob Sori 13 info@osmica.org kibla@kibla.org mkc.maribor@guest.arnes.si info@pekarna.rulz.org Študentski klub Mengeš matija.frohlich@siol.net Mikk Murska Sobota Slovenska cesta 28 Ul. Štefana Kovača 23 info@studenterija.com info@mikk-ms.si Masovna zavod neinstitucionalne kulture Ul. IX. Korpusa 99a zavod@masovna.org Lokalpatriot Zveza društev MC Postojna Prešernov trg 6, p.p 100 Center interesnih dejavnosti Vilharjeva 14a lokalpatriot@lokalpatriot. mcrudi@email.si Center za mlade Ruše Osojnikova cesta 9 cid@cid.si Trg Vstaje 3 pisarna@cezam.org Društvo salezijanski MC Sevnica Zavod za šport MC Podlaga Glavni trg 15 Kosovelova 4b jakob.trcek@sint.net www.mc-brezice.si www.mc-celje.si www.i-rose.si/users/czm www.drustvo-dzmp.si www.mc-krsko.si www.smocl.com dum.lendava.net www.kud-fp.si www.skuc.org www.mic.si www.mc-prlekije-drustvo.si www.osmica.org www.kibla.org http://chp.uni-mb.si/mkc http.//pekarna.rulz.org www.mikk-ms.si www.masovna.org www.lokalpatriot.si www.cid.si www.cezam.org SLOVENSKA BISTRICA Društvo za razvoj MC SLOVENSKE KONJICE ŠENTJUR MC dravinjske doline Študentski klub mladih Šentjur Dr. Jagodiča 5 info@mcpodlaga.com milos.stegne@siol.net Mestni trg 7 mcdd@siol.net ŠKOFJA LOKA ŠMARJE PRI JELŠAH Zavod »o« Škofja loka MC Šmarje pri jelšah Valentina Orožna 8c, p.p. 75 info@skms.net Mestni trg 20 zavodo@kss-loka.si ŠMARTNO OB PAKI MC Šmartno ob paki Celjska cesta 28 info@mcenter.com Šmartno ob Paki 13 TOLMIN Zveza tolminskih mladinskih društev TRBOVLJE MC Trbovlje Dijaška 12c mcsmartnoobpaki@siol.net ztmd@kizej.net VELENJE MC Velenje Mestni trg 4 Šaleška cesta 3 mct@siol.net ŽELEZNIKI Kulturno društvo Rov Železniki kmc-velenje@siol.net Češnjica 54 mkc@rov-drustvo.si www.mcpodlaga.com www. ksdd-klub.si www.skms.net www.zavodo.org www.kunigunda.org Neformalnoje komplementaro - NEFIKS indeks neformalnega izobraževanja Kako uveljaviti tisto, kar si delal poleg študija ? Kako zapolniti praznine, ki jih pušča študij ? Kako vstopiti na vlak vseživljenjskega učenja? Kako povečati svoje možnosti, ko boš iskal službo ? Kako najti službo, ki ti bo v veselje? Kako pomaga Nefiks? Sproti pišeš svoj življenjepis. S številom zapisov se veča tvoja samozavest in bolj jasno ti postaja v čem si dober/dobra in kaj rad/a počneš. Na bogato obštudijsko dejavnost so pozorni tudi delodajalci. V EU se vse bolj uveljavlja koncept neformalnega izobraževanja in z Nefiksom se tudi približujemo okviru Europass. www.nefiks.netinfo@nefiks.net 014277140 v lokalni skupnos lil razvoj mladinskih svetov lokalnih skupni prihodnji razvoj Urad RS za mladino spodbuja vključevanje mladih v najrazličnejše mladinske organizacije ter povezovanje mladinskih organizacij v MLADINSKE SVETE LOKALNIH SKUPNOSTI (MSLS) z namenom, da mladi vplivajo na javno življenje v svoji lokalni skupnosti. MSLS so tako partner občinam pri odločanju o zadevah na lokalni ravni, seveda prvenstveno pri zadevah, ki se tičejo mladih. Od začetkov ustanavljanja MSLS (2001) pa do danes se je v Sloveniji registriralo 34 mladinskih svetov. Kot pri vsakem začetku so se tudi tu pojavljale določene »porodne« težave, saj mladinski sveti niso vedno razumeli smisla in pomena svojega delovanja. Zato je Urad RS za mladino predstavnike mladinskih svetov povabil na posvet v Čatež (novembra 2004), kjer se je v skupnem dialogu s predstavniki ostalih mladinskih organizacij izkristaliziralo več pomembnih zaključkov. Udeleženci so si bili enotni, da je potrebno vlagati nadaljnje napore, da bomo povečali prisotnost mladinskih svetov v naših občinah. Nekaj korakov, ki bodo šli v smeri spodbujanja tega procesa, bo namenjenih spremembi obstoječega Zakona o mladinskih svetih, s katerim bi skušali odpraviti določene anomalije, kot so obstoj več mladinskih svetov v eni lokalni skupnosti, nezmožnost registriranja skupnega mladinskega sveta na področju več lokalnih skupnosti in podobno. Prav tako bo potrebno v prihajajočem krovnem Zakonu o mladini pazljivo definirati pojem lokalne mladinske organizacije, da bo pridobitev takšnega statusa omogočena tudi (lokalnim) enotam nacionalnih organizacij, ki sicer kot lokalni deli skupne organizacije nimajo statusa pravne osebe. Podoben primer je z mladinskimi