Poštnina plačana t gotovini.
Leto LX
V Ljubljani, v petek 14. oktobra 1932
Štev. 236 a
Cena 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
S£0VENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljub-liana št. 10.650 in I0.341) za inserale; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299?
Živce na mesio
Človeku, ki bi' danes ne bil nervozen, bi družba očitala, da ni sodoben. Nervoznost ni danes snobi-zem, temveč produkt človeškega napredka, novega načina in hitrejšega ritma našega življenja, kakršnega nam je prinesla doba telefona in radia. Te moderne bolezni nismo znali parirati s primerno vzgojo in s spremembo načina življenja izven urada in tovarne. Naše živce sta pretresla še dva spora-dična pojava, in sicer vojna in gospodarska kriza. Z nervoznostjo je prišla nestrpnost. Nervozno in nestrpno opazujemo domače in mednarodno življenje. Po naših načrtih bi se moralo to razvijati hitreje in ker ga gledamo skozi naočnike bolestne nestrpnosti in subjektivnih želja, doživljamo razočaranja bodisi glede dogodkov doma, bodisi glede drugih po svetu. Morda nas prav ta tehnični napredek, ki bo človeštvu porušil vse meje in domneva, da narava ne skriva več tajnosti, do katere učenja-kovo oko bi ne moglo prodreti, ter na drugi strani trda borba za goli obstanek v tej dobi materijali-zma, tako oddaljujejo od »elementa< človeka, da tudi pri presojanju političnih dogodkov skoraj ne računamo več z njim, to je z njegovimi dobrimi in ilabimi nagnjenji.
Nobena mednarodna konferenca ne uspe! Proč a frakarskimi diplomati, ki samo zapravljajo denar, na klin z državniki, ki varajo svet z utopističnimi načrti, samo da bi za temi krilaticami lažje zakrili egoistične namene svojih državi Čemu Ženeva, Stresa ali London, ko so itak v Mandžuriji ostali gospodarji Japonci, ko se v Južni Ameriki še naprej koljejo, ko gospodarstvo v srednji Evropi nadalje propadal
Ni nam na tem, da bi diplomate in druge državnike branili, lahko pa rečemo, da je vendar drzno metati vse v en koš — danes je tako navada vse posploSiti —, med njimi so dobri in slabi, ljudje so pač! Mi bi radi čudežev od njih in mednarodnih konferenc, ker hočemo iz tega morečega ozračja, ki nam tare dušo in ubija telo; ne pomislimo pa, >da ni mogoče uresničiti mednarodnega miru, ki je predpogoj gospodarske obnove, kar čez noč in na čudežen način,« kakor je dejal nekdo na katoliškem tednu v Ženevi. A priori ni mogoče odrekati dobre volje vsem državnikom, kajti vsaj eno je gotovo, da namreč vsak vsaj svoji domovini dobro boče. In ako ji iskreno dobro hoče, potem jo zavestno ne bo gnal v propast, lo je v vojno.
Ne pozabimo, da prihajajo odposlanci na mednarodne konference, obloženi z bremeni križev in telav svojih rojakov v domovini. Pri pogajanjih se lahko svobodno gibljejo samo v ozkem krogu. Na konferencah morajo braniti koristi svoje domovine, in te so zopet rezullante —■ ali bi vsaj morale biti — želja posameznih državljanov. Logika nas dovede do zaključka, da ]e potrebno najprej ozdraviti življenje doma, v lastni državi, in sicer življenje posameznika, ali da pridemo na primer k vprašanju razorožitve, razorožiti se moramo najprej duhovno. Doma je treba ustvariti ugodna tla za mednarodne konference. Dokler bodo nekatere narode, n. pr. v Italiji in v zadnjem času tudi v Nemčiji, zastrupljale teorije o nujnosti vojne in izvoljenosti človečkih plemen, potem bo delo diplomatov v Ženevi brezupno; zato je poljski predlog za moralno razorožitev, ki se povsem strinja s krščanskimi načeli, tako velikega pomena.
In vendar ni Ženeva niti danes utopija, prav tako ne načrti za Panevropo, kakor niso bile brez koristi razne mednarodne konference! Prav v tem, da se predstavniki posameznih držav vedno bolj pogosto srečavajo, vidijo možje svetovnega obzorja veliko pridobitev današnjega časa. Preradi ugotovimo samo polom vsake konference, ne pomislimo pa, kaj bi bilo lahko danes, ko bi teh konferenc ne bilo, ko bi ne bilo Zveze narodov? če je Zveza larodov tako brezpomembna, kakor navadno čuješ r kavarni, zakaj se je ne upajo zapustiti niti velike države in tudi tiste ne, ki so s tem korakom že tolikokrat grozile?
Ljudem ni dano, da bi delali čudeže. Zveza narodov, Panevropa, balkanska federacija so danes prav za prav šele ideje. V 14 letih ni bilo mogoče privaditi narodov, da bi se otresle starega pojma o suverenosti, ki živi, odkar obstoji pojem države, Eeprav imajo za seboj strahotno preizkušnjo, zadnjo svetovno vojno, in tudi v prihodnjih 14 letih ne bo mogoče tega doseči. S tem pa še ni podan doke z, da je ideja Zveze narodov neizvršljiva. da bi Zveza »ploh ne mogla preprečiti vojne in da je skratka, odveC.
Poučno je, kako realno gleda Vatikan na povojna stremljenja po tesnejšem sodelovanju med narodi, iz katerega so se rodili že konkretni načrti. Vatikan je te načrte vselej pozdravil, in sicer ne glede na to ali so prišli iz katoliških vrst ali ne. Da ne govorimo o Zvezi larodov, kateri vatikansko glasilo vedno posvečt. veliko pozornost, omenjamo samo, kolikšno nevoljo je »Osservatore Romano« zbudil pri fašistih zaradi opore, ki jo je dejal Briandovemu načrtu o Panevropi, in kako je pozdravil misel balkanske konfederacije. In prav te dni se fašistični tisk zopet razburja, češ, da je vatikansko glasilo odmerilo Herriotovemu govoru, pravi apologiji Zveze narodov, preveč prostora.
-ski.
„Oče tajfunov"
Pari«, 13. okt. AA. Tu je preminul oče Froc, Član jezuitskega reda. Pokojnik je bil od 1 .1892. ravnatelj šangbajskega observatorija. Na Daljnem vzhodu jeslovel kot »oče tajfunov« ali »oče, ki odvrača viharje« Lani se je pa oče Froc vrnil v Francijo. Tedanji predsednik republike Doumer mu je Izročil red častne legije zaradi zaslug, ki si jih je bil stoke.' ža cerkev, znanost, človeštvo in Francijo.
Nov udarec ruskega diktaimjja
Opozicija proti Stalinu izključena iz stranke
Moskva, 13. oktobra.
Vesti, da se je v Rusiji v zadnjem času zopet pojavila takozvana desničarska opozicija, ki je zasledovala namen, da strmoglavi Stalina in spremeni gospodarsko politiko sovjetov v konservativnem smislu, so se izkazale kot resnične. Sovjetski tisk, ki je še pred enim mesecem te vesti označil kot izmišljotino evropskega kapitalizma, je ti. t. m. priobčil komunike osrednje kontrolne komisije ruske komunistične stranke, datiran z 9. oktobrom, s katerim se naznanja izključitev 20 odličnih članov stranke, katerim načeljujeta Zinovjev in Kamenjev iz stranke, in se temu dostavlja obširna utemeljitev.
Kaj so »zagrešili" opozicionalci
Komunike pravi, da so ti člani skušali potom kontrarevolucionarne organizacije, ki da jo je orgnniziral že pred nekaj časom iz stranke izključeni Rutin, strmoglaviti Stalina in stvoriti nelegalnim potom meščansko stranko kulakov (bivših premožnih kmetov), da spremenijo knrz odločne socialistične politike, katero jc začel Stalili. Navajajoč imena posameznih opozicionalcev, ki so bili sedaj disciplinirani, označuje komunike enega kot »desničarskega oportunista« drugega kot »trockista«, tretjega kot pristaša »sovjetski politiki sovražnega bloka« itd. Kot kolovodji te opozicije se označujeta kakor že rečeno, Zinovjev in Ka-menev, ki sta bila že pred leti izključeno iz stranke in sta bila zopet sprejeta v stranko na 15. kongresu, ko sta izjavila da se bosta »popolnoma podvrgla volji in nazorom stranke«. Oba sta v komunistični stranki igrala veliko vlogo. Kamenjev je bil po smrti Ljenina član triumvirata, ki je tedaj vodil Rusijo, potem pn je bil poslanik v Rimu in končno ljudski komisar zn trgovino. Tretji najuglednejši član je Ugljanov, ki je zavzemal že zelo vidnu mesta v sovjetski vladi in ki že dolgo časa pripada »desničarsko - oportunistični« opoziciji.
Njemu in že trem tovarišem je centralna komisija priznala pravico, dn smejo čez leto dni zopet prositi za sprejem v stranko, ako bodo med tem spremenili svoje stališče v smislu Sta-
linove politike. Med vidnejšimi člani izključene opozicije so še Galkin, Sljepkov, Marecki iu Ptašny, o katerih komunike pravi, da so vsi že davno desničarji.
Vedno večji odpor proti Stalinovi gospodarski politiki
Kaj je prav za prav najgloblji vzrok disciplina-cije, strankin komunike seveda ne pove. Resnica je ta, da se v Rusiji v vseh krogih prebivalstva redno bolj okreplja opozicija proti kolektivnemu agrarnemu gospodarstvu, ki ga je začel Stalin in katero je do zdaj rodilo samo slabe posledice. Da se vsaj približno dosežejo številke petletke, je treba prisilnih naredb, ki sledijo druga drugi in ki grozijo celo s smrtno kaznijo, da se premaga odpor kmetov proti sorializiranju kine ijstva, ki nalaga kmečkemu prebivalstvu samo ogromno žrtve t prid forsiranju industrializacije dežele. Na drugi strani pa trpi tudi delavstvo, ker radi pasivnega odpora kmetov proti kolektivizmu dan za dnem bolj peša prehrana mest Opozicionalci so kritizirali tudi birokratizacijo in državni socializem ter delali na to, da bi se gospodarska poli.ika sovjetov, kolikor se tiče kmetov, vrnila k osebnemu gospodarstvu na podlagi zadružništva. Opozicija pa je tudi kritizirala zunanjo politiko Stalina, kateremu očitajo prevelik oportnni-zem v tem oziru Najhujša je seveda nejevolja proti brutalnemu regimentu Stalina, ki ga Ijudstro so-
vraži tutrt zaradi njegovega neruskega izvora. Proti Stalinu je bila opozicija močna tudi v rdefi armadi, kjer prevladuje kmečki element, in javna tajnost je, da je proti Stalinu tudi ljudski komisar za vojsko Vorošilor, ki se je pa zadnji čas, ko je videl, da je med strankinimi funkcionarji Stalin še vedno močno iasidran, umaknil v ozadje, in se intenzivno peča s strategifnim položajem na Daljnem vzhodu, da mu ni treba baviti se s skrajno nevarno notranjo politiko sovjetov, ki človeka lahko stane glavo ...
Upanje na svetovno revolucijo
Obenem, ko jo izključila opozicijo, je centralna kontrolna komisija stranko sklenila politično izjavo, r kateri pravi, da se kapitalizem na zapatlu nahaja v smrtnih krčih in da bo njegovemu polomu sledila doba vojen in revolucij. Kar se tiče zunanje politike, izraža komunistična s ranka Rusije nado, da bodo nemški komunisti razvijali čim večjo delavnost in proroeirali r Nemčiji revolucionarni generalni štrajk, kar naj bi bil znak za svetovno revolucijo.
Zakaj Stalin noče vojske z Japonsko
Iz povedanega je zdaj jasno razvidno, zakaj se Stalin tako zelo boji odločneje nastopiti proti imperialistični politiki Japonske v Mandžuriji, kljub temu, da so tam v nevarnosti ražni interesi Rusije. Stalin se namreč dobro zaveda, da bi vojna z Japonci lahko imola iste pogubne posledice za njegov režim, kakor ga je svojčas imela vojna 1 Japonsko za carizem. Ij tega pa je tudi razumljiva
globoka antipatija, ki jo ima do Stalina Vorošilov, ker je le ta Bevoda pristaš odločnega nastopa proti japonski ekspanziji v Aziji.
Značilna pa je tudi primeroma mila kazen, ki je zadela opozirijonulre. To dokazuje, da je opozicija r ljudstvu precej ukoreninjena in da so Stalin boji provoeira i s krutimi odredbami še hujši odpor proti svoji diktaturi.
Londonski razgovori
London, 13. okt. tg. Herriot je snoči ob 11 dospel v London na kolodvor Viktorija, kjer so ga pričakovali MacDonald in njegova hči, zunanji minister sir John Simon, člani francoskega poslaništva in številni člani francoske kolonije. tprejem je bil prav prisrčen.
London, 13. okt. tg. Herriot in MacDonald sla se sestala že zgodaj dopoldne. Herriot je naglešal smernico pogajanj tako, da Francija brez nadalj-nega prizna enakopravnost Nemčije, da pa ne pusti, da bi se iz tega izvajala pravica do zopetne oborožitve, ker bi s tem izgubila smisel ne samo razorožitvena konferenca, temveč tudi ideja razorožitve v statutu Zveze narodov. Opoldne je bila južina pri MacDonaldu, zvečer pa banket pri siru Johnu Simonu. Jutri bo kosilo na francoskem poslaništvu. K vsem tem prireditvam so pritegnili tudi ameriškega poslanika Normana Davvesa.
Angleški glasovi
London, 13. okt. AA. V angleških političnih krogih so pred prihodom Herriota poudarjali, da angleška vlada nima namena francoskemu pre-mierju predložiti nikakega načrta. Po drugi strani pa je Herriot pred odhodom v London izjavil, da no potuje v angleško prestolnico z namero, da sklene kaj definitivnega. Zato se sme reči, da imajo razgovori, ki se te dni vrše nn Dovvningstreeiu, bolj ali manj informativen značaj. Zdi se, da je to angleški vladi celo po godu; zakaj čeprav bi po eni strani hotela ustreči nemški zahtevi po enako-
pravnosti, pri tem pa ravnati v popolnem sporazumu s Francijo, ji je vendar dosti do tega, da Berlin in Rim ne bi mislila, da se zdaj vrše v Londonu razgovori, od katerih naj bi bili Nemčija in Italija izključeni.
Omeniti je treba, da je predsednik britanske vlade povabil na sejo ne samo zunanjega ministra Simona in državnega tajnika sira Roberta Vansit-tarda tudi druge visoke funkcionarje zunanjega ministrstva. Čeprav ni bilo na dopoldanski seji na francoski strani nobenega strokovnjaka, kaže navzočnost tajnika zunanjega ministrstva, da so na seji razpravljali tudi o tehnični strani problema.
Francoski tisk
Pariz, 13. okt. A A. Vsa pozornost listov je v trenutku, ko se začno francosko-angleški razgovori, obrnjena na London. Listi pa so precej rezervirani in zatrjujejo, da razen uvodnika v »Timesu« nimajo nikakih določnejših vesti iz Londona, da bi mogli presoditi tamkajšnjo situacijo.
Herriot je danes glede na Papnov govor, ki je vnovič na glasil nemške zahteve, proti konferenci štirih in je vprašanje, kakšno stališče bo glede na to zavzel MacDonald. Nekateri listi celo domnevajo, da je predsednik angleške vlade v tem pogledu že vezan.
Pertinax piše v listu >Echo de Pariš«, da jo dobil zagotovilo, da se Herriot ne bo dal zavesti v konferenco štirih in se izvabiti v Chequers za konec tedna, kjer naj bi se srečal s von Neurathom.
Kam hoče Romunija
Nove izjave Titulescua
Pariz, 13. okt. ž. Romunski zunanji minister Titulescu je snoči odpotoval v Bukarešt. Pred svojim odhodom je sprejel glavnega urednika pariško »Ropublique« in mu rekel, da jc on absolutni prijatelj političnega zbližanja med Romunijo in Sovjetsko Rusijo. Pogajanja se bodo nadaljevala 17. oktobra in Titulescu smatra, da bodo obstoječi predlogi o sklepu rusko-romunskega pakta o nenapa-danju nekoliko spremenjeni. Želo mu je žal, da pakt ne bo omejen le na slučaj enega napada, ker je že itak po Kcllogovem paktu vojna nemogoča. Istotako jc Titulescu proti temu, da se pakt omeji le na pet let, ker iskreno želi, da pride do romun-sko-ruskega zbližanja. On ne spada med one, ki verjamejo, da je podpis francosko-ruskega pakta o nenapailanjn naperjen proti Romuniji.
Poljski dvomi
Varšava, 13. okt. tg. V varšavskih diplomatič-nih in političnih krogih se živahno komentirajo pariške izjave Titulesca, preden je odpotoval v'Buka-rešt, ker zopet razbijajo vse pogodbe o nenapada-nju. Ker se zadnje izjave bukareške vlade glasijo čisto drugače, kakor Tituiescove, so v Varšavi na
nejasnem o nadaljnjem razvoju stvari, obenem pa se pojavlja tudi nezadovoljstvo, ker se zavlačujejo pogajanja za pogodbo o nenapadanju med Poljsko, Romunijo in Francijo. Romunski poslanik v Varšavi, ki se je na zadnjem sestanku direktno pogajal z Litvinovom, je pred par dnevi odpotoval v Pariz, da informira Titulesca.
Po Papenovem govoru
Berlin, 13. okt. ž. Von Papen je danes dopoldne prispel v avtomobilu v Berlin. Snoči je v Monako-vem obiskal še bivšega bavarskega prestolonaslednika Ruprechta. »Mllnchener Neueste Nachrichtcn« so zelo ugodno sprejele govor državnega kanclerja in naglaš a jo, da ustavna osnova popolnoma odgovarja stališču, ki ga zastopa svobodna Bavarska. — »Frankischer Kurier« naziva von Papena borca za obnovo Nemčije, med tem ko drugi tisk izrablja to priliko za ostre napade proti nemškim narodnim socialistom. Tudi »Frankfurter Zeitung« so zelo zadovoljne s Papenovim govorom, zlasti radi tega, ker je obračunal z narodnimi socialisti, za-merjajo mu le to, ker ni nikjer omenjal demo-kracijeL
Verski boj v Mehiki
Mežico, 13. okt. AA. Poslanska zbornica Jo odstopila ustavnemu odboru v proučitev vprašanje, ali naj država izžene katoliške duhovnike in Jim odvzame mehiško državljanstvo. Po tem načrtu bi bile cerkve izpremenjeno v šole in telovadnice.
Odlifeofojife
Belgrad, 13. oktobra. 1. Dr. Anton R o g i n a , predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani v pokoju, ie bil ob priliki upokojitve na lastno prošnjo odlik ovan z redom Jugoslovanske krone druge stopnje.
Odhod nemškega podanika
BelgrrJ, 13. oktobra. 1. Pojutrišnjem se vrne v Belgrad dosedanji nemški poslanik na na.'em dvoru Ulrich von Hassel in bo prihodnji leden porabil predvsem za poslovilne obiske pri svojih mnogoštevilnih prijateljih, ki si jih je bil tekom svojega službovanja v naši prestolici pridobil. Proti koncu lega meseca bo von Hassel odpotoval na svoje novo službeno mesto nemikega veleposlanika v Rimu. V sredo, 19. t. m. se bo od nje*a poslovilo tukajšnje Jugoslovansko-nemško društvo, ki mu bo za ta večer priredilo v zvezi s tukajšnjo nemško kolonijo velik poslovilni banket v prostorih hotela »Srpski kralj«.
Pri trgovinskem ministru
Belgrad, 13. oktobra. AA. Minister za trgovino in industrijo je danes dopoldne ob 10 sprejel deputacijo državne zveze izdelovalcev brezalkoholnih pijač. Ob pol 11 je sprejel zastopnike zveze avtobusnih podjetij kraljevine Jugoslavije.
Japonci začeii oienzsvo
Harhin, 13. okt. A A. Japonske čete so v krvavih bojih pobile kitajske neregularne oddelke in začele z ofenzivo, ki Ji jc namen pokončati kitajsko oddelke na vsem manriAurskcm ozemlju.
Amerika sili v Rusijo
London, 13. okt. A A. »Times« poroča: V Ncvv-j-orku so sc zbrali na konferonto, ki se Je vršila pod pokroviteljstvom društva ameriških izvoznikov, vsi znanejši ncvvvor.ški poslovni ljudje, kakih 200 po številu. Na konferenci so sklenili imenovati posebno komisijo, katere naloga bi bila poskrbeti za zvečanje trgovinske izmenjavo med Rusijo in USA. Komisija bi morala izdelati načrt, po katerem bi izkupiček ruskega blaga v Ameriki služil za ustanovitev jamstvenega fonda za kredite, ki so jih ameriški producenlje dovolili ruskim kupcem.
Dosedanja sovjctsko-ameriška izmenjava blaga jc dosegla na leto 25 milijonov dolarjev. Upajo, da bi sc lahko zvišala na 100 milijonov dolarjev za ameriški izvoz v Rusijo in na 25 milijonov dolarjev za ruski izvoz v Ameriko.
Moralna razorožitev
Mednarodni katoliški teden
Poročilo našega ženevskega dopisnika.
II.
Ženeva, 11. oktobra.
Po obeh uvodnih predavanjih, katere sem na kratko rezumiral v svojem zadnjem dopisu, sta nastopila na govorniškem katedru dva velika učenjaka i/, Družbe Jezusove, P. Munnynck in P. Yves de la Briere, oziroma samo eden, kajti prvi radi bolezni ni mogel priti in je njegov referat bil prečita n od msgra B e a u p i n a. Tema predavanj« P. M u n -11 yneka se glasi:
Dolžnost moralne razorožitve
Predmet je bil mojstrsko obdelan in videlo se je na poslušalcih, da mu sledijo z nedeljeno pozornostjo od začetka do konca. Moralna razorožitev je duševno stanje posameznega človeka, ki mora postati kolektivno stanje človeške skupnosti. V tem stanju je človek, oziroma vsa človeška skupnost pripravljena, da nadomesti silo in nasilje kot sredstvo za izravnavo pravice z orožjem duha. Zato pa moralna razorožitev ni neke vrste ponižujoč položaj, v katerem človeku primanjkujejo druga bolj učinkovita sredstva, da pride do svoje pravice, ampak je najvišji stadij spoznanja, da je duh močnejši od gole materije. Vsakdo, kdor le malo misli, mora razumeti, da ni mogočo r. materialnim orožjem in s fizično močjo reševati vprašanja pravice. Čeravno zveni to tako vsakdanje in tako samo po sebi razumljivo, se je vendarle posrečilo sodobni površnosti in materialističnemu nagnjenju naše dobe, da je ustvarila med ljudmi neke vrste instinktivno razpoloženje, da so zgrabi za orožje, kadar je treba čuvati duhovne vrednote.
Moralna razorožitev torej predpostavlja dolgotrajno vzgojno delo pri vsaki posamezni duši, ki se mora prekvasiti s prepričanjem, da se morajo duhovne vrednote čuvati samo z orožjem duha. In kadar bo to spoznanje postalo kolektivno, last cele družbe in celega naroda, potem bo vsaka storjena krivica povzročila duševno reakcijo, ki bo zahtevala duhovna sredstva za vzpostavitev pravice. Ta vzgoja je lahko kratka. Toda v tem slučaju moramo začeti gledati v človeku nekaj drugega, kakor malenkosten košček velike družbene mašinerije, na katerega ui treba jemati ozira. Kadar bomo vrnili Človeku njegovo dostojanstvo in mu dali nazaj njegovo pravo vrednost, ki obstoji v tem, da vrši tukaj na zemlji božja dela, kadar se bomo povzpeli tako visoko, da človeka ne bomo več izpostavljali vojnim nevarnostim zaradi vsake malenkostne izključno zemeljske koristi ali avanture, potem bomo brž vzgojili človeški rod, ki bo moralno razorožen, ki bo nosil v srcu ljubezen, ker ljubezen je največje božje delo, ki ga mora človek vršiti v svojem življenju. Nadalje bo potrebno, da se nekoliko omeji nacionalizem, ki je postal dandanes čisto navadna pregrešna perverzija pravega patriotizma.
