Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16-—, Četrtletno Din 6 —, inozemstvo Din 64'—. ¡Poštno-čekovni račun Stev. 10.C03. Cene inseratom: Cela stran Din 2000—, pol strani Din 1000—, četrt strani Din 500'—, '/a strani Din 250'—, '/i a strani Din 125—% Mali oglasi vsaka beseda Din 1*—» vrste slovenskega ifeflsfva §© strnjene. Za zaključek občinskih volitev v Sloveniji so ponekod pripravili smodnik in rakete, muziko in pijačo. Tisti, ki so te veselju in zabavi služeče stvari imeli pripravljene, so hkrati hoteli s tem proslaviti svojo zmago. Tako so si bili v svesti svoje zmage, da so si poleg smodnika, raket, muzike in pijače oskrbeli tudi bak-Ije. Ko bo zmaga pri občinskih volitvah proglašena, bodo zagorele baklje, zagr-meli bodo možnarji, rakete bodo šinile v zrak, ob zvoku muzike se bo vršil obhod zmagovite »svobodne vasi« ali »delavsko-kmečke liste« ali »ljudske fronte«. Pa niso zagorele baklje, možnarji so ostali nemi, rakete so ostale v zabojih, trompe-te niso zabučale, klarinet ni zacvilil, boben ni zaropotal in grla, žejna od pričakovanja, so ostala suha. Pristaši JRZ, ki so izvojevali v Sloveniji sijajno zmago, so jo povse dostojno proslavili. Ni bilo ne streljanja, ne muzi-ciranja, ne bakljade in tudi ne popivanja. Dostojanstvena je bila, kakor naša borba, tako tudi naša zmaga. Mi vemo, da je strast slaba svetovalka, ki tudi v politiki ne velja. Kar se iz strasti rodi, navadno tudi samo zlo rodi. Politika, razpaljena od strasti, izgubi iz vidika to, kar mora biti vsaki politiki, bodisi državni, bodisi občinski, bistveno in glavno: dobrobit ljudstva in vseh njegovih slojev. Zato se smo v tem volilnem boju skrbno izogibali vsemu, kar bi moglo vzbujati strast in mržnjo, ter smo poudarjali samo stvarne, dobro preizkušene točke našega programa in smo bili glasniki naših starih slovenskih in krščanskih načel. Naši nasprotniki so padli ~ svojo staro bolezen sovraštva, natolcevanja, laganja in hujskanja. Vsi ^p se zbrali v skupno vrsto, ki so že od nekdaj nasprotovali stranki slovenskega ljudstva. Liberalni preroki »svobodoljube in neodvisne vasi« so bratovsko podajali roke komunistom, ki sploh ne marajo samostojnih in neodvisnih kmetov, marveč hočejo po ruskem boljševiškem vzorcu same kolhoznike (zasužnjene člane skupnega državnega poljedelskega gospodarstva). Gosposki Jene-sarji, ki po svojem »Jutru« in »Domovini« pridigajo narodno edinstvo in jugoslovansko narodnost, so se bratili z Mač-kovci, katere drugače prezirajo. Jako značilen pojav pri teh volitvah so bili Nemci, odnosno nemškutarji, ki niso mogli zatajiti svojega podedovanega sovraštva proti stranki slovenskega ljudstva. Spajdašili so se z Jenesarji in ' ' " za skupne liste. Njihova nemško-, boljše rečeno nemškutarsko-nacionalna strast je šla tako daleč, da so vse svoje nameščence in delavce komandirali n& volišče z ukazom, da morajo glasovati proti JRZ. Izid občinskih volitev v Sloveniji pa je pokazal, v katerem taboru je naša ožja domovina. Slovensko ljudstvo ne mara liberalizma, bodisi gosposkega, bodisi kmečkega, ne mara marksizma, ki nastopa pod firmo socializma in komunizma. Njegov program je isti, kot je bil prej: krščanski in slovenski, in ta program hočemo vršiti v okvirju in v blagor naše skupne države. Poldrugo desetletje z vsemi dogodki, ki so se v njem razvijali, je našemu ljudstvu odprlo oči, da zna tudi v politiki ločiti kleno zrno od ljuljke. Kleno zrno je stari program našega ljudstva in poštenost tistih, ki ta program zastopajo. Ta program je zopet zbral ob občinskih volitvah slovensko ljudstvo okoli sebe. Te vrste morajo ostati strnjene tudi vnaprej. Ne samo občine morajo biti v rokah našega ljudstva in njegovih pravih predstavnikov. Tudi samouprava Slovenije, ki bo prišla, upamo, kmalu, mora biti poverjena pristnim sinovom našega krščanskega naroda, pa ne takim, ki jih je izpridil slovenskemu bistvu tuji liberalizem in marksizem. In tudi pri skupnem ::akonodavstvu in pri upravi države morajo biti udeleženi le taki, ki zaslužijo in uživajo popolno zaupanje ljudstva. Vrste ljudstva so strnjene. Armada našega ljudstva, mobilizirana ob občinskih volitvah, bo ostala zbrana ter bo do bodočih volitev rasla, se večala in jačila. V NAŠI DRŽAVI. Narodna skupščina se je sestala 11. dec. po poldrugomesečnem odmoru na sejo, za katero ni bilo posebnega zanimanja in je manjkala polovica poslancev. Sejo so hoteli JNS poslanci izkoristiti za razne brezplodne interpelacije. JNS ima v skupščini 120 poslancev in senatorjev. Pri zadnjih občinskih volitvah je v devetih banovinah dobila 29 občin, od katerih sta se v Bosni dve priključili JRZ. Na JNS odpadejo v vsaki banovini 3 občine ali ena občina na pol milijona volilcev. Na vsako JNS občino pridejo 4 poslanci in senatorji. Po številu občin bi smela imeti JNS v skupščini komaj tri poslance. Na zgoraj omenjeni seji je predložil finančni minister proračun s finančnim zakonom za leto 1937-38. Proračunski predlog je bil oddan finančnemu odboru v pretres. Sledila je še predložitev raznih drugih zakonskih osnutkov, ki so bili predani v proučitev posebnim odborom. Najvažnejše na tej seji je bil govor ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, v katerem se je spominjal ob 10 letnici Pašičeve smrti zaslug rajnega. Za JRZ sijajno zmagovit izid občinskih volitev v vardarski in donavski banovini. V nedeljo 6. decembra so se vršile občinske volitve v vardarski in donavski banovini. V vardarski banovini je JRZ od 365 občin zmagala v ¿>44, kar znaša v odstotkih 94.2%. Neopredeljeni so dobili^ samo 7 občin, združena opozicija 9, meščanske liste 2, JNS 2 (0.5%), kompromisna lista 1 občino. V 4 občinah so bile v nedeljo 13. decembra naknadne volitve. V var- darski banovini je od 377.430 volilcev volilo 262.263 (96.5%). Za JRZ je v vardarski banovini od 262.263 volilcev glasovalo 234.210 (98.3%). V donavski banovini so se izvršile občinske volitve v nedeljo dne 6. decembra v 784 občinah. JRZ je zmagala v 621 občinah (79.2^). V 14 občinah se bodo volitve ponovile. Od skupnega števila vpisanih volilcev v tej banovini, to je od 571.932, je glasovalo 402.355 volilcev (70.3%), od tega je JRZ dobila 281.079 glasov (69.9%). Še nekaj izidov občinskih volitev na Štajerskem. Zadnjič nismo mogli prinesti radi od snega prekinjenih telefonskih zvez izida 6.decemberskih občinskih volitev iz tehle občin: Kog (pri Sv. Bolfanku pri Središču): volilnih upravičencev 480, glasovalo je 369 (76.9%), JRZ 273 (17 odbornikov), skupna opozicija 1. Okraj Šmarje pri Jelšah: Podčetrtek: 612, 418 (67.3%), JRZ 322 (17), skupna opozicija 96 (1). Rogatec: 968, 721 (75%), JRZ 333 (4), skupna opozicija 388 (20). Sto-perce: 259, 213 (81.4%), JRZ I 177 (17), JRZ II 36 (1). Žetale: 617, 376 (60.6%), JRZ I 258 (17), JRZ II 42 (0), skupna opozicija 72 (1). Podpis-.-trgovske pogodbe s Francijo. V začetku minulega tedna je bila v Belgra-du podpisana trgovska pogodba med našo državo in Francijo. K podpisu se je pripeljal v Belgrad francoski finančni minister Bastid. Po tej pogodbi bomo lahko s Francozi zamenjavali večje količine pšenice, koruze, lesa, živine ter sadja za razno drugo blago, katerega nam primanjkuje doma. Dosedaj smo bili s Francijo samo zavezniki, odslej nas bodo družili tudi gospodarski stiki, od katerih ne bodo imeli samo Francozi dobička, ampak tudi naša država. Obsežna in z velikim uspehom za bodočnost sklenjena jugoslo- vansko-francoska trgovska pogodba po-menja znaten gospodarski napredek Sto-jadinovič-Koroščeve vlade. V DRUGIH DRŽAVAH. Na Dunaju so odkrili 13. decembra veliko komunistično organizacijo, ki je imela podružnice po celem svetu. Policija je doslej aretirala 20 3b. Kako bodo zgledale tajne volitve na Madžarskem po novem volilnem redu? Tajne volitve so bile Madžarom do sedaj španska vas. Sedajna vlada pa pripravlja spremembo volilnega reda, po katerem bodo uvedli tajne volitve. Tajne volitve pa bi lahko presenetile madžarske režimske velekapitaliste in veleposestnike, radi tega si hočejo tudi po novem volilnem redu osigurati vladno moč. Novi tajni volilni red bo namreč tako zavit, da bo mogla vlada po svoji volji prikrojiti tajno izraženo ljudsko voljo. Na vladnih mestih se na Madžarskem tudi - novim volilnim redom ne bo prav nič spremenilo. Zakon o zaščiti države pred komunistično nevarnostjo bo sprejela tudi najbolj svobodna država v Evropi, Švica. V Švico so se namreč zatekali prosluli komunistični agitatorji iz vseh delov sveta in je začel sedaj Švici sami resno groziti komunistični prevrat. Da menijo na Švicarskem resno z novim zaščitnim zakonom, je dokaz dejstvo, da je uprava ženevskega političnega okrožja vsem svojim uradnikom prepovedala vstop v komunistično stranko ped kaznijo, da dobijo odpoved. Angleži po vzgledu Nemčijo, Avstrije in Madžarske. Zasedbo celotne Abesinije od strani Italije so že priznale Nemčija, Avstrija in Madžarska. Sedaj napovedujejo tudi Angleži, da bodo spremenili svoje poslaništvo v abesinski prestolici v Addis-Abebi v konzulat in bodo na ta način po ovinku storili isto, kar so učinile kar naravnost zgoraj omenjene države. Oboroževanje sovjetske Rusije. Osmi kongres ruske Kominterne v Moskvi je sklenil, naj bi postala Rusija za bodoče največji vojni stroj, kakor snega svet doslej niti videl ni. Sovjetski obrambni svet, kateremu pripadajo: vojni minister Vo-rošilov, maršal Tuhačevski, poveljnik vzhodne armade Bliicher, poveljnik konjiče Budjenny ter šef generalnega štaba Jegorov, je sklenil sledeče: 1. Na vzhodni in zapadni ruski meji bodo zgrajene močne obrambne črte, ki se bodo vlekle 2000 milj v dolžino. 2. Stalna ruska vojska bo podvojena in bode štela 3 milijone mož. 3. Sovjetska zračna sila bo potrojena. Na leto bodo izvežbali 50.000 letalcev. 4. Za osiguranje industrijskih potrebščin sovjetske vojske bo ustvarjeno posebno ministrstvo za sovjetsko vojno industrijo, ki bo podrejeno vojnemu ministru Voro-šilovu. 