>"'r	PeSInlna	platana	v	gotovini.
■ete. VI, a. 264. V liubljani, v sredo 22. novembra 1922. Posam. Si. 1 Din.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankiraite in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Volilni shod
Socialistične stranke Jugoslavije in upokojencev
v Sp. Šiški
se bo vršil v soboto, 25. t. m. ob 19. zvečer pri VALJAVCU (Reininghaus). Poročajo socialistični kandidati. Sodrugi in sodružice. pridite v velikem številu!
Volilni shod
Socialistične stranke Jugoslavije in upokojencev
v Ljubljani
se bo vršil v nedeljo 26. t, m. ob pol 10. dopoldne
v veliki preurejeni dvorani pri „LEVU“ na Gosposvetski cesti (nasproti Kolizeja).
Dnevni red: Obcmske Volitve.
Poročali bodo ss.: Zv. Bernot, J. Bole, J. Ogrin, I. Rostan, Ivo Mežuarič, J. Pastorek in Franc Svetek.
Ljubljanskim volilcem!
. Na dan 3. decembra se bodo vršile v°litve v občinski svet mesta Ljubljane. v Socialistična stranka Jugoslavije in ^onzorcil upokoiencev sta sestavila sa-^stoino kand:datno listo ter stopata pred as ne z obljubami ali donečimi fra-temveč s svojim stvarnim programom.
Politično življenje slovenskega ljud" tVa se dosedai še nikdar ni povsoelo do dramatičnega delovanja.	,	,
Vse javne zadeve so vodile dosedaj D°samezne osebe, ki so pred vsa-volitvami obliubovale	mnogokrat
av lepe reči. ko so pa volitve minule. J? Da »d vseh obljub ostale le besede ez dejanj.	.
str , ^iimo. da tudi zastopniki nase ,	mnogokrat niso storili vsega, kar
v*> svoiem programu morali. To oa naj-nib	rad' te^a. ker smo živeli v	ma>enkost-
•	razmerah, in ker delavno	ljudstvo ki
čai°rs:aiTiz*rano v naši stranki, ni posve-*o delovanju svojih voditeljev dovoli z°rn°sti in dovoli kontrole.
st ,adn^e SO se Da razmere v nasl ranki temeljito spremeii le.
.vodstvo vseh strankinih	poslov so
reiele v svoie roke organizacije in pogrezni voditelji so le izvršilni organi vo-Je teh organizacij!
Pes ie. da so se nekateri voditelji te-Jr1, sistemu uprli. a volja našega članstva la močnejša.
članstvo se zaveda, da soc.an-na stranka ne sme biti stranka besed. ®Č stranka dejani!
Ij: ,rato so bili izključeni vsi oni vodite-ki se temu odloku niso pokoravali.
nuj*™** je razčiščena in prerojena, v jp '1} vrstah veje duh prave in resnične t]aD ^r_acile> ki je predpogoj socialnega
Vse sile stranke so na delu. da prične stranka v vseh zastopih. kjer si bo priborila kako posioianko. izvajati svoj program!
Naša stranka vidi v občini temelj države.
Zaveda se. da bo država taka. kakršen bo njen temelj, to so občine.
Občinam treba demokratične ljudske uprave,
V občinah ie treba začeti s smotreno socialno politiko. Če prepojimo občine z duhom demokracije, če iim vcepimo smi-r sel za socialno pravičnost, potem bo tudi država ki ie zgrajena na občinah, postala demokratična in socialna.
Naloge občine.
Med najvažnejše naloge, ki jih občina v sedaniem času ima. ie zahteva, da tudi občina poleg države pomaga celiti one rane. ki jih ie delavnemu ljudstvu prizadejala svetovna voina.
Prva rana. ki je obenem najbolj skeleča ie
* stanovanjska mizerifa.
Že meseca februarja so zastopniki naše stranke in Strokovne komisije izdelali načrt po katerem bi bilo v najkrajšem času mogoče popolnoma odstraniti stanovanjsko mizerijo.
Ta načrt ie določal, da se naloži onim. ki imajo luksuzna stanovanja primeren davek. In sicer tako. da bi plačal vsakdo toliko več davka, čim več sob bi imel pri enaki družini.
Računali smo. da bi oni. ki bi imel mnogo sob in majhno družno, moral plačati pač mnogo davka, če bi tega ne hotel bi pa vzel kakega vagonaria k sebi v stanovanje.