Prav tako velik uspeh je imelo tudi prednva-c.nje P. Y v e s <1 e la Bierea, ki si je stavil nalogo, da razglablja pred ženevskimi državniki nekaj
pravnih vidikov o moralni razorožitvi
Francoski učenjak je pod tem naslovom nameraval predvsem podčrtati veliko moralno odgovornost, ki jo nosita svetovni tisk in organizacija pri izoblikovanju .javnega mnenja, ki ni ničesar drugega kakor točna slika razpoloženja človeških duš, ako jih gledamo v Skupnosti, De la Briere je na sledeči duhoviti način natančno definiral to odgovornost : Vsakdo ima pravico, da razširja svojo imisel potom tiska ali potom organizacij, katere si je v to svrho ustanovil. Todn vsakdo je tudi po pravici kaznovan, ako jo s pomočjo tiska in organizacij razširjal ideje, ki nasprotuje,jo javni morali in javnemu redu. Toda v tem slučaju se ne kaznuje dejstvo, da se je nekaj natisnilo ali da se je ustanovila
organizacija, aimpak samo protizakoniti rezultat, ki se je z razširjanjem tiska ali z delovanjem organizacije dosegel. To načelo bi bilo potrebno uveljaviti s stališča mednarodnega miru, kadarkoli bi se tisk ali organizacija spustili na polzku tla propagande proti javni morali iu proti javnemu redu. Svoboda tiska in svoboda združevanja bi pri tem ne trpela prav nič. (tovornik je nato s pomočjo nekaterih čisto konkretnih slučajev dokazal, kako se javno mnenje sistematično zastruplja in kako se s takim delovanjem naravnost onemogoča vsako prizadevanje resnih in iskreno miroljubnih državnikov, du ustvarijo pogoje za moralno in za materijalno razorožitev.
Tretje predavanje, ki je žeto splošno priznanje, jo imel vseučiliški profesor iz Bonna dr. Plat z, ■ki je govoril o
zaprehah moralne razorožitve
Odkar se je krščanski svet tekom 16. stoletja razdvojil, je nastopil nacionalizem kot nova odrešilna vera, tako jo začel učeni profesor iz Bonna. Nacionalizem je »rodil listi politični mesiiuiizem, ki uči, da ima vsak narod nalogo, da vodi in da nad-vlndtije vse druge. Za tem je prišla doba humanizma, ki je zagovarjala absolutizem in izobčevala vero vedno bolj iz javnega udejstvovanja, za njim revolucionarna doba, sirova, agresivna, in končno romantika, ki je oboževala narodni genij in skušala narode drug drugemu podrediti ali nadredit! po intenzivnosti njihovega genija. Vse to so zgodovinski vplivi, ki so pomagali Izoblikovati našo dobo, naše mišljenje ter ustvarili tudi naše današnje ne-prllike. Nevarnost dandanes je velika. Tcda katolicizem se nevarnosti ne boji, on jih išče, da jih s svojimi načeli odstrani. V kolikor se je torej tekom zadnjih stoletij katoliški vpliv zanemarjal in celo vedama in hote onemogočal, v toliko bo treba, ako hočemo priti do moralne razorožitve, z obratnim procesom s krščanskimi načeli prekvasiti družbo, da bo nehala »Izgubljati se v nasprotstvih, ko je vendar po svoji naravi ustvarjena, da se ljubi«.
Profesor Halecki od varšavske univerze je dal zelo koristne namige akademski mladini v izredno lepem predavanju o
vseučiliščih in moralni
razorožitvi
Ob priliki se bom še posebej vrnil ua to najaktualnejšo vprašanje naše dobe. Za danes samo nekaj površnih misli. Univerza je trdnjava visoke duševne kulture in ognjišče izčiščenegu, poduliov-ijenega rodoljubja v vsakem posameznem narodu. Zalo so univerze tudi poklicane, da iskreno iščejo sintezo vseh narodnih kultur in ona velika svetovna,, mednarodna in nadnarodna načela, ki so sposobna, da narode približajo drug drugemu. Katoliške univerze imajo v tem pogledu se posebne naloge. One morajo v prva vrsti dati zgled in se dvigniti do onega, danes že nekoliko pozabljenega ideala prostosti, ko so vseučilišča bila obenem katoliška in mednarodna, kjer so se zbliževali duhovi raznih narcvdno-stl, da v krščanstvu služIjo velikim skupnim ciljem.
Poleg teh velikih referatov so se vršile še krajše kozerije, katerih so se udeležili vsi prisotni in katere so zaporedoma vodili de la Briere, dr. 1'latz in msgr Beaupin.
Katoliški teden se je zaključil v velikanski dvorani Victoria Hali, kjer so nastopili še nekateri govorniki, ki so se v imenu velikih mednarodnih katoliških organizacij, kot so >Pax Romana«, Zveza ženskih društev in Zveza intelektualcev, udinjali velikemu pacifističnemu pokretu krščanstva, ki naj vodi do moralne razorožitve dn tako najučinkovitejše pomaga prizadevanjem državnikov, da se ustoliči. vendar enkrat »Kristusov mir v Kristusovem kraljestvu«.	y j
Barikade nu Smkem
Delavstvo grozi s splošno stavho
Belfast, 13. okt. AA. Kakor se doznava, nameravajo v Belfast poslati cel polk vojaštva. V mestu je položaj spet napet in se neprestano ponavljajo manjši nemiri. Policiji se je sicer posrečilo povsod obnoviti red, vendar se doznava, da je ua več krajih prišlo do plenjenja. Policija je morala poklicati ojačenja, tako da je zdaj na ulicah skupno več ko 3000 redarjev, ki ne dovolijo zbiranja ljudi. Dozdaj je aretiranih nad 70 demonstrantov.
Policija je prepričana, da so nemiri posledica komunistične propagande, toda dopisnik »Associated Press« pripominja, da bo sicer res, da ima komunizem svoj del krivde na teh neredih, toda prav tako so ti neredi posledica bede. Dopisnik pravi, da je obiskal več rodbin, ki imajo sicer lepo urejena stanovanja, a so prisiljene prodajati pohištvo, da si kupijo živila. Dopisnik opozarja na to, da je v Belfastu in okolici okoli j 00.000 nezaposlenih delavcev.
Zvečer je prišlo na ulicah do streljanja. Demonstranti so hoteli opleniti tovorni avto, ki je vozil kruh. Policija jih je morala odgnati s pendreki. Pri tem je prišlo do tako resnih izgredov, da so redarji morali streljati in razpršiti množico. Več ljudi so prepeljali v bolnišnice. Policija je na več krajih podrla barikade, toda demonstranti so postavili nove.
Voditelji delavcev so se obrnili na županstvo, da posreduje pri'upravi brezposelnostne blagajne, naj brezposelnim izplača enake podpore, kakor jih dobivajo v Angliji.
Boifast, 18. okt. AA. Vodstvo strokovnih organizacij v Belfastu je sprejelo resolucijo, ki poziva strokovne organizacije tega mesta, naj takoj stopijo v generalno stavko, da pokažejo svoje simpatije do nezaposlenih delavcev. V dobro poučenih krogih so mnenja, da se strokovne organizacije ne bodo odzvale temu pozivu, vsaj dotlej ne, dokler ne zvedo, kakšen je rezultat razgovorov, ki se pravkar vrše med zastopniki vlade in zastopniki organizacij glede podpore brezposelnih. Ti razgovori imajo lia-inon najti način, kako bi se aboljšal položaj nezaposlenih delavcev ki so povzročili hude izgrede v mestu. Upajo, da bo do sporazuma prišlo še pred začetkom prihodnjega tedna.
Čeprav je včeraj vladal v mestu mir, so vendar poročali o nekaterih incidentih. Tako so n. pr. de-monstrantje razbili okna na neki tovarni. Policija jih je razpršila in več med njimi aretirala. Oblasti zasledujejo več agitatorjev, ki so prišli iz Anglije, da organizirajo gibanje. Sodijo pa, da generalna stavka ni kaj verjetna. Do nje bi utegnilo priti le tedaj, če se položaj nezaposlenih v prihodnjih lednih znatno poslabša.
Voditelj luziškik Srbov umrl
Odkritja o nemški vojski
Pariz, 13. okt. tg. »Matln« napoveduje, da bo francoski delegat Massigli radi nasprotstev v nabiranjih z Američanom VVMsonom v podkomisiji raz-oroiltvene konference za ugotovitev efektivnega stanja stoječih vojsk Se dane« prisiljen, odpreti znane francoske dokumente o tajnem nemškem oboroževanju. Wil«on je navajal, da so vse nemške policijske sile določene za vzdrževanje notranjega redii. Massigli pa hoče dokazati, da nemška Schup-po in nemška vojska delujeta skupino, kar se je videlo tudi na jesenskih manevrih, ko je nastopila 7»olicija za obrambo Berlina. Ameriški delegaciji hočejo s tem odkritjem točno pokazati sedanji koeficient agresivnih nemških sit. Ta korak Massiglia jia ie smatrali obenem tudi za razbremenilno ofen-
V ponedeljek, dne 10. t. m. je umrl v Bu-dišinu voditelj Lnžiških Srbov dr. Ar noš t Muka. Težko je zadela ta nenadna izguba malo bratsko družino na skrajnem Severu in celokupno slovenstvo.
Približno dve uri znpudno od središča Lužic. od mesta Budišino, leži vas Veliki Wosjek. Tu je bil rojen 10. muren 1854. tam jc dovršil tudi osnovno šolo in gimnazijo. Vseučiliške študije je pa opravil nu univerzi v Lipsikem in Jeni. Glavna predmetu sta mu bila klasična fitoiogiju in slavistika, doktorske izpite je naredil iz siavistike in bil najprej profesor v Ž ta vi. pozneje pa še v nekaterih drugih mestih, dokler ni tdopil v pokoj in se ves posvetil delu za narod.
Ltižiški Srbi žive sredi milijonskega nemškega narodu čisto zn se. ka j politično pomenijo. moramo razbrati, če primerjamo njihovo število s številom Nemcev, ki j i it je krog 60 milijonov, med tem ko je Lužiških Srbov okrog 160—200 tisoč, kakor so sami zbrali statistiko, ali po nemški (uradni seveda) komaj 75.000, kakor so jih našteli ob zadnjem ljudskem štetju. Če se hoče taka šibka družina vzdržati v sredi tujega naroda, mofn imeti krepke voditelje, krog katerih sc zbira.
In take voditel je so Lužiški Srbi imeli, odkar so so v začetku t1), stoletja narodno zbudili in zavedli. V njihovem duhu je delal tudi pokojni Muka. Po smrti velikega narodnega buditelja N. Arnoš-tn Smolcrjn I. 1884 je prevzel vodstvo vsega narodnega deln. Organizacijo je i sam izpopolnjeval, i dajal navodila drugim sol rudnikom, da so tudi v najtežavnejših časih vzdržali se kot sanio.stojuu dru-
žinica. Da bi zbudil narodno zavest, je uredil tudi narodni muzej z zgodovinskim in etnografskim oddelkom.
Seveda je dr. .Muka sodeloval tudi pri ustanovitvi in izgraditvi Lužiškega sokola, ki je organizacija svoje vrste, kajti naslanja se kur najtesneje na ljudstvo, delu roko v roko t. ljudskimi voditelji duhovniki in pomeni v kultu ni u ni iu narodnem oziru najtrdnejšo orga-nizucijo.
Dr. Muka je storil za svoje Lužičane tudi v zu-. umnem svetu vse, kar je le mogel. Niti ene prilike ni zamudil, zlasti med svetovno vojno, du je ne bi izrabil za zedinjenje iu osamosvojitev obeh Lužic, Dolnjih m Gornjih. Za to svojo, delo je bil postavljen leta 1919. med drugimi tudi on pred sodišče zaradi protidržavnegn dela.
Za svoje politično delo je iskal opore ludi v širokem zunanjem slovanskem svetu. Imel je stike v Rusiji, na Češkem in tudi pri nas v Jugoslaviji, posebej še v Ljubljani. Žal je dosegel vsled razmee le pičle politično uspehe.
Dr. Muka je pa bil mordu še večji v učenosti kot v politiki. Znan je bil skoraj vsemu sodpbnemu znanstvenemu svet«. Poleg neštetih znanstvenih del svetovnega slovesa je zlasti pomemben njegov besednjak srbskega jezika in njegovih narečij. Zaradi preobširnega znanju in svoje učenosti, kakor tudi za svoje izredne zasluge je bil imenovan zn člana raznih akademij, tako naše v Belgradu in Zagreba, češke v Pragi in ruske v Pelrogradu.
Dragim Lužičanom želimo, du bi kar nnjbrže mogli preboleti bridko izgubo in jo nadomestiti, predobremu sinu svojega naroda pa - čustea spomin!	r
oneert ljubljanske Radio ~ postaji
živo v korist Herriotovih pogajanj v Londonu. — »Echo do Pariš« poroča, da hoče MaoDonald prisilili Herriota, da ostane do nedelje v Londonu, da se bo sestal Se z nemškim zunanjim ministrom, baronom Neurathom, ki ga bodo nemudoma povabili v Ix>ndon. Herir.io>l pa se je branil in hoče točno v petek zvečer odpotovati. Vsi pariški listi izražajo bojazen, dn ne bi MacDonald pregovoril Herriota, da bi Francija priznala načelo vojaške enakopravnosti. Desničarski listi zahtevajo, naj Herriot v obrambo proti temu odkrije dokumente o nemški tajni oborožitvi,
Dnnajskn vremenska napoved. Dosedanje inilo vreme bo trajalo dalje. Bolj oblačno.
Nekaj let imamo že svojo radijsko postajo, nekaj let se že po njej prenaša predvsem Slovencem tu in onstran meja, pa tudi poslušalcem drugih narodnosti poleg snovi znanstvenega, političnega, trgovskega, zabavnega življenja ludi umetnost. In če se pri slednji omejimo predvsem na glasbo, moramo ugotoviti, da prav v tej nepregledni množini več ali manj vrednih koncertov leži zelo velik pomen za naše glasbeno življenje. Tukaj se namreč najbolj uveljavi ali instruktivni ali pa tudi destruktiven vpliv na najširše plasti našega ljudstva. Vendar o koncertu, ki ga je poslušalo nekaj sto ljudi v glasbeni dvorani, poročajo vsi naši lisli, dočim o koncertih, ki jih prenašajo po radiju in ki jih pošlušajo tisoči in tisoči samo slovenskega ljudstva, ne bereš nikdar nikjer niti črke. — Ros jc, da dajemo te vrste glasbo re-producirano po stroju ie posredno in, da se finese, ki jih občutiš pri glasbi v koncertnih dvoranah, tukaj zelo razgubijo; vendar to kritiki še no izpod-bijo tal. Zato bom na tem mestu v razdobjih poročal vsaj o važnejših večernih koncertih, ki jih oddaja radijska postaja iz našega študija. Razume se. da bo kritika te vrste bolj ohlapna. Predvsem radi dejstva posrednega dojemanja; iz skušnje vemo, da n. pr. glns, ki v naravi zveni brezhibno, po radijskem prenosu izgubi na vrednosti, ali pa celo obratno; da igra veliko vlogo razdalja meti mikrofonom in izvajateljem; da je pri prednašanju, kjer nastopi večji ensemble za pravilno ubranost velike važnosti pravo mesto posameznika itd. Poleg vsega tega pa otopi tudi ostrost kritike sporedov; pri množini koncertov, ki se dan za dnem vrstijo, postane sestava programov res problematična, posebno, če naj bodo reproducirane predvsem slovenske skladbe. — Tako bodo ta poročila od prave kritike kljub pozitivnemu namenu precej oddaljena, kar pa je v soglasju s prednostjo, ki jo ima z ozirom na umetniško kvaliteto glasba, reprodu-cirana v koncertni dvorani, pred ono v radiju.
Povprečni presek teh večernih knocertov pokaže predvsem samospevne programe. Nastopajo operni, pa koncertni pevci, ld so deloma absolventi pevskih šol, deloma še njih gojenci. Zbori in orkestri nastopajo redkejše. — Da pričnem s tekočim mesecem, naj omenim najprej večer samospevov, ki jih je zapel g. Drago Žagar. Izbral je zanimiv spored: narodne pesmi treh močno različnih narodov, Francozov, Skandinavcev in Angležev. Dočim slone francoske na tipični romanski metodiki, a se od italijanskih ločijo po nekaki možatosti, so skandinavske po svojem mol-durovem značaju bližje ruskim, a so v melodičnem poslopu, ki ljubi kvintne in kvartne povratne skoke, popolnoma svojevrstne. Angleške so nam najbližje. Močno spominjajo na posvetne in cerkvene božične iz Riharjevih časov. — Žagarjev gla6 zveni v radiju dobro posebno v višiih legali, dočim je v nižini nekam trhel. Tudi prednašanje je pravilno
in občuteno. _ Za njim je isti večer pela gdč.
Sokova. Pevka je prav gotovo še učenka glasbene šole; izdaja jo program, ki je šablonsko šolski. Hotela je pač pokazali svoj glas in smo res slišali prav prijetno petje. Je dosti- muzikalna in zadeva čisto; vendar glas še ni izdelan. Na eni plati nagiba h koloraturnem, a na drugI k dramatskem, širokem petju. Treba se bo odločiti za eno ali drugo potem bo možen lep razvoj.
Večer za tem je nastopil pevski kvartet Glasbene Matice. Pokazal je Slomškovo glasbeno delo in zapel nekaj njegovih pesmi. Poleg teh pa preprostejše pesmi Nedveda, Ipavca, Deva in Mirka. Člani kvarteta imajo lepe glasove. V izvajanju pa so bile manjše hibe: prvi bas je preveč izstopal, prvi tenor je bil preslab. Tudi pojejo presunkovito in s tem zabrisujejo linijo; motivi, ki sestavlajo skladbo so premalo karakterizirani in ne izstopajo na mestih, kjer vodijo. — Za njimi sta gdč. Maj-dičeva in g. Banovec, oba pevca ljubljanske opere, zapela več operetnih arij s spremljevanjem orkestra »Triglav«.
Po presledku večera, ko je bil prenos iz Varšave, smo v radiju slišali kratek koncert godbe na pihala »Sloge«. S te vrste ensemblom je križ. Po svoji sestavi je namenjen ulicam in trgom In še v koncertni dvorani ne zapusti pravega vtisa. Se slabši pa je pred mikrofonom. Ta jo namreč za to vrsto .instrumentov silno občutljiv in reprodukcija je redkokedaj dobra in čista. Zanimivo je, da se tu intonančne pogreško pokažejo mnogo močnejše, kot sicer. — Omenjeni koncert je na tem šepal. Kljub resnemu delu, ki se je v izvajanju zrcalil, vtis radi distoniranja ni bil dober.
(Preteklo nedeljo se jo v Unionski dvorani vršila proslava ob priliki 15-lelnice smrti dr. Janeza Kreka. Prenašali so jo po radiju. Nastopilo Je jj pevsko društvo ; Ljubljana In vojaški orkester.
f) tem je v časopisih izšlo posebno poročilo, zato : Iu preidem nn pevski koncert gp. Thierrv-Knvč.nik-ove, ki jo proslavi sledil. Ga. Thlerryjeva Je pevka, ki je v preteklem času nastopala tudi v inozemskih opernih gledališčih, v ljubljanskem pa v presledkih nastopa šo danes. Tako ,ie program, ki ga jo odpela v radiju obstojal iz samih opernih arij v zelo pestri izbiri: dela skladateljev ruskega, češkega, nemškega, frauco6kcga in italijanskega
naroda. — Pevka je glasovno še vedno na lecl višini.	r
Opera Hlapec Jernej«, ki jo je uglasbil po Cankarjevem besodilu moravsko nemški^skladatelj Alfred Mnhovysky, je 29. pr. in. doživela v našem opernem gledališču krstno predstavo. Pretekli torek pa jo je prenašal naš radijo. O operi sami in o prvem izvajanju sem že posebej poročal. Pri prenosu ni bito bistvenih sprememb.
Če človek pregleda, kdo sodeluje pri teh radijskih koncertih, opazi, da so zaposleni predvsem slovenski domači umetniki — iu prav je tako Zelo ugodno pa je tudi dejstvo prenosov inozemskih radijskih postaj, ker je na ta način dnna poslušalcem možnost slišati res kvalitetno glasbo, kot so jo ze prej nudili prenosi s salzburških slavnostnih iger, iz dunajske državne opere, ali v zadnjem času prenosi varšavske filharmonije, celo pariške državne opere itd. S tem jo poslušalcem dana prilika spoznavati različne glasbene umetnine in njih pristno izvnjanje, izpopolnjevati znanje in okus; tako bodo zahteve napram domačim izva-jajočim umetnikom rasle in naša glasbena umetnost se bo dvigala.	U.
Osebne vesti
Belgrad, 13. okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje je sprejeta ostavka na*državno IffiS-bo Cirila GarhlSa, šefa lekarne splošne rfffli^Ho bolnišnice v Ljubljani v 9. skupini. — Na državhi tekstilni strokovni šoli v Kranju je imenovan za uradniškega pripravnika inž. Jakob Makar. — Nn dvorazredm trgovski šoli v Celju pa za profesorja v 8. skupim uradniški pripravnik A. Lenasi.
Belgrad 13. oktobra. 1. Z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje je odlikovan Kamilo Majcen, tehnični višji pristav banske uprave v Zagrebu z redom sv. Save V. stopnje Ivan Knez, tehnični zvanicmk pri okrajnem glavarstvu na Sušaku,
Na predlog zunanjega ministra so premeščeni s kraljevim ukazom Vasilije Protič, generalni konzul v Solunu za svetnika v ministrstvu zunanjih zadev, dosedanji generalni konzul v Marseillu Branko Ačemovič za generalnega konzula v Solunu, dosedanji svetnik našega poslaništva v Varšavi dr. Ivo de Culi v zunanje ministrstvo. Istotako Je poklican v zunanje ministrstvo Ivan Kovačič, dosedanji konzul 5 položajne skupine na generalnem konzulatu v Milanu. V glavno carinarnico v Zagreb je premeščen iz oddelka pomočnika finančnega ministrstva Branimir Randič, carinik na carinarnici v Mariboru. V glavno carinarnico v Su-botioi je premeščen Miodrag Vukovič, dosedaj pomožni carinik na carinarnici v Ljubljani
Belgrad, 13. oktobra. AA. Minister za gozdove in rudnike je predpisal izpremenjeni pravilnik o izpremembi zakona o zaščiti zakona domače lesne industrije, ki je bil sprejet na podlagi člena 16 istega zakona in ki se glasi:
1.	Izprememba pravilnika o izpremembi za-in"? zašeiti domače lesne industrije z dne 10. februarja 1931, ki odreja, da smejo rezervacija trajati 10 let, računajoč od dneva odobrenja dogovora o rezervaciji, se razveljavi. Na mestu tega stopi vnovič v veljavo člen 9 pravilnika o izpremembi zakona o za&črti domače lesne industriie z dne 29. avgusta 19-29 št. 37.775. Na podlagi tega se smejo rezervacijski dogovori skleniti le tako da traja rok najdalje do 31. maja 1932.	'
2.	Ta izprememba stopi v veljavo, ko jo minister za gozdove in rudnike podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«. Na podlagi teh izprememb pravilnika se bo 10 let rezervacije računalo od dneva uveljavitve zakona o zaščiti domače lesne industrije, ki je bil razglašen 31. maja 1929, in ne od dneva odobritve dogovora o rezervaciji.
Pospeševanje trgovine s Svečo
Belgrad, 13. oktobra. AA. Včeraj se je vršila v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovino seja novoizvoljenega odbora za pospeševanje poljedelskih odnošajev s Švico, Odbor se je takole konstituiral:
Predsednik Miljutin S t a n o j e v i č , predsednik trgovske zbornice in poslanec; podpredsednik Rudolf Segeli, član tvrdke Segcli, člani: P. J. K I e f i š , izvoznik iz Jagodine, Gjuro P r e -da vič, izvoznik iz Zagreba, Branko Stani-sič, izvoznik iz Belgrada, E. Vajda, izvoznik 1Z Cakovc3, Mihajlo stojič, izvoznik iz Belgrada, Mihajlo h r e 1 i h , izvoznik iz Belgrada in mz. Mi, odragovič iz Belgrada. Razen tega so odprta mesta za zastopnike trgovske, obrtne in industrijske zbornice v Zagrebu in zbornice za TOI v Ljubljani,
Morilec Dimitrova aretiran
Leipzig, 13. okt. Z. Tukajšnja policija je na te-nielju opisa, ki ga je dobila od dunajske policije, prijela morilca Bolgara Dimitrova, ki je bil, kakor znano, pred kratkim časom umorjen v Gornji Av-slriji. Morilec so piše SckUriner.
Revija našega prosvetnega deta
Občni zbor Prosvetne zveze v Ljubljani
Ljubljana, dne 13. oktobra.
