it. 46. Poštnina pl«e«n« v gotovim. V Ljubliani, dne 17. novembra 1921 teto Glasilo »Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno ................K 50 - poluletno................. » 25'— Posamezna Številka .............„ 1'— Kmet, pomagaj si sam, In svoje staliiče v državi uravnavaj si sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase..........................K I'— uradne razglase.................. 1'50 reklame.....................» 2-— Uredništvo in upravniStvo lista m v LJubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca). Seja načelnika »Samostojne hinetijslie strank" za Slovenijo bo v ponedeljek dne 21. novembra ob devetih dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma" v Ljubljani. Seje se bodo udeležili minister Ivan Pucelj in vsi poslanci SKS. K seji naj pridejo tudi člani izvrševalnega odbora in načelniki naših okrajnih in krajevnih odborov. — Udeležba Načelništvo SKS. obvezna! Za Stapo pravdo! Naša stranka si je nadela ime «Samostojna kmetijska stranka*; naš program je kmetijski in agrarni. Namen in naloga naši stranki je: kmetsko ljudstvo politično osamosvojiti ter ga kulturno in gospodarsko dvigniti. Naš program je torej napreden. Kulturno hočemo dvigniti našega malega človeka na deželi s tem, da mu damo boljšo splošno in strokovno izobrazbo in ga tako postavimo na isto stopnjo z drugimi na-obraženimi stanovi. Naš mali človek ne sme tavati v temi in nevednosti, temveč mora postati kulturen, bežen, samozaveden in jasno sodeč. Skratka: misliti mora s svojo glavo in sam spoznavati, kaj je zanj dobro in kaj slabo. Kadar bo postal naš podeželan tak, tedaj bo sam uvidel nujno potrebo svoje politične osamosvojitve, ki edina vodi k gospodarski osamosvojitvi. Šele potem, ko se bo zavedal ves jugoslovanski kmetski narod svojega pomena v državi, bo prišel tudi do potrebnega in zasluženega cilja, ki bo v korist vsej naši kmetski državi. Zato je naš program tudi naroden in državen. Gospodarsko hočemo naše kmete in vse tiste, katerih trdo delo je v zvezi z obdelovanjem zemlje in nje produktov, povzdigniti s tem, da jim omogočimo tr.den obstoj in da jim zagotovimo za njih trud in trdo delo tudi zasluženo plačilo. Zato je naš program kmetski, zato je naša stranka kmetska, stanovska stranka. Zategadelj stopa ob strani ostalih stanovskih strank, katerih pripadniki žive od trdega telesnega ali pa duševnega dela. Naš namen je kmetsko ljudstvo gospodarsko osamosvojiti in v dosego tega cilja bomo delali do skrajnosti. Najvažnejše je, da ne bo kmetsko ljudstvo izročeno na milost in nemilost raznim izkoriščevalcem. Zaradi tega je potrebno, ljudstvo organizirati, da ne postane žrtev kapitalizma. V to bodo služile zlasti gospodarske in kreditne zadruge in druge strokovne organizacije, ki jih bomo pospeševali z vsemi silami. Dalje je za nas važna točna izvedba agrarne reforme. Pod agrarno reformo pa ne razumemo samo razdelitve veleposestev, ki jih priznavamo le toliko, kolikor ne nasprotujejo načelu, da bodi zemlja last tistega, ki jo obdeluje, temveč ureditev posestnih in pravnih razmer kmetskega ljudstva sploh. Sem spadajo kmetsko posestno in dedno pravo, razbremenitev kmetskih po- sestev, ureditev služnih pravic (ser-vitut) itd. Važna sta dalje izboljšanje zemlje in povzdiga kmetijske produkcije. Zato bomo posvečali največjo pažnjo melioracijam, komasacijam, preskrbi poljedelcev z gnojili, semeni itd., povzdigi živinoreje, pašništva, vinogradništva in drugih kmetijskih panog. Samoobsebi u-mevno je, da bo splošno in strokovno naobražen kmetovalec tudi bolj dostopen modernemu strokovnemu znanstvu in strokovni tehniki in potemtakem v stanu, si zvišati svojo produkcijo in s tem svoje blagostanje. Zategadelj bomo gojili naobrazbo kmetskega ljudstva z vso vnemo. Naše podeželje pa hočemo dvigniti tudi še v drugi smeri. Hočemo namreč, da se izboljšajo prometne zveze, železnice, ceste, vodne ceste, hočemo, da se skrbi za pitno vodo, za zdravstveno pomoč ljudstvu, za starostno zavarovanje in zavarovanje proti elementarnim škodam po deželi. Eto naš program! To hočemo izvesti! Samoobsebi umevno je, da more imeti resen namen za gospodarsko in kulturno povzdigo kmetskega ljudstva le stranka, ki jo vodijo kmetski in kmetskoznanstveni krogi sam' in ki je neodvisna od vseh drugih strank in elementov. Naša stranica ne odklanja niti posvetne niti duhovske inteligence, noče pa postati slepo orodje v rokah te inteligence. Zategadelj drže krepko vajeti v stranki trdne kmetske roke. Kdaj dosežemo svoj cilj? Vemo, da nas je premalo, da bi mogli že danes vplivati na vodstvo državne oblasti toliko, kolikor je naša želja in potreba. Devet poslancev, to je devet glasov med 410 glasovi, šteje naša stranka tam, kjer se deli pravica in kjer se sklepajo zakoni. Ker nas je malo, zato moramo iskati sobojevnike in zaveznike, ki streme za istimi cilji in imajo isti program kakor mi. In to so bratske hrvatske in srbske seljačke ali zem-Ijoradničke stranke. Najmočnejša izmed teh strank je Stipko-Radičeva hrvatska seljačka republikanska stranka. V njej je združenih največ jugoslovanskih se-Ijakov, poleg njih pa žal tudi dosti takih elementov, ki seljački pokret samo izkoriščajo za druge namene. Število naših glasov bi se pomnožilo za 50, ako bi stopila ta stranka v našo zvezo. Zal pa, da stavi Radič svojo vodeno «samostojno hrvatsko republiko* višje nego življenske gospodarske potrebe kmetskega stanu. Kdo je kriv vseh vojaških rekvizicij in sekatur? Vse vojaške rekvizicije, odvzemanje voz, konj itd., način vpoklicev, rekrutovanj in sploh vsega vojaškega poslovanja in službovanja se izvršuje po paragrafih bivšega srbskega vojaškega zakona, ki je za naše razmere v Sloveniji skrajno krivičen. Ta bivši srbski vojni zakon pa je bil na predlog in z odobrenjem vlade, v kateri je bil dr. Korošec podpredsednik ministrskega sveta, torej z njegovim odobrenjem in podpisom, dne 19« avgusta leta 1918. razširjen brez; izprememb ali olajšav na vso državo. Zaradi tega je postal ta vojaški zakon tudi naš zakon, po katerem se bo poslovalo tako dolgo, dokler ne bo izgotovila narodna skupščina novega vojnega zakona, ki bo moral biti tudi za razmere v Sloveniji pravičen. Dokler pa bo dr. Korošec (ki nam je ta krivični vojni zakon iz Srbije prinesel) s svojo čredo in še z nekaterimi pustolovci oviral delo v parlamentu in s tem preprečeval, da bi sploh prišlo do marsikaterih kar najpotrebnejših novih zakonov, tako dolgo se tudi ne bo mogel izpremeniti sedanji vojni zakon in tako dolgo bo moral narod trpeti zaradi sedanjih določil tega zakona. Kdor to pozna, tisti ve, da so vse te nesreče in vsega tega zla, ki so ju morali prenašati naši ljudje, krivi klerikalci z dičnim Korošcem na čelu, ker so nam prvič ta vojni zakon donesli, drugič pa, ker ovirajo, da se ta zakon ne more takoj izpremeniti. Poleg vseh teh lopovščin pa si drznejo te kreature še metati svojo um&zanost in krivdo na nas, ker ne moremo z enim mahljajem iztrebiti vse ljulike, ki so jo v prav ogromni množini zasejali ti brezvestni krvosesi slovenskega naroda. Radič pravi: -Samo da imamo Hrvati svojo republiko, čeprav je ta republika taka, da v njej kmet strada!