r——
I Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Ve||a za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
i
J
GLAS
list .slovenskih delavcev y Ameriki*
The largest Slovenian Daily in the United States,
Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers.'
TELEFON: CHelaea S—3S7S
Entered
Second Class Matter, September 21, IM3, at the Pest Office at New York, N. Y„ under Act of
of March 3, 1879
TELEFON: Cllclsee 1 1ST
NO. 13t. — STEV. 136.
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 4, 1931. — ČETRTEK, 4. JUNIJA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX.
MUSSOLINI JE NAPOVEDAL VOJNO ANTIFASIZMU
VEČ VODITELJEV "KATOL. AKCIJE" JE BILO ARETIRANIH IN BODO POSLANI NA L1PARSK0 OTOČJE
Cilj italijanskega ministrskega predsednika je iztrebiti vse nasprotnike fašizma. — Papež, je v posebnem govoru opozoril na slučaje, ko so bile kršene pravice cerkve.— Posebna seja načelstva fašistične stranke. — Papež izjavlja, da je naravnost smešna trditev, da so se katoliške ženske udeleževale politične akcije.
RIM, Italija, 3. junija. — Ministrski predsednik Mussolini je danes napovedal vojno vsem nasprotnikom fašizma v Italiji. — Boril se bo proti vsem politično delavnim nefašistom, pa naj se zbirajo pod to ali ono zastavo.
Iz vatikanskih krogov-se poroča, da je bilo aretiranih več voditeljev razpuščene družbe "Katoliške akcija", med njimi tudi ovetnik Corsanego.
Najbrž bodo poslani, v izgnanstvo na Liparsko otočje. Aretacije v masah so se završile tudi po drugih italijanskih mestih.
Mussolinijeva vojna napoved proti nasprotnikom fašizma je bila proglašena po posebni seji načelstva fašistične stranke. Mussolini je na seji označil razpuščeno "Katoliško akcijo" kot protifašistično organizacijo.
V Italiji je nad devet tisoč fašističnih skupin. Vse te skupine je pozval Mussolini, naj bodo neizprosne v boju proti nasprotnikom fašizma.
—	Oni, ki so žrtvovali življenje za fašizem, — je dejal Mussolini, — zahtevajo ta boj.
Na seji načelstva fašistične stranke so bili stavljeni razni predlogi, kako bi bilo mogoče uvrstiti v fašistične skupine mlade člane razpuščenih katoliških društev. Fašistične skupine je treba ojačiti s tisočerimi rekruti. Katoliška mladina, ki se hoče pridružiti fašistom, naj hiti, kajti čas za sprejem novih članov je omenjen.
Vatikansko glasilo "Osservatore Romano" poroča, da je imel papež včeraj dolg govor, v katerem je odločno obsojal razpust katoliških mladinskih organizacij. Po njegovem mnenju je bila s tem kršena pravica cerkve, da izobražuje in vzgaja mladino.
—	Razpust "Katoliške akcije", — je dejal papež, — ni postavno utemeljen, kajti Katoliška akcija je bila pod zaščito konkordata, ki je postal na podlagi lateranske pogodbe državna postava. Razpust se je završil na podlagi policijske odredbe.
—	Smešno bi bilo dolžiti mlade katoliške ženske, da so se politično udejstvovale. Istotako smešna je podobna trditev glede katoliških mladeničev. Organizacija katoliške mladine je dala v zadnjih dveh letih cerkvi 5400 duhovnikov.
Papež je zaključil svoj govor z besedami: — To-da še imamo upanje, in sicer veliko upanje. Ce se hudoba vznemirja in postaja nezadovoljna, je to jasno znamenje, da je naše delo dobro in Bogu do-padljivo.
Vlada do včeraj še ni hotela pojasniti, koliko o-seb je bilo aretiranih v zvezi z razpustom "Katoliške akcije".
Načelstvo fašistične stranke je sklenilo prirediti prihodnji mesec veliko fašistično zborovanje.
"Osservatore Romano" poroča, da so fašisti, ko so pustošili katoliške klube, trgali s sten tudi slike italijanskega kralja.
Vse kaže, da bo prišlo še tekom tega tedna do preloma diplomatskih odnošajev med papeževo državo in italijansko vlado.
Papež 4e bo zopet umaknil v Vatikan ter postal tam pfbstovoljni jetnik.
ČASOPISJE HVALI ODLOK VRHOV. SODIŠČA
Ako bi zloglasna minne-sotska postava ostala, bi bilo izročeno vse časopisje veliki nevarnosti.
ATLANTA, Ga., 3. j uiv j a. — Tu zborujoča a veza urednikov je pozdravila odločitev najvišjega sodišča glede tiskovne postave Minne-sete.
—	Če se cnki*. »t prične zatirati liste, se hitro lahko razvije zatiranje vsega časopisja, — je rekel Dcllin-ger, predsednik zveze.
—	N kake potrebe ni, da se nadleguje poštene liste, — je rekel neki drusi govornik.
CHICAGO, 111., 3. j unij a. — Polkovnik Robert McCormik, izdajatelj "Tribune" ki je vodil oster boj proti postavi v Minnesota, je izjavil, <ia pomen j a odločitev naj/višjega sodiš >a "enega največjih tri-umfov ameriškega časopisja".
KOMUNISTI IGNORIRAJO AMERIKANCE
Ameriški župani, ki potujejo po Evropi, niso bili v Strasbourgu deležni oficijelnega sprejema.
STRASBOURG, Francij-a, 3. junija. — Skupina ameriških županov, ki potujejo po Evropi in "študirajo" evropske razmere, je dospela tudi sem.
Dozdaj so bili še v vsakem mestu svečano pozdravljeni in sprejeti, ko so pa izstopili na tukajšnjem kolodvoru, se ni nihče zmenil zanje. Nikjer župana, in občinskih mož, nikjer nobene zastave.
Tajnik nekega privatnega kluba jim je pa kmalu pojasnil, da kaj drugega v Strasbourgu skoro niso mogli pričakovati. V Strctsboungu imaijo namreč komunisti veliko veČino in imajo tudi v mestnem odboru odločilno besedo.
Bogat ameriški župan in francoski komunist — ta je preveliko nasprotje, ki ga ni mogoče premostiti.
Predno so dospeli sem, so se mudili par dni v mestu Nancy. Tam je bilo s veda drugače.
Mesto jim je priredilo svečan sprejem, pozdravil jih je župan ter podelil vsrjkemai zlato kolajno.
Po svečanostih se je župan Metcalfe iz Oma<he, Neb., pomešal med otroke in jim začel deliti nove aorte-i riiške daj me. Otroci so ga smatrali (za Rockefeller j a, kar se je županu baje zelo dobro zdelo.
HEARST0VI NASVETI ZA POMOČ
W. K. Hearst pravi, da bi morale Združene države najeti pet milijard dolarjev in s pomočjo te vsote odpraviti bedo.
Po radio je govoril William R. Hearst, znani založnik in izdajatelj časopisov. Rekel je, naj bi najela vlad3; Združenih držanr pet milijard dolarjev ter s tem denarjem zopet Ustvarila prosperiteto v deželi.
Vlada naj bi začeh* vsepovsod graditi, izboljševati in popravljati, da bi dobili ljudje delo in zaslužek.
Nadalje se je Hearst zavzemal za odpravo prohibicije. Po njegovem mnenju je prohibicija največja neumnost, kar si jih moremo misliti.
Če bi bila dovoljena prodaja alkoholnih pijač, bi bil seveda uveljavljen tudi daivek na alkoholne pijače. Ta davek bi nanesel vsako leto najmanj ena milijardo dolarjev. Če bi si vlada izposodila pet milijard dolarjev, bi jih aamogla v petih letih vrniti.
Po Hearstovem mnenju sta depresijo povzročila prevelika 'kapitalizacija in strne nje industrij.
Če ibi delavcem povišali plačo, bi zvišali nakupno moč naroda. S pomočjo višje nakupne moči in krajšega delovnega časa bi bila kriza preprečena.
ROOSEVELT 0 SODOBNIH POTREBAH
Governer države New York je rekel, da zahteva sedanja doba drugačne voditelje in drugačna sredstva.
V SPOMIN PRUSKIM BOJEVNIKOM
Hindenburg je izjavil pri posvetitvi spomenika, da je čaščenje mrtvih dolžnost kult urnega človeka.
BERLIN, Nemčija, 3. junija. — V uniformi generalnega maršala je posvetil danes državni predsednik Hindenburg v bHžini prejšnjega cesarskega gradu spomenik pruskim vojakom, ki so padli v vojni.
Spomenik je iz granita, na katerem je hrastov venec. Zgoraj je svetilnik, v katerem 'bo gorela večna luč. __
PrusJki ministr. predsednik Ottp Braun in držav, minister za obrambo Graver sta tudi govorila.
M'nMrski predsednik je položil cb vznožje rgranitaega bloka venec, dočim so peli vojaki nemško vojaška pesem "Ich habt' e inn en Ka-meraden".
Državni predsednk je korakal pred častno kompanijo ter pozdravljal gledalce.
FRENCH LICK, Ind.. 3. junija. — Na včerajšnji konferenci guvernerjev so v prvi vrsti razpravljali o problemih poljedelstva, industrije in uprave. Konference se udeležuje tudi governer države New York, Roosevelt, ki je imel nadvse značilen govor, v katerem je rekel med drugim tudi naslednje:
V današnjih časih nikakor ne zadostuje, pozivati ljudi, naij zro z u-p an jem v bodočnost. Dandanašnji nam ne kaže, posluževati se starih sredstev za odpravo gospodarske krize. Gospodarsko in socijalno ravnotežje je treba najti na drug način. Poslužiti se je treba drugačnih sredstev kot smo se jih doedaij posluževali, in narod potrebuje drugačnih voditeljev kot so današnji, da mu ibodo pokazali pot.
— Še nikdar ni bila produkcij** tako razvita kot je dandanes. Trgi niso bili še nikdar tako polni vsa--kovrstiiosia blaga. Skladišča; so polna živil in drugih potrebščin. Navzlic temu pa morajo ljudje stradati. Stradajo in vprašujejo nas, ki zavzemamo vodilna mesta, zakaij jim ne moremo .pomagati.