Največja slovenska kulturna organizacija je dane« polagala bilanco svojega enoletnega plodonosnega dela in si obenem začrtala nove ideje in smernice za bodočnost. Porojena iz žive narodne potrebe in čistega idealizma, se je v teku svojega obstoja razvila v mogočno ranico naših narodnih kulturnih teženj in se tudi gospodarsko osamosvojila. Globoko v osrčje naše slovenske bitnosti so pognale njene korenine in rnst ji je zdaj trdoživa kakor na gori hrast. Najtrši viharji so že šli čez njo in je niso upognili in še mnogo tršim viharjem bo kljubovala, dokler bo v njej toliko mladostnega ognja in žive tvornosti. Slovenskega naroda brez Prosvetne zveze si niti misliti ne mojemo več. s
Občni zbor Prosvetne zveze je otvoril njen ■zasluž-ni predsednik dr. Jakob Mohor ič z iskrenimi pozdravi na vse člane in prijatelje in se ob enem zahvalil vsem, ki so tako požrtvovalno delovali v prid društva, prav posebno pa še onim dobrotnikom, ki so kolikor toliko pomagali, da se je Prosvetna zveza vzdržala. Poudarjal je, da je armada društev Prosvetne zveze kljub težki krizi, ki tudi njej ni prizanesla, ostala mogočna in zgledna. Po predlogu, naj se pošlje pokrovitelju Prosvetne zveze, kraljeviču Andreju udanostno brzojavka, je predel na dnevni red in prosil tajnika V. Žora, naj poda tajniško poročilo.
Tcrnišfto poročilo
Iz skrbno sestavljenega in izčmnega poročila tajnika Zora posnemamo nekaj glavnih misli.
Ljudsko izobraževalno delo Prosvetne zveze ima namen, izobraziti celega človeka, torej zaposliti njegove telesne zmožnosti, jih razvijati do dovršenosti, urediti njegov značaj t.er odkriti skrite zaklade duhovnih dobrin. Mladini, ki raste, je nujno potrebno, da si utrjuje telo v zmernem športu in gibanju na prostem. Treba pa je vedno bistriti tudi razum, da more prosto soditi o najvažnejših življenskih vprašanjih. Ta raznm pa mora voditi in obvladovati duhovno udejstvovanje pri poklicnem delu. Ena najvažnejših nalog pa je izoblikovanje značaja. To dosega voditelj društva na ta način, da prebuja speče sile v človeku, jih usmerja v pravo smer, pospešuje plemenita nagnjenja človeške osebnosti, odstranjuje pa plevel in trnje, ki sili na dan. Naše delo potemtakem ni posredovalnica za znanost, ni trenaža za šport, naše polje je cel človek, postavljen v vrtinec sedanjega časa, v dobo notranjih in zunanjih kriz.
Temu namenu se je skušala približati Prosvetna zveza in pri njej včlanjena društva pri svojem ljudsko izobraževalnem delu v zadnjem fetu. V kolikor se je namen dosegel, bo mogoče vsaj deloma razbrati iz sledečih podatkov:
Odbor Prosvetne zveze je v 35 sejah reševat tekoče zadeve, priredil je več skupnih
ter anket o sodobnih potrebah izobraževalnega dela. Trudil se je, da bi društva usmerila svoje delovanje tudi v socialno-karitativni smeri, ki danes najbolj kliče po od po moč i. Vsak kraj naše domovine ima svoje posebne potrebe, zato je nujno, da imajo društveni faktorji pred očmi domače razmere, tako gospodarske, socialne in kulturne, ter šele na podlagi teh odločajo o praktičnem društvenem delovanju. Društveno delo doseže uspeh le tamkaj, kjer je navezano na živeče razmere. Centrala sama je priredila v Ljubljani štiri večje proslave, to je 700 letnico sv. Antona, spominsko proslavo sv. Elizabete, Slomškovo in Krekovo proslavo. Poleg tega je priredila 22 prosvetnih večerov, katere je obiskalo nad 4000 meščanov. Priredila je socialni tečaj, na-rodno-obrambni, govorniški, maskerski in režiserski. Poleg rednih publikacij »Vestnika«, »Drušfveni-ka«, »Mentorja« in »Koledarčka« je založila tudi dr. Justinovo brošuro »Zaščita proti strupenim plinom«. Na pobudo PZ je bilo Iz te stroke 32 dobro obiskanih tečajev z omenjenim predavanjem skoro po vseh večjih krajih drav-ske banovine. Pisarna ie snrejela in odposlala 7132 dopisov, dalje 24 okrožnic v 4915 izvodih. Tudi letos smo zbrali lepo zbirko knjift, revij in listov, pesmaric in raznih iger, katere smo poslali za Rožič in Velikonoč v Francijo, v Belgijo, v Holandijo, v Nemčijo ter siromašnim društvom na Koroško.
Tudi razvoju Filma je osrednja pisarna letos posvečala veliko jiozornost. Osnovati smo v Zagrebu za vso državo katoliški filmski komite po vzorcu mednarodnega katoliškega filmskega odbora. Na osamosvojitev pri nas filmska produkcija zaenkrat seveda še ne more misliti. Zabeležiti moramo dejstvo, da so nekatera prosvetna društva svoje kinoobrate spremenila v zvočne. Za bodočo sezono si je PZ nabavila nekaj normalnih nemih filmov in pa lepo kolekcijo malih ozkih filmov za društvene aparate, kateri so se že tako spopolnili, da popolnoma zadostujejo za produkcijo v manjših dvoranah.
Potovalni odsek je po danih možnostih organiziral potovanje v Sveto deželo, v Dublin, v Dolomite in v Sarajevo. Manjših izletov po domači zemlji PZ ne organizira. Te prepušča namenoma društvom, ki naj pospešujejo s temi izleti smisel za skupnost in dom, za spoznanje domovine ter širijo smisel in ljubezen do narave, domačega zemljepisja, rastlinstva in živalstva ter za domačo umetnost.
V poslovnem 1. 1931—1932 je knjižnica PZ pomnožila svojo zbirko za 654 knjig, tako da Šteje sedaj 10.705 knjig. V teku leta je bilo izposojenih 19.200 knjig. Knjižnica ima dalje naročenih lepo število revij in listov. Knjižnica ni prejela nobenih podpor in je torej navezana izključno le na podporo PZ. Ustreza popolnoma sodobni kulturno-pedagogični zahtevi ter odgovarja vsem religioznim in znanstvenim načelom. Knjižnica je obenem vzgojno žarišče za društvene knjižnice po deželi, kjer je živahno delovalo 132 knjižnic, katere imajo 52.170 knjig. Centralna knjižnica je prav tako na razpolago ljubljanskemu občinstvu kakor tudi obiskovalcem z dežele, ki si lahko izposodijo knjige tudi za daljšo dobo po pošti.
Kljub neugodnim razmeram sedanjega časa so prosvetna društva po naših župnijah tudi v poslovnem letu 1931—1932 dosegla dokaj lepih uspehov. Ljubljanska PZ šteje 236 prosvetnih oz. izobraževalnih društev. Na novo je bilo ustanovljenih 8 društev, oblast pa je razpustila 6 društev, delovanje pa je ustavila pri 9 društvih. Na Dodlagi poslane statistike imaio
ta društva 12.437 Članov, med temi je 5872 moških in 6565 ženskih.
Radio-odsek PZ ima po statistiki od f. septembra 7624 abonentov. Ako pomislimo, da jih je imel 1. 1928 komaj 500, vidimo, da si tudi pri nas polagoma utira pot med široke plasti ljudstva. Radio je zrcalo našega sodobnega kulturnega življenja. Sleherni utrip domovine, vsako stvarjenje in gledanje, vse, kar diha domače življenje, domačo preteklost in sedanjost, pride do izraza v programu radio oddajne postaje.
Vse bolj se je kazala potreba, da se v prosvetna društva vpelje tuli stanovska izohrn/.hn n kulr tura. PZ se je doslej posrečilo izvesti rolno stanovsko organizacijo, to jo fantovsko, dekliško in žensko. V prosvetnih društvih deluje okoli 150 fantovskih krožkov. Notranje delovanje teh od »kov je odsevalo v fantovskih sestankih, ki so bili namenjeni pouiku in zabavi ter ustvarjanju fantovske druščine, v rednih odborovnih sejah, v športnih urah, v predavanjih, igrah itd.
Zveza dekliških krožkov ima zdaj 710 članic. Statistika izkazuje 473 dekliških sestankov in 339 športnih ur.
Slovenska krščanska ženska zveza je v poslovnem letu 1931-2 vršila svoje delo "*> dosedanjih načrtih. Skušala je iti na globoko in široko. Z mesečnimi okrožnicami je vršila podrobno delo, na sestankih se je obravnavala tvarina' s:režba bolnikom. V pomladnih mesecih so se po Irušivih ■. r-šlle zdravstvene tekme, in sicer teore Čno In praktično. Na ta način se je izvežbalo okrog 60 članic za prvo pomoč v sili. Od 1. aprila dalje posluje na glavnem kolodvoru v Ljubljani »Kolodvorsk m:si-jonc, ki ga je organizirala SKZZ. »Kolodvorski mi-sijon« je mednarodna ustanova, ki ima namen skrbeti za varstvo potujočega ženstva, zlasti deklet, ki prihajajo v mesta iskat službe, in j-s nevarnost, da padejo v roke brezvestnim ljudem.
Kljub temu, da »Ljudski oder« ne razpolaga več s svojim odrom v Ljubljani, je vprizoril osem predstav, in sicer na raznih podeželskih odrih Garderoba se je izposodila 127 društvom, igre pa 408 društvom.
Na lanskem občnem zboru je PZ poverila skrb za narodno obrambo odborniku Etbinu Bojcu. Izdelal se je podrobni idejni načrt narodnostnega dela za prosvetna društva. Pred božičem je PZ priredila poseben tečaj za narodno obrambno delo v radiu. Tvarina, ki se je tu obravnavala, izide kmalu kot brošura. Naša narodna obramba se ne sme omejevati samo za skrb Slovencev za mejami, ampak je treba to delo izvajati bolj na široko in globoko. Prosvetna društva naj v ta namen v bodoči sezoni posvete več sestankov izključno našim naj- j bolj perečim narodnostnim vprašanjem. Treba je j mladini kakor tudi ljudstvu približati narodnostne vrednote in jih narodno osvežiti. Problem našega naroda zabteva narodno zavedne generacije. Šele tedaj, ko bomo sami dovolj narodno zavedni, bo naše delo za Slovence onstran meje res uspešno.
Pod okriljem PZ delujeta še dve gospodarski zadrugi, to je zadruga »Lastni dom« in »Radio zadruga« v Ljubljani. »Lastni dom« je zbral okoli 350 000 Din za Prosvetni dom v Ljubljani.. Ta vsota pa še daleč ne zadostuje, zato bo moral premišljevati, kako priti do novih virov. Vse ljubljanske organizacije trpijo ravno zaradi tega, ker nima Ljubljana Prosvetnega doma, kjer bi imele te organizacije svoje prostore.
Tajnikovo poročilo je bilo sprejeto z enoduš-nim odobravanjem.
Predsednik dr. Mohorič ie nato prečital pismeno čestitko nadškofa dr. Jegliča, ki je bila prav tako sprejeta z velikim odobravanjem.
Poročilo blagainiha
Blagajnik PZ Bogo Pleničar je v svojem poročilu poudarjal, da so se posledice ekonomskih tež-koč, katero so 6e pojavile po vsem svetu, doteknile tudi PZ. Kljub vsem težkočam pa so se vendar našli zavodi, ki so na kakršenkoli način pomagali iz trenutnih zadreg, zato naj jim bo na tem mestu ponovno izražena najlepša zahvala. Dohodki PZ v poslovnem letu 1931-2 znašajo 142.048.16 Din. Da je PZ s temi dohodki skrajno varčno in ekonomično gospodarila, dokazuje prva stran računa dohodkov in izdatkov, kjer je detajlirana celokupna režija PZ v minulem letu v istem znesku. Celotna slika bilance je primerna današnjim razmeram in zaenkrat še ne kaže znakov padca, zato je pričakovati, da bo, če se že ne bo dvignila, vsaj ostala na tej višini in ohranila žilju PZ najpotrebnejša sredstva.
Volitev odbora
V odbor so bili soglasno izvoljeni: dr. Jakob Mohorič, Vinko Zor, dr. Miha Krek. dr. Joža Pogačnik, prof. Janko Mlakar, Fran Erjavec, Bogo Pleničar, Ludvik Puš in Etbin Boje; dalje pregledniki: msgr Viktor Steska, dekan TomažiČ in župnik Jernej Hafner.
Slučainosti
Predsednik dr. Mohorič je prešel na poslednjo točko dnevnega reda, k slučajnostim. V prvi vrsti so zborovalci obravnavali stavljene predloge. Razvila se je živahna, mestoma kar burna debata, v katero so posegli: duh. svetnik Skerbec, župnika Finžgar in Hafner, prof. N. Kuret, dr. Krek, msgr Steska, Potokar in drugi. — Tako je duh. svetnik ftkerbec zavzel stališče, da je treba ločiti organ iza-torno-gospodarski in strogo kulturni del v društvu. Zeli si več idejnih smernic in impulzov. Priporoča, naj se pritegne k delu mlajši rod, da pride več življenja in živahnosti v društvo. — Predsednik dr. Mohorič je odgovoril, da se pomanjkanje idejnostl v programu PZ pač ne more očitati. To dokazujejo razna predavanja v radiju in ciklu« prosvetnih večerov. Kar se tiče mladih, pa je težiko. Komaj pride in se malo uživi — pa je prestavljen katn drugam. — Potem je bilo načeto tudi poglavje o naših ljudskih odrih, za katere primanjkuje dobrih idejnih iger. — Prol. Niko Kuret je poudarjal, da bi moral biti občni zbor PZ nekak slovenski kulturni parlament in da je PZ le preveč urad in aparat. — Predsednik dr. Mohorič se je odločno hranil tega očitka in omenil, da je bilo PZ pred leti pač lahko, ko je ni še nič telesnega težilo. Danes pa ima PZ tudi svoje obveznosti. Tako so ee misli in predlogi križali vsevprek. Predsednik je svoja izvajanja zaključil z besedami, da smatra vso to debato zgolj kot apel na vse. naj pomanjkljivosti in vrzeli v društvu izpolnijo. Obljubil je, da se bo odbor z vsemi predlogi in nasveti vestno bavil.
Sprejeti so bili sledeči predlogi: 1. Nabavijo se slike dr. Kreka, katere naj se razobesijo po društvenih dvoranah. 2. Odbor PZ naj v važnih kulturnih zadevah skliče kulturne delavce na posvetovanje ter izdela idejni program in podrobno izvede načrte za razne akademije in društvene prireditve H točno idejno smerjo. 3. Izleti, katere prireja PZ, naj se tako urede, da bodo dostopni vsem članom naših društev in ne le onim, ki ne občutijo denarne krize.
Občni zbor je bil ob pol 12 zaključen v najlepši harmoniji in v enotni volji za čim intenzivnejše kulturno in prosvetno delo mod našim narodom.
Zborovanje slovenskih mesarjev in preka$evalcev
Izreden obisk zborovanja - Važne zahteve - Ustanovitev Zveze društev mesarjev za Dravsko banovino
Maribor, 13. oktobra.
Kriza ne prizanaša nobenemu stanu, pa je prisilila tudi naše mesarske obrtnike, da si iščejo najuspešnejšega izhoda v složnem nastopu in samopomoči. Iz te težnje se je porodila zamisel skupnega zborovanja vseh Združenj mesarjev iz dravske banovine, ki naj bi se vršilo v Mariboru. Načrt je naletel na najživahnejši odmev v krogih mesarskih obrtnikov in tako je prišlo do sinočnjega zborovanja, ki se je razvilo v pravcato manifestacijo stanovske zavesti in podjetne pripravljenosti za združitev vseh sil v svrho čim uspešnejšega nastopa. Priprave za sestanek mesarskih obrtnikov je vodil v Mariboru akcijski odbor, kateremu je predsedoval neumorni Franc S m o d e j , ob strani pa so mu stali izkušeni organizatorji mariborske mesarske obrti Franc H o h n e c , sedanji predsednik Združenja Brezočnik in Fidler. Strokovni referati so se določili sporazumno z akcijskim odborom mesarskih zadrug v Ljubljani, odkoder so dospeli na zborovanje najodličnejši predstavniki mesarske obrti.
Zborovanje se je vršilo v dvorani hotela Za-morc, ki se je izkajala za mnogo pretesno; saj se je udeležilo zborovanja nad 200 oseb. Važnost sestanka je še podčrtala navzočnost odličnih predstavnikov mesta, oblasti, obrtnih in gospodarskih organizacij. Navzoča sta bila oba srezka glavarja, kot zastopnika občine mestni podžupan Rudolf Go-louh in ravnatelj klavnice dT. Rojko, obrtni nadzornik Založnik, tajnik trgovske zbornice Žagar, predsednik davčne uprave Merčun, zastopnik mestnega tržnega nadzorstva dr. Lužar, predsednik Okrožne zveze obrtnikov Bureš, profesor Vinarske šole Vojsk, tajnik Senica in drugi. — Zboro-valce je pozdravil v imenu prireditvenega odbora S m odej; na njegov predlog je prevzel vodstvo zborovanja predsednik akcijskega odbora mesarskih zadrug Jakob Dimnik iz Ljubliane, ki je prisrčno pozdravil navzoče predstavnike in zbo-rovalce ter pozival tovariše na skupno strokovno delo. V imenu mestne občine je izrekel zboroval-cem dobrodošlico podžupan Rudolf G o 1 o u h. Za njim je povzel besedo tajnik zbornice Žagar, ki je po pozdravu razvijal nekatere pomembne misli o delu, ki čaka snujočo se Zvezo mesarskih zadrug. Opozarjal je na opasnost, ki izvira iz klanja in prodaja mesa od strani kmetovalcev, na konkurenco špeharjev, na potrebo zaščite pred sodnim preganjanjem, na visoko obdavčenje, kateremu so mesarji podvrženi ter na potrebo reforme davka na poslovni promet ter zagotavljal mesarske obrtnike, da jim bo nudila zbornica vso podporo v njihovih prizadevanjih. V imenu okrožnega urada združenj obrtnih zadrug v Mariboru je izrekel pozdrave Burei. n*k»r »o bila srečitana
pozdravna pisma mestnega načelnika dr. Llpolda, predsednika celjskega združenja Rebevšeka, katerega je zadržala bolezen in Benka iz Murske Sobote.
Prvi referat je podal Alojz M r e ž a r iz Ljub-ljane-okolice o »Klanju po kmetih«. Uvodoma je naglašal, da mesarji niso proti klanju in prodaji lastne kmelske živine, če se izkaže, da prinaša tako klanje res korist kmetovalcu, zahtevajo pa, da veljajo potem tudi za kmetovalce isti sanitarni in drugi predpisi, kakor za mesarske obrtnike. Klanje naj se regulira s posebnimi odredbami, da bo v skladu z obsegom kmetije ter se ne bo izcimilo v skrito obrtništvo. O »Vprašanju prostih stojnic« je poročal predsednik mariborskega Združenja Roman Brezočnik. Temeljito je predo-čil bistvo prostih stojnic, na katerih naj bi se prodajalo manjvredno, pa vendar še užitno meso od ponesrečene ali obolele živine in sicer po oblastno določeni ceni in samo do gotove količine na konzumente. Mesarji so za napravo prostih stojnic, podana mora biti samo garancija, da ne bo zlorab. Franc Hohnec je načel važno vprašanje »Naši grehi« ter je brez pardona temeljito izprašal vest in našteval napake, ki so jih obrtniki sami zakrivili. Tako se je razpasla trgovina s firmami, običajne so lažnjive prijave vajencev ali pomočnikov, ki pTi obrtniku sploh niso v delu ter pridejo na ta način do obrtne pravice, kršenje tržnega reda, ki izvira iz pohlepnosti in ravnotako dejstvo, da se nekateri obrtniki ne drže zapiralnih in odpiralnih ur, vse to .ustvarja nezdravo konkurenco, ki škoduje vestnim in solidnim obrtnikom. O najvažnejšem vprašanju »Ustanovitev Zveze združeni mesarjev« je podal splošno poročilo Ivo Žan (Ljubljana). Ustanovitev Zveze, ki se pripravlja že od leta 1930 dalje, je nujna potreba, ker bodo zmogli obrtniki uspešno nastopiti le, če bodo strokovno organizirani, Opozarjal je na lepe uspehe, ki jih dosegajo druge obrtne organizacije. Strokovnjaš-ko in temeljito poročilo o »vzgoji mesarskega naraščaja« je podal Jernej Fidler. Svoia izvajanja je zajemal iz bogatih izkušenj ter je dodal nekaj važnih smernic za vzgojo dobrega in strokovno naobraženega naraščaja, ki jih naj mojstri zasledujejo.
Poročila so bila sprejeta s splošnim odobravanjem, nakar se je vršila živahna debata, v katero so posegali številni obrtniki. Posebno učinkovito in temperamentno je govoril predsednik novomeškega združenja W i n d i S e r; poudarjal je potrebo lastnega strokovnega glasila, opozarjal na potrebo znižanja davkov, enotno kalkulacijo cen, enotno vzgojo vajencev ter poudarjal potrebo skupnih zbornic. Enako odločen je bil nastop ljubljanskega občinskega svetnik* Za j o*, ki ja uda*
KAJ JE
Nečuveno svetoshrunstvo
Ptuj, 13. oktobra.
Vso župnijo St. Janž na Dravskem polju je pretresla davi vest o svetoskrunstvu, ki so ga izvršili neznani zločinci na farnem pokopališča. Ko so šli ljudje zjutraj mimo pokopališča, se jim je nudil strahovit prizor. Nad 30 spomenikov in križev je ležalo prevrnjenih na tleh, razbitih, razdejanih in razvlečenih, kakor da so divjale na grobovih divje pošasti. Od vseh strani župnije so vreli v teku dneva ljudje skupaj gledati nezaslišano divjaštvo ter dajali duška svojemu ogorčenju nad takim početjem. Obveščeni so bili tudi orožniki, ki so pričeli takoj z energično preiskavo, pri kateri jim pomagajo meščani vse župnije. Upati je. da krivci ne ostanejo nekaznovani. Divjaki, katerim ni niti poslednje bivališče človeka sveto, zaslužijo najostrejšo Kazen.
Akrobat na enem kolesu
Lep sloves ima že g. Ivan Dobovšek. znani akrobat z Jezico. Lani je v družbi dveh svojih tovarišev nastopil v Ljubljani na vrvi, prav tako tudi v drugih mestih. Zatem je odšel po državi, kjer je največ nastopal s svojimi nenavadnimi akrobacijami na enem samem kolesu navadnega dvokolesa. Dobovšek je prišel tudi k nam v uredništvo in urednikom razkazal, kaj zna. S svojim kolesom je vozil po knjižnici, med stoli in stebri, delal ostre ovinke in vse mogoče druge spretnosti, da ga je bilo res vredno gledati. Ko se je peljal čez zmajski most, pa vzel prednje kolo kar na rame, z zadnjim kolesom pa se je odpeljal proti Ježici. Seveda so ga ljudje gledali, kakor kakšno čudo.
Svoje spretnosti bo Dobovšek pokazal občinstvu drevi ob pol osmih na Kongresnem trgu. Družbo mu bo delal drugi akrobat z Ježice, g. Stane Snoj. Izvajala bosta vsake vrste spretnosti na enem in na dveh kolesih, ki ne bosta meri seboj v zvezi, kar je še težje, kakor samo na zadnjem kolesu. Vabita tudi vse, ki se znajo voziti na eiiem kolesu, naj pridejo tekmovat, bo vsaj nekaj zabave! Dobovšek je tudi pripravljen učiti voziti se na enem kolesu. Kdor se zanima za to, se more čez zimo učiti pri Dobovšku.
Dobovšek in Snoj nastopita drevi, pa ludi v soboto in v nedeljo zvečer ob pol osmih. Zanimiva bo zlasti točka, kjer nastopi Dobovšek v prizoru »visokem tri in pol metra'. Občinstvo bo vsekakor imelo mnogo zabave in oba akrobata toplo pr poročamo.
Borba z divjimi lovci
Ptuj, 13. oktobra.