* Mi pa pravimo: «Samo da se kmetskemu ljudstvu pomaga in potem smo zadovoljni tudi v monarhiji*. Ker se nam v svoji narodni in svobodni državi nudi ta možnost, zato hočemo kot enaki z enakimi živeti v bratski slogi z našimi krvnimi brati Hrvati in Srbi, dobro vedoč, da sloga jači, nesloga pa tlači. Prišel bo čas, ko bodo to uvideli tudi Radič in njegovi svetovalci, ako pa le-ti ne — bo to uvidel hrvatski seljak, čeprav preko njih. Tretja nam sorodna stranka je srbska zemljoradnička stranka, s katero je bila naša stranka že v najtesnejšem stiku. Le demagoštvo in boljševizem nekaterih njenih voditeljev sta provzročila razkol, ki ga prej ali slej premosti volja srbskega in našega zemljoraduika, da bodi v skupnem delu naša bodočnost! Potovanje naših kmetov v Srbijo je v tem pogledu marsikaj pojasnilo in silno razbistrilo pojme. Zato smo trdno prepričani, da je in mora biti bodočnost naša, to je kmetskega ljudstva in naše stranke. Upanje naših nasprotnikov, da nas bodo uničili, je prazno. Morda se jim posreči, da nam bodo enega ali drugega omahljivca in neraz-sodneža z lažmi, zvijačo in obrekovanjem odtujili, saj so ti ljudje mojstri v tem grdem poslu, naši ljudje pa vsled svoje lahkovernosti mnogokrat dostopni njih zvijačam, am-oak ideje ne bodo udiišili nikdar! Ubijejo lahko posameznike, ideje pa ne bodo ubili, kajti le-ta ostane vekomaj, ker je zdrava, resna in pravična. Naši bataljoni se bodo množili pod zelenim našim barjakom, na katerem se blišči napis «Za staro pravdo!*, tako gotovo kakor se je kljub vsem in proti vsem združilo tvorni ško delavstvo pod rdečo zastavo z napisom: «Proletarci vseh dežel, združite se!* Bodočnost je naša! Delujmo zanjo vsi, ki ljubimo in obdelujemo svojo rodno grudo! S. Za izenačenje zakonov. (Napisal Ivan Mrmolja.) Naravno je, da se borimo poslanci SKS. za pravično ureditev države. Saj se vendar naša stranka ni ustanovila zato, da bi imeli posamezniki koristi od nje, temveč zaradi stvari same — ker potrebuje kmetski stan svojo lastno stranko, popolnoma neodvisno od dragih strank. Kot zastopniki take stranke smo hoteli ustavo, zakaj le-ta tvori pod-stavo izenačenju zakone«*, od česar zavisi ureditev države. Vsak državljan imej enake pravice in enake dolžnosti! je naše geslo. Izenačenje zakonov se seveda ne da izvršiti na en mah. Neki državnik je dejal: »Nemčija se je ujedinila leta 1870., zakone pa. je izenačila šele leta 1913.!» Ne mislim, da bi se vleklo pri nas= izenačenje tudi tako dolgo. Nemčija je imela, čeprav ujedinjena namreč dal,je države v državi. Pri nas gre predvsem za pravično razdelitev bremen, to je davkov. Imamo različne naredbe in zakone, ki obremenjujejo le prečanski del drža,ve, med tem ko je bivša kraljevina Srbija toh bremen prosta.. Tako nas obremenjuje n. pr. predvsem trošarina na vi-no in žganje. "" Vsa ta davčna bremena so sklenjena z raznimi začasnimi zakoni, na podstavi katerih se je izdelal državni proračun. Za.to je treba največje pozornosti in temeljite preuredbe, da ne postane začasna naredim trajen zakon Tega nikakor in pod nobenim pogojem ne smemo dopustiti, da bi naše prečanske kraje preplavljali financarji, vohunili po kleteh in celo streljali ljudi, med tem ko bi bili Srbi takih nadlog oproščeni. Ne odrekamo državi davkov. Toda treba je najti obliko, da pride država do svojega, ne da bi po nepotrebnem razburjala ljudstvo. Seveda pa ne mislim, naj bi se še srbskega kmeta blagoslovilo s trošarino na vino in žganje. Ne. ampak slovenski kmet se naj oprosti tega davka tako. kakor ga je oproščen srbski kmet. Prav tako pa tudi ne smemo trpeti izgovora, češ, ker so Srbi toliko pretrpeli zaradi vojne, zato jim moramo davke izpregledati. Kdor je bil po vojni oškodovan, imej pravico do odškodnine, ki jo mora plačati Nemčija. Sicer pa se lahko reče. da je v splošnem srbski kmet na boljšem kakor slovenski, ker ima manjše potrebe in več bolj rodovitne zemlje. Prepričani smo tudi, da srbski kmet od nas niti ne zahteva večjih bremen. Saj ima n. pr. zemljoradnička stranka v programu izenačenje zakonov, to je za vse enake pravice in za vse enak» dolžnosti. To načelo mora zmagati, mi pa bomo šli v boj za izenačenje zakonov. Vi, kmetje, pa nas morate v tem boju vsestransko podpirati! Za pravice ljudstva. Gospodu ministru za vojno in mornarnico! Ob mobilizaciji, odrejeni vsled kar-lističnega puča na Ogrskem, so se dogajale v Sloveniji razne nepravilnosti, osobito pri odjemanju konj, vozil in vprege. Pripetilo se je mnogokrat, da so odvzele komisije kmetovalcu edin voz in edinega konja. V mnogih primerih so se vzele celo breje kobile. Na drugi strani pa. se je mnogim posestnikom prizanašalo, kar je vzbujalo seveda slabo kri in razburjenje. Cenilne komisije, sestavljene iz nepozna-valcev razmer, so cenile konje, vozove kakor tudi vprego dejanskim ra.zmera.ni neprimerno. Tako se je dogodilo, da so se cenili konji, odnosno breje kobile, ki so bile vredne preko 3000 dinarjev, po 500 dinarjev in še manj; vozila, ki jih danes ni mogoče nabaviti niti po 1000 dinarjev, samo po sto do dvesto dinarjev. In enako so se nepravilno cenile usnjate konjske vprege, ki se niti za desetkratno ceno ne morejo nadomestiti, po par sto kron. S takim in enakim početjem se n? dela samo kmetovalcem nenadomestljiva škoda, temveč vzbuja se tuii mržnja, do vojne oblasti, kar je v dobro samo raznim hujskačem. Da se to občekvarno poslovanje preglednih komisij za prevzemanje konj, vozil in vprege ukine, si dovoljuje podpisani poslaniški klub staviti gospodu ministru ta-le vprašanja: 1.) Ali je gospodu ministru to kvarno in zahtevam zakona nasprotujoče postopanje komisij znano? 2.) Ali je gospod minister voljan odrediti, da se v prihodnje pritegnejo takim komisijam tudi poznavalci lokalnih in gospodarskih razmer? 3.) Ali hoče gospod minister nemudoma odrediti, da se odvzem brejih kobil takoj ustavi? Spomlnjajmo se ot> vsaki priliki tiskovnega sklada ,, Samostojne kmetijske stranke"! Razširjajte vedno fn povsod ideje, ki Jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka"! 4.) Ali hoče gospod minister tako, odraditi, da se bodo v bodoče odvzemali kanji, vozovi in vprega v prvi vrsti tsainft veijira posestnikom, in da se bo varovalo male posestnike? 