80. številka. Ljubljana, v sredo 9. aprila. XXIII. leto. 1890. Izhaja vsak dan «ve*er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman za a vs»t ro-o g e r sk e dežele za vse leto 15 ^ld., z;t pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., M {ederf mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa h< po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od CetiriBtopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če ae dvakrat, in po -4 kr., če se trikrat »11 večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Dpravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. T Ljubljani 9. aprila. Ko se zopet snide državni zbor, začne se bud-getna debata. Sukala Ete bode letos pred vsem okrog nemškočeškega sporazumljenja in okrog verakj Šole. Ti dve zadevi sta pa tudi posebne važnosti, od njiju je zavisen daljni razvoj političnih razmer. Tičeta se t'idi našega slovenskega naroda, zatorej bode tudi naloga naših državnozborskih zastopnikov, da pri tej priliki razjasnijo naše narodno stališče glede teh vprašanj. Kar se tiče verske šole, smo v našem listu že večkrat razkladali svoje stališče, a prišla bode prilika, da bodemo v tej zadevi še obširneje in odločneje govorili, toliko pa smo že povedali in danes zopet ponavljamo, da se s tako šolo, kakor jo namerava znana „škofovska izjava" simpatizovati ne moremo, kajti narodu bilo bi v škodo, ko bi se hotel skrčiti učni smoter v šoli, ker naš narod more še le ohraniti, če bode tudi duševno napredoval. Nikakor bi nam torej ne ugajala šola, ure jena proti duhu sedanjega časa, ali pa tako, kakor bi jo bil nek čudak v stari „Sočiw rad preustrojil in katera bi služila le nazadnjaškim namenom. Še manj bi pa Slovenci se iDugli spoprijazniti b tem, da bi se deželnim zborom dal večji delokrog v šolskih vprašanjih. Zakaj, da bi mi Slovenci v tako spremembo ne mogli privoliti, smo že dovolj pojasnili v našem listu in danes n:tm ni treba tega več ponavljati. Nt*ši zastopniki, naj bodo duhovskega ali posvetnega stanu, morajo to stališče v državnem zboru pojasniti, da bodo tudi nemški konservativci, ki žele versko Solo, vedeli, kake predloge da morejo staviti v tem oziru, če hočejo, da bodo naši poslanci glasovali zanjo.,:? ' Pa tudi glede češkoflemške sprave bodo morali naši poslanci izpregovoriti v državnem zboru. Glavua napaka te sprave je, da se je in to jedno stransko, brez Mladočehov, dognala le za jedno kronovino, za kronoviuo, v katerej bode Nenicjm v korist in se ni raztegnila na krouoviue, v katerih bi bila koristila tudi Slovanom. Na Moravskem, Šlezkem, Štajerskem iu Koroškem naj bi Nemci smeli še nadalje zatirati slovanski element, v Gali- LISTEK. Najgrozovitejša muka peklenska. (Spisal Catullo Mondčs; prcvel Vinko.) 