Iz občinskega lovišča pri Sv. Marku niže Ptuja, ki ga ima v zakupu veleposestnik Stiger, so se v zadnjem času, zlasli v nočnih urah, slišali skrivnostni streli. Lovski čuvaj Toplak je takoj vedel pri čem je, zlasti pa, ker je na svojih f »o 11 os 1 i h skozi revir videval obstreljeno perje. Včeraj pa je Toplak že v mraku in neopaženo splezal na drevo in prežal. Bila je tiha, svetla mesečna noč. Okrog pol 24 je začul iz neprevelike razdalje zaporedoma več strelov iz lovskih pušk. Brž jo je urezal v amer, odkoder so se še vedno v presledkih slišali streli. Približal se je nočnim strelcem in divjim lovcem v toliko, da so ga opazili. Kakor bi trenil, so ga obsuli s streli in ga obkolili. Toda Toplak ni izgubil prisotnosti duha, ampak je na strele odgovarjal s streli. Divji lovci so se končno v strahu, da bi jih v svetli noči ne spoznal, umaknili in porazgubili v šumi na vse vetrove. Ko se je Toplak, ki je k sreči ostal nepoškodovan, napotil proti domu, je nedaleč od mesta spopada začul pritajeno stokanje; ko je pobliže pogledal, je naletel na sto-kajočega ranjenega človeka, ki se je zvijal v bolečinah, poleg njega pa je ležal kup ustreljenih in zvezanih fazanov. V ranjencu je spoznal posestnika S. iz Bukovcev, ki je priznal lovsko tatvino in da je bil ranjen od Toplaka v nogo. Toplak je spravil ranjenca, ki ni mogel hoditi, na njegov dom, fazane in puško pa je zaplenil ter izročil oblasti. Orožniki so uvedli preiskavo, ker S. noče izdati drugih divjih lovcev.
ril zlasti po prekupčevalstvu, ki tlači cene živini navzdol, krivda pa se vali potem na mesarske obrtnike. Kritiziral je tudi nepravične napa*« » časopisju. V debato so posegali nadalje še Rogelj iz Šoštanja, ki je zahteval oblastveno pomoč proti šušmarstvu, P o d 1 o g a r iz Trbovelj, B i r -tič iz Hrastnika, Borovi šek iz Litije, ki je predlagal, da se davek plača takoj po zakolu in da se enako obdavči tudi kmetske klavce, S mode j iz Maribora, Windischer, Rupert iz Iga, na njihova izvajanja pa je odgovarjal srezki načelnik Makar, Po sprejetju resolucij in odposlanih vdanostnih brzojavkah kralju, trgovinskemu ministru in banu se je zborovanje zaključilo.
Sledila je skupna večerja. Danes dopoldne so te nadaljevala posvetovanja o ustanovitvi Zveze združenj, po obedu pa se je vršil izlet i: avtobusi v pekarske gorice, kjer so si ogledali vinograde vinarske šole in bili nato gostje gostoljubnega gosp. Robiča iz Limbuša v njegovem vinogradu. V popoldanskih in večernih urah so se udeleženci kon-Srwa razšli.
Ljubljana
Obisk v skladišču darov
Ljubljana, 13. oktobra.
Sredi nekaterih vojaških poslopij in barok nn ljubljanskem polju je skrito tudi dolgo pritlično poslopje, nekakšen majhen hangar ali velika zidana lopa: tu je skladišče ljubljanskega »Rdečega kri/a:. Obiski v tem skladišču so bolj redki — ali obišče skladišče kdo od funkcionarjev »Rdečega križa« ali pa revni ljudje, ki dobe tu razne najpotrebnejše predmete. Prihodnje leto bo 50 let tega, kar je bilo skladišče dograjeno, že od 1. 18<)l pn ga 7. malimi presledki upravlja sedanji upravnik g. Anton Jagodic, ravnatelj v p. Obisk našega poročevalca v tem skladišču je veljal seveda temu gospodu, ki preživi skoraj ves svoj čas v tem skladišču. Sedaj, ko smo pred zimo, je namreč zelo važno vedeti, koliko so posamezne ustanove in <1 rušiva pripravljena, da lajšajo veliko bedo, ki bo letošnjo zimo nedvomno še večja, kakor je bila kdaj prej v Ljubljani. Društvo »Rdeči križ« se je za to akcijo pripravljalo že od maja meseca, ko je priredilo veliko javno zbirko obleke, obutve in drugih potrebnih medmetov med ljubljanskim prebivalstvom. G. Jagodic zato ni bil kar nič v zadregi, ko je dobil obisk. Ponosno je pokazal na veliko skladišče, založeno kakor kakšna velika trgovina z najrazličnejšo obleko, vse pa v najlepšem redu in lepo sortirano. Šele pri podrobnem ogledu se izkaže, da ta oblačila niso nova. tako skrbno so popravljena, očiščena in predelana. Vsn ta zaloga je prišla iz rok dobrih ljubljanskih prebivalcev, ki so jo raje darovali »Rdečemu križu«, kakor pa da bi jo prodali za nekaj grošev na starino ali pa za kakšnega suhega purana trgu joči in Bosancem. Če bi našli v Ljubljani kakšnega nagega reveža, bi ga mogli v tem skladišču iz darov obleči od vrha do tal, ne bi prav nič manjkalo.
V moškem oddelku skladišča je g. upravnik Jagodic razkazoval razno obleko. Samo sn-kenj in površnikov je v zalogi 4J. Vse so kar dobro ohranjene, ali pa vsaj skrbno popravljene. Vse veliko delo. ki je bilo potrebno s popravilom te moške in ženske obleke, so napravili kaznjenci moške kaznilnice.
Tu so celi kupi moških in deških čevljev. Iz vsake vrste usnja, od lahkih do gojzeric,
Kaj bo danes?
Drama: Zaprla.
Opera: Zaprta.
Union, verandna dvorana: I. prosvetni večer. Predavanje dr. Janka Brejca: Moji spomini na Koroško«. Ob 20.
Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska c. (i, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
0 Koroški je posvečen današnji prosvetni večer. ki bo ob osmih v verandni dvorani hotela Union. Za uvod zapoje kvartet slovenskih fantov vencek korcških narodnih pesmic. Nato sledi predavanje dr. Janka Brejca: Moji spomini na Koroško. Nikakor ne smemo prezreti obletnice koroškega ""■plebiscita, zato vljudno vabimo, da se cenjeno občinstvo tega prosvetnega večera v obilnem številu Jfl»deleži. Vstopnice v predprodaji v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 5. Sedeži 3 Din. stojišče 2 Din, dijaki 1 Din.
Cc ti, prijatelj moj, hi vedel, kako pri Slamiču nocoj bom jaz okusne ribe jedel, pa hi gotovo šel z menoj!
© Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani
je priredilo 12. oktobra ogled uršulinske cerkve, križank in krakovske kapelice, v kateri je vzbudila posebno pozornost kamenita Madona iz konca 13. stoletja, še romansko pojmovana, vendar že z znaki prehoda v gotiko. Požrtvovalni msgr V. Steska je imel vodstvo in predavanja. Proti pričakovanju velik je bil odziv občinstva, dokaz, da so ogledi umetnostno-zgodovinskega društva vzbudili interes za našo umetnost v preteklosti. Letos na jesen so se vršili že trije oglerli v Ljubljani, prihodnji bo v sredo 19. oktobra. Sestanek pred frančiškansko ;erkvijo ob 3 popoldne. Na sporedu sta frančiškanska in šentpeterska cerkev.
O Polžev pot reševanju vlog pri mestnem magistratu. Kaj pomaga vsa modernizacija mestne uprave, ki naj bi pospešila poslovanje posameznih aradov in vsa dobra volja gospoda župana, ki jo je imel s to preuredbo, če pa je stranka odvisna na
»MENTOR«, dijaški list. XX. letnik.
Naš ljubi znanec Mentor nastopa s prvim ».Vezkom (štev. 1,—2.) dvajseto lelo svojega vzgojnega in zabavnega življenja. Zvest svojemu imenu in lepi tradiciji, se je tudi z novim Šolskim letom redno in dostojno predstavil, da ga mora biti vesel vsakdo, ki ga dobi v roko. Le poglejmo gal Na zunaj se ni i/premeni 1 — ohranil je isto prijetno in čedno obliko, kakršno je imel lani. V notranjosti? Tisk je lepši in slik ima več. Kaj pa vsebina? Vsebina je lako raznovrstna, da mora zadovoljili slehernega. Kdo ni težko pričakoval »Spominov« Janka Mlakarja, ki z.na lako zabavno kramljali in pripovedovati? Novi vladi . ki so jo dobili v Sesti, nam sijajno označuje svoje profesorje, med katerimi so tudi pomembni možje naše kulturne prošlosti, seznani nas dalje z ■ Gospodom Tomažem , ob katerem nam pokaže poleg drugega tudi začetke svojega planinskega navdušenja. Ce n ebi prinašal Mentor nič drugega kol Mlakarja, bi se splačalo, da se človek naroči nanj! — Drugi sestavek, ki je zlasti v začetku šolskega lota posebno važen, so »Nasveti dijaku n duševnem delu«, ki jih je prevedel T. K. iz ugledne »Revue Belge de Pedagojtie«. Pisateljeva izvajanja, oprta nn izreke slavnih mož, so tako tehtna, da ne bo mogel nihče mimo njih — no dijak in ne katerikoli vzgojitelj. — »Mentorjev zvesti sotrudnik profesor I. Dolence nos pelje letos »Na goro kralja Matjaža« in nam pripoveduje med potjo o Kaplanu v ("'rili , kn.j vse je doživel v letih pred vojno, ko je tiščala nad nami nemška pest, ki je bolela uničiti vse, kar je bilo zavedno narodnega, in še o ;Krae-tu-kralju , posestniku Mihelu pod Peco iu njegovem sinu. Pripovedovanje je tako prijetno in zanimivo — (udi ilustrirano je — da kar ležko ?:t-kamo, kdaj ,pride h kralju Matjažu! — Obrnemo k!ran in zopet je naSa misel na Koroškem, Jej>r.w ni vesela. St. Petelin je začel prlobčevali pod na-
skuipno nad dvesto parov. Moških in deških suknjičev je pripravljenih tudi mid dvesto, moških in deških hlač pa okoli 250. Seveda ne muujka tudi telovnikov, ki jih je prav tako 200 in celo 14 volnenih moških jopiče v je tu. Dvesto mož iu dečkov bi se moglo torej iz letošnje zaloge Rdečega križa« prav 1 nitko obleči in obuti. Moških nogavic je tu nad 400 parov in okoli 200 kosov perila. Raznih čepic in klobukov, celo en slamnik je vmes, je tu nad 104», ovratnikov pa je največ: skoraj 800. Tudi zu manšete je poskrbljeno, če si jih |>o kakšen revež poželel, celili 40 parov, prav tako je tu skoraj 50 parov gamnš — tudi usujate so vmes, dalje nad 50 moških volnenih doko-lenic in okoli 70 kravat. Nekdo pa jc daroval spomladi maja meseca Rdečemu križu« celo dva para drsalk. Nemara Ik> društvo le osrečilo z njimi kakšnega dečka. Tu pa so še številni paketi za prav majhne dečke. V vsakem paketu je cela garnitura: jopica, srajca, nogavice, vrhnje in spodnje hlačke.
Prav tako dobro založen in opremljen, kakor moški oddelek, je tudi ženski. G. Jagodic seveda ne more sam upravljati še tega oddelka, zato pa nvn pomaga njegova gospa, ki je skoraj vse podarjeno sama oprala in mnogo tudi sama popravila. Večino ženske obleke pa ie še v Begunjah, kjer jo popravljajo tamkajšnje kaznjenke. Okoli 400 popolnih garnitur obleke in perila bo potem na razpolago, ko pride obleka nazaj v Ljubljano. Samo ženskih in dekliških nogavic pa j(> nad 600.
Mnogo bode bo Rdeči križ« s to zalogo olajšal v Ljubljani. Že sedaj .ko je zima pred vrati, prihajajo v pisarno Rdečega križa« v Wolfovi ulici, razni prosilci za obleko. Pisarna jim obleko nakazuje in z nakazili prihajajo v skladišče, kjer jim jo izroči g. upravnik Jagodic. Vsak dan prihaja sedaj okoli 20 do 40 prosilcev in po večini »Rdeči križ« njih prošnjam tudi ustreže. ker so prosilci pač po večini res potrebni. Ne bo pa zima še dolgo trajala, ko bo to skladišče izpraznjeno. Beda r>o tako velika, da ne bosta niti >Rdeči križ«, niti vsa druga dobrodelna društva v Ljubljani zmožna jo popolnoma omiliti. Kar bodo pa ta društva napravila, Ik> dobro in bo prišlo prav potrebnim, revnim ljudem.
milost iu nemilost posameznih referentov, kdaj bo kdo rešil kako vlogo. To posebno občutijo mestni starovpokojenci, ki so postali pravi sotrpini drugih slarovpokojencev. Tako čakajo sedaj že na v vpo-kojitrenth dekretih zagotovljeno prevedbo po novi pragmatiki 1 leto in 4 mescce, na prošnje za prevedbo so morali čakati nad 10 mesecev, da so prejeli negativne rešitve. Na pritožbe proti tem negativnim rešitvam, ki so jih prizadeti vpokojenci vložili potom mestnega magistrata na bansko upravo, sta potekla zopet 2 meseca, a magistrat jih še ni oddal na pristojno mesto. Na urgence, podane naravnost na bansko upravo, je ista s takojšnjo rešitvijo zahtevala predložitev pritožb, a do danes brez uspeha, dasi je potekel od tega tudi že cel mesec. Tako se danes niti nadzorstvena oblast več ne respektira. Omeniti je še, da je upravno sodišče v Celju, pritožbe, ki so jih nekateri temu sodišču izročili, rešilo v dobrih 14 dneh iu dalo potrebna navodila za nadaljnje postopanje pritožnikov.
© Važno za vsakega hišnega posestnika in upravitelja hiš. Napoved zgradarine, ki se mora letos vlagati pri pristojni davčni upravi v času od 5. do 31. oktobra, dela marsikateremu vlagale!ju nepotrebne skrbi. Knjižica, katero je spisal davčni kontrolor Lovro Novak: »Zgradarina« in jo založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ter velja 25 Din, vsebuje poleg vzorcev za sestavo napovedi, prošenj za začasno, oziroma trajno davčno oprostitev z navedbo potrebnih prilog in kolkovin in drugih zakonitih določb. Knjižica bo marsikomu pomagala do zakonitih odbitkov, za katere do sedaj še vedel ni ali so trajne ali začasne davčne prostosti, za dosego katerih mu niso bili znani pogoji in formalnosti. Marsikoga je in bo še obvarovala zamudnih polov in zaslišanj in morda tudi občutnih ka »ni, ako bo knjižico temeljito prečita! ter se po njej ravnal. Potrebne tiskovine se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
O V mestni klavnici ljubljanski se bo v soboto 15. t. m. ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje meso.
© Nočni napad na Galjevici, Kmalu po polnoči sta včeraj zjutraj dva stražnika odvedla s stražnice na Dolenjski cesti pet pijanih postopa-čev, ki so na križišču cest na Galjevici malo prej napadli dva moška in zahtevali od njiju denarja in
siovom »Marširala legija koroška...« nekaj spominov iz leta 1919, ko so gimnazijci iz višjih razredov zapustili šole in šli v koroško legijo. Prav' je, da ostanejo tudi ti spomini iz onih let, ki bodo na »Mentorjevih« straneh pričali še poznim rodovom o narodnem navdušenju mladine v usodnem času, ko je šlo za našo zemljo. Slika legionarjev v Radovljici jo menda edina te vrste iz onih dni. — .Toža Hcrfmrt. ki je znan čitateljem -Slovenca nam na svoj poseben način z besedo in risbami opisuje >Tetko« — lisico. Njegov sestavek bi pri uri pri-rodopisa kar lepo poživil in izpopolnil pouki — Nekaj posebnega pa je Ecksteinov »Obisk v kar-cerju«. humoreska iz dijaškega življenja — kajpada iz davne prošlosti. Ob prvem poglavju, ki ga je posrečeno ilustriral Marijan Pregelj —' njegova je ludi uvodna vinjela — se moramo že smejati, kaj bo šele ob zapletltu in višku, ki ga snuje osmo-šolec Rummpf? Ileinzerling govori v idrijskem narečju in ljubi še slare oblike, kar mu ne zamerimo, kakor tudi ne prevajalcu, če se mu ni vse to točno in dosledno posrečilo, ker vemo, da se dialekti ne dado kar lako transkribirati. — V naslednjem sestavku se je spomnil -Mentor- A. M. Slomška, ki je tako ljubil mladino. Dr. R. Kolarič priobčuje namreč jedrnat govor, ki ga je imel na šolski proslavi I. drž. realne gimnazije v Ljubljani 24. septembra. Tudi ia spis krasi slika. '— Med naštetimi sestavki so tudi tri pesmi: Lovrenčičevi lepi •Uoinnrji«, Brnčičovo Videnje in EsenflVa »Gospodu moje Goriškem. — Kakor je bogat prvi del lista, tako jo zanimiv tudi njegov Obzornik, v katerem se seznanimo na petih straneh z novimi knjigami, na dveh straneh liani nudijo Naši zapiski« zelo zanimive kulturne paberke, »Šola iu dom« pa nas seznani z učnimi uspehi na naših srednjih šolah. »Pomenki« so to pot kratki, a zato bodo vzbudile več veselja pri mladih naročnikih »Zanke in uganke«, ki zaključujejo list.
Tak je prvi zvezek letošnjega Mentorja-. Poročali smo obširneje o njem, ker zasluži, dii mu posvetimo vsi od kraja, elnri in mladi, največjo pozornost. Prav bi bilo, če bi se vsi, ki imajo kakorkoli opravili z, vzgojo mladine, naročili na ta naš najstarejši dijaški list in ga podprli, da bi od številke do številko še lepše uspeval. Naroča
Maribor
□	Za brezposelne mladince. Katoliška mladina priredi v nedeljo dne 16. t. ni. s pričetkom ob 5 v Omladinskein domu, dobrodelno prireditev v
korist brezposelnim mladincem. Najprej bo dekla-macija, potem govor bogoslov. prof. dr. J. Jeraja o brezposelnosti, nakar se uprizori ljudska igra »Materina ljubezen«, v 4 dejanjih, ki jo že zadnjič žela nied udeleženci tako lep uspeh.
□	Vodo ni... Po večdnevnem deževju iu idealno lepem jesenskem vremenu. V Mariboru je to. Ljudje se pritožujejo, da ni vode, zlasti pa so prizadeti stanovalci v višjih nadstropjih. Z velikimi »vodnimi« problemi so zaposleni odločilni gospodje radi novih izvirkov: Šmiklavž ali Studenci. Najsibodi kakorkoli, do vode imajo ljudje pravico.
□	SK Maraton. Drevi ob pol 20 na Livadi sestanek vsega članstva .Na sporedu dve športni predavanji; po predavanjih izročitev klubove diplome klubskima prvakoma pri prvem pohorskem teku.
□	Dve avtomobilski nezgodi. Blizu Vogričeve vile v Selcih ob Dravi se je na podravski bano-vinski cesti zgodila dne 8. oktobra težja avtomobilska nesreča. Kmet Juderč iz Slemena je gnal par volov, ki jih jo kupil za rejo nekje pri Sv. Križu. V bližini Viltuža pridrvi za njim avlo, vol je odskočil prestrašen nekoliko v stran in vozilo ga je zadelo tako nesrečno, da mu je popolnoma zdrobilo nogo ter ga tudi drugače hudo poškodovalo. Vola so morali na licu mesta zaklali. Avto jo bil baje nekje od Mute v Dravski dolini. — Pri Kamilici pa je te dni neznan avtomobilist na ovinku pri posestvu šolskih sester po strmini zavozil v železno obcestno ograjo, isto zrušil in zdrvel po zelo strmem pobočju v dolino na travnik. Kljub močnemu sunku ter nevarni vožnji po strmini je ostal avto še sposoben za vožnjo ter jo je z lastno močjo popihal g travnika. Občina, oziroma cestna uprava trpi radi podrte ograje znatno škodo.
□	Izprcmemba posesti. Mestna hranilnica jo prodala bivšo šoštaričevo hišo na Aleksandrovi cesti, gospej Tomšičevi.
□	600 oseb so zanima zu lesene hiše. Pripravljalni odbor za gradbo lesenih hišic v Mariboru ie doslej prejel že nad 600 prijav interesentov za te hišice. Če si bo postavila lastno domovanje samo polovica od teh prijavljenih, pa bo za dolgo dobo konec stanovanjske krize v Mariboru. Samopomoč je pač najuspešnejše sredstvo proti stanovanjski draginji.
□	Čevljarski učni tečaj. Danes se začnejo v Mariboru predavanja strokovnega učitelja gospoda Steimana, iz čevljarskega prikrojevanja v 6-teden-skem tečaju, ki ga priredi na pobudo mariborske čevljarske obrtne zadruge obrtno-pospeševalni referat pri banski upravi. Udeležencev je priglašenih 31, od tega večina iz Maribora, deloma pa iz bližnje in širše okolice, med drugimi iz Križevcev, Konjic, Jarenine in Ptujske gore. Predavanja se bodo vršila v dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici; vsako sredo, četrtek, petek in soboto od 17 do 21.
□	Javna zahvala. Poveljstvo mariborskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva se najprisrčnejše zahvaljuje vsem darovalcem, sodelavcem in onim, ki so poselili zadnjo trgatveno prireditev. Posebno zahvalo izreka onim, ki so
cigaret, češ, da so brezposelni in da se morajo poslužiti nasilja. Obema moškima so napadalci tudi slekli s silo suknjiča. Oba napadenca sta napad prijavila takoj stražnici, ki je napadalce kmalu izsledila. Trije od teh petih so bili sodišču ovadeni zaradi ropa.
O Tatvine na nebotičniku. Na zgradbi nebotičnika so odkrili več tatvin raznega elektrotehničnega orodja in materijala na škodo tvrdke Verbajs. Neznani tatovi so ukradli kompletno rezilno orodje za jekleno cev, razne cevi, precepe, antigroiiska stikala, ter drugo orodje. Tvrdka ima okoli 1500 Din škode.
O Tatvine v Ljubljani. V stanovanje Pavle Močnikove v Salendrovi ulici 6 se je zadnje dni splazil neznan tat in pokradel več zlatnine, tako dva zlata prstana, enega z navadnim kamenčkom, drugega pa z rubinom in z briljanti, dalje zlat obesek, zlato zapestnico na peresa, srebrno zapestnico in še en zlat prstan z velikim temno-modrim kamnom in zlato ovratno verižico. Močni-kova trpi nad 2000 Din škode. — Iz stanovanja Ane Sušnikove na Krekovem trgu 10 je neznan tat ukradel dva para moških hlač v vrednosti 600 Din. — Z dvorišča Mahrove hiše na Krekovem trgu pa je neznan tat odnesel 250 Din vreden dežni plašč, last Franca Ravnikarja..
© Pumparce, obleke, trenehoat najceneje A. Preskcr, Sv. Petra cesta 14.
se pri upravi, Miklošičeva c. 5, in stane za dijake letno 30 Din, za druge 40 Din.
NA JESENSKI UMETNIŠKI RAZSTAVI
Belgirad, 8. okt.
Nazadnje smo, hvala Bogu, doživeli, da so jesensko umetniško razstavo napolnili s svojimi deli izključno belgi-ajski upodabljajoči umetniki. Torej ni bila to pot dana prilika, da se zopet zapostavijo posamezna slovenska, pa tudi hrvaška dela, kot se je io dogajalo zadnja leta ravno na pomladanskih in jesenskih umetniških razstavah. Stvar je sama po sebi logična in popolnoma razumljiva. Ljubljanski slikar, katerikoli že, na pr. pošlje v Belgrnd za jesensko razstavo nekaj platen, ki jih, če jih sprejme in aprobira posebni žiri, aranžerji postavijo na mesto, na katero oni hočejo. Koliko okusa iu pravičnosti so v tem pogledu pokazali, sem imel, žal, priliko videti v zadnjih letih neštetokrat. Slovenski slikar, ki je platna poslal, si seveda ne more privoščiti, da bi se popeljal v Bolgrad in videl, kako jo z njegovimi deli, koliko so jih razstaviti. kje in kako. Tako se je zadnji čas uganjalo ravno v umetniškem paviljonu in posebej na pomladanskih in jesenskih razstavah, toliko osebne politike, da je bilo žalostno z ozirom <-j> ugled m glas, ki bi ga ustanova kot je »Cvijeta Zuzorič morala uživati. Lekcije so bile to, ki vedejo človeka do logičnih zaključkov. Prvi pa jo ta: da naj slovenski slikarji, ako jim gre za (o, da. bclgrajskemu, za umetnost zainteresiranemu občinstvu pokažejo, kaj morejo in znajo, nikoli več ne pridejo razstavljat v družbi z drugimi umetniki i/, Zagreba, Bel-grada, Sarajeva in drugih most, amn»L- nuj od časa do časa, kakor so bo pač pokazala prilika in potreba, priredi, samostojno razstavo sodobne slovenske upodabljajočo umetnosti. Na la načiu bodo posamezna imena in pomembnejša dela res prišla do potrebne veljave, to pa radi tega, ker bomo razstavo uredili in slike oz. skulpture razporedili sami (slovenski umetniki), ne pa (kakor je bilo doslej prečesto s slovenskimi, in to kvalitativno visoko stoječimi deli) belgrajski aranžerji, ki .so so izkazali za pristranske. To je bilo treba že zdiiv-
pripomogli, da je prireditev tako lepo uspela ift dosegla moralen in materijalen uspeh.