5.) Al! hoče gospod minister odrediti, da so vozila in konji, odvzeti za sedanjo kakor tudi za svoječasno mo bil i racijo na Koroškem, takoj plačajo, in sioer po conah, ki odgovarjajo dejanskim razmeram? Prosimo, za pismen odgovor. V Beograda, 9. novembra 1921 Klub samostojnih kmetov: (Slede podpisi vseh 12 poslancev.) Oddaja konj za svoječasno ofenzivo na Koroškem. Zaradi konj, ki so jih dali kmetje ob naši ofenzivi na Koroškem, je vložil klub samostojnih kmetov tole interpelacijo: Gospodu ministru sa vojno in mornarnico! Čast nam je prositi gospoda ministra, da nam blagovoli na nastopno vprašanje v nujno najkrajšem roku podati pismen odgovor: Ob borbi zaradi žal začasno izgubljene Koroške je vojaška uprava v zmislu vojaškega zakona odjema!« konje z opremo in vozove v okrožjih Maribor in Ljubljana od kmetov. Nekaj konj in voz se je pozneje vrnilo i konji bolni, vozovi pa polomljeni), po •cčini pa sploh niso bili vrnjeni. K°r Obfai zbor okrajnega odbora 5B5. za fcamnišlii okraj bo v nedeljo dne 20. novembra ob devetih dopoldne pri tovarišu Francetu Rodetn v Kamniku. Predsedniki in odborniki krajevnih odborov kakor tudi vsi pristaši SKS., udeležite se sanesljivo in v kar največjem števila tega važnega občnega zbora! prizadeti kmetje niso dobili dozdaj za odvzeto priprego nobene odškodnine, Kito prosijo, naj se jim škoda povrne, Slednjič je gotovo, da bo naseljenik, popolnoma obdelal in izdelal v lesa bogati Sloveniji ter se — gotov in zložljiv — prepeljal v Južno Srbijo. Taka gradnja v velikih množinah bi bila zelo hitra in, kar je važno, tudi zelo po ceni. Enako bi se okna, vrata, morebiti tudi notranja oprema, steklarska in podobna dela najbolje iu najceneje dala napraviti v Sloveniji, kjer je več združenih podjetij, ki se pečajo skoro izključno s takimi deli. Večje kolonije (po 30 do 50 družin, bi si v takem primeru prav lahko vzdrževale električno razsvetljavo, ki bj bila za lesene stavbe (ne glede na druge gospodarske prednosti) pač edino priporočljiva. S skupnim delom bi si kolonija uredila vodna in ob potrebi tudi melioracijska in ccstna vprašanja. Po tem načinu bi se moglo hitro kolonizirati, tudi splošnost in država bi skoro imeli hasek od vsega, kol,>-nije same pa bi bile urejeno, sploh ustvarilo bi se nekaj modernega, življenja in napredka zmožnega Ako pa daje država naseljenikom samo zemljo, vso nadaljnjo skrb in vse nadaljnje de-o za ureditev pa. prepušča posameznika, bo s tem napravila, dosti zmed in ustvarila le gospodarsko neurejene polovične eksistence. družini in za prenos kosti mučenika Kromarja iz Suhega bajerja v Črnomelj. Potreba je velika in pomoč nujna! Darovi naj se pošiljajo na naslov: Sokolsko društvo v Črnomlju. obnosno naj se jim konji, oprema in vozovi plačajo. Kmetje se obračajo v-dnO do podpisanega kluba « prošnjo, da se jim izposlujo odškodnina Kajti tako postopanje izziva po nepotrebnem nezaupanje do vojaških obh-.štev; ako se kmetom ponovno jemlje priprega, se jo boje točno in vestno dobaviti vojaški upravi. V interesu stvari same je. da se lastnikom konj opreme in vozil v najkrajšem roku izplača odškodnina., odnosno odkupnina ki priprego. Dovoljujemo si torej gospoda mini vf.ra. vljudno vnra*ati: 1.) Ali mu je znano, da se za priprego, odvzeto leta 1919., še do dartes nI plačala odškodnina? 2.) Ali je voljan potrebno ukreniti, da •e priprla takoj iznlača, in dati podrejenim vojaškim oblastvom navodilo, naj skrbe sa sredstva za plačilo pri prage v bodočih primerih? Sprejmite, gospod minister, tudi pri tej priložnosti izraz našega globokega •poštovanja. V Beograd«, 10.novembra 1921. Klnb samostojnih kmetov. Naseljevanje v Južni S.biji (Napisal dipl. agr. A. Jamuik.) 0 tem vprašanju smo že dosti sli-»iali in tudi či tali. Vendar pa stvar nikamor ne pride in naseljevanje nc napreduje, dasiravno je premnogo ljudstva, ki čaka na odrešitev potem kolonizacije in se v to tudi dnevno firiglaSa. Kolonizacija južne Srbije ne bo prej napredovala, dokler ne bo država pomagala tudi v denarnem oziru, kajti večina ljudi, ki bi prav rada šla > vojimi družinami v južno Srbijo, jr kljub svoji kulturni in gospodarski na-} rednosti jn narodni zavednosti (zlasf primorski begunci) žalibog brez za ijo.-lnih denarnih sredstev. Kaj naj počne priseljena družina •> južni Srbiji, če nima nič drugega ka Lf r samo zemljo? Zategadelj naj ustanovi država večje k nadeti naslov »Nova. resnica*, ker take do sedaj šo nismo videli v Sloveniji. (»Naša vas.») Pod tem imenom je začel izdajati dr. Novačan v Celju nr.v list. Ker nam svojega lista še ni poslal na ogled, se o listu ne moremo izjaviti. Baje bo ta list napadal našo stranko. Kaki nagibi vodiio k temu listovega urednika, drja. NovaČana. bomo že povedali, če res prične z napadi. (Za tiskovni sklad SXSy se je nabralo v Št. Lovrencu pri Trebnjem na svatbi našega pristaša tovariša Bre-garja 520 kron. Hvala in živeli! -V nedeljo dne 6. novembra L I. se je zbrala večja družba na Bočju pri La; koviču, kjer smo se radovali in pekli na ražnu malega pujska.. Ni to pa prašička smo vrtrli in zraven tudi peli, prav dobre volje bili. za tiskovni sklad SKS. 300 K zložili Živela družba! Da bi našla mnogo po snemovalcev! (Umrl je) oMhznani rodoljub, vedn zaveden naš pristaš, tovariš Jož; Jermančič. posestnik na Drušča' Bil je dolgo vrBto let občlmki sveto valeč in do zadnjega sodni cenilec Naj mu bo z^mliica l.iSka! Vsi hribi-;!-: občani žalujejo za, njim. (Poroč i se je) naš zavodni pristv tovariš Jože Mrgole, pose-tniko sin v Rogačici. % gosr. Julijano Hat-čevo v Dolgi. Bilo srečno! (Iz Pijave gorice.) Na Vseb svetli! kov dan se je pripetil v naši vasi žalisten dogodek. Nek mesarski pomoč.ni' iz LJubljane je udaril s kolom dom." čega fanta Franceta Urbarja s tako ai io po plavi, da je obMal nezavester Ker je Urbar vsled težke poškodbo nr glavi invalid, zato jo življenje tega reveža, ki se nahaja v ljubljanski obči avni bolnici v veliki nevarnosti. Na "inAilec i? Ljubljane je. bil na Pijav' gorici s sinom gostilničarke pii Ser,'-ku, ki je bil še pred kratkim mesar;' vajenec v LJubljani in ki je dal napa dalcu kol v roke. V gostilni pri Serja-ku se splob pijančuje, pleše in razgrr 'a včasih kar po cele noči, in sicer de 'aio to n-o večini tujci. Iver domači p' javški fantje, ki .so, kakor znano, zel-•■nirni in dostojni, ne zahajajo v Serja kovo gostilno, zato so jih nanadli > poleti štirje ljubljanski mesarski po prratoUi omenjenega sira, gostilničarke pri Seniku, ki jih mendi1 vabi na pomoč iz Ljubi'ane. Tndi n-Vseh svetnikov r7an j" nil nana^alec ' Serjakovi gostilni in Šel nato s Serja ovim sinom na vas. kjer so ranar" mače fante in težko poškodoval" Franceta TTrbaria. Nikakor ne m »mmo ^a bi zaradi tujih razgrajačev prišla na-a vas, v kat«ti ni bil dolsro neb«r oreten, na gla« pretepaške vasi. Zate h'1o dobro, če bi posvetila merr-r,aina oblnstva svo'o pokornost Šerjo-kovi gostilni, kjer se zbirajo in ion' ajo tirii ra7,"ra;ači. Prava gorica r komaj far hišami, ima'štiri gostiln' kar je gotovo preveč. (Iz cerkljanske okolice.) Na V«^ svetnikov dan sem obiskal rajnike na pokojmlišču na Spodnjem Berniku. Or.