GENERAL NAPADEL DUHOVNIKE
Mac Arthur je bil zelo presenečen, ker se je večina izrekla proti nošnji orožja v slučaju vojne.
WASHINGTON, D. C., 3. junija,. Mučno presenečenje je vzbudilo izid splošnega glasovanja med duhovniki, ki so se izrazili proti nošnji o-rožja v slučajno vojne.
Načelnik štaba, general McArtur, je rekel, da so se duhovniki proglasili vodilnim eksponentom amalova-žeranja postav.
To mnenje je izraženo v pismu, ki ga je pisal generalu Kirby-u Page-u, kateri je naprosil list "The World Tommorow" za glasovonje.
General je presenečen, da se duhovniki že vnaprej zoperstavljajo izpolnitvi ustavnih obveznosti, dočim Izpolnjujejo vse druge obveznosti.
Vse rto (je baje omalovaževanje pravic posameznih državljanov, ki vrše gotove obveznosti ter odklanjajo druge.
ZASTOJ V
PETLETKI
ANGL VOLILNA REFORMA
SPREJETA
TO JE PA PRECEJ
TEŽKA ZADEVA
PHILADELPHIA, Pa., 2. junija. 48-letni "Pcp" Rairns, se je odpravil k svoji sedemnaijst letni hčeri Gkrace, da bi 'skupaj odšla v cirkus, kjer. se vsaSc vd3er kažeta radovednemu občinstvu. Oče je hotel malo hitreje stopiti, pa je tako nesrečno padel, da so ga morali odvesti v bolnišnico. Oče tehta ircanreč šeststo-dvanajst funtov, njegova hčerka pa šegbfftooefdemtieset funtov.
Zdravniki , so mu sadili rano. Potrebno zveeo so imeli, nikakor pa ne prtmeme gumijaste nogavice, da bi zna ijo nataknili na ranjeno nogo.
■
VLAK SKOČIL S TIRA
CALCUTA, Ind' ja, 2. junija. — V obravnavi ki se vrši proti Mrs. Margaret Summers, prihaja d o na dan vedno bolj senzacij onalna odkritja. Obtožena je, da je usmrtila več o-seb, da se peladti zavarovalnine. VJ^eraj se je dognalo, da je biJai šestkrat poročena. Njen šesti mož, Šofer Warren J. Merret jo je pred kratkim zapustil ter se poročil z njenb šestnajstletno pastorko.
Držrtvni pravdnlk pravi, da ima na razpolago dokaze, da tana Mrs. Summers na svoji vesti smrt devetnajstih oseb. Usmrtila je svojih pet mož .teh štirinajst btinjih in daljnih ^brodnikov.
~ - • ~ --
Petletni načrt v splošnem dobro napreduje, edi-nole v kovinski industriji je opaziti zastoj.
MOSKVA, Rusija, 3. junija. — Tukajšnje (časopisje poroča, da petletni načrt (petletka) za industrijali-zacijo Sovjetske Unije v splošnem dobro napreduje, edinole v kovinski industriji je opažati zastoj.
Istočasno poziva centralna kontrolni odbor komunistične stranke prebivalce, naj hranijo staro železje, da ga bo mpgoče pozneje pretopiti. Posebno v transportni industriji je veliko pomanjkanje železa.
Na stotine lokomotiv ne morejo popraviti, ker jim manjka nadomest nih delev.
Računajoč po petletnem načrtu, je kovinska industrija v prvi četrtini letošnjega lota močno nazadovala. Meseca aprila/ se je nekoliko izboljšala, dočim se je maja zopet pcslrfrčala.
Za slabe uspehe je odgovornih več stvari, predvsem pomanjkanje tehničnega znanja, nezadostno o-rodje in pomanjkanje discipline. Delawfci se ne brigajo za delo. Po nekaterih tovarnah jih včasi manjka od trideest do petintrideset odstotkov.
WASHINGTON, D. C., 3. juliju. "WaJshington Post" poroča danes, da je proviantni urad ameriške armade kupil veliko zalogo žvepienk ruskega izdelka. Nbikup se je završil z vednostjo vojnega departmen-ta na podh-jgi določbe, da je treba vpoTitevati najnižjo ceno. Sovjetske žveplertke so bile v tem slutaaju najbolj poceni. Žveplenke so v floafclji-cah, na katerih je natisnjeno "Made in Rusi a". Za vsakih dvanajst du avtov so pi?ičali aestdeet centov. Najnižja ameriška ponudba je bila 80 centov.
Sprejeta je bila v tretjem čitanju z 278 glasovi proti 228. — Angleški volilni sistem je izpre-menjen.
LONDON, Anglija., 3. junija. — Predloga za volilno reformo, ki bo povsem izpremenila angeški volilni sistem, je bila danes zvečer sprejeta v poslanski zbornici z 278 glasovi tproti 228. glasovom.
Predloga bo izročena zbornici lordov.
Novost, katero bo uvedla predloga, obstoji v tem, da bodo v volilnem okraju postavljeni trije kandidati in da ne bo nikdo dobil absolutne vdčine. V "takem slučaju se bo seštelo število glasov dveh kaaadida-
PINCH0T JE POVEDAL KAKO IN KAJ
Njegova stranka in vlada sta orodje jeklarskega trusta. — Interes stranke je v kupčiji.
FRENCH LICK, Ind., 3. junija. Vpliv trusta v političnih zadevah dežele je izr/anredno nevaren, in ljudska vlada ne more obstajati poleg njega.
Tako je izjavil danes governer Frank Pinchot iz Permsylv.inije na letnem zborovanju governerjev.
—	V Pennlsylvaniji je republikanska stranka močna. Javni obrat se nahaja v rokrh republikanske stranke, ki obstaja Iz moških in žensk.
—	Glavni interesi teh uradnikov se obračajo po kupčijah, kamere dela republikanska stranka.
—	Mi ne moremo govoriti o dobrih in slabih strankah, — je nadaljeval govornik, — kajti interes stranke je v kupčiji.
—	Če bi bila demokratska stranka v Pennsylvatniiji na krmilu, bi istotako kontrolirala iste interese.
SMRTNA KOSA
Iz Chicaga, 111., nam poročajo, da je umrla -tam včeraj zjutraj Mrs. Antigona Kolombatovič, soproga ta-mošnjega jugoslovanskega/ knzrula G-j ura Klombatovdča.
Pokojnica je bila vsepovsod priljubljena ter se je vztrajno in uspešno vdejstvovala v našem javnem življenju.
Gospodu konzulu izrekamo- svoje iskreno sožalje.
tov, nakar se bo rvršila m-ialjna volitev.
Namen tega je, preskrbeti zadostno število glasov kandidatu.
Pri današnji seji je nastopil Winston Churchill kot glavni govornik. Piranal je, dra. potrebuje sedanji volilni sistem izprememtbe, a je obenem nastopil tudi proti vladni predlogi.
DENARNA NAKAZILA
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din 500 _____________________ $ 9.35
Din 1000 ____________________ * 18.50
Din 2500 __________________ $ 45.75
Din 3000 ___________________ $ 54.60
Din 5000 ____________________ $ 90.50
Din 10,000 ..................... $180.00
V ITALIJO	
Ur 100 _______________________	f 5.75
Ur 200 ____________________	S11.30
Lir 300 ........................	$16.80
Lir 500 ............................	»27.40
Lir 1000 ..........................	954.25
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—v za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za
$100.-— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi r dinarji)i, lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljie pogoje. Pri velikih nskrrt lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporaaomt-te glede načina nakazila.
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbine Jk.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. T.
Telephone BArclay 7—0880
.... ' • ' '■»!■■

«vnv m
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 4, 1931
Thm
SLOTS« BAB.T hi U. «.
r
"Glas Naroda"
J
ftaaft
OwMd aad Published by ■»»■NIO PUBLISHING COMTANI
_	(A Corporation)
FiMldent	L.
Benedik, Trema.
BU W
of tuirtum of the corporation and addresses ltth Street. lUwomgh of Manhattan. Net
of above officers: r York City. N. T.
OLAS NARODA" (Voice of the People)
Imsd Every Day Except Sundays and Holidays
ŽIVLJENJE SLOVENCEV POD ITALIJO
SODBA V BEOGRAJSKEM PROCESU
S« celo leto velja list sa Ameriko
in Kanado -----------------46.00
Sa pol leta----------$3.00
ta četrt leta _______________„$li>0
Za New York za celo leto $7.00
Za pol leta ---------------------------~~.f3.50
Za inozemstvo sa celo leto___.$7.00
Za pol leta----------------$350
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Olae Naroda" Uhaja vaaM dan lzvzemil nedelj In pg»«*w»w
__podpisa in osebnosti se ne priobCuJejo. Denar na] se bla-
toroil poMUati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro«uno, da m nun tudi prejšnje blvallUe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", $16 W.
Telephone;
l$th Street, New York, N. Y. Chelsea $$7$
SVOBODA TISKA

uveljavljena po-
PrertlHtUBkVm je zahteval fašistični tisk otvoritev 450 novih azilov v Julijski Krajini. Od 600 večjih krajev jih je imelo azile 150. Tržaški listi so apelirali za pomoč na občine, na deželne uprave, na "Italio Redento" in na vlado, ali v zadnjih dveh letih je dobilo nove -azile samo par krajev. Vlada odšteva vsako leto "Italii Redenti" za vzdrževanje azilov nekaj milijonov. S fašističnimi dajatvami je obremenjeno že vse do zadne možnosti, 'in občinske in deželne uprave ječi j o pod težo davščin. Fašistični voditelji v Julijski Krajini si zato zaman belijo glave, kje bi dobili denar za otvoritev 150 novih azilov.
V	Puli se je ustanovilo posebno društvo italijanskih (beguncev s Krka. Predsednik dr. Skomersič se je spominjal "lepe zapuščene zemlje" in vzpodbujal navzoče za enotno postapainje iai pro-pagando. Na koncu zborovanju je bil prečitano poročilo, da izdela italijanska šala na Kruku za društvo prapor iz višnjeve svile z grbom mesta in kraljevsko sovo, stoječo na pečinah. Brzojavne pozdrave so poslali posl. Du-danu in poveljniku D'Annunziju.
