ttottslna pUflMM v gutuurlM. * . • v f ^ - • Lcto LXX. $L 200. ' ' Lfrtlfraa, čHrttfc +» deccmtca 1937 ~~~________Cw» IHn 1«- Iznaja vaak dan popoldne, tzvzemtt oedelje 1đ praznike — Inseratl do 80 petit vrst A Din 2, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din a, većji Inserati petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Dio 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopist se ne vraćajo. UREDNIŠTVO IN UVBAVNI&TVO LJUBLJANA. Knmfljevm ulica itcv. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR 8tros«mayerjeva 3b — NOVO MS8TO, Ljubljanska ft, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 66; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvora JM. Pottna hranilnlca v L.1ubl1anl dt. 10351 Stojadinović v Rimu: Komunike o rimskih razgovorih Razgovori, ki jih je imel predseđnik vlade đr. Stojadinović z italijanskimi driav-niki. so se nanažali na ooelobitev nriiateliskih odnošaiev med Jnsoslaviio in Italiio RIM, 9. decembra. AA. Stefani: O italijanskc-jugoslovenskih razgovorih, ki so se II dni vršili v Rimu o priliki obiska dr. Stojađinoviča, je bUo objavljeno naslednje u radno poročilo: Na sestankih, ki jih je imel jugoslo-venski ministrski predseđnik in zu-nan.ii minister dr. Milan Stojadinović z Ducejem in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, se je na temelju proučevanja posebnih in splo-snih vpr^sanj, ki zanimajo obe državi, jasno pokazalo, da se odnošaji med Ttalijo in Jugoslavijo razvijajo v po-polni harmoniji z b- ngrajski*^ sporazumom z dne 25. marca t. 1. Ugotov-Ijeno je bilo, da je volji za prijateljstvo in popolno zaupanje, ki se je utržila v teh sporaznmih. v polni meri odgovarjala politična de!a\iiosf obch sosednih in prijateljskih držav kakor tuđi to, da so beffgrajski sporazumi že pokazali odlične uspehe. Zato je po-treben sklep, da postane to sodelova-nje še bolj prisrčno in tesno na vseh področjih in to v skupnem italijan-sko-jugoslovenskem interesu s ciljem, da se utrdi mir in red. Slovo od Rima Rim, °. dec. AA. Odhod predsednika vlade in /unanjega ministra dr. Milana Stoja-dmovića je bil predviđen za 0.15 ponoći. Tako' i>o 25. uri so se zaČeli zbirati na postaji Termini zastopniki vojaških, civilnih in s^rankinih oblasti. Na peronu sta se posta vi I i dve C-e+j kraljevih karabinerjev. Bili so v paradni uniformi. V dvorni čakalnici so se 7brali poveljnik mil;ce general Russo, d:Javni podtajnik za letalstvo general Val-le, rimski prefokt Presti, poveljnik mesta Ceneral Siciliani. guverner Rima princ Colo- na. jugoslovenski poslanik pri Vatikanu Mi-rošević z vsem osebjem našega poslaništva pri Vatikanu. Sedem minut pred polnočjo se je pripe-ljal na postajo predseđnik italij^anske vlade Mussolini. Godha je zaigrala italijansko himno in Marcia Reale Mtissoliniju so ta-koj raportirali. n.ato pa ie pregledal 6astno četo. Ko je kmalu zatem pnspel na postajo dr. Stojadinović. je godba zaigrala jugo-siovensko himno, predsednik vlade pa se je prisrčno pozdravil z Ducejem. Nato sta oba predsednika obšla častno četo Do odhoda vlaka se je dr. Stojadinović ra/govarial z navzočimi odličniki. Ko je pnspel vlak, je dr Stojadinović pristopil k Mussoliniju in se z njim prisrčno poslovil. Zunanji minister grof Ciano in ministe-- za propagando Alfieri sta vstopila v vlak in spremljala ju-goslovanskega predsednika vlade do Milana. Ko je dr. Stojadinović vstopil v vlak. se je še z okna razgovarjal z Mussolini jem. Ko se ie vlak zaeel počasi odmikati. je Du-ce pozdravil z dvignjeno desnico, dr. Stojadinović pa mahal z roko. Mussolini je i ostal ob vlaku ves čas. dofcler nišo šli mimo ostali vozovi, iz katerih so potntki navdu-šeno pozdravljali. Sele, ko je vlak izginil v dalja vi, je Mussolini zapustil postajo in se odpelal domov. Večerja na jttgoslovenskem poslaniStvu Rim, 9. dec. AA. N-aš poslanik v Rimu g. Hristić s soprogo je snoei priredil slo-vesno večerjo v prostonh poslaništva na čast jugoslovenskega prcdse blokade v-/hodne spanske obale je prirakovati novih zaplet!jajev. Vrhovno po-vemtvo nacionalisti^ne vojske je snoči izdalo po^ohe-n komunfkp. v knterem opozaria V6o ladie nevtralnih dr/.av, naj ^e nikakor n? pri- iiž^aio ^pan?ki republikanski obali, ti se proslava za vojno operativno podrooje. Tu«di v nn^lpSkih kro?ih i> Frincova ak- rija izzvala veliko vznemirjenj^. Britanski I>o>lanik v Hendayu ie dobil navodila, naj ^poroci £Tr«nerah] Francu. ia mu brita.iska vlada ne prizna pravice do blokade, ker na-r'Tffa^iftičnp. v!nda ni priznana kot vojujofa se stranka. Britanske vojne ladj? boio od-?lei zasritene v §pans»k.ih teri*'>nalnih vo-dah. Aneleška vlada tuđi opozarja na čl. 8. haa^kp konvencije, ki prepoveduje uj>orabo min v sovražnih vodah, da ?f» oneniosjoči promet trcovskih ladij. Vsak a akcija, ki l, po-tem ne borno niOisar doeiefr'i. Izraza ni svoje upanje v ponovna po«rajanja ?a ^klenitev sporazuma med vele«ilami. trelm je \o š*e počaJvati na uhođen trenutek. Toi l»ilo nio-goče xa-jrt>tov-iri mir v«4a.i za *5'K ^ ali B0 let. bi hilo to že zelo veliko. PrnK^em bi ne smeli vw zapamti v /mote ženevskih ide-oloirij. Ženevski p;i'ifi?!i h] kvečjemu lahko ipovzročili novu preli van je krvi. It:tiija ni paeifi*>tična. toda T*a'',ani ?o mirojubni. Samo v lem ye razlika, kajti vellkp naloge fakajo Ttalijo: utrditev njenefTa Imperija ter z»'jra»:-it€V AItf«inije. Narodni socializem na Madžarskem ne uspeva Budimpešta, 9. decembra e. Se Ie pred kratkim ustanovljena madžarska narodno-sociali.>tična stranka je že v razsulu. V stranki se je združilo 7 skrajnih desničarskih skupin. Med prvaki teh frakcii pa. so nastali resni nesporazumi. Eden ;zmed njih. ^agy. je začel kampanjo za proglasitev regent Hortyjii za madžarskega kralja. Tej Akciji *• je postavil po robu z vso odloč- nostjo vodja narodno-socialistične stranke bivši mnjor Salaszv in zahteval disciplinski postopek proti \agyiu. ki niij b* se izklju-čil iz stranke. Vse kaže. da bodo z Nagv-jem pote^nili tuđi njegovi nžj: somišljeaiki. tako, da se bo od n-arodno-socialistične stranke odcepil« ćela frakcija. V* madžarski javnosti vlada za dogodke v narodno-soctalisticni stranki veliko zanimanje. Povratek preko Munchena Seri i ii 9. dec. b. TukajSnji listi poročajo iz Var>ave. da je franeoski zunanji mini-ster Delbo© izjavtL da ee bo i^ Prage vrnil v P«ris preko ^ttrobcJ^« in MOscbeoa« Nadškof dr. Anton Bauer umri I Zagreb, 9. dec. r, V torck popoldne je preminul. zadet od kapi. lagrebški nadškof in hrvatski metropolit dr Anton Bauer. Še dva dn: prej je ra/nveronva čil spreje! pa-peSkega nuncija Pellegrinettija in priredil njemu na ča>t v :kofijskem dvorcu banket. Tuđi v torek dopoidne se je počutil dobro in je vse dopoidne s»prcjemal obiske. Po kosilu mu je postalo slabo, ob 15 45 pa je iz-dihnil. Smrt sivolasega metropolita je iz-7vala ne samo v Zagrebu, nego po vscj državi globok vtis. Pokojni dr. B*uer je pol-nih 28 let kot /agrebški nadškof vodil k*-tolisko cerkev in *i je rudi n« nacionalnem polju stekc! velike zasluge za narodno pro-bujenje Hrvatov. Bil je velik dobrotnik re-vežev in je zlasti v vojnem času bil na čelu velikopotezne akcije za prehrano stra-dajočih pokrajin. Pogreb visokega cerkvenega odličnika bo v ponedeljek dopoidne. Truplo je položeno na mrtvaški oder v kapelici nadškofij-skega dvorca. Od ranega jatra do poznega večera romajo mimo odra velike množice naroda. Po vseh z^grebških cerkvah molijo za pokoi njegove duše. Pokopali ga bodo v kripti zagrebike katedrale. Pogreba se bodo udeležili vsi jugoslovenski skofje. pričaku-jejo pa tuđi odposlanca papeža. N'islednik pokojnega nadškof« je postal avtomatsko dosedanji nadikof-koidjutor dr. Alojzij Stepinac, ki je včeraj že prcvzcl vs-e posle zagrebškega nad^kofa. Nemci posredujejo na Kitajskem Maršal čangkajSek je nemške pređloge ođklonil kot nesprejemljive PARIZ, 9. decembra, z Kljub ponovnim ne/nškim demantijem se je izkazalo, c?a je Nemčija res poskušala posredo-vati v kitajsko japonskem sporu. Nemžki poslanik v XankirLgn je imel več se^tankov z maršalom Cang^ajškcm. od katerega je zahteval pojasnil o ataJiSču Kitajske pri morebitnih mii'ovnih pog-ajanjih. Obenejn je bil nemški poFlanik v stikih z japonsko vlado, ki je s svoje strani označila pogo-je, pod katerimi bi bila pripravljena skle-niti mir g Kita je i. Na podlagi teh infor-macij je nemški poslanik formuliral po-sredovalne predlože, ki pa jih je maršal Cang-kajšek oznaćil za docela nestpremen-ljive za Kitajoe. NemSki poslanik je pred-ložil maršalu Cangrkajšku naslednje pokoje: 1. Kitajska ima pristopiti k proKomnni-stifnemu bl°ku. 2. Kitajska mora priznati Mandžurijo kot sanaostojno državo in pristati na po-poJno avtonomjjo sevemin in srednjih kitajskih pokrajin. 