-di se vrši služba božja brez petja. Zanimivo jo to, da sta neki pristaš SLS. in neko dekle, članica Marijine družb-. razdrla petje. Sedaj lahko vidimo p< -božnost teh članov SLS., ker ravno Oni delajo največjo nečast, pot^m pa drugim očitajo njih nevero. Politične vesti. (Dve samoupravi v Sloveniji.) Akc primerjamo število prebivalcev, ki bi jih imela (po štetju iz leta 1910.) vsaka slovenska samoupravna edinica (oblast), če se razmejita obe oblasti tako kakor smo poročali v zadnji številki svojega lista, tedaj bi štela mariborska oblast približno 526.000. ljubljanska pa približno 527.000 duš. Kranjska bi bila potemtakem pri->ližno tako velika kakor pred vofno. Razlika med številom prebivalcev mariborske in ljubljanske oblasti ie tedaj okoli 1000 duš. Stvar seveda še ni končnoveljavna, ker mora o njej odločiti še parlament takrat, ko bo odločal o predlogu glede razde-itve države na 26 samoupravnih oblasti. (Te oblasti bodo imele po ustavi svojo avtonomijo — svoj deželni zbor in svoj deželni odbor). (Obletnica rapallske pogodbe) je bila dne 12. t. m. Po rapallski pogodbi so Italijani zasužnjili nad pol milijona naših bntov po krvi in jeziku. Težka mora lega na nas, ko se spominjamo te tako težko nam pn-zadejane rane. Z gnjevom stiskamo sesti in prisezamo maščevanje. Pride odrešenja dan! Mi Vas, drage brate, ne zapustimo in ne bomo odnehali prej, dekler se ne uresničijo Greoor-čičevi proroški stihi «Soči»: Takrat se spomni, bistra Soča, car porko ti srce naroča: odstopil, ker se naša politika pre--na!o vpošteva. Mi pa rečemo, da moremo do sedaj pač veliko uspehov -"aše politike pokazati, in sicer več kakor so jih mos;li klerikalci do danes. Ako ne bi radikalci in demokrati naše politike dovolj vpcšteva'i, edaj bi storil seveda Pucelj prav, če bi odstopil, kajti nam ne gre za to, • da bi nekofa morali imeti za ministra ob vsaki ceni. Tako oolitiko de-'ajo le klerikalci, saj se dr. Korošec ponuja že od lanske jeseni za ministra, pa ga nihče ne mara. V poštev bi morda prišel, ako bi naša stranka zapustila vlado. Dr. Korošec bo zadovoljen, če bo postal minister, program klerikalne stranke pa bo s tem tudi izpolnjen, če bi minister Pucelj spričo osebnih razlogov izs*ooil iz vlade, bi bila to njegova stvar, če pa bi izstopil iz vlade v zmislu sklepa naše stranke, tedaj naj klerikalci vedo, da stranka brez vzroka ne bi n*pravt'a take^ krr?ko. amp"k bi bil za to merodajen ozir na to, če se naše zahteve ne bi hotele vpošie- Drag! somišljenik! AH si že pridobil „Kmetljskemy kakega novega naročnika ali kako novo naročnico? Ne pozabimo nikdar, da so mori mod stranke po številu naročnikov na njeno glaogol vati, oziroma če bi se hotelo v vladi kaj takega uveljavljati, kar bi bilo proti našemu kmetskemu programu. (Kongres zemljoradničke stranke.) V Veliki Plani je bil od dne 12. do dne 14. novembra kongres zemljoradničke stranke, ki je bil dobro obiskan. Od naše stranke so se udeležili kongresa poslanec Mrmolja in tovariši Bukovec, Kene in Zeleznikar. Razprave so bile na kongresu mestoma zelo burne, vendar pa se je dosegel sporazum. Podrobno poročilo o kongresu priobčimo prihodnjič. Poudarjamo samo, da so vesti slovenskih kakor tudi beograjskih listov po večini netočne, dostikrat naravnost lažnive. (Dr. Korošec sili v vlado.) Bravo, bravo, doktore! Le pojdite v vlado in delajte, ko se Vam je Karlova pustolovščina ponesrečila! Zastonj ste na zaupnih sestankih opozarjali svoje kimavce, naj bodo pripravljeni na Karlov prihod! (Demobilizacija je odrejena) za vse letnike, ki so bili vpoklicani. Prav tako se morajo takoj vrniti tudi konji, oprema in vozovi oddajnikom. (Za takojšnjo demobilizarijo) so i vso odločnostjo n?s*opili v ministrskem svetu ministri Pucelj, Kriz-man in Pribičevič. S svojim predlo-pom so tudi prodrli. Proti takojšnji demnbilizaciji so bili radikalci. (Ob demobilizacij?) Okrajni glavar litijski je izporočd med vožnjo našemu poslancu Majcnu dne 10. L jn., da je komanda vojnega okruga v Celiu zahtevala, da se takoj pošlje v Celje 11 dobrih konj v nadomestilo za 11 konj, ki jih je komisija za nesposobne spoznala. Poslanec Majcen je takoj posredoval pri vladi v tem zmislu, da izporoči vlada uradno okrajnim glavarstvom sklep ministrskega sveta o demobilizacijt, vsled čer ar naj oblastva našim kmetom ne delajo nepotrebnih stroškov in sitnosti. O. ookraimski namestnik Hribar je obljubil to takoj storiti. Še isti dan je bilo glavarstvo brzojavno obveščeno, naj konj ne pošlje v Celje (Oddaja konj, vprege in voz) Minister Pucelj je zahteval, naj se vsi ipsestniki, ki so morali oddati konje, vprego ali vozove spričo mobilizacije, odškodujejo, ker ne gre, da bi samo nekateri trpeli gmotno škodo vsled mobilizacije. (Na občnem zboru »Kmetske zveze,*) ki je bil dne 10. t. m. v Ljubljani, niso vedeli vsi poročevalci nič drugega povedati, kakor da so doslej pri vseh volitvah dosegli tak neuspeh, kakršnega zaslužijo izdajalci kmetskega stanu, ter da jih čaka še premnogo dela, preden pride klerikalizem do nekdanje moči. Seveda, ker vedo, da bi golob zrno za zrnom prej odnesel vse Kamniške planine v širno morje, preden se more ta želja klerikalcem uresničiti, če naj še kaj drugega važnega omenimo, naj bo to, da so «Zvezarji» prav tako priznali, da so v Beogradu neprizna-vana ničla in da so Stanovnikovega atka izvolili v odbor KZ., ker za člana v načelništvu niso bili dobri. Mhm! Dokler atek ne dobe doktorata, sploh v načelništvo ne pridejo. Izvoljen je bil tudi pristni kmet, ljubljanski advokat dr. Jakob Mohorič. (Jugoslovansko - češkoslovaška liga) se je ustanovila 10. t. m. v Ljubljani. Liga si je nadela nalogo, buditi bratsko vzajemnost obeh narodov na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. (O kaznovalnem pohodu — v Ljubljano) se širokoustijo italijanski osli — fašisti. Revčki sestradani, pro-dajajte le doma svoje platno! Če zagledate samo našo šajkačo, bo padlo vaše korajžno srce na dno Jadrana. Klasični junaki polente, vaše junaštvo je samo «Corri!» in «Mama mia!» Kako ste smešni 1 (Karla Habsburga) so internirali z odobrenjem portugalske vlade v Funchalu na otoku Madeiri (v Atlantskem morju). (Habsburška zarota v Galiciji.) Iz Poljske prihajajo vesti, da je policijska in vojaška preiskava, ki se je vršila zaradi