1. Nekega dne prišla je v peklo duša, tako grozno obložena z grehi — umeje se, da je bila duša moška, dame moje, — da je bil kralj satan v največji zadregi: naj je namreč še toliko premišljeval, ni mogel »priti na to, kako peklensko muko bi iznašel, da bi jo kaznoval. Kajti od tistih muk, ki spadajo v peklenslrf tedenski repertoar, moral se je v tem slučaji brea dvojbe odstraniti. Kotli, napolnjeni z raztopljenim svincem, žareče senene vile, razbeljena tla od kovine, poitelje z iglami, z gadi napolnene kopeli — VBe > to dobro služi pri vsakdanjih krvavih ali nekrvavih zločinih. A tukaj uporabiti jedno iz teh kaznlj; — to bi bilo znamenje najslabšega ukusa . . . Kaj je tisti mož, v katerem je bila ta duša, na zemlji zagrešil toli nečuvenega ? Je li bil izdajalec, kojega:- mračni nravi se n'» zdi zaničevanja vredno, izdajivti čast svojega očeta in življenje najdražjega prijatelja, in kateri to čast in ciji pa Poljaki na stene pritiskali Iiusine. Pravično bi bilo, da bi se dalo primerno varstvo narodrdm manjšinam v vseh kronovinah naše države. Veseli nas zatorej doslej sicer še ne zajamčena vest, da se hočejo Slovenci, moravski Cehi iu KuBini potegniti, tla se sprava raztegne na vso državo. Mi dobro vemo, da pri letošujej budgetnej debati ne bodo ničesa dosegli, da.bodo vsi njih govori le bob ob steno. A vender nas z nekako radostjo napolnuje ta vest, ker nas naudaja nada, da bode s tem storjen začetek velikej slovanskej stranki, katera utegne blagodejuo u plivati na daljši razvoj naše države. Gotovo je, da se bode v kratkem premeuilo razmerje strank v našem parlamentu, čc prej ne, pa pri volitvah. Sedanja dižavnozborska večina se je preživela in bode v kratkem umrla za maraz-mom. Danes še ne moremo za gotovo reči, iz kacih elementov se bode sestavila nova večina, a pričakovati ne moremo, da bi bila za nas Slovence dosti boljša od sedanje. Nastaje pa vprašanje, na katero stran naj se nagnejo Slovenci? Po naravnem razumu bode naj bolje, da se oklenejo ouih, ki imajo ž njimi jednake težnje. Ker moravski in šle ki Slovani in Rusini isto tako žele, da se sprava razširi na vso državo, kakor mi, je najbolje, da ž njimi slovenski poslanci osnujejo posebno slovansko stranko, katera bi že davno bila jedini pravi pot. To je tem naravneje, ker Moravci ne bodo mogli dalje vkupe hoditi s Staročelu, ki so jih za tajili pri pogajanjih na Dunaji. Glavua točka programa nove stranke bi bila: izvedenje narodne jednakopravnosti. V kratkem bi se pa tudi Mladočehi pridružili novemu slovanskemu klubu, ker bi videli, da sami ničesa ne dosežejo in pa da čas za uresničenje čeških zgodovinskih prav ni ugoden. Njim itak za ta korak druzega treba ne bode, nego da se povrnejo k avo jemu prvotnemu programu. — Saj je znano, da dr. Gregr iu tovariši sprva neso bili baš posebuo vneti za zgodovinsko pravo. Nova slovanska stranka bi obsezala razen Poljakov vse slovanske elemente cele države, kajti Staročehi bodo itak, kakor se kaže, kmalu zginili to življenje tudi v istini izda, ako mu plačaš za to? Je li bil jeden tistih demonskih mož, ki vzbujajo v ženskah ljubezen, samo da jim stro srce, ker spomin na poljube ljubičine tem grozovitnikom ni sladak, ako ni združen s spominom na njih solze ? Je li na posebno strašen način lagal, kradel, goljufal, moril? AH — v istini zločin, še bolj vreden pro-klestva! morebiti je preživel vse dolge dni življenja svojega, ne da bi ljubil verze ali glasbo, ne da bi se vsaj jedenkrat čutil osrečeuega o vonjavi cvetic? Zgodovina nam o tem ni poročila nič določnega, za gotovo se more torej reči samo to, da je bil vreden pogube, daleč preko vsega, kar se da misliti. In zategadel