3. Japon^ka, mora dobiti večje konco-sije v šanghaju. 4. Kitajske carine s^ morajo spremeni-ti tako, da ne bodo najteiji udarec državni in nacionalni misli prišel s strani zaslepfjenih strankarskih strasti in njihove medsebojne borbe«, kakor je to poudarjat blagopokojni kralj Aleksander Uedinitelj v s\*ojem prestolnem govoru leta 1932. JNS je v svoje \Tste zbrala vse one politične ljudi, ki so verovoii v znanst\*eno resničnost jugoslo\*en$kega nacionnlističnega gledanja, a vedeli, da tuđi pri nsjboljši volji ne bodo mgli služiti domovini s sistemom starih strank. Jugoslovenska nacionalna stranka je torej predstavljala in predsta\'lja koncentracijo narodnih elementov, ona predstavlja nacionalno združitev dobronamer-nih jugoslovenskih rodoljubov« — KatolišUe organizacije na Hrvatshem Katehet Peter Grgeč, eden izmed glavnih pobornikov Katoliške akcije na Hrvat-skemt je imel nedavno tegat kakor poročajo »Novosti«, predavanje na zagrebški radiopostaji o detovanju in organizaciji Katoliške akcije med Hrvati. V svojem predavanju je podal med drugim statistiko hrvatskih društev, ki delujejo po navodilih in smernicah Katoliške akcije v zagrebški nadškofi ji. Po njegovih pod at k ih je v tej nadškofiji organiziranih 176 druStev kato-liških moz. 7/9 društev katoličkih iena, 9° drustev setjaške katoliške omladine (Skom), 83 društev kmetske katoliške ženske mladine, 7 društev katoliške dela\rske (radni-ške) omladine (Krom). 10 društev katoli-ških dela\-k. 20 čet »mladih junakov in ju-nakinj« \> Zagrebu in 25 čet v drugih hrvatskih krajih. — To so prav imprmujoče šte\Htke! Pri tem ie treba upoStevati, da je bita većina teh društe\\ zlasti mfadinskih osnovanih sele \- zadnjih let ih, to je v času, ko je poital nadškof-koadjutor dr Stepi-nac. V teh par letih so si tnref hrvatski klerikaici ustvarili moćno orga-nizacifo, ki "m omogočći. do lahko tako i stopi jo v politično borbo, čim dozore na Hrvatskem rszmere v toliko, da se bo z gdtovostjo računalo na uspeh. Sorzna ooročifa. Jnoiemsk© bone C«rih, 9. decembra. Beograd 10, Parii 14.68, London 21.605. Nevvvork 482.375, Bru-*eli 73.473, Milan 22,75, An^terdam 240.30. Berlin 174.20, Duaaj 81 do ^1.70, Prapa STrmi ^ »St;OVIN8ffl IfARODc Setrtek. 9. decembra 1M7. SfeV. 280 Trgovski stan preživlja težke čaše Ljudi« •© Težinama napajao ttlmačltt pratestao glfca- ajetrgovcev Ljubljana, 9. decembra* Iz trgovati krogov »mo prcjeli: Naše. javnost, kl ne čita trgovalrih stro-kovnih gUfil. se me premalo zanima za gospodarska vpra5anja in zato vse borbe tr-govstva preaoja z napaencga vidika. Dnevno časopis je se pać re more tako intenzivno pečati aamo z gospodarskim: vpra-Sanji ter jih venomer obravnavati, drugače je pa s trgovskim starom, ki prežtvlja ze!o tefte Čaše. Ce bi upoštevali na merodajnem mestu vsaj neka] predlogov, ki jih je sprožilo tr-govstvo, bi bile razmere že boljše Ze pred leti obljubljeni gospodarski svet je še dJanes samo na papirju V zadnjem času organizirano protestne gibanje so mnogi napačno tolmačili. Nekaten so videli v njem politično tendenco. ki je pe ni irnelo, ker je mislilo trgovstvo le na svoje tnjovske interese. Zato so nekateri trgovci zameriii časopisom, ki nišo mogli tako izčrpno poro-čati o gibanju, kakor bi bili radi. nastalo pa je že mnogo prej tud? nerazpoloženje občinstva in dela uradništva proti trgov* cem. Tr> ni zdrav poiav. Trgovci, boreći se ne samo za svoj obstanek. ki ^n ogražajo predv&em veleblagovnice. za katerimi stoji moč tujega. kapitala, b'jdo poleg tega *e hud boj z razni mi drugimi škodljivci Pri nas se % nekakšno doslednostjo poskuša uničiti mali in srednji trgovce. Ne zale/e-jo nobena protestna zborovanja in meru-dajni činitelji se ne ozirajo na nobene pri-tožbe. ne upo*tevajo se Se tako oštre re-sofucije, skratka vsi pametni nasveti se itjnorinajo. Za vsako malenkost, ki bi se dala urediti z eno potezo peresa. je treba već sestankov. intervencij, proŠenj itd Kljub organizirani akciji bunio tuđi pri nas sč&soma dobili veteblagovrvcc. Mnogi pravijo: »Saj je dobro, da prklejo veleblagovnice tuđi k nam. borno vsaj poceni i kupovali. Ne vpraiajo se p*, kaj bodo kupovali, kakšna So krali teta kupfjenefa blaga S kapitalom se da vse unRiti, ne aamo trgovine, tuđi obrt in sploh domaća pod-jetja. Denar je pa5 »veta vladar! Toda ali bo potem boljše, će izginejo domaći trgovci in se bodo pri nas Šopirili tujci? Ali so naši trgovci re« taki oderuhi. da se je proti njim vse zarotilo? Z veleblagovnicami pri-hajajo k nam nekakšne države v driavi. Uslužbenec ne bo več prost temveč bo moral v gotovih primerih kar na povelje oditi v drugo podružnico kje v MaKedoniji. Ali mislite, da bo to svojcem pnjetno? Na seji centralnega predstavništva trgovcev v Novem Sadu je dejal predsednik g. Savić- »Ta-Xa ie samo z enim milijonom glavnice zidala v Beogradu palačo, kupila hi.šo v Novem Sadu, drugo v Zagrebu in menda tuđi že v Ljubljani Poleg tega je mogla napolniti z blagom svojo palačo v Beogradu in ima tam tako velik promet, da včasih v cnem tednu doseže visino glavnice.« Tega seveda trgovstvo ne zmore. Žalca j je vse to mogočc, bodo že vedeli tišti gospod je, o kadrih ie javna tajna, da so del-ničarji te družbe. Konkurenca ie v sploš-nem že tako oštra da o izrabljanju ne more biti govora. Mnogi trgovci so v boju že opešali in likvidirali, mnogo pa jih ie ^e na tem da zapro trgovine. Nikoli pred vojno ni bilo toliko brezposelnih trgovskih pomočnikov, pa rudi brezposelnih trgovcev ne kakor jih je sedaj. Prihodnie leto bo v Ljubljani vsedržavni kongres trejovcev Pol^c? tisočev trgovcev iz naše države se udeleži kongresa tuđi več bolearskih trgovcev in bo treba na tem kongresu točno ra^tofmačiti naši javnosti brige in skrbi ter krivice, ki jih mora pre-na5ati solidno trgovstvo. Lep literarni večer v Delavski zbornici Kresalov obračun z „upravitelji slovenske kulture44 je privatni marsikoga Ljubljana. 9. decembra. Snoči se je zbrala v dvorani Delavske zbornice pestra publika N" je bilo toliko. da bt bila vsa dvorana rasedena. dovoli p*i kljub temu da l^hko govorimo o eastnem obfsku. Kritiki. literati ak-ademiki. akademičare, nekai vpraviteljev slovenske kul ture in dosti priiateliev in rnnncev Rtido'fa Kresala so napolntli dve tretjini dvorane. Kaj jih je privabilo v tolicm Stevifu? Recitacije Kre«alovega t/.virnega romana »Student Stcfan«? Dvomim. Literarni većen so v Ljubljani navadno s'abo 7ascdeni. Vučina je prišlđ. da bi slikala Kresalov obra-čun z »upravitelji slovenske kulture«. G. Venčcslav Deržaj je otvortl večer s Kresalovo polemiko, pojasnilom in ob tožbo upraviteljev slovenske kulture. Po-slušali smo ga napeto dobre pol ure in po-sluSali bi ga radi tuđi celo uru. Deržaj. ki ima prijeten gl-as in je vešč recitatorske umetnosti. je plastično predoćil poslusalcem s spretno stilizirano in duhovito zasoljeno obtožbo. kaj se je zgodilo s Kresalovim izvirnim romanom »Student Štefan«. ko ga je nvtor poslal »Slovenski matici«, predhod-nici »Slovenske akademije znanosti in umetnosti«. »Slovenska matica« je izročila Kresalov roman v recenzijo gospodu XYZ. Sele po 8 mesecih je ta gospod vrnil roman z oce-no. nsi podlagi katere je »Slovenska matica« de!o zavrniU. To vse skupaj se ni nič hu-dega. toda slišali smo nadalje, d* recenzent XYZ romana sploh ni preetal do konca, kar se lahko sklepa po kritiki. ki jo je izrekel o romanu. Analiza kritike gospoda XYZ je pokazala, da je gospod XYZ, ki ga je šteti med upravitelje slovenske kulture, celo potvoril v svoji oceni izvirni tekst. G. Deržaj je mutel menda 30 takih potvorb. To je pa že hujša zadeva. In da je vse res\ kar se je sinoči očitalo gospodu XYZ. moramo verjeti. Obtoiba je bila bila javna in gos-pod XYZ je prisiljen javno nanjo odgovoriti. Prav za prav ni prisiljen, ker ni pisane postave, ki bi ga k temu prisilila, ampak obtožba je r-akšna, da olovek s častjo in vestjo na njo ne more moloati. G. Silvo Mehora je nato s patosom rccitiral nekaj poglavij iz Kresalovega romana »Student štefan« Nekaj poslušalcev, ki jih je privabil na večer samo obračun bontona upraviteljev sioveaskt kulture, je zaputilo dvorano Med recitacijor ki se je zavlekla čez 10. uro. so zapustili dvorano nekaicri mani pofrncžljiv? poslu?.a!ci Vs^eh v programu napovedanih odlomkov tz romana g. Mehora ni rrogel prečitati. ker je bil sam kmalu utrujen in se je