izvedenega atentata na poliskega državnega poglavarja Pil-sudskega, odkrila zaroto, ki ie nameravala vprizoriti v Poljski velik upor in izklicati bivšega avstrijskega nadvojvodo Viljema za gališko-rusin-skega kralja. Ptički so po večini pod ključem. (Vstaja ukrajinskih kmetov proti boljševikom) zavzema čim dalje večii obseg. Bo!jševiki se umikajo povsod. (Angleži nas tožijo pri zvezi narodov,) češ da naše postooanje proti albanskim divjakom ogroža evropski mir. To nojevo jajce je izlegel Lojd Zorž. (Petrograd mednarodno pristanišče.) Kakor je videti iz poteka po-gajanj med Angleži in Rusi, bo po-stal Petrograd mednarodno pristanišče. (Za plebiscitno glasovanje t šo-pronju) Madžari že zelo živahno agi-tirajo. (Boljševiška amnestija.) Ob četrti obletnici oktobrske revolucije je bila izdana amnestija za vse vojaštvo, ki se je svojčas borilo proti boljševikom pod Kolčakom, Vranglom, Zavinko-vom, Balakovičem ah Petljuro. Častniki omenjenih armad amnestije niso deležni. Raznoterosti. (Nesrečna smrt slovenskega letaku.* Aviatični poročnik Srečko Žitnik, sin pokojnega vladnega svetnika in vodje okrajnega glavarstva v Kranju, je zgorel v zraku, ko se mu je pri poizkusu nekega aeroplana vnel stroj. Pokojnik je po dveletni službi prk ljubljanski letalski skupini dovršil svojo letalsko naobrazbo. Za uspešni boj z dvema nemškima zrakoplovoma je bil odlikovan z zlato Obiličevo hrabrostno svetinjo. Slava njegovemu spominu! (Pameten in posnemanja vreden) je sklep srbskih žen, da ne bodo tako dolgo kupovale nobemga luksusnoga blaga, dokler se ne dvigne naša valu ta. Slovenske žene, sklenite tudi Ve isto, ker to je VaJa dolžnost! (Vpliv rastoče industrije na število kmetijskega prebivalstva.) Znano je, da se je zlasti v zadnjih tridesetih letih industrija v Nemčiji tako silno razvila, da zaposluje čim dalje več ljudstva v škodo kmetijstvu. V letu 1882. se je z kmetijstvom preživljalo okrog 18 in četrt milijona ljudi, z industrijo, rudarstvom, stavbarstvom, trgovino, obrtjo in prometom pa skupno približno ŠOVž milijona ljudi. Pri ljudskem štetju leta 1907. pa je bilo kmetijskega prebivalstva «amo še 16y» milijona, medtem ko se je število v industriji, rudarstvu, prometu, trgovini in obrti zaposlenih prebivalcev zvišalo ra 341/-* milijona. Od leta 1882. se je tedaj znižalo število kmetijskega prebivalstva za 2V4 milijona, število drugega prebivalstva pa se je zvišalo za 14 milijonov. Leta 1882. je bilo kmetijskega prebivalstva v Nemčiji skoro toliko kot vsega drugega prebivalstva, a do leta 1907. se je število kmetijskega prebivalstva tako znižalo, da je znašalo komaj polovico števila nekmetijskega prebivalstva. Da je to razmerjo dandanes za kmetijstvo le neugodneje. je kar gotovo. Tudi pri na* bi kazalo kaj ukreniti, da bi se zmanjšal beg z dežele, ker tvori pri nas kmetijstvo vendar jedro vsega narodnega gospo darstva. (Potovanje v Avstrijo.) Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo naredbo. po kateri se bodo izdajali potni listi za potovanje v Avstrijo samo dotični-kom, ki bodo dokazali, da morajo neodložljivo potovati v Avstrijo. Nared-bi je namen, preprečiti nakupovanje blaga v Nemški Avstriji v takih množinah kakor se je to dogajalo zadnje dni. Posebno strogo se bodo pregledovale ženske, ki so uvažale do sedaj iz Avstrije velike množine luksusnega blaga ter slabile s tem veljavo našega denaija. (Pri ujetem Karlu.) Nekemu ameriškemu časnikarju se je posrečilo priti vzlie vsem stražam v grad Tibani. kjer je bil Karel jetnik. 0 svojem obisku jp podal časnikar zelo interesantne stvari. On pravi, da nista niti Karel niti Cita pokazala nobene prave po-parjenosti. Odločno je oporekal Karel, da bi hotel priti na madžarski prestol nasilno. Ker je bil prepričan, da ga Madžari hočejo, zato ie tudi svojim četam prepovedal streljati na Hertijeve Čete. Eksminister Grac je dejal, da je zvedel šele v .sredo ponoči, da je Karel na pohodu proti Madžarski. Tudi An-draši ni hotel ničesar vedeti o tem, da bi bil poučen o Karlovem povratku. Rekel je celo, da je bil tako presenečen, da Je mislil tedaj, ko je prlSla Cita, da je to nova kuharica Zanimive stvari je pripovedovala tudi grofica Esterhu^i, zaročenka Ostenburga, glavnega komandanta Karlovih čet. Dejala je, da je morala Citi. ki je bila brez vsega, posoditi celo nočno srajco. Vsi brez izjeme pa so se pritoževali, da jih je izdal Hngedis. Kako silno »kulturni® so Madžari, dokazuje ta-le zgodba: Ujetega Ostenburrra je vprašil TTorti: «Vi ste ira*or Ostenburg?« »No gospod « jo odvrnil Ostenburg. »jaz sem od kralja imenovani poP-ovnik Ostenburg in razbil bom vsakomur •lavo. ki mi bo še enkrat rekel major!* Mnogo so ugibali jetniki o tem bo li Ostenv'iTPr "Ot veH^a^lef usmr-čen ali ne. Večina je bila mnen;a, dfl se Ostenbttrcru ne bo ničesar zgodilo ker so vsi Ma^vi ""»rarMsti in torej Ostenbnrg ni zakrivil nobene veleiz-laje. Mi ra pravimo: Ce bi bil Osten-burg samo preprost kmet in ne baron tu oficir, bi ga gotovo ustrelili, kajti fc star pregovor pravi, d* velike izpuščaje, male pa obešajo. (Sneženi zameti v Liki) na Hrvaškem so tako veliki, da je že do 11. t. m. obtičalo nekaj osebnih in tovornih vlakov v snegu. Železniški promet je zelo oviran, deloma celo popolnoma ukinjen. (Državno žrebetišč« v Brodn prt Kranju zgorelo.) V noči od 4. na 5. t. m. je pogorela r Brodu pri Kranja velikanska baraka vojaškega žrebeti-šča. v kateri je bilo 15 žrebet Eno žrebe je zgorelo, ostala žrebeta pa so z veliko nevarnostjo rešili vojaki. Zgorelo je dalje 4000 kg sena, 6000 kg slame in 200 kg ovsa. Ogenj je bil oodtaknjen. Zadnje čase so se pripetili v tej okolici že trije slični dogodki. (Velik požar na Dunaju.) Veliko kmetsko hišo v bližini železniških hiš. 