sekcijami določenih lokalnih društev (gasilci, planinci itd.). S tovrstnim priznanjem statusa lokalne mladinske organizacije bo več subjektom omogočeno sodelovanje v mladinskem svetu, kar bo po pričakovanjih pozitivno vplivalo tako na ustanavljanje mladinskih svetov kot na njihovo delovanje. Posvet Urada pa je prinesel še eno pomembno odločitev. Slovenski nevladni sektor je bil soglasen, da vidi mladinske svete kot strukturo, ki se ukvarja (izključno) s področjem mladinske politike. Zato je temeljna vloga posameznega mladinskega sveta v povezovanju mladinskih organizacij, omogočanju dialoga med njimi in preko vodenja dialoga z oblastmi, zagotavljanje pogojev za njihovo delovanje. Povedano po domače -mladinski svet sam ne izvaja projektov, prireditev in delavnic, pač pa skrbi za to, da se glas mladih sliši znotraj oblastnih struktur in da najrazličnejše potrebe, ki jih imajo mladi, ne bodo spregledane. Bodisi s pobudami za sofinanciranje programov in projektov organizacij s strani lokalne skupnosti oz. države bodisi z uveljavljanjem mladinskih interesov pri planiranju in izvajanju najrazličnejših vrst politik. Mladinski sveti so tako v nekaj letih obstoja pridobili svoje mesto znotraj nevladnega mladinskega sektorja. Z aktivnim sodelovanjem med vladno in nevladno stranjo pa lahko v prihodnje njihov položaj, v skladu s skupnimi željami in cilji, še utrdimo. O Jernej Dirnbek □ Christian Brox prosto b. Ijec. f . nekaj velikem H Tereza Novak, Slovenska filantropija ™ hhh^k^^v □ Carlo Schiliro Mladi ljudje imajo veliko vprašanj. Kdo sem, zakaj, zakaj imam jaz težave, drugi pa ne? Mislim, da podobnih vprašanj v določenem obdobju, in to lahko kar dolgo traja, noče in noče biti konca. Vzpostavljanje samega sebe kot osebe, ki ima svoje mesto na svetu, še zdaleč ni lahka naloga. Mogoče pa bi si poleg ukvarjanja s samim seboj lahko postavljali še druga vprašanja, oz. bi pogled na svoje »probleme« lahko razširili, tako da bi kot prostovoljci na lastni koži izkusili marsikaj novega - z druženjem z invalidno osebo, spoznavanjem doživljanja sveta tistih, ki jih je to prikrajšalo za marsikatero stvar. Lahko bi se pridružili kot prostovoljci kateri od invalidskih organizacij. Lahko bi nekomu pomagali in imeli možnost spoznavati življenje s pomočjo drugega z druge strani. Pa recimo, da o prostovoljstvu večina ne ve veliko. Da je to nekaj, kar nekateri sicer počnejo, večina pa ne ve, zaradi česa to delajo. Zdi se nesmiselno. Brezplačno! V dobi, ko je denar gibalo tudi osebnih zadovoljstev. Tako nam kažejo. Tako se zdi. Torej, kdo sploh je prostovoljec ali prostovoljka? Je oseba, lahko mlada ali starejša, ki se po svoji volji, po lastnem vzgibu odloči, da bo nekaj storila zase in za nekoga drugega, ki pomoč potrebuje. In ta drugi ni član družine ali bližnji prijatelj, pač pa je sprva lahko neznana oseba, nekdo, ki mogoče nima take sreče, da bi lahko v miru užival življenje brez večjih pretresov. Žal je takih ljudi tudi v naši družbi vedno več. Ljudje imamo lahko različne težave, včasih nepremagljive, če nam kdo ne priskoči na pomoč. Težava lahko nastopi že pri običajnih vsakodnevnih opravkih, kot se to dogaja invalidom ali pa starejšim ljudem, lahko v šoli, lahko pri vključevanju v okolico, lahko tudi pri komuniciranju z drugimi ljudmi, lahko pri prvih stikih z našo deželo, kar doživljajo begunci in prosilci za azil. Žal je težav ogromno in hkrati je ogromno tudi možnosti, da lahko sleherni izmed nas, četudi ima tudi sam svoje probleme, naredi nekaj dobrega za drugega. In zase. V moji okolici je živela deklica mojih let, ki si je poškodovala glavo in je umsko ostala na ravni nekajletnega otroka. Nekajkrat sva šli na sprehod, pogovarjali sva se o vsem mogočem. In po nekaj sprehodih je niso pustili več na najina srečanja. Njeni starši so menili, da me deklica preveč obremenjuje in da ji bo hudo, če se bom jaz premislila. Tudi meni je bilo hudo. To sem delala prostovoljno in me je osrečevalo. Zdaj vem o takih stvareh več. Vem, da moraš biti kot prostovoljec odgovoren do osebe, s katero se družiš. O njej moraš vedeti vsaj toliko, da veš, kaj je odločilno pri vzpostavljanju odnosa z njo in da je ne prizadeneš ali razočaraš. Prostovoljstvo