tud? občin-stvo začelo kmalu nervozno presedati na svoiih stolih V kolikor je bilo mogooe po Mehorovi recitaciji soditi o izvirnem romanu »Student ^tefan« je treba Kresalu priznati predvsem talent Jezik obvlada. oko ima naperjeno v ćloveslco notranjost Sluti usod-no događanje v dušah mladih ljudi, ki se vkušaio izkopati iz kaosa, se resiti tz teme in blata in priti do svojega pravega obraza. Znslutili smo lahko Kresalov slog, toda samo /ashitiM smo ga lahko Kdor oblikuje temen, kompliciran, zamotan svet čustvo-van}a. hotenfa in mišljenja ljudi, ki se s težkimi notninjimi borr>ami in konflikti s samim seboj in z okolico oblikujejo v ćele ljudi, mora biti sam na či*tem z življenjem in svetom. Kaotičen Človek ne more obvla-dovati in oblikovati kaosa. Težkim prnb'emom k' jih je naČel v Studentu Stefanu, Rudolf Kresal. v kolfkor lahko sodimo po sinočm recitnciii. z močio svoje sedanje umetniške obl;kovnlne sile ni bil kos. Z gostobesednostj-o in s fra-zami, ki jih ni bilo razumeti, se je dotikal ogromnih problemov, letal je okoli njih, jih nakazal. toda imel sem vtis. da jih nt zmo-^el. Zaradi tega nam ie bilo tu pa tam po-slušanjc prava muka. Zdelo se mi je, ka-kor da me Kresal vodi po temnih. bolnih. močvirrutih krajih v vzdu5ju, ki te duši in ubija. Povzdigujočc, očisčevalne vedrine, ki io nudi res umetniško oblikovan košćek /ivijenja. četudi je na sebi še tako žalosten, bolesten in grozen, smo zaman pričakovali do konca. —nek. Zanimivo predavanje v Kranju * Kranj, 8. decembra V ponodeljek je na 3. večeru >Ljudske univerze v Kranju« predaval znani publicist in novinar g. dr. Branko Vrčon o glavnih smereh sedanjega mednarodnega razvoja. V obširnem uvodu je predavatelj pou-daril, zakaj je dolžnost tuđi nas Slovencev zanimati se za razvoj mednarodnega poli-tičnega položaja in ne stati apatično ob strani. Slovenci bivamo, kakor je to bilo že nefitetokrat poudarjeno, na ozemlju, ki je predmet interesov pravtako dinamičnih kot demokratičnih velesil. Preko sloven-skega ozemlja naj bi vodil nemški most do Adrlje in odtod na vzhod — dokaz vsa sistematična politika predvojne Nemčije — preko slovenskega ozemlja šega italijanska pot v Podunavje, kjer se križa z nemSkim vplivom. Protibolj Se viški pakt med Nemcijo, Ita-lijo in Japonsko je predavatelj o zna čil ne kot produkt protibolj še viških idej, atnpak kot protest in posledico dejstva, da na gospodarskih dobrinah in sirovinah bogate države kot so Anglija, Francija in USA na sirovinah revnim državam nočejo brez sigurnih garancij odetopiti kolonij. Zato dinamične velesile grozi jo s kanoni in sklepa jo pakte, v katerih pa o idejah ni ne duha ne sluha. Predavatelj je poijdaril, da Italiji Abesinija ne prinaša dobičkov, ceprav je za njeno osvojitev žrtvovala težke miljarde. Profit ima Anglija, ki ima v rokah Sueski prekop In ve« prevoz abesinskega blaga v Italijo. Francova zmaga v španiji bo delo Anglije, ki potrebuje Spanike sirovine za svojo oborofltev in svoje vojake na Dalj-n«m vshodu, ne pa zasluga Nemćije in Italije katerih »prostovoljci« so padali v 6pa-nijL Predavatelj je nadalje omenil izborno organizirano propagando dinamičnih velesil po malih državah nastalih po versajskem paktu in ki same negirajo svoj lastni ob-stoj, ako pristopajo k proti bol jseviškemu paktu, katerega so sklenlle velesile. Sled-nje hoč^ejo spremeniti, oziroma unlčiti ver-sajske pogodbe, v katerih je malim država rn njih pravni obstoj zasiguran. To bi bilo približno jedro predavanja, katerega je g. dr. Vrčon podal z njemu last-nlm temperamentom in poudarkom in žel za svoja izvajanja zaslužen aplavz. Po predavanju je obiska! tuđi studijsko knjižnico, katero je osnovalo JAD s pomočjo Nar. Citalnice. Izrazil se je o njej zelo pohvalno. Saj pa ima knjižnica preko 30 znanstvenih in leposlovnih revij. od katerih veC kot po-lovcio plačujejo akademiki sami b svojimi skromnimi sredstvi. »Pod to goro zeleno« Maribor, 8. decembra Za druffo letošnjo glasbeno premiero nam i? uprava sileđališča pripravila veselo revijsko oporeto v treh dejanjih >Pod to ffoJ'O zeleno^, ki io je u^lasbil znani če$ki eđda-datelj Jara BoneŽ. Opereta, ki je tuđi v Ljubljani dobro znana, ima obilno edini namen — zabavati obnnetvo. Ta namen tud i v polni meri doeeza. Maribon&ko vprizorilev J2 reiJral Antoa Harastović. ki je uporabil v&e moine odr$ke efekte, da je dosegel živabnejie in tani-mivejše dejanje. Tuđi koreografski del pri-r?ditve je njegov. Pri delu 13 bil zaposlen ves ansambel. Posebno so se odlikovali nosi 1 ci ela\Tiih vlog, ki so se v svoje vlotfe re» \-ziveli. Posebej naj om enim fidc". Ijrli?evo, Starčevo (dokazala je, da je tuđi v orereti dobro uporatma moč), Barb!?evo \n Gorin-škovo ter as. Sancma, GorinSka, Vsrdgnika* 1 Harafitovića in Groma. Pevofei fa orkestralni det je načudi ral ^. dirigent Lo£ze H*nott. Orke^ter. ki je verao atedU aioguii tatattrki, ie bil v đotren soxvo*iu t odrom. Elavinfci patt je odUteo odigral ff. kapetan J. Jirmoek. Ob&nstfo, ki je do dobra Bapoinilo ^ld-daliMe, se |e dobro labftvala, posebno ker se |e sopet uvede! euri obitej, da oMinstvo med odmorom poje glavne peemL Vzgojoi tečaj za stafSe LjiArijanA. 9. decembra PedagoAo društvo v Ljubljani je letos »pomladi priredilo vnfojni tečaj za star-§e na ljudild ioli v Spodnji ftlflki. Te6aj se je zelo dobro obneeeL Vaak večer je bila pobia dvorana, redno nad sto poshiSalcev, ki so z napeto pozomoetjo sledili preda-vateljetn. Neprtai-jen r&zgovor po preda-vtmph je pokazat, kako živo ču Ujo starši potrebo po vTsgojni izobrazbi. Vfsiak dan stavi Življenje startem nove naloge pri otro&ki vzgoji, za liatere sami ne najde-jo pravilne reSitve. Splošno so starši iz-ražali željo, da bi se taki tečaji ponovili. Ptđaeotfco đruMvo je wtx> aklenOo prtr©-diti od 13. do 18 t. m. r eog na Vicu drugi Tnjojni tofin] *a atnrte« r^edavnnjn bo-do aledllA v tanv-le moto: 1. FonedeDefc 13. XIX Anice, C«iMdov%: >Kaj i% in knj ni otrok?< 2. TOrek 14. XII. AJoJz HreMak: »Dom in otrokovo »otako delo«. 3. Sred* lft. XH. E>r. Mmenćeva: »Kako Motrimo nm otroficov normalni tulili razvoj?« 4. Cetrtek 16. Xn. Mađw Hočev&r: >AH na ineAćaaBko ali na »rednjo &>k>?« 5. Ptot«k 17. XH. Dr. St. GognM: ^Vzgojna pomoć ob rasvojnlta križah mlo>-dosU«. t>. Sobo ta 18. XH. Joie Patoor: >Niit* etvena v-zgoja otroka in mladine<. Ze nnjslavi predavanj ka*ejo, da bo*e pedagoško društvo reSevati najbolj pereca vzgojna vpra^anja, s katea-imi imajo stac-ši toliko teikoC. Predavanja se bodo vrsiia na viMd ljudski Soli vaak dan ob 8. uri evecer. Vse starse, ki se zanimajo za vzgojo avojlh otrok. vabimo, da se udeleie teć&ja v ^ini *ečjeni številu. Al]ehin ponovno svetovni šahovski prvak Euwe ni pokazat ob porazu nobene zavisti^ temve* samo lojalno priznanje Ljubljana. 9. decembra. Genijalni Rus je spet zasedel šahovski prestol in preprićevalno dokazal, da je naj-boljši šahist na svetu. Izpo'nilo se je. kar je ogromna većina šahovskeg-a sveta pnča-kovala. Simpatični holandsJci vclcmorstcr, profesor matematike na ženskem liceju, dr. Maks Euwc, ponos in idol svojega naroda, je moral kloniti močnejšemu. vrednej^emu. Povestnica šahovskih dvoboiev za svetovno prvenstvo je prvič v svojih analih zabele-žila. da si je svetovni prvak, ki je svoi na- slov iigubii, že v prvem rcvanžnem spopa-du ponovno (»svoji! najvišjo Čast. ki jo daje na razpolago deska s 64 dvobarvnimi po-lii. Dr. Alck^andcr Alcksandrt,vić Alichin je svetu paka za 1, da se ne namerava Še rako naglo umakniti mlajšim in da je še zinerom aa višku svojih moći Vcda. blesteča mate-rrratična preudarnost. je morala kloniti genijalnosti. Ko je Euwe strmoglavi! Aljchi-na. so vzklikali: le rois est mort. vive lc rois! Prezgod-aj Kralj ni umri. živci je in ko so ga nekateri že pokopavali, je >ele zjiživel v vsem svojem sijaju Torej nova parola, nov klic: le rois n'est pas mort. vive le rois! Po končani drugi tretjini dvoboja smo v našem pregledu zapisali^ da je Aljehin nekoliko papustil. Saj tako je bilo razbrati iz posledrtjih partij V resnici ni bilo tako. Luwe je zaslutil nevarno^t in se ji je z vse-nii silami uprl Genijalni Rus je napore obupanca hladnokrvno odbil in ^tedil sile za poslednji neubranljivi udarec. ZačeLa 9e je dramatična poslednja tretjina. Aljehinov polet je bil nezadržen. \"se eno mu je bilo, beli ali crni S šestimi zmaijaini, štirimi poradi in desetimi remiji se je vsedel k 21. partiji. Do končne zmage so mu manjkale le 4 in pol točke Nič več ni odlaša!. V kratkih petih zasedanjlh je bilo izpolnjeno. Od 21. do 25. partije je Aljehin dosegel 4 zmase in en remis, dvakrat je zm-agal kot crni, dvakrat kot beli in svetovno prvenstvo ie bilo ponovno osvojeno. Krasna in prepričevaloa bilanca: 10 zmag, 11 remijev in le 4 porazi. Priznati je treba, da je dr. Ru\ve kava- lirsko podlejjel. Odkrito je priznal. da je storil vse. da bi s: ohranil ^ahovski prestol, moral pa je kapitulirati pr;1ti vozicek je po-t,«kaJa siLno piev-dno ter po^?