'ik ob progi, je užgala iskra iz lokomotive. Ogenj, ki se je vsled viharja bliskovito razširil, je bil tako silen, da je v času od pol dveh do štirih pogorelo do tal devet velikih kmetskih hiš. Ogromna škoda znaša več milijonov kron. (Trinajstletna učenka — mati.) V b~l-uico v Karlovi Mestci na Češkem so pripeljali pred kratkim neko trinajstletno učenko iz občine Neuzova, ne da bi kdo opazil, da je noseča, šele pred enim mesecem je zvedela mati, da je dekle noseče. Šla je z njo k zdravniku, kjer je deklica prignala, da jo je neki neznan moški posilil. (Mati morilka treh svojih otrok) V Luenerm pri Dortmoimdu ie rudarjeva žena Leiki umorila ponoči v duševni zmedenosti tri svoje otroke v starosti od 9 do 11 let. Eden izmed dečkov se ie prebudil v trenutku, ko mu je_ hotela mati prerezati vrat z britvijo, in poizkusil uteči v očetovo spalnico. — Nesrečna mati pa ga je ujela pri vratih ter mu prerezala vrat. Mater po odpeljali na policijo, kjer je zaspala. Ko se je prebudila, ni vedela prav nič o svojem strašnem dajanju. (Morilec desetih žen Laadru) je žo od leta 1919. v Pariru zaprt. Dne 8. t. m. se je proti njemu začela glavna razprava pred porotnim sodiščem. Točnih dokazov o njegovi krivdi ni. Land.ru vse- taji in pravi, če ga izpuste, da jim pripelje vseh 10 žen živih in zdravih. Proces je za Parižane velika .senzacija. Vse ženske nosijo morilčevo sliko. (Dramatičen prizor v Jeiniški celici.) Pred enim letom je vzbudil v Parizu veliko senzacijo umor neke plesalk *. S svojo prijateljico je sreča':t ponoči dva moška in jih pozvala k sebi na dom. Ponoči pa je eden izmed moških zadavil plesalkino tovarišico in hotel storiti prav isto tu't i s plesalko, da bi nato obe oropal. Toda plesalki se je posrečilo utečL Prihitela je policija, toda zločinca sta že pobegnila. PI salka je sicer oba natančno opisala, vendar policija ni mogla nobenega izslediti. Pred kratkim pa je ugftMkl neki policijski uradnik v ječi moža, ki ie bil zelo podoben opisanemu morilcu, Obvestil je o tem plesalko, ki je prišla v jetnišnico oblečena natančno tako kakor v oni nsortnl noči, planila nenadoma v celico in zaklicala morifeu. da je zadavil ni°no prijateljico. Morilec je bil tako iznenaden. da je svoi zločin takoj priznal. Kmalu na to pa je začel taiitf hi se delati neumnega. Ko je izprevidel, da mu vse taienje ne bo nič pomagalo, je pa priznal vse in povedal tudi ime svojega, tovariša, ki so ga takoj nato tudi prijeli. (Lov na anarhiste) je uprizorila pariška policiia. ker so se v zadnjem času pripetili številni anarhistični atentati. Predvsem je bil namen lovu. da bi policija dognala, odkod dobivajo anarhisti svoje zaloge bomb in orožja. (Za kratek čas.) C a s u primer-1; o. V nekem mestu je bila razpisana služba policijskega stražnika. Izmed številnih reflektantov so snrejdi prosilca, ki je bil brez enega očesa. Ko je vprašal nato nekdo žunpna. kako to. da bo najeli ravno invalida, brez enega očesa, je odgovoril župan: »Časi so pač taki, da mora policiia vedno za-tisniti eno oko!» — Rodbinski pogovor. V neki rodbini jo bil." hči že zrela za možitev. Ko so jo vprašali. zakaj se ne poroči, jc odvrnila-»Čakam, da pride pravi.» »Ah, kaj.» je dejala nato mati. »tudi jaz nisem čakala da je nrišel pravi.« — V prenočišču. Gost: «Vso noč me je grizlo. Vso noč nis°m snal. Vso noč nisem mnH zatisniti o軫a.» Gostilničar: »Obžalujem, če mislite, da boste =nali z odortim' nčnv.s — Otročja modrost. »Mama! Stara mati m<-je rabila! Naj pretena svoje otroke ne pa mene!» -—Poravnan dol" Tan0,». je prilrž'l .To*"Mi "1'^n'Vn. .To*-'e bil ves rv-^—^^n. fn^n' jo rekel .T.n ne?: k"' t^I*.,.-, o. m! ren v^č nost 10 dinarjev, sedaj sva pa bot!» *ože: »AH b; i»>l ne oobotnice, po tem pa še 10 di"arW?* It (Kmetijska statistika.) Na poziv tovariša ministra Puclja se je sestala dne 3. novembra v statističnem u-radu v Zagrebu pod predsedstvom ravnatelja dr. R. Signjara anketa glede ureditve kmetijske statistike v naši državi. Na anketi se je razpravljalo, kako naj se uredi kmetijska statistika vse naše države. Pri nas se to vprašanje ne da lahko rešiti, ker Srbija in Črna gora nimata katastra, vsled česar manjka najzanesljivejši temelj za statistiko. Srbija, ki je hotela tik pred vojno zmeriti zemljo, je poklicala večje število geometrov iz inozemstva — največ menda iz Češke — pa jo je vojna prehitela Na sejah ankete se je re-dižirala osnova pravilnika, navodU in izvidnih obrazcev za kmetijsko stahstiko, in sicer za zbiranje podatkov o razdelbi tal po kulturah, o posejanih površinah, o uspehih žetev, o vinogradih in produkciji vina, o oljkah in produkciji olja, o sadjarstvu, o živinoreji in končno o cenah glavnejših poljskih pridelkov. Di_a 7. novembra je anketa zaključila svoje delo. Njeni zaključki se bodo v najkrajšem času predložili ministrstvu za kmetijstvo in vode v odobritev. V bodočem letu se bodo že mogli zbirati omenjeni podatki po enakih osnovnih načelih v področju vse države. Ureditev kmetijske statistike je velike važnosti, četudi mogoče izpočetka statistika še nebo popolnoma zanesljivo delovala, bo vendarle že kolikor toliko koristila naši gospodarski orientaciji. Doslej smo pomanjkanje take statistike v naši agrarni državi težko občutili in tudi inozemstvo ni bilo o nas nikdar pravilno poučeno. Kmetijska statistika bo pripomogla mnogo k pravilni regulaciji cen in bo ovirala špekulacijo. (Nova valutna naredba ) ki jo je pripravila vlada, prepoveduje arbitražo, odvzema bankam pravico kupčije z valutami in devizami in prenaša te stvari na Narodno banko. Po raznih krajih se uredijo poslovalnice, carinarnice pa bodo dobile posebna tozadevna navodila! (Naša valuta se izboljšuje.) Devi-za na Milan (Italija) je padla od 1680 dne 7. t m. na 1150 do 1200, dne 11. t. m. je padla deviza na Berlin od 138 na 100 do 107, deviza na Prago je padla od 450 dne 7. t m. na 320 do 335. Dolarji so padli dne 7. t. m. od 411 na 270 do 290. V podobnem razmerju so padle tudi vse druge valute. (Za regulacijo uvoza in izvoza) se sestavljajo v Beogradu posebni predpisi. Luksusno in tako blago, ki se proizvaja doma, bo prepovedano uvažati. Za pospešenje izvoza lesa se bodo izdale posebne odredbe. Za tihotapljenja se bodo uvedle posebno stroge kazni. (Za prepoved izvoza prašičev iz naše države) je predložila zagrebška trgovska zbornica posebno vlogo na merodajna oblastva. (Carine prost uvoz strojnih delov,) ki ne dospejo istočasno s stroji v državo, je mogoč le, če si preskrbi uvoznik prekhodno odobritev generalne direkcije carin v Beogradu. V prošnji je treba navesti, kake strojne dele in koliko se jih namerava uvoziti ter v kako svrho se bodo porabljali. (Uporaba starih živinskih notnih listov.) Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: «Finančno ministrstvo je dovolilo, da se smejo do dne 1. januarja 1922. uporabljati še stari živinski potni listi pod pogojem, da se jih dokol-kuje do vrednosti po tarifni postavki 110. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921., Ur. 1. št. 100, in da oblastvo kolke uniči in pristavi predpisano klavzulo*. (Priglasitev zasebnih žrebcev zaradi licenciranja.) Na podstavi zakonitih predpisov o licenciranju žrebcev se razglaša, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plenrcnilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, priglasiti le-te najpozneje do dne 15. decembra 1921. pri onem okr. glavarstvu, v čigar okoliš je žrebe*-postavljen. Priglasitev žrebca je ali oismena ali ustna. Pri priglasitvi je treba naznaniti: a) ime, priimek in bivališče žrebčevega lastnika, b) pasmo in rod, starost in barvo kakor tudi kraj, v katerem se žrebec nahaja. Opozarja se, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi ■eti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Kje in kdaj bo pregle- dovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco), ae bo naznanilo pozneje. (Oddaja trt iz državnih trtatt «a sadov v Sloveniji.) Oddelek za kmetijstvo pri pokrajinski upravi za Slovenijo daje s tem vinogradnikom na znanje, da se bodo spomladi 1. 