je intimna izkušnja. Je povezava med ljudmi, ki spoštujejo posebnosti vsakega izmed nas. Pri prostovoljstvu imamo možnost uporabiti vse tiste potenciale, ki jih nosimo v sebi, pa jih v običajnem vsakdanu včasih celo skrivamo. Kakor sicer drvimo v svet uniformiranosti in instant vrednot, tako se lahko temu zoperstavimo in s tem, kar nam je ljudem lastno, sposobnost solidarnosti, stopimo na plano, v majhnem intimnem krogu mogoče, in smo v tistem, kar znamo in zaradi svojih lastnosti, razmišljanja ali nagnjenj enkratni, podarjeni, potrebovani - veliki. Pred kratkim me je moj triletni sin, majhen, droben otrok vprašal, če bo VELIK (velikanski), ko bo zrasel. VELIK pomeni nekaj imenitnega v njegovih očeh, nekdo, ki že veliko zna. Seveda ne bo velikanski, verjetno sploh ne bo ravno velik, ampak povprečen. Pa vendar ima možnost biti VELIK. Če bo znal svoje življenje kdaj uporabiti tudi za to, da se revni ne bo počutil izključenega, da se drugačen ne bo počutil izvrženega, če bo vzel kdaj dogajanje okoli sebe tudi v svoje roke in pomagal komu takrat, ko bo videl, da ta pomoč potrebuje. In prostovoljke in prostovoljci so veliki, tako VELIKI. Preizkusite se. Življenje dobi nove dimenzije. In vredno je vstopiti skozi ta vrata. Pridobite lahko izkušnje, nove prijatelje in znance, spoznavate različne institucije in pridete do novih idej, kam usmerjati svoje življenje. Same dobre naložbe za prihodnost. Posvetite nekaj časa pomoč drugim, pač po svojih željah, nagnjenjih, sposobnostih. Lahko se pridružite kateri od invalidskih organizacij in začnete delati z invalidno osebo ali se povežete z organizacijami, ki delajo z otroki, begunci, mladostniki. Razširite si svoja obzorja, prestopite prag majhnega domačega okolja in zajemajte svet! 1 r Pobrskajte po spletnem portalu www.prostovoljstvo.org in gotovo boste našli kaj, kar vas zanima. Kar veliko je že organizacij, ki so se vključile v ta informacijski sistem. Poiščite prostovoljno delo zase ali povejte, kaj si o tem mislite na forumu. Lahko pa nas obiščete na Slovenski filantropiji (Resljeva 30 v Ljubljani, tel.: 01 4301 288 ali 041 654 726) in svetovali vam bomo, kje najdete primerno prostovoljno delo. BT domači nale ilustracije SLOVENSKI BIEI :: Cankarjev dom, Ljubljana :: do 16. januarja 2005 Dvoletni pregled slovenske ilustracije bo letos potekal šestič. Svoja dela, s katerimi so zaznamovali marsikatero otroštvo, bodo razstavljali umetniki Zvest Apollonio, Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt, Ančka Gošnik Godec, Marjan Manček in drugi. Sekcija hommage začetnikom slovenske ilustracije je letos posvečena Maksimu Gaspariju. Na ogled bo izbor njegovih del. :: www.cd-cc.si DECEMBER :: 27-31. december 2004 ter 1. januar 2005 Bled letos praznuje 1000 let, odkar je bil prvič pisno omenjen. Zato bo letošnje praznovanje novega leta še posebej izstopalo. Na božični dan je na grajskem kopališču na voljo ogled Legende o potopljenem zvonu in gibljive jaslice, 27. in 28. decembra je organiziran romantičen sprehod z baklami okoli jezera, 30. decembra se okoli jezera sklene krog prijateljstva, dan zatem pa lahko silvestrujete na prostem, nakupujete in srkate medico na novoletnih stojnicah in si ogledate ognjemet. Prvega januarja sledi drsalna revija. :: www.bled.si DOMAČI KONCERTI PSYCHO-PATH - 15.12.2004, Orto klub, Ljubljana PARNI VALJAK - 17.12.2004, Sežana BOŽIČNI DEEJAY TIME - 17.12.2004, Klub Lipa, Pirniče PRINCE ALLAH - 16.12.2004, Gala hala, Metelkova, Ljubljana ANALENA, CHANG FFOS - 18.12.2004, Pri Rdeči Ostrigi, Škofja Loka THE POKERHEADS - 25.12. 2004, Kljub, Celje DOUBLE TROUBLE - 31.12. 