5. Kolikor je vojne industrije še raztrošene po obmejnih pokrajinah, jo bodo premestili v notrajnost države. Z utrjevalnimi deli bodo takoj začeli. Samo na zapadni meji bo začelo kopati in graditi v bodočih 14 dneh 300.000 delavcev. Stalin je prejel polnomoč, da lahko kar sam napove vojno, ako bi to zahtevale mednarodne obveznosti sovjetske Rusije. Amerika se hoče čisto otresti Evrope. Poročali smo že o vseameriškem kongresu, katerega je otvoril v argentinski prestolici v Buenos Airesu predsednik Zdru- ženih severnoameriških držav. Na kongresu so bile zastopane vse ameriške republike. Namen tega zbora je bil, še bolj utrditi vseameriško zamisel in pokazati popolno neodvisnost obeh Amerik od Evrope in ostalega sveta. Na kongresu je bilo sklenjeno, da osnuje Amerika svoje lastno mirovno razsodišče, kakor obstoja doslej za vse države na svetu v Hagu. Tokratni vseameriški zbor je bil sedmi. Od prvega vseameriškega kongresa, ki je zboroval v Panami leta 1826 pod predsedstvom Simona Bolivarja, je minilo 110 let. Že ta prva konferenca je sprejela tri leta prej od predsednika Združenih držav Severne Amerike M. A. Monroe-a geslo: Amerika Amerikancem, kot splošnovelja-vno načelo zunanje politike obeh Amerik. Prva vseameriška konferenca je napravila konec vsem kolonijalnim načrtom evropskih velesil na ameriškem ozemlju in Evropa je ta prevdarek mirno sprejela in ga tudi spoštovala. Od prve konference do današnje, jih je vmes še zborovalo pet, ki so vse naglašale trdno voljo, da se čim bolj med seboj povežejo, da iz obeh Amerik ustvarijo eno politično in gospodarsko celoto vsaj v velikih svetovnih vprašanjih, kjer se koristi Amerik križajo s koristmi Evrope. Ni čudno, če je tudi zadnja, sedanja sedma konferenca dala izraza tej podedovani težnji in jo še bolj povdarila kot prejšnje, ker zveni iz Bu-enos-Airesa samo en glas, da se naj ameriške države, ki so se vse preveč pomešale z Evropo, vrneio nazaj na svoj del sveta in prepustijo Evropi njeni usodi. Neizbežnost vojne med Kitajsko in Japonsko. Diktator Kitajske, znani general Čangkajšek je vodil precej let borbo za osamosvojitev Kitajske in se je upiral prevelikemu vplivu Rusov in Japoncev. V zadnjem času si je nakopal sovraštvo na-cijonalistov, ki zahtevajo vojno z Japonsko in so pod vplivom sovjetske Kominterne. Nezadovolje nacijonalistov se je razširilo na vojsko, ki se je 12. decembra uprla pod vodstvom generala Čangsili-janga v pokrajini Sansi. 100.000 mož bro-ječi uporniki so ujeli Čangkajšeka, pet njemu zvestih generalov in več tisoč oficirjev. Radi tega»»figra bo prišlo sigurno do krvavega obračuna rned Kitajci in Japonci. Preporod Portugalske. Ta dežela, ki je soseda Španije, je bila v daljni in bližnji preteklosti plen framasonstva in laži-svo-bodomiselstva. Zadnji čas pa se je prav krepko otresla te strašne more ter svobodno zadihala v novem krščanskem življenju. To je izpovedal najpristojnejši čini tel j, verski poglavar Portugiške, lisbon-ski kardinal-patriarh. Ko je sodeloval na proslavi 6001etnice smrti sv. Elizabete, portugiške kraljice, v Kaliforniji, je dal o sodobnem verskem preporodu Portugiške to izjavo: »V Portugiški doživljamo verski preporod. Kakor čudež je to. Duša portugiškega naroda se nanovo osvešča, in ta obnova prihaja iz ljudstva samega, ki je iznova poiskalo stara življenjska vrela svoje nekdanje moči. Portugalska Odstop angleškega kralfa. Kralj Edvard VHI. odstopil. Poročali smo v zadnji številki, da so preživljali več nego teden dni angleški vladni ter najvišji krogi neprijetne čase. Kralj Edvard VIII. se je hotel poročiti z dvakrat ločeno ženo in tujko gospo Simp sonovo. Proti povzdigu Simpsonove na prestol je bilo kraljevo najvišje sorodstvo, vlada, parlament in vsi za ugled ter čast Anglije odgovorni dostojanstveniki. Za izredno priljubljenega kralja so bile ljudske množice. Kralj sam je uvidel, da mora pustiti Simpsonovo, če hoče še nadalje ostati vladar, ali se poročiti in prepustiti prestol mlajšemu bratu. Vladar se je po enotedenskem premisleku odločil za slednje in se je 10. t. m. odpovedal prestolu ter je v navzočnosti svojih dveh bratov ter zastopstva vlade podpisal tozadevno listino. Dosedanji kralj Edvard bo nosil po odstopu naslov vojvode Corn-valskega in se bo navadno imenoval Edvard Windsor. Po proglasitvi vojvode Jorškega za novega kralja se je Edvard odpeljal v letalu v Cannes ob francoski južni morski obali, kjer biva gospa Simp-sonova in od tamkaj bo nastopil potovanje krog sveta. Novi kralj. Edvarda VIII. je nasledil njegov drugi brat vojvoda Jorški, ki si je izbral ime Jurij VI. in je bil 11. decembra z običajnimi slovesnostmi proglašen kraljem angleškega imperija. Novi kralj se je rodil 14. decembra 1895 v York Cottage v Sandringhamu, kjer ima angleška kraljeva rodbina svoje letno bivališče. Dne 26. februarja 1923 se je poročil z Elizabeto Margereto Bowes-Lyon, grofovsko hčerko iz Škotske. Novi kralj je krstni boter otrokom našega kneza namestnika. Novi kraljevski par ima dvoje otrok in sicer dve deklici: prince-zinjo Elizabeto, ki je stara 10 let in princeso Margareto Roso, kateri je 6 let. Novi vladar je visoko naobražen, v svetovni vojni preizkušen pomorski častnik in priljubljen pri angleškem narodu. ustava sicer ni oficielno (-lužbeno) katoliška, toda temelji, ki je na njih zgrajena, so katoliški. Ustava zajamčuje svobodo družini, cerkvi in katoliški vzgoji. Družina j? jedro portugiške zajednice. Vzgojo in napredovanje družine po cerkvi in katoliških načelih priznava ves narod.« Vstopi v katoliško cerkev. Število tistih, ki prestopajo iz protestantizma v katolicizem, se veča od meseca do meseca zlasti v Angliji. Spreobrnjenci prihajajo predvsem iz krogov razumništva. S tem nudijo lažnjivemu svobodomiselstvu in naprednjaštvu dokaz, da si vera in znanost nikakor ne nasprotujeta. Čim jasnejše postaja ljudem v glavah, čim bolj raste njihovo znanje po širini in globini, tem bolj se priDiižujejo kat. cerkvi. Zanimiv pojav nudi v teri oziru anglikanska (protestantska) duhovščina. Pridružujejo se katoliški cerkvi ne samo posamezniki, marveč cele skupine. Nedavno žafKHnni si za isse iú/tien{e: Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten. Pranje z Radionom je talco lahko in preprosto: belo perilo kuhaj 15 minut, volna jn svilo pa peri v mrzli raztopini. Samo . r%¡-; ) • - _ • : :" • Schichtov VSEBUJE SCHICHTOVO MILO je skupina 1016 anglikanskih duhovnikov izjavil", da folijo pristopiti TT katolicizem. Ko so jih vprašali, kaj zahtevajo od papeža, so odgovorih: »Mi nič. Naj sv. Oče določi, kaj moramo mi storiti, in storili bomo!« Iskanje resnice, študij in poštena volja: to vodi v katolicizem. Namere brezbožnikov. Vodja brezbož-niškega gibanja v sovjetski Rusiji žid Scheinman je izdal poziv vsem brezbož-nikom na svetu. V tem pozivu zahteva: »Hočemo vse cerkve (hiše božje) na svetu spremeniti v morje plamenov. Naš brezbožniški pokret je postal nezaslišana sila, ki uničuje vsa verska čuvstva. Ta pokret je ena najvažnejših panog našega protiverskega razrednega boja. Svoje protiversko delo, ki izpodbija in ruši vse podlage starega sveta, moramo povečati in ojačiti. Verski služabniki vseh veroizpovedi naj vedo, da ne more noben Bog, nobeno svetišče in nobena molitev svet kapitalizma rešiti pogina.« Brezbožniška organizacija ustvarja tudi vedno več častnih članov svojega pokreta. Poleg sedanjega predsednika vlade ljudske fronte v Španiji Larga Caballera je tudi zunanji minister sovjetske Rusije žid Litvinov (ki se pravzaprav piše Valah ter je žid po pokolenju) bil imenovan od Osrednje zveze brezbožnikov za častnega brezbož-nika. Ah more brezbožništvo biti komu v čast? Zdravi človeški razum pravi: ne. Sveto pismo pa pravi, da je brezbožništvo neumnost. H1MMCEJTH Nesreče. Prebridka usoda dekle brez službe. Za Betnavo pri Mariboru so odkrili otroci pod kozolcem žensko, ki je že bila popolnoma obnemogla. Up* aviteljstvo betnav-ske graščine je dalo prenesti revo na pristavo, odkoder jo je prepeljal reševalni oddelek v bolnišnico. Gre za 461etno bivšo deklo Kato Prelčec iz Krapine. Pred 8 dnevi v hudem mrazu je dospela v marib, okolico, kjer si je poiskala prenočišče v kozolcu na koruznici. V spanju sta ji zmrznili obe nogi in ji bodo morali odrezati obe stopali. Hude opekline občinskega ubožca. V občinski hiši na Haužanki v Ljutomeru biva občinski revež Ivan Kotnik. Neki večer je radi zime zakuril v železni peči in je zadremal preveč blizu goreče peči. Vnele so se mu hlače ter tudi druga obleka. Prebudil se je, ko je že vse tlelo na njem. Bušil je iz sobe na hodnik in na Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. cesto, kjer so mu priskočili mimoidoči na pomoč. Povaljali so ga po obcestni mlaki in strgali z njega zoglenelo capje. Gasilci so prepeljali reveža s hudimi opeklinami v bolnico v Mursko Soboto. Lepe rozine, orehe, fino banašlto moko, praženo in surovo kavo, zdravo koruzo itd. itd. po prav ugodnih cenah v trgovini ANION fAZARlNC, CELJE Lokomotiva ga podrla radi naglušnosti. Ne daleč od postaje Polzela je šel ob železniškem tiru 35 letni Alojz Strašnik iz Št. Vida pri Šmarju in je nesel na rami brzojavno žico. Strašnik je radi naglušnosti preslišal od zadaj prihajajoči vlak, ki je dajal signale. Lokomotiva je Straš-nika zadela ob žico in ga je vrgla ob tla. Vlakovodja je vlak ustavil in so hudo ranjenega Strešnika naložili in so ga predali na Polzeli zdravniku, ki je odredil prepelj-vj v celjsl ^ bolnico. Huda nesreča dveh neprevidnežev. V Ljubljani v Medvedovi ulici gradijo novo hišo, ki je dograjena do drugega nadstropja. Pri stavbi je dvigalo za dovoz materijala. Z dvigalom sta se hotela potegniti na ogrodje zidarskega delavca: 27 letni Bogomir Malovrh s Ceste na Glin- cah in 28 letni Ludvik Godec iz Gmajne pri Krki. V višini drugega nadstropja se je veriga na dvigalu pretrgala in oba ne-previdneža sta padla 10 m globoko. Prepeljali so ju v bolnico s hudimi poškodbami. Dva ponesrečila pri delu. V bolnico v Ljubljano so pripeljali z Jesenic 39 letnega tesarja Adolfa Paugartnerja iz Koroške Bele. Bil je zaposlen pri neki stavbi na Jesenicah, padel je s precejšnje višine in se je hudo poškodoval na znotraj. — Drugi, katerega so spravili v brezupnem stanju v ljubljansko bolnico, je 64 letni Matevž Istinič iz Merk pri Vrhniki. Bil je na delu v železniškem kamnolomu na Verdu kot miner. Zrušila se je nanj skala, mu stisnila prsni koš in mu je še zlomila obe nogi. Potniško letalo se vžgalo v zraku. Iz Londona so oznanili svetu strašno vest, da se je kmalu po dvigu v zrak užgalo potniško letalo in je treščilo na zemljo blizu Purlya. Zgorelo in ubilo se je vseh 17 potnikov. Huda nesreča s porušen jem šole. V mestecu Pordemos 100 km proč od portugalske prestolice Lizbona se je nenadoma med poukom porušil pod zgornjega nadstropja ljudske šole. Ta pod je potegnil za seboj na tla vse ostale. Nesreča je smrtno pokopala 45 malih otrok ter več učiteljev in učiteljic, nad 200 otrok je bilo ranjenih. Od povodnji uničeno mesto na Turškem. Turško mesto Adan je uničila poplava reke Sesun, ki se je dvignila po 7 dni trajajočih nalivih 7 m nad navadno stanje. Tri četrtine mestnega ozemlja je bilo pod vodo in je tudi toliko mesta porušenega. Razdejanih je nad 5000 hiš. Izpod ruševin so potegnili 300 mrtvih in več tisoč ranjenih. 