je bil satan, kakor sem že omenil, v grozni zadregi. Poleg tega je imel baš ta čas dosti uzrokov misliti, da gori v nebesih delj časa sumijo, da je malomaren in len; nekaj serafimov, katerim je bilo izročeno nadzorstvo nad zviševanjem kazni v peklu, poudarjalo je celo v svojih poročilih — to mu je bilo dobro znano, — da bi zvrševalec nebeških kazeuskih razsodb moral biti augelj preskušene čistosti, ne pa demon, ua katerega vedno leti sumnja, da je preizpregledljiv, ker mora kaznovati tiste grehe, s katerimi je sam 1 političnega poprišča, češki veleposestniki se pa k Slovanom še prištevati ne morejo. Ker bode nova dižavnozborska večina gotovo le umetno sestavljena, ue bode stalna. Prišle bodo nove premembe, pri katerih se bode nova stranka gotovo jemala v poštev in bode lahko mnogo storila za Slovanstvo. Dolžnost naših zastopnikov bode torej, delati na to, da se nova stranka, za katero se bode položil temelj pri letošnjej budgetnej debati, tudi tako naravno razvije, in če bodo k temu kaj pripomogli slovenski poslanci, imeli bodo lahko vest, ker bodo vedeli, da so storili svojo dolžnost! Pc>Ii tični razgled. &lr««i,ijj-j* dežele. V Ljubljani, 9. aprila. Jinzveljavljenje volitve zida Auspitza. Nemški listi se še vedno jeze, da je državni zbor razveljavil volitev Žida Auspitza, posebno se srde na Poljake, ki se glasovanja neso udeležili, če tudi tudi so poprej v klubu bilt sklenili, da bodo glasovali za odobrenje te volitve. Levičarji so pa sami nekoliko zakrivili, da Auspitzova volitev ni bila potrjena, kajti nad 30 jih je manjkalo pri glasovanji. Auspitz je nekda jako nevoljen na svoje pristaše, da so ga pustili na cedilu, to tembolj, ker je oo slednje leto žrtoval kacdi GO 000 gld. za interese nemške stranke. Hoče se sedaj baje odtegniti javnemu življenju. S tem je pa za Nemce izgubljen Mikulovski volilni okraj, ker ne zmagajo z družim kandidatom, kateri ne more toliko dati za volilne agitacije. Seveda bodo si na vse pretego prizadevali, da pregovore* Auspitza, da zopet prevzame kandidaturo. Vodju uantestnišh'etf€i oddelka v Tridentu dvorni svetnik vitez Elung in njegov tajnik vitez Zambelli pojdeta v kratkem v pokoj. Rungov naslednik bode ba;o namestniški svetnik v Trstu grof Benedikt Giovanelli, vsaj jako prizadeva si ta uradnik, da bi dobil to važno mesto. „Tiroler Stimmeu" pa s tem kandidatom neso zadovoljne, ker pripada k liberalnoj avstrijski stranki, Laški nacijoualci bi ne marali zanj, konservativci pa tudi ne iu bi torej ne imel uobene opore mej prebivalstvom, Seveda konservativni list želi, da bi na to mesto prišel kak konservativec, ki bi pripomogel konservativcem do večjega upliva v italijanskih krajih Tirolske. naudihnil grešnika; sokrivec je vedno presocut.cn krvnik. Nujna potreba je torej bila, da hudobec v tem slučaji pokaže svojo neomadeževano gorečnost ter ustanovi grozovit izgled. To je lepo rečeno: „grozovit izgled." A kako? No, za vraga, kako?... In satan je sedel tu, čelo od stranij naguban* čeno, ter si belil glavo. A našel ni ničesar — vsaj muke ne, katera bi se v istiui mogla imenovati to, kar je imela biti: brezmejna, iu nenavadna, od mode ne še zavržena, in duhovita, — taka, kakor bi jo potreboval, da bi si znova pridobi! zaupanje nebeških krogov. Hoteč se uvesti uekoliko v razpoloženje, vzel je v roko D;mteja ter čital nekaj spevov „Pekla!