2004, Sežana R.E.M. - 17.1.2005, Hala Tivoli, Ljubljana (8000sit) SIST EN 343 - 27.1.2005, Gromka, Metelkova, Ljubljana TITO'S BOYS - 29.1.2005, Gromka, Metelkova, Ljubljana REAL KIDS - 1.2.2005, Orto klub, Ljubljana VEČ DOGODKOV: www.euro26.si/kultdogodki.htm :: Muzej novejše zgodovine, Ljubljana :: do 6. februarja 2005 Pokukajte v zlato dobo Hollywooda! Skozi oči Berta Sterna, priznanega modnega in portretnega fotografa, ki je najbolj poznan po fotografijah legendarne plavolaske, ki jih je posnel po naročilu revije Vogue le nekaj tednov pred zvezdino smrtjo. Franka Sinatro pa je med snemanjem filmov in zasebnim življenjem ovekovečil Bob Willoughby. Potujočo razstavo dopolnjujejo članki iz revij, filmski plakati in ovitki plošč. :: www.muzej-nz.si :: Cankarjev dom, Ljubljana :: 30. in 31. december 2004 Tunizijska plesalka bo prvič v Sloveniji še z devetimi soplesalkami predstavila orientalski ples (raks el šarki) v okviru predstave Zikrajat, ki je posvečena Oum Kalsoum, največji arabski divi vseh časov. :: www.cd-cc.si Cerknica :: pustni teden, februar 2005 Cerknica vas, tako kot že trideset let doslej, spet vabi na pustno rajanje, ki dosega več kot 15.000 obiskovalcev vsako leto. Seveda ne bo šlo brez zasedanja butalskega deželnega zbora, velikemu pustnemu karnevalu po ulicah Cerknice pa bodo sledile pustne zabave in na koncu še pokop pusta. Pust se začne na pustno nedeljo točno okoli 12.32! :: www.cerknica.net/pust BOZICNO-NOVOLETNI PARTIJI BOŽIČNI MTV BOF PARTY - 17.12.2004, BOF, Ljubljana (Lexicon Avenue, DJ Danny, Amor & Darian) REAL 2 REAL HOUSE - 18.12. 2004, Real, Ptuj (Paul Farris, Umberto Gianinni,...) FORTDUST VISIONIGHT - 18.12. 2004, Club Lipa, Pirniče (Oxia, Zero, Dojaja, Psiho,...) ALL INCLUSIVE - 18.12. 2004, Club Netopir, Slovenska Bistrica (Woody McBride aka DJ Esp, Delano,...) X-MASS SPECIAL: P.I.M.P - 24.12. 2004, Klub Lipa, Pirniče X-MESS TECHNO SESSION - 24.12. 2004, Club Impulz, Maribor (Mladen Tomič, Rydel, Gumja,...) JINGLE BEATS - 24.12. 2004, Java hiša glasbe, Lesce (Adam Jay - live!, Miss Jools,...) THE CONCLUSION - 31.12. 2004, Hala Tivoli, Ljubljana (Ade Fenton, Ignition Technician,...) THE END OF 2004 - 31.12. 2004, Nightclub Heaven, Trebija (Luygi Van, Qualia - live!, Davide Manali,...) Ii u ZIMSKI CIRKUŠKI FESTIVAL :: Pariz, Francija :: 3.-7. februar 2005 Na tem festivalu se v več kategorijah predstavijo mladi akrobati iz različnih znanih cirkuških šol - pekinške, moskovske, švicarske in drugih, festival pa odlikuje dejstvo, da se pod eno streho zvrstijo najboljši cirkusanti na svetu. :: www.circonautes.com FESTIVAL MIST ISTIKE :: Crawley, Velika Britanija :: februar 2005 Na tem sejmu se predstavijo vodilni angleški jasnovidci, mistiki in mediji, ki predstavljajo različne alternativne poglede in tehnike - fotografiranje aure, refleksologija, aromaterapija, shiatsu, reiki, razne terapije in alternativna zdravljenja ter prerokovanje iz tarot kart in branje dlani. ROTTERDAMSKI FI MSK :: Putignano, Italija :: 26. december 2004 - 8. februar 2005 Južno italijanski karneval je eden izmed najstarejših karnevalov na svetu, saj so ga začeli praznovati že leta1394, njegov zaščitni znak pa so ogromne lutke iz papirja. Začne se 26. decembra, ko v mesto prinesejo relikvije, sprevodu pa se pridružijo maskirani domačini. Zanimivo je, da maske ponavadi izražajo neko sporočilo, ki ima bodisi politično bodisi socialno vsebino. :: www.carnevalediputignano.it :: Rotterdam, Nizozemska :: 26. januar - 6. februar 2005 Velja za enega najbolj kreativnih filmskih festivalov v Evropi, ki vsako leto predvaja 450 filmov, od tega je vsaj 60 filmov premierno predvajanih, sam festival pa se lahko pohvali s 36-letno tradicijo ter bojda odličnim spremljevalnim žurerskim programom. Letos bo fokus posvečen francoskemu režiserju Benoitu Jacquotu. :: www.filmfestivalrotterdam.com :: Basel, Švica :: 3.-5. februar 2005 Zadnjih osem let v Švici in Nemčiji vsako leto poteka festival Art on ice, na katerem se predstavijo najboljši drsalci in razne zvezde. Drsalna revija dosega take uspehe, da so se še organizatorji iz neevropskih držav odločili prirediti podobne revije. Prejšnja leta so na reviji nastopili Zucchero, Montserrat Caballé, Gloria Gaynor, Scorpions, Vanessa-Mae and Chris de Burgh. :: www.artonice.ch :: Berlin, Nemčija :: 2.