40.000 prebivalcev je brez strehe. Sedaj, ko je voda padla, tavajo pri življenju ostali kakor ob pamet med raz- Vse vrste štampiljk za urade, trgovce, obrtnike in privatnih naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj. Spominske knjige, lep dar za god, za vsako priliko, dobite v največji izberi v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. valinami in iščejo svojce. Ranjence so odvažali na ladjah, ker jih niso mogli nikjer v mestu samem nastaniti. Iz vasi po okolici Adane so si oteli vaščani s pobegom golo življenje. Vse ceste, telefonske zveze in mostovi so porušeni. Pretresljivi prizori so se odigravali v dečjem zavetišču ob reki Sesun. Poslopje so valovi trenutno zajeli od vseh strani. V obupu so otroci poskakali v vodo, ki jih je odnesla. Predsednik Turčije Kemal Ataturk je prispel Angleški kralj Edvard VIII. je odstopil radi dvakrat ločene gospe Simpsom, katero vidimo na sliki. Novi angleški kralj Jurij VI. in njegova soproga Elizabeta. kmalu na kraj nesreče, kjer je sam vodil reševalna dela s pomočjo vojaštva in Rdečega križa. Razne noviee. 501etnico Kmetijske šole na Grmu so proslavili zadnjo nedeljo zelo slovesno. Zlati jubilej sta posetila škof dr. Rozman in ban dr. Natlačen. Kot spomin na pomenljivo 501etnico je bilo vsajeno orehovo drevo. Pozornost radovednežev po Mariboru in okolici vzbuja obravnava proti Bruno Go-vediču, ki se bo vršila 21. dec. pred mariborskim okrožnim sodiscem. Kakor znano, je imenovani pred tedni med Mariborom in ivamnico v jarku ubil in izropal trgovskega vajenca Branka Puschauer. Po 20 letih ' se je vrnil pred dobrimi 14 dnevi iz ruskega ujetništva Anton Pri-stovnik iz Črešnjic pri Frankolovem. Obžalovanja vredni slučaji. IZPRAZNJENA PONAREJEVALNICA. V Zgornjem Radvanju pri Mariboru je izsledila žandarmerija iz Studencev in Cir-kovc pri posestniku in železničarju Fri-cu Kolman celo ponarejevalnico za 1000-dinarske bankovce. Orožniki so napravili iznenada hišno preiskavo in so odkrili v spalnici za široko omaro skrita majhna vrata, ki vodijo v čisto malo sobo. Ko so žandarji s silo odprli ta vrata, jim je udaril v nos smrad po dimu in na tleh je bilo vse polno zoglenelega papirja v velikosti bankovcev in več napol izgotovljenih ter komaj začetih jurjev. Okno je bilo odprto ter prežagano omrežje sneto. Brezdvomno so bili ponarejevalci sredi dela presenečeni od žandarske patrulje. V vsej naglici so odstranili za pobeg pripravljeno zapreko na oknu ter so se razbežali, ko so še poprej zažgali, kar so utegnili. Norveški raziskovalec Roaid Amundsen je kot prvi dosegel južni tečaj 14. decembra 1911. Slika nam kaže razvitje norveške zastave na južnem tečaju. Maroške čete v bojih z rdečimi pri Časa del Campo v Špani ji. Kolman in njegova žena sta bila aretirana. Po daljšem zasliševanju sta priznala, da sta dovolila v svoji hiši zavetišče ponarejevalcem. V omenjenem štibelcuje bila za nekaj deset tisoč dinarjev opremljena ponarejevalnica z najbolj modernimi prešami, modeli, kemikalijami ter posebnim papirjem za izdelovanje bankovcev. Orožniki so zaplenili precej čisto in tudi napol izdelanih lOOOdinarskih bankovcev. Najbrž je že bilo nekaj komadov vtihotapljenih v promet. V tem slučaju gre za že javnosti dobro znanega ponarejalca Rupnika, ki pe po poklicu fotograf, star 69 let, se je že ukvarja leta in leta s potvarjanjem denarja in je presedel nad desetletno kazen. Svoj čas je bil pomočnik mojstrskega ponarejevalca Jurja Potočnika, ki je pred leti umrl v mariborski kaznilnici. Rupnik je zapustil letos 19. julija kaznilnico in se je takoj ogledal, kje in kako bi se pričel ukvarjati s potvarjanjem bankovcev. Njegov tokrat sopobegli pomagač je mesar Mihael Medved, ki je opustil pred tremi meseci obrt in se je pridružil Rupniku, da bi več ter lažje zaslužil. V V celo zadevo je zapleten tudi posestnik Franc Greif iz Hoč pri Mariboru. Ponarejevalska zadeva je prišla na dan, Scer so orožniki iz Cirkovc zaupno zvedeli, da bo imel mesar Medved kmalu denarja kakor listja in trave, ker ga dela v Rad-vanju pri Mariboru. Rupnik je imel radi varnosti v Mariboru v Langusovi ulici stanovanje, ki naj bi bilo slepilo policiji, sicer se je pa zadrževal drugod. Seznanil se je z Mihaelom Medvedom, mesarjem iz Cirkovc, ki mu je dal denar za opremo ponarejevalnice. Pretkani ponarejevalec je bil tudi toliko Albumi za razglednice in fotografije so najlepše slikovnice, vezane z vašimi spomini! Ohranite si vse razglednice in fotografije v albumih! Pridite pogledat našo zalogo v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. previden, da je za slučaj obiska žandarjev prepilil omrežje na svoji delavnici in ga je v okno samo prislonil. Enega že imajo. Na drugem mestu poročamo, kako so žandarji izpraznili pona-rejevalnico "jurjev v Zg. Radvanju pri Mariboru v hiši posestnika Frica Kol-mana. Ob priliki hišne preiskave je uspel pobeg obema glavnima krivcema mesarju Mihaelu Medvedu in fotografu Francu Rupniku. Medveda so prijeli orožniki od Sv. Barbare pri Mariboru 10. dec. zvečer in so ga izročili v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Čuden vzrok poskusa samomora. Dne 11. dec. se je vrgel v Mariboru na desnem bregu Drave v reko 23 letni slaščičar Josip Lah. Za njim se je pognal kot rešilec mlad dijak Kristjan Kerbol, ki je izvlekel potapljajočega se iz valov in mu otel življenje. Oteti je izjavil, da si je hotel končati življenje zaradi prehudega zobo-bola. Radi nenadne moževe smrti v prostovoljno v smrt. Poročali smo, kako je podlegel nenadni smrti radi srčne napake natakar Franc Schmidt, ki je bil uslužben v mariborski Veliki kavarni. Moževo smrt si je njegova žena 34 letna Adela tako gnala do srca, da je iz obupa popila večjo količino lizola in je umrla vsled zastrup-ljenja v bolnici. Stanovanje reveža oplenjeno od vlomilcev. Jakob Cizerl je uslužben kot nočni čuvaj pri opekarni na Košakih pri Mariboru. V službeni odsotnosti so vdrli neznanci v njegovo stanovanje in so mu odnesli vse, kar jim je prišlo .pod roko in celo prihranke. V drugič okradeno pogrebno društvo v Radvanju pri Mariboru. Radvanjsko pogrebno društvo ima svoj sedež v Novi vasi. Neznanec je sunil več usnjatih su-kenj, ki so bile društvena last in znaša škoda 7000 Din. Pogrebci nosijo črne usnjate suknje pri spremstvu svojih članov na zadnji poti. Društvo je bilo že v drugič glede obleke okradeno, vendar mu je bila prvič pokradena pogrebna obleka vrnjena. floif'^ 53 poveča delovanje organizma In ubla-žuja bolečine 8ol|šl krvni obtok dosežeta z ASPIRIN tabletami, tem neškodljivim sredstvom proti pre. hlajenju, revmatizmu In zobobolu. vsaka tablet» ima vtisnjen Bayer-Jev križ/TN ASPIRIN V. z. »Jugcfa« k. d., Zagreb. Oglas je reg. pod S. Br. 12.314 od 25. VI, 1934. Zagonetna smrt. Pri Sv. Ana v Slov. goricah so našli nezavestnega posestniškega sina Franca Pavlica s težkimi poškodbami. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer je umrl 11. dec. zjutraj, ne da bi se bil zavedel. Državno pravdništvo je odredilo sodno raztelesenje in preiskavo. Napad in nesreča. V ptujski bolnici se zdravi Ernest Kranjc, 25 letni dninar, katerega sta napadla iz zasede dva neznanca v noči in sta ga pobila s koli. Kranjc ima smrtno nevarne poškodbe. — Rudolf Lazar, 38 letni mizar iz Ptuja, se je pri delu preveč približal z roko cirkularki, ki mu je odrezala štiri prste na desnici. Zastrupila se je smrtno s strupeno kislino 44 letna Barbara Svršinek od Sv. Helene pri Črni. Brat jo je našel nezavestno poleg ceste, a ji že ni bilo več pomoči. Deset pisem v mapi in najrazličnejše izdelave, tudi prav fine ter okrašene z rožami dobite v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. Dohodki angleškega eks-kraija Edvarda VIII. Bivši angleški kralj Edvard VIII. ostane tudi za bodoče brez vladarskega prestola najbogatejši Anglež. Pred vsem mu pripadajo tekoči osebni dohodki iz grofij Cornwall in Lan-casters. Razven tega še poseda veliko premoženje, katero mu je pripadlo po smrti njegove babice kraljice Viktorije, ki je vse svoje osebne prihranke zapustila ljubljenemu nečaku. Ta dedščina znaša nad tri milijone funtov. Osebne dohodke kralja Edvarda cenijo dnevno na 500 funtov. Konečno mu bo še angleški parlament osigural dosmrtno rento, ker se je prostovoljno odrekel prestolu. Petančič Davorin: 41 Svete gore. Povest. »Bolj počasi ženi, da se žival ne pretegne!« Podehnili so se in obrisala sta si pot s čela. Pavletu se je zazdelo sumljivo, da so v snegu sledovi. Vrgel je bič od sebe in se sklonil: »Ženski sled. Eden, dva... do debla. Tu je stala. V loku nazaj na tir.« Poiskal si je najlepši odtis čevlja in ga ogledoval: »Lenčkin! Te čevlje sem ji jaz naredil. Dve leti bo tega. Sinoči je hodila tod in se je izognila nama. Doma je ni bilo. Torej se vse strinja. Radi koga je hodila? Janeza. Vrag!« »Kaj d zlato uro zgubil!« ga je imel za norca stari. »Poženi brž, da ne bomo zmrznili tu. Samo sledove gledaš. Kakega zlodeja le študiraš! Podplate najbrž, ko si čevljar. Daj, sivec!« V Pavletu se je naselilo veselo sovraštvo. »Dobim ga, tata, ubijavca. Ni daleč od tod!« Zaukal je iz duše in zakričal na voli, da se je stari prestrašil. »Kaj noriš?« V volčji jami. Mara si je šla nabirat šibic za klobase, ker so ravno tiste dni klali. Ko se je vračala, je srečala Pavleta, ki je hitel iz Sv. Petra. »No, koga pa ti preganjaš?« ga je prijela nalašč. P&vleta je prijel njen pozdrav: »Kaj me pikaš? Raje se kaj lepšega pomeniva! Veš, zadnjič sem ti nekaj kvasil. Bil sem maio tako ... Res je pa, da mi oče dajejo grunt vprek. Ženil se bom.« Mara se je namrdnila: »Kako se šopiriš! Prava reč, če se ti ženiš!. Nisi edini.« Bilo mu je, kakor da bi mu kdo vrtal v glavo. »Mara, kaj je zadnje dneve s teboj? Nič ni, da bi se pomenila. Vedno pikaš in pikaš. Mene si se že dosti najedla.« Mara se je pripravila ta čas, kako ga bo napadla: »Kako si ti grd! Če bi vedel!« Vrgla mu je besede, kakor se vržejo kosti psu. in ga pustila. Gledal je za njo in majal z glavo. »Tako mi pove, da je imam dosti in gre!« Vjezila ga je dodobra, naravnost razkačila. »Tisti potepeni Janez jo šunta. Le čakaj, še nocoj boš kjer zaslužiš, če bo kaj sreče.« Šel je domu, opravil pri živini in čakal. Prišla sta dva fanta in se mu pridružila. »Jaz se bom malo pomazal po licy. da me ne bi Umrl vsled poškodb. 