«i. Materinska ljub*?ien ie res neicai jinljivp^a! V>n-dar so na svetu tuđi Ijudje. ki nimaio «mi-sU xa leooto mat>hn«ke ljuhezni in ki ćelo Rodrnjiio. ako «e i«n ponosna niam'oa ne umak ne z otnvkim vozit*ko*n s hodnika. Za konca sta «e ustavila pred o.!ro*Vm voz i čičom in čakala. dm se jima ^ama uma-kn^. Nteta Imela do vol i spožtovania pre-Ježelja. Mitničarji so imeli dovolj dela s pretzledovaniem »iru^e pulljage, kdo bi se vtikal nos v otroške vozič'ke! Sicer t*o pa dame t?iino hud 3, ako se kdo aamo dotakne otroš'veca vozirka. kaj žele, č« li jih sumil, da {»revažajo vonopsc Odlikovanje dveh zaslužnih mož škofja Loka, 8. deceanbra Z razumljivo radost jo je aprejela Skof-jeloška >avno©t vest, da. sta bila za 1. de-ceanber odlikovana povel^nik I. plaJiinsice-g-a polka, polkovnik g. Ivan Markulj in šef pošte g Milaa Omahen. Kdor pc^zoa. vezi. ki vežejo naso javnost s jx>lkoe kot tak najljubši prijatelj in pravičen zagovornik teženj. bo razumel čuvsrtva, ki jih d.l; fekofja Loka z g. poveljnikom v trenutku, ko prejenia red Jug-oslovenake kro-ne III. stopnje. Kadar govorimo o planin-akem polku, mislimo obenem. na njegove-ga povelja;ka — a tuđi obratno! Polk je povezan s svojim vrlim povoljnikom v enoto tako lepo in trcino, kakor čujeimo in čitamo o pianincih iz leta v ieto: B sećit prijate.!j.5t\-a in iskrenosti medsebojneg-a zaupanja nišo prazna fraza, to je dejstvo, Ispričano že neštetokrat! — Za meflto takisto \*ažno funkcijo opravlja pošta, ka ji stoji na čelu viflji kontrolor .g. Omah?n. I>eLo *kofjelo#ke pošte ni lahko in ne majhno. Tod se stokajo pošt- no pronuetee ifle v«c«m *iofj«to*ke«a otaja in še taguNcf je prttegsjsi. Ce po-^imUrj^ ^ ljudd fltatoo mangfca, da pa poteka 14|i* n&Jvećjuu mmomtmjmm&u pofttno Žhr1j«xje iz dnvvm v dan to^no in zaaotfjlvo, borno priznaM saslut^re, predvaom g Omahnft, ki je bil oeftikovao z redom bv. Save. Odllkorvancem« v imami vse n*-rottett ja»vno«ti iskrene 6c»tjtke! KOLEDAR H«dw; Cetrtek 9. decembra katoliftmir Levkađija. DAN A A NJE PRIRKDITVE Klao Matica: Luč v megli Kino Ideal: Bajazzo (Rlchard Tauber) Kino Sloga: Pa ter Vojteh Kino Fnlon: Ples na dvoru Kino Moste: Srna Sack: »Cvetje Iz Niče« In »Soba St. 309^ Ob^ni tbor 8K Uirtje ob 20. v beli dvorani Union a Prva ljubljanski« moftka Ciril Metodova podrtrtnlea občni zNar ob 18, v druStvenl pisarni. Beethovnova ulira 2 Literarni vetfer druSt\*a »Tabor« ob 20. v Delavski zbornici. DEŽURNE L E K A R N E Dane*«: Mr. Sušnik. Marijin trg- 5. Kuralt Gosposvetska cesta 10. Bohinec ded. Cesta 2». oktobra 31. 3m»od mita 2.ađe\>a bi prav za pra\* spmittla v z&ra\'-niiko pos\*etf>\>alnico, a je taki> zanimivn, dtt jo ie trebu obesiti nu nekoliko večji zvon. Želimo, da seži'jo po nasfednjem re ceptu »najširše* (v doalo\'nem pomenu be-sede) plast i našega mešćanstva. Ugledna gospu je preukusHa ie vse recepte — kuharske, /drai-nišktj in kozme tične ~ za vitko linijo. lrsi so odrekli, ka-kor je peć spiošno znano, da nara\rno ntt-biranje mukčobe ne pozna nobenh o*v*ir. To je v resnici nesreću in narnvu delu veliko krivico nekatehm Ijudem Koliko so trpe-ll, a vse njihovo pTizade\'anje je bilo mmtm — maščobu se ni dala odpritviti/ Zdaj /c* pa njihovega trpljenja konec l'gledna go-spa je odkriln genijnten recept fthujievofne kure; po naktjučju je spoznala, du najpret shujšoš, če hodis jest v zakolnu gost Uno, kjer ni niti mastnegu golaža niti mastnih raČunon.' in kjer tuđi ni vzomc- snuget da bi, ćeprav si lačen, jede I s slast jo. Go.«/>;> je preizkusila tu recept — česa bi vse ženske, ne pretrpele za lepoto! — in se je ni-jajno obneset. Zdaj kaže, da bodo nekute-re zakotne gostilne in »izkuhi« moruli po-visati cene. Obeta sm velikanski nnval. stalni dc/sedunji gosti se bodo pa morali preseliti v restavracije. šoferjem dravske banovine Ljubljana, 9. decembra Brezplačni 5-tedenski tečajni pouk o Die-selovih motor jih, ki se bo vržil dvakrat na teden, se prične 7. januarja lt*LiS ob 19.G0 na arednji tehnični Soli v Ljubljani, pritli*-je desno, soba Stev. 5. S seboj je treba pri-nesti pisaJni pribor. Ker je ta tečaj namenjen vaem Šoferjem v dravski banovini, ae vabijo tuđi fioferji, ki niao člani podpisane Zveze. Namen te-6aJa je j>odrobno poučiti šoferje o sestavi in delovanju Dieaelovih mn iiir.________________________________________ffam f I Premiera! Prantera! KINO IDEAL 1 Leoncavallova znamenita oiiera glavno vlogo poje ■ T*wm TENOR1ST I „B A J A Z Z 0i4 Rfchard Tanber I Danes ob 16., 19. in 21.15 ori DNEVNE VESTI — Kralj boter deveteniu »Inu. Kralj Pe-ter II. je bil krsln: botcr Ueveteinu sinu kmeta Miie StojanoviĆa v vaši Tavani pri Bosanskem Petrovcu. Kralja je zastopal pol komik Vojiđlav Pržič. — Iz državne službe. Olpušćen je bil iz državne službe Mlakar Oskar, policijski straznik-pnpravnik pri upravi policije v Ljubljani. V vi£jo skupino sta i.aprtviOv'ala cestarja-alužitelia Franc Drincvec pri teh-ni^nem raadelku aresktga n^ćelptva v Kra-nju in Vinnenc Vidic pri tehničnem razicJku sreskepra naćelstva v Novem mesiu. — Iz banovinske sl.ižbe. Imenovan ju tehnik Mannaek ViIko za *xn:cvm5kečra ura.lniškega pripravnika pri banski opravi v Ljubljani. Premeščcnn je po siužbeni potrebi dr. Prijatelj Anka, uradniški pripravnik banovinske bolnice v Mariboru v isti laslnosti v banovinsko Žensko bolnico v Noven mestu. — T-kve na sportno primlitve bcdo -n&anf. v Zagrebu se je mučili •» torek minister za. tclvjno vzgDjo «.!r. Milct;č V pogovoru z nov^oarji je izjavit. d». *x>do previsoke in neznosr- takse na .*portnf» pri redit ve zniž^ne za enkrat vsaj tokko, da boJo nzši ^portnJki r*j>mirjeni. fc proj si je kot član finančn^pn odbora pr-usad?-val, da bi so takse ra. apo^tr? pnredlt-V« vsaj z.lizale, tV te ne odp'svile. 2da] bo storil kot minister vse, iia se to kan "no zg"ođi in upa. da se mu bo to tuđi posrećilo. — Kako pomagati našemu turizmu. Po-ro^ali Mmo že. da s. je šestari \ trg«*vtn-akem nunistrstvu Sirša konfe-renca vseh na napieclku našega turizima zainteres'branih činiteljev, zađtopmkov mini»i.rstev, trgovinskih oddelkov banskih uprav. Trgov-skih zbomic. turistidntfi zvez itd. Konfe-renco je otvoril in vodil minister dr. Vr-banić. ki je v svojem govoru nagrda! r>o-m:ojx»lrnte,- uredbe ° pospremanju turizma Ciiede sanacije hoUlirstva bo sklica-ua p.j«*ebiia konferejjca, gieiie m&ksiinira-nja cen bo pa izdana poeebna uredba na temelju obrtnega zakona. ^^^^^^^^^^^^E9JH_P_i _■____; ^SJb^ __ ^_P_T•Z7P^w *Mm!_D__. Samo še danes in jutri! Eden izmet: najkp'in cehoslovaSkih filmov PATKR VOJTEH V glavnih vlo^ah: Rolt Wanka. Jifina filepmckova. I. A Struna, Jaroslav Marvan tEBMZtjSSJHjM Borba za znanost in Ijubezen v pre-krasnem in napetem velefilmu LUC V JftU-GU Film iz česta. Friderika Velikega PI.KS >A 1>VOKL (l>as Hc-h6?ie Frvinlelu Schrasg) V glavni vlotri Hansi Knoteck PiedstiiVo fuincs ob 16., 11» 15 iu 21.13 ari — l*«>v€»f;»iij« «*ar!i**kih »lohodkoT. Od 20. do 30. novembru eo zna*an carinski ioho«!-ki 29.'J45.1Sl din. Lani v [Aem času so fa znasaii 23 4J4.217 din. kar i>oni/>ni. da co se povećali /~\ 5.820.004 din ali 24.S51*'1«. (M 1. aprila do 30 novembra so znaAali carin-sJki dohodki 702.511.574 di.n. dolini je bilo določeno v proraomnu 580 24:^.541 din kar roment. da so bili veov 2ia t2'2.*26S.'2:^8 din. Lani o»i X. aprila do 30. novemUra so 7*ia-šali carinski dohodki :V2%2.O31 H74 din in so se tore; letos ]>ovecali /x 1S*.),48O.19O din a!i ^1.57°/e. — Izf>leHI<> ilržaMit ?a in bano\ Lnskt-£a dntzH tMili.icam. M.iifrttr t ^i iilne ociitikt in narod"npi.'*» Avl"av'Ui Drauiš'i Cv^tkovic i« dlre«.iil na; zb?ro l^lnice \>o Uitke o i-o.ai-Š^iih etro^k.h, ki pade|o na breme tlrž«ive in naj e^ ti'joiovi koliko dolijuie držav« po-pdiniai ha:iovinskun boln'u^ni. da se končiio urt'di to vpra^anje. Ražen te^a pa d<*ltfuit-\o tK)lni4'am tuđi banovine in mestne ol»či-ne -ia bolničkih strogih. Zaradi teh dolj»o#-f so 7^t>U niiioiie bolnice v ti'žak položaj. i"i-nančni »»ini.ster je že izdal u:ivodila kako nai ^e to vpra^auie uredi. V I a nameti ^i> prišle v banov'usk* proračune za I^So Ii>i7. 19-fcs. doinovom od^ovarjajoče jn^Uivke. V proračunu drr.vske banovine znasa ta po-siavka .s.