-8. februar 2005 Berlinska podzemna železnica je prizorišče tega dogodka, ki je namenjen za razvedrilo vsakdanjim potnikom v metroju - od leta 2000 na TV zaslonih, ki se nahajajo na metrojevih postajah namreč non-stop prikazujejo 14 mednarodnih kratkih filmov, ki trajajo največ 90 sekund. Potniki lahko preko sms sporočila glasujejo za najboljšega, ki ob koncu festivala prejme denarno nagrado. :: www.interfilm.de TUJI KONCERTI Dorde Balaševic - 16.12.2004, Split, Hrvaška Beastie Boys - 16.12.2004, München, Nemčija (19.000 SIT) Terrorgruppe - 30.12.2004, München, Nemčija One dimensional man - 31.12.2004, Bologna, Italija Glenn Miller orchestra - 15.1.2005, München, Nemčija Marc Ribbot - 16.1.2005, Milano, Italija Green Day - 16.1.2005, Forum, Milano, Italija (17.000 SIT) R.E.M. - 19.1.2005, Dom Sportova, Zagreb, Hrvaška Van Morrison - 25.1.2005, Palaverde, Treviso, Italija Abba Fever - 2.2.2005, München, Nemčija Madredeus - 7.2.2005,Tvornica, Zagreb, Hrvaška Rammstein - 16.2.2005, Stadthalle, Dunaj, Avstrija The Mars volta - 19.2.2005, München, Nemčija Tribute to Falco - 1.3. - 31.3.2005, turneja po Avstriji Europe - 4.3.2005, Palasport, Pordenone, Italija Bobby McFerrin - 7.3.2005, Milano, Italija VEČ DOGODKOV: www.euro26.si/kultdogodki.htm v LiikalPat tipjU Že od začetka obstoja Društva novomeških študentov (DNŠ) je živela želja po lastnem klubu, kamor bi se zatekla alternativne kulture lačna novomeška mladina. Konec devetdesetih let je ta želja našla dovolj posluha pri občinskih oblasteh in študentarija se je naselila v kleti občinske bajte. DNŠ je ustanovil Zavod LokalPatriot, ki upravlja istoimenski klub. Klub LokalPatriot predstavlja kontinuirano, sezonsko, klubsko dejavnost s poudarkom v spodbujanju kreativnosti pri mladih in podpiranju kvalitetne slovenske produkcije. Poudarek je predvsem na glasbeni produkciji, katere nosilec je KLUBSKI KONCERTNI CIKEL, sledijo pa mu DEBI VEČERI neuveljavljenih skupin in večeri »vrtene« glasbe. Poleg glasbenih prireditev je Klub prizorišče gledaliških in plesnih predstav, potopisov, literarnih večerov, predavanj, delavnic in študentskih druženj. V ponudbi pa sta tudi brezplačni internetni kotiček in čitalnica. V slabih petih letih obstoja je Klub LokalPatriot s svojimi 110 m? postal premajhen za vse projekte, zato so se preselili tudi na mestne ulice in druga prizorišča. JAZZINTY je prvi izmed nastalih »presežnih« projektov zavoda LokalPatriot. Že pet let vsak tretji teden v avgustu Novo mesto postane prizorišče mednarodne poletne delavnice Jazzinty, »Patriot« pa glavni »plac« večernih jam sessionov. Predlani pa je delavnico obogatil še natečaj za izvirno slovensko jazz kompozicijo JAZZON. V avgustu se pripravlja tudi festival dokumentarne fotografije FOTOPUB, ki s kreativno delavnico, razstavami, projekcijami in spremljevalnimi koncerti privabi številne fotografe. Pestro poletno dogajanje zaključujejo MUZEJSKI VRTOVI - poletni festival glasbe in poezije. Značilnost festivala so predvsem idiličen ambient vrtov Dolenjskega muzeja, sproščeno poletno vzdušje in vrhunski glasbeni ustvarjalci. Klub LokalPatriot se nahaja v samem centru Novega mesta v kleti občinske zgradbe. Več aktualnih informacij o dogodkih pa najdete na www.lokalpatriot.si. Največ energije mladih se sprosti na področju kulture, s katero MC Brežice vzpodbuja, podpira in predstavlja v prvi vrsti mlade ustvarjalce. Kulturo tako najdete v rednem programu prireditev, kjer se mesečno prirejajo koncerti popularne in alternativne glasbe, gledališke predstave, razstave, literarni dogodki, tematski večeri. Kulturo pa najdete tudi v prostorih, kjer lahko s pomočjo tehnike in nudenega znanja ustvarjate. Poleg kulture pa MC Brežice ponuja še: :: INFO TOČKO: kjer lahko najdete informativno gradivo z različnih področij ali s - vprašajte karkoli in potrudili se bodo poiskati odgovor. :: KLUB: dostop do dnevnega, tedenskega časopisja in strokovnih revij, brezplačni dostop do interneta, tukaj se prirejajo koncerti, predstave ... :: GLASBENO VADNICO: za vadbo glasbenih skupin ter snemalni studio za potrebe demo posnetkov še neuveljavljenih mladih glasbenikov. :: TEMNICO: opremljeno za osnovno razvijanje črnobele fotografije. :: MULTIMEDIJSKO RAČUNALNICO: z računalniki (tudi za video montažo), z dostopom do interneta, s skenerjem in s tiskalnikom. :: IGRALNICO: z rednimi sobotnimi Živ Žavi-delavnicami za otroke. :: PROJEKTNI PROSTOR: z uporabo pisarniške infrastrukture za vse tiste, ki delajo projekte z mladimi ali za mlade. Kot aktiven izvajalec programa Mladina in ostalih programov za podporo mobilnosti mladih omogoča MC Brežice udeležbo mladih v mladinskih