Na vsak način bi dobili na ta način bodisi denarja, s katerim bi zidali hiše. ali
bj pa dobili stanovanjskih prostorov od tistih ki bi tega davka ne hoteli plačati.
Še danes smo trdno uverjeni. da se to vprašanje da rešiti le na ta način, da se vzame tam. kjer ie preveč in se odda tja. kjer manjka.
Ta naš načrt je odobrilo 22 strokovnih in stanovanjskih organizacij, le škoda, da ga ie magistratna koalicija (dr. Peričeva skupina) vrgla v koš.
Na slične načine hočemo izvesti tudi našo zahtevo, nai občina uredi
lastno aorovizacijo.
po kateri bodo zlasti revnejši sloji dobili cenejša živila.
Od občine zahtevamo vse pozornosti na polju
šolstva in izobrazbe.
Pouk in šolske potrebščine za revne dijake nai bodo brezplačne. Talentiran'm in pridnim učencem naj bo omogočena pot do naiviš.ie izobrazbe.
Veliko pozornost ie treba posvečati tudi obrtnim nadaljevalnim šolam.
Sploh ie uvesti -obvezni nadaljevalni izobraževalni pouk za oba spola do 18. leta.
V šolah je treba za revne učence ustanoviti kuhinje, kjer nai'dobe ubožni in zapuščeni učenci brezplačno hrano.
Ustanove naj se javne ljudske knjižnice in čitalnice, ki naj bodo vsakomur brezplačno pristopne.
Občina nai prire;a brezplačna predavanja gledališke predstave itd., ki naj bodo za revnejše sloje brezplačne.
Zdravstvu
nai občina posveti svojo pozornost s tern. da bo nadzirala stanovanja, zidala primerne tosle in naravne kopelji. igrišča za otroke in otroške vrtce kier nai dobe revnejši otroci tudi hrano itd.
Dolžnost občine ie. da skrbi za pobijanje alkohola.
Ubožnicam In sirotišnicam
je treba njihov delokrog razširiti ter skrbeti da bodo tako moderno urejene, da bodo potrebnim res nudile gostoljubno streho.
Občinska skrb za invalide.
Postavljanje invalidskih oskrbova-lišč, podelitev služb, podjpore vojnim vdovam in sirotam itd.
Za revnejše sloje je treba uvesti brezplačne pogrebe.
Komunalna podjetja kakor elektrarno cestno železnico itd., je treba modernizirati. jih povečati ter skrbeti za to. da bodo prišla vsa v občinsko uoravo.
Zemljišč in drugih nepremičnin naj občina ne prodaja, nasprotno, gleda naj, da svojo imovino še poveča.
Seveda je za izvršitev' te zahteve treba mnogo denarja zato ne odrekamo občini pobiranja dovolj visokih davkov.
Te davke je pa treba odmeritii po načelu, ki smo ga že pri stanovanjskem davku omenili, da ie namreč vzeti tam, kjer )e preveč in dati tia. kjer manika.
Kdor ne zasluži eksistenčnega minl-ma, naj bo davka sploh oproščen, drugi naj ga pa plačuieio progresivno; kolikor kdo več zasluži, temu primerno naj se zviša tudi davek.
Davki nai bodo vsi direktni, vse davke na živila in druge potrebščine nai občina kratkomalo odpravi!
Navedli smo tukai najglavnejše zahteve socialističnega komunalnega programa.
Za delavne sloje je ta program edino dober, zato ga tudi vse druge stranke navajata za svojo agitacijo pred vsakimi volitvami.
Mi ga tukai nismo navedli kot ob-liubo. temveč kot program, katerega bomo izvedli v toliko, v kolikor nam bodo dali vol.lci moči.
Da jmamo resno volio za ta program se boriti, zato oa jamčilo naše organizacije. ki so organizacije delavnega ljudstva in ki imajo brezpogojno kontrolo nad svojimi voditelji.
Naša skrinjica je t r e t i a (3), kdor se z našim programom strinja, naj nam pomaga zmagati.
Volilni odbor Socialistične stranke Jugoslavije in Konzorcija upokojencev.
»BOJ ZA BELO LJUBLJANO«.
Brzojavka: Spodnja Šiška. Pred cerkvijo ie podrl kandidata št. 46 od »Zveze delovnega ljudstva« na tla menda Dalmatinec. Podrobnost' slede. •
CENTRALNEMU ODBORU »SPLOŠNE ORGANIZACIJE VOJNIH INVALIDOV VDOV LN SIROT ZA SLOVENSKO OZEMLJE.
Ljubljana.