(*H).O(X) din — Iz »Službenega Il?*ta«. -^Služben: Hst kr banske uprave dravske banovine St. 98. z .ine 8. t. m. objavlja ukaz o občni amnestiji za vsa tiskovna dejanja. uredbo o tak-snih o!aj£nvRh za menične zadolžitve de-narnih ustanov in zadrugr po sp^eialnih kre-ditih pri državnih denarnih ustanovah, Narodni banki in Priv. agrarni banki, pra-vf!mk osrednjega urada ?a zavarovanje de-lavcev o opravljanju honorarne zdravniške službe In o kumulacip honorarjev za zdrav-r.ike osrednjetca urada in njegovih krajev-nih organov. — takso za pritožoe. poja sirio, odloCbo glede naKupa fiankov za potnike v Fraacij'j nadav(ažio) na z^to pri pla-CI!u cariiiskih davS^in. in vpla^ila iz zava-rovp.njn m pozavarovanja v nv">vi italijanski kllrinpr. — Dalmatinsko vinu Re je podražUo. Iz Dalmacije poroOajo, da j^ povpraševanje po vinu tam zclo veliko. Zato se je vino p^dnžilo. Na Visu so zadnje dni prodali 20.000 hl vinn, kr*r se ni še nil^oli zgodilo. Do i>om*adi bo najbrž na Visu prodano že | vse vino. kar g"a imajo. __Južno vrcnie tuđi v nlaninah. V to- I rek aopoldne je kazalo, da bo zopet pn- j ti^nil mraz. Komaj je pa zapalio neka1' | j>T3trm 8uhera -"^egr^. se j? vreme i^pre- j menilo, priti.snil je lug- in je^o je đeieva- . ti. Neknj smu^arjev »e je nakotilo v to- | rek popoline v planine, misieč C& bo j smuka ugodna^ pa bo Se amotili. T>o %^©6e»-ra je bij aaegr ^e »uh, *iez no* >e pa pritis-na iug Ludi v p!?.niiiah in i'čemj zjutmj je bil si.egr že mokor. Gez dan >e v^-ćino-ma deževalo Soe^ra je v prfanin&li ziaj pjvsod za srnuko aovojj ie da je zop-nltrat še južen. Dt»kJer ne pritisne s^i'et rarii^ ne bo toiej s »a'iko liič. — Nina grubova. Na Porihvali ye umri vćeraj z}"tmj ^o do!g. in tcžki boleza; v 72 letu btAro^ti fx^e3!jiik *n ^cstiic'^r . Florjan Germovseit. Pfkr>jni y* b'i splo- 1 šno znan in priljubljen. Zapu'Oa tri srto- \ ve Pogreb bc jutn ob 10. »Jocoldne na nofef>r aii£će k Rv. Marjet!. V Katolici je umrla včt**aj iićiteljiCc. ga. Ivana M. Hož-mnji, stav. 48 iet. Pokojna je bila odlična "Zgojiteljiea in težko jo booo pogreš&li px>le^ «vojc*v zk\»ti šolski otroci. Pogreb bo jutii ot) IO.čJO v Kibni-3 Pokojmikoma laUkft cinija, *?*ko pr^aoetim svojc^m aa»4e iskrejio &ožćCj**l — Vreme. Vrer^ensk^t napoved pra^i, da no SDiemenljivc ob!nćr«o, .zesiiuiov'tn'j vre-ir-.e Vćeraj je detevaio v Ljubljani, Mari-t*oni. vatr-er> i tn na R ihi*. *J»ijvI3ja trmpc-ratura Jp ^-na^>ala v Sprajf^ni 1^,* v Splitu 17, v Beoj,rac:u 15. v Muiiboi-j 6, " 2^» *r<*-bu 5 v Ljubj>xi ?.5. Dj.\- je kszfl baro-meta~ v Vi ubijani 757.5, temperntura je znuisala 2 — D%a po&kodovr.Dea. !,'.: ktrur*?Jcj.i od-d?le-k spK ?r.e *x>lni^ «> da.i j»r©peljaii -^ hrtnetfa tn^liarja Ma« ka L'^nu-a. *t- St?re Re-ke v *^vjiti {»^novini. v.ajHje.'e:ie;{a pa v i£07*JoYih nnd L'tijo. IV^^'i' Q° Re vi-er^} nekoliko pozabavali in so oapili • ueki . Mf.nl prelepom \e eden i/ui2ed c^iur- » i>v 'KH^rabi] sekiro ia u-la-il i nje I.umea ih> u^vi. Trebil mu je Joha ujo in ie Luri* obi-^žal tiezave^ten. Tovanši m> opravili te-£ko T)o5W;o\i»:iiffa Lunica v dcHno, nukar so ca prerM?'j:iii na litii^ki kolodvor in n*-proj v Ljubliauo. Kakor &c uirotovili v l>o! ■ ruri, visi LtjpIc^vo '"-Wlierii? nz n;t1;i. — ?.r-tev surovesja napada je no*it«l že ni M.)kiav-iev vei-er ludi 20-U%mi pot**?tnixov sin Vir« cent Pokazar tz Z!iitot?a r>ol;a pri Lukovici. Ko «e je vraćal z mikbvževatija na Brdu, sfa en v K^.v pričnkala dv? funta >7 ^>s. 1-n? vaši in sta z ž^leznim drosrora pobila na ' tla. Zjutra.: so ljudio opravili po^ko^-.«taj' v Polhov^m era^u, kjpr nai £p lii^t-nioa iavi. — * Tr*t in Gorico za Bo*.i* od 2f. dtj *2f>. «1e«*einbra ir. v Abtazio. Tiv;1 Ui G^itco za Novo !eto od 8t. doceoiora do *2. jannar-ja T>rlredi PutnJ'r bJele z vli».krwn in a\"*obiK':. Cena vožiiji za Tr?t d»n 130. Gorice di i U*\ At»haxio din 140 z vlakom. Vr At*bazio 7 avtobufK>m din 1ST>, Z^lo ucodni aran5,'nnji T*:'*':x;' n f^^niojh, — r>iv}i ><'><*** n-tre!il arizdaz.ia. V velikom JTj-at/vv^vn cczdi: blizr L^-nvara )e rfivji lov^c ustrči I so^dafia Jubipfl LesVo-v;»rja. S pvoiim rfnom je li<>Jii Leekovji (.>o iio/du. Kit r je -nno^o đivjafclne. Na.-rkrat fiin T::!etola na Stiri di\-je l-->vce, ki so ie1: t.koj etrelj.'rti. Leskv sin se K* f^ r^»il tako, <4a je lc^el, Min > zaledili divje love?. Kro?!a ]/. im-■5kp rtivjega lonr-a je zadela Loskovarja nr ravnost v prs?. Iz Ljubljane —li Mestno str«ko*"nu knjiiuifo ±*» odprl: na nuiiiHSlratu v torek. N'amf>:ijenii je inest-::emu uradniptvu, ki si bo lahko pojrljabl'a-!o ft akovTK* ?.nai»Io. Pot>*ixnezrii mestia uradi i::iajv> svoje k.iižni^e, ki pa ne ifcuTer.ajo \;.,>m tn>tTehvuJii in o^i^nja .strok-miia kniii-iiica ju bila relo ix>U jbna. ^iovesnoMi *o ^e lidoležlli nekflterl mp-im s.e.riiki ri vsi ivtce'iiiki niestnih ura (lov. Govoril r- i?tuaii dr 1 Adlešič. Xa-/^dnie je uačelnik mej?nuj-«a »ociaLietsa oa«>eka preda val o sociain^.Ti skrbstvu na Ct^koslov^Vem, kjer je bil le-toe na Jtudijskem potovanin. —lj Po rfflfHlu drugih univeri, ki imalo tuđi lep? akademske v^rake zbore e© je i»red 10 le-ti započela akciia. da se tuđi ua iiub'.iir^i unitvorJ osnu^ pev^-^i zbor. Akcija je odlično uspe'a in zbor je p-^sta!« tradicionalna in enstnu uctanonTi visokome lcev li 1 bi jai.sk e vrnkerze. V I "tornjem letu pnv zi uie zbor 10 !eti)i«-o evoj^Ta u«|>ešne^a in trudapolne^a dela, ki naj doživi «voj praznik v pori3delip»k dne 13. decembra t. L ob ?0. uri v veliki dvorani Uniona s konoei-tom izhranih ^ovensJiih u.netnin in narodnih p^niL Pred',»rovlaja vetoi>ninjr. —lj Neprijatni prazniki. Zdaj »*e meščan? ne vesel? prazniVrov in nedel\ ker so v zadreiii, kako bi ^re-b'H 5a«, ko «?o kot pri ^l^iiieni na me>to. Misli-**! mo>rajo nn. božio ter ne iiK>rp|o uiti \r. me»tuejC'j do!ćorasi^, broret* i u nioirle ker ym fiuantni mini^er ne o^iobri kredi tov za daljse n*.leli»kc izlete. Mricji so čp veselili v tore-k, da toco pro^DU'^Vi praznik. tod3 vreme se je te- I nielifto f^a^'So ter so morali praznik — pr*»snirčaH. Z'li ^e. da ie Miklavž ponegel ; kek54ia S«t"dc-njc, ki \o i-or'v ve Senliakot^ui po^lertniifi v eoboto 11. in redelio 1- t. ni. ^>b 20.1". in n^emejaii «e bn«te ^aoiteTiu fHo-zofr' S^nici. ;e<:lavomu Petru, .lor^i. Mini in drusim. lt?ra je do-s*»"ila pri v^?>h d-o^ed-njih vr*rlzoritval> ve-iik uepeh. Ol»oin^tV7 je re^aikra* i>reKinilo igro pri odprtl sceni 7. navdulenim apisv-zom. Pri predstavi podelujefo prvi igralr! i odra. Kdor mt boft* dobro iabimM, m| f#- seti predrtavi, ki 0U pododnji v lMofciJl fttooni. —lj ll#f»sUhr»| stHaao m k—tirt^k odrih velikih meat mlade sMctopoJolo, M s* udl»«i4;ojo % isrednim t>W>n1oiii in kar je popolnocna naravna, tuđi s vehko pridoo-stio. Eden aajvečjih wxkibaih Idavirakili Uu lenlov je bres chx«n* mUda Hoda Bnmko*-vić, ki j« doma i* Beograda. Ponoroo mora-nio poudariti. da ie dobila pria&Mije tuđi v meda*ix>di]em *»vetii, posebno im mm^nm-rođnom festiv«2a na punafu lete 1996, Iu» je pobila v ekupini najmUjćdh igrale*? prvo darilo. Jutri zv^c«*r ob 20. uri nam to igrala v mali FilltftTTbODJSni đvoreai koocortni &TH>rod, ki je »ei^eavljep te, da) errtavne literature, kntere izvujijo tud? pnrvi kia»vir-skt irmetniki. Ker je Nada Brankovićeva v rpsniri i;rprl?!i plaiiteti&ii ta3^nt, opezarja-m? ni njpc kor *?rt, za ka4erejja sa do*>o v?torm»ce v ki jim rbfciem zboru Dm-fitva medicin-cer\> J. bil izvoli!*n el^rtefi orlbor- Preds«d-nfk: RO.-k Plci. porf^cvfcsed-nik: Kor*i^ Marko, t^iniic 1 : 7/ifs P«ter. tajnik II : ftn»tw-1 5.;č StaivkP Ka'.'ab4- I.! Grotelnik Sloho-| d«>n, blaf?&}n:lc IT.: K«B?*f> O^kitr. kt^hžnf-I tV i.. Ka/aK MiHko, knfižalflar U.: Oor-junc Uorasrt, ^oepo^ier: Pr-KUiiii E\io. revi-7or>a .Taneiic Vok*jf-Sav, Kvrsi^a Lcjx3. — ]j Legija koro*L ih K*rc«v v Uiublja^ii P^^iva y LjuMjaiii bivajr^e ^lans kn v»e one, ki eo se uđeležili osvobodilnih toj^\ ela se udeleie San^ke^a speian^ta, ki $e bo v^j-il dne 11. XII. ob 20. uri rvečer v rlr»-jS*vo.ne-m l&ka'u, Pred Ikofijo lSl (Go-'il-r.a pri c.jko!a). N'r syx)reri« ;e za imiv-) pr*v •favanic dr. r^arka Vrtova: Mi in na8e TnanjAine. —i| Planinci? V7 ^>;šiaini .>PD na AJ^k^an-drovi '•^ti 4T so *o n!\ rarpolavc vet^rmice z" iuir;^r»io r-inimivo DiedavaD'e ftr. K*r V.erta T ne?« o pliij^tali. tfor&h in lrude!i v T:r>ttu. Mi9 1\ ziinnstveri?k-^*?olo>j Tuie bo v ba*edi iu * kn:«r»iini sllkami se*naniJ s r-opo'ron.a Luiimi kr»i» v T«tetu ter oj>iđovai tuđi Trbt^aje lajn*j£nj*?