-' Knjigo odloži ter zmaje z ramami. Rakom naj gre žvižgat, ta stihotvorec! Kaj ta o tem umeje! To naj bodo peklenske muke: svinčeno halo nositi, v krvavem jezeru plavati, zaprt biti pod drevesno skorjo, od stopinje do stopinje plezati po lestvi svojih grozodejstev, mati biti in mlada ostati in zraven gledati, kako novorojeni sin postaja stoleten sivec, star, vel in gubast. Peklenske muke! To ni druzega kot božanje! Rajši bi pogttbljence kar povabil, naj se iztegnejo na kipečih otomanih, obsipal jih potem s cveticami ter velel k nogam poklekniti mu BUŽnjem, ki gibljejo z dišečimi pahljači ter v Volitve za srbski cerkveni kongres se sedaj vrše. Na Hrvatskem povsod zmaguje opozicija Propa'e so vse konteje vladne stranke, mej drug mi najboljši banovi privrženci sekcijski svetnik Stankovič, veliki župan Kuševič in Stevo Popović. Ker so tudi na Ogerskem v več krajih volitve za opozicijo ugodno izpale, je pričakovati, da bode izbran patrijarhom kandidat opozicije. Seveda s tem še ni vse pridobljeno, ker vlada bi 2opet utegnila proti volji naroda koga uriniti, kakor je bila An djelića ^ 11 i u|<* države. Slovanske šote v Italiji. Župnik Valussi zahteva javno v „Giornale di Udine-, da se osnujejo slovanske šole in tudi Btolice za slovansko literaturo. Ker v Itali|i biva mnogo Slovencev, bilo bi želeti, da bi se vlada ozirala na to željo Seveda mnogo upanja ni, da bi se ta žel|a uresničila glede slovanskih šol. Kar se pa tiče stolic za slovansko slovstvo, je pa omeniti, da so se Ža osnovale na mnogih italijanskih vseučiliščih Italijani spoznavajo važnost slovunstva in obračajo vedno več pozornosti slovanskemu slovstvu. Slovenci v Italiji bodo pa tudi morali sami začeti odločno zahtevati slovanskih šol, če hočejo, da jih dobe. Nekoliko bodo pa morali tudi drugi Slovenci z razširjenjem knjig mej beneške Slovence pospe« sevati narodna zavest mej tem delom slovenskega naroda. Vsekako je pa Valussijev korak veselo zna meuje, ker kaže, da še mej beneškimi Slovenci ni zginila narodna zavest. Bolgarske trgovinske pogodbe. Ko potek d turške trgovinske pogodbe drugo leto, pridobila si bode B )!gar-ja več|o samostojnost v narodnogospodarskem ožim. Sklenila bude sama trgovinske pogodbe. Z Anglijo in Nemčijo je trgovinsko pogodno že sklenila in se sedaj pogaja z Avstrijo. Da bode Italija sklenila trgovinsko pogodbo z Bolgarijo, ni dvojiti. Tem velevlastem se bode pa pridružilo še. več manjših drŽav, ki bodo sklenile z Bolgarijo take pogodbe Rusija seveda sedaj trgovinske pogodbe z Bolgari ne bode sklepala, sicer je pa i/voz ruskega blaga v balkanske pokrajine v/Jic Gagarinovej parobrodskoj družbi Sb vedno tako neznaten, da bi v gospodarskem oziru trgovinska pogodba z Rusijo ne imela posebne važnosti. VeČje važnosti bi bila seveda v političnem oziru. Franc ja je pa sedaj itak vse trgovinske pogodbe odpovedala in se še ne ve. kdaj da bode nove sklepala, ker v tej zadevi v zbornici ni jedinosti. Zatorej tudi ni pričakovati, da bi Francozi z Bolgari kmalu trgovinsko pogodbo sklenili, če hi tudi ne imeli