□	Shod stranovaujskih najemnikov. Dne 30.
oktobra so bo vršil v Unionski dvorani, velik shod stanovanjskih najemnikov; istega dne se vršo slični shodi po celi državi, na katerih bodo najemniki zahtevali zakonsko zaščito.
□	Zakonska tragedija na Koroški cesti je našla včeraj popoldne svoj zaključek s pogrebom mizarskega mojstra Viherja in njegove zene. Pogrebu je prisostvovala množica nad 2000 ljudi, udeležili so se ga pa vsi mizarski mojstri iz Maribora. Obe trupli sta bili položeni na mrtvaški oder v Pokopališki ulici, kjer ju je blagoslovil stolni župnik msgr. Umek. Viherja so pokopali na mestnem pokopališču, dočim so ženo takoj po blagoslovu naložili na mrtvaški prevozni avto ter jo prepeljali v Gradec.
□	Brodovjc splavov na Dravi. Odkar je Drava pa zadnjem deževju močno narasla ter omogoča hitrejšo in manj opasno plovbo, vlada na reki izredno živahen promet s splavi. Ob zatonu solnca se usidra v Pristanu po 10 in še več splavov, ki odplujejo zopet ob svitu dneva dalje. Ob večerih, ko žari gladina vode od ognjev, katere kurijo splaval1,ji na splavih, da si skuhajo večerjo, se zbira ua mostu ob ograji množica ljudi ter opazuje lep prizor.
□	Smrt vojaka pod lokomotivo. Do strahovite
nesreče je prišlo v noči na četrtek na pričetku železniškega mostu nad Pobrežko cesto. Kakor znano, je železniški most vojaško zastražen in na obeh konceh stoje dve stražnici. V stražnici na desnem bregu Drave je nastopil stražo ob 22. uri vojak 45. p. p. Izet Tejzulovič, po rodu Albanec iz Macedonije. Na straži se je izprehajal ter zašel večkrat tudi na železniški tir. Radi šumenja narasle Drave pa je preslišal bližajočo se lokomotivo, ki je vozila iz kurilnice na glavni kolodvor ob tri četrt na 11. Lokomotiva je zgrabila vojaka, ko so je nahajal sredi tira ter ga podrla med tračnice pod kolesa. Stroj je vlekel nesrečno žrtev še kakih 50 korakov skoro do srede mosta, kjer je ostavil čisto raztrgano truplo, od katerega so oslaii odrezani posamezni udje, strla lobanja in razvlečen drob vzdolž proge, koder ga je lokomotiva vlekla. Ob slabi razsvetljavi n# mostu, strojevodja ni opazil nesreče in tudi na kolodvoru niso radi teme videli krvavih sledov na lokomotivi. Šele ko jo prišel razvodnik straže z izmeno, je opazil, da ni Tejzuloviča nikjer. Krvavi sledovi na progi in komadi telesa so ga takoj poučili o strašnem koncu vojaka. Hitro je bila obveščena obmejna policija in vojaško poveljstvo. Še tekom noči se je sestala na mestu nesreče komisija, ki je ugotovila dejansko stanje. Koso raztrganega trupla so pobrali ter jih v krsti prepeljali v mrtvašnico. Nesrečo je zakrivila očividna nepazljivost stražarja.
□	Smrt v fantovskem pretepu. V Vrtičah pri Zgornji Sv. ltungoti je prišlo v noči na četrtek med fanti do pretepa, ki je zahteval smrtno žrtev. Zjutraj so našli ljudje poleg banovinske ceste v bližine hiše posestnika Esnika, ležeče truplo pokojnega Franca Potrča iz Vrtič. Znaki na truplu so kazali nasilno smrt. Takoj so bili obveščeni orožniki, ki so podvzeli energično preiskavo. Trenutno še ni znano, kako je prišlo do usodnega pretepa in kdo vse je sodeloval. Iz Maribora je odšla včeraj popoldne na lice mesta sodna komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika ss. Kramerja in zdravnika dr. Zorjana. Orožništvo je izvršilp.že nekaj aretacij.	' - _
□	Svojega soseda, usmrtil. V Ižakovcih pri Beltincih je prišlo dne 10. t. m. med posestnikom Alojzijem Domitrom in 28-letnim posestniškim sinom Alojzom Petkom do usodnega spora. Do-miter je zasadil nasprotniku žepni nož pod levo ključnico in ostrina je šla skozi srčne žile. Petek je v nekaj trenutkov izdihnil, Domitra so pa zaprli. Dejanje priznava, pravi pa, da ni imel namena nasprotnika usmrtiti.
□	Pri »Grafu« je živahno, policija je nadaljevala z racijami po mariborskih nočnih lokalih in rezultat lega dela je, da se je znašlo v zaporih »Grafa« v Ključavničarski ulici, 19 nočnih ptičk. Dobile so vsako po 10 dni policijskega zapora, po prestani kazni pa bodo izgnane iz mesta v domovinske občine.
□	Odprto pismo! se je izgubilo na naslov Franc Reiner, 'Miklošičeva ul. 2; najditelj se naproša, da ga proti nagradi vrne naslovniku.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 14. oktobra: Zaprto.
Sobota, 15. oktobra ob 20: ZA NARODOV BLAGOR.
Red A.
Nedelja, 16, oktobra ob 20: TRIJE VAŠKI SVETNIKI.
naj pribiti. Sicer so pa mnogi od naših slikarjev, ki so imeli že čast razstavljati v Belgradu, to na svoji koži občutili. Toliko za uvodno besedo, predno preidem na prav kratko karakteristiko pete jesenske razstave v Umetniškem paviljonu.
V belgrajskih umetniških krogih vlada zadnji Caa zanimiva disharmonija in raztrgan ost. To vprašanje je pred tedni v »Slovencu« zelo objektivno obrazložil eden znanih srbskih slikarjev (posebej z ozirom na amsterdamsko razstavo, ki je pravkar odprta). »Oblik«, ki velja brez dvorna za najmočnejšo belgrajsko umetniško skupino, n. pr. na letošnji jesenski razstavi sploh ni udeležen. Zato tudi ni čudno, če je razstava v marsičem prazna, malenkostna, malopomembna in slabo otvarja novo umetniško sezono. Bojkot »Oblika« je prišel ob pravem času in bo razčistil nezdravo ozračje, ki se že več seaoji som spušča na belgrajsko umetniško življenje. Ob tej priliki naj omenim, da bo »Oblik« še v tej sezoni priredil sam razstavo, ali izven Umetniškega paviljona.
Vtis, ki ga daje letošnja jesenska razstava v primeri z onimi iz prejšnjih let, ni bogve kaj razveseljiv. č'oveku se vsiljuje mnenje, da je la umetniška razstava brez notranjega vzgona in umetniških tendenc, da je samo formalnost »Cvijete Zuzorič«, ki je hotela tudi letos v tem času razstavljali po že udomačenem načrtu. Vendar nekaj najmlajših. doslej malo ali nič znanih umetnikov, daje letošnji jesenski razstavi vsaj deloma lepši in privlačnejši obraz. Razstavljenih je vsega sto slikarskih (39 imen) in 20 kiparskih del (6 umetnikov).
Med slikarji bom omenil Danico Anlič, MIlana Butozana, Dorde Popoviča, Ivana Ifadovica, Elzo šmit-Vilnndovo, Božidarja Stojndinoviča (Jatagan mala. Belgrad), ki je dobil nagrado »Politike;, Jo-vo Pelrovič in Mihajla Petrova. Kiparski del jo sorazmerno polnejši in enotnejši v izrazu. Tu so stara imena Tome Roksaudiča iu Sretena Stojanoviča, ki sta pokazala res dobršen det svojih umetniških sposobnosti. Manj sugestivni so: Dejan Bogdanovi, Dorde Petrovič, Mihajto in Milan Tankosič.
T. P.
Dnevna
Opozorilo
cenjenim inserentom
Oglasni oddelek „Slovenca"
sprejema tekom današnjega dne le še prav nujna, neodložljiva oglasna naročila. Ozirali se bomo predvsem na p. n, stalne inserente, ki doslej niso mogli oddati svojih naročil, pa vsekako žele imeti primeren oglas v nedeljski jubilejni izdaji »Slovenca«. V soboto se pa morejo sprejemati le še osmrtnice in mali oglasi.
Požar v Zg. Kaši ja
Zg. Kašelj, 13. oktobra.
Komaj so se vaščani nekoliko oddahnili in umirili po nedavnih požarih v naši vasi, je danes zjutraj po 3 zbudil vaščane klic: gori! gori! Pogorelo je gospodarsko poslopje Andreju Goslinčarju vulgo Borincu iz Zg Kašlja. Pogorelec izdeluje tudi sirkove metle ter je bil ob času požara za trgovskimi posli. Poleg sena in velike množine sirka je zgorela tudi slamorezniea. Pogorelec je bil zavarovan prav za malo vsoto. Domači gasilci, ki imajo v neposredni bližini svojo shrambo, so bili takoj na licu mesta in so neumorno gasili ter preprečili, da se ni vnel hlev in sosedna poslopja. Nevarnost je bila velika, ker stoji posestvo sredi vasi. Kako je ogenj nastal se ne ve, sumijo pa, da je bilo zažgano.
Koledar
Petek, 14. oktobra: Kalist, papež; Just, škof. «- Ščip ob 14.18. Herschel napoveduje veliko dežja.
Novi grobovi
•f" Kapela pri Radencih. Preteklo soboto smo pokopali g. Feliksa Mira, stavbenikovega sina. Pokojnik je prišel domov na okrevanje iz Skoplja, kjer je služil vojaški rok, vendar pa je teden dni po svoji vrnitvi umrl na posledicah malarije. Številni prijatelji so spremili priljubljenega mladeniča ina njegovi zadnji poti.-Lahka mu domaČa zemlja!
Osebne vesti
— Srebrna poroka. Sanitetni referent dravske divizijske oblasti v Ljubljani san. podpolkovnik g. dr. Lujo D e b e 1 j a k iu njegova soproga gospa Gilda obhajata danes lepo svečanost srebrne poroke v najožjem družinskem krogu. Med sv. mašo zjutraj ob 7 v karmeli-čanski cerkvi na Selu pri Ljubljani bosta jubilanta ponovno blagoslovljena. Uglednima sre-brnoporočencema želimo, da bi ju Bog še dolgo vrsto let ohranil v zdravju, sreči in zadovolj-nosti 1
= Poroka, V Jarenini se je v ponedeljek, dne ei10." oktobra vršila poroka Krena Franca, sina župana gosp. Krena Alojzija iz Plavča pri Sve-čini, z D t- o z g Antonijo, hčerko posestnika in cerkvenega ključarja v Vajgnu pri Jarenini. Poročal je mladi par gosp. kanonik in dekan Josip čižek, Novoporočencema obilo sreče!
Izmed najboljšega - najboljše!
Zendvičt, hors d'oeuvrl, južine, vino, pivo, likerji, slaSdce itd.
Aranžmaji za Čajanke, godovanja in domaČe zabave.
iutomatični buffet RIO Šclcnburgova 4. Tel. 28-63
Ostale vesSI
—	Za cerkveno dobro urejeno slovensko naselbino v Franciji iščemo misijonarja, ki bi liotel tja vsaj za nekaj let. — Družba sv. Rafaela.
—	Einspieler = Matcrnik. V nedeljski prilogi »Slovenca«, dne 9. oktobra 1932 piše dr. Fran Mušič v opombi, str. 9: »Einspielerji« so se prvotno pisali »Materniki«. Ta prevod je pravilen. Samo da je dotični župnik v Svečah v ponemčevalni dobi pred 1848, ki je prečrtal staro pristno slovensko ime »Materniki«, v naglici ali v kratkovidnosti napisal »Einspieler« namesto »Eiuspinner«. Bili so namreč sedanji Einspielerji nekdaj tudi tkalci, kakor jih je bilo včasi na vsaki vasi po dva ali trije. In tisti votek, katerega gonita tkalčevi roki skozi napete niti,, je imel prej v Rožni dolini ime: maternik (tudi maternica), ker iz njega pride počezna nit, ki rodi prt. Rokodelcem, ki so izdelovali inaternike so -reknli tudi maternik. In Nemci pravijo temu orodju: Einspinner. Sliši se pa tudi ime: Einspieler. Saj so tudi v tisti dobi napravljali »Orešnike« v »Nnflbau-merje«, »Dvornike« v »Maierhoferje« ali »Mahr-hoferje« itd.
—	Blagoslovitev koče na Rošei je preložena na nedeljo, dne 16. oktobra in «e vrši ob vsakem vremenu. Blagoslov bo ob II dopoldne.
—	Spominsko proslavo 15 lctnice smrti dr. Jan. Ev. Kreka priredi Prosvetno društvo na Brezniei v nedeljo, dne 16. oktobra 1932 točno ob sedmih zvečer. Na sporedu je med drugim tudi dr. Krekova igra: »Tri sestre«.
—	Muhasta narava. G. Franjo Tičur z Je-scnic nam je poslal lep cvet hruške, ki cvete na vrtu g. dr. Schvvaba na Jesenicah. — G. Janez Soklič, posestnik na Selu pri Bledu pa nam sporoča, da na njegovem sadnem vrtu sedaj cveto jabolku kakor siiomladi.
—	Opozorilo hišnim lastnikom! Davčne uprave pozivajo sedaj hišne posestnike, da vložijo v času od 1. do 30. oktobra prijave dohodkov od zgradb v svrho odmere davka za prihodnje leto. Pri tem naznanjajo davčne uprave v svojih pozivih, da je po zakonu o neposrednih davkih (čl. 34) mero-dajna za odmero hišnega davka za prihodnje leto vedno ona najemnina, ki je dogovorjena ob času poziva. Iz tega sledi, da event. spremembe ali poznejše znižanje najemnin med letom niso mero-dajne za odmero davkov. Vsak hišni lastnik mora priznati, da najemnine z ozirom na vedno težji položaj stanovanjskih najemnikov ne bodo mogle ostati na sedanji višini. Vsesplošno gibanje stanovanjskih najemnikov po celi državi, za znižanje najemnin, njih močna in enotna organizacija, ki z vsakim dnem narašča, kakor tudi vedno težji gospodarski položaj vseh slojev, vse to bo moralo doseči svoj cilj, to je znižanje najemnin stanovanj, lokalov in poslovnih prostorov. Da tiste hišne lastnike, ki imajo srce za svoje najemnike, obvarujemo pred škodo, katero bi morali utrpeti, v slučaju, da bodo znižali naiemnine med letom, iim svetujemo naj iste znižajo pravočasno, ker s lem
kronika
razbremene svoje najemnike, ki se sedaj ob času nastopajoče zime nahajajo v najtežjem položaju, in tudi sami sebe. — Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani,
—	Žrtev Irgatvenoga veselja. V Halozah se je pripetila v četrtek strahovita nesreča. Po starem običaju so za časa trgatve streljali iz možnarja. Tako tudi letos odmevajo Slovensko gorice od mož-narjevih strelov. Pri takem streljanju je prišlo do usodne nesreče. Nadzornik brzojav.i državnih železnic Franc Šalamun, ki je bil dolga leta uslužben v Ptuju ter šele nedavno premeščen v ča-kovec, je prišel domov na trgatev. Prisostvoval je streljanju iz možnarja, pri čemer pa je rnožnar razneslo in Šalamuna je eksplozija strahovito razme-sarila. Odtrgala mu je levo roko popolnoma od telesa, desno pa razbila, da je le še visela na koži. Eno oko se mu je takoj izlilo, drugo pa je tudi tako poškodovano, da bo ob vid. Tudi obraz in telo mu je precej poškodovalo. Pomilovanja vrednega ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico v Ormož.
—	Pod avtom. Do usodne nesreče je prišlo včeraj na cesti med Ptujem in Sv. Urbanom. V bližini Rogoznice se je vozil po cesti s konjsko vprego Martin Koren, za njim pa je prihitel tovorni avto posestnika Perneka od Sv. Vida pri Ptuju. V trenutku. ko je avto hotel voznika prehiteti ie slednji, ki je očividno preslišal opomintevalne znake, skočil z voza, da bi pobral bič. Skočil pa je naravnost pred avto, ki ga je zagrabil in vrgel pod kolesje. Obležal jo na mestu •/, nevarnimi hudimi poškodbami. Nezavestnega so z istim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, kjer se še ni zavedel.
KgapatMKMMJvumM-UUUMMIH i^-M^B.-iMairoaragBK;
ISfSlatinske tablete za 3
hujšanje odstranijo vso pre-obilno tolščo in l as napravijo f®;. vitke, mladostne iti lepe.
1|® Apoteka BAIIOVEC, Ljubljana
—	Zaradi izgubljene pravde v smrt. Obesil se je II. t. m. Božnar Franc iz Slavčvrha št. 17 pri Mokronogu. Izgubil je neko pravdo in to ga je tako potilo, da 6i je vzel življenje.
—	Ciklon nad Šibenikoin in okolico. Iz Šibe-nika poročajo o strašnem ciklonu, ki je v torek popoldne razsajal nad mestom in okolico. Že kmalu po 3 popoldne so se nad Šibenikom pojavili težki oblaki, ki so nenadno odprli svoje zatvornice in začelo je liti tako silno, da so bile šibeniške ulice naenkrat poplavljene in je voda začela prodirati v kleti in nizka stanovanja Naliv je spremljal hud ciklon, ki je ruval hraste, pustošil sadovnjake in odnašal hišne strehe. V pristanišču je ciklon prevrnil tri ribiške ladjice, ki so bile polne ljudi. Te so rešili mornarji s »Kraljice Marije«. Ciklon je najbolj razsajal v okolici, kjer je porušil tudi par hišic. Na vse to pa je prišla še toča, ki je pobila vinograde, kateri še niso bili obrani.
— Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josei« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Hudo
neurje nad Hercegovino. V četrtek popoldne je nad Hercegovino divjalo hudo neurje, med katerim se je vsipala tudi toča, ki je na nekaterih krajih pokrila tla do pol metra na debelo. Toči in silnemu nalivu se je pridružil še silovit orkan, ki je ruval drevesa in podiral kozolce. Na postaji Sijekovac je orkan prevrnil šest tovornih vagonov vlaka, pri čemer sta bila ranjena dva železničarja. Orkan je divjal polni dve uri.
—	Da reši mater in sestro, ubil slaboumnega očetu. V vasi Dragoviču v pakraškem okraju se je te dni odigrala žalostna družinska drama. 56 letni posestnik Nikola Grašar, ki se je že večkrat zdravil v umobolnici, je bil svoji družini v veliko nadlego. Zlasti ni dal miru svojemu sinu Stojanu, ki je nedavno odslužil vojake. V soboto zvečer je pričel umobolni Nikola zopet razsajati. Stojan se ni zmenil zanja, pač pa je iz vrat njegove sobe iz-ruval kljuko, da ne bi mogel oni ven. Umobolni oče pa je pričel razbijati po vratih, nakar sta mati in hči začeli prigovarjati Stojanu, naj mu odpre. Stojan je odprl vrata. Tedaj pa je planil iz sobe Nikola z nožem v roki nad Stojann. Mati in hči sta slednjega potisnili ven na dvorišče in zaklenili za njim vrata. Tedaj pa je razjarjeni moški navalil z nožem na obe ženski. Stojan je, videč skozi okno, da sta mati in sestra v življenjski nevarnosti, poiskal puško in z enim samim strelom ubil očeta. Stojan se ie sam javil sodišču.
Vijolinist Viher Mirsn. Na lanskem novinarskem koncertu je imelo ljubljansko občinstvo prvikrat priliko slišati mladega, izredno nadarjenega vijolinista Mirana Viherja. Njegov prvi nastop v našem mestu je imel v vsakem oziru velik uspeh. Lahko bi ga imenovali našega čudežnega dečka. Viher Miran je gojenec celjske Glasbene Matice, kjer uživa vijolinski pouk pri ravnatelju g, Karlu Sancinu. Sancinova zasluga je, da nam je odkril mladega vijolinista ter ga s svojo veliko pedagoško sposobnostjo v nekaj letih izobrazil, da more z velikim uspehom izvajati zelo težke vijolinske koncertne komade. Na nedeljskem ljudskem koncertu bo igral mladi Miran Viher dve skladbi s spremlje-vanjem simfoničnega orkestra in sicer Bachov vijolinski koncert v a-molu in Vieuxtempsovo balado in romanco. Poleg omenjenih dveh točk, ki jih igra 6olist Miran Viher, izvaja pomnoženi operni orkester ie dela znamenitih skladateljev: Mozarta, Schuberta in Massenela. Od Mozarta se izvaja predigra k operi Figarova svatba. Od Schuberta njegova nedovršena simfonija v dveh stavkih, od Masseneta pa suita Scenes pitoresques. Vse skladbe, ki se izvajajo na prvem ljudskem simfoničnem koncertu letošnje sezone, so vzete iz svetovnega koncertnega repertoarja. Dirigent ka-pelnik Anton Neffat in naš izvrstni in za koncertno življenje v našem mestu velezaslužni operni orkester pa nam jamčita, da bo koncert na visoki umetniški stopnji. Cene so izredno nizke sedeži se dobe od 6 do 20 Din, stojišča pa po 4 Din. Pred-rodaja je v knjigarni Glasbene Matice; začetek oncerta v nedeljo 16. t. m točno ob !! v Union-ski dvorani.
Celje
•©• Teharski plemiči na celjskem odru. V
soboto dne 15. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo, dne 16. oktobra ob pol 4 popoldne priredo Krekovci popolnoma predelano ljudsko igro s prologom v petih dejanjih »Mlinarjev Janez«.
_ ^ & Gostovanje članov mariborskegu gledališču v Celju. V sredo zvečer so gostovali člani mariborskega gledališča v Celju s Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«. Igralci so pripravili Celjanom lep večer, kar je dokazalo občinstvo z burnimi aplavzi, ko je po vsaki sceni klicalo igralce na oder. Dvorana je bila zelodobro zasedena, nabito jkiIiio je bilo dijaško stojišče, pač pa so bile popolnoma pfcizne lože v prvem nadstropju. Igra je dokaz, da kljub težkim časom v katerih živimo, občinstvo še vedno dobi časa in denarja za resno umetniško delo. Želimo, da bi zopet kmalu imeli priliko videti poklicne igralce na celjskem odru.
& Zanimivo zborovanje. V sredo po|K>ldne sta predavala duhovščini iz Celja in okolice g. dr. Veen, predsednik društva rokodelskih pomočnikov in inladeniške zveze iz Ministra, o karitativnem delu duhovščine in g. Hegenkiit-ter, sedaj v dušnem pnstirstvu za nemško manjšino v Belgrndu, o mladinskih organizacijah v Nemčiji. Zborovanja se jc udeležilo okrog 40 duhovnikov in so vsi odnesli najlepše vtise.
S3 Nemški pesnik Jožef Ponten v Celju.
Kakor poroča celjska Deutsche Zeitung, priredi še v tem mesecu znameniti nemški pesnik Jožef Ponten večer, kjer bo čital svoja dela. Iz istega vira posnemamo, dn niše sedaj omenjeni pisatelj nov roman v treh delih z naslovom »Volk auf d eni Wege, Roman der deu-tsehen Unruhe«.
-©" Cesto lia hrib sv. Jožefa bodo menda vendar začeli graditi. Z deli se bo pričelo baje že prihodnji ponedeljek. Jc bil res že skrajni čas, da se je v tem oziru nekaj ukrenilo, če pomislimo, du po sedanji cesti sploh ni bilo mogoče več voziti, ker so na sredi ceste začeli zidati novo hišo.