Na shodu vojnih invalidov, ki se je vršil, dne 19. novembra 1922. ob 9. dopoldne v prostorih gostilne pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani, je bila z veliko večino glasov sprejeta sledeča resolucija s pripombo, da se jo odpošlje centralnemu odboru invalidske organizacije v Ljubljani in javnosti v vednost.
Resolucija:
1. Centrala naj takoj posreduje pri vladi, da se nemudoma predloži invalidski zakon, kateri mora biti v socialnem oziru popolnoma zadovoljiv za vse vojne invalide, vdove in sirote v državi SHS, narodni skupščini v odobritev.
2. Centrala ima brezpogojno izsiliti pri merodajnih mestih nadpreglede za začasno priznane vojne invalide v celi Sloveniji, da se določ' njih delanezmož-nost in enkrat za vselej ugotovi, kdo je in kdo ni invalid. Pri nadpregledih pa naj invalidski zastopniki sodijo glede de-lanezmožnosti bolj objektivno kakor do-sedaj.
3. Centrala in poverjeništvo naj skr bita, da se odslej ne bodo vršili nobeni politični shodi pod firmo Splošne organizacije vojnih invalidov, kakor je bil zadnji slučaj pri Mraku, da so naši funkcionarji skušali pri organizaciji pod firmo demokratov volilno srečo v ljubljanski občinski svet, akoravrvo so isti za nas do danes najmanj storili.
4. Zahtevamo, da se vojnega invalida Roša, ker se je pregrešil z političnim dejanjem (glej § 2. društvenih pravil) izključi iz vseh odborov, ter da se mu v bodoče ne poveri nobena funkcija v našem strogo nepolitičnem društvu.
5. Centrala naj skliče takoj, če ni vlada ugodila našim zahtevam, shod invalidov v Ljubljani za Ljubljano in okolico, ter naj tam poroča oficielno o poteku naše stvari.
6. Zahtevamo, da se sedanja pravila centrale odnosno zedinjenih invalidskih organizacij dajo javno invalidom v debato in to še pred občnim zborom in sicer vsled tega, ker so pravila pomanklji-va ter se vsled tega ne strinjamo in zedinjenja brez nas ne priznamo.
7. Centrala naj poskrbi, da vabijo tajniki odbornike k sejam vedno pismenim potom. Če je pa odbornik slučajno odsoten, se mora isto tako povabiti njegov namestnik.
8. Centrala naj prireja v bodoče sestanke, predavanja in tečaje za naša ofi-
cielna invalidska vprašanja, dalje se na}
prirejajo tečaji za funkcionarje skih organizacij kot predsednikov In tar nikov in drugih, da se potrebno izoor " zijo in podučijo, kako naj se vodi s * novsko borbena organizacija, ter Pria<?’ be tako smisel za smernice k razvoju naše organizacije, o katerih imajo po večini naši centralni funkcionarji zelo malo pojma.
9. Zahtevamo, da se vrši, 0(*nosno» da se skliče v najkrajšem času izredni občni zbor centrale in ljubljanskega P verjeništva, ker danes več ne zaupamc sedanjemu vodstvu. Razpisi izreanin občnih zborov se morajo priobčiti v vsen dnevnikih Slovenije. Izredni občni zbor se mora vršiti na nedeljo.
10. Te resolucije mora poslati centrala vsem poverjeništvom in podruzn-cam v Sloveniji, da jim bode znano, z* kaj smo sklicali ljubljanski invalidi s* stanek. Istotako se mora resolucija odj * viti v našem invalidskem glasilu invalid« in sicer v prvi številki, ki iz * Objaviti se mora tudi v vseh dnevniK Sloveniji.
Ljubljana, 19. nov. 1922.
Sklicatelj shoda: Anton Jeslb*
Predsednik shoda: Ivo Mežnarič.
VELIKA DEFRAVDACIJA RUMUN-SKEGA GENERALA.
Iz Bukarešte poročajo, da veril general Martineanu. komana;a ^
gega korpusa,	le3e^fflUnskih
ie zapletenih več »odličnih«
osebnosti.	^dkjTI
ZMAGA SOCIALISTOV V GOR
ŠLEZ1JI.	5;
Iz:'d volitev v Gornji ^eZcniV707.
Vseh oddanih glasov ie bilo -	' cjajistl
teh ie dobil centrum l»f»-_ Salct 73.266. Pollaki 50.183. n»^k'£ 37 259. 39.398. nemška ljudska stranica ^ komunisti 36.624. nemški	ljudska
demokrati 11.912 In katoliška stranka 23 glasov.	v
KONGRES JUGOSL. VISOKOŠOLCE
V NEMČIJI.