Občinski komisar v Vipavi je sklical vse člane fašija na zborovanje, na katerem jim je naznanil, da ibo določil neko občinsko zgradbo za sedež vseh kulturnih in dopolavori-stifčnih organizacij. Razpravljali so tudi o programu letošnjih prireditev in nastopov in komisar je rotil fašiste, da mora storiti vsak svojo dolžnost, da se bo izvršilo vsa v po-k repi Lev fašizma' na vipavskih tleh.
V	Trstu je preminil Peter Kobav, upokojeni višji poštni oficij-ai.
Za avtomobilsko cesto med Reko in Trstom je bilo predloženo kom-
je zanemarjanja
V državi Minnesota je bila pred leti stava, ki je zatirala .svobodo tiska.
Te dni je razsodilo najvišje sodišče, da je ta postava neveljavna in protiustavna.
Ta razsodba je velike važnosti in velikega pomena. Pomenja namreč novo ojaeenje svobode tiska, ki je bila v zadnjih letili jako ogrožena.
Postavo, ki je bila zdaj razveljavljena, je izdala leta 1925 minesotska zakonodaja.
Določala je, da je treba zatreti vse časopise in knjige, ki vsebnjrjejo zlobna oziroma obrekljiva poročila.
Postava je bila uveljavljena, ko je neki časopis v
Miimeapolisu dbjavil težke napade proti mestnim urad- ______________
nikom, predvsem proti županu, policijskemu načelniku' petentnim oblastvom že mnogo pro-in okrajnemu pravdniku. Dolžil jih službe in graftanja.
Na podlagi omenjene postave je bilo nadaljno izhajanje onega časopisa zabranjeno.
Postavo so vzdržale vse državne sodne instance! Najvišje sodišče jo je pa zavrnilo.
Štirje najvišji sodniki so bili zato, naj ostane, pet jih je pa odločno nastopilo proti nji.
Večino so tvorili v tem slučaju sodniki: Hughes, Holmes, Brandeis, Stone in Robert.
Razsodba se je glasila, da postava ni nič drugega kot cenzurna odredba.
Načelnik vrhovnega sodišča, Hiuighes, je rekel, da je nekaj čudnega postava, ki smatra časopis ali kako drugo publikacijo za javno škodljivost. Postava je v direktnem nasprotju s štirinajstim amendmentom, ki jamči svobodo govora in tiska. Ako se javnega uradnika v časopisju kritizira, si zamore prizadeti poiskati zadoščenja pri sodi ščih, naravnost nepostavno bi pa bilo v takem slučaju zatreti časopis. M'^^H I II
Žalostno je sicer, da štirje najvišji sodniki niso bili takega mnenja, istočasno je pa razveseljivo, da je bila podana taka razsodba.
.Razsodbo je smatrati za važno zmago svobode tiska in govora.
Ako bi postava v Minnesoti ostala, bi bila kmalu uveljavljena tudi v drugih državah.
Državljani bi se ne mogli (boriti proti koruptnim uradnikom ter bi bili izročeni na milost in nemilost uradnim graftarjeiiL
sen j in ureditvenih načrtov. Sedaj je došlo končno na Reko poročilo, da je omejnena cesta sprejeta v program aivtonomnega cestnega pcdj3tja in du se delo prične že letošnjo jesen. Vodja z avtom med o-bemvi mestoma bo trajala dobro uro.
V kohfinaciji na Dipanskih otokih je preminil Idrijčan Repuius iz stare rudarske rodbine. Lani prvega maja je naznanila sirena v rudniku konec dela. nekoliko prezgodaj. Obdolžili so Repulusa in ga od-
__23. maj« dopoldne ob 9. je bilai 10. Carjevič Fran, obtožen zara-
——	razglasnenx pred državnim sodiščem di podpiranja zarotnikov in vzdrže-
Na Reki je v obupni situaciji več	** »države sodoa v procesu j vanju zvez med njimi ter prikriva -
tvrdk, ker ne morejo plačevati pol-	P10** A^^iji Tilmanu in tovarišem, j nja njihovih namenov, za katere je
ldfenih obrokov za povrnitev poso-	so bili obtoženi zairadi teroristilč- t vedel, na 8-let ječe.
jila, kaitero je bila vlsida odredila	ne alo:riJe' naperjene proti državi. 1. Klemen dr. Željko, obtožen za-
dne 8. jXilija 1925. Proti nekaterim	0r®anizacija je imela svoje glavno' ra<di gmotnega podpiranja zarotni-
industrljskim podetjem je bilo zbog	3red*š,s,e v Psčuhu na madžarskem kov, prikrivanja njihove akcije in
izostotka plačil uvedeno eksekutiv-	czem]0u> gluvna voditelja pa sta bi- širjenja protadržavne propagande,
no postajanje. Na dražbi se .proda-	la ^^ Payelič :n Gustav Perčec. na 6 let jcOe.
jašo industrijski stroji in druge na-	Obtoženci ki sta jih z denarjempri- 12. Budrovac Anton, obtožen za
prave za naravnost smešno ceno in	dbbila: namene, so zahajali
tako dobivii rimska vlada nazaj ko-	na Madžarsko, kjer so sprejemali
maj neznaten del svojega kredita.	na,vocUh*' denar' orežje in eksplo-
Kljub temu je razpisanih cela vr-	ziva za 'teroristične akcije na jugo-
sta novih dražb, kar se na Reki	slovanskem <®emlju in atentate na
med trgovci ostro komentira. Nato vodilne 05a4>e-
Razprava pred sodnim senatom, ki mu je predsedoval dr. Arnerič, je trajava 16 dni. Po končanem dokaznem postopku je bila izrečena sodba s katero so obsojeni:
I. Seletkovič Mijo, iagent zavarovalne družbe, obtožen zaradi orga-Fašistična industrijska, zveza Ju- nihanja ter&ristov, sodelovanja pri j med njimi in širjenja propagande, lijske Krajine je imeh te dni v Tr- aten,tatu ma železniško progo pri |pa< je oproščen, stu svoje letno zborovanje. Pred- Vrc*polju, razdeljevanja, or.cžja in Po razglasitvi sodbe je predsr-i sednik Sanguimet/tt je podal obšir- munioije, 'širjenja defetističnih le- n:k prečital Obširno, skoro 100 stra-
šele so se zganili zastopniki Reke in pa rešili prefekta za. intervencijo. Po boš došlem poročilu iz Rima se bo vlada ozirala na nekatere zamudnike, kl po njeni sodbi zaslužijo, "parasitarni organizmi pa naj izginejo.
radi skrivanja orožij a in eksploziva ter širjenjia; protidržavne propagande, in a 16 let jcOe.
13.	Stjevič, obtožen da je nagovarjal druge, naj vstopijo v teroristično organizacijo, na 6 let ječe.
14.	Mikič Simon, ;cbtcžen zaradi podpiranja orga<niza>?ije in izvrševanja nalogov, ki m.u jih je dal Til-man ter zaradi širjenju, pre 1:1 državne propagande na 2 loti ječe.
15.	Čanič Fran, obtožen podpiranja teroristov, vzdrževanja zvez
no poročilo, ki je pokazalo, da je po- takov> vse v propaganlde za; na-
lotaj primorske industrije zelo neugoden in daj tudi ni znakov za izboljšanje. Nezaposlenst v tržaški in istrski pokrajini naraSSai. V letošnjih prvih mescih je žarelo pone-havati delo v nekaterih oddelkih ladjedelnic, zlasti glede popravil. Tekočega, dela je sicer še za. celo leto 1931 in nekaj mesecev 1932, nastaja pa sed-?ij skrb za bodočnost, ako bi ne bilo mogoče pravočasno zagotoviti kontinuitete dela v ladjedelnicah. Druge industrijske panoge so V dobi depresije. Omejuje se delo in odpušča se osobje. Posebno c'routnu je kriza v kamnolomih. Trstu ;je bila dovoljena svcfoodrra industrijska «ona in fašistični tisk je napovedal otvoritev novih industrij, katerih pa ni ker se pričenjajo vse nove večje industrije ob igorenjem Jadranu v Margheri, za nje zgrajenem pristanišču pri Benetkah.
Sekcije 'komitentov po primorskih krajih imajo sedaj svoje občne zbore. Povsodi polništevilna u-dele?ba in veliko navdušenje. V poročilih je govora o organizaciji.
MRTVEC "OŽIVEL"
35-letni Walter Hentschel v Ber-
?nali iz Idrije, drasi je preiskava jas- linu je ležal razradi pljučnice v bol
no dognala, da je šlo le za pomoto. Repulus, ki je bil j etičen, je trpel hudo v konfBnaloiji. Sedaj ga je rešilai smrt. Zapušča ženo in otroke.
V Šempetru na Krasu je bila vojaška) maša. To priliko so porabili fvšisti pa so nagnali v cerkev mnogo domačinov in šolske otroke. Vojaški kaplan dan Silvestri je imel po maši italijansko pridigo. O tem je izšlo v fašističnem tisku poročilo, ki trdi, da je zavladalo med slovenskimi verniki veliko veselje, ker so videli .pred oltarjem italijanskega duhovnika in čuli božjb besedo v jeziku domovine. Sedaj učijo slovenske šolske otrcke italijanskih pesmi, katere Ibodo peli pri prihodnjih vojaških mošah.
Special Interest Accounts
kVsak, kdor se nima vloge pri nas je vabljen, da ee pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamore vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, bree vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti.
Vloge obrestujemo po A°fo
In obresti teko od vsakega prvega v mesecu prej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja
in julija.
L'
akser State Bank
OIMUTOmf. OP THI ITATI Of> NIW YORK
Na leto pride v Trst okoli 150 tisoč ;tu[ce.v. v Benetkah jih je vsako leto 900 ttisc'5. V Trstu ne pričakujejo narastka tujskega prometa iz inozemstva, radi pa bi videli več posestnikov iz stare Italije, zlasti še, kakor navajajo, zaradi tega, da bi odpadla napačna mnenja o itali-janstivu Trsta, ki jih je še polno po italijanskih mestih, kjer na primer pravilno presojajo ogromno preoblikovanje priimkov v Tratu. Tržaški vodlteilji so izptoslovtaili pri vladi "tržaški junij" z znižanimi voznimi cenami in sediarj vabijo Italijane iz Starih provinc v pOsete.
nisnici. Njegovo stanje je bilo vedno Slabše, zato je prejel upravni asistent nalog, naj o tem obvesti njegov sorodnike.