1922. oddajale trte iz državnih trt-nih nasadov v Sloveniji (vinarsko nadzorništvo v Mariboru ima na razpolago okoli 70.000 cepljenk, 25.000 korenjakov in 200.000 ključev, vinarsko nadzorništvo v Novem mestu pa 20.000 cepljenk, 86.000 korenjakov in 400.000 ključev) po teh-le cenah, in sicer: cep-ljenke Ia 100 izvodov za 350 K; cepljenke Ha 100 izvodov za 150 K; korenjaki Ia 100 izvodov za 70 K; korenjaki Ha 100 izvodov za 35 K; ključi Ia 100 izvodov za 20 K; ključi Ila 100 izvodov za 10 K. Te cen-; veljajo le za manj imovite posestnike, la predlože dotično potrdilo pristojne občine. Vsem drugim naročnikom se zaračunijo trte 75 odstotkov draže. Nasprotno se cena ob dokazanem siromaštvu izjemoma zniža za 25 odstotkov. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu v pristojni državni trtnici. Omot in dovoz na železnico ali pošto se računi posebe. Trte dobe ie vinogradniki iz Slovenije, ki se zavežejo, da jih bodo sadili na lastni zemlji. Pri dodelitvi korenjakov se bodo vpošte-vah v prvi vrsti oni naročniki, ki namerjajo zasaditi svoj lastni ma-tičnjak, pri dodelitvi ključev pa oni, ki cepijo trte za svoj lastni vinograd in ne za predajo in ki predlože dotično potrdilo pristojne občine. Naročila se sprejemajo pri državnih trhlih nasadih in pri pristojnem vinarskem nadzormštvu (v Mariboru ali v Novem mestu), in sicer naj-kesneje do konca mese-a novembra t. 1. Po tem roku se razdele trte sorazmerno med vse upravičene naročnike, katerim se dopcšlje dotična nakaznica. Vsak naročnik, ki se mu nakažejo naročene vrste trt, je zavezan, te trte prevzeti in plačati. Naročniki, ki se jim dodele v nadomestilo druge vrste, nego so jih naročili. morajo nakaznice, ako ne žele dodeljenih vrst, v 14 dneh s priporočeno pošto vrniti, drugače so tudi oni zavezani, nakazane trte prevzeti in plačati. - : < ^ »m - (Pravilnik o izdajanju in vidiranj« potnih listov) je priobčen v celoti v letošnji 127. številki ^Uradnega lista pokrajinske uprave za Slovenijo«. sp (Pravilnik za izvrševanje določil o državni trošarini iz začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah) je objavljen celotno v 133. številki «Uradnega lista pokrajinske uprave za Slovenijo*. (Ukoriščanje naših petrolejskib vrelcev.) Ministrstvo za gozde in rudnike je podelilo pravico izsledo-vanja petrolejskih vrelcev v Hrvatski znani delniški družbi «Standard Oil Company». Družba bo osnovala posebno delniško družbo za eks-ploatacijo teh petrolejskih vrelce-, pri kateri bo sodelovala država s 25 odstotki kapitala. (Mežiški svinčeni rudnik) ]e prešel v angleške roke. Angleži so ponudili naši državi 25% akcij v nakup. Ker se pa država tega poslužiti ne more, priporočamo zasebnikom, da bi se zanimali za nakup teh akcij. (Železniška proga k morju skozi Kočevje-črnomelj.) Doznavamo, da se je tudi inž. Kavčič, ki gradi ljutomersko železnico, izjavil za progo Kočevje-Črnomelj-Severin-morje, in da le to progo priznava za upravičeno in najbolj odgovarjajočo pc-potrebi, s čimer se izjavlja on proti Kajfeževi progi Mi smo mnenja, da bi bilo prav, če bi se Kajfežev" proga gradila in si jo zelo želimo, toda ta proga se ne sme graditi na škodo proge, ki preko Kočevja-Se-yerina veže vso Kočevsko, dalje Belo krajino in poljansko dolino s Kvarnerom. (Nove maksimalne cene v Ljubljani) je sestavilo ljubljansko občinsko sodišče za pobijanje draginje. Če bo le kaj pomagalo! (Mariborski trg.) Na svinjski sejem dne 11. novembra je bilo zaradi s'abega vremena prignanih samo 20 prašičev. Cene prašičem so bile take-le: pettedenskim 150 do 200 K, šest- do sedemtedenskim 300 dc 350 K. pet- do šestmesečnim 1200 do 1500 K, enoletnim 3000 do 3500 K. Plemenskih in pitanih prašičev pa sploh ni bilo na trgu. Obrtniki, naša moč in dobrobit sta mogoča samo v res trdni organizaciji vsega obrtniškega stanu. * Ako ie ntot «tn „Jugoslovanske Matice", tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnemu društvu! (Konknrz Olivne posojilnice.) Na praflof namestnika upravitelja kon-koraiega sklada, (kja. Fetticha, je akfitiin na daa 20. t.m. ob desetih pri deželnem sodišču v Ljubljani (•oba St. 140) zbor upnikov, ki bo sklepal o tem, da se terjatev, ki je zavarovana na hišah drja. Hudnika na Dunaju, cediraj Zadružni zvezi * Celju proti cesijski valuti 25.000 jugoslovanskih kron; da se terjatev zoper Tomaža Pavšlerja prodaj na javni dražbi; da se s cesijsko valuto po 25.000 jugoslovanskih kron in z ostankom glavnice 49.807 kron 15 vin, izplačaj upnikom 8%na tan-genta, ostanek pa prepusti namestniku konkurznega upravitelja v kritje njegovih stroškov. (Katalog praškega vzorčnega ve-lesejma) smo prejeli. Ta katalog je najnovejša in najzanesljivejša naslovna knjiga za češkoslovaško industrijo in trgovino. Stane 20 dinarjev. Interesentom iz obrtnih, kmetijskih in trgovskih krogov se dopošlje na željo brezplačno. Pisati je treba na: Pražske vzorkove ve-leirhy, Praga I, Staromčstska rad-nice. (Vinsko tržišče v Bački in Banatu.) V teh dveh pokrajinah se je pla- čevalo grozdje po 13 do 14 K kilogram. Novo vino se prodaja liter po 18 do 19 K. Ponudb je mnogo, kupcev pa malo. (Madžarski vinski trg.) Kakovost letošnjega vina je izborna. Vinska trgovina se še ni nič kaj razvila, le nekaj čeških m avstrijskih vinskih trgovcev je nakupilo manjše množine. Cene so v posameznih pokrajinah zelo različne. Ponekod se plačuje vino liter po 18 do 24 m. K, dočim se drugje zahteva po 28 do 40 m. K. O enotnih cenah se bo moglo govoriti šele tedaj, kadar se vinska trgovina bolj razvije. (Madžarsko žitno tržišče.) Zaradi nestalnega kurza krone cene žitu stalno naraščajo. Pšenica je notirala že 2000 do 2600 m. K iz iztovorne postaje, rž 1500 do 1525 in oves 1500 do 1530 m. K. Koruza (nova) se je ponujala do 1850 m. K iz vto-vorne postaje. Za pivovarski ječmen se je zahtevalo 1740 do 1780 m. K, za krmilni ječmen do 1700 m I<, za proso 1890 m. K. (Poljski trg.) Naglo dviganje poljske valute je provzročilo na trgu popoln zastoj. Čim bolj se dviga poljska in pada nemška marka, tem slabša postaja tendenca na trgu. Blago se prodaja v velikih množinah, kupcev pa ni. V tekstilni industriji so se znižale cene blagu za 100 do 150 Odstotkov. Enak padec je zazname-novati tudi pri drugem blagu. Meseca septembra je veljal funt telečjega usnja še 750, sedaj pa velja samo še 350 mark. (Češkoslovaški nakup