V Berlinu se bo vršil 25. in 26. • kongres delegatov oržanizirani	.
slovanskih visokošolcev y NemcUi. gres bo sklepal o centralni org trama v kateri bosta obstojala dva c® bo odbora: Tehnično ekonomski oa , jn0 skrbel za informacije ter za mate ^ stanje visokošolcev, kulturni pa za turno delo ter orientacijo.
3.	DECEMBRA VRZITE SVOJO KROG' LJICO V 3. SKRINJICO I
Skrinjice pri ljubljanskih obtlnskih volitvah.
3.	4.
1.
2.
Dr. Vidmar,
Sahist
Slavenska banka.
(Praprotnik-Žerjav). Kmetiški fond.
Uradniška pragmatika itd. itd. itd.
Dr. Perič,
advokat.
Zadružna gospodarska banka.
Pollakovo človekoljubje! Razne nagrade in žegnani zvonovi.
Vitezi rdečega križa na Zaloški cesti. Zveza gnilih kompromisov.
Jože Ogrin,
mizarski pomočnik.
Stranka ročnega in duševnega delavstva ter upokojencev.
Išči resnico — spoštuj svoj razum!
Dr. Ravnihar,
advokat.
Jadranska banka«
40 letno magistratovanj® z bankrotom' Velekapitalist K«f.z »
in narodno „80cialisti
program.	,
Bratstvo lačnih in BiU°
Pametni ljudje se bodo odločili za tretjO SOClailStitFIO skrinjico.
v NEMČIJI JE ŠE VEDNO VLADNA KRIZA.
Cutio, ki ga je poveril državni predsednik že drugič s sestavo kabineta, je bil primoran vrniti mandat vsled odpora socialistov. Sestavo vlade bo sedaj najbrž prevzel klerikalec Stressemann.
*
+ Klerikalcem nič prav ne dišijo cubl anske občinske volitve kar je še najbolj razvidno te »Slovenca«, ki pridno tnolči. In ni čuda da molči, ko pa se vsem Zavednim klerikalcem gabi zveza s komu-nisti in z dr. Peričem. Da imajo slabo vest. dokazuje odpoved nfhovega shoda v Spodnji Šiški, ker »so vsi govorniki zaposleni pri drugih shodih in sestankih.« O. Sa' se razumemo!
,	+ Čudeži v borbi za Ljubljano se
dnevno množe. Jugoslovanska zajednica Poroča o njih na dolgo in široko v »Slov.
ar°du« in v »Jugoslaviji«. Obenem pa ostro kritizira »volilnobojna poročila »Ju-Jove« armade, o katerih pravi, da so pobobna kratkim poročilom generalnega štaba bivše avstro-ogrske armade. »Takrat,« pravi »Narod« »smo vselej vedeli, da gre slaba.« Ker se tudi mi spominjamo tistih časov, vemo še dobro, da so bila Poročila generalnega štaba večkrat tudi dolga in prečudno podobna »Narodovim«. Poročila »Slov. Naroda« in »Jutra« se to-rei razlikujejo samo po svoii dolgosti, siji61' oa ni nobenega razločka. Mačka pa bosta imela 3. decembra obadva. »Slov. . arod« in »Jutro«, kajti zavedno ročno jJJ duševno delavstvo bo vrglo svojo krog-o v tretjo Skrinjico!
.	+ »Slov. Narod«, glasilo očetov mla-
dodemokratov okoli »Jutra« že sedaj po-r9ča o »lutrovskih« manevrih. Tako pra-Vl da bo »Jutrovih« 21 generalov tik pred Volitvami na'brž razglasilo, da ie »Jugoslovanska zajednica« v zadnjem trenutku dPiaknila svojo kandidatno listo ter da naj 23to vsi napredn aki volijo mladine. Tudi izključeno, da bodo na dan volitev na-Jeb trobentače ki bodo »plezali« na vseh voliščih, da glasuje vse za mladine ter da t pi je zmaga sigurna. Ampak to so čisto "avadni manevri, s katerimi nas hoče dati koš »Jutro«. ,pravi »Slov. Narod«. Toda jPsga |e na s|ranj »Jugoslovanske zajedli®*- ki se bo bojevala s »klerikalnimi POiJSeviki.« Tako si dela korajžo »brat-
lačnih in sitih«, vendar na zastonj. bo Pokazal tretji december. Go-okoli »Slov. Naroda« ni namreč zatoni sedela na magistratu polnih 40 let naredila pa nič!	, ,
+ V Somboru je sodišče, ki je raz-bravljaio 0 zadevi dr. Stoikova odločilo.