18 letni posestniški sin Franc Križanec od Sv. Ruperta v Slov. goricah je postal pred dnevi žrtev surovega napada. Mudil se je pri nekem posestniku v Rogoznici pri Ptuju na obisku in se je vračal na večer proti domu. Naenkrat je padlo iz teme več strelov, od katerih je zadel eden Križaneca v roko. Napadalci so na to padli nad težko ranjenega in so ga tako obdelali, da je umrl vsled poškodb v ptujski bolnici. Vlomilski plen nad 50.000 Din. V noči na 11. dec. je bilo na sredi Ljubljane vlomljeno v menjalnico Reicher in Turk. Bilo je sigurno več vlomilcev na delu, ki so odnesli 50.000 Din in okrog 10.000 Din v tujih valutah. Z nožem se je znosil nad političnim nasprotnikom. Zadnje občinske volitve so kljub popolni svobodi razburile do nerazsodnosti nasprotnike JRZ, ker so skoraj povsod v Sloveniji doživeli nepričakovane poraze. V Rudniku pri Ljubljani je neki politični nasprotnik zaradi občinskih volitev zabodel z nožem v usta pristaša JRZ Stanislava Elikana, posestnika iz Rudnika. Zabodenega so prepeljali v ljubljansko bolnico. Izropana župnijska blagajna. V Kuni-cih ob Kolpi sta prišla ob osmi "uri zjutraj dva potepuha v župnišče. Ko sta zvedela od gospodinje, da g. župnik spo-veauje v cerkvi, sta zahtevala od nje, naj w:a nemudoma izroči ključe od farne blagajne. Prestrašena ženska je prinesla nanačne ključe in zaradi tega sta ji tolovaja z železnim drogom prebila lobanjo in je obležala udarjena nezavestna. Roparja sta razsekala cerkveno ročno blagajno, iz katere sta sunila 14.000 Din in pobeg-bosrznai kam. Težko ranjeno gospodinjo, so oddali v bolnico v Karlovec. Ročne tiskarne manjše in večje, z blazinico z barvo kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Izpred sodišča. Obsojena zločinca. V Mariboru sta da jala 11. dec. pred sodiščem odgovor radi vloma 37 letni delavec Franc Črepinko in 34 letni delavec Jožef Januš iz Peker. Oba sta izpraznila 14. jan. t. 1.. trgovino Kla-vora v Zgor. Radvanju pri Mariboru. Črepinko je bil obsojen na 3 leta težke ječe in Januš na 6 mesecev zapora, pogojno na 4 leta. Obsojen zaradi uboja. Franc Urek, 34-letni posestniški sin iz Slogonskega v okraju Brežice, je 14. oktobra tako udaril Franca Vebleta s kolom po glavi, da je Veble podlegel poškodbi drugi dan. Urek je bil v Celju obsojen 11. dec. na 4 leta in 2 meseca ječe. Svilen papir in vse vrste papirja v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. Slovenca Mrailii©. Elektrifikacija Slovenske krajine. Izmed vseh krajev Slovenije je Slovenska krajina glede elektrifikacije na najslabšem. Marsikatera občina je že poskusila urediti to vprašanje z večino prebivalstva. Toda denarne razmere tega ni-o dopuščale, ker je bilo drugih prav tako važnih vprašanj na dnevnem redu. Izmed vasi je sedaj samo električni tok napeljan v Beltincih, Murski Soboti, ki dobivata obe električni tok s Fale nad Mariborom, ima ga pa tudi Lendava, ki pa dobiva svoj tok iz Murskega Središča, iz tamošnjega rudnika. Preje je imela ta tok v posesti družba v Lendavi, pred par meseci pa ga je prevzela električna družba Kranjskih dežel, elektrarn v Ljubljani. S tem prevzemom so se razmere v Lendavi znatno izboljšale, če pa opazujemo sedaj razmah električne razsvetljave po Sloveniji, nam pade takoj v oči, da se vsem drugim krajem nudijo veliko večje Ugodnosti. Ne razumen-o sicer, zakaj se je to delalo tako in se še dela, vendar se bo morala Slovenska krajina končno tudi uvrstiti v imenik potrebnih krajev. Naše geslo je, da se elektrika napelje do zadnje vasi ob mej- v najsevernejšem delu Jugoslavije, ker so zato dani vsi pogoji. Zato bo morala banovina daM svoje, ker kraj sam tega ne more izvršiti. Po volitvah v obrtno zbornico. Dne 29. novem--bra je bila Lendava deležna zelo velikega drve-nja in živahnosti. Avtomobili, sicer tovorni, so brneli že v zgodnjih jutranjih urah in dovažali volilce-obrtnike na lendavsko volišče. Med seboj sta se kosala g. Litrop Štefan iz Turnišča in g. Fritz iz Lendave. Skoro jasno pa je bilo, da bo zmagal pri teh volitvah že večletni zastopnik obrtništva v lendavskem srezu g. Litrop. Tako se je tudi zgodilo. Zmagal je s 157 glasovi napram g. Fritzu, ki je dobil 141 glasov. Tako so obrtniki dobili zopet svojega pravega in priljubljenega zastopnika na Ogrinovi listi, dočim je g. Fritz in Pičmanova lista doživela poraz. Samomor iz blaznice odpuščenega. Obešenega so našli v Crešnjevcih pri Dolnji Lendavi posestnika Štefana Tivadar, ki je bil pred kratkim odpuščen iz norišnice v Novem Celju. Mutec ubil starega hlapca. V Gornji Bistrici pri Crensovcih je nenadoma umrl Ivan Cvetko, 73 letni hlapec pri posestnici Veroni Jakšič. Po pogrebu je prijavil mrtvoogleda orožnikom, da je pri pregledu mrliča ugotovil za ušesom majhno krvavečo rano. Na podlagi te izjave so Cvetka sodno raztelesili in preiskava je dognala, da ga je udaril v hlevu z živinskim česalom mu-tasti bebec Štefan Horvat, ki je star 43 let in živi pri Jakšičevi nad 20 let ,kjer so ga uporabljali za razna dela. Mutec se je raztogotil, ker ga je Cvetko nadziral pri štriglanju živine. Ubijalec sigurno ne bo odgovoren za krvav zločin, katerega je zagrešil v hudi jezi, kateri so podvrženi duševno zaostali reveži. Beg iz življenja. V Murskem Središču se je obesil na podstrešju trgovec Ivan Ravnikar iz obupa, ker je bil njegov denarni položaj čisto razmajan. Sprememba na tuk. sreskem načelstvu. Pri* ljubljeni sreski načelnik lendavskega sre^sa je premeščen v Mursko Sobto za sreskega načelnika na lastno prošnjo. G. dr. Bratina je imel za vse vedno odkrito besedo, za vsakogar v uradu in izven njega in je bil svojemu uradništvu res dober in velikodušen predstojnik. Na novem mestu mu želimo prav iz srca obilo božjega blagoslova! spoznal. Saj vesta, nerodno je zaradi žlahte, ko je imela Lenčka neke besede ž njim. Res pa tako ni bilo vse skupaj nič.« Oblekel si je suknjič narobe, si potisnil na glavo črno kapo, ki je zakrivala oči in si potegnil parkrat s sajavim papirjem po licu. Vse si je bil pripravil v hlevu, da domači ne bi nič yedeli »No, zdaj sem pa res grd! Če bi me Mara videla, bi si pa zopet norca delala!« Mahnili so jo ob robu gozda, da se ne bi sence videle na ono stran in se vlekli skrivnostno počasi in previdno vedno bolj v notranjost hoste. Ko so se pririnili do sledov pa so začeli riniti v sneg. »Tu-le so sledovi.« Posvetil je in so pogledali. »Zdaj pa mirno! Ni gotovo, da prideta, a vendar čakati moramo, če ne bo nocoj, pa jutri. Iz smile mu nosijo jed, ko ne vedo, kakšen je.« Tišina je bila povsod. Od časa do časa so zalajali psi v Podsredi. Iz bregov v Urvaldu je zabrnela pesem, pa se izgubila in onemela. »Menda ne bo nič nocoj!« je bil eden nepočan. Tudi drugi je hodil sem pa t je in godel, da ga mrazi v noge. Le Pavle je bil neugnan in vztrajen: »Le čakajmo! Kaj mislita s kurami spat? Pa mraz! O, za tako nagrado bi stal noč in dan v snegu. Vsak pol je dobita, jaz ne vzamem nič, ker gre za žlahto Gorsko. Pa tiho bodita, da sem bil zraven!« Onstran, ko hosta v^t--, ie zacvekalo ... Potem pa drapež, kakor da bi pes mačko zagrabil. Bežanje in cviljenje ... še drug glas ... Strel... »Halo, fantje! Pojdimo! Počasi, previdno! Za-smikajta se za drevesa, da bodo sence krajše. Halo, a vidita: zajec se je zvalil; zvija se, cvili... Tam zgoraj pa lisica... Pst! Zdaj bo nekdo prišel, pazita, odkod ...« Iz volčje jame je pomolil glavo Janez. Nočni lovci toliko, da niso počepali na tla. »To je nekaj strašnega! To ni človek ... Kakor da bi iz snega rastel!« Janez se ozre okoli, stopi na rob in se še enkrat ozre. Skoči k zajcu, ga pograbi, pa zopet prisluhne v zrak. Nekaj mu ne ugaja. Lovec dobro sliši in vidi, celo voha kakor pes. Preskoči prostor, več metrov širine in izgine, kakor da bi se vdrl. Sliši se še padec na zemljo in nič več ... »Fantje, nič straha. To je volčja jama. Tu-le se skriva Janez. Pst! Zdaj ga imamo. Vsak od svoje strani se bomo postavili. Ti, Tonče, ti imaš dober glas, ti ga boš poklical ven. Če ga ni, pa vstrelimo! župan je rekel, da lahko.« Pavle je izveden v zasledovanjih. Koliko noči je že zato žrtvoval. Včasih je sledil koga po cele ure kar tako za šalo. Približali so se prepadu in se ustavili. Srca so jim burno bila v strahu. »Janez, pridi ven!« Nič. (Dalje sledi.) Angleški kralj — parlament in cerkev. Angleški kralj lahki» poroči, katero žensko hoče. Od parlamenta pa je po poroki odvisno, če prizna od kralja v zakon vzeto ženo za kraljico in otroke kot prestolonaslednike. Angl. kralj je vrhovni poglavar anglikanske cerkve. Kralj velja pa le tedaj kot pravi vladar, ako se pri kronanju z obhajilom podvrže cerkvenim zakonom. Cerkev pa lahko ospori kraljevo ženitev, če mu odreče obhajilo. In k temu koraku je cerkev prisiljena, če je bila kraljeva soproga pred poroko z vladarjem že ločena, kar se je n. pr. zgodilo pri komaj od-stoplem Edvardu VIII. Smrt kosi. Umrl je 1. decembra v Lendavi v cvetu svoje mladosti no težki in hudi dolgotrajni bolezni-božjasti sin ugledne Majzeljeve družine Marijan. Tako ga je «semogočni rešil iz težkega trpljenja, saj je siromaka vrgla božjast včasih po enajstkrat, kar je bilo veliko trpljenje za mladeniča. Pogreb se je vršil 3. decembra popoldne ob 3. uri ob veliki udeležbi lendavskega občinstva in je s tem izrazilo svoje so-žalje Majzeljevi družini. Pokojniku sveti svetla luč, ostalim pa naše iskreno sožalje. Požar v Dugi vesi. Koncem meseca novembra bi se kmalu pripetila velika požarna nevarnost v naši vasi. Vnela se je od štedilnika stena pri posestnici Raj od štedilnika in se je počasi ža-rilo vsako bruno posebej, dokler dne 26. novembra ni izbruhnil požar na dan. Dim so opazili nekateri sosedje, kot prvi pa Ritlop Anton. V bližini so bili tudi kopači v Dugoveških goricah. Roparski umor, ki je razburil obmejno prebivalstvo in ukrep oblasti. Poročali smo o roparskem umoru v Št. H ju v Slov. goricah, kojega žrtev je postal 19. nov. zvečer nad 60 letni poštni sel Ludvik Žunko. Omenjeni je peljal na dvo-kolesnem vozičku pošto od poštnega urada na šentiljski kolodvor k večernemu vlaku. Na sredi pota ga je napadel neznanec z udarcem po glavi, da se je Žunko zgrudil nezavesten ter ves okrvavljen. Tolovaj je izmaknil z vozička poštno vrečo, v kateri je bilo 14.000 Din in je zginil v noč. Za storilcem ni bilo nobene sledi. Edino upanje na izsleditev je obstojalo v tem, da je imela šentiljska pošta zabeležene številke posameznih oropanih tisočakov. Oblast je te številke razmnožila in je po svojih organih naročila trgovcem po Mariboru in po -okolici ter krčmarjem, naj pogledajo pri izmenjavi tisočakov, če ne bi bil kateri iz šentiljske poštne vreče. Kmalu po umoru je bil izsleden en tak juri j, katerega je sprejel nek mariborski denarni zavod, vendar se ni dalo dognati kedo bi ga bil oddal. Za tem je krvava zadeva, radi katere je bilo obmejno prebivalstvo razburjeno, nekako potihnila in to navidezno zatišje je hotel zločinec obrniti v svoj prid. Blagajničarka v trgovini razkrinkala pravega storilca. Na večer pred Marijinim prazni'' mi se je pojavil v manufakturni trgovini Ma-stek na mariborskem Glavnem trgu neznan mlajši moški in je kupil smučarsko obleko, katero je hotel plačati s tisočakom. Blagajničarka je takoj videla, da gre za jurja iz št. Ilja. Neznancu je rekla, da gre k svojemu šefu, da bo ta menjal. G. Mastek je poslal učenko skozi stranska vrata po stražnika, ki je tujca aretiral in ga odvedel na stražnico. Policisti so ga preiskali in so našli pri njem razven omenjenega tisočaka še 1600 Din v stotakih in 32 avstrijskih šilingov. Natančnejše zasliševanje je aretiranega zmedlo, da je zašel v protislovja in je ko-nečno priznal zločin. Izpoved morilca. Prijeti je sam priznal, da se piše Kari Adler. Star je 23 let, doma je iz Gradca, pristojen pa v Št. Rj. Po poklicu je pot- Vsled bližine vodnjaka in veliko ljudstva so plamen, ki je že planil na dan, takoj pogasili in tudi tlečo steno. Tako je bil rešen velik del v bližini stoječih kmečkih lesenih hiš in veliko slame v oslicah. Srednja Bistrica. V naši vasi se dan za dnem bolj in bolj krade. Pred kratkim je nekdo odnesel posestniku Copot Jožefu precej medu, 27. novembra pa so odnesli več komadov kokoši pri pesestniku Vučko Andreju in pri Lobočan Matiju, pri pos. Kreslin Ivanu so bile ukradene tri gosi. Upamo, da bomo prišli na sled tem de-iomržnežem. Crensovci. Tukajšnja dekliška Marijina družba je na praznik Bresmadežne v splošno zadovoljstvo gledalcev vprizorila rimsko igro »Ve-stalka«. Ker so rimske igre za naš kraj nekaj novega, se bo igra v nedeljo 20. t. m. ponovila. Vabimo zlasti mladino sosednih župnij. nik pri tvrdki »Singer«, za katero je prodajal šivalne stroje po krajih ob severni meji. Singerju je dolgoval okrog 500 Din in te bi bil moral takoj vrniti. Ker ni imel zgleda, da dobi naglo denar, je zasnoval načrt za roparski napad na šentiljskega poštnega sla. Pri posestniku Mermolji, kjer je bil začasno na stanu, je izmaknil sekiro. Cele tri dni je prežal na Žunka, a se mu ni ponudila prilika, da bi ga bil oropal, ker so ga vedno zmotili drugi ljudje, ki so hodili po cesti. Oropati je hotel nekaj dni poprej vsoto 43.000 Din, katero je nesel pismonoša na kolodvor, pa mu ni uspelo Sv. Ana v Slov. goricah. Mladeniška in dekliška Marijina družba je tudi letos lepo praznovala prelepi praznik Brezmadežnega Spočetja Marije s slovesnim skupnim sv. obhajilom in prireditvijo v Kat. prosvetnem domu. Zjutraj so imeli fantje in dekleta kongregacije skupno slovesno sv. obhajilo., članice so pristopile z gorečimi svečami, fantje pa so svetili pri slovesni službi božji. Po petih litanijah v cerkvi je bila lepa prireditev v Kat. domu z govori in igro. G. duhovni voditelj je začrtal pota katoliški mladini, kakor jih zahteva novi čas. Tajnica je podala zanimivo poročilo o letnem delovanju. Ta dan je Marijanska mladina neustrašeno pokazala svojo ljubezen in zvesto-.- Brezmadežni in vsem večnim in čistim idealom ter darovala 30 Din za škofijo Skoplje. Velika Nedelja. V nedeljo 20. decembra se vrši tukaj v križniški dvorani popoldne po večer-nicah občni zbor bralnega društva »Mir«, združen s poučnim predavanjem in fantovskim sestankom. Predavala bost dva gospoda iz Maribora. Zato se vsi naši somišljeniki uljudno vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Na Štefanovo bomo igrali najnovejšo, krasno in posebno za mladino poučno igro »Luč z gora«. Snov je vzeta iz sodobnosti ter je jako mična. Na Štefanovo na veselo svidenje! Središče. Narodna prosveta v Središču pripravlja za božične praznike krasen misterij v petih slikah »Henrik, gobavi vitez«. Igra se vprizori na Štefanovo zvečer ob 7. uri in v nedeljo o bistem času. Vljudno vabljeni vsi, da vidite globoko Meškovo delo. Vstopnice v pred-prodaji po 5, 4 in 2 Din. DOBAVLJA- POPRAVLJA motore seh vrst električnih slrojet Domača tovarna jVAIM PASPA I SINOVI Zagreb, lioluraSka «9 radi obljudenosti za napad izbranega mesta. Tri dni je imel zločinec v grmovju pripravljeno in shranjeno sekiro, s katero se je potuhnil v zasedo na večer ob cesti in je pričakal starega žunka, katerega je pobil z udarcem s sekiro, pograbil poštno vrečo in je zbežal z njo na svoje stanovanje. Kake 3 km od mesta zločina je odvrgel sekiro. V svoji sobi je izpraznil vrečo in je prazno skril v senik. Do aretacije se mu je posrečilo, da je zamenjal pri raznih trgovcih ob priliki nakupa perila, obleke in obutve 9000 Din. # Po zasliševanju na policiji je bil tolovaj, ki je neznatne postave, predan sodišču. Ko so ga zagrabili, je nosil sokolski znak in je tudi sam izpovedal, da se je udej-stvoval pri šentiljskem Sokolu kot voditelj naraščaja. Adler je bil pod prejšnjim občinskim odborom v Št. Ilju občinski sluga. JRZ odbor ga je napodil iz službe, ker ni imel čistih rok. šentiljski naprednjaki so mu kot »politični žrtvi« oskrbeli službo potnika pri tvrdki Singer. Stndenice pri Poljčanah. Po dolgotrajnem brezdelju so s° končno zopet nekoliko zdramili iz sna tudi studeniški člani Prosvetnega društva. Priredili so namreč v torek 8. t. m. lepo uspelo akademijo v čast Brezmadežni in v proslavo rojstnega dne velikega škofa in služabnika božjega A. M. Slomšeka. Kljub temu, da je cela prireditev precej dolgo trajala, so gledalci pazljivo sledili izvajanju pestrega programa. Na sporedu so bile prigodne deklamacije in dva krajša govora o Brezmadežni. Dekleta so izvedle dve simbolični vaji s petjem: »Venček na glavi« in »Povsod Boga«, ki je zlasti dobro uspela. Fantje pa so nastopili s simbolično vajo: »Mi slovenski mladeniči«. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Slomšekovo pro svetno društvo je na Marijin praznik 8. decembra proslavilo Brezmadežno s kratko igro, govorom in z izbranimi pevskimi točkami v društvenem domu. Udeležba je bila sijajna. Po proslavi je društvo imelo občni zbor. Društvo je v velikem razvoju dela. Tekom leta je pod svojim okriljem vprizorilo več iger in zlasti »Pasijon« (Kristusovo trpljenje), ki ga je društvo vprizorilo spomladi v Rogaški Slatini, je izredno sijajno uspel. Cisti dobiček iger »Pasijona« se je uporabil za nabavo dveh novih mašnih knjig, ki bodo v spominu še poznim rodovom in dokaz našega dela. Društvo je dalo preslikati društveno dvorano in v dvorano nabavilo dve veliki krasni sliki dr. Korošca in dr. Kreka. Največja želja vodstva je, da vstopi v to društvo vsa naša poštena mladina. Rajhenburg. Po zelo dobro uspeli Jalenovi igri »Grobovi« (igralci so častno rešili svoje vloge, za kar jim gre vse priznanje) je Slov. kr.toli-ško izobraževalno društvo priredilo v nedeljo 6. decembra skioptično predavanej o Španiji. G. predavatelj dr. Capuder nam je na številnih, zelo jasnih slikah pokazal grozote komunistične BiagaiiilCarifa razhrinhala morilca. revolucije in povdaril, da zgodovina ne pomni takih bogoskrunskih početij, kot se tam godijo. Slomšekova dvorana je bila polna poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem poslušali za sedanje čase tako važno predavanje. Za dolge zimske večere dobite v društveni knjižnici knjige; vsak član ima pravico do knjižnice, zato pridno pristopajte! Dol pri . Hrastniku. Našega kraja politika pred volitvami ni razburjala, kljub temu pa ne spimo. Bojujemo težke idejne boje, ki pa rodijo uspehe. »Kaj ti pomaga, če ves svet pridobiš, na svoji duši pa škodo trpiš.« Po tem reku se ravnamo. Razčiščujemo vprašanja, ki tarejo svet. Ce koga kaka jasna ugotovitev zadene in zaboli, nismo mi krivi. Jasnost nad vse! Jasnost je zaželjeni sad našega boja, ki ni naperjen proti nikomur, temveč le proti nejasnosti in zablodam. Razumevanje med ljudmi nas podpira. — Pripravili smo miklavževanje fare. Razgiban popoldan, ves poln otroškega smeha In veselja, nas je opravičil v veselem pričakovanju. Na sto in sto otroških obrazov je razvedril Mikalvž v naši dvorani. Vsi so prišli, po- Kotlje pri Guštanju. Dne 5. decembra smo položili k večnemu počitku blago ženo Marijo Hudopisk, p. d. Mihevovo mater. V najboljših letih se je ob preveliki delavnosti in brezmejni skrbnosti zrušila pod bremenom svojega poklica. Zatisnila je svoje trudne oči kmalu po operaciji na kliniki v Zagrebu, odkoder so jo nato pripeljali na prijazen dom pod Uršljo goro. Devet nedoraslih otrok je zgubilo svojo ljubečo mater, katere ne bodo mogli nikdar pozabiti. Najstarejši med njimi Anton, je osmošolec na drž. klasični gimnaziji v Mariboru. Kako so rajno cenili domačini, so pokazali na njeni zadnji poti. Malo so Kotlje videle tako ganljivih in lepih pogrebov, kot je bil pogreb Mihevove matere. Dijaki iz Maribora, sošolci sina Antona so na domu in ob odprtem grobu lepo zapeli pretresljive žalostinke, domači g. župnik Ivan Serajnik se je s prisrčnimi besedami poslovil od dobre krščanske matere, ki je v pravem duhu vzgajala tudi svoje otroke. Na sedmini se je nato nabralo 153 Din za dijaško semenišče v Mariboru, zakar bodi izrečena vsem darovalcem najlepša zahvala. Sv. Anton na Pohorju. Pri nas je tako, . da nekateri gospodarji niti za »Slovenskega gospodarja« nimajo denarja, četudi bi se jim 32 Din prav nič ne poznalo. Koliko pohorskih Anton-čanov je raztresenih po vesoljnem svetu, nam ni znano. Vemo le, da se je v tem letu do sedaj Izselilo 13 Antončanov, med temi osem otrok, v boljšo domovino, kjer imajo boljšo valuto in boljše plačilne razmere, nego pri nas na zemlji. Dne 29. novembra je umrla po dolgi bolezni, spravljena z Bogom, kmetica Ivana Koležnik, po domače: Plužnikarca. Naj počiva v miru! št. Peter pri Mariboru. V Grušovi je na praznik Brezmadežne umrla kot žrtev materinstva komaj 241etna Horvat Terezija, po srečnem dveletnem zakonu. Užaloščenemu možu je zapustila zdravo in čvrsto hčerkico, ki je bila na dan mamičine smrti krščena in je dobila ime nebeške mamice. Pokopana je bila v petek 11. decembra dopoldne na župnijskem pokopališču pri Materi božji na Gori. Rajni Tereziki naj /eti večna luč, ostalim pa naše prisrčno so-žalje! sebno v«seli pa so bili Uit!, ki jih nobeno društvo na Miklavža ni povabilo. Fara na nje ni pozabila. Dali smo s to prireditvijo miklavže-vanju