Baš ko jim je telefoniral, mu je bolniiška strežnica sporočila, da je Hentschel umrl in da je službujoči zdrarvnik, potem ko je ugotovil, da je res mrtev, odredil prevoz njegovega trupla v mrtvašnico.
Sorodniki umrlega so kmalu nato prispeli, ko so pa stopili z mrliškimi strežniki v mrtvašnico, so hipoma opazili, da se je mrtvec rahlo giblje. Takoj so ga spravili v bolniško sobo, kjer se je kmalu zavedel in se je potean še dolgo pogovarjal- s svojci.
ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI.
Ivan Gerjovich, 92 Hancock St., Brooklyn, N. Y., $1.00.
Denar sprejeli in ga bomo izročili na pristojno mesto.
Uprava.
KOSE
rz najboljšega jekla, z rinčleom M, 26, 28, 30 in 32 palcev dolge *2 —
6 kot po ...................... $1.75
Klepilno orodje po____$1.25 in $1.50
Pralca po ................30c in 40c
Motika...........................,90
Srp ............................90
Brusni kamen...................—.50
Rfbeien za repo z 2 nožema $1.15 Poštnina prosta.
MATH. PEZDIR
i
Box 772. City Hall Sta.. _New York. N. Y.
Nesreča ne počiva!
e	s
Tudi tmrt ne. Podvrženi ste ehi ali drugi vsak dan.
KAJ 8TS PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK?
Ali št* im tovarovam ga tlučaj balstm, mpoda mli mrti* Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu drnftro Jugoslovanske Katoliike Jednote. Naia jednota plačuje največ bol-aiike- podpore mod Tesni jugoslovanskimi podpornimi orge~ niaeijsmi ▼ Ameriki, Imovina- znaša nad $1,100.000.00, Slanatra nad 2DJOOO. Nora drnitva se lahko Yitanorijo ▼ Združenih driskah s 8. Slant Pristopnina prosta.— Berite najbolj* dovmuki tednik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. Pilit« po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pfchler, ffir. Mimn.
silno izpremembo državneg-x reda, na smrt na vešalih.
2.	Tilnian Andrlnja, čevljarski pomočnik, Obtožen zaradi zbiranja članov teroristične organizacije, prenašanja eksploziva iz Madžarske v Jugoslavijo v svrho rušenja jaivnih objektov ^n propagande za nasilno izprememibo držatvnegfa; reda, na smrt na veslih.
3.	Herman Anton, obtožen zaradi zahajanja na Madžarsko v svrho vežbanja v ravnanju z orožjem in eksplozivi, prenašanju eksplozivov v Jugoslavijo in rovarjenja proti državi, na 20 let 'jetee.
4.	G ros Aleksander, obtožen zaradi vzdrževanja zvez z izdajalci v inezematvu, prenašana orožja in eksplozivov iter širjenjai protidržav-nih letakov, na 15 let ječe.
5.	Rakušain Ivan, obtožen zaradi prenašana orožja iz Madžarske in vzdrževanja zvez med zarotniki, na 18 let ječe.
6.	Dimitrovič Ignac, obtožen zaradi podpiranja zarotnikov in prenašanja eksploziva iz Madžarske na 16- let 'ječe.
7.	Ci»vič dr. Anton, obtožen zaradi sodelovanja pri .aitentaitu na železniško progo pri Vrdpolju, vzdrževanja zvez med zarotniki in podpiranju zarotnikov na 1« let ječe.
8.	Kirehmaier Mijo, obtožen za-ra<di atentata na železniško progo v nlatmenru, dta prepreči odhod vlaka s poklonitveno deputacijo, na smrt na vešalih.
9.	DeVžič Dragan, obtožen zaradi širjenja prcrtidržaivne propagande in podpiranja zarotnikov, na 2 leti ječe.
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE
SO RAZPRODANE
Sprejemamo pa članari-Tiino za bodoče leto. Članarina znaša
Siv—
Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane.
Uprava "G. N."
ni obsegajcio utemeljitev sodbe.
Po razglasitvi sodbe so obtožence odvedli nazaj v zapore in bodo v prihodnjih dneh porazdeljeni na posamezne kaznilnice.
PRIMORSKE NOVICE
Svojčas je bilo poročano, da je iz-niaišel Tržačan A. Čopič sredstvo proti jetiki, o čigar urpsini učinkovitosti (so se prepričali tudi v tržaških bolnicah. Petem je 'bilo zdivvljenje po Ccpičcvem navodilu ustavljeno in njemu je bilo prepovedano vsako razpečevanj9 zdravil. Nato se je vzbudilo zanimanje za Čopičevo sredsktJvo proti jetiki po ra.zn:.h bolnicah v stari Italiji in seduj poročajo iz Bolonje, da se Ccpičev na-■šin zdravljenja j etike vedno bolj širi in da so uspehi izvrstni.
L'Isonzo Agrario" (Poljedelska Soča) se imenuje organ potovalne poljedelske šole in raznih gospodarskih orguinizrjfcij v goriški pokrajini. Izhaja v tiskarni Jucchi (Jug) in prinaša razne kmetijsko zadevajoče članke. List hočejo spraviti v vsako slovensko kmečko hišo. "Gospodar" bi bdi Slovencem dobro do-šel kmetijski list, italijanskega "L' Isonzo Agrario'* ne razumejo kakor tudi ne tistih "Pagine agricole".
23-letni kmečki fant Fran Sipa-niis nr Velikem Brgudu je bil zaljubljen v 18-letniO Dorotejo Kršul. Živela sta lepo ljubezensko življenje vn vsi so ibili preprlžani, da se kmalu poročita. Nedavno pa je Doroteja poved'aila fantu, da ga ne mara več in vrnila mu je prstan. Sipanič je bil ives iz sebe. Prigovarjal ji je, ma! ostane njegova, ko pa je bil ves njegav trud ibrez uspeha, je počakal mlaidenko n-a polju in jo zabodel. Padla je mrtva na tla. Sipanič je tekel v gozd in se tam obesil.
Inženirja! Majorana in Tappinaz-zi sta se peljala 23. pr. m. kaor navadno avečer iz Trsta v Piran. Nikdar se jima ni ni!č pripetilo, oni ve-ižer pa 'je :bila že blizu Piraira. napeta žica čez cesto, ki 'bi bila povzročila nesrečo, ako bi ne bil avto, v katerem sta/ sedela inženirja, zaprt. Policija) 'je -aretirala dva sumljiva človeka. Okoli Pirana pokajo avečer stresli in 27-letni Pran Bradač je bil zaidet v desno rofco. Strelca iščejo.
	minmimiBEraHagaifl	ravnam« s inntti ^^uiiiiiumnn] m iHinmn :nnmn:uniiiTnrni it: i m l : i ETTBnimii i im i m nmnn;	iniinoinnnii
i tlllltllmiUMlluURHKiitntlnlilillliUii^ mUtl^ifniinntlWIUIIiinilHutii^ i			
asi
imaj o velik uspeh

Peter Zgaga
—	To ije neprijetno! Dobil sem nepodpisano pismo, v katerem mi nekdo piše:
—	Če ne pustite moje žene pri miru, vas ustrelim.
—	Pa jo pusti pri miru.
—	Saj "bi jo, če bi vedel, za katero gre. Saj ti pravim, da se ni podpisal.
*
—	Že 14 dni sem tu in žal mi je. gospod hotelir da se nisem takoj prvi dan oglasil pri <vae.
—	O, preveč laskavi ste, gospod.
—	Da; če bi se bil oglasil prvi dan,
'od bila tale riba morda še sveža. *
—	Prijatelja mi je res žal.
—	Kaj se mu je pa zgodilo?
—	Pol življenja je žrtvoval, da se je naučil sedem tujih jezikov, zdaj je pa debil ženo, ki ga sploh ne bo
pustila do besede.
*
—	Priča, zakaj niste nastopili, ko sta se zaželu. ta dva v gostilni obdelovati s stoli?
—	Ker ista bila v krčmi samo dva
stola, gospod sodnik.
*
—	Ali papiga, ki jo prodajate, res mnogo govori?
—	Pa še kako! Njena prejšnja lastnica j.c je prodala zato, ker ni
mogla nikoli do besede.
*
—	Gospod, teden dni dopusta bi rad, ker ss nameravam poročiti.
—	Saj ste imeli že lani poročni dopust.
—	Da, toda letos gre zares.
* *
—	Jaz živim od svojega duha — je rekel pesnik.
—	Zato si tako sestiodan, — so mu odgovorili.
*
—	Vaše predavanje o preseljevanju duš mi je zelo ugajalo, gospod profesor, samo verjeti ne morem, da je vse res kar -ste trdili. Če bi bilo res bi mogel človek priti drugič na s veli tudi kot osel.
—	Ne, to je pa Izključeno, kajti
dvakrat ne mere bati isto.
*
Švicarski profesor K-Jirl Kipfer, pravi, da se bo prihodnjič dvignil stotisdi čevljev visoko.
Ta poskus se mu bo nemara posrečil, toda Kipfer ne bo zadovoljen ž njim.
, Stremel bo še višje in višje proti nebesom.
Toda v nebesa ne bo prišel prej, dokler ne bo enkrat za vselej prav
pošteno cepnil na zemljo.
*
V Jaanaici so aretirali nekega 31. letnega moškega.
Aretiran je bil ravno deset minut pred poroko. Možak robanti im preklinja v j oži, da je joj.
Na kolena ibi moral pasti in se a dvignjenima rokama zahvaliti policiji, ker tga je rešila v zadnjem trenutku pred veliko nevarnostjo.
.... *
Kmalu 'bodo prišle v modo ženske obleke, katere bo treba na hrbtu zapenjati.
S prihodom te nove mode se bo tudi število zakonskih mož precej povečalo.
*
NekaJteri so zafceli dvomiti, da je profesor Piccard, ki se je dvignil ss balonom devet milj visko, dosegel take uspehe kot pravi, da jih je.
To je iblla vedno in tbo .vedno u-soda vseh iznajditelj&v in raziskovalcev.
*
Predsednik Hoover je rekel, da se je svoječaspo generalu Washing-tonu pri Valley Forge ravno tako slabo godilo, kot se nam sedaj.