bo razglasilo obsodbo 27. t. m. Obsod-a voivodinskega podžupana dr. Stoiko-:a- ki je oškodoval državo za ogromne Žinf6* k° °bene,ni obsodba sedanjega re-
„ + V Osijeku se bo vršila v sredo, t m. razprava proti bivšemu mnistru FF; Ivanu Krniču ki ga toži minister Pri-bieevič zaradi nekega članka v »Hrvat-ske«, Listu.
0 J.,+ v Gorici Je italijansko sodišče ob-?0<bl° sledeče Slovence zaradi poškodbe italijanskega spomenika na Krnu, čeprav
sodišče ni moglo dokazati krivde: Josipa Mikluša (star 37 let) na 3 mesece ut 5oo lir, Ivana Savdata na mesec dni in lir, Antona Smrekarja (16 let) na 7 Ptesecev in 209 lir, izpustila pa Je Josipa Korena (13 let), Andreja Perdiha (13 let), Ivančiča in Bojta.	,	a
1	+	Sovjetska	georgljska vlada je za-
, anda laškemu poslaniku v Tiflisu, posluževati se radio postaje, ker ie izdala
isto prepoved laška vlada moskovskemu poslaniku v Rimu. Obenem je tudi ustavila obrat v laiki bolnici, čeprav se je energično protivil tej odredbi laški poslanik Fanzoni.
Dnevne vesti.
Članom I. sploš. društva iueoslov. upokojencev »v razpustu« in članom »Konsorcija upokojencev« ter upokojencem sploh naznanjamo, da je preminul naš zavedni in agilni član predsedstva gospod Josip Bahč. poduradnik in nadsprevodnik državne železnice v pok. Pogreb se bo vršil danes, v torek. ^21. t. m. ob 4. popoldne iz Spodnje Šiške št. 88. — Tovariši! Udeležite se pogreba polnoštevilno! Slava njegovemu spominu. — Načelstvo »Konsorcija upokojencev«.
V Senti so se pojavili v prometu ponarejeni bankovci po 10 in po 100 dinarjev. Družbo, ki jih je razširjala, so že prijeli.
V selu Mošorinu je žena Jovana Sa-raza za trenutek odšla iz veže, v kateri je pustila dete. Medtem je prišla v vežo svinja, ki je detetu odgrizla roke, nos in ušesa. Mati je prepozno prišla nazaj in tako je dete umrlo že na pom v novosadsko bolnico.
LJubBgana.
Zajsdničariii v Šiški. Preieli smo: V soboto se le vršil shod »Zaiedničariev« v gostilni pri Anžoku. Nastopilo ie več govornikov. med prvimi mesija dr. Ravnihar. ki ie tako ginljivo na duše pihal, da so poslušalci pogledali malo globlje v kozarce in se razkropili po celi Šiški. Družba Zaiedničariev ie prišla tudi v kavarno Brand kjer je pričela koj agitirati. Najprej so vzeli v delo kavarnaria radi »Nove Pravde«, češ. zastonj jo pošiljamo, zato mora biti na mizi da jo ljudje lahko berejo. Kavarnar jim menda ni po volji odgovoril, ker so začeli razgraiati in niso pustil; niti kavarnarievih hčerk pri miru. Vsekako čudna agitacija to — poskušati jemati pošteni rodbini čast.
Kri ni voda. V Spodnji Šiški se ie vršil pri Šternu v soboto 18. t. m. politični shod komunistov. Na posebnih letakih, ki so vabili na shod. so bili podpisani dr. Lemež. Makuc. Anton Kerhne. Leban in drugi Shod oa se ie predčasno zaključil, ker so tako hoteli zborovalci. Triie komunisti so povedali v brk svoiim voditeljem kai si mislilo o njih. ker so se prodali klerikalni stranki. Veseli nas. da se proletariat pričenja zavedati, da spada le v proletarske vrste.