izmenjavah, prakso v tujini, razna izobraževanja, iskanje študija v tujini, ... Na voljo so tudi tečaji tujega jezika in računalništva, glasbene in plesne delavnice, foto-video tečaj ter delavnice projektnega dela, menedžmenta, ... Vsako leto se v MC Brežice zgodi: dvodnevni heavy metal festival KURC ŠLUS, KLUBSKI MARATON Radia študent, predizbor za ROCK OTOČEC, veliki rock koncert ROCK EKSTAZA, prednovoletni koncert na prostem, parada z dedkom Mrazom in Božičkom, pustna povorka, ... Mladinski center Brežice najdete v Brežicah na Gubčevi 10a v bližini gradu ob mestnem parku. Več informacij o aktualnih dogodkih: www.mc-brezice.si ali po e-mailu mc-brezice@siol.net. kajjc "dobra f otka" Q(H Bojan Step- A V zadnjem času je pri nas zaslediti porast raznih javnih fotografskih razstav in projektov. Trenutno je v modi prirejati razstave na javnih mestih. Fotografije srečujemo skoraj povsod, v mnogo lokalih se vrstijo avtorske razstave, ki poleg okrasne funkcije v prostoru približajo množicam še fotografov osebni pogled. Na prostem se pod pokroviteljstvom določenih podjetij vrstijo fotografske razstave in prireditve na zelo profesionalnem nivoju in z zanimivimi slovenskimi fotografi. Vsa pojavljanja fotografije pa tudi niso tako posrečena, nekaj je takšnih, ki so popolnoma odveč, izražajo pomanjkanje izvirnosti avtorja, posiljujejo množice z dokaj bledimi in dekorativno naravnanimi pogledi avtorjev, ki jim žal tisti, ki se gibljemo po ljubljanskih ulicah, ne moremo ubežati. Včasih vidimo kakšno fotografijo, ki nam je všeč, pa si rečemo: »Tole je pa dobra fotka!« Vendar zakaj je tako? Zakaj je ravno ta fotografija tako dobra? Ali obstajajo kakšna pravila in zakoni, po katerih presojamo fotografijo? Kako pridemo do takšne fotografije? Na kaj vse mora biti fotograf pozoren, preden nastane fotografija? Dobra fotografija, pa najsi bo takšna ali drugačna, se večinoma ne zgodi slučajno. Prva faza zajema samo fotografiranje, ki zahteva tehnično obvladovanje fotografiranja, tako poznavanja fotoaparata kot zakonov fotografije in same izbire motiva ter kompozicije. Druga faza, ki pa je zame skoraj enako pomembna, pa je sama izdelava fotografije ali njena obdelava na računalniku, ki da fotografiji končni pečat. Nekaj osnov, ki jih je dobro namensko upoštevati pri fotografiranju: :: izbira MOTIVA (kaj bomo fotografirali, sama ideja), :: izbira GORIŠČNICE objektiva ali nastavitev ZOOMA (kakšen objektiv bomo uporabili širokokotni, normalni ali tele objektiv), :: izbira GLOBINSKE OSTRINE (kaj bo na fotografiji zamegljeno in kaj ostro), :: pravilna NASTAVITEV FOTOAPARATA (kje bomo izmerili pravilno osvetlitev motiva), :: STOJIŠČE (s kakšnega kota glede na objekt bomo fotografirali), :: KDAJ tekom dneva bomo fotografirali (izbira določenega časa v dnevu daje različno svetlobo - zjutraj in proti večeru je mehka svetloba, čez dan pa je trša in močnejša), :: kakšen TIP (IZVIR) SVETLOBE bomo uporabili (ali bomo uporabili bliskavico ali ne), :: bomo motiv ZAMRZNILI ali pustili, da določeni deli izražajo GIBANJE (čas osvetlitve v fotoaparatu npr. 1/500 sek. zamrzne gibanje, 1/30 sek. poudari gibanje), :: pod kakšnim kotom in iz katere smeri bo OSVETLJEN objekt, :: kakšno bo OZADJE in do kolikšne mere bo vidno ter ostro na fotografiji. Seveda pa to še ni vse. Skoraj najpomembnejša je prostorska postavitev objektov na fotografiji, v kakšnih medsebojnih odnosih so, kako medsebojno komunicirajo na fotografiji, kako skupaj tvorijo KOMPOZICIJO FOTOGRAFIJE in kako vse to vpliva na sam motiv; ga poudarja ali pa spelje pozornost stran od bistva. MIVOSTI Nekaj internetnih povezav - vse o tehniki fotografiranja, kompoziciji in ogromno kvalitetnih fotografij z opisi: WWW.PHOTO.NET - najstarejša in najbolj obsežna spletna stran, ki vsebuje galerijo, ocenjevalni forum in še marsikaj. WWW.PHOTOSIG.COM - ogromno zanimivih fotografij, fotografski forum in podobno. Vsakoletni vseslovenski fotografski projekt, ki uveljavlja fotografijo kot enega ključnih elementov sodobne vizualne komunikacije. Žirija podeljuje tri glavne nagrade in eno za fotoreportažo ter odloča o ožjem izboru najboljših del za razstavo. :: Cankarjev dom / 14.2. - 6.3.2005 FRANCI VIRANT & ONE FICTION FACTORY: Štiri ženske Trije avtorji, štirje različni svetovi v treh časovnih razsežnostih. :: Cankarjev dom / 22.12.2004 - 16.1.2005 PETER GEDEI: Jamske perspektive Razstava jamarske fotografije, ki jo bo spremljala celodnevna projekcija jamskih podob. :: Cankarjev dom / 23.2. - 20.3.2005 HELMUT NEWTON Osrednji del razstave bosta sestavljala albuma Special Collection in Cyberwoman. :: Galerija Fotografija, Petkovškovo nabrežje 47, Ljubljana / 25.11.2004 - 8.1.2005 tj/: L. I W'N 7 ¡t mE i ----- \ i! ! i f, I Zdi se, kot da je na vsebino filmov, ki so bili prikazani na letošnjem Ljubljanskem filmskem festivalu, (10.