To je presneto sLaba tolažba. *
Kaj<ti zakon ni kar tj avendan.
Le poglejte Gaston a Doume rgua, ki se je te dni poročil.
Ali veš, Marjanca, kdo je ta Dou-mergue?
In kaj 'bi te vpraševal, saj vem, da ne veš.
Daumergue je Francoz, sive lase ima in oseminšestdesefc let je star.
Do prejšnjega tedna je bil predsednik francoske republike. Sedem let je bil predsednik.
Vidiš, šele v taki starosti in s takimi skušnjami se je odločil sa sveti zakon.
šele z 68. letom se je smatral zrelim in sposobnim sa: to najhujšo predalcušmje. » ,»,
— A 1 ■"• -.....- -■ —
"•Kit RllOir
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 4, 19S1 *
LARGEST SLOVENE DAH/t In L. 3. SL
KOMANDANTOV "DUH" 0 VZROKIH KATASTROFE
MARY PROGEROVA:
Bila je praznato v sobi tam gori pod streho zakotnega hotela, stene puste in prazne, glava pa tež-. ka p onapol prečutl noči. Tako se moremo prebuditi samo v preiskovalnem zaporu ali v hotelski sobi. Siv, deževen dan je prihajal počasi skozi vrata njen zavesti, pri oknu je visel dežni plaši, ura je kazala nekaj čez deset, zunaj je pa stal čas trdovratno na prvi plahi za rji.
Politi si glavo z mrzlo vodo, na vleči nase svilo in kavčuk, popiti malo grenkega čaja in hiteti v pristanišče. vse je bilo kakor včeraj in predvčerajšnjim. Vedno, kadar je poravnala račun, je Ana prepričevala samo sebe, da je danes zadnjič tu, toda zvečer jo je vrgel Cuxhave redno nazaj med štiri be!e stene. Neznosna obleka in molčečnost sta jo potiskala med ljudi, s katerimi se ni treba ukvarjati. Kot pobegla blagajničarka je iskala tihotapske ladje kot edino zatočišče. Dolga vožnja je bila zabrisala sledove pobega, vendar se ji je pa neprestano zdelo, da jo zasledujejo in da jo zdaj zdaj zgrabi roka pravice. Že tisočkrat je preživljala oni dan, ko se ji je zdelo, da je dosegla neznosnost njene osamljenosti višek, želja po življenju ji je šepetala najkrasnejše in najoDasnej-, še sanje o varnih zamorskifi krajih in ko je pobegnila z vsemi sobotnimi mezdami tovarniškega o-f:cbja, odnašajoč malo bogastvo in ponarejene dokaze o umrli sorodni-ct.
Toda hladnokrvnost in preračunljivost, s katero je bila poneverila denar, sta jo naenkrat zapustila kot nezvesta prijatelja in težke misli so ji začele liki izdajalec rojiti po glavi. Prebujala se je iz zapeljivih sanj. na tlaku in trdi postelji v hotelu, a zla slutnja ji je že slikala strašne muke v ječi. Ročna torbica, polna bankovcev, se ji je naenkrat zazdela breme, ki ga jc treba nprestano vlačiti s sebej in s katerim je treba leči v posteljo, predno se začno grozne sanje.
Danes pa ni tavala po pristanišču zaman. Bližal se ji je bradat mož, pravi izmeček Sant Paula. Pcimežiknil je Ani in takoj je spoznala v njem človeku iz galerije ljudi, med katere je bila zašla s svojo pekočo vestjo.
—	Koliko ste dejali da plačate?
—	Dvesto dolarjev, — je odgovorila.
—	Plačajte nam takoj, — je za-mrmral bradač.
—	Dvesto dolarjev na krovu, — Je dejala in se začela previdno pogajati z njim. Jutri ob šestih! Montreal, Boston ali celo New York? Kaj zato, samo da bo tega pekla konec in da utopi v morju svoj greh.
Odmajal se je na lov za novimi žrtvami. Tam daleč na morju jo je pozdravljala ladja in vsa pota so
DEFRAVDANTKA
se ji zdela naenkrat dostopna in položna. Njena vest se je pogrez-nila nekam globoko, sence policije so izginile. V pristanišču je vdihaval mlad, zagorel mornar ogenj svojih žil v pljuča harmonike in zabaval pijani Hamburg s svojimi poskočnicami. Kmalu je utonila v črnih, lokavih mornarjevih očeh in slednjič je našla razumevanje za svojih greh. Mornar jo je spominjal njenega nekdanjega ljubčka tam daleč na jugovzhodu. Zrak se je polnil z dimom njene tenke cigarete in tudi z omamno svobodo prihodnjih dni. Pozabila je na svoje skrbi in i?nova se je smehljala kot srečna ljubica pred poneverbo. Mornar je že stal pred njo in ko je zatisnila oči, ,da bi ne videla umazane okolice, se ji je zdelo, da se je vrnilo mirno in zadovoljno življenje v tovarni. Ali je mogla videti zagorelo tatinsko roko, plazečo se po mizi tja, kjer je ležala ročna torbica z vsem njenim bogastvom?
Nervozno je skomignila večkrat z rameni, s kratkim smehom je odgovarjala na mornarjeve neslanosti in težko skrpucano uljudnest s
kdove kolikih ladij. Kratek presledek v silni napetosti in strahu ji je vzel vid, sluh se je pa prilagodil samo robatemu napevu in hrešca-nju harmonike. Šele, ko je pesem že izzvenela med množico in ko so se zapeljive sanje razpršile in razblinile s tobačnim dimom v nič, se je zavedla, da je begunka in da mora biti oprezna.
Ročne torbice na mizi ni bilo, pa tudi zagoreli mornar s harmoniko se je bil .že pomešal med množico. Ana je čutila, kako ji v notranjosti popušča jez drobnih cevi in črvi blaznosti so ji zagomazili po možganih. Kri ji je pristisniJa v
srce in ji zadržala v grlu krik gne va nad katastrofo. Ozrla se je na mizo, kjer se je bila zaključila prigoda defravdantkinga bega za svobodo.
Vrgla je na mizo nekaj drobiža, ki ji je bil še ostal, potem je pa planila iz pristaniške krčme na u-lico. Ustavila se je pri mračnem kanadu slepega rokava reke in njene misli so začele liki nebrzdane bestije svoj napaa, da bi ji pcima-magale doli. Sklonila se je nad težko svinčeno vodo in zadrhtela.
Kalna globina je zakričala s tako resignacijo, da je odtrgala roke od ograje in hitela k deroči vodi razlite delte ki dolgi vrsti skladišč in zakajenim lokalom, kjer se začenja s pomivanjem posode, šivanjem cunj in mešanjem alkoholnih pijač.
Na zatohle, blatne ulice je zopet lil dež. V blatnem, razlitem,' neusahljivemu toku je pral a Ana svojo grešno dušo, črni mornar je pa odnašal v zakotne ulice pristaniškega mesta bogat plen.
ZAKAJ NE ZAMRZNEJO VO DOVJA DO DNA?
Z"

CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
iKNOUSB SLOVENS READER)
lUBt
* MMttH ca pel
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
llfl West II S treat New Tack City
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VEŠČLICE.
~HTf7-
ZABAVE
O GLAS U J T E

"GLAS NARODA'" m čitm samo nI« članstvo, pač pa TaiSlovenci ▼ vaši okolici,
---u	-
<3NE2A OGLftSE SO »ERNE
Če ste kdaj pozorno svojo čašo malinovca z ledom s slamico, ste morda že dognali, zakaj vodovja ne primrznejo do dna. Tik pod ledenimi koščki je pijača res zelo mrzla, toda mnogo manj mrzla je, če jo srkate s slamico iz dna čaše.
To je v zvezi z zelo zanimivim pojavom v naravi. Mrzla voda je res težja od toplejše in pada zato na dno, če se pa ohladi pod 4 stopinje C, se raztegne, postane spet lažja in se dviga na površino. Tu na površini v vodovjih pozimi zaledeni, dočim ostane na dnu tista voda, ki meri 4 stopinje Celzija. Ta temperatura zadošča za prezimoiva-nja rib in temu pojavu se lahko zahvalijo za možnost svojega obstanka.
Strašna nesreča, ki je uničila v noči od 4. na 5. oktobra največji zrakoplov sveta "R 101" ter zahtevala preko pol stotine človeških življenj, še ni pozabljena. Zato bo še vedno vzbujala zanimanje vest, da je prišlo na dnevni red zadnjega sestanka londonskega Društva za psihična raziskavanja poročilo o neki spiritistični seji 7. oktobra lanskega leta, dva dni po katastrofi. Seja se je vršila v društvenem laboratoriju, prisostvovali so ji društveni predsednik Harry Price, San Coster, Miss Ethel Beenham, društvena tajnica in' kot medij ga. Eileen Garrettova, ki je v svoji stroki na Angleškem zelo znana Bilo je ob 3. popoldne v neki dvorani laboratorija, ki je niso zatem-nili.
Hoteli so priklicati duha nedavno prej umrlega pisatelja Con ana Doylea. Namestu tega se je j s vil duh, ki se je izdajal za komandanta ponesrečenega zrakoplova, po-roon',ka Canmichaela Irwin a. Po sili je hotel pojasniti vzroke, ki so zakrivili grozno katastrofo.
Miss Beenhamova je beležila izjave, ki jih je dajal skozi usta me-dluma. Iz teh izjav bi bilo razvidno, da je bila glavna povzročiteljica nesreče prevelika teža zrakoplova in njegovih motorjev, ki so po drugi strani razvijali premalo moči. Dvigalna moč je bila napačno preračunana, uporaba ogljikovega vodika namestu čistega vodika, če že ne helija, čisto zgrešena, isto tako zamenjava globinskega krmila in druge važne aparature tik pred odhodom. Že večkrat prej je moral Irwin zaradi slabega dviganja zrakoplova in še slabšega funkcionirja motorjev ter ostale aparature naglo prisati, ne da bi dosegel niti višino 1000 m.
Takoj ob pričetku usodne vožnje je kazalo slabo. Vreme je bilo absolutno neugodno, plašč zračne la-
lujočih motorjev je v nekoliko trenutkih dovršila grozotno vožnjo v smrt.