Pretepanje vojakov — prizor iz Resljeve ceste. Prejeli smo: Preteklo sredo se je nudil pasantom Resljeve ceste žalosten prizor iz našega vojaškega življenja Na Resljevi cesti štev. 7 stanuje neki višji oficir, ki ima'vojaka kot slugo. Zvečer okoli 7. ure je pridrvel ta vojaK iz hiše, držal se za glavo ter jokal, za njim pa razburjeni stanovalci v tej nisi. Dognano je, da je dotični oficir vojaka tako živinsko pretepal v svojem stanovanju, da je vznemiril celo hišo. Revni vojak je jokal in klical na pomoč, oficir^pa ga je tolkel in spremljal udarce z znan“' mi vojaškimi kletvicami, dokler mu ni vojak ušel iz stanovanja na ulico, ^veda je bil konec te surovosti ta, da Je ao-tični oficir javil vojaka kot dezerterja in ga je straža v pozni noči privedla zopet nazaj. Nazadnje bo vojak še zaprt radi oficirskih surovosti. Isti oficir je tega vojaka pred kratkim tako udaril po glavi, da mu je skoraj izbil oko ter je bil vojak
'dolgo časa popolnoma Črn okoli očesa.
Poživljamo naše poslance, da, narede konec pretepavanju vojakov. Ako dela to višji oficir, kaj delajo šele drugi v krajih, ki niso dostopni občinstvu, da se bi vsa-ka stvar tako hitro zvedela!
Celje*
Iz občinske seje (nadaljevanje). Za finančni odsek poroča g. dr. Božič. Popravljena je sirotišnica, ki sedaj lepo iz* gleda. Med popravljanjem se je izkazalo, da je treba popraviti tudi žlebe. Račun znaša 21.600.95 K. Ker je bilo delo oddano brez sklepa, predlaga naknadno odobritev računa. Sprejeto. Cvetličnjak v. mestnem vrtu je za silo popravljen da bo letos držal. Treba bo misliti na zgradbo novega, ki bo po načrtih stal 500.000 kron. Po poročilu mestnega oskrbnika bi stal lesen mostovž pred moškim ko-« pališčem 100.000 K, ker ni bilo vsem jasi no, kaj bo toliko stalo, se zahteva na-« tančno pojasnilo. Društvo za stavbo po* rodišnice v Mariboru nam je poslalo na* črte in pravilnik ter nas vabi k pristopu. Odklonjeno, ker se namerava enak za* vod ustanoviti oziroma razširiti tudi v, Celju, ki bo gotovo mnogo stal mestno občino celjsko. Davek na prenočišča se zviša od 25 na 30%. Gostilničarski za* drugi oziroma deželni vladi je dovoljen prispevek za vzdrževanje gostilničarske šole v Mariboru oziroma v Ljubljani« (Opomba poročevalca: Radovedni smo, če bo ta šola koristila tudi brezposelnim natakarjem.) Mestna občina celjska dolgu* je Ljubljanski kreditni banki 62.400 K, svoto, ki je bila svojčas izposojena za poravnavo tekočih računov za plinarno. Banka zahteva vrnitev. Vrnila bo občina to vsoto z 'ienarjem, ki ga je dobila koti delež od prodaje šemalne vojašnice 105.055 K — ostali znesek naj porabi za tekoče izdatke. Kapucinski most čez Savinjo bi bilo treba zgraditi na novo iz železobetona, kar bi stalo najmanj 12 milijonov K. Sklenjeno je, popraviti ga temeljito. Po proračunu bo popravilo sta* lo 190.000 Din, državna gradbena sekcija je obljubila prispevek 95.000 Din, 2upan* stvo je obvestilo vse slovenske poslance vseh strank, da naj z vso silo gledajo na to, da bo prišel obljubljeni znesek tudi v državni proračun. Most bo držal potem še kakih 10 let. Za popravilo bo potrebno; 30 kubičnih metrov hrastovega lesa, ker ga pa mestna občina v svojih gozdovih nima, bo dobavo razpisala. Ostali les, Vi prvi vrsti borov in mecesnov bo dobila iz lastnih gozdov. Obnovi se najemninska pogodba z vojaško upravo za leto 1922« Občina izjavi, da bi po 1. jan. 1923 ne mogla več oddati v najem zemljišča, na katerem se nahajajo izza vojnega časa barake, ker namerava zemljišče prodati v; industrijske svrhe, razen tega so barake v takem stanju, da jih bo treba podret!, ker je bivanje v njih nezdravo in življenju nevarno. Tudi velja najemnina za zemljišča, na katerem se nahajajo bolni« ške barake, samo še do 31. dec. 1922. Barake, ki se nahajajo na tem zemljišču, je občina pripravljena prevzeti.
Gospodinje! Kupujte samo čajne mešanice znamke »Buddha«, ker so najboljše in najizdatnejše. Dobe se povsod! Zahtevajte navodila!