druzih političnih pomislikov. Marzinijev spomen i k sklenili so postaviti v Italiji na državne stroške. S tem korakom je hotel Orispi izviti opoziciji važno orožje iz rok in si pridobiti večjo popularnost. Kralj je 100 U00 lir podaril za ta spomenik, dasi je bil Marzini republiCan. Republičanska in socialistična stranka pa s tem sklepom ni zadovoljna, ker to ne gre, da bi monarhija postavila Marzuiiju spomenik. Temu domoljubu mora postaviti spomenik narod sam. Republičani torej zahtevajo, da se kralju vrne onih 100 000 lir, katere je podaril za ta spomenik in se začne nabiranje mej narodom. V kratkem bodo republičani začeli sklicevati tabore, na katerih bodo govorili proti temu, da bi inonar histi zlorabili v svoje namene Marzinijev spomenik. Začele se bodo torej za vlado kaj neprijetne agitacije Houlatiger. Kmalu bode svet pozabil ime tega moža, ki sedaj ne igra v političnem življenji nobene uloge. kristalnih sklenicah ponujajo najslajše sadje in naj-redkejše slaščice? . . . II. In Se vedno je sedel tukaj satan, čelo od skrbij nagubančeno, ter si belil glavo. In ker ni našel ničesar prav ničesar, — tudi satan Ima svoje nerodovitne dni — udaril je večkrat s pestjo po mizi ter škripal z zobmi. Kar nekdo zastoče: „Visokost!" Glas je prihajal iz plamenečega kotla. Bil je glas pesnika, ki je stoprav pred kratkim prišel v kraljestvo teme ; tam se je v temperaturi neprijetne gorkote pokoril za preveliko žarovitost, s katero je opeval živo zlato kodrov in sneg nedrija, v katerem cvete duhteča roža. „Kdo me ogovarja?" vpraša hudobec. „Nekdo, ki bi rad vaši visokosti pomagal iz zadrege, ako bi vaša visokost blagovolila pokloniti mu samo za hip dopust iz kipečega kotla njegovega. " „Nič več kot jeden hip? Naj bode! Dopust je dovoljen." Pesnik zleze iz kotla, iztegne se všečno v svežem zraku ter potem z vaemi izrazi neizmerne slasti .prične deklamovati neko Heinejevo pesen. Število njegovih pristašev v zbornici se krči Nekateri so se Že zopet pridružili republičmom, drugi pa monarhistom. Semtertja ja kak časopis še prinesel kako vest o generalu, o katerem se je Se lani mislilo, da bode keda) prr-dsediik ali pa še celo cesar. Te dni je „H. C tt objavil nekatere po-drobnosti o Boulangerji. Ta listje izvedel, da so prve volitve Boulangerjeve le malo stale, ker je narod bil jako nevoljen z oportunisti. Še le, ko je general kandidoval v departementu „Nordu se je potrebovala večia svota, 200.000 frankov, katero so dobili od grafa Pariškega. Pri občnih volit ah se je pa na Boulangerjeve namene izdalo do 3 milijone, katere je dala vojvodina Uze«. Večina te svote se pa za agitacije ni porabila, temveč je ostala v žepih nekaterih vodij. Dillon, ki poprej ni nič imel, je obtgatel, da sedaj živi kot rentir. Urednik „Lanterne" je tudi spravil na 100 000 frankov. Boulangerjev upliv je jel pešati, ko je z ljubico svojo potoval v Španijo baš tedaj, ko bi bil moral biti na Francoskem, ker je v treh krajih bil postavljen za kandidata. Njegova ljubica, neka spri ■ dena ženska, je imela tak ujdiv nanj, da je vse storil, kar je hotela. Pripravila ga je, da ni ničesar storil, ko je bil voljen v Parizu. Tedaj bi hil lahko SpUOtal Pariz in se jiroglasil za