žita v Romuniji.) Češkoslovaška vlada se pogaja z Romunijo glede nakupa 5000 vagonov žita. (Uvoz iz Jugoslavije v Romuiiijo dovoljen.) Romunska vlada je dovolila svoboden izvoz iz naše države. Carina se plačuje po novi carinski tarifi, ki je zvišana od 20 na 50 odstotkov. (Nemška državna banka) ima po izkazu z dne 31. oktobra 91.527 milijonov 679 tisoč papirnatih mark. Do dne 31. oktobra se je pomnožila cirkulacija za 3.383,484.000 mark. Kovinska podloga se je zmanjšala za 31,964.000 na 1.007,868.000 mark. (Francija zabranila uvoz živine.) Po poročilu trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu je zabranjen uvoz goveje živine, svinj in ovc v Francijo. Dovoljen je le uvoz salam, suhega mesa in ostalih mesnih izdelkov. Književnost. (A. K. Green: Za milijoni.) Roman. Založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg št. 8. Cena vezani knjigi 34, broširam 28 kron. (Diletantski oder.) Pod tem skromnim naslovom se nam obeta strokovna gledališka knjiga, ki jo že kar naprej z odkritim veseljem pozdravljamo. Saj bo ta knjiga postala brez dvoma vade-raecum vsakega diletanta, vsakega ljubitelja gledališke umetnosti. S to knjigo bo dobilo vsako dramatično društvo in bo dobil vsak dramatični odsek takorekoč strokovno podstavo za uspešen razvoj in napredek. Tako vsakemu društvu, kakor tudi vsakemu po-edinemu igralcu ali režiserju bo s temi navodili dosedanje delo vsaj za polovico olajšano, saj bo na prav vsako vprašanje, ki ga danes ne ve primerno rešiti, našel v knjigi obširen strokovni odgovor. In tako bo ne le z vidika praktične potrebe, ampak tudi s kulturnega vidika pomenila ta knjiga velik napredek za diletantske odre. V desetih odstavkih razpravlja avtor o izberi iger, zasedanju ulog, vajah, režiserju, oderskem jeziku, predstavi, ma-skiranju. aplavzu, kritiki in gledaliških dvoranah strokovnjaško in izčrpno, vendar poljudno in pregledno. Isto velja tudi za Emil-Navinškova strokovna navodila za lepotičenie: «L e p o m a- s k o», ki so prav tako potrebna našim odrom. Obe knjigi izideta v kratkem in skoro gotovo ne bosta presezali ce-ne 40 K. Vsa naročila naj se naslavljajo na založbo Zvezne tiskarne v Ljubljani, Marijin trg št. 8. Obrtniške vesti. (Dobava lesenih zabojev.) Uprava državnih monopolov v Beogradu je razpisala dobavo 76.800 zabojev ia mehkega lesa. Ofertalna licitacija bo dne 2. decembra 1.1. Pogoji so na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. (O izpregledu dokaza usposobljenosti za rokodelske obrti.) Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljub« Ijani je pri reševanju prošenj o izpregledu dokaza usposobljenosti za rokodelske obrti opazil, da sta dan ali leto vstopa in izstopa pri pomočniški dobi nejasno in netočno vpisana, mnogokrat tudi potvorjena. Da se bo v bodoče lahko čisto točno dognalo pomočniška doba, naj se v delavski knjižici dan in leto vstopa in izstopa pomočnika vedno vpišeta s številkami in z besedami. LEPOTA kož«, A*««, vrata, tek, kakor tudi lepa m* las se moro doseči samo ■ razumno nego lepote. Ttočera prisnaaja n dospela is vseh detel grete za lekarnarju Fellerja: ,,«»•*" lllljlno mletao mHo. naj- <*!jie bkfe, najfinejše „milo lepote"; 4 koti :» »motom ia poštnino 98 K. »tBlsa** obrazna ti Bita** pomada odstrani vsako nečistost kole, solnene pege, cajedan-ce, nabore itd. ter na-redi košo mehko, rožn* -tohelo in čisto; 2porcelanasta lončka i zamotam in poštnino 52 K, Taneehlna pomadi ga rast laa krepi kožo glave, preprečuje iz pada«}«, lomljenje in eepanje las, aaprečuje priHtt, pre*ano oshreloet itd.; 2 porcelanasta tepčka a samotom in poštnino 53 E. Prodajale! dobe, če naroče najmanj 12 ko-popnet t naravi. Lpljtao mleko IS K,; brkozuz S K; tuj« MMtfa dtU. Ktagcrj« v veTikih originil.ih m B K; MjfiBtfSl Hega-zobal prašek v pitcnt-a *> K: puder u gospe v vrečicah S K; zobni . 1: v IftiBalrriCv vrečicah 5K: Sachet-dUava ta Mile &'R; Sehampotm za law 5 K; rumenilo, Mkov 94 K: nijlmejii parfum po «0 ia 50 K; • llM 58 K. Za te ram« predmete k ; h poBtaioa posebe nJttnaU. ETflEM T. FELLER, lekarnar, STUBICA donja, Blsatrg *t. 944 (Hrvaške). stenske, nihalne, kuhinjske ure, budiljke, zlatnino tu srebrnino kupite naj ceneje pri trvdki Ivan Paklž v Ljubljani, Stari trg *t. 20. Pokop i Lovorjevo liatje, kitice, . ... Ruscus, lavorikaato črešnjo in kubo, rožmarinove vejice, skozi vso sirao sveže in zelene, za vence in raane šopke, pošiljam po pošti po zelo niski oem proti povzetju ali poprejšnjemu plačilu. N. ŠTEFAN, Susak SHS. Po nizki ceni dobite potovalne košare lastnega izdelka, več vrst žime in morske trave (afrik) pri Antena Merharju, pletarju v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 22. Trgovina z žsieznino Erjavec «Ss Tupk „pri zlati lopati" 8 L3UBL39HI, Valvazorjes trg št. nasproti križanske eerkve fprej Hammer schmidt - Miihleisen). Zaloga cementa in karbida. •pTAMPH ir ANT.CERNEfŠš LJUBLJANA 22 64 osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, r. z. s o. z., ima v zalogi več vagonov raznovrstnega izborne kakovosti po teh-le zelo ugodnih cenah: K, 34 K in 32 K za kilogram. Milo se nahaja v zabojih po 50 kg, oddajamo ga pa tudi manjše količine. HBfaBs I. SANDRIN LJUBLJANA velita zaloga vsakovrstnega MESTNI TRG 6 t Slovenska eskomptna banka v Ljubljani. Otvoritev podružnice v Slovenjgradcu. Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Ljubljani naznanja, da je otvoril dne 15. novembra 1921. svojo podružnico g Slovenjgradcu na Glavnem trgu v hiši bratov Kopač (Reitterja nasl.). Podružnica se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Upravni svet. i p———————— | Kmetovalci! j Blaznikova Velika Pratika za leto 1922, ie izšla, I* Letošnja izdaja se odlikuje po slikah iz naše domovine in je posvečena poznanja naše države. Bivša Avstrija nam je z vsemi sredstvi zapirala pogled na naše sedanje dežele, tako, da je le malo Slovencev, ki poznajo našo bogato domovino, zato - si je štela «PRATIKA. v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih kTajev seznani svoje bralce z našo obširno domovino. — Tudi letošnja izdaja stane 5 K. Kmetovalci! Ne pozabite, da je Blaznikova Velika Pratika Vaše najstarejše kmetsko glasilo! Pratika se dobiva skoro v vseh trgovinah; kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blatnika naslednikov v Ljubljani, Breg št. 12. S ■ I I IOi -s II * Menjalnica Slovenske eskomptne banke Telefon int. it. 3 Ljubljana Telefon Int. it. S A i nasproti glavnega kolodvora ^ kupuje in prodaja devize in valute po naj- j ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge S na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jg jih obrestuje po najugodnejših pogojih; i ima poseben borzni oddelek.