13 Pomožna akcija za brezposelne in reveže v celjskem okolišu naznanja, da jc pobiranje /. avtomobilom po celjskih ulicah za enkrat končano. Če bi bili nabiralci koga prezrli, prosi nabiralni odbor, da bi dotfJni če jim je mogoče prinesli zavitke sami na tukajšnjo Borzo delu ali pa sporočili Borzi dela da pošlje sama i.skat pripravljene stvari. Nabranih je bilo 3 polne avtomobile najrazličnejših stvari, večinoma v mestu, nekaj tudi v okolici.
■0" Smrtna kesa. 63 letni delavec pri tvrdki Sodin je žagal v sredo kakor ponavadi drva s cirkulurko. Pri delil inu je odletelo poleno v vrat. Dobil je hujše poškodbe, da so ga morali takoj prepeljati v tukajšnjo lioliiišiiico, kjer je na ]>osledicali še isti večer to je v sredo, ob 8 podlegel poškodbam. To je v enem mesecu že drugi slučaj, da je moral plačati svoje življenje delavec pri žaganju drv s cirku-larko. Prvi se je bil ponesrečil pri Povaleju v Ipavčevi ulici. Naj počiva v miru.
er Vijolinist Miran Viher priredi svoj koncert v Celju, dne 12. novembra t. 1. Prosimo, da lii društva pri svojih prireditvah upoštevala ta datum.
JSr šport v nedeljo. V nedeljo ob 9 dopoldne igrata nu igrišču pri Skalni kleti SK Atletik iii SK. Laško. Ob 3 popoldne nn istem igrišču SK! Olimp in SK šoštanj. V slučaju slabega vremenu (če bi bilo igrišče poplavljeno), se vršita ti dve nogometni tekmi na Olinipovcin prostoru (Sp. I [udinja).
Ptuj
Prosvetno društvo v Ptuju ima v nedeljo, dne 16. t. m. ob 15 v svojih prostorih na Mino-ritskein trgu štev. 7, svoj redni občni zbor. Občni zbor je po polurnem čakanju sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Za članstvo udeležba obvezna, prijatelji prosvetnega društva vabljeni.
Žetev smrti. V torek, dne II. t. in. smo spremili k zadnjemu počitku mladoletno deklico Terezijo Kolarič iz Rogoznice pri Ptuju. Komaj 18 let stara, edina hčerka, zapušča svojo staro mamico samo. Bila je več let cerkvena pevka in članica društva »Cecilije«, ki sc je pogreba polnoštevilno udeležilo in svoji članici v slovo zapelo dve krasni nagrobni pesmici. Kako so blago pokojnico ljudje imeli radi, je pokazal pogreb, ki je bil v resnici zelo lep. Pogreb je vodil p. Mirko, ki se jc pri odprtem grobu s pretresljivo lepimi besedami poslovil od pokojnicc. Počivaj v miru blaga duša. dobri mamici pa naše sožalje!
Trboveljski mladinski zbor priredi jutri v soboto dva koncerta in sicer ob 16 za deco, ob 20 pa za odrasle. Čisti dobiček je namenjen za prehrano siromašne dece trboveljske!
Ruše
To vam jc bilo veselje, ko je pri akrobatski predstavi na ruškem trgu pretekli torek neka akro-batka našega g. doktorja vozila na visoko napeti žici od strehe ene hiše do strehe druge. Nobeden se ni upal podati se v nevarne višine. Da reši čast moškega slanu, se je žrtvoval g! doktor in prišel srečno nazaj na varna tla.
Posestno izpremembe. Pašniška zadruga je likvidirala, ker so pasiva znašala 345.000 Din. Za to vsoto je kupil pretekli teden vse njeno imetje g. Marine iz Ruš. Zadruga ima obširne gozdove in travnike, od katerih je skrbni upravitelj g. Posti letos spravil pod streho 85 voz senu. Hlevi so popolnoma novi in moderni, iz močnega betona. Skrben gospodar bo torej dobil iz posestva lepe dohodke. — Gospod Pogačnik je kupil Pahernikovo veleposestvo v Vuhredu za 1,200.000 Din.
Smrt. Po kratki bolezni Je zadnji torek umrla posestnica ga. Ivana Mašat in bila v četrtek pokopana.
Vrhnika
Naše prosvetno društvo je sedaj na jesen spet oživelo in pričelo z delom za zimsko sezono. Predvsem opozarjamo že sedaj na prosvetne sestanke, ki se bodo vršili odslej vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu. Za te sestanke so obljubili svoje sodelovanje odlični kulturni delavci. Predavanja na teh sestankih bodo posvečena delu naših duševnih velikanov, slovenski zgodoviui, umetnosti, gledališču iti lepotam domače zemlje. Poleg predavanj pa bodo vsakokrat nastopili ludi pevci, laniburaši, de-klamatorji iu člani dramatičnega odseka s kratkim gledališkim komadom. Prvi prosvetni sestanek bo v nedeljo, 16. t. m. ob 3 popoldne v Rokodelskem domu in je posvečen spominu škofa Slomška. Na sporedu je predavanje odličnega poznavalca Slomškovega dela ter več pevskih točk in dekla-maelj. Naj te iti v^eh nada!jnih naših prireditev nihče no zauiudi.
Trbovlje
Sadna razstava. Nismo vedeli, da zraste v okolici Trbovelj tako raznovrstno in lepo sadje. Zelo veliko ga jo bilo z oziirom na število kmetovalcev v naši občini. Razstavljenih jo bilo 350 kosov, med temi je bil eden daleč pred vsemi — g. Goropevšek
—	ki je sam razstavil kar 51 sadnih vrst. Strokovnjaki sicer ne odobravajo te raznolikosti, je pa znamenje, da raste zanimanje za sadjarstvo in da 60 vedno več drevja sadi. Da bodo zanaprej bolj enotne vrste, se je določil sadni izbor za Trbovlje in okolico. Ing. Lukmiin in kmet. referent Zupan sla imela polno posla z določeni njem imen za posamezne vrste sadja, kar je posestnike posebno zanimalo, ker večini dosedaj ni bilo znano, kako se njih sadje pravilno imenuje. Razstavni prositor v šoli je bil očividno premajhen, [»sobno radi velikega števila obiskovalcev je bila skoraj cel dan gneča. Razstavljeno so bile tudi sadne konzerve iu pasteriziran sadjevec domačega izdelka in moderno sadjarsko orodje. Oglasilo se je tudi več kupcev za sadje, tako da je razstava v vseh ozirih uspela.
Vosek bodo delali. Čebelarska podružnica obvešča vse čebelarje iz Trbovelj in Hrastnika, da bo prihodnji ponedeljek pri g. Jenku v Bobnu ku-hanjo voska. Prizadeti naj prinesejo zjutraj voščine in jih stehtajo v konzunini zadrugi, ki ima prostore v bližini g. Jenka.
Esporanta ho bodo učili. Prihodnjo soboto zvečer ob 6 otvori esperanlski klub tečaj za učenje esperanta. |Pouk se bo vršil na vodeuski šoli. Sprejemajo se še novi člani.
Naše dijašfvo
Ustanovitev Poljsko-jugoslovanskega akademskega kluba Aleksandrove univerze v Ljubljani. — Akademiki! Poljska republika in njene akademsko organizacije kažejo zlasti v za<Ujjom času velik interes za zbližan je in sodelovanje z nami. Po njihovi iniciativi pa po lastnem preudarku smo se odločili ustanoviti na naši univerzi klub, ki bo njegov namen delo za bližanje med poljsko in slovansko akademsko mladino. Pridite na sestanek v soboto 15. oktobra ob 11 dopoldne v sobo št. 77 naše univerze. Opozarjamo predvsem tov. tehnike, ki bodo po klubu lahko dobili direkten stik s pristojnimi mesti zaradi zamenjave počitniških praks s poljskimi Študenti. O teh in vseh ostalih možnostih in koristih novega kluba bo tam razgovor. — Pripravljalni odbor.
Radio
Programi tiadio-Liablfana i
Petek, 14. oktobra. Ljubljana: 11.15 šolska ura: Jugoslavija v gospodarskem oziru, dr. V. Bohinec (II. iu III. stopnja) — 12.15 Plošče —-12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Prof. K. Capuder: Poglavje iz domačega zemljepisja (Vipavska dolina) — 19.30 Prof. Kuret: Francoščina — 19.30 Gospodinjska ura: O domnčnosti (Marija Kmetova)
—	120.00 Dr. Tavčar: O zobni negi šolske niladne
—	20.30 Prenos iz Belgradu — 22.30 Čas, poročila.
Sobota, 15. oktobra. 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 17 Salonski kvintet, — 18 Giinnastične vaje (Ciril Šoukal). — 18.30 Gospa Orthaber: Angleščina, — 19 Dr. Gosar: Poglavje iz sociologije. — 19.30 Zabavni kotiček (Bitežnik). — 20 Moški zbor glasbenega društva »Sloga«. — 20.40 Salonski kvintet. — 22 Čas, poročila. — 22.15 Valčkova ura, izvaja salonski kvintet.
Drugi programi i
Petek, 14. oktobra.
Zagreb: 20.30 Prenos koncerta iz Belgrada — 22.30 Poročila in vreme — 22.40 Lahka glasba. — Milano: 20.45 Komorna glasba — 22.00 Plesna glasba, plošče. — Barcelona: 21.10 Radio orkester
—	21.30 Kupleti — 220.0 Recitacije — 22,10 Prenos koncerta iz kavarne. — Stuttgart: 21.05 »To-reador«, opera, Sauvvage — 22.45 Koncert. — Touiousc: 21.00 Koncert vojaško godbe — 21.15 Harmonike — 22.00 Ruske balalajke — 22.30
Operni fragmenti — 22.4,5 Violinski koncert ___
0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.00 Italijanske melodije — 20.30 Poročila, nato dramatična pesnitev — 22.30 Prenos iz Amerike, nato koncert. — Bolgrad: 21.00 Dvospevi ge. Kornelije Ninkovič Grozano in g. Popoviča. IPuecini: Boheme, Verdi: Rigoletto, Verdi: Traviata — 21.45 Radio orkester
—	Večerna glasba. — Rim: 20.45 Koncert orkestra policijske tehnične šole v Rimu. — Beromiinstcr: 20.00 Večer klasične glasbo — 21.40 Plesna glasba
—	Langenberg: 20.00Koncert — 21.10 Iz Kalma-novih operet — 22.30 Prenos iz Amerike —- 22.45 Koncert. — Praga: 21.00 Radio orkester. _ Dunaj: 20.00 (Prenos iz Amerike — 20.15 Scene iz »Renesanse« — 21.45 Večerni koncert. — Buda-post: 22.45 Ciganska glasba.
Sobota, 15. oktobra.
Zagreb: 20.30 Radio-orkester. — 22,30 Poročila in vreme. — 22.40 Plesna glasba. — Barcelona: 21.10 Radio-orkester. — 22 Prenos iz Madrida.
—	Stuttgart: 20 Pester večer. — 22.45 Berlin. — Toulouse: 21 Koncert vojaške godbe. — 21.15 Harmonike. — 21.30 Pester koncert. — 22 Filmska glasba. — 22.30 Operetne pesmi in glasba. — 22.45 lJlesna glasba. — 23 Koncert simfoničnega orkestra. — Berlin: 20 Koncert. — 22 Poročila, nato plesn aglasba. — Belgrad: 20.30 Koncert orkestra kraljeve garde. — 22 Poročila, večerni koncert. — Rim: 20.45 Operetni prenos. — Beromiinster: 20 Simfonični koncert. — 22.15 Plesna glasba. — Langenberg: 20 Pester večer. — 22.10 Poročila. — 24 Jazz. — Dunaj: 21.10 Dunajska glasba. — 22.45 Godba na papirnem traku. — Budimpešta: 19.30 Prenos iz opernega gledališča. — 22.20 Ciganska glasba. — Milano—Torino—Genova—Trst—riiiii-ce: 20.30 »Mitfnon«. opera.
Nesrečna Mehika
Mehikanska vlada je iz divje mržnje do katoličanov zagrozila, da bo zaprla vse cerkve in bogo-služne kapele, pa napravila iz njih skladiSča in trgovine najmodernejšega ustroja, dalje, da bo zaplenila imovino posameznih cerkva in vzela duhovnom državljansko pravico. Vse to pa pod pretvezo papeževe okrožnice »Acerba animi«, v kateri je sveti oče protestiral zoper proticerkvene
Nadškofa Pascuala Diaza, najvišjo glavo katoliške cerkve v Mexiki [e vlada zaradi »nepravilnih postopkov v bogoslužju« zaprla in s tem vrgla rokavico za nov kulturni boj, ki se že začenja v Mexiki
postave, s katerimi hočejo mehikaneki samodržci po boljševiškem načinu onemogočiti katoliško bogoslužje. Lažejo, da papež ščuva s svojo okrožnico državljane k nepokorščini in proti državnim postavam. Radikalna levica delavskih strank, katero podpirajo komunisti in framasoni, je že dolgo postavila zahtevo, da se katoliki popolnoma onemogočijo v verskem in državnem oziru.
Po zadnjih poročilih je vlada že začela zapirati božje hrame kljub protestu katoličanov, ki se zbirajo na okope, da bi branili svoje cerkve. Pro-vokatura vlade je svoj cilj dosegla: znova hoče vzbuditi proteste in nemire, vprav kakor 1.192fl, da bi mogla brez očitkov uprizoriti krvava preganjanja duhovnov in katoliških laikov.
Zdaj, ko so izgnali Iz države papeževega nuncija, ostali duhovni pa se skrivajo, pač vidimo, da se ponavlja doba Callesovega trinoštva.
Mehikansko mesto Cnautla je najstarejša železniška postaja na svetu. Zakaj, to je bilo nekoč frančiškanski samostan, ki je bil zgrajen v 17. stoletju, pa so ga za časa sekularizacije samostanov (šestdesetega leta preteklega stoletja) spremenili s cerkvijo vred v državno poslopje. Železniška uprava je dobila v last ta dobro ohranjena poslopja, da bi jih uporabila za postajo. Stolp je ostal nespremenjen, notranjost cerkve pa, kamor spadajo tudi umetniške slike, je popolnoma uničena. Glavno ladjo cerkve uporabljajo za skladišče, a v stranski kapeli imajo biro. Pa kljub toliki spre-iHembi diha iz notranjščine teh zgradb veličastna preteklost plemenitih mož.
Enako usodo so v poznejših letih doživele še premnoge ostale cerkve in samostani. Tako je bila prelepa cerkev sv. Avguština v Mexiki spremenjena v narodno biblioteko. Nad glavnim vhodom je še danes vsekan relief sv. Avguština, tih spomin na svobodne čase.
V predmestju mesta Mexiko stoji oskrunjeno svetišče sv. Sebastijana, ki je bilo ena prvih cerkva v državi. Tu je bil krščen Juan Diego, Indijanec, kateremu se je prikazala v Guadelupu Mati božja, pa se je takoj po prikazni odpravil v to cerkev. Pa kljub temu zgodovinskemu pomenu je vlada stegnila roko po cerkvenem poslopju pa ga spremenila v davčna urad, le krstni kamen so rešili in ga prenesli v drugo cerkev.
Tako imamo po mehikaneki državi celo vrsto državnih poslopij, ki so bila nekoč cerkve in samostani. Pa medtem, ko so se te cerkvene skrunitve nadaljevale in so se verniki v večkratnih periodah nasilnega preganjanja na vse strani razkropili in se hkrati utrjevali, še zmerom ni konec krvopre-
litja s strani mehikanskih samodržcev. Otvarja se nova perioda trpljenja mehikanskih katoličanov.
Kako bi mogli katoličani ostalega sveta priskočiti na pomoč svojim istovetnim tovarišem? To je razložil dominikanec Rutten v protestnem govoru v belgijskem senatu, ki je svojedobno dvignil mnogo prahu, saj se dotika posebno brezvestnega molka nevtralnega časopisja nad tolikimi zločini v Mexiki!
Govor pa se glasi nekako tako-le:
Mučno se je spuščati v stvari, ki so povsem notranja zadeva nekega tujega naroda, še posebno, če gre 7.a državo, s katero živimo v diplomatskih stikih. Vendar pa je strašna dolžnost vlade, zlasti pa zunanjega ministra, da se že zaradi dobrega imena Belgije izjavi proti tem vnebovpijočim na-silstvom. Saj sta vendar pravica in svoboda dediščina vsega človeštva, ki zahtevata vsaj od civiliziranega sveta vsaiko spoštovanje.
Nič pa ni tako žalostno in obžalovanja vredno kot strašen molk, katerega molči veliki svetovni tisk ob priliki preganjanj mehikanskih katoličanov. To je nečasten molk, katerega belgijski katoliki ne smejo posnemati. — Včasih smo vendar še verjeli v celo vrsto vrednot, kakor na primer v spoštovanje, vesti, svobode... In naj bo resnica, da danes vse to ne velja nič več. kakor na primer koncesija za petrolejski vrelec? In da so danes edine vrednote, ki kaj veljajo v svetu — podatki, ki jih borza notira? Ali ni vnebovpijoča pramota, da se le katoliško časopisje zaganja v krivice, ki jih prizadevajo mehikanski samodržci katoličanom svoje države? Saj so vendar člani vseobčega človeštva bretz ozira na vero in narodnosti In vsaj za take bi moral svetovni tisk dvigniti glas protesta!
Panteon sovjetskih možganov
Kakor poroča »Dailjr Express«, namerava sovjetska vlada po zgledu Pariza, kjer imajo panteon za narodne junake, zgraditi tudi nekak panteon, kjer bi shranjevali možgane velikih boljSeviških voditeljev. Možgani Lenina bodo postavljeni na naj-častnejSe mesto. Preden pa bodo razstavili možgane med najizbranejšo družbo, jih bodo skrbno preiskali, da bodo dognali, kateri oddelek je bil najbolj razvit; k vsakemu takemu mrtvemu reliktu nekdanjih voditeljev pa bo priložena biografska skica, ki bo obiskovalcem naslikala glavne poteze iz življenja odlikovancev.
Italijanski diktator
Benito Mussolini (X) praznuje 10 letnico obstoja fašizma, posebej še njegovega pohoda v Rim, in iz vseh italijanskih provinc vro ženske v narodnih nošah v Rim, da bi videle in pozdravile obcže-
vanega duce-ja
Sadovnjak v sobi
Zanimiva poteza japonsike vrtne kulture je gojitev pritlikavih dreves. To metodo imenujejo oni tus kurimono. Prvotno je veljalo le za smreke in jelke, šele zadnje čase so se lotili tu«U sadnih dreves, kar jim je imenitno uspelo. Pri smrečicah so delali tako, da so stalno prirezavali koreninice in vejice, da bi na ta način zabranili preveliko izhlapevanje. Pri pritlikavih sadnih drevesih pa je stvar bolj komplicirana. Ce hočejo n. pr. vzgojiti breskvino drevesce, je najbolje, da ga zasadijo na jesen. Spomladi že požene mladike s popji, leto kasneje zacvete, šele tretje leto pa ga presadijo v lonec. Tu pa se začne prava kultura: najprej zvežejo s tenko žico korenine pri zemlji, in sicer zato, da ne bi drevesce preveč hrane sprejemalo "in rnslo; nato privežejo one vejice s pregostimi lističi, da bi preprečili preveliko izhlapevanje, ki gre iz listov. Drevesni pritlikavci smejo samo toliko hrane dobivati, da si ohranijo življenje, ni več, sicer bi raBli v j širino in višino. Popolna analogija z »moderno linijo...«
Japonski ženski strelci
Vojni entuzijazem je tako prevzpl vso Japonsko, da je našel odmeva tudi v dekliških Šolah. Mnogo tisočev učenk se je prijavilo za strelske vaje, kjer se uče pod nadzorstvom častnikov streljati. Za nagrado se smejo one, ki so se odlikovale kot najboljše strelke, udeležiti vojaških javnih nastopov na ulici. Visoke nagrade za ženske!
Prainlk trgatve
Ko so trgatve končane, prirejajo vinogradniki tradicionalne vinske praznike. Višek vseh veselih vinskih veselic pa je praznični pohod, kjer se poje, uka in igra. Pa tudi letos ni izostal v renskih pokrajinah, dasi pritiska tako težka gospodarska kriza. Človek je Se zmerom tako nastrojen kot nekdaj lačni rimski plebejci, ko niso zahtevali le kruha, marveč tudi zabave, »panem et circenses«. Saj je to povsem človeško, da si poiščeš v najtežjih urah razvedrila. Slika nam kaže mladi dekliški kor, ki je ves ovenčan s trtnimi listi in '-oraka t veselem Dohodu
Moderni dobrodelci
Leta 1923 je ustanovil pod vtisom papeževe okrožnice »Maximum illud« jezuit Charles »Belgijsko Študentsko zvezo za podpiranje misijonov«, kf Jo v skrajšavi imenujejo Aucam. Ta se je pred vsem na louvvainskem vseučilišču obnesla, kjer so stopili v akcijo profesorji in študentje. Organizacija se deli v pospbne odseke, kjer delajo člani vsak na svojem področju prava čuda. Ne to, da je na primer en odsek zaposlen le z neprisiljeno propagando dobrega tiska in vzgoji kdajkdaj po kakega požrtvovalnega misijonarja iz svoje srede, vse to so poskušali in delajo tudi drugod. Tudi ni nič novega, da misijonsko in karitativno deluje med velemestnimi bedniki. To delajo tudi na Francoskem in Nemškem. Toda, da pošljejo vsako leto v misijonske dežele po nekoliko svojih članov, kjer vzdržujejo bolnišnice, ubožne lekarne in ambu-lance, da pošiljajo tja mlade zdravnike, redovnice in bolničarje — vse iz svoje srede, to je nekaj, kar vzibuja globoko spoštovanje in občudovanje. Tisoči j Črncev dobe tako telesno pomoč. V načrtu pa je ! še odsek, ki bo gojil v misijonskih krajih polje-j delstvo ter učil domačine umnega gospodarstva.
Na pobudo plenarnega koncila v Sangaju so j ustanovili ti vrli fantje odsek, katerega podpira : Zveza narodov, proti zlorabi opija.
Z neprestano zvezo z vzhodno - azijskimi štu-' denti je belgijska Aukarn premnoge rasne in ver-j ske presodke porušila in tako pripravila tla za ! nove misijonske uspehe, študij, pobožnost in delo so trije glavni stebri organizacije, v katerj stoji trenutno pod zastavami 1500 belgijskih študentov in študentk. — Petsto Aucamistov je na delu, eni kot zdravniki, drugi kot inženirji, diplomati, gospodarstveniki, eni v Belgiji, drugI v kolonijah, pa se hkrati bore za misijonske vzore.
• Generalno tajništvo Aucama je razposlalo misijonarjem že nad 10.000 knjig in nad 100 zanimivih knjig že samo izdalo, prireja konference, razpošilja misijonske filme. Vprav vsled sodelovanja visokošolstva je belgijsko misijonsko delo napravilo tako orJaSke korake naprej.
Vsorno gospodinjstvo.
»Mina, skočite v jedilno shrambo in mi prinesite oljno steklenico, ki je napolnjena z mali-novcem. Utegnil bi pa biti notri tudi petrolej, zato orej poskusite, če ni jesih.. .<
Država ime spremenila
Kraljestvo pokrajin Hedžas in Nedž je prevzeli ime Saudieh. Kraljestvo Hedžas so ustanovili leta 1910 Angleži. Razprostira se po zapadni obali Arabije. Glavni mesti sla pač Meka in Medlna, sveti mesti vseh mohamedancev. Nedž je le deloma pod oblastjo Iledžasa, tam gospodarijo nomadska plemena. Vendar je novi vladar Abdul Azis III. ibu Saud, prevzel vlado nad obema deželama in jima dal svoje ime: Saudieh.
Streha se udrla
Pri neki nogometni igri v Messini je gledalo okrog sto zastonjkarjev tekmo s strehe. Nenadoma se prelomi streha in vseh sto gledalcev zgrmi v globino. Največ je bilo med nesrečniki otrok. Tri. in štirideset so jih odpeljali v bolnišnico.
Na službo čakajo
CeškoslovaSki časopisi pišejo: Izvidi za Stud',' srednješolskih profesorjev so iz dneva v dan temnejši. Prav zdaj čaka visoko število profesorskih kandidatov na službo, pred štirimi leti so končali z univerzo, pa še danes nimajo kruha. Poslednji kandidatje, ki so to leto zapustili visoke šole, pa so si postavili mejo upanja v bodočnost 10 do 15 let čakanja. Posebno realni predmeti nimajo ni-kakega izvida. Zaman muka in mlada leta. Nade, ki jih nosi visokošolec, se razprše kot dim, ko stopi v življenje. Delavski in inteligenčni proletn-riat si podajata roko kakor nikoli poprej.