To bi bile v glavnem navedbe, ki jih je podal "duh" komandanta Irwina na spiritistični seji dva dni po katastrofi, v celoti kakor v podrobnostih, ki jih zaradi prostora ne navajamo, se krijejo s poročilom, ki ga je 31. marca t. J. podala ! preiskovalna komisija pod vod-| stvom Sira Johna Simona. A baš • to soglasje med tema dvema verzijama o vzrokih katastrofe vzbuja med običajnimi nevernimi Tomaži — sem spadamo tudi mi — razne pomisleke. Če je bilo vodstvo Drilštva za raziskovanje psihičnih pojavov tako rekoč že neposredno po katastrofi tako dobro pučeno o ■njenih vzrokih, zakaj se oglaša šele sedaj, poldrugi mesec potem, ko so bili uradni akti o tem strašnem dogodku zaključeni? Zato, da ne bi motilo poteka uradne preiskave, kakor pravi predsednik H. Price? Mar bi jo s svojimi odkritji uravnalo takoj v pravo smer! Stvar diši po znanih senzacijah, ki se ustvarjajo z napovedovanjem bodočih dogodkov — potem ko so se ti dogodki že izvršil. Garniranje davne pojasnjenih dogodkov z "duhovi" in drugimi senzacijami iz "ono-stranosti" je prav tako poceni, ne- (
ŽENSKE KOT PUSTOLOVKE
Za nobeno vrsto afciMnov niso ženske bolj pripravne kakor za majras-ličnejše pustolovščine in znani berlinski kriminalni komisar Licber-mann pravi, da imajo ženske za take zadeve poseben dar in poseben talent.
Pustolovske ženske silno dobro poznajo ljudi, s katerimi pridejo v stik. Primer: Dve prijateljici, obe pustolovki, sta stanovali v elegantnem hotelu kot "gospa" in "sulžab-nica". Tako sta čakali na sv.sje žrtve. Taka žrtev se je poja.vili v o-se-bi mladega elegantnega moškega, čegar kovčegi so bil vsi prelepljeni z imeni največjih me-3t na svstu in z naslovi najbolj elegantnih hotelo/, j "Gospa" je po kratkem ogledovanju tistih naslovov rekla: "Tega-le bomo!" In res so ga vjele: Žs čez dva meseca je živel možakar popolnoma 1.3'2eno od £tveta v najeism stanovanju skupaj z "gospo". In če ne bi bilo slučajno prišlo do spora med "gosp?" in "služabnico" zaradi delitve bogatega plena, bi bil bedasti revež danes že popoln berač. Tako pa je prišla stvar .pred policijo in konec je bilo lepih sanj in še lepših dni; denarja se-veda tudi O neki drugi taki pustolovki pa je pripovedovala neka njena prijatelji a to-le
Včasih mi }e povedala že kar na-
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW TORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7.
ure
zvečer.
Poslužujmo sc vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke.
PROTI STRUPENIM PLINOM NI SREDSTVA
daliskem odru ni pomoči. Niti zdravniška veda, niti psihologija si ne zna tu pomagati. Čudno je, da dje je bil ves premočen, tako da se napada ta duševna depresija tudi je zaradi prevelike teže nagnila z| slavne može, ki so že neštetokrat nosom navzdol in je ni bilo mogo-, nastopali pred občinstvom. Zna-
resna, nekontrolirana in brezpo- prej. da. bo še danes vjela tega ali memibna stvar kakor prepozno na- cn£'2;a tujca, Ki sva ga videle slu povedovapjje dogodkov, predvsem čajno v kak!ni kavarni. M: j a pri pa diši močno po špekuliranju z jateljioa ni bila praiv nič lepa, tudi ljudsko lahkovernostjo.	j oblečena ni bila kdovekako, in jaz
"una ne vem, ka:ko je začenjala. Naredila .ni nič, navidazno se tudi ni za nO; zanimala* in svoje izbrane žrtve ni pca^ledala, toda žrt&v ji je napravila čez malo časa svoj po-klcn kaiker na povelje!
Posebno lvJde si razne pustolovke Proti tremi na podiju ali na gle- prizadevalo dobiti visoke naslove. Je že tako, da visoki grofovski naslovi še dandanes silna vlečejo....
V splošnem pa razločujemo šest skupin pustolovk. V prvo skupino
TREMA
MRZLICA V CARSTVU RASTUN
če spraviti v vodoravno lego, š manj pa jo dvigniti -v zadostno višino. Nad vasico Achy pri Beau-•vaisu toi bili skoraj zadeli v strehe hiš. Na vso nesrečo je začel potem zrakoplov v silen vihar in eksplozija, ki je izvirala iz napačno de-
Da bolujejo tudi rastline za mrzlico, ni tako novo odkritje, kakor bi se videlo na prvi pogled. Že pred leti so ugotovili, da nastopajo z nekimi baleznimi zvišanja temperature v rastlinskem telesu.
Med takšne bolezni spada n. pr. znana koreninska gniloba, ki povzroča, da se temperatura v listih zviša za cele tri stopinje Celzija, kakor so ugotovili a nedavnimi meritvami. Ta bolezen povzroča neka bakterija, ki jo je mogoče potoi-» jati samo s kislinami. V novejšem času skušajo zato »vzrediti žitarice ki bi bile navajene na določene množine kislinske primesi v tleh, in ki bi bile imu nizi rane zoper mrzlico.
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N."
STARA TRGOVSKA KNJIGA
V nekem gradiču pri Nuernber-gu so našli v latinščini pisano knjigo, ki je bila last trgovca Holz-schuherja iz Nuernberga. Knjiga je bila pisana leta 1305. in je zato najstarejša trgovska knjiga v Nemčiji. Starejše trgovske knjige imajo le še v Genovi in v Floren-ci.
Rodbina Holzschuher je bila ena najstarejših trgovskih rodbin v Nuernbergu. Trgovali so s suknom iz Flandrije. Sukno so merili in prodajali na vatle.
Kaikor je iz te knjige razvidno, je bila že takrat "pufarija" splošno v navadi. "Na puf" so jemali blago vsi od najvišjega plemstva do pri-prostih meščanov. V knjigi je napisanih med "dolžniki" 60 plemeni-taških in 186 meščanskih imen. — "Plemeniti" Trundinger je bil dolžan 500 funtov grošev, kar znaša po današnji veljavi skoro 700,000 dinarjev. Tudi njegov bratranec, ki je bil kanonik v Bambergu, ni bil dolžan dosti manj.
Sukno Iz Flandrije je bilo namreč zelo drago in je veljal vatel tega blaga po današnji veljavi sedem dolarjev. Za svoje dolgove pa so morali plačevati dolžniki takrat po 100 odstotkov obresti na leto.
meniti Enrico Caruso je imel pred nastopom vedno tremo. Že dopol-
dne, ko je preizkušal svoj glas za nike imajo. Na ta račun "začno de-
spidajo histerične ženske, ki se hočejo na vsak naižin uveljaviti in si zato pri de v v ij o vis~ke naslove ali pa prpcivodujejo. kako begate serod-
večerni nastop, je bil tako nervozen, da se je zaklenil v sobo in ni pustil nikogar k sebi. Da bi se preveč ne razburjal, so mu morali dovoliti, da je pokadil v vsaki pavzi cigareto, čeprav je strogo prepovedano v gledaliču kaditi. Še bolj se je pa razburjal pred vsakim koncertom. Prijateljem je zatrjeval, da raje poje dve operni partiji na o-dru, kako eno pesem na koncertnem podiju.
Alfred Gruenfeld ima pred vsakim koncertom tako tremo, da prijateljev, ki ga pridejo pozdraviti, sploh ne spozna.
Koncerte sovraži tudi Selma Kur-zova, ki si vedno prisega, da je to njen zadnji koncert, ko pa zadoni po dvorani navdušeno ploskanje občinstva, pozabi na svoj sklep. —
Psihološko niti ni težko po jasni
lati dolgove, dokler policija ne naredi konec njihovemu početju. V drugo skupino spadajo pustolovke, ki so bile kdaj res bogate; ko pa o-bubočajc, -začno slepariti na vse načine, da lahko vsaj nekaj fcasa še nadaljujejo svoje nekdanje več ali manj razkošno življenje. Tretja skupina: Starejše propadle ženske, ki ne najdejo več žrtev, ki bi jim prostovoljno daijale denar. Četrta skupina: Nekdanje "prijateljice" bogatih moških, ki so jih ti pustili lepega dne na. ce dilu. Posebno skupino tvorijo ženske, ki so že kot deklice ušle z doma ali pa iz poboljševalni!:^. Zadnja skupina: Razne tajnice itd. bogatih gospodov, ki so se navadile brezskrbnega življenja; ko pa je konec službe, je tudi konec denarja .
Večina pustolovk pa izhaja iz čisto poštenih, itoda revnih rodbin, ki
ti razburjnja umetnikom, čeprav soijih Premami le ^^ lesk in fc«a šlavni in po vsem svetu znani. Baš P° uzl™nju, da zabredejo na pusto-
T
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
_ Ima nad 43«,000.0t0 Din.
JE NAJVEČJA REOUTiATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI
ZA VSE VLOGE JAMČI MESTO LIUBUANA Z VSEM PREMOŽENJEM IN Z DAVČNO MOČJO
SVOJIM
Vloge se sprejemajo na knjižice in-na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj orodno. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama. z :
ROJAKI, ki hočete nalagati svoj denar v atari domovini, obrnite se na Mestno hranilnico ljubljansko! Denar morete poslati po vsaki banki, hranilnici pa pišite, po kateri banki ste denar kdaj in koliko. NaplUte tudi svoj natančen naslov, da Vam more hranilnica odgovoriti. — — — _ _ _ _ _ _ _
njihova slava jih sili k prvovrstnim nastopom, a nihče ne more zanesljivo reči, da bo baš ob tem in tem času na višku svoje umetnosti.
Najmanj so podvrženi tremi pianisti, kar je razumljivo, saj imajo opraviti vedno z enakimi tipkami. Na slabšem so violinski virtuozi, katerim se rada trese roka, predno začno igrati. Najbolj so podvrženi tremi kot rečeno pevci, kajti človeški glas je najbolj občutljiv instrument. Čudno je pa, da otroci treme skoraj sploh ne poznajo.