%4 ljjTa^or< prireol dr^vi ob 20. v d'. orani belav^ke zbor»iice literarni *^f«r r^cnikt.v ia cieal^ljev ro-ioni iz Julije>ke Krajine. i>sostvo, &* bodo r?citirab* svoja dela Wr -ali osebno, bo pnva^ilo im vafter vsvi na?o javnost, ki eo zan'u^a z? na£o b€-^: Jo kalor tu li ono, ki so }i pri arcu iili đel bc-<.l<> recitira!« ^g. dr. Itah Preseli, clr. Ijco Crndei* Junko San*«—, J«»-s,»> Ribičit. rtr Po^oniir M'^ajna, Stano Ko-acveU dr. Vlair Bnrtrl iu C*rn! Eo§*nafc. Nithov nafetop ;e V7biid>l meavnost»o fii'no r.2"ininnje, s3] obt^a biti veJe-r, ka-kors»«ih ni?mo vajeiii. Niz-ka v6U>wk?a on-o-•?o&n vstop \fakon:ur. 7» untetniSko stranjo večeia va ie udružena \u&i dobr. ielua, saj ie čifefci »tav|]co<> otro»k<» trupe!c« V to-r^k je nekJo n-^^1 oh o^lTi^vi po-ii iz Male \r.si proti J^/ici tru^lcp mn^'ze^a detftta. <> najdti so bili obv?3i>nion>7i'jk.iinsdrav-nik, Ki je ugclovi'., da j-e bilo dete rojeoo 9 ^stimi iues«-*ci in je prišle na svet najbrž mrtvo. J rup?ke, ki je I ilo zavito v moder ;rt, so T'reiiesli i-a po4LOpališ.\o k Sv. Juri-it, kjer go ga pokepali, ninter pa iSfiejo croirkEki. Iz Celfa —c Soiu^^Ko dni«itv«* C'^li^vij^atica bo v nedcljo 1.2. i. m. ob 13.30 ponovilo v Mc«t-jiem g-Lcclaliaču aiiEileTrujo k< jc» rt prirtv 1 diio 3u. novembra, uji prec'.veoca: pramtica zf*iiinjftsi-cv 2 velikim li^peđiocn. Vaits^eni so tuđi pr-ipachii>i z:jtsl\^c ooJvobđrili dru-štev. Zun^joji obiskovalei imajo u^ođn© gveze '<. vlaški in avtobusL —c Upokojeno u€it€-ljstvo \-z Oelj& bo imelo svoj revaaica se zđfavita v celjaki bolnic!- —c Umrla je v sredo 781etna. kuharica , Neža Unukova, ki je atanovmla na Masa« j rvkovem natorežjru 9. Ko se J« vračaJa j olotjg 6. ^jutrag iz kapucuiske cerkve, ja j Ja u* lftairyiKMWoi natoreAJu irtni« «r6-iMi kip. Statrfh^ Jb im^ tik^*^ iBdBmila^ V tank svtfer je udu) v TavarnlSJri i*ci 7 ▼ Q*b«rju v «t»roMti 76 lat pceenoiik tar ttvtt gd&vcu in niMlua rgva TeresUjft Kopinfetova. n>>«^ Iz Maribora — Mkiiat«r *r. »MM djir toroit do-poMce ogiec-J Marrbor*flc otofa stadion £SK žiilmriiiefci-ja m teiovadnlo« m&rtt>cKr-afefii iol. o vtKii teti imT>ra,vaii »e je 2e£o laskavo izradi in obrubi! vso m^o>> mo-raloo, pa tuđi vso notoo uiAteria&o pomoć. S pofKjidaosktiin braovlakocn je g. mkUmter oćpo^cr^nl iz Mariboru. — Sbodl OsTNS v »reza Mariboru *to*ni tunft ki jo «e vis#ili t* Kcrtinji viu^^ te v. HoćoiL so jselo i^obio u^r^eftL Na obeti W goTorC netrocku pcs^aoec Mi lan Mr^vl^, | kl je dtevJclaa asitranim p'istaAtju noćio- ; DftjDe ni«li toiirJ&/-n \^> poja,w v nn& o- i trariji ^1 žurniji palitik;. Obc. sI/vL^ sta ■ bil« dokaLa T^apajSaegu j, ropon>cu %' i.'-^o- i n&ln£2i T.T^tah. ■ — Potnlk.im v lnoxcui*tvo. .Vvstrijptea j pi;]Srtjslrii ^iripositura na gl^mrsra ko«o- ' dvoru sporoća: Cksprav^v^ vlaflcov v av- 1 ftiljo so veJno zakf-anjujo ^tvU Txytniko/. kl prilia>tjo k vidiranju potnlh I^tov ^lk prad odgodom viakcrv-. Za.tu vaoi ejflbpczi-tvira v»e obč^nstvo, ki pouij© v A-vstnjo, da đi presicrki uvckstlo. d*>v*V.}oaja 2*» d^a pred potovafliieia. P-od octhoiiasiL vlakcv ee ] boxlo vidiraJi pc>tni listi finaf v rts^ r^ij- j nih pniinM-iL. — O|f©uj. V stku*>\*ix.ju iAl^sraai^--: 3a ! Ivaae. Ha-uptrndS-a v Ti ?'*-c*J>hJvovl uliu je 1 ^afii ac^rffvUaae^a /a'.Tjtnjj. lvjo^ov«* siiu- ' kl so MU v-> potami ueM^rr^sti oir-ešc«:!, I ru l>ik> trobr. &tof*iii v t*kc-.jo, k^r se že : domiuhtd «? p^>*iioc-jo sescđov ncvarocsi'L Vi- J straiuii. Skoda je pre«ie.unj:i. [ — Tujci v no^-**niijru. V ~rxas <>u u*?Vćri-bru ja bi3x^ rka i»rija,vxnati urauia r^l^fc^cih 199 tUGoav. Oi te-h te 64 ii^juzeuivoe-/ »a «A-cor 38 Avstrtjcev. 13 Ne'rvcev, 7 ItaJijrt^ nov, 4 ćehi in un Mitažar in A**fk£ -- fe*Jl. ŠPllovski Ođ£»?k 5VeVdBTLiv*^>Li ja cKJ'gTHl v nuteljv v r^«--^' i-^h'^skl d"/o-bOj z igTHbloi Pt'ij^kv-rgB. ^ar^'nvfe.ijeg'a kiuUe* ki je icooć&J z TM^iloćani^r re^ml* atnr1. 4 :4. — 15 kg čokolade je nekdo utrcdcl uhiltž- J bencu te vani e »»MiruTi« s tricik« oe A1&-ksai.tlrovi cesti. Ukraden? čoVo'aJa v^'ji *iG »llairjev. Je nač čas sv. Mtk^vr^, >ti potrebuje čokolado. _____________ 1 Dr. Mar]an Pogač_;ik -f Celje, c'. Jcc ra Snoči ob 19.30 ie v celjski b^ini-j, po kratki Hoiezni v cveru mladosti umri dr. Marjaa PoSainiJc. jeku ul?rij r* "tciruriVciP oddt-ilcii iavnt bolnice. cTmrl je r.a pu^levli-cah trebušnega \t£ar'y ki razsaja v crlj^ki bolnižnici, ir* mu js /daj podiegei /e dtvg^. zdravnik. Nedavne« je nun^roč mnrl zi lre-bu_niim iejjarjein tuđi n»ladi dr. \TcrV>ic. I Pokoj ii je bil roj^n 1. »uLja VAO. v Ljitb-i\?r.i krt sm bivkga povirjenik-j ia w\- .sko p*-i iiv-«-» *; • ^l:flnv>. Oodi ma Lahka c:onia5a I gruda, prizadeti ugledni rodbini ii_cr«ffio »o- i žalj.:! " I Iz polidjrfca kronike Mizjkrmki poanoAD-k, Tlos 9L sa Ja rtrfT"fll 2au.cu*: v u*K«m lokalu v Koauavoraki ulici. Kjer 5« je cab-.vai v unuttn Uiikoaivka M&rio«. i'Lio ^« }« po^tJ«XK> nmpu In pnvo-dćil vlnsk!A Oobroi t4idi -4-j^c^ koUkor si Jih > poAeleUL Ko K po poUdJtkl uri te uguran iući. je lm« *• vedno m»q«1 v bvo-jtm kotu, doćlm j* bua Maxica x gosti ta oui-.a Tlucta, jd je truden in v«m otrvaml^en *a--pal, «0 koniAj dvl^fnili a atoj*. nakar }• ugx»toVii. oa. mu )• smAH^uU& siva huku ja, k* Je ves večer vUeia aa ki^iki za nje^ovuoB hrbtosi. Ttn« )« ve« razburjen uihievaJ, naj mu svkajo vrnej<\ a > ruorai ^osUlni6ar na žale«; u^ov>viu da jo }• najbrž tnal nepu6us>. g^«t. Tina )• vvojo nasrećo poto-2A tuf*i »tra^ilku, nakax fk jt u pobaral, " jcakAni drottć je bLL Tt?«daj pa ^ Ttnetu Mzr-la v K^vo nii*oA: >P. da rw? bi M&rl-ca.. .< S fitraJaiiKcrv* fUi Jo nutfmiia v eno pred »Tat.5 nel^e hi>j &ulno po.tavo, ki je ba^ vtix»JA ki;,»'.A v kljuca Tkloo Bila ^ Mario, U" & ,«..* v.l'ie«ieiiP. v Tin«io\o :-uxn)«K ki ji je e^oT>— .-lAnir.^ do :ai. Naju^stu, da> ci š*ia donu'/ > muc 1 a tat.ca - strmini-ko^n v Lapor, CoCim j# rtae. itpra" potola-Se\2. VLiidkrK' nekoliki.' razviftaran cbiaćfl str*'t nnj^ero ^uiu^jo, ki jo je hoteia Jati jiaa-i^r. k&kor je k.f.rnei*? irjove^lala. avo-j6m;' >fantuc, i>ek«anu brez; 04»» lntmu all-karju. Iz i^ohcijfikih v aodtirt aapu^« je moral o*use3 oanez. T.. Iu j« oa dc'oij ftuden na-ćJd Zi-3t?l v kj^ain*0. V torek popolone se j>» 2^1a3jl1 pri aekeic »v-jje-ii prijatelj u na K^rlov*.l%". cv'-jU. I21 ^a popros*!, rrvj j..u po-^>di ^»ršril--. *V5, cLi .n.ta -^ or.ravkih T Q:*,roZrd ur-^"1 ^1 savur /a-ijo «%»i. "xjv IJn-jiUlj m\* jr intre^o!, to-ia ^aiKua in tuđi r-ejt-^a irafr*ika ri "*, »i.lel I* egeva ie-na. ivi j« bJ^a t^či v f«kr»»eh _a rr>"z*"\*o ob-l«-kc, k i?ka.tf Jsro'^a iia ^ar.Ov-aijju, pn ga rJ. na*la. ^cl#? zvrSer gc *a jk> laktjucju src-Sa.Ja rr; ^tirern tr|jii i~i -r*c*r pijanog«. Titkcj ja stopila p-eo»iij in ga vpraSala. kV; Lrra B'.n&riJ,f. Jjuiez. >"i >-*:1ni -»vrsnik, vr^đ-.a Ti^ks; #t.^taicov, prcnial 2a ♦rt Uo» vačtf ^tf-n-jL-^mu ^trjSnjorju. naro se pa vsc-d\J 1: l*tru daliiijtir;cx- . . . So-ot r^ki rr.ojater Zvan M. iz 1 m.i-c* jt ^'čeru,, •i«-l":^i pi-evl kinom Mctioo ne. sv >>> Mv*> sluiiojajo i*Yan* oko Z* # ki j« »jr.nš div»vl pobegnii;i oa hift. in s« ^ls. poredat v L0utij:uio. Mojster j« takrj po-*.-.-u «traii^k'i, k. je na njegovo lahtevo rpr^ril Francko n>>, ^Urtjo. Mo^ater j« nikmreč prljivn, dn je Francima n«/prna ta-tica, Id mu je ukr&dta nm. r.vrliAa «tovćeg r?;*nih prodmetov. i"avor ^-rtut jev'jev in bnarij«. FnuicVa je • a Ivino tuđi ^ria^ai- ii* p*'\vCala, kje stanuje, nakar so ukraoene stvan i«rine<«U na policijo in Jih vr;iil! : a muku. Natakarica JV*arl,Ja Skerlj, zaposlena v ^-.NSti^l *.rt««.ra 2ola« na Ctlov.Mci cesti j« p-ijav?^.-, ds. *1 4c nc>1o oanea^l iz sta-uuv^j^ja. ffm f)!a56, ? kp .^kiđko^ia, veft klo-t»*Ui ir huh^rtu.i p^aSC. & Kijeva je o5ko- din. T>e!^v*ec ftf?rlf fiao*^, !d j* ponoći ^pa.1 "-l^rak' v MKrinocbcvl ^ilfc1, ie nn enkrat za-r^USj1 pri '7T?UVi ayrrL^r>» »n pi-askan^. Ko je |;ht!iI1 ?! irtifJZ^, »■> s*» A* o£ii# luknjicc ffloboko ^5/5' v fcclo, jl <*ovftja brano, io 85^7* kr^i^a In j? zv**oi^ odnorno 5>**^ sdlo. Zato uporu.bljajte redno \sj^" hTA^O, da ni Vam ostala ^> keza nežna, mehka in sjibčna i? ^ kljub viažiremu in h!adnen_w ^ vremenu! MALI OGLAS! Eeseda 50 par, davek posebej. Preklicl, Izjave beseda Din 1.