pravi smisel: krščanska dobrodelnost. — Dekleta so na praznik Marijinega Brezmadežnega Spočetja igrala na svoji proslavi novo igro »2ena s srcem«. Ob lepi udeležbi je bil uspeh zelo lep. — V nedeljo 20. decembra bo drugo predavanje naše Farne univerze. Predavanje bo samo za odrasle iz področja medicine ni bo o tem predaval znani zdravnik iz Ljubljane, pisatelj knjige »čuda in tajne življenja« in mnogih drugih spisov g. dr. Brecelj. Za predavanje vlada že sedaj veliko zanimanje. Vstopnine ne bo obvezne, pobirali se pa bodo prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Prepotrebnega predavanja ne bo pač nihče zamudil. Saj boste slišali iz ust strokovnjaka-zdravnika zopet jasno besedo o vprašanju, glede katerega širijo prav posebno pri nas ljudje, ki se šolajo v neki tuji modrosti, zmedo. Nič manj važno, kakor je bilo predavanje o špiritizmu in nič manj zanimivo ne bo to predavanje. — Za Božič pripravljamo veliko božično igro. Sv. Ana v Slov. goricah. Dne 11. decembra je bil pokopan ob veliki udeležbi Janez Simonič iz Rožengrunda, star 75 let. Bil je nekdaj izvrsten tesar. Zadnja leta je pa bil privezan na postelj, ker so se mu tresle roke in glava. O svoji bolezni ni tožil. Nosil jo je z Jobovo potrpežljivostjo. Naj v miru počiva! mniauetfMU Sv. Anton na Pohorju. Zimo imamo kakor pravimo »to pravo«. Vozniki so je veseli, drugi pa ne, ki nam sredi gozdov drv primanjkuje. Novi občinski očetje se postavljajo; prav tako! Le dosledni in energični naj bodo v vsakem ozi-ru. So še namreč taki, ki še vedno zabavljajo čez novo občinsko upravo, kakor da bi bili svoj čas oni najboljši gospodarji. Sv. Ana v Slov. goricah. Vsi dobri, verni in katoliški možje se veselijo zmage pri občinskih volitvah. JRZ je zmagala s 356 glasovi proti 191 nasprotnikov, je zmagala pravično in pošteno brez pijače, gulaža in cigaret. Ta zmaga je najlepše zadoščenje za vse krivice, ki so se godile naši strani pri občinskih volitvah pred tremi leti: ko smo šli na volišče ko volilni odbor ni poznal naših mož in fantov, ko so zapirali naše može po nedolžnem itd. Bog daj novemu predsedniku upravne občine g. Jožefu Špindlerju obilni blagoslov, moč in zdravje za veliko delo v prid občini in v blagor naši državi! Sv. Jurij v Slov. goricah. Našim vrlim možem in fantom gre hvala, da so se odzvali v tolikem številu, da smo dosegli končno zmago. JNSarji so delali na vse pretege ter so se hoteli postaviti na noge, pa vse zaman. Pristaši našega vrlega župana g. Romana Roškarja smo zmagali. Veseli zmage smo vzklikali kralju Petru II., in našemu voditelju g. dr. Antonu Korošcu. Ormož. Krajevna kmečka zveza v Ormožu priredi v nedeljo 20. t. m. po rani sv. maši v veliki dvorani Kletarskega društva v Ormožu K Tiskovine za likvidacijo kmets-kih dolgov. Potrdilo (novo), ki ga občine izdajajo, je že izšlo. — Obvestilo dolžnikom, ki ga morajo zavodi poslati dolžnikom, uredbo (besedilo), že imamo na zalogi, pravilnik,, ki so splošno potrebni. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. EEE5 Sv. Rupert v Slov. goricah. Dne 23. novembra se je vil dolg sprevod iz selčke občine, ko so pogrebci nesli k zadnjemu počitku truplo zaslužnega in uglednega moža Alojza Lužnik, ki je 20. novembra, po dolgi in mučni bolezni, spreviden s sv. zakramenti, mirno zatisnil svoje trudne oči. Rajni se je odlikoval z P->o lastnostjo, da ga je bilo videti vsak prvi petek pri svetih zakramentih, saj je bil tudi dober družinski oče, vzoren gospodar na svojem obširnem posestvu, nadzorni član posojilnice, večletni občin, odbornik in vobče priljubljena osebnost. Na sedmini so zbrali pogrebci 125 Din za »kruh sv. Antona«, za kar dobrim darovalcem prisrčni »Bog plačaj!« Rajnemu pa svetila večna luč! Fram. Dne 9. t. m. smo pokopali Marjeto Ko-bale, 251etno članico Marijine družbe iz Požega, kamor so jo prepeljali, ko je umrla pri bratu v Zgornjem Radvanju. Kmalu je sledila svojim nepozabnim staršem, ki so tudi v tem letu preminuli. Bila je mirna in vzgledna družbenica in dobra tovarišica svojim sosestram, ki jo bodo vedno ohranile v pobožnem spominu. Naj počiva v miru! Njenima bratoma sožalje! kmečko zborovanje s poučnim predavanjem g. ravnatelja Kletarskega društva v Ormožu o likvidaciji kmečkih dolgov. Vabimo vse člane Krajevne kmečke zveze, kakor tudi druge, k obilni udeležbi! Nova cerkev. Dozdevna Mačkova trdnjava je padla na en mah, samo da smo dobili svobodne volitve. Dobili smo 90 glasov večine. Zelo nam je žal, ko smo videli razočarane obraze ubogih zaslepljencev, ki si obetajo od Mačka nebesa na zemlji, pri tem pa ne spoznajo, da so bili v družbi in službi komunistov. Citajte vendar kaj, da bote vedeli se ravnati v življenju! še bolj poparjeno gledajo razni nasprotni preroki in nežne prerokinje, ki so videle strašno zmago mačkovcev naprej. Imeli so pripravljene že rakete in smodnik, godbo in pijačo. Zdaj bo pa moralo tudi brez tega dobro biti. Prerokinje pa si naj s smodnikom, ki je ostal, posmodijo brke pod dolgim nosom! Hvala vsem zavednim vo-lilcem in vstrajnim našim agitatorjem! Tudi v Novi cerkvi se svita, še bolj kot bo nasprotni kom ljubo! Ljubno v Savinjski dolini. Občinske volitve sc pri kraju, huda borba je bila in splošno mnenje vseh, da tako burnih volitev še na Ljubnem ni bilo. Vsi JNSarji, laži-Mačkovci (ker pristnih itak nimamo), sociji in komunisti in še par članov organizacije JRZ, ki so pri nasprotnikih pričakovali stolce v odboru, so se združili na listi, katero so imenovali »združena opozicija« proti čisti listi JRZ, pa kljub temu so propadli in je zmagala lista JRZ. Ne moremo se naču-diti, kako so stebri JNS, ki so bili vedno proti Mačkovcem, se sedaj podrli ni so šli v volilni boj skupno z ljudmi, katerih prej niso marali. Naši dobri kmetje in delavci se niso nič bali raznih groženj in so stali nepremakljivo tako, Odprla noč in dan so groba vrata. "!P7U7! ! ! UP""!"!7P7U7P7U7U7yUP7P7U 010223010001010201025323010001020102010202010201000102010202000201020102010001 da je zmagala naSa dobra stvar. Izvoljeni odborniki na listi JRZ so nam porok, da smo izročili obcmo v roke poStenim ljudem, ki jim bo edina skrb o ravljati občinske posle v zado-voljnost vseh občanov. Vsem pa, ki so bili pri teh volitvah zapeljani od laži Mačkovcev in od drugih nasprotnikov, pa svetujemo, da se z zaupanjem pridružijo organizaciji JRZ, voditeljem laži-Mačkove stranke pa naj obrnejo hrbet, ker ta stranka ni za poštene Ljubence. Bočna. Tukaj je 8. decembra zvečer mlad zli-kovec napadel nekega poštenega fanta in se pred njim umaknil v bližnjo hišo. Surovež pa ni odjenjal ter nato napadel nekega oženjenega moža ter ga pobil s planko na tla. Na klice žene so prihiteli ljudje na pomoč in nagnali surovega fanta. Sv. Križ pri Slatini. Stare ljudi častiti in spoštovati je lepa navada. V naši župniji še živi mož častitljive starosti 96 let. Dopisnik teh vrst ga je iz radovednosti pred kratkim obiskal ter nam podal to objasnilo: Starečk Hrepevnik Gregor iz Nezbiš je še mladeniško čilega spomina, posluha, vida in občutka. Veliko ve povedati o škofu Slomšeku, saj mu je bil on strežnik, ko je škof prišel na birmo k Sv. Križu. Mož je bil namreč v župnišču v službi. Po končanem opravilu pri Sv. Križu je on večkrat vozil škofa Slomšeka z domačimi konji v Poljčane na vlak. Spominja se tudi dobro, da mu je škof vsakokrat ob izstopu iz kočije stisnil v roko 5—6 cvancigarc. škof se je dostikrat z njim razgo-varjal. V svoji mladosti je mož bil v službi deloma v župnišču še pri župniku g. Kalinu 8 let. Več let pa že pri nekem drugem župniku prej. Hrepnik Gregor je, kakor dokazuje njegovo pripovedanje, celo mladeniško čilega spomina. Prav rad se razgovarja. Spominja se še dobro preteklostn danes tako slovečega zdravilišča Rogaške Slatine. Bilo je nekdaj čisto priprosta vas; kisla voda je obstojala, toda točila se je na čisto priprost način. Bil je samo eden vrelec, danes imenovan »Tempel«, priprost kmečki vodnjak z zajemalno cehto. Trgovina je bila samo ena in ena mesarija, peka Rogaška Slatina ni imela še več takih zanimivosti nam ve povedati. — želimo mu, da srečno dočrka desetkrat deset križev in še več! Peier icšeiar reSefarL Začnimo pri Adamu! Hrvaški liberalci,' pristaši bivšega Pribičeviča, so sedaj zopet začeli pri Adamu. Predno bo njihov rod dorastel in doživel sedanje čase, bomo mi že daleč naprej. Oklic Mačka. Zelo neprijetno je bilo Mačku, ko so mnoge občine na Hrvaškem volile drugače, kakor je on pričakoval. Tudi udeležbe ni imel veliko. Sedaj se je hotel oprati pred javnostjo, češ, da je vladalo strašno nasilje. Jaz pa vem, da ima prav! Res je bilo nasilje in sicer tako, da kdor bi si upal glasovati proti dr. Mačku, je bil v nevarnosti napada. Nekateri mislijo, da jaz ne vem za dogodke v brežiškem okraju. Kaj, ko bi Ms*ek še to napisal? JNS se zahvaljuje. Tudi JNS je po zadnjih volitvah izdala na narod proglas z zahvalo, ki se glasi: »Videli smo, da je častiti narod spoznal, da smo se v težkem delu zadnjih let utrudili in nam je zato pri zadnjih volitvah milostno dovolil dopust in odredil, da bodo tekom prihodnjih treh let vodili občine in nosili občinske ekrbi drugi ljudje. Tem potom se za to veliko naklonjenost naroda iskreno zahvaljujemo ter prosimo, da tudi v bodoče tako blagohotno misli na JNS.« Ti so pa res kampeljci! Treba je, da ee jim da trajen in nepreklicen dopust ali pa penzijon brez penzijona! wmmmmmmmmmmmmm Kam ste jo položili? Položnico »Slovenskega gospodarja«! Ste na njo pozabili? Na položnico »Slovenskega gospodarja«; Če boste izpolnili Položnico »Slovenskega gospodarja«! Boste še dobili redno list »Slovenski gospodar«. »Slovenski gospodar« stane: celoletno 32 Din, polletno 16 Din in četrtletno 9 D, naroča se pri upravi »Slovenskega gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta 5. Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri! Zato ne odlašaj z naročnino in pošlji takoj, ker samo oni, ki bodo točno in celoletno plačali naročnino, bodo v seznamu zavarovanih. Slomšekov list »Kraljestvo božje«. Vsaka slovenska hiša naj ima Slomšekov list »Kralqestvo bo je«. Celoletna naročnina znaša samo 15 Din in se naroča v upravi »Kraljestva božjega«, Maribor, Koroška cesta 5. Brezplačno na ogled vam pošljemo eno številko Slomšekovega lista »Kraljestvo božje«, pišite na naslov: Uprava »Kraljestvo božje«, Maribor, Koroška cesta 5. Štampiljke vseh vrst naročite v Tiskarni sv. Cirila, Maribor-Ptuj. Rdeče Trbovlje. V Trbovljah žive zelo čudni ljudje. Rekli so vedno, da je Trbovlje črna dolina, sedaj pa pišejo nekateri časopisi, da je Trbovlje rdeče. Jaz sem dosedaj vedno imel črn premog iz črne doline, in sem se sedaj odločil, da rdečega premoga ne bom kupoval. Sezona za Pohorce. Naši JNSarji so se imenovali tudi Pohorce, dasi so Pohorci protestirali, ko so jim vzeli njihovo pošteno ime za svoje! Pa če pogledamo, je pa le prav, da ima jo to ime. Glejte, kako težko se pride sedaj p zimi na vrh Pohorja m kako hitro pa si poter po .... v dolini. Tako se je zgodilo z JNS. Na enkrat je bila na vrhu, pa ji je spodrčalo ii zdrknila je po .... v dolino, pobita, razbita polomljena, poklempana, da ne vem, če jo b; mogel Pero ozdraviti! Sezona za Pohorce je ta ko žalostno minila! Narodne mučenike sprejemati v službo je go-goto dobro delo, kakor se je izkazalo na naš narodni meji. Ce se koga smola drži, se je ne reši! Popravki. Nekateri, ki se bojijo resnice, pošljejo na vsako vest v listih popravek: Ni re3, ampak je res, da je res! Kaj je sedaj res? Jaz sem zadovoljen! Vprašujejo me, če sem zadovoljen z rešitvijo na Angleškem. Jaz sem zadovoljen. Vidim, da so še na svetu moralni ljudje. Kontrola za misli. Na Japonskem je vlada flStanovila urad za kontrolo misli. Japonci bodo sedaj prišli do spoznanja, da je najbolje nič misliti. Tekma. V Sloveniji se je začela velika tekma» ki gre skozi Zagreb v Belgrad. Tečejo trije in sicer dr. Kramer, Pucelj, pa socijalisti. Vsak teče za sebe, kdo bo preje v Udruženi opoziciji. Na prvem mestu so sedaj socijalisti, Pucelj in za njegovim hrbtom Puc in Marušič se je že tudi precej naprej pognal. Dr. Kramer ima sicer dolge noge, pa ne verujem, da jih bo došel. Najbrže bo že v Zagrebu izločen od nadaljnega teka. Jaz bi vsem tem želel: Dober tek! Udruženi opoziciji pa ne morem voščiti dobrega teka, ko bo te ljudi povžila, ker eni imajo rdečico in bo zato dobila gliste, drugi imajo mesarske manire in sekire, pač pa bi bil zato, da bi prišel tja g. dr. Kramer. Kajti, kjer je ta, tam je kmalu konkurz s politično štacuno. Poslednje vesli. Politične novice v drugih državah. Bivši angleški kralj Edvard Vffl,, sedaj vojvoda Windsorski, se je pripeljal 14. decembra na Dunaj, kjer se je nastanil v Rotschildovem gradu Enzersfeld pri Dunaju. Ostal bo Rot-schildov gost čez božične praznike. Po Božiču bo odpotoval na Tirolsko, kjer bo kot priznan športnik prebil zimsko sezono. Na spomlad se bo odpeljal v Dalmacijo, katero je vzljubil izza letošnjega poletja. Ko bo preteklo šest mesecev po drugi razporoki gospe Simpsonove, jo bo poročil in bo s tem zadostil angleškim predpisom. Španski nacijonalisti pod generalom Francom pripravljajo novo ofenzivo na Madrid. Rdečkarji so se v Barceloni hudo sprli med seboj in sta nastala dva tabora. Eden je za Moskvo, drugi je tabor Trockijevih pristašev. Vsak čas lahko izbruhne krvav obračun med obema skupinama. Vojne ladje nacijonalistov so že zaprle ruski dovoz v Barcelono in strogo preiščejo vsako ladjo, ki hoče v Barcelono, španska rdeča gospoda je v zadnjem času skrajno nezadovoljna s pošiljkami ruskega vojnega materijala, ker je star, izvečine neraben in povrh so ga morali plačati s čistim zlatom. Tudi Pariz je prenehal s podporo rdečim, katerim je že skopnel zlati zaklad in za prazen nič tudi komunisti nič ne dajo. Petič je bil izvoljen za predsednika Švice —> zvezni svetnik Motta. Domače novice. Kmečka zveza. Njen glavni odbor je ifnei v nedeljo 13. decembra v Celju svojo sejo. Razpravljalo se je med drugim o sanaciji sloven-';ega zadružništva, ki ne trpi nobenega odla-anja več. V tej zadevi so bile poslane kralje-:mu namestništvu, pristojnim ministrom, po-?bno dr. Korošcu in dr. Kreku brzojavke sle-3če vsebine: »Kmečka zveza, predstavnica vene prebivalstva Slovenije, opozarja kraljevo amestništvo (g. ministra) na katastrofalne poledice vsled propada kreditnega zadružništva, 'ato zahteva, da kr. vlada preskrbi zadostna Iržavna sredstva za likvidnost našega zadruž-lištva. Vsak dan in vsaka nepopolna rešitev ^omenja novo izgubo in propast slovenskega zadružništva.« — Kar se dostaje stanovsko-strokovnih tečajev, ki jih prirejajo krajevne Kmečke zveze, so tekom letošnjega leta na programu tečaji še: v Dolu pri Ljubljani, Metliki, Ljutomeru. Katera krajevna organizacija želi v letošnjem letu tudi prirediti tečaj, naj to čim-preje sporoči glavnemu odboru, da bode mogel razvrstiti predavatelje ali pravočasno poskrbeti zanje. Duhovne vaje za fante. Od 27. do 31. t. m. se oodo v malem semenišču v Mariboru, Korošče-va 12, vršile duhovne vaje za fante od 16. do 35. leta iz dekanij: Sv. Lenart v Slov. goricah, Maribor desni breg, Velika Nedelja, Zavrče, Vu-zenlca, Ljutomer in Marenberg. Vodil jih bo p. Rudolf Patč D. J. iz Ljubljane. Oskrba v semenišču bo znašala za ves čas največ 50 Din. Smrt obče znane osebnosti. V Celju je pre-ininul ravnatelj hotela »Evropa« g. Slavko Ber-glez. Rajni je bil doma iz Kostrivnice pri Rog. Slatini in rojen leta 1872. Obiskoval je kmetijsko šolo na Grmu, kjer je bil pozneje strokovni učitelj. Leta 1903 je prišel za oskrbnika h knezu VVindischgratzu v žiče pri Konjicah, odkoder Je prevzel leta 1921 mesto ravnatelja pri hotelu »Evropa« v Celju. Rajni je bil vedno zvest pristaš naše stranke, strogo veren krščanski mož ter vzor očeta. Ohranimo mu trajno hvaležen spomin! Preostalim naše sožalje! Avtomobilska nesreča. V Budini pri Ptuju je avtomobil povozil lOletno Roziko Samec, hčerko železničarja. Otrok je bil prepeljan v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili poškodbe po celem telesu. Vlom pri kmetu in krojaču. Pri posestniku in krojaču Ivanu Cauberju v Dobrovcah v mariborski okolici so odnesli vlomilci za 7000 Din gotovih oblek. Postopači nočni napadalci. V soboto 12. dec. sta se vračali iz mestnega kina v Ptuju bolj pozno na večer Ana Kranjc in njena hčerka Roza Kotnik, soproga vpokojenega prosvetnega nadzornika, na svoj dom na Ljutomerski cesti. Pri kolodvorskem drevoredu so ju obkolili štiri neznanci in so zahtevali denar, ženski sta zaklicali na pomoč in takoj sta prihitela orožnik in policijski stražnik in jo ubrala za bežečimi napadalci, od katerih so trije že pod ključem: Gre za znane delamržneže in postopače. S strelom v trebuh je bil oddan v mariborsko uolnico 201etni posestniški sin Vinko Markež. Izpovedal je, da so imeli v Bačkovi v Slov. goricah pri nekem kmetu domačo veselico. Ob tej priliki je prišlo med fanti do prepira in pretepa, v katerem je nek mladoletnik streljal in je za-fSela krogla Markeža v trebuh. Dopisi. Pameče. Najbližnjo sosedinjo naše cerkve Elizabeto Robin, rojeno Visočnik, smo drugo adventno soboto ob veliki udeležbi faranov pospremili na domače pokopališče. Težko bo pogrešal njen mož Anton svojo zvesto ženo in vsa okolica dobro sosedinjo. Vurberg. Dne 9. t. *m. je umrla v 61. letu starosti Preložnik Marija, posestnica iz Grajene, dobra mati, skrbna in delovna gospodinja. Ni šo popolnoma zacelila rana vsled bridke in pre-rane smrti dragega očeta, že zopet je stala ta rodbina ob gomili matere. Rajna mati naj v miru počiva. Ostalim naše sožalje! Sv. Bolfenk pri Središču. V štev. 49 z dne 2. dec. je bil objavljen dopis, v katerem trdi dopisnik, da prireja tamkajšnje »Društvo kmetskih fantov in deklet« tajne sestanke pod Imenom svojih sej, na katerih se ne razpravlja o potrebah tega društva, nego se na teh sestankih sklepa o agitaciji za občinske volitve. Bolfen-sko društvo kmečkih fantov in deklet nam je poslalo na omenjeni dopis pojasnilo, v katerem dokazuje, da se ni vršil niti eden tajni sestanek, ampak so bili vsi že davno pred volitvami in je torej bila kaka politična agitacija izključena. S -em popravljamo krivico, katero smo storili društvu. Teharje. Sadjarska podružnica ima na Štefanovo 26. dec. takoj po prvi sv. maši v osnovni šoli na Teharjih svoj letni občni zbor. Med dru- gim dnevnim redom bo tudi zelo važno predavanje o negovanju sadnega drevja. Ker bo to predavanje zelo zanimivo in poučno, so vsi sad-jerejci najvljudneje vabljeni! MALA OZNANILA SLUŽBE: Starejšega moža, samostojnega, za vsa poljedelska dela, stalna služba, išče Gamsenegg, Gu-Stanj. 1435 Deklina, sirota brez staršev, bi rada dobila službo pri dobri krščanski družini. Naslov v upravi lista. 1434 Službo dobi pošteno dekle pri manjši uradniški družini v trgu. Javijo ¿e naj zdrave, dovolj močne in tihe, ki znajo nekaj kuhati. Pišite na upravo lista pod »Novo leto« do 23. dec. ter opišite svoje dosedanje življenje in službene pogoje. 1428 POSESTVA: Najemnika za srednje veliko posestvo 40 oralov išče Kulterer, okrajni živinozdravnik v Slov. Konjicah. 1427 RAZNO: Kompletna spalnica iz trdega lesa poceni na prodaj. Maribor, Ruška cesta 13. 1430 Vsi se čudijo, ker tako poceni kupijo močne čevlje, obleke, flanel, perilo itd. v Grajski starinarni, sedaj Vetrinjska ulica 10. 1433 Prodam večjo množino hrastovega lesa. Gam-zer, Zgornja Sv. Kungota. 1429 Pri starinarju Glavni trg 18 in Koroška cesta 3 kupite za božična darila veliko ostankov fla-nele meter po 4.50 Din, barhenta, cajga, volneno blago, oksforda, rujavo in belo platno . za rjuhe, velika izbira obleke, predpasnikov, hlač, nogavic, čevlje, srajce, svila od 7 Din meter, pohištvo. 0000 Redka prilika. Ugodno sem kupil 10 šivalnih strojev Gritzner, pogrezljivl, popolnoma novi, ter iste za polovično ceno prodam, zamenjam za stare stroje in kolesa, škte, Vransko. — Sprejmejo se krajevni zastopniki. 1400 šivalni stroj je najlepše darilo za Božič, katere dobite najbolj poceni in proti garanciji tudi na obroke pri mehaniku Draksler v Mariboru, Vetrinjska ulica 11. Istotam popravila in zaloga rabljenih šivalnih strojev in koles. Zahtevajte brezplačne prospekte. 1432 Vsi, ki potujete, ne pozabite na novi vozni red! PP"; Veljaven od 5. oktobra 1936. ""^J Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR. Jaslice. Katoliška družina ne more obhajati božiča brez jaslic. Prav vsaka naj jih ima! Imamo na zalogi toliko vrst, da smemo reči največjo izbiro, ki je mogoča. Jaslice iz prešanega papirja, gotove, ki jih je možno kar postaviti: po Din 1.—, 1.50, 4.—, 7.—, 9.—, 12.—, 16.—, 18.—, 20.—, 22.—, 26.—, 28.—, 30.—, 32.—, 35.—, 40.—, 70.—; jaslice na papirju za izrezavanje: po Din l.~, 1.50, 2.25, fin močan karton po Din 7.—, jugoslovanske jaslice po Din 10.—, jaslice skupina kipov, 20 po številu, 12 cm visokost, Din 310.—, jaslice umetniške, 15 kipov, 16 cm visoki, Din 510.—, jaslice, tirolski izdelek, 22 kipov, Din 1176.—, 1545.—, 2960—, 4000.—, posamezni kipi: ovčke od Din 1.