V SPOMIN
pete obletnice smrti našega pokojnega sina
Fred-a Oplin-a,
ml.
Zapustil si nas, dragi stat, ▼ samotnem grobu zdaj ležiš, ■na te ostal je v nas spomin.
Na spomenika sveti krti nam jasno, verno govori
o svidenju nad zvezdami.
Mr. in Mrs. Fred Ogulin, starfta
sestre
1(4 Maplewood Ave., Ambridge, Pa.
lovska pota.
Profesor Messerli iz Lausanna je imel te dni predavanje v Ženevi o potrebi obrambe proti letalskim napadom in proti strupenim plinom.
V svojem predavanju je prof. Messerli odkrito izjavil, da je ni sile na svetu, ki bi mogla preprečiti uporabo strupenih plinov v
vojni.
Kakor stvari danes stoje, je nadaljeval, lahko samo dve letali ves London tako zastrupita, da niti en človek ne ostane več živ.
Mi imamo sicer nekaj obrambnih sredstev proti strupenim plinom, toda vsa ta sredstva ne zadostujejo, ker skoro ne mine dan, da ne bi iznašli še hujših strupenih plinov kakor so ti, ki jih že poznamo.
NAJVEČJE JAJCE NA SVETU
Nemški časopisi poročajo, da je te dni znesla neka kokoš v Tannen-hofu (v Nemčiji) 152 gramov težko jajce. Rekord glede težine jajc je imela doslej neka francoska kokoš, toda ta je znesla samo 138 gramov težko jajce. Na posestvu gospe Amalije Eber pa je znesla te dni kokoš 170 gramov težko jajce, a to ne samo eno, ampak ta kakoš nese že dva meseca zaporedoma jajca, ki so težka od 143 do 170 gramov.
Vas muči neznosna srbečica?
Rabi Esko za pomoč!
Tisočeri se poslužujejo Esko zoper mučne izpuščaje in druge kožne neprilike. Zanesljivo 50 let. Hitro zaustavi srbečico. Pri lekarnarjih. Vzoree ZASTONJ. Pišite na W. P. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa	10
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSBA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN


ODA"
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 4, 1931
LARGEST SLOVENE DAILY la U. S. ft.
L E 1ST A
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. P.
Lena Wuimstetten je stali bleda in tresoča se pred svojim očetom ter ga zrla s presenečenimi očmi. Ali je bila resnica, kar je ravnokar preživela? Ali je slišala prav? Ali naj se poroči z moškim, da obvaruje svojo družino pred sramoto, ali naj se žrtvuje, ker je njen oče zapravil svoje premoženje v surovi želji po užitku? Warnstetten je prišel tako daleč in njegova lastna čast je bila v prahu?
—	Jaz ne mcrem tega, cče, jaz ne morem ,— je stokala z bledima ig tn termi.
Gospod von Warnstetten j.o je pogledal s temnim pogledom.
—	Ti moraš. Le ti nas lahko rešiš! Pomisli na svojo mater, na svojega brata, ki te ljubijo tako iskreno. O sebi samem nečem govoriti, zame ne smeš storiti to, temveč le za one, katere ljubiš!
Vzravnala se je. Teman pogled je ležal v njenem Ožesu. Nikdar ni izvedela cd svojega očeta ničesar ljubega, vedno le porogljiivost in sramoto, ker je bila drugačna narava ter je gojila veliko ljubezen do svo-. je matere.
Mati!
Lena se je stresla. Ta trenutek je ležala tiha in bleda pod nožem operaterja.
Kdo ve, kako bo prestala težavno operacijo?
In ravno sedaj, ko je bila odsotno, ko se je n*a kliniki slavnega profesorja podvrgla operaciji, ki bo odločala o njenem življenju ali smrti.— ravno sedaj je moral priti oče s tem razkritjem!
Da je slabo stalo s premoženjem Wamstettena, to je vedela že davno.
Z odprtimi cčmi je stala pred prepadom. Vedela je, da je oče poročil mater le radi denarja. On je zapravil njen denar. Mlada, bleda žena je doživela pravi pekel cb strani svojega meža.
Že dolgo je morala uporabljati vse svoje sile, da potolaži strašne zapravljivcst svojega meža.
Warnstetten pa je vprizrril potovanje v Berlin za zabave. Za draga *'ina in smodke je bil vedno denar na razpolago, a nikdar za njeno ubogo mater.
Taka je šlo naprej skozi življenje in smrt.
Oče ji je rekel 'vedno:
—	Jaz nimam dovolj denarja, cfci bi plačal nevarno operacijo, in vsled tegi sem si ga prisvojil, in če ne bom mogel vrniti, bom šel kot berač v ječo.
Lena je vedela, da je to laž.
Ne za mater je dal oče svojo čast. temvdi za lastno za.barvo.
Vedela je, da ni klinika še plačana in da sploh ni nikakega denarja.
Vse, kur je cče pcrefril sam zase, je bilo že zastavljeno. Vse na Warnstettenu, vsa žetev.
Mati se je mučila od zjutraj do večera, nosila slabe obleke ter var-čevaia vsak fenik. Oče pa je pil francosko vino, naročil ostrige ter se r>i niti malo brigal za g ospccl-j irstvo.
Sedaj pa naj prinese še nadaljno žrtev!
Postane naj žena bogatega Franca BeTkenhagena, ki jo je že davno ivisledoval s svojo snubitvij.0! Vse, le toga ne!
—	No, odloči se! — je silil njen oče z nemirno blestečimi se očmi.
Ona se je spustila na stol.
Kar je slišala, je zdrobilo nje no silo.
Ona ni smela misliti nase, ko je vse krog nje padalo v razvalinah?
Njen oče je bil brez č;sti, življenje njenega brata je bilo uničeno in življenje dr..ge matere je bilo ogroženo!
In njena reka je bila cddana, ne da <bi mogla preprečiti to. In za kakšno ceno?
Warnstetten je zrl nemirno k njej nasproti.
V njegovih očeh je žarel strah.
Kaj naj stori? S čem naj se Teši?	*
Ne, njega ne bo vzela. Prvikiut mu je bilo žal, da nima njene ljubezni.
Njena usoda pa je bila zvezana z materjo ter njenim bratom. Ali je bila ljubezen teh ljudi desti močna, da napoti Leno doprinesti to žrtev?
Herman Warnstetten je skrbel le za eno na svetu, — za svoj lastni blagor!
Brez pomisleka je prelcžil na rame hčerke, kar ga je težilo.
Z veseljem bi sprejel snubitev Franca Berkenhagena.
Ta snubitev bi ga naenkrat oprostili vseh skrbi.
Franc Barkenhagen mu je obljubil, da bo njegove razmere uredil ter mu dal na roko gotovo vsoto.
Na ta nal:in bi bila spravljena s sveta neumna zgodovina, ki je visela kot Dvimoklejev meč nad njegovo grešno dušo.
Na ta način bi se dalo urediti vse potrebno.
Vzravnal.se je.
—	No?
Ona je vrgla roki na mizo.
—	Jaz ne morem!
Stopil je k njej.
—	Ker si zaljubljena v Rem in ten a!
Ona se je pretresla ter dvignila pogled.
—	Ti veš to?
On je zaničljivo skcm:gnil z ramo.
—	To ni bilo težko uganiti. Zakaj je tako pogosto postopal tukaj? Tvoja mati je trpela sanjača. Kaj hočeš ž nijm? On je ubog sanjač, ki
komaj preživlja s svojim majhnim posestvom. Na njega ne moreš čakati.
—	To vem, — je rekla pritajeno.
—	No torej. Bodi pametna. Kot žena Franca Berkenhagena boš zavzemala odlično stališče! On razpolaga z milijoni. Berkenhajgen je najkrasnejše posestvo v celi okolici. Konservna tvornica, katero je urtanovil lansko leto, mu prinaša velikanski dobiček. Napravila 'boš sijajno kupčijo.
Neroden smehljaj je igral krog njenih ust.
—	Vse to me ne mika. Franc Berkenhagen mi je zopern! Jaz ga ne maram, ne maram!
—	In tvoja mati? Ti je zelo ljubiš. Ali hočeš potegniti Warnstetten ▼ bedo?
—	V bedo? Ni ti ga bilo treba potegniti, oče. Moja mati je bala prva, ki ml Je rekla:
—	Ne stori tega. Lena, — ne prodaj se!
—	Netmmcst. Otočutki in ničesaT drugega! To je potreba! Ali nois hočel vse žrtvovati? Če too prišla tvoja mati od operacije, bo potrebovala miru ln pdčdtka. Ali hočeš izn.cva ogrožati nejno življenje? Ti jo tek) ljubiš. Ali je tvoja ljubezen tako slaba, da ne more prenesti nika-ke žrtve?
Lena se je dvignila, tresoča se.
—	In če moja mati umrje, če Je že prepozno, če se operacija ne po-4teči? — Je vprašala brez povdarka.
—	Ti Imaš še enega brata!
—	On je mož ter si zna pomagati. On naj se omeji.
—	Ti pozabiš, da je čast mojega imena na tehtnici. Fred bi bil pregnan Iz armad«!
(Dalje prihodnjič.)
PRVI IZLET V STARO DOMOVINO PRIREDI
kraNjsko-slovenska katoliška jednota
na svetovnoznanem, modernem brzopamiku
CUNARD LINIJE
BERENGARIA
Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije". Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo
JOSIP ŽALAH (ali K. S. K, J.) :
Kretanje Parnikov
— Shipping Nm —-
ki odpluje iz NEW YORKA
dne 20. junija
počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K. S. K. J. pok. Rev. F. S. Susteršica itd. Glede potnih listov, permitov, voznih listkov itd. pišite na:
1004 No. Chicago Street, Joliet, HI.
ali na sledeče agente:
SAKSER STATE BANK
82 Cortfcmdt Street, New York, N. Y.
MinALJEVIC BROS.
C201 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio
MIDTOWN BANK (Leo Zakrajšek) 630 Ninth Avenue, New York, N. Y. JOHN L. MIHELICH CO.