predsednika republike. Ljubica ga je pa vedno odgovarjala od vseh odločni b korakov, ker je bila podmićena ol vlade. Dopisi. Odi prJ iiiorMkc mcfc 6 aprila. [Izvirni dopis.] Dolgo ČHsa že slišijo se tožbe, da narodna zavednost v nas vedno bolj peša, da je odločno narodnih mož vedno manj, in — Če pojde tako dalje da bomo prav kmalu v narodnem oziru popolnoma — mrtvi. Uzrok temu ima svoje korenine v oni „mori", ki je nedavno odlezla iz Posto|iuskega okraja. Sumničenje, ovajanje, obrekovanje, kompli-mentovanje pri višjih osebah v škodo rodoljubnim možem, vzajemno poviševanje in lastna hvala, kakor tudi lastna moč in bogastvo, to je bil nekaterim piemeuitnikom v — srednjem veku program iu vodilo v življenji. Pravijo pa, da „na sedem let vse prav |>ride", in ker je sedemkrati sto = sedem sto, morda se lahko prislovica zasuče tako, da „tudi na sedemsto let vse prav pride" ; zato so nekedaj, v dobi „paševanja", neki gosjiodje, slučajno zbrani v Postoji ni, trkali na svoja plemenita prsa in trdili liki konjski in drugi mešetar ji svoj „prmojduš", da oni in le oni so/ kar so. „Wir Aristokraten . . ! " No, in ker nemški „riterji" pred sedmimi sto leti neso znali in tudi ne govorili druzega kot svoj „tajč", tako tudi naša najnovejša „aristokrata" že v čast smojemu plemstvu (ki pa ne presega navadnega Bvon") nesta rabili in še sedaj ne rabita (jednega je nestalo) druzega kot nemški jezik; le kot poseben „lukms" jima je kakšna italijansko-nemško-slovenska mešanica. Toda, zato se ne bode nikdo jokal, ne „toči 1 solza", če teh par gospodov govori tuj jezik, ne hoteč se posluževati blagoglasne slovenščine, katere se pa že nekdaj neso hoteli učiti in za katero še nikdar neso goreli, ker Slovenci baje nemajo plemstva, to še ne bi bilo nič, a gospodje so, odkar so izvedeli, da ima „aiisto kracija" povsod nekda prednost, je li so neljube jim in nesimpatične osobe, in sploh njihovim protina-rodnim tfžnpim nasjirotujoče ljudi črniti, sumničiti, tožiti in sploh oškodovati, kjer le je mogoče. Dan- „Govori!" zapove satan nepotrpežljivo. „Cuj torej, o gospod in mojster! V velikem mestu, iz katerega sem prišel, stoji hiša, in ta hiša ima balkon. Na balkonu stoje lavorjeva drevesa, noseča na svojih vejah še ne razvite popke. Pod lavorji sedi deklica plavih las in modrih očij. Veze ali pa drži, v sanje utopljena, v roki knjigo, katere ne čita Ako bi se vaša visokost hotela podati k tej mladi dami, — ta vam bode povedala naj-grozovitejše muko peklon ko." Ker je hip pretekel, vrgli so pesnika zopet v kotel. A dolgo Časa ni čutil pekočega ognja, ker je mislil na pesen, ki mu je zvenela z ustnic, in je bil omamljen od njene blagoglasnosti. III. Hudobec pa ni bil posebno zadovoljen b svetom, ki ga jo prejel. Ni mu hotelo v glavo, da bi zemljanka bila bolj zvedena v vedi muk kot on, knez večnega pekla. Ker pa baš ni imel ničesar opraviti, in ker mu ni moglo nikakor škodovati, ako bi poskusil to pustolovino, sklenil je podati se na zemljo. Razpel je črne peroti, preletel prostor večne teme, plaval na to za trenotje v solčnem vetru in uverivši se o legi mesta, švignil je naravnost doli nanje. Naslednji hip našel je hil hišo, ki je nosila balkon, danes se pa v nekih