-24. november) kot že dolgo ne vplival svetovni red dogodkov, katerega del smo dandanes. Sedma umetnost sicer še naprej vestno opravlja isto nalogo, kot jo je opravljala do sedaj - odseva realnost - le da smo se sprememb okoli nas v zadnjih letih začeli nekoliko bolj zavedati in da je nekoliko več Zemljanov dojelo, da so prav oni tisti, ki posredno odločajo o določenih zadevah. Kljub temu da Evropa teži k združevanju, bo najbrž naš svet zelo kmalu resnično razdeljen na dve polovici. Tako smo letos posledično lahko videli kar nekaj filmov o perečih problemih (globalizacija, verski razkoli, priseljevanje tujcev, rasizem, položaj žensk, ...). Če ste Liffe zamudili, imate še eno priložnost, odkupljeni so bili namreč naslednji filmi: Slaba vzgoja, Niti, Zadeni kot Beckham, 5 x 2, Dnevnik motorista, 25 stopinj pozimi, 2046, Čudovita dežela, Družba, Dvojčici, Kava in cigarete, Ne premikaj se, Namišljeni junaki, Marija milosti polna, Grazijin otok, Sivi kamion rdeče barve, Vzgojitelji, Z glavo ob zid in film Zlo. Več informacij: lIHllllllHIlllllialll^H :: NITI(Anders Ronnow-Klarlund) Danska pripovedka je bila posneta s pomočjo marionet (lutke na nitih) in nekako simbolično predstavljajo ljudi, katerih usodo ima v rokah nekdo drug. Gre za prvi fantazijski film, ki je bil posnet izključno z marionetami in je morda iz tega razloga njegova izrazna moč še večja. Mitološka zgodba govori o sinu kralja, ki se poda na pot, da bi maščeval očetovo smrt, a nepričakovano naleti na ljubezen in na pomoč svojega ljudstva. H« :: ZADENI KOT BECKHAM P (GurinderChanda) \ Jess je indijska srednješolka, ki s starši živi v predmestju Londona. Ukvarja se z običajnimi l vprašanji, ki nas ponavadi vse tarejo v tem O ' ijj obdobju: ljubezen, iskanje sebe, šola ter r 7 prijatelji, a ima nek poseben hobi - nora je namreč na nogomet in na nogometnega igralca Beckhama, zato večino časa preživi ob brcanju žoge. Kmalu jo opazi mlad trener in jo začne trenirati, seveda pa njena družina, ki svoje otroke vzgaja v tradicionalnem indijskem duhu, temu nasprotuje. Zadeni kot Beckham tako prikazuje nasprotja med indijsko in angleško kulturo ter večna nesoglasja med starši in otroci. ii :: SLABA VZGOJA ■HF^ ** (Pedro Almodovar) jfc m Se en tipičen film razvpitega španskega Hf^j. m ■ režiserja, ki odkriva najbolj temačne in skrite plasti človeka, s svojimi filmi pa rad podira tabuje in povzroča provokacije - tudi tokrat seveda ne manjka travestitov, gejevskega življenja, vulgarizmov in drogiranja, vse to pa še dodobra začini napeta ter razgibana zgodba, presenetljivi dialogi in prefinjena družbena kritika pedofilije, ki se dogaja v najbolj moralnem okraju družbe - cerkvi. :: DNEVNIK MOTORISTA Wf ^H^E (Walter Salles) ^fe 1 I Obvezen za vse tiste, ki vas navdušuje * y j fj Ernesto Che Guevara, saj gre za filmsko , -- __uprizoritev njegovega dnevnika, ki ga je pisal leta 1952, tik pred zaključkom študija medicine med svojim potovanjem z motorjem po Južni Ameriki - Argentini, Čilu, Peruju in Boliviji. Revščina in socialne krivice Ernesta tako prizadenejo, da se odloči postati revolucionar. Walter Salles je danes eden od vodilnih brazilskih režiserjev, ki je pred leti navdušil s filmom Glavna postaja. ¿JBR^^V^^9 :: VZGOJITELJI (Hans JjT^^ Weingartner) pOfc Dva mladeniča živita v Berlinu in v duhu antiglobalističnih idej sama sebe razglašata za "vzgojitelja"; sta nekakšna moderna Robina Hooda, ki vlamljata v hiše bogatih, tam pa nič ne ukradeta, ampak jim zgolj puščata sporočila, ki naj bi v njih povzročila občutek negotovosti in ne-varnosti. Film odlikujejo zabavni dialogi in nepričakovan konec. W^r'ZfW Sf !! MARIJA MILOSTI POLNA 31 .