(August Kollander) 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
CUNARD LINE 25 Broadway, New York
PRIBETEK ŽENSK IN NJEGOVE POSLEDICE
pozor, rojaki
Neka dunajska publicistinja je cbjavila sledeči zanimivi članek, ki1 se tiče prebitika žensk in njegovih težkih posledic:
Dnevna rubrika o samomorih iz- j kazuje vedno več samomorov sta-rejš^h in mlajših žensk. Ravnodušno prebiramo taka poročila, dasi bi nas morale gole številke pretresu. Samomori žensk radi nesrečne ljubezni, prepira ali brezposelnosti, in enakih vzrokov so bili pač vedno na dnevnem redu, toda vzroki ka- j kor: naveličanost življenja, strah pred osamelostjo, bolezen, starost, brezposelnost, dosegajo rekord, kakršnega doslej še niso nikoli dosegli. Žena je pač v splošnem nesrečna, se čuti, da je odveč. Manjka ji to, v čemur vidi še danes večina žen smoter svojega življenja: "ljubiti in biti ljubljena". Njihov prebitek povzroča boj za moža in premagane polagajo malodušno o režje.
Če se je že pred vojno ponekod konsttiral prebitefc žen, so se te številke po vojni, -ko je padlo na milijone moških, strahotno pomnožilo. Da pokažemo samo nekaj primerov. V Nemčiji se je dvignil prebitek žensk od 29 na 67 na vsakih 1000 moških, v Franciji od 22 na 110 in celo v Srbiji kjer je bilo prej znatno manj žen nego mož, se opaža po vojni prebitek žen; — ravno tako na Bolgarskem in v Grčiji. Tudi Angleška izkazuje 94 žensk prebitka na vsakih 1000 moških.
Statistika je dokazala, da je v Nemčiji sedem milijonov žensk od ^ 18—35 leta, medtem ko je moških ( iste starosti samo 4—5 milijonov;
več nego dva milijona žensk te starostne dobe, ki pride v poštev za zakon, ostane torej brez moža. Velika večina teh žensk je poklicno zaposlena, vse so prisljene, da se odrečejo zakonu in materinstvu. In to n'so morda duševno revne ženske, ki ne vedo, kaj bi počele same s seboj, marveč nasprotno, so navadne osebe z bogatim notranjim življenjem, ki žele, da bi mogle s kom deliti svoje bistvo in svoje delovanje, da bi mogle za koga skrbeti. Dokler še upajo, da se bo njihova usoda spremenila, dokler so še mlade in močne, jih drži pričakovanje pokoncu; toda pride dan, ko se marsikatera z bridkostjo v srcu vpraša; čemu? Marsikatera se prebori do prosvit-ljenosti, išče in najde nadomestilo za osebno srečo v socijalnem delu, v političnem življenju itd. Toda vsaki ni dano, da bi se mogla odpovedati in cd misli na samomor do izvršitve je samo majhen korak. Na Dunaju ni bilo n. pr. leta 1929. nič manj nego 1531 ženskih samomorilk. Bilo je to za Dunaj žalostno rekordno leto
Po statistiki je največ samomorilk med 35 in 60 letom, najmanj med 25 — 35, kar potrjuje gornja izvajanja. Slavni angleški psiholog W. Maltew je dokazal, da se največ samomorov izvrši v juniju in juli ju, najmanj pa v decembru, da s« med vsemi narodi Nemci najbolj nagibljejo k samomoru, na drugem mestu so Francozi, medtem ko je pri slovanskih narodih, ki vsled svoje skromnosti in ravnodušnosti lažje prenašajo udarce usode, samomor še redkejša prikazen.
DRUGI VELIKI SKUPNI IZLET.. .
PO FRANCOSKI PROGI priredimo dne 1. JULIJA s parnikom
"P ARI S"
Izletnike bo spremljal izkušen spremljevalec SLOVENEC skozi do Ljubljane, ki bo gledal nato, da bodo potniki potovali brezskrbno in udobno na parniku in po železnici. Vlak vozi samo 25 ur iz Pariza do Ljubljane.
PRIHODNJI IZLET se bo vršil na 11. JULIJA s parnikom "He de France" in ponovno na 1. AVG.
TEDAJ BODO CENE ZOPET IZVANREDNO ZNIŽANE
Rojake, ki žele potovati po COSULICH PROGI
preko Trsta opozarjamo, da odpluje "VULCANIA" n<r 24. JUNIJA in "SATURNIA" na 9. JULIJA in so potnikom na razpolago kabine III., srednje II. in rednega II. razreda.
Prihodnji izlet po te progi se bo vršil na 30. julija 2 ladjo "VULCANIA" in ponovno na 21. avgusta za ladjo "SATURNIA"
ko bodo zopet znatno znižane cene v veljavi.
SE TE C AS' Pridružiti se enemu naših izletov, kdor želi _ ^	potovati v prijetni in veselo razpoloženi
družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da. boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno pravilno o vsem podučeni.
JO ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO__
Siakser State Bank
New York, N. Y.

82 Cortl&ndt Street
Iz naslova na listu, katerega pre. jemale, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne Čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
CALIFORNIA
Fontana, A. Hochevar
San Francisco, Jacob Laushin
COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu^ig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA
Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B'.ish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene
KANSAS
Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND
Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich
MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj
MONTANA
Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA
Omaha, P. Broderick
NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle
OHIO
Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše , Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek
Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack
Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz
Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Wiilock, J. Peteraei
5. junija:
•lie de France, Havre Saturnia, Trst Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
8 Junija:
America, Cherbourg. Hamburg
10. junija:
General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen Mauretania, Cherbourg Albeit Baiiiti, Cherbourg, Hamburg
12.	junija: Paris, Havre Homeric, Cherbourg
Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
13.	junija:
Bremen, Cherbourg, Bremen Presdent Hardng, Cherbourg. Hamburg St. Liouis, Cherbourg. Hamburg
16.	junija: ♦Aquitania, Cherbourg
17.	Junija: France, Havre Leviathan, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg
18.	junija:
Uresden, Cherbourg, Bremen
19.	Junija:
Europa, Cherbourg, Bremen Majestic, Cherbourg
Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam .
Roma, N'apoll. Genova
20.	Junja: •Berengaria, Cherbourg
22 Junija:
Columbus, Cherbourg, Bremen Resolute. Cherbourg. Ilamburs
23.	Junija:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg
24.	junija:
II« de France, Havre Vulcanla, Trst
President Roosevelt, Cherbourg, Ham-i burg
Ueutschland, Cherbourg, Hamburg
25.	junija:
Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen
26.	Junija: Olympic. Cherbourg
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Roterdam
27.	junija-. Mauretania, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg Hamburg
29. junija:
Bremen, Cherbourg, Bremen
1.	julija: •Paris, Havre
men
deorge Washington, Cherbourg. Hamburg
Now York. Cherbourg, Hamburg
2.	ju'ija: Stutigart, Bremen

POZOR
Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
UTAH Helper, Fr. Krebs
WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren
Sheboygan, John Zorman
WEST AT.US Frank Skok
WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondville, Joe Rolich
3.	julija:
Homeric, Cherbourg Republic, Cherbourg, Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Augustus, Xapoli, Genova
4.	julija:
Aiiuitania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg
6. Julija:
France, Havre
Kuro pa, Cherbourg, Bremen
8.	Julija:
Majestic, Cherbourg
President Harding. Cherbourg, Hamburg
Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg
9.	Ju'ija:
Saturnia, Trst.
General von Steuben, Cherbourg, Bremen
10.	Julija:
Columbus, Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
11.	julija:
He de France, Havre
St. 1-ouis, Cherbourg, Hamburg
15.	julija:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg
16.	Julija:
Dresden. Cherbourg, Bremen Berenparia, Cherbourg Olympic. Chf-rbourg America, Cherbourg, Hamburg
17.	julija:
Bremen. Cherbourg, Bremen Statendam, Bolugne Sur Mer, Rotterdam
18.	julija:
Par's, Havre
22.	julija:
Europa, Cherbourg, Bremen Mauretania, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg
Deutschland, Cherbourg, Hamburg
23.	julija:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric. Cherbourg
24.	julija:
New Amsterdam, Boulogne Sur Mcr, Rotterdam
Roma, Xapoli, Genova
25.	julija: France, Havre
Milwaukee, Cherbourg. Hamburg
28.	Julija: Aquitania, Cherbourg
29.	Julija:
George Washington, Cherbourg. Ham-bourg. Hamburg
New York, Cherbourg, Hamburg
30.	julija: VuScania, Trst
31.	ulija:
Majestic* Cherbourg
PARNIKI Z ZNAKOM izlet v Jugoslavijo.
označi skupni
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih Darnlklh:
Ue de France 5. junija; 24. junija
(10 P. M.) (12.30 P. M.) PARIS 12. junija; 1. julija (6 P. M.) (6 P. M.) FRANCE 17. junija; 6. julija (6 P. M.) (10 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vpraftajt« kateregakoli pooblaščenega agenta
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK. N. Y.
NARAVNOST v JUGOSLAVIJO
NOVA JADRANSKA VELIKANA
SATURNIA in VULCANIA
sta odlična med največjimi in najhitrejšimi parniki na svetu. Čaka vas u-zorna služba. Uljudni in pozorni služabniki. ki govore slovensko, so vam na raz-polago. tako kuhinjo je pa mogoče dobiti le v najboljših hotelih. In le pomislite na kratko in ceneno železniško potovanje v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se vnaprej, kdaj boste odpotova'i SATURNIA 5. junija, 9. julija, 22. avgusta VULCANIA 24. junija, 30. julija, 9. sept.
Katerikoli agent vam bo reserviral kabino
COSULICH LINE
17 Battery Place	New York
Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Qlas Naroda":
Za eno leto $6.; za pol leta $3., za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50.
New York City Je $7. celo leto.
Naročnina Evropo le £?. za celo leto.
Najhitrejša
PARNIKA NA SVETU
BREMEN EUROPA
MANJ KOT 5 DNI NA OCEANU prek« Onitvn — tirni pral* Imm
Posebni vlaki iz Bremtnerhaven
MANJ KOT 7 DNI DO JUGOSLAVIJE
Ali potujte z ekspresnim parnikom
COLUMBUS
Tudi redna tedenska, odplutja z dobroznanimi Lloydovimi kabin-
skimi parniki. Za pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali
17 BROADWAY NEW YORK
NORTH O Z R M A N
LLOYD