slučajih izvajajo iz samega sumničenja opasnejše posledice skoro kot iz jasnih fakt: revež trpi! Prejšnji predsednik SenožeŠki čitalnici želel je društveno sobo izbrati v zasebni hiši, da ne bi bila več v gostilni. Vsak pameten človek moral bi mu v tem pritegniti; a onim, ki imajo denar in ž njim tudi oblast, to ni bilo prav, predlog ni bil vsprejet Zmagali so gospodje, kojim je čitalnica le molzna krava, da jim ni treba naročati zase časnikov in ne od svojih ljubih znancev hoditi čitat v tujo hišo. Novi predsednik SenožeŠki čitalnici je znan nem-škutar, kojemu Jebjournal" je zloglasna „Schul-zeitung" in občevalni jezik nemški. Društvo samo pa ima 3, reci: dva slovenska lista. Prejšnji predsednik si sicer tudi ni pridobil lavorik za čitalnične zasluge, a mož je vender Slovenec, z dalo in telesom Slovan, kateremu štejejo v greh narodno na-udušenost in pa to, da nosi „srce na jeziku". Plemenitima gospodoma jo le zato trn v peti, ker se jima ne boji naravnost povedati resnico. Omenjenima gospodoma ni do čitalnice in ne do slovenščine, slovenska lista citata, reete: pregledata le zato, da se osvedočita, če jih morda nema „nedeljsko" ali Bsobotno* pismo pri — „fraku". Stari predsednik, duša društvu, in v jednoličnem trgu jedini „spiritu8 agens" je izstopil in prav je učinil. Zdaj ni v Senožečah nikake zaupnosti več in sploh tudi na okolu Be narodnjak boji govoriti z narodnjakom, da ga kak „plaveč" ne bi takoj za-tožil in očrnil s panslavizmom in vsemi mogočimi lažmi. Gospod urednik, povem Vam lahko tudi že naprej, kakšne posledice bodo imele te vrstice, če zagledajo beli dan ne da hi imel preroškega duha: Prečitavši „senzačni" dopis z veliko pozornostjo, stopili bodo štirji ali pet gospodov skupaj in od a do z bodo pretresali vse in vsacega, kdor zna pisati in sploh piše za tisk slovenščino: Kdo je to pisal, da ga bomo? Ko ga dozdevno najdejo, ali se jim kdo vidi sumen, tedaj se pa začne zopet: ovajauie, obrekovanje, komplimentovanje pri višjih osobah v škodo namišljenemu dopisniku. Ko bi jim bilo dano, pogreznili bi ga v dno pekla. Kaj bi gospodje počeli, ko bi prišlo pa vse na dan ? Domače stvari. — (Volilni shod) za dopolnilne volitve v mestni zbor »Z II. razreda je danes zvečer ob 7. urr.v mostni dvorani. Jutri zvečer je volilni shod za L i.azivd. — (Z*a do piol n i 1 n e volitve v mestni zbor Ljubljanski) je zanimanje jako mlačno. Včerajšnji shod volilcev III. razreda bil je tako malobrojno obiskati* kaksr menda že par desetletij ne. V očigled tej silno piiiej udeležbi tudi pravega zborovanja bilo u h? ker bi bilo vsekakor čudno, da bi, kakor je gosp. • dr. • vitez Bleivveis-Trsteniški opazil, par volilcev postavljalo, kandidate v tem razredu, ki šteje nad tibe'6»vol.leev. Gosp. dr. vitez Bleivveis naznanil je "doiltni volilcem, da bode „ meščanski v o 1 il m'od bo r " v tej zadevi se posvetoval in po dosedanjem običaji predlagal za na katerem je sedela mlada deklica, s knjigo na kolenih, pod lovorjevimi drevesi z rožnobojnirai popki. A zdajci ga popade silna jeza. Ljuto stisne pesti ter sklene, pesnikovemu kotlu podložiti še nekoliko tisoč butar trsja. Kajti vse je kazalo, da ga je ta imel za norca. Hudobec je samo od daleč