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 61 Din, 1 francoski frank 4.25 Din, 1 lira 2.83 Din, 1 češka krona 1.9S Din, 100 avstrijskih kron 8 par, 100 mark 1.10 Din. V Curihu velja 100 naših kron 2.15 švicarskih frankov.
Kritične črtice o naši pošti.
(Dalje.)
V obče velja razdalja 20 km kot naj-usrodnejši razvrstitveni sistem poštnih uradov in samo v slučajih ugotovljene do-trebe in rentabilitete je večja gostost izjemoma upravičena.
Vse ostale kraje oskrbuje v Nemčiji redna Dotujoča nošta s poštno prometnimi zvezami. Teh potujočih pošt seveda ne smemo primerjati z našimi selskimi obhodi. Potujoča pošta oskrbuje pošto v krajih tik ob cesti s posebnimi vozovi, v katerih posluje poštni ooduradnik. ki med-potoma opravlja celokupno poštno službo. V posameznih krajih se pošta po točnem voznem redu ustavi tako dolgo, da se izvrši izmenjava pošte. Oddaljeni stanovalci prideio ob določenem času sami po pošto. — Na tak način si nemška poštna irorava prihrani stroške za manjše poštne urade na ozemlju na katerem imamo eri nas celo vrsto uradov, ki pa nimajo in ne da;o dovolj sredstev za vzdrževanje redneea poštnega prometa.
Preustroj poštnega omrežja, ki bi v gospodarskem in prometnem oziru ugodno vplival na izboljšanje obstoječih razmer. bi bila zadeva strokovnega razmo-trivan:a — z vidika ozkosrčne birokracije, ki ie ori nas žal. povsod na krmilu, oa ie sploh neizvedljiv. Velikopoteznosti, ki je nredoogoi uspešnega delovanja, kakršnega moramo pričakovati od poštnega pod-jetia. pogrešamo ori prometnih sredstvih, s katerimi razpolaga naša revna pošta. Poslovanje v naietih prostorih, prevažanje pošte z zasebnimi vpregami in v izposojenih vasronih — vse to ne odgovarja umnemu gospodarstvu. Poglobitev v to tvarino pa presega obzorie v juridičnih pomislekih malenkostnih birokratov.
Današnje žalostne poštne razmere v naši državi so »zasluga« poštne vrhovne uprave, izvršilno osobje zanie ni odgovorno. Po uspehih kvalificiramo merodajne činitelje pod katerih vplivom se vrši tudi strokovna izobrazba in izbira podre-jeneea osobia.
Gospodarstvo urorave obsega tudi razvrstitev osobja. Tudi v tem bi se morala ravnati vodilna misel in merodajna smer no službenih ozirih in prometnih potrebah. Neutemeljena razdelitev uradov v državne in razredne je ostanek prejšnje
Nikak stropi Nikaka kemična kisna kislina!
ut) ra ve. ki so Jo že večkrat grajali in jo
imamo samo še pri nas. Razdeljeno je po razredih navadno tudi osobje. in jasno ie. da smatra uprava za urade man sega obsega tudi manišo sposobnost za zadostno. Ni pa umevno, zakai bi prezirali važnost strokovne izobrazbe v posameznih slučajih, če gre povsod za enako službeno odgovornost. Ravno uradniku, ki sam opravlja vso službo je temeljita izobrazba boij potrebna kakor onemu, ki službuje s celo vrsto tovarišev skupai.
Posežimo kar oo najbližjem vzgledu negospodarskega razpolaganja s strokovnimi močmi! Vsak nepristranski opazovalec nam mora pritrditi, da bi številni poštni kontrolorji raznih »klas« poštni upravi neprimerno več koristili če bi bili upravniki poštnih uradov na deželi, kakor oa v mestu, kjer zadostuje samo ena vsestransko izobražena moč da nadzoruje izvrševanie prometne službe. Da je tudi nadzorstvo pomanjkljivo, nam spričujejo razni dogodki v poštnem prometu, ki ravno niso redki, pa bi se dali vsai omejiti, če bi nadzorstvo točno poslovalo.
Običaino zadostuje ori nas dovršena iuridična fakulteta za sposobnost obratnega nadzornika. Take moči očitno obre-meniuieio poštno uoravo. ni pa mogoče utemelj ti. da bi bil za ta pose! soosoben samo iurist. ker vendar znanie njegove stroke za prometno službo ni uporabno. — Zopet nesrečni ostanek avstrijske birokracije. ki je imela seveda vzrok, da je ori nadnrodukciii iurstov to vrsto stro-kovn:akov kakorkoli preskrbela. Mi rabimo pravih strokovnjakov pravnik ostani v svo;i stroki kakor učiteli v šoli in ne drugod!______________________(Dalje prih.)