Posvetitev kanala Ren-Rnna Veliki francoski Ren-Rona kanal v Alzaciji je po dolgoletni gradnji dovršen. Kanal je bil s prvo vožnjo najvišjih francoskih državljanov otvorjen. Na sliki vidimo (v sredini brez klobuka) ministrskega predsednika Ilerriota. n zraven njega drž. predsednika Lebruna med otvoritveno vožnjo
Amor in Venus
Planetoid. ki so ga stronomi letos odkrili in ki je zaradi svoje posebne potj vzbudil izredno pozornost med astronomi — približa se namreč Zemlji in planetu Veneri bolj kakor vsa ostala nebeška telesa — je krstil njegov odkritelj t imenom Amor.
Anekdota
Mesece in mesece se je Tristan Bernard mučil, da bi odgnal kokoši, ki so s sosedovega dvorišča prihajale na njegov vrt in mu izpodkopavale najlepše rože. Vse prošnje, vse zahteve niso nič zalegle.
Nekega dne pa je kupil nekoliko krasnih jajc in jih razstavil ]>o svojem vrtu na vidna mesta takoj potem, ko so kokoši odjadrale iz njegovega vrta.
Nikoli več ni bilo nobene kokoši blizu.
Deček: »Zmerom govoriš, da je stara vaza Se mnogo generacij preživela v obednici.«
Mati: >Res je tako.«
Deček: »Toda pomisli, mama. najmlajša generacija je vazo ubila I«
e
Vlomilec: »Oprostite, draga gospodična, nič se ne bojte, hočem le vaš denar!*
Gospodična: »Taki ste moški!«
Predor r predora
Okrog predora nove podzemske londonske železnice so zgradili nov predor, ki je mnogo večji od prvega. Sedaj, ko so odstranili grušč, se točno vidita na sliki dva predora. Po njej lahko tudi
spoznamo konstrukcijo dvojnatih sten
Cene mošta in vina
Slov. gorice, 13. oktobra.
dalj čas.- sem vinogradništvo vsled krizo v vinski trgovini naglo■ propada, Ako pa . se uresniči to, kar nameravajo storiti nekateri vinski trgovci, bo vinogradnik v kratkem čisto ua tleh, ker mu vinogradi ne bodo nosili dobička, marveč mu niti stroškov ne bodo krili.
Trgatev se je v okolici Ormoža in Ljutomera lo dni v splošnem začela. Mošta bo precej iu kakor kaže, bo tudi dober, čeravno lanskega letnika po kakovosti najbrž ne doseže.
Ljudstvo 6e jo trgatve vnaprej veselilo, ker jo upalo da s primerno prodajo mošta dobi vsaj nekaj denarja zu kritje najnujnejših stroškov. Sedaj pa je zavladala med vinogradniki pobitost, ker se sliši, da nameravajo nekateri mošt kupovati po izredno nizki coni, dn je naravnost nesramno. Mošt naj bi so plačal po (i par za stopinjo sladkorja. Tako bi dobil vinogradnik za mošt, ki bo imel 20 stopinj sladkorja Din 1.20. lloljši mošt bi se naj iz-redno plačeval po 7 do 9 par. Ako bodo vinski tr-
Podaljšanjc zakona o zaščiti kmeta. Kakor poročajo iz Belgrada, bedo radi kratkega časa, ki jo odmerjen parlamentu in senatu, podaljšali zakon o zaščiti kmeta za mesec dni in bo medtem to vprašanje detlnitlvno rešeno.
Jadranska ieleznisa ima dobiti konec junija in septembra plačila od nasledstvenih držav za prevzem prog. Kakor poročajo dunajski listi, je plačala Italija vse, prevzela pa je tudi garancijo za avstrijska plačila. Madjarska kupuje obligacije in plačuje z njimi. Naša država pu drugega četrtletnega obroka ui plačala v devizah, pač pa je pripravljena položiti dinarje. Letno gre za vsoto 5.8 in 0.81 milij. zl. frankov (65.1 milij. Din).
Sadni trg. Zadnje dni jo dospelo iz severnih dežel večje število veletrgovcev in odjemalcev za jabolka. Te dni plačujejo kanadke že po 2 do 2.50 Din. Splošno žlahtnejse blago vsakodnevno pridobiva v ceni. Na Pesnici, v Mariboru in št. Ilju so nalaga vsak dan mnogo lepega blaga. Noč in dan vozijo iz Slovenskih goric kmetje velike vozovo sadja. Na Pesnici je gneča od državne ceste do kolodvora laka. da mestni avtobus skoro ne more več obratovati.
BorzeS
Dne 13. oktobra 1932.
Denar
V današnjem prometu so ostali neizpremenjcnl tečaji Amsterdama, Bruslja, Curiha. Prage in Trsta, dočim so ostale devize bile višje. Odstotek bonifikacijo je oktal zaenkrat neizpremenjeu: 15%.
Ljubljano. An ,ter.lmn 2808.40—2319.82, Ber-sin 1SU2.06—1872.88, Bruselj 796.91 -800.85, Curih 1108.35—1118.85, London 1 »17.28— 10M.M8. Nevvvork 5717.97 —5740.2;?. Pariz 225.21—226.38, Pragu 109.9 —170.70, Trst 293..%- 295.75.
Promet na zagrebški borzi jc znašal brez kompenzacij 52.853 Din.
Curih. Pariz 20.32, London 17.835, Nevvvork 518, Bruselj 71.925, Milan 20.51, Madrid 12.125, Amsterdam 208.275, Berlin 123.05, Stockholm 91.00, Oslo 89.55, Kopenhageu 92.45, Sofija 3.73. Praga 15.33, Varšava 58, Atene 3.10, Carigrad 2.475. Bukarešta 3.07, llelslngfors 7.075.
Dunaj. Dinar notira: valuta 9.90.
* Vrednostni papirji
Vojna škoda je bila v ZajTrobu s1abej5!», v Bel-gradu pa »u* je učvrstila. Dolarski papirji pa so danes izredno čvrsti in so zelo pridobili-v tečnjn. Promet je bil na zagrebški borzi posebno znaten v vojni škodi, kntere je bilo zaključeno 1100 kom., nadalje v 7% Kloru 7000 dol. in 8r/c Bleru 3000 dol. Zaključenih je bilo 20 delnic Priv. agr. luinke.
Ljubljana. Vojna škoda 200 bi., 8',; Bler. pos. 40 bi, 7% Bler. pos. 37 bi., Rušo 125 den.
Zagreb. Priv. agr. banka 221-230 (224). 7"„ inv. pos. 53.50 bi., vojna škoda 187—189 (180. 185). 10. 183—184 (1K3,' 181), (i% begi. obv. 33 bi.. Bler. pos. 38—39 (39, 40), 7% Bler. pos. 37 —&S (86, 38), T/o pos. DHB 16-47.
nelgrnd. Narodna banka 3950 bi, Priv. agrar. banka 220—222 (220, 222), 7% Inv. pos. 5i b!.. vojna škoda 192—194, 6% begi. obv. 33.75—84.50 (31), 8% Bler. pos. 40 1)1.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 71, Alplne 12.23, Trboveljska 20.50, Rima Murany 27.50.
Žitni tr«
Položuj na žitnem trgu je nadalje čvrst. Danes se je trgovala pšenica po 152.50—155, koruza pa je narasla umetno usšena na 72 nakl. post., nadalje
Boris R. Kermavncr:
Angleži o naših kra'Ui
(Nadaljevanje.)
Lastnik časopisa »Iluddersfield Nevvs«, J. \Vo-odhead, star že 84 let, najstarejši član skupine Angležev, ki je letos obiskala Slovenijo, priobčuje v svojem listu serijo člankov pod naslovom »Med južnimi Slovani :. Našo javnost bo gotovo zanimalo, kakšno vtiso so odnesli Angleži s seboj iz naših krajev. V prvem članku je opisano potovanje skupine iz Anglije preko Holandije, Nemčije in Avstrije do Bleda in podan kratek opis Bleda, v tem, drugem, pa opisuje bivanje skupine na Bledu, izlete v okolico in vtise članov skupine. Izkazal so je za dobrega opnzovalca.
Temu članku je pridodana zelo posrečona perorisba blejskega gradu, kajti g. J. \Voodhcad je tudi dober risar.
»Medtem ko pišem, si ogledujem malo skico, ki sem jo napravil prvo jutro po našem prihodu na Bled. (Ne pozabite, da se ime izgovarja tako, kakor bi bilo angleško pisano Blade .) Odkazali so mi sobo v depandanci hotela- Toplice, radi prelepega razgleda, ker so izvedeli, da vedno rišem in slikam. Ker ta dan ni bilo nobenega programa in mi radi kratkega bivanja na Biedu ni bilo treba izpakovati, sem se dal »očarali od razgleda in senl sedel k oknu .s papirjem, čopičem in barvami pred seboj. Čeprav seru bil še utrujen od potovanja in že dolgo prej nisem dosii slikal, moram priznati, da se mi pozneje ni več posrečilo napraviti sliko, ki bi bila boljša in zanimivejša od one, ki sem jo na hitro nasllknl v glavnih barvah to jutro in dovršil lako, kakor bom pozneje povedal. Morda je bila -lepota- ravno v glavnih obrisih in barvah, kajti nekateri detajli so jo ovirali, ki sem jih opazil, ko nem zopet in zopet pogledal skozi okno.
Pred menoj je valovilo jezero smaragdno-ze-lene barve, obkroženo od gora zelo različnih in zanimivih oblik, In tam preko jezera, meni nasproti, Jo kraljevala skoro navpična ogromna skala lope tople ?lve barve, oblečena v modro-zelene smreke in kronana s starini poslopjem, pokritim 7. rdečo opeko, ki je znano kot graščina nekdanjih plemenilašov, vladajočih nad lo pokrajino. Nekdo, ali neka trgovinska družba, ki eksploatJra lepoto
govci kupovali mošt res po teh cenah, je večina vinogradnikov takorekoč ubila. Mnogi so so pri izplačevanju delavcev zadolžili in so upali, da dolgove ob prodaji mošta odnosno vina poravnajo, a čo bodo morali prodajati po tako nizki ceni, piti izdatki ne bodo kriti, a kje je plačilo za trud in skrbi. Kako se naj vinogradniki prehran ijo in kako naj plačujejo davke ter zadostijo drugim plačilnim obveznostim, ko drugih dohodkov v splošnem nimajo?
Lani se jo mošt prodajal po 2 do 4 Din in vinogradniki so tožili, da s tako ceno ne morejo izhajati. Kako bodo izhajali pu leliio, če o»tune pri cenah, Iu smo jih zgoraj navedli? Alto oblast želi, da vinogradnik ostane v gospodarskem oziru pri življenju iu da bo lahko zadostil svoji davčni obveznosti, takih cen ne sme dopustiti. Najnižja cena, ki bi se naj plačevala, bi morala biti vsaji2 Din za mošt, Iti ima do 18 stopinj sladkorju, kar pa jo boljšega mošta, bi se pa moral plačevati dražje, lako so bo vinogradnik vsaj deloma obvaroval propada.
času primerno suha za december 70. Ponudbe so minimalne.
Novi Sad Koruza sroin. nova sušena par. In-djija 69-71, par. Šid 70-72, otrobi bač.. sram. v juta vrečah 00—62.50, ban. v juta vrečah 55-57.50. Ostalo nespremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 51 vagonov.
Budimpešta. Tendenca slabša. Promet tih Pšenica okt. 12.88—12.85, zaklj. 12.82—12.83 marec 11.01-14.08, zaklj. 14.01-14.03, maj 11.15-14.10, zaklj. 14.15—14.10. rž marec 8.95—9.02, zaklj. 8 95 —9.02, koruza maj 9.03-9.07, zakli. 9.05—9.07.
Chieago. Pšenica marec 54.875, maj 55.25, dec. 59.28, koruza marec 31.025, dec. 26.875, oves marec 18.875, dec. 1». rž marec 35.625, dec. 31.75.
H melj
Nilmhorg, 13. okt. tg. P0 železnici ni bilo pripeljanega nobenega blaga, z vozovi pa 20 bal. Prodanih jo bilo 100 bal. Cene so bile za liallertnuski hmelj 190 do 200 mark, za gorski 135 do 1<;5 mark, zu spaltorski 235 mark. Cene so bile zelo Čvrste.
Iz Žalca danes ni poročil.
Bočna pri Gornjem gradu
Velik okras paše lične vosi jo farna cerkev, posvečena sv. Petru, ki s.- ponosno vzdihuje nu nekoliko zvUenem griču. (KMtod se nam nudi krušen razgled nu bližnje vusi. kropo, Čeplje, Otok itd Cerkev je obstojala že v 15. stoletju. V teku dolgega čuisa j(< bila nujna potreba notranje prenovitve. Sedanji cerkveni odbor je izpeljal to nalogo v splošno 'udovoljiKkst. Preslikana je notranjost cerkve, izvršenu so pu tudi ostalu najvažnejša popravila. Vsa ta dela je opravil g. Milo' Gcr/inu, slikur iz ko/jegu. Celotno slikanje je izvedeno prav okusno, v lepo skladujočih -r barvah. Notranjost cerkve k rase lepe olike, nanašajoč se nu Življenje našega Odretenikn. (i. (ierzinn je izvršil vsa tu dela /n izredno nizko »eno. Delo samo nam pa dokazuje, du je med Slovenci se mnogo odličnih delavcev ter so nuni ni t robu zatekati k tujcem. Stelcnio si v dolžnost, du pri|>oročaino g. Gcrzifto spričo njegovega mirnega značaju in slikarskih s|M*«h— nosti kar' niijtopleje. \ sem ustalim pa. ki rte k temii pripomogli iskrena hvala.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA Začetek ob 20 Petek, 14 oktobra: Zaprlo.
Sobota, 15. oktobra: ROKSI. I-ven. Znižane etne. Nedeljo, 16. oktobra: CKI.JSK1 GROFJH. Iivcn.
Znižane ceha. Ponedeljek, 17. oktobra: STRAST POD BRESTI. Red A.
OPERA Začetek ob 20
Petek. 11. oktobra: Zapito.
Sobota, 15. oktobrn: TRIJE MUŠKETIRJI. Izven.
Znižane cene. Nedelja, 16. oktobra ob 11: LJUDSKI SIMFONIČNI KONCERT v Unionsli dvorani. — Ob 20: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 17. oktobra: Zaprto.
jezera, Je dala sezidati nelepe kopalne naprave vzdolž podnožja to skale. Moja predstava je prezrla te naprave in videl sem v duhu to, kar je morala bili scenerija pred vdorom vnndulov«. In tako Jo vidim sedaj v spominu, brez oblejenih rdečih in rumenih naprav, ki kvarijo lepoto pokrajine.
To pa je anticipirnno. kajti pozabil sem povedati, da nas je čakala na postaji navdušena občtt-dovalka Julijskih in Savinjskih planin, teh veličastnih gora, ki smo si jih prišli ogledat. Je to neka škotska dama, ki stalno prebiva v Ljubljani in se je tako zaljubila v te gore, da jih pozna do vseh podrobnosti, da je napisrla lepo knjigo o njih. da se je odločila, da bo preživela večer svojega življenja v njih bližini in da vsako poletje preživi med njimi. Zares, skoro bi se moglo, reči, da jili jo adoptirala kot svoje iu da rada usmeri prizadevanje in zanimanje .britanskih (kot Skotinja noče reči angleških- ) turistov vanje, ki se želijo seznaniti z lepotami in zanimivostmi te dež.ele.
Bil sem prijetno presenečen, ko mi je la živahna in temperamentom dama, ki nas je pričakovala na postaji v slikoviti slovenski narodni nosi — ki smo jo žal le redkokdaj videli, — samo v muzeju iu v nekaterih trgovinah — povedala, ' , poskrbela za to, da mi bo nekdo pomagal pri izletih v visoke Alpe. Ko ,scm jo vprašal, odkod tolika skrb, ml je odgovorila, da je čitala v nekem časopisu vse podrobnosti o članih naše skupine, lako je tudi izvedela za moj rojstni ilan in je vso pripravila, kar jo potrebno za tako starega gospodu. Pripomniti moram, da se mi jo zdela precej razočarana, ko sem jo kar najvljudneje potolažil, da upam, da takšne priprave še ne bodo potrebne, vsnj za nekaj let še ne.
Oni. ki so imeli priliko obiskati prelepa jezera v gornji Italiji, se bodo Rpomnili slikovitih s streho pokritih čolnov, ki so na razpolago za vožnje po jezeru, čolni na blejskem jezeru so podobni onim po strehi, ua drugi strani pa spominjajo na bouečanske gondolo v tem pogledu, da čolnar vesla stoje jn da je obrnjen v listo smer, v kateri plove. Razlikuje pa se od svojega beneškega tovariša po tem, da manipulira z dvema vesloma in ne z enim, kakor v Benetkah. To povzroča, da mora napraviti 7, rokami nek eleganten gib v krogu, toda izgleda tudi, kakor da mora tratiti svojo moč. Ipak pomika čoln naprej v zadovoljivem tempu, ako se upošteva obseg čolna in precejšnje število pot-
Predavanja na filozofski fakulteti
Dr.
Slovanska filologlja.
a) Jezikoslovni oddelek. Nalitigal Rajku, red. prof.: Gramatika
starcslomukoga jeziku (v zvezi s pretresom novih staroslovensklh gramatik Kuljbnklnn, Wijka in Dielsa); slovanski seminar. Ruski literaturni jozik v znanstveni luči. Proseiuinar: stnroslovcuske vaje. Seminar: slovimsko-fllolo&ke vaje.
lir. Ramovš Frane, red. urot,: Postanek, karakteristika in klasifikacija dialektov slovenskega jezika. Interpretacija historično-dlnlektičnih tekstov; slovanski suminar.
Dr. Stojičevitf Aleksander, red. prof.: Historična gramatika srbskohrvatskogu jezika 11. (morfologija, nadaljevanje). Seminar: Recenzije seminarskih nalog; slovanski seminar.
b) Literarno-zgodovinski oddelek.
Dr. Kidrič Franc, rod. prof.: Kurz o južno-slov. književu. s posebnim ozirom ua slovensko (izza Napoleonove Ilirije) 11. Kritične opombe k južiioslov. književu. s posebnim ozirom na slovensko (izza Napoleonove Ilirije) II. Seminar: vaje iz področja slovanskih književnosti starejše dobe s posebnim ozirom na zgodovino slovenskega »tllu; slovanski seminar.
Dr. Prijatelj Ivan, red. prof.: Iz zgodovina slovenske književnosti 80-ih let. Pregled novejšo ruske književnosti (zaključek). Seminar: vaje iz področja novejših slovanskih književnosti; slovanski seminar.
Dr. Stojieevič Mek-aiidcr. red. prof.: Srbsko-hrviitska književnost XIX. stol. (nadaljevanje). Proseminar: jezikovna, literarna iu stvarna interpretacija Jcdjupke A. Čubrunovi&i in Dervlša St. Djordjiči; slovenski seminar. Seminar: recenzije seminarskih nalog.
Hi inan-ka filologija.
Dr. Slurm Franc, docent: Razvoj francoskega konzonantizma. Uvod v hi»4oričuo gramatiko italijanskega jezika. Stnrofrancoska književnost (pripovedne vrste). \ajo iz romanskih tekstov starejše dobe.
Germanska filologija.
l)r. Kclcuiloa Jakob, red. prof.: Historična
gramatika nemškega jezika I. (uvod); germanski seminar. Ubrana poglavja iz staronemske književnosti. Seminar: tehniku pesniškega delu iz področja nemške in angleške književnosti, dijnški referati.
Klasična lilolugija.
Dr. Bradač Frane, docent: Sintaksa grškega jezika. Zgodovina rimske književnosti v Augu-stovi dobi. Grški proseminar: vajo v oblikoslovju, prevajanje iz grščine v slovenščino iu obratno. Grški seminar: interpretacija Arlstofnnovth ?.ab, recenzije seminarskih nalog.
l»r. I* i potihni-h er Josip, bon. predavatelj (direktor drž. gimnazijo v p): Latinski proseminar.
Primerjalna knjiievno,t.
Dr. Kidrič Franc, red. prof.: Kurz o evropskih književnostih izza 2. polovice XVIII. stol. (s posebnim ozirotu na zantudiiike) II. Seminar: vajo iz področja primerjalne književnosti; slovanski seminar.
Dr. Prijatelj Ivan. red. prof.: Semiuar: vaje ■J* področja priumrjulno književnosti.
>*»	Primerjalno jezikoslovje.
Dr. Oštir K ti r«l, izr. prof.: Glusoslovje snns-krta, grščine, latinščine, germnnfečinn in slovenščine. Sanskrt. Citnnje gotskih tekstov.
t inetnoft:ia zgodovina.
Dr. Cankar Izidor, red. prof.: Michelangelo In pričetki baroka. Zgodovina staronizozemskega slikarstva. U metnostno-zgodovinske vaje; umetnost-no-tgcdovlnskt seminar.
Arheologija.
Dr. Naria Haldtiin. izr. prof.: Antično gledali--čo. Seminar: Čitanje Pnusanljuve Arx Athenarum.
Rasna.
Bacrcnt Henrik, lektor: Gramatika nemSk»gn jeziku. Prevajanje Iz nemščino v slovenščino (Tho-mns Mann, Tristnn). Prevajanje iz slovenščine v nemščino (Novačan, Naša vas II.). Vajo k nemški stilistiki in kompoziciji.
Dr Burlan V/Jrlav. lektor (prof. drž. gimnazije v Pragi): Ceičina L (oblikoslovje novočeike-pa jezika nn podlagi branja sodobne če^ke prozo, vaje, konverzacija, prevo<li). Ceščinn II. (posamezna poglavja iz novočeške gramatike na pod-
n i kov, in krmarjenje jo pri tem načinu veslanja prav posebno lahko in sigurno.
Naša skupina se jc razdelila na dve. V en čoln jih je šlo 10, v drugega 11. Bil sem pri enajstih in naš čolnar je bil zelo postaven mlad mož in s | svojim čolnom je, navzlic eni osebi več v njem, i v medsebojni tekmi premagal že nekoliko starej-i šega, pa vendar krepkega in spretnega, vodnika | lažjega drugega čolna, [spreminjajoči se pogledi j med vožnjo po jezeru so bili izredno lepi in končno smo pristali vzdolž obale pod košatimi drevesi, s i katerimi je poraščen otok. To je tisti otok, kate-i rega slika je pridodana prvemu članku. Cerkev ! se dviguje iznad drevja, kakor ste videli na sliki, ! in kraljuje nad otokom na slikovit način. Njene I dimenzije so nas presenetile, v primeri z vlisoni, \ ki smo ga imeli iz jezera. Žal je bilo zelo malo I takega, kar bi bilo zanimivo za umetnostnega zgo-I dovinarja in za arhitekta lako v zgradbi sami i kakor tudi v ornnmentih, in glavni predmet zanimanja je bila vrv, ki visi iz zvonika doli v srodo srednjo ladje v cerkvi. Zdelo se mi je, da je to zelo nenavaden proslor za vrv za zvonove, loda njen položaj nam je bil takoj razumljiv, ko smo Izvedeli, dn je z zvončkom zvezana neka starodavna tradicija, iu da bo vsakomur, ki bo potegnil za vrv in povzročil samo enkraten zvok. izpolnjena ona želja, ki nanjo misli v tem trenotku.
Prav veliko število naših dam je poskušalo s to tradicijo, toda vsi moji poskusi so bili zaman, da bi izvedel, kalere željo so formirale v usodnem trenotku.
Eden od redkih majhnih osvežujočih nalivov, ki smo jih doživeli letos v tej deželi, nas je presenetil, ko smo prišli iz. cerkve in košato. go«to drevje na otoku nam-je bilo prijetno zavetišče.