motril to sanjarsko dete pod cvetočimi vejami, in takoj mu je bilo jasno, da v tej kodrasti glavici ne more biti zle misli; ko pa je sanjarko zrl od blizu, izginila mu je najmanjša dvojba. Bled zlat svit ležal je rahlo na njenih laseh, kakor razpršen svetniški sij; iz njenih očij, ki bo bile prozornejše, nego čiBta voda gorskega jezera, odsevala je neskončna sladkoat; sneg njenega neprimerno belega čela razlagati je bilo mogoče le iz sena, ki je je oveval: iu v vsem: v njenih jedva otvorjenih ustih, v vitkosti njenih rok, .njenih bledih prstov, v otročji nežnosti njene casuV v rvsem njenem bitji, spomi-njajočem duklicflj^iz/.otroške šole, katere še ne vznemirja niti dhVstsaeti, da celo v deviških gubah njene visoko zapete oblake — v vsem, prav v vsem izražena je bila -tiatft.. difažeBtna nedolžnost, ki se divi vsaki stvariei, toniti ne ve, da je zlo na svetu, in ki bi vroče soi>se pretakala nad hroščem, katerega je pohodila ueptevidt^npga. v vrtnem pesku. Satan, ki je že marsikatero.!««! v svojih krerapljih, spo- kandidate izstopivše mestne odbornike, izimši jed-nega, ki neče več prevzeti mandata, pri tem pa po možnosti uvaževal želje, ki sta jih izrekla v imenu „Obrtniškega društva" in obrtnikov gospoda volilca Drag. Hribar in Sturm. — S tem je bil shod končan. — (V Monakovo) se je odpeljal sinoči presvetli cesar, da pohodi princa Leopolda in princesinjo Gizelo; v soboto vrne se zopet na Duuaj, potem bo pa bival v Scbbabrunu — („EdinostiK) uredništvo prevzel je gosp. Makso Cotič, ki ježe nekaj časa faktični urednik in ta za Primorsko velevažni list z izredno spretnostjo in v pravem duhu ureduje. — (Slavjanskij) koncertoval bode dne 23. in 24. t. m. v Belem gradu v gledališči. — (Letošnji redni zbor) kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva Avstro-Ogerske, pa tudi letošnji redni zbor hrauilnega in posojilnega uradniškega društva v Ljubljani bodeta v nedeljo 13. aprila 1890 točno ob 10. uri dopoludne ^v dvorani tukajšnje Schreinerjeve pivarne (Bierballe\ sv. Petra cesta. — (Vojaška godba) bode ta mesec v „ZvezJiu Bvirala vsak četrtek popoludne od 5. do | 6. ure in vsako nedeljo od Val2- uie dopoludne. — (Mestni zastop v Belem gradu) izročil bode napravo vodovoda g. S m ere k ar j u iz Mannheima, istemu, ki je napravil načrte za vodovod Ljubljanski. — Tudi Zemunski vodovod bode g. Smerekar delal. — (Vreme.) Po prekrasnih praznikih se je vreme prevrglo. Včeraj je začelo malo škropili, danes pa ves dan drobno dežuje iu temperatura se je čutno ohladda. — (Kamniško učiteljsko društvo) ne bode zborovalo dne 17. ampak teden pozneje, dne 2 4. aprila. — (V Gorici) zaprli so onih pet lahončičev, ki so kot vojaški novinci dne 10 marca v Gradiški tako silno razgrajali. Zatoženi so razžaljenja vele-čaBtva. — (Iz Velikega Gabra) se nam piše 8. aprila: Dne 3. aprila t. 1. popoludne je gorelo na Felečnem Vrbu v župniji Javorski v sodnem okraji Litijskem, ter je ondotnim posestnikom večinoma vse pogorelo, kajti burja, ki je veliki četrtek pihala je požrešnemu ognju izvršitev v toliki meri pospeševala, da je bilo nemogoče kaj zdat-nega rešiti, ker na istem hribu ninnijo niti vode, niti potrebnega gasilnega orodja. Odrasli ljudje