(Joshua Marston) R^i Ip Sedemnajstletna Marija živi v Kolumbiji, ' ^ «f kjer mora, da preživi, trdo delati na plantaži. Neznosno situacijo še oteži njena nosečnost, za katero starši še ne vejo. Da bi spremenila svoje življenje, sprejme delo "kurirke" - pogoltne pol kile heroina v kroglicah in se vkrca na letalo za New York. m europa.eu.int/youth i i Evropski mladinski portal je več kot dobrodošla novost, ki deluje od maja letos naprej. Slovenski del mladinskega portala je še v fazi razvijanja - trenutno še ni popolnoma preveden v slovenščino. Poleg obilice podatkov, ki so trenutno na voljo, se konstantno dodajajo nove in nove informacije. Poleg glavnih kategorij na portalu (delo, študij, izmenjave, prostovoljno delo, tekočih dogodkov) je na spletni strani na voljo tudi zmogljiv SPLOŠNI ISKALNIK, katerega okence najdemo v zgornjem desnem kotu spletišča. Poleg osnovnega iskanja, kjer lahko iščemo po najširšem spektru najrazličnejših pojmov, nam je na voljo tudi NAPREDNO ISKANJE, pri katerem lahko naše iskanje specifiziramo. Tukaj lahko uporabljamo tudi celotne fraze ter se poleg tega tudi omejimo na določeno državo, temo ali poglavje. Ker vse informacije na portalu še niso na voljo v slovenskem jeziku, vam za največi obseg rezultatov priporočamo uporabo splošnega iskalnika in vnos ključnih pojmov v angleščini. Opisi rezultatov se izpišejo v angleščini, na koncu vsakega opisa pa so v oklepaju navedene kratice jezikov, v katerih je posamezna spletna stran pripravljena. Portal je namenjen mladim, zato je pomembno, da mladi kot uporabniki portala sodelujemo pri dokončnem izoblikovanju, da bo lahko nekoč portal resnično zaživel v vsem svojem potencialu. Poiščite rubriko »POVEJ NAM...« na desni strani spletnega okna in sporočite svoje mnenje, pripombe in predloge v zvezi z delovanjem portala. Sicer pa je paleta najrazličnejših področij na portalu že naravnost ogromna. Pa si poglejmo nekatere: POEZIJA / POETRY Pesniške duše na plan! Že od nekdaj je internet veljal za koristen medij, kar se tiče objavljanja avtorskega materiala - če ne zaradi denarne nezmožnosti, pa zagotovo zaradi prikrite rdečice na licih. Na zanimivih spletiščih lahko svojo poezijo objavljate, jo komentirate, sprašujete o poetičnih temah ali na splošno o pisanju. Strani ponujajo tudi koledarje različnih dogodkov v povezavi z branjem poezije. Nikoli se ne ve, mogoče bo velik slovenski pesnik zacvetel ravno tukaj. Primer: www.writerforum.co.uk PREDLOGE / TEMPLATES Zelo uporabne so tudi strani z informacijami o predlogah za različna pisma, prošnje, vloge. Online predloge bodo zagotovo nepogrešljive pri pisanju različnih prošenj za študij v tujini, nenazadnje, poznavanje področja, kot so uradni dopisi, zagotovo pride prav v življenju. Koristni pa so tudi nasveti, kar se tiče pisanja življenjepisa ter lova na dobro službo. Poleg vsega tega pa je na voljo tudi smešni del - arhiv zabavnih odpovednih pisem, ki pa jih ne priporočajo za dejansko uporabo. Primer: www.i-resign.com FILM Ker gre za precej priljubljeno področje, nam iskalnik ponudi kar nekaj spletnih naslovov. Povezave nas vodijo do najrazličnejših filmskih arhivov, kjer si lahko ogledate napovednike, preberete recenzije ter izveste datume filmskih festivalov tudi ne-holywoodske produkcije. Zelo zanimive so tudi strani, ki so namenjene kreativcem, ki želijo uspeti v tem žanru - ponujajo tako informacije o karieri kot napotke za uspešen start. Primer: www.ideasfactory.com IDEA&ICORY ■ ......i'-, i KVIZI / QUIZ Za vse »evropsko podkovane« bodo kvizi gotovo kar dobrodošla neobičajna zabava. Preizkusite se lahko v kar nekaj različnih kvizih: o Bruslju, evropskih zakonih, o Združenih narodih. Vsekakor pa se človek pri takih stvareh tudi kaj novega nauči in izve. Primer: europa.eu.int/comm/environment/ toolkits/index_en.htm vozumolakJLDaliavo O O O O O O OOOOOOi 25 * popust pri vozovnici za vlake po Evropi (RAIPtus). 30 % popust pri vozovnici za viahe po Sloveniä _ samo s kartico SŽ-HJR0<26! V« ntorauoi v praLuiorformai&Jtfi lertr* r w tfifdMi ScvBttkft letcsv 1er wmuíuwíÍji —swiu"www.slo-zeiemke.si www.euro26.si M