Ko nmo se vozili proti našemu hotelu, smo prišli mimo slare vasi, po našem bi rajši rekel mesteca Bleda. Dva ponosna labuda, ki sta plavala v naši bližini, sla dala enemu izmed naših pobudo, da nam jo povedal zanimivo dogodbo. ki je no smem zamolčali. Eden izmed prebivalcev ob jezeru si je kupil par labtidov in jo zgradil malo leseno hišico zanje prav ob jezeru. Ko so se la-budi prvič pojavili na jezeru, ritu je lastnik jezera zapovednl. da jih mora odstraniti, češ d,i no bi ponesnnžili jezera, l/istnik labudov pa je bil zelo iznajdljiv možakar in jo kratkomalo podaril labudo mlademu kraljeviču. Mali deček je bil ves vesel -i- pi epoved jc bila ukinjena. Ko pa jc lastuik
Kaj bo s športnimi igrišči
V	najkrajšem času bo predložen Narodni skupščini osnutek zakona o telesni vzgoji. Poleg drugih ugodnosti, ki jih bodo imeli sporluiki, jo trenutno za nas najvažnejši in tudi najaktualnejši problem igrišč. V zakonu jo predvideno, da bodo morale občine skrbeti za igriščn svojih športnih organizacij. Občine bodo moralo zgruditi športne naprave. Pri nas Ijo lo nekaj novega, kajti dosedaj je naša občina kaj mulo storila za svoje športne klube. Ljubljanska občiua bi si morala vzeti za zgled zagrebško občino. V Zagrebu je dobil Gradjanski za mal denar ogromen kompleks zemljišča, ki si ga je preuredil za športne namene. Ko je pa prišel Gradjanski v finančne stiske, je bila zopet občina ona, ki jo svojo podarjeno zemljišče odkupila in ga dal aza minimalno odškodnino nazaj Gradjanskemu v najem. S ponovnim odkupom svojega zemljišča je rešila Gradjanskega pred miniranjem. Zagrebška občina je pokazala, dn zna ceniti delo kluba, ki je Zagreb tolikokrat uspešno zastopal na športnem polju doma in v inozemstvu.
V	Ljubljani naša občinska uprava še daleč ne razume in ne zna ceniti svoiih športnih klubov. S kako majhno drobtinico že pomaga, do kako velike potezno akcijo se pa ne spušča. In vendar to, kar jo za Zagreb Gradjanski, je Ilirija za Ljubljano. Več športnih igrišč imamo, toda vse so si zgradili klubi sami. Ilerines je dobil prostor od železnice, Jadran na zelo neprimernem kraju od občine, ravno tako tudi Prituorje zača.-no že parcelirano iu zu druge .- vrh • namenjeno slavbišče v najem. Toda prostora, kjer bi bila stalna igrišča v Ljubljani, nimamo. Tam, kjer je bila dosedaj šola nogometašev, lahkoallelov, bazene, so pričeli zidati. Igrišču ob Celovški cesti, kjer so prijutelji nogometa preživeli toliko lepih in tudi grenkih ur, so bo v najkrajšem času zazidalo. Ilirija bo ostala na cesti, brez igrišča. V današnjih težkih časih ni misliti, du Id si klub mogel sam pre-krbeti primeren prostor. To naj bo dolžnost občino, ki nuj pomaga klubu, dn si zgradi novo igrišče. Seveda mora občina preskrbeti prostor tudi na primernem kraju. Za .porini klub ni vseeno, kje je igrišče. Uspehi vsakega športnega kluba so veliko odvisni od občinstvu, od poseta tekem. Zato mora biti igrišču ua luhko dostopnem kraju, ne daleč od centra mestu, oziroma lahko dostopno z električno železnico. Občina ima več tisoč kvadratnih metrov lepega ravuega in peščenega zemljišča. Novo igri-če naj bo tunikaj, kjer ue bo treba dosti investicij. Vprašanje igrišč je nujno potrebno rešitve. Pričakujemo, da bo občina končno lo izšla iz rezerve in pomagala svojim športnim klubom.
SMUČARJI ZBORUJEJO
Komaj Je poletje končano, pn se že pripravljajo za zimo. Zsenkral še za zeleno mizo, toda priprave se vrSo zelo marljivo. Prvi so, kakor ponavadi, agilni smučarji od smučarske Ljubljane. V srodo zvečer so imeii svoj redni občni zbor, na katerem so marljivi fuukcijotiarji svojemu ilmiftvu poročali o delovanju v pretekli sezoni in o načrtih za prihodnjo. Vsa poročila so bila zelo izčrnnn; iz njih je bilo razvidno ogromno delo. Pretekla sezona je bila zelo uspi ua, fiij so člani smučarske Ljubljane skoraj povsod odnesli prva mesta, kjerkoli so stur-tali. Za prihodnjo sezono imajo pn velikopotezen načrt. Na lepem kraju bodo zidali svoj dom. Dolina v Tamarju je pretesna za dva. Svoj novi dom bodo agilni smučarji postavili ua planini Goreljek, kjer so nakupili 20.000 kvadratnih metrov sveta. Nn lepem kraju so si »brali pro4or, kjer bodo priprav-
ljali svoj naraščaj, obenem pa nudili znveti»fe tudi,
> biU
sprejeta z odobravanjem. Odstopajoči upravi Je blr
ostalim smučarjem. Vsa izčrpna poročila so
izročen absolutorij. Soglasno je bila Izvoljena slnra
uprava z g. Onidovceni na felu, dr. Orlom kot podpredsednikom. Za zgrndbo lastnega doma Je bil izvoljen poseben konzorcij. Za uresničenje velikopoteznega načrta bo izdanih za 300 000 Din obveznic po 15 Din. Pričakujemo, da bo naše občinstvo podprlo akcijo agilnega smučarskega kluba. V najlepši harmoniji s željo po uspehi, je bilo končano prvo letošnje smučarsko zborovanje. Želji, da agilni smučarski klub čim prej uresniči svoje načrte, se tudi mi pridružujemo.
nRMi«!fann«*BBBBBaB»s*!*HaicBM!iaaa
in slovaške proze, vaje,
lektorica: Angleščina I.
lagi branja starejšo češkr prevodi, konverzncija).
Copn'aiid l'anny S, Angleščina II. Angleščina III.
I»r. PrnnhratenskiJ Nikolaj, lektor: Ruščina I. (uvodni podatki o jezikovni zgodovini in podrof-ju glasi.-lovju in izgovorjavi, čitanje klasičnih avtorjev). Ruščina II. (proeled klasične književnosti po Karamsinu, konverzacija). Ruščina 111. (ruska sklndnja, prevajanje iz slovenščine v ruščino).
rtmmmmmiim.i iitbt.m iokki
jezera izvedel, k iko il.i jo bil kraljevič zadovoljen, jo prinesel Njegovemu Visočanstvu še on en par labudov. Prvi labudi pa teh novih prišleccv niso marali in s,, jih |ako okljuvali. da jih je bilo treba zaklali.
Ko smo .se vi lili, so ■ člani naše skupine po večini šli kopat, nekateri ž" \drugič, ta dan, jaz pa sem se vrnil k oknu, da dovršim svoje slike. V intervalu štirih ur pn s., je svetloba toliko spremenila, da som moral spustili dovršitev nekaterih slik.
Ko ravno govorim o kopanju, moram omeniti, da je v na' m hotelu, ki spada k novemu Bledu, vzidan bazen, ki s» Imenuje termalna kopeljf. Dopoldne ; m malo plaval v tem haz«nii. toda našel sem. da jo voda le za malenkost bolj topla nego ona v jezero. Akoravno je kopanje v termalnem bn-.-.enu zvezi no z. večjo udobnostjo nego ono zunaj na prostem, in čeprav je bilo tu kopanje brezplačno za nas. goste hotela, so mi mnogi Rani povedali, da jim je ljubše plavanje v jezeru.
Po večerji smo šli m; malo na sprehod, v mesečini, po cesti prekriti z vejami listnega drevja, tesno ob jezeru. Potem pn v posteljo, ko smo preživeli t v ko lep in prij«ien din.
Drti::o jutro po zajtrku, ki smo gn imeli, no v hotelu, marveč na verandi kavnrne prav nad jezerom, odkoder so je serviral zajtrk za vse hotelske goste, se nas je celn karavana napotila proti \ inigarju, da gremo peš po dolini in skozi sotesko alpskega potoku, ki so nas spominjale jkj penečih se brzicah, vodopadih in po stezi, ki je bila na nekalerili mestih napravljena nad potokom s pomočjo železnih nosilcev, znbftih v s-kalo, da neko podobno sotesko v Bratlamlsdnl nn Norveškem, na neko drugo v Laplandu in tudi nn sotesko Anre v Švici, medtem ko je vlažnost zraka, ki jo povzroča od kataraktov in slapov razpršena voda, napravila iz obeh bregov potoka prekrasno lovišče za botaniko našo skupine.
Voda je bila kristalno čisla, in za skupino, katere večino tvorijo prebivalci velikih mest, je bil pogled nn postrvi, ki so se bliskovito zaganjale alf so se več časa zadržavale v poziciji, zbujajoči ape-lit za dobro kosilo, zelo zabaven, fmeil smo na izbero peš nazaj skozi sofesko in potem z avfom v bolet ali pa po strmi stezi od podnožja soteske dalje. Odločil som se, da greni nazaj skozi sotesko, toda so mi ni zdela več biko lopa kakor prej. ko
sem. hodil vj smei i tako voda.c
(LNI
:tjC\)
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1-—; ženllovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petltnn vršilca po Din 2 50. Za pismene odgovore glede molih oglasov treba priložili znamko.
Opekarnel
Keramična podietia! Dolgoletni strokovnjak želi spremembo mesta. Ponudbe pod »Upravitelj« štev 14.391 na upravo • Slovenca-	(a)
Gospodinja
in kuharica srednjih let želi mesto v župniiču; je že več let služila v župniiču in ie vajena kuhe in vsakega gospodinjstva. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Samostojna« 14.730.

Službo dobi
takoj v trgovini oziroma gostilni oseba, ki posodi proti jamstvu in obrestim 12.000 Din. Ponudbe pod »Lepa prilika« 14.835 na upravo »Slovenca*. (b)
Zelezolivar
dobi takoj delo. Ponudbe pod »Livar« št. 14.4*4 l.a upravo »Slovenca«. (b)
ODDAJO: Stanovanje
dveh sob, poselske sobe, s kopalnico, kuhinjo in pritiklinami, sr odda s 1. novembrom v Bolgarski ul. 19. vila »Mojmir« |4|
Stanovanje
soba, kuhinja — se odda. Sv. Roka pot, blizu tramvaja. Dravlje 128. (i)
Dvosobno stanovanje
z balkonom se odda za november. Šmartinska cesta 6	(«)
Trisobno stanovanje
s kopalnico, oddam za
1. november, cesta 99
Dunajska
tel
Snažno sobico
oddam mirni gospodični. Resljeva cesta 26 I. n. (s)
Vsaka b' «mt» I Ptn
Posojila
od 100.000 do 5,000 000 Din iičemo za I. hipoteke — eventuelno tudi v hranilnih kniižirah Ceniene ponudbe na: M Jankole, komamnditna družba — Ljuhliana, Se'enburgova ul 6 11. Telefon 30-52 d
Vrednostne papirje
vseh vrst, tu- in inozemske, obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupujemo m prodajamo. M. Jankole komanditna družba. Liubliana, Šelenburgova ulica 6 U. Telefon 30-52	|dl
Širile »Slovenca«!
O Veseiie O in aadovolisivo
)<• samo, kadar prinesete svojcem fini kamearn ali športni ševijot ta moško obleko, ah I nu volneno la damski plašč ali kostum
ii trgovine
9L Zlender
L ub/Jana, Mestni trg 22
4»
Priinano najugodnejši nakup dobrih kvalitet
O
Posestva
Vuka tie*«<1a I Din
Droben oglas v •Slovencu. 1 posestvo ti hiti o proda; te ie ne i gotovim denarjem pat kupen ti s knjiiieo da.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo prežalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustila naša srčno dobra, pre-skrbna mati, gospa
60LDSTEIN
Pogreb nepozabne se ho vriil v petek 14. oktobra 1932 ob 10 dopoldne iz mrtvaSnice pri Sv. Kriitofu na pokopaliiče k Sv. Krilu.
Josip Goldstein, soprog. Ing. Pavel, sin, Erna, hčerka — in ostalo sorodstvo.
Vi V« '-•/"

> J	■ .v j i v

V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas j« danes 13. t. m. za vedno zapustila preljuba soproga, mati, stara mati, sestra, teta in svakinja, gospa
LEOPOLDINA PERKO
soproga nadačltclla v pokoju
previdena s tolažili svete vere. Truplo blagopokojne bomo prepeljali v soboto, dne 15. oktobra 1932 zjutraj iz ljubljanske sploine bolnišnice v Stožice, kjer se bo vriil pogreb istega dne ob 9 dopoldne na domače pokopališče pri Sv. Juriiu. Ljubljana-Stožice, dne 13. oktobra 1932.
Žalujoči ostali.
Sahe gobe
kupuje po n&jvišti dnevni ceni firma J KuSlan, Krani	ftl
Petstanovanjska hiša
▼ isokopritlična, v bližini mesta, ob glavni cesti — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« It. 12.686. (p)
Arondirano posestvo
50 oralov, ob okrajni cesti, s biio in žago na stalni vodi, pri Sv. Mariji v Puičavi, naprodaj za Din 230.000. Naslov: Rojs Ka-rol, Ormož 126.	(p)
Hišico
dvostanovanjsko, prodam. Ponudb« na upravo »Slovenca« pod »Bližina Ljubljane in tramvaja« 14.832 (p)
Nova hiia
petstanovanjska, pri Dunajski cesti, zaradi selitve poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 14.805.	(p)
Kupimo
Zlato
(staro zlatnino) kupujemo. M. Jankole. komanditna družba. Ljubljana. Šelenburgova 6 II. Telefon St. 30-52	Ikl
Duhova drva
In <H2)$e
kupuje stalno
Uran Franc
Ljubi sna
Sv. Petra cesta 24
Gnoj
kupim po primerni ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Gnoj« 14.516	(k)
Sedem vinskih sodov
po 3000 1 naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 14.804.	(|)
Konfekcija — moda!
Naiceneiii nakup Anton Presker, Sv Petra cesta it M. Liubliana.	III
Nogavice, rokavice
in pletenin* Vam nudi * veliki izberi natuftodneic id naicenete tvrdka Kari Pr«iog Liubliana. Židovska ulica ia Stari trg (II
CENJENE DAME!
Ako hočete imeti ca jesen ali zimo eleganten in trpežen plašč za nizko ceno, boste istega najlaž e izbrale v konfekcijskem oddelku tvrdke
r.l GoriCar.	Sv petra c. 29
kjer so izdelujejo plašči v lastnem ateljeju po provrstnih pariških modelih.	Ogled brezobvezen.
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosie po 130 Din k £ in čisti pub po 250 Din ka Rarpoii-liam po poštnem oovzetiu L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria
KORUZO
novo, suieno, sposobno za mlev, dobite po najnižji
ceni pri Fran Pogačniku, Ljubllana,
Dunajska cesta 67 — nasproti mitnice.
Trgov. oprava
in razen inventar za ipe-cerijo vsled preuredbe poceni naprodaj. • Ogled in podrobne informacije v trgovini Karol Planiniek, Dunajska cesta 20 (ipe-cerijski oddelek). (1)
Tehtnica
mostna, rabljena, popolnoma renovirana, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Ljubljani pod »Tehtnica« 14.814. (1)
Obrt
Vsaka h(.«cda t Din
Popravila preprog
sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 14.710. (t
Ovesinkoroio
kopu« iiminh prt ntdk A. VOLK. LJUBLJANA
VtlnifoiiH > tiioa. B«li»«* mia U.
Velika dražba pohištva!
V ponedeljek, dne 17. oktobra se bo vriila v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, dražba pohištva, preprog, slik itd Predmeti so razstavljeni 15. in 16. oktobra v navedeni dvorani na ogled. Dražba se prične 17. oktobra ob 9.
■■HBBHnSSEafflH^HBB
Tudi v naši podružnici
Ljnbljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne inlortnacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne tn od 2 do 6 popoldne. Telefonska štev. 3030.
IIHIBIIIIIIIBIII
SALDA-KONTE STRACE • JOURNALE fiOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
\
NUDI HO IZKRUNO UUOI1N1H CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUOOSLOVANSK B TISKARNE P HEJ
K. T. D.
v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJB
ZAHVALA
Za mnogoštevilne dokaz« iskrenega sočutja povodom smrti naiega preljubega očeta, starega očeta, tasta, gospoda
RIHARDA MURGEL
višjega davčnega upravitelja v pokoja
izrekamo naio najiskrenejio zahvalo. Zahvaljujemo se £č. duhovičini, častiti sestri prednici in ostalim sestram javne bolniinice v KrSkem, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev in pevskemu zboru za ganljive žalostinke. Prav posebno zahvalo izrekamo cenjenim damam in gospodom iz Krškega in Leskovca, ki so spremili nam nepozabnega pokojnika na svoji poslednii poti iz Krškega v Novo mesto. Kriko-Kočevje-Dunaj, dne 14. oktobra 1932.
2ALUJOCI OSTALL

Lorna Doone
Roman It Exmonra
47
>Pa tudi Liziki ne, tej pa Se prav gotovo ne,« sem silil vanjo, kajti dobro sem vedel, da bi bila ona od vseh naših najkrutejša do mene.
»Seveda njej tudi ne,< me jo zagotovila Anka in dodala nekam prezlrno: »Taka punčara ne bi nikakor mogla hraniti skrivnosti zase. Živa duSa ne bo ničesar zvedela od mene, John, četudi mi bo zelo hudo, kadar boš daleč od nas med onimi za-vrženci.<
»No, dobro.« sem odvrnil, »kar je, je. Tebi je zdaj znana moja skrivnost, a meni tvoja. Vprašanje je, kateri od naju bo na slabšem, kadar pride najina zadeva materi na uho. Njeno zmerjanje bi lahko kar naprej poslušal, toda njene tihe žalosti ne morem preuestl.«
»Prav tako čutim tudi jaz, John,« je dejala Anka jasno in uprla vame svoje blage oči. »Toda poslej bom srečnejša, bratec, ker ti bom nemara lahko kaj pomagala. Saj tvoja gospodična bržkone zasluži to, ali ne? lipam, da je ne mika samo naša Kmetija?«
>Kaj Sel« sem vzkliknil z izrazom najglobljega prezira.
»To me zelo veseli, kajti Sally so po mojem mnenju le preveč povSeči naše shrambe za mleko in pinje. Vse preveč se zanima za naše pašnike in mleko —<
Medtem sva potihoma stopila v hišo, kjer Rva našla soseda Snowea, dremajočega za mizo. Tedaj me je vprašala Anka napol s smehom, napol zardela od sramu:
»Ali no bi rajBI videl, da bi sedela poleg matere Lorna Doone namesto sosedovih kravjih dekel in gospe Kebby?«
»To bi bilo kajpada zelo lepo. Poljubček ti moram dati, da si se domislila kaj takega.«
»Ali te pa tudi ona iz vsega srca ljubi. John?«
»O da bi me hotela,« sem ji odvrnil, »toda sedaj me je šele pričela rada imeti, Anka. Premlada je Se za ljubezen in najrajši ima svojega starega deda. Upam pa, da se bo sčasoma žo privadila temu.«
»Seveda se bo,« je opomnila Anka, »ne bo se mogla upirati ljubezni.«
V hiši sta bili razen soseda Snowea tudi njegovi hčerki Pollv in Sally. Obe sta bili bognto nališpanl in ko sta me zagledali, sta ee mi gosposko poklonili, kakor sta se bili naučili v Exc-teru. Pričeli sta govoriti o zadnji modi, življenju na dvoru ln samih visokih stvareh, knkor da sta se vse življenje ukvarjali z njimi. O maslu, smetani in jajcih so pa lepo molčale, četudi bi b:io to mnogo primerneje njihovemu stanu. Nehote ml je prišlo na um, da mora razen Kebbyjevih biti še nekdo v hiši, ker sta hoteli na vsak način vso evojo Učenost spraviti na dan.
In tako je res bilo: za okenskim zaslorom je sedel sam stric Ruben, zelo truden in zaspan, a poleg njega je sedelo neko dekletce in je budno pazilo na vsako njegovo kretnjo. Mati me je po-vedla k njemu. Segel mi je v roko, ne da bi se bil dvignil g stola, in je pri tem zabrundal nekaj ne preveč prijaznega glede moje vedno zajetnejše postave. Na moje vprašanje, kako je z njim, mi je zabrusil robato: »Vse bi bilo dobro, samo če tvoje cokle ne bi tako strašno ropotale.«
»Zal mi je, če sem vas motil,« sem odvrnil zelo prijazno, »toda nieem vedel, da ste tukaj; tudi cokle mi morate zaradi žetve oprostiti.«
»Menda res,« je zamrmral, »pa tudi potralnost in pijanost.« Nato je krepko potegnil iz čaše in izpregovoril proti materi: »To dekletce je moja vnukinja in dedična, mala Rut Huckaback. «
»Veseli me, da vas vidim v naši hiši, gospodična Rut,« sem dejal in ji ponudil roko; »dobrodošla v Ploveru Barovvsu, dobra mi nečakinja.«
Nečnkinja je vstala, me plaho pogledala s svojimi velikimi rjavimi očmi in se priklonila. Prav nič ni bilo videti, da bi bila ta deklica pred menoj dedična lako ogromnega premoženja.
»Pojdi z menoj v kuhinjo, dušica,« sem jo povabil. »da te dvignem malo pod strop in boš lahko videla našo slanino in bravino.« Stric Ruben ee je zakrohotnl, a ltut se je živo zardela okrenila stran.
»Kaj meniš, koliko let ima?« me je vprašal ujec suho in zategnjeno, »pretekli julij jih je dovršila sedemnast, veš, teslo nevedno.«
»Da, prvega julija, dedek,« je potrdila Rut tiho, obrnjena s hrbtom proti meni kakor prej; »toda marsikdo mi ne verjame.«
Tu mi je prišla kakor vedno, kadar sem bil v zadregi, na pomoč mati, rekoč: »Samo tebe smo še čakali, John, da bi pod konec še malo poplesali Ti se boš'zavrtel z nečakinjo Rut, ujec Ruben s Sally, sosed Kebby se zasuče s Pollv, a sosed Miklavž z mlado Kebbyjevo gospo. A Lizika nam bo zaigrala kako okroglo, kajne, hčerka?«
Ta je že gledala tehtno v zvitek not pred seboj. Hitro sem prijel malo Rut za roko in zasukala sva se po taktu godbe živahno po sobi; zdaj ni bila več resnn kakor prej. temveč se je veselo smehljala, oči so ji žarele in kolena so se ji ljubko pripogibala; za nama so plesali drugI pari in se vmes smejali in zbijali šale. Toda neumevno mi je bilo. čemu si je mati, ki me je sicer venomer hotela zbližati s sosedovo Sally, to noč na vso moč prizadevala, da bi naju držala vsaksebi. Plesati sem moral samo z malo Rut, ki ji je moja mati toliko lepega in dobrega pripovedovala o meni. dn me je bilo kar sram, čeprav sem zaslužil njeno pohvalo.
Najkrasnejša, najljubkejša in najspretnejši, plesalka pa je bila naša Anka. Sukala se je po hiši, kakor da bi plavala po zraku, in lepi lasje so razpu-ščeni plahutali za njo. Ko je mimogrede opazila moj presenečeni in nejevoljni pogled, ki sem z njim ošinil njenega plesalca, je do ušes živo zardela. Moški, ki jo je tesno prižemal k sebi. je bil namreč mrzki mi graščak baron Marvood WI-chehalse. Po pravici pravim, da bi jo bil rajši videl plešočo e Tomom Faggusom kakor pa s tem človekom. Ilotel sem Ji potihoma nekaj pošepetatl nn uho, toda odvrnila mi je kratko: »Pazi rajši nase, John, in pusti naju, da se zabavava po svoje. Saj tudi ti ne plešeš s svojo Lorno, pa si kljub temu videti popolnoma srečen.«
»Molči,« sem jo zavrnil, »meniš li, da bi mogel tako skakati po hiši, če bi bila moja izvoljenka poleg mene?«
Eno in trideseto poglavje.
Nalog zn Johna Fryja.
Plesali smo dolgo v noč, kajti mati je. Nila židane volje in ni hotela nič slišati, da naj bi šfl spat. Opazovala je, kako živahno se zabava baron Manvood z našo Anko in jaz z malo Rut, s katero sva se bila že dodobra sprijaznila. Uboga mali — niti slutila ni, kako malo obetajo njeni ponosni načrti.
Vsi smo bili nemalo radovedni, kaj je sklonilo ujca Rubena, da je prišel v svojem najboljšem poslovnem času iz Dulvertona k nam, zlasti Še, ker se v času žetve nismo mogli mnogo ukvarjati z njim. Se manj umljivo mi Je bilo, čemu je pri-vedel s seboj tud| svojo vnukinjo, namesto oddelka drngoncev, kajti nedavno se je bil zaobljubil, da brez njihovega spremstva ne bo več stopil na Exmoorska tla.
Za Jiutoalovanako tiskarno f LJubljani: Karel Cefc.
izdajatelj: Ivan Bako»e&.
Uvidnik: Franc Kremžar.
t