—t davek poaebej. Za plamene odgovore grlede malih oglasov J© treba priložiti znamko — Popustcv za malo oglase ne priznamo. ^H^V^^P^i _i^^_^_^___H gesoda OU pi. -lavejc poeebej. K'ajmanj&t unesen 9 OlD ' NOVI MOOEU ' Zimske sutenje, aepremoćljive Hubertus piaSće, obleke, perilo L t. d- prdajairo ie vedno z znatnim popustom. PRESKER Sv. Petra cesta ^^^^vflNB^^j3H___i^___vM_H___v^ta^^5vP Beseđa 50 par. davek po^ebej. NmJmaajSJ tnesek 9 Dio STROJEPTSNl POUK V'eCerni tecaji, odde'Ul od pol 7. do 8. in od pol 8- do 9. ure rvecer Vpisocanje dn*»ne od ool 7. do 8. ore. Na raip >lar?o 25 naSpaz!:i>r,ei&i!i otealuih stro-iev- Cbristofov ućni iavo, Jne 8. decembra litS?, 1 2ALFJOČISOPBOO | ia ostala «orf»c!st\o I Mak^latisrm papir proda uprava „Slovenslcega Naroda14 j Ljubljana, Kn^flieva ^aJica stev. 5 Stran ^__________________________ •SBOVmNSKl NSROD«. četrtek, P. decembra 1M7. ___________ SteV. 280 Smola z rožicami poezije Trinajstič pred sodniki zaradi sleparij s Prešemovlm ••Sonetnim vencem" Ljubljana, 9. decembra. Po zaslugi Alojza Grčar ja se je izgovorilo pred malim senatom te dni tuđi ime Franceta Prešeroa. Ni šio za literarno pravdo aii kaj podobnega, šio je za sleparije z mokrocvetočimi rožcami poezije, ki jih je napiaal nesrečni France Prešern s svojim »Sonetnim vencem«. Kakor je znano, smo dobili pred letom d«i posebno i/dajo PreNcrnovega »Sonetne-ga venca«. katerega založnik ni na mah prodal, kakor je naj i r2e upal, glede na to, t!a knj-ga vsebuje bisere naše literature. Prav prozaično je založnik moral najeti akviziterje. da si po vsej deželi nabirali aaročnike. Tuđi Alojz Grear, ki je bil svoje čaše gradbeni tehnik, se je ponudil in za-ložnik «■■ )v angažira1. Vremc i bodo Kranjcem se zjas-nila. je premišljeval akviziter Groar. ko je jadral po dežeh s »Sonetnim vencem«, jim milše jvezde, kakor 7daj, sijale! Vremena pa se kar nišo hotela zfasnitu Grčar ni imei kdo ve kakšnega uspeha s poezijami. Prešern je že sam povedal. da iz krajev nišo. ki v njih sonce sije L>jnđaues je povsod dovolj žalosti in nesrećo že brez Prc>ernovih solz, k*i so mu lile v šamoti iz oči v brezupneni hrepenenju po Juliji. Skratka. po nekaj ted-nih akvizicije je Grčar vedel. da se njemu čisto gotovo vremena ne bodo zjasnila. Glede Kranjcev je drugaće, oni lahko čakajo na boljše vreme bolj potrpežljivo kot akviziter, ki nima pare v- 2 epu in mu more s^a-mo prodani i/vod poezij potolaliti želodec in pogasiti žejo. Tako se je zgodilo, da se je oglasila v Grčarju stara lopovska žilica. Bil je na-mreč že dvanajstkrat kaznovan, večinom-a zaradi sleparij. Od 1. 1926 je že na nevar-nih potih. ki se nehajo navadno pred so-diščem in v zapori. Piestal je že 18 mese-ccv težke ječe Ko je zaradi sleparij s »Sonetnim vencem« stopit trinajstie pred sod-niica. smo tako i spo/nali starega znanca iz-pred sodiSča Zagovarjal ga je dr. Drusko-vič, ki je predlagat, kakor niegovi tovariši pred toii'kimi meseci, ko je bil Grčar dva- najstič pred sodniki. naj obtoženca pre-išcejo psihijatri. Grčar se vedno zagovarja. da v njegovi glavi ni vse v redu, odkar ga je zjsula na fronti granata. Čudno je le to, da zna kljub tenru s pustolovskimi sred-stvi premamitj ljudi, čeprav je zmešan. Po njegovem zagovoru smo sodili. da je iz-redno pretkan in zadosti inteligenten, da se mu posreći tuđi pametne ljudi prepričati, da je na primer banovinski inženjer. Založnika je osleparil za 915 din, ker mu je prinesel ponarejenc naročilnice. Eno-stavno je podpisal na narocilnicah znane ljudi, ki so seveda debelo gledali, ko jih je naročnik tcrjal za naroenino. V nekaj primerih je dobit na račun, pa je denar ob-drža! zase, nekatere lahkoverneže je pa oškodoval na ta način, da jih je napumpal na račun mokrocvetočih rožic poezije. Na Jesenicah je pa igral velikega gospoda. Iz-dal se je za banovinskega inženjerja, ki ima izvršiti veliko delo pri KoroJci Beli. Pri-povedovnl je, da ima 3000 din plače in vsak dan 100 din dijete. Verjeli so mu in ga spoštljivo pogostili v gostilaah. Jedel je in pil kot se spodobi za banovinskega in-ženjerja, za ceho pa ševe ni imel denarja. Tako je postat sumljiv. Tedaj ga je policije že iskala. Orožniki so ga prijeli in Grčar je prizna! vse sleparije. Pred sodniki je trdil. da sploh ni bil na Jesenicah. V Zagrebu je imel tuđi precej uspeha, toda ne s »Sonetnim vencem«, temveč v sleparijah. V7 zagrebški prestolnici je T>il pta bivši avstrij-sld oficir-invalid, ki si trdo služi vsakdanj* kruh s prodajanjem poezij. Xekatere je do srca ganil in posodili so mu nekaj denarja. Za spremembo se je izdal tuđi za koroškega horca. ki je kri prelival 7a osvobojer^e. -Senat je u^odil predlogu državnega to-žilca. naj se zasliši osebno še založnik »So-netnega venca* Razprava je bila preložena do 17. t m. Dotlej bo Grčar lahko premišljeval v preiskovalnem zaporu o vreme-nih. ki se njemu, niti Kranjcem nočejo zjasniti. Od slikarja kulis do portretista kraljev Presenetljiva karijera nedavno umrlega slikarja Filipa Laszla Poročali amo že, da je umri v svojem gTadu v Hampsteadu v An^liji najsLav-nejći portretist zadnjih 40 let FMip L#aszJo, star 68 let. Srčna bolezen je zaključila s tem «no najzanimivejših in najsijajnejših karijer naše dobe. Leta 1S80. ko si je 10-letni siromašni židovski deeek Filip Laiib v Budimpešti pod pritiskom razmer za-£el služiti vsakdanji kruh v delavnici, kjer so se slikale kulise, pać ni nihč-e slutil, da ga caka tako velika slava. Pozneje je sli-kal na porcelan, neKaj let Jo služil v fo-tagrafskem atoljeju dvorneg-a Totografa Streliskega. potem se je pa pri6ela nje-grova slavna karijra. Zaplove! je po vsem svetu, dobil je već sto odlikovanj. pode-ljen mu je bil naslov angleškegra barona, njegovi letni liolioilki so zna$aii 40.000 funto-v šterlLn°:ov ali v naSem denarju okrogr 10.000 000. Bil je soixxliiik boga tega irske^ra plemiškeg:a rodu Gulnessov tor oeeben prijatekj vseh vladarjev tište dobe. Upoda,blijajo*i mnetniki inia^o laliko svojo sodbo o Laszlovi umetnosti in po pravici se jeze na njegovo srećo, ki je naklonila temu njihovemu kolegi po pokliču mnogo veO-, nogo drugim, morda vivdnej- šim. Toda Laszlo je imel, ko se je preselil v začetku našega stoletja v London taikrat že kot Slaven portretist, ražen svojih velikih sposobnosti tuđi talent prilagoditi se konserva.tivneiniu okusu angleškegfa plemstva in ang-leškega dvora. Odrekei se je svo>eoTiu prejAnjemu ogrrevanju Za reali-zem v slikarstvu in nadaljeval je v klasičnih tradici'jah ang'lež'kega portreta. Mali Laub postane veliki Laszlo Laszlo je jel Studirati z denarjem, kl si ga je bil prihranil v Budimpešti kot mlad obrtnik na budimpeštanski um etnos tno obrtni soli. Pozneje Je uobil za svoje portrete stipendije, da Je lahko nadaljeval studije pri Liezenmayerju v MUn-chnu ter pri Constantu in Lefebru v Parizu. Da bi mosrel napraviti karijero, je moral potem najprej uretha angleSka kraljica Viktorija portre-Uranje maršala sira Georga "vVTiita. L*eta 1899. je dobil veliko zlato kolajno pariškega salona za portret kneza Hoihen-Iohe, leto dni pozneje pa zopet veliko zlato kolajno za portret papeža Leva XIII. Ta portret je kinalu zas4ovel po vsem sv"e-tu. Pozneje je portretiral LazsIo maloae vse evropske vladarje od Edrvarda VII. do sedam je angleške preetolonaalednice Hlli-zabete. pa tuđi vse drug-e ćlane angleSloe-ga kraljevskega rodu. Toda portreta Juri ja VI., ki ga. je nedavno zaćel in na katerem je dekU do svoje amrti, ni mogel veo dovršiti. La^zlo je naMikal v svojem življenju okroo: 4.000 portretov. od teh nad 2.000 v Londonu. Baš zdaj pripravi ja jo kolektivno razstavo njt^ovih najslavnejših del v Londonu. Aagteiki drla vlfan — madžarski patriot Ko se je Laszlo pred 37 leti definitivno presetil v Loodoo in odbenil 8 hćerko slove-6e rodbine irskih kiđuaftnjoev Guineasov, je oetal še vedno ogrski drSavljan. Cesar Franc Jožef, ki ga je tuđi portretiral, ga je poviSal leta 1912 v plemiSki stan s pri-devnikom >von Lomboš«. Sele leta 1914 je L&azio zaprosii za angrJeSko državljanstvo in dekret je dobil istega dne, ko je napo-vedala Anglija Nemčdji vx>Jno. Na Ogr-akem, kjer so bili silno na\xluSeni za vojno, je nastalo zaradi tega veliko ogorčenje, toda po krivici, kajti dogodki prihodnjih meeecev in let se pokazali, da je o«tal Laszlo navzlic angleškennu državljanstvu madžarski patrijot. Angleški državijan in dvomi slikar Laszlo je tihotapil preko Spanskega poslaništva na Ogrsko piama, v katerih je ŽeAel svojim rojakom v av-stro-ogn»ki armadi srećen konec \x>jne, podpiral je bogate sorodnike. Živeće v so-vražni državi in bil je aretiran, ko je hotel pomagati nekemu marifarskemu poročni-ku, kl je bil pobegnil iz ujetnlSkega tabo-riSća v Torkaihire. AngleSke oblasti so internirale Laszla za <*ve leti v Istingtonu. Kot velcdzdajalec je pa prišel pred «>-di5če sele po vo»jni. V najboljSeon prime-ru mu je pretila izgruba angleSkeg-a državljanstva, toda zagovornik, sedanji finančni mi-nlster, sir Joiin