Koncert gospe Ade Poljakove v gledališču. Spored koncerta gospe Ade Poljakove, ki se vrši danes v torek, dne 21. t. m., obsega mnogo nove pri nas doslej še neznane ruske koncertne glasbe. Velezanimivo bo izvajanje Musorgskega otroških pesmi, ki so svetovno priznane najboljše skladbe te vrste. Italijanski spevi Cimarose, Martinija in Pergolesi-ja. ki so tudi na sporedu, zahtevajo višek kulta v glasovni izobrazbi in jih more izvajati le tako velika umetnica, kakor je gospa Poljakova. Pred desetletji je slovela kot interpretinja teh spevov slavna Aliče Barbi. Posetnikom koncerta, ki ljubijo moderno glasbo, bo ustreže-
no z Debussyjevo pesmijo »Mandoline«-
— Izvajanje koncertnega predavanja je nekaj povsem drugega in različnega oa opernega. Skala duševnega izražanja je pri koncertnem petju mnogo obseznejsa in zato težja kakor pri opernem. In gospo Poljakovo so uvrstili kritiki francoskih, nemških in italijanskih listov mea prve koncertne pevke. V njenem Jpva3^" nju slave zlasti bujnost nijans in bogat pestrost čustvenega izražanja. — Večina prevodov zanimivih tekstov^ bo zaraa popolnejšega umevanja in uživanja natisnjena na lepakih, na kar občinstvo opozarjamo. Teksti so na razpolago pri oia-‘gajni in na večer koncerta pri biljeterjih.	 _
NARODNA SKUPŠČINA.
18. nov. Nad leto dni ie že preteklo, odkar je bila odrejena preiskava o g°sp darstvu na Beliu. Šele na današnji seji je bilo skupščini predloženo tozadevno Poročilo. Razprava se bo o tem nadaljeval še v sredo.	.
Finančni minister je predložil skui£ ščini državni proračun za leto . Izkazuje skoro 9 mil'ard stroškov in t ko tudi dohodkov. Za danes povemo mo. da hoče imoti vrhovna državna ud va 1159 mil'ionov, vojno min:strstvo milijonov, prosvetno ministrstvo se Da dovoliuie s 542 mliioni.	^
Odgovorni urednik: Anion PodbevSek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
uiiBim mmm ui
= REGISTROVAH« ZatSRUGP l OMEJENO ZAVEZO ——“ TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABIM*
ZA SHODE IN VESELICE .*•
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJ‘«» BROŠUR ITD. STEREOTIPNA. LITOGRAFIJ«.
na
drobno!
Garantirano pristni
debelo! namizni kis
prodaja najmodernejša automa-tična kisova tovarna
FELIKS S C H M l D L,
Maribor, Koroška cesta 18.
Vsaka htgnja gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL-KIS.
Kožuhovina
svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila
po znižanih cenah
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri
Josip
upokojenec dri. ieleznice,
vcera| 20. t. m. ob */4 8 h umrl. Pogrfb se vrši danes, dne 21. novembra, ob 4 h popoldne iz hiše žalosti v Sp. Šiški, Vodnikova cesta 88, na pokopališče v Dravlje.
Sp. Šiška, 21. novemb-a 1923.
ŽaSuioči ostali.
Naj e J ja zaloga
Hill II
L
pri
A. ŠONKOVSC nasl.
EC. S O S S,
Ljubljana, Mastni trg 19.
TVRDKA J- DOLE NC,
Ljubljana, Hiišerjeva utica St 5
se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to-varn po najsolidnejših in nizkih conah.
»Pošljite naročnino!"
eventuelno tudi s_J>ran®j išče mirna gospodi«'«3’ je čez dan odsotna. — Naslov pove uprava lista.
Vsak, kdor hoče vsaj de-lomo poznati socializem m biti socialist, naj cita knjigo
„Sofializem in vera'*;
Naroča se pri tainištvu SSJ, Ljubljana, poštni predal 168, in stane lepo m
trdno vezana 9 Din. bro-- - - širana pa 7 Din. —
mr SUKNO
za promenadne in športne oble^e v bogati izbiri prlporofa tvrdka
A. & E. Skabernf
Ljubljana, Ma»*»> ,r®