— dalje, ostali od Din 4,— dalje. Božično drevesce: svečke po Din 0.25 ali Din 5.— škatlja, čudežne svečke Din 1.50, stekleni okraski od Din 1.— dalje, girlande od Din 1.— dalje, zvezde od Din 3.— dalje, lameta Din 0.50, zlasti lasje od Din 0.50, zlate pene od Din 1.—, sneg srebrni 1 škatlja 2.—, papir za zlatenje orehov, zvezek po Din 1.—, svečniki po Din 0.50, raznobarvni papir za zavijanje bonbonov in drugih božičnih daril. Božično voščilo: razglednice od 50 para dalje, vizitke s fotosliko, izredno fina pisma s fotosliko. Božični darovi: Največja izbira nalivni hperes, finih svinčnikov, okusne mape z natisom imen onih, ki jim hoče darovati pisemski papir, pisalne garniture, spominske knjige, knjiga: »Naši gostje«, albumi za razglednice ali fotografije, slike, kipi, koledarji vseh vrst, molitveniki in knjige. Malo izdatkov: je vaše načelo, naše pa je: nizke cene in to se sklada, za to pridite v naše prodajalne po božične potrebščine: V Mariboru: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Trg kralja Petra 6 V Ptuju: Slovenski trg 7. Naše voščilo: Dovolite, da vam voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto, v katerem se vam priporočamo za vašo naklonjenosti. Tiskarna sv. Cirila. OTOOOOOOOOOOOOOOOOOOœOOOOOOOOO! HALA OZNANILA SLUŽBE: 60 Din dnevno lahko vsak zasluži s prodajanjem novega predmeta. Pošljite znamko za odgo-vor. P. Batič, Ljubljana. 1373 Služkinja pridna in zvesta se sprejme 1. jan. 1937 v službo. Plača 150 Din. Predstaviti se mora sama. Murko, gostilničar, Pobrežje, Aleksandrova cesta 54. 1416 Samostojen mož, ki se razume na poljedelske stroje, škropljenje hmelja in sadja ter kletar-ska dela, se sprejme. Prednost imajo roko-delci. Gamseneg, Guštanj. 1413 Dobro upeljanega viničarja s 5 delavnimi močmi sprejmem na vinogradno posestvo. Vpra-šati gostilna žoher, Maribor, Tržaška c. 1407 Mlinarja ali fanta, ki ima veselje do mlina, sprejme: Dobrišek, mlin, p. Hoče. 1405 Pekovski vajenec močan se takoj sprejme, stanovanje in hrano v hiši. Pekarna Ivan Zamuda, Maribor, Prankopanova 9. 1391 ___POSESTVA:_ Krasno posestvo z gostilno v izmeri 14 hektarje prodam ali dam v najem. Pojasnila daje gosp. Mulej, Pragersko. 1415 Kupim malo posestvo pod 10.000 Din. Pavalec Marija, Vinička vas, Sv. Barbara pri Mariboru. » 1425 __RAZNO:_ P. n. cenjeno občinstvo opozarjam, da prodajam radi preselitve obrata v drugi lokal po znatno znižanih cenah: stenske ure, kuhinjske ure, budilke, žepne ure, moderna očala, zlatnino, srebrnino, poročne prstane v zlatu in srebru. Priporoča se: Pinoza Alojz, urar, draguljar in optik, Ptuj. _1419 Svetovno najboljši šivalni stroj, pogrezljiv, popolnoma nov, nakupna cena 4000 Din, prodam za 1800 Din. Sket, Vransko. 1400 Lekarna pri sv. Roku, Maribor, v Vlahovičevi hiši, priporoča bolehnim in slabotnim sveže, pristno, najfinejše ribje olje. 1363 Posteljne odeje, močno šivane (domači izdelek), samo z belo vato od 70 Din naprej, zglavniki od 30 Din naprej, tuhne, koče, slamarice, iz-gotovljeno posteljno perilo, puh, perje kupite dobro pri A. Stuhec, izdelovanje in specijalna trgovina posteljnih odej v Mariboru, Stolna ulica 5. 1406 Ne kupujte posameznih pisem! Kupite celo mapo (10 pisem), dobite po izredno ugodnih cenah v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ali v Ptuju. Za bučnice cele in luščene zamenjamo prvovrstno pristno bučno olje. Priporočam najboljše vrste kave, čaj, rum, pristno slivovko, cerkvene sveče, kuhinjsko posodo in vso drugo želez-nino. Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg in Gub-čeva 2. 1411 Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Priporočamo Vam, da kupujete vse Vaše potrebščine za obleke, usnje ter špecerijsko blago pri tvrdki Klanjšek Franjo, Maribor, Glavni trg 21, ker le tam je močno in trpežno blago, kar je kmetu glavno. 1423 Zimske suknje, plašče, obleke, otroške obleke, hlače, čevlje, perilo in drugo se najcenejše kupi v starinarni Julija Novak, Maribor, Krče-vina, Aleksandrova cesta 6. 1424 Najprimernejša božična darila: denarnice, torbice, kovčeke kupite pri: Mešiček, sedlarstvo, barstvo, Maribor, Tržaška cesta, vogel Nasipna ulica. 1422 Domski plošči iiTfiiiiHiimiiEiiiiniHiuiiiiiiiiiHiiiiimmiimiiuiiiiiiuu! Največja izbira! Najnovejši krojil N i zrk e cene! ]DDcnr Konfckciia . rnuKu MARIBOR IIIIM Glavni trg 13 VSA. K PREVDAREN SIOVENSKI GOSPODAR Z AVARU]E SEBE, SVOJCE IX SVOJE IMETJE L E I? R I 167 V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. • 6L ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 Tf^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! VZAJEMNI ZAVAROVALNICI Svete slike, največja zaloga in najnižje cene v i Kupim repo pd 20 para in rono pa po 25 para I Ni boljših kakor klobase prirejene z »ABOMA-Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. | za kg. Vlahovič, gostilna Maribor. 14121 TINOM«. 1251 □ Hranilnico Dravske imovine Maribor Centralo: Naribor Podružnica: Celic v lastni novi palaii na o gin nasproti pošte, prej Južnošta- GosposKe-Slovenshe ulice. 2 iersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. nnnnnmmnnrrinnnnnnnnnnnonnnnnnnnnnnnnDnnnnnr Nekaj številkvpomlslek! Od tisoč rojenih doživi starost 50 let: moških 684, oziroma žensk 736. Starost 80 let pa jih dočaka: 141 moških, oziromal94 žensk. To je: 50 let jih dočaka 71%, 80 let pa le še 16%. V starosti 45 let živi n. pr. v Nemčiji: 313.330 žena, in 41.460 vdov. Na sto 45 let starih omoženih žena pride že 13 vdov. Ali vsaka osma poročena žena postane v starosti 45 let vdova. Ali z drugimi besedami: vsaka tretja poročena žena postane v 25 letih vdova. Premisli vsak gornje številke in zavaruj sebe in svoje domače dokler je še čas. Zavaruj se pri ARITA €€ za slučaj smrti ali za do I o ali za starost. Največje ljudsko t* KARITAS" Maribor, Orolnova ulica št $ Lgu&lffflia, palača Vzajemne zavarovalnice najbolje in najvarneje pri SpoflnjeStalersM ljudski posojilnici OosposKa uBica 23 \ PlaHllOrH Ulica 10. ohtoftra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. RAZNO: Papir vseh vrst kupujte v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ali v Ptuju. Ako hoče biti za zimo dobro in poceni oblečeni, kupite samo v trgovini Josip Tušak, Sv. Anton v Slov. goricah. Velika in lepa izbira vsakovrstnega manufakturnega blaga po zelo nizkih cenah. 1323 Konjske plahte, oprema, aktovke, torbice, žični vložki in madraci najcenejše pri G. Mešiček, Maribor, Tržaška 1. 1328 Poštojte tudi Vi pred našo trgovino! Oglejte si naše izložbe. Vstopite brez vsake skrbi v našo trgovino! Tudi mi- Vas bomo postregli z lepim in trpežnim blagom. Manufaktura Srečko Pihler, Maribor, Gosposka 5. 1328 ÖGOOOOOOOOOOOOQ „Ta I A/' nudi za Božič: rokavice ženske in moške „ otročje . . . nogavice otročje . . . „ ženske . . . sokni moški debeli s . od Din 12.— „ „ 10.— .. 2.50 ,> j, 6.— „ ,, 6.— Velike izbire zimskega perila, snežnih kap, dokolenic ter pletenin iz lastne delavnice samo pri LI A, Maribor, Aleksandrova cesta 12. 1414 ¿rv.jrv jrvJV jrv^srv rfV 0*. jrv uyyywwuyywuyuwy Trgovci I Božične razglednice vam letos nudimo posebno ugodno! Kreppapir in svileni papir boste gotovo kupili pri nas, ko boste izvedeli za ceno. Jaslice v polah kot stoječe so došle in vas vabimo, da jih čimpreje nakupite! Pratike, Družinsko kot tudi Veliko pra-tiko, dobite v naših prodajalnah! Nudimo vam peresa, pri katerih lahko izredno zaslužite. Ravnajte se po načelu, da na vsako ponudb vprašate za cene. Zato vas pričakujemo v naše prodajalne v Maribor ali v Ptuj. Priporoča se: Tiskarna sv. Cirila, Maribor, Ptuj. Ü um mm Snežke galoše, čevlje za slabo vreme in šport, puloverje, rokavice, varovala za ušesa i. t. d. Najugodnejši nakup! Najfinejšo moko po Din 3.— lepo krušno moko po Din 1.75, 2.—. 2.25 in 2.50 lep riž po Din 4.50, 5.—, 6.—, 7.— sveže žgano kavo K kg po Din 13.—, 14.—, 15.— lepe rozine V* kg po Din 2.— 2.50, 3.— svežo ajdovo kašo, sveže zmlete dišave, poper, gvirc, cimt, kakor vsakovrstno špecerijsko blago kupite najboljše in najcenejše samo pri znani tvrdk; Weis Josip Maribor« Aleksandr. e. 29 Točna in prijazna postrežba. 1408 Prvovrstni stanovski premog (jak 5000 kalorij, brez žlindre in smradu) po 32 Din dobite vsako količino v Mariboru, Kopališka uliea 10, telefon 26—14, nasproti mestnega kopališča, zadaj za frančišk. cerkvijo. 1275 HIF Pri nakupu zimskih nogavic, pletenin in perila obrnite se na 1368 Maribor, Aleksandrova cesta 24, kjer dobite po tovarniških cenah. HRANILNE KNJIŽICE vseh hranilnic in bank kupimo takoj. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor znamk za 3 Din. 1345 TiHT" Za Božič -^Pil priporoča vse zimske pletenine iz lastne pletarne po najnižjih Cenah Luna, Maribor, Glavni trg 24. Oglejte si naše izložbe in nove vzorce v trgovini. HERSAN CAJ Vam pomaga, da zopet pridobite ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih rastlin. Ne bodite neprijatelji samemu sebi! Obolenje kot MIJENE in bolečine pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) ublaži Hersan čaj. Moti Vas DEBELINA? Hočete biti VITKI? Potem uporabljajte Hersan čaj. Zakaj trpite z REVMATIZMOM in GIHTOM, saj to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, katero Vam lahko olajša te muke. Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMEROIDIH. Resnično ne znate, da je Hersan čaj pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC dobro sredstvo. Hersan čaj se dobi SAMO V ORIGINALNIH ZAVITKIH v vseh lekarnah. ZAHTEVAJTE brezplačno BROŠURO in VZOREC od: 1354 »RADIOSAN« ZAGREB Dukljaninova ulica 1. Rež. S. broj 19834-Si. Za zimske večere ! igrice I Po 2 Din: šah, dama, mlin, domino, tombola, črni maček, kocke, mozaik, no-vičiči, črni Peter po 3 Din: človek, ne razburjaj se, Kitajske uganke, Igra 15, Trdnjava, Hajka po 4 Din: Tombola v sliki, Pluto-nova tekma, Kolo sreče po 6 Din: Nogomet po 15 Din: Obročkanje po 20 Din< Slikovna tombola, Kikeriki, Sestavnica, Dobro vrgel - dobro zadel, V cirkusu, Zvon in kladivo, Na igrišču, Veselih sedem, Dama in mlin po 32 Din: Lutkin dom Vse te igrice dobite v TIskarni su. Cirilo v Mariboru in Piuju. Sanalorii v Mariboru, Gosposha ni. 4§ telefon 23—58. Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba I. razreda 120 Din, H. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne- knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. čer nič. 51 Kupujte pri naših insereniih! CENIK IN VZORCI ZASTONJ Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Golee, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.