Simon, ga je tako sijajno zagovarjal, se 2.000 ali v našem denarju blizu pol mili-jana. Ceneje ni slikal, pać pa bresplajčuo. Ameriški milijonarji so se morali zigla-sttl pri njeim mesec dni prej In med viso- Um ao^leflkim plenMPfcvx)m je spadalo k bontonu naročiti svatbeao sliko pri Lasz-lu. Tucti sedanji kralj hi kraljica ter kraljevi bratje so se dati za poroko slikati pri njem. Zadnja leta svojega življenja pa Laszla portretiranje ni već veseUlo. Njegovim umetni&kim ambicijajn to ni već ustrezalo, ražen tega j* p^a imel dovolj uenarja, <^d svoje bogate žene. s katero je živel v sreć-nem zakonu in imel pet sinov. Zadnje ćase je delal na velikem delu. ki naj bi prikazalo trpljenje žen med svetovno vojno. Toda tuđi ta slika je ostala nedovršena. T«aag;la je sele tedetn dni pred smrtjo na-padla bolezen srca. še na smrtni postelji ga je doseglo najrvuije madžarsko od liko-\*anj za umetnike. Korvinov red, ki mu ga je podenl drža\"ni upra\"itelj Horthy. Slavna pariška premiera Slavni franeoski pisatclj Fran^ois Mau-riac, znan po vsem svetu s svojimi romani, se je predstavil 22. novembra Pariž:i-nom kot dramatik. Njegov gledališki de-but je bil slaven, kajti Mauriac je debu-tiral v Comedie Fran^aisc. Njegov nastop je bil dogodek za Pariz. Mauriacova pesimistična igra »Asmonlea«. v krateri je opisana usoda mlađega senv.narista. ki so ga izgnali iz seminarja 7iir.idi pomanjkanja discipline in ki osvoji potem gnan po hre-penenju. razočaranju in ljubosumnosti do iensk. vse ženike svoje okolice, je dosegla ogromen uspeh. Ko je stopil po parwki tradiciji po tretjem dejanju pred zastor nosilec glavne vloge, preoblečcn r.a hirro roko v brezhtben frak. in ko je pove-dal. !u ustanovljena o.ii pri-nI' do spo/nanja, da bi morala biti mo$ka obleka laž ja, enostavnej^ rn lepša kakor 7daj. N'ov« stranka Ko v pr\'i vrsti napo-vedal-a voim» ovratniLoni. kar jo relo pametno in potrebno. Tuđi moški na? Hi imeli vratove proste kakor jih im:i?o 7cn-ske. saj je to mnogo bolj zdravo, udobnej-še in lepše. Poleg vratov na i bod»» golji tuđi kolena. Pravemu nioškeniu se ni treKa sramovati golih kolen. je rečeno v roinlu-čiji, spreieti suglasno na nedavnom /Hoto-vanju nove stranke, Ce pa hočejo imetj mo-ški gola kolena, morajo nositi kratke hlače Nov.i stranka je ra/nisaiii natečnj /• osnutke najKoljših in najU-p^ih moških oh-lek. Natečaja so je utlele/iln nad 20()0 naj-boljših angleškth krojaCev. NA DRAŽBI — Nekdo je izi»ubil dcn^rTiico. Postenei!a najditelj'd prosim, naj jo izroči v pisarni. kjj/r dobi 100 vlin najdenine. tilas iz. občinstva: Ja/ ilarn 15O din. I ZAHVALA | VSEM ONIM MNOGOSTEVILNIM, KI SO NAM OB TE2KJ IX BRIDKI IZGUBI NAŠE ZLATE I MAMICE, GOSPE Ane Podkrajšek I SKUŠALJ UBLAŽITI TE2KO BOL IN KI SO S SVOJIM SPREMSTVOM NA 2ALNEM SPRE- I VODU IZKAZALI POKOJNICI ČAST IN SO OBSULI KRSTO S CVETJEM, IZRA2AMO I GLOBOKO NAŠO ZAHVALO. PRAV POSEBNO PA SE ZAHVALJUJEMO G. GRUDNU MILKU. TAJNIKU CMD, IN GOSPE MILKI POTOCNIK, PREDSEDNTCI ŠENTPETRSKE PODRUŽNICE CMD, ZA GINLJIVE PO-SLOVILNE BESEDE OB ODPRTEM GROBU IN UGLEDNIM LJUBLJANSKIM DNEVNIKOM >JUTRU«, 2>SLOVENCU« IN »SLOVENSKEMU NARODU« ZA KRASNE ČLANKE, S KATE-RIMI SO SLAVILI ZIVLJENJSKO DELO BLAGE POKOJNICE. NAJ NAM VSEM OSTANE POKOJNICA V BLAGEM SPOMINU! I LJUBLJANA, DNE 9. DECEMBRA 1937. OLGA POROCENA BIZJAK — HCI FRAV PODKRAJSEK — SIV \1LJE5I BIZJAK — ZET ROIJ FREMOSTi 17 Svef v razvaliti ah 7T- • -■"-■:- =^'=s=--j- / — ; ~7~~::-----*—^~ ~l*usto/m ski rormu — No vidiš, na drugi strani so pa zopet ljudje, ki to odobravaio. Recimo naš kapitan. Koliko zasluži ta od vsake pošiljke sodčkov! »Marsa« ni mogel porabiti bolje, nego za to bogu ijubo delo v korist trpečih. Da so se pri tem neprestanem trudu »Marsovi■< ventili tuđi že nalezli malo rev-matizma in naduhe. temu se ne sraemo čuditi. — Da. to je res, toda deset let je za tako mrho prav za prav kaj neznatna starost. Toda kaj zato, vsak hoče svoje in če ne bo dal Smith svojega »Marsa« čim prej znova in dobro okovati, se mu ustavi nekega lepega dne liki trmast konj prav pred carinskim! ladjicami in potem bo mahoma konec njegove slave. V trebuhu podmonrice so se začuli udarci kladiva. — Za izpremembo se je to pot menda pripetilo nekaj na glavnern vretenu — ali slišita te udarce? — Skratka. ustavili smo se. Pojdimo pogledat, kaj se je zgodilo in kako dolgo bo trajalo popravljanje. Vsi trije so odšli v trebuh stojećega »Marsa«, ki se je ne glede na to še vedno mirno gugal na va-lovih in grel na solneu, podoben ogromni ribi, namenjeni na izlet iz mračnih globin oceana, da bi se zopet enkrat nasla jala ob pogledu na jasno nebo in veselo lice nasmejanega morja, pa je slad-ko zaspala. Minila je ura in potem še ena. Kapitan je ta čas večkrat nervozno prihitel na krov. da bi iz-meril razdaljo med podmornico in oblaki temnega dima, pod katerimi se je vedno razločneje pri-kazovalo mogočno telo pomorskega orjaka. Slednjič so jela ramena vijaka zopet rezati in peniti vodo. Stroji so začeli zopet enakomerno br-neti in »Marsov« nos se je ponosno zaril v valove baš pravočasno, da se je mogla podmornica po-grezniti in izginiti izpred oči posadki velikega par-nika, plujočega proti daljni evropski obali . .. Sele ob petih popoldne naslednjeg^ dne se je »Marsov« periskop previdno dvignil iz morja. da bi pogledal. kje je parnik. — Plujemo petdeset milj od obale. — je dejal kapitan. — Po osmi uri se borno približali obali kolikor se bo dalo in do polnoči bo vse v redu. — Ali se lahko zanesete na vaše ljudi, da so na svojih mestih? — je vprašal Walpoje. — 2e tri dni čakajo tu. Vse pojde kakor po maslu. Morlev se dobro spozna na to, — se je za- smejal kapitan trdno prepričan, da pojde vse gladko. — A mi? — Izkrcam vas raje s prvim tovorom. Če bi nam potem morda kdo nepričakovano zastavil pot, boste vsaj vi na varnem. — Dobro — saj sem vas hotel itak sam prositi, da bi storili to. A John Morlev bo zopet pravočasno vedel, kdaj znova prispete ste dejali. kaj ne, kapitan? — Da. Tu ni treba skrbeti zanj, saj itak ne boste imeli časa, toda Johna najdete kadarkoli in lahko v ladjedelnicah. Sam spregovorim z njim in potem bo zadostoval listek, ki sem vam ga izročil, da vam pove. kar bo treba. — Kaj pa potem? Ali sprejmete tuđi našega moža na krov »Marsa«? Ali se lahko zanesemo na vas? — Storim po vaJi želji — toda odgovornost pade izključno na vas. In pomnite, da se na »Marsu« tistemu možu ne srne skriviti niti las na glavi. Smo pošteni Ijudjo. čeprav malo ježimo carinike. To sta dva moja pogoja. — Velja! Mi pa ne želimo doseči nič drugega, nego da bo naš ujetnik videl, da je prišel nam v roke. Zdaj se pa pripravimo k odhodu. Kmalu se je »Mars« pogreznil v varno giobino. kjer je ostal v miru do večera. Potem je pa previdno krenil proti obali in ob desetih se je gugal samo še dve milji od obale, neviđen in nesluten. Veter je bil nekoliko vzvalovil morie in ob skalnato obalo butajoći valovi so se razbijali kakor v krike jeze nad svojim brezuspešnim prizade-vanjem, nad svojim brezplodnim butanjem ob strme skale in ceri. Zalivček, zaieden v celino skorai v pravilnem polkrogu. je bil deloma v zatišju. Tam se je dvi- gala skupina oštrih ceri, razjedenih pod pritiskom skupnih napadov valovečega morja, dežja in mraza, morda pa tuđi vulkanskih potresov v davnih časih. Ta kraj se je imenovat > Pri petih skalah«, kajti središče skupine je tvorilo pet visokih, po zarezah ločenih skal, vidnih že od daleč in podobnih po-stavam petih nenadoma okamenelih velikanov. Pozimi. kadar je tu divjal vihar in šumelo raz-burkano morje, se je zdelo. kakor da se je zalivček lzpremenil v kotel kioeče vode in niti stari ribiči se nišo upali v njene vrtince, kjer je prežala na nje smrt Danes je pa lahko priplula v zalivček tuđi podmornica in se zas'drala v njem brez nevarnoftJ. Kmalu sta se ločila od podmornice dva Čolna in se približala skalnati obali zalivčka. Kapitnn Smith je dobro poznal ta kraj in znana mu je bila vsaka skala. Na bregu skrite so že čakalo temne postave. Sele ko je Smith nrittsrtil na gumb električne svetilke na nosu p.vesja ćoina in ie neka i svetlobnih zna-kov prerezalo temo, sn odgovorile z oba!e lučice ^kaioč'h -> M;rn rf^lom in notem sta se čolna »stavila ob ob^M Spretne roke so dv^gnile sod-c'ke in zabije, j^h ovile 7 vvmi in kmalu je izginil tovor na obalr v temno nnč Komaj po! ure je trajalo delo, potem se je pa kaDitan zadovolino ooslovil od svojih pajdašev, jDb^1 3**P gapmMS — Za »Narodno tlskarocK Frmn Jesu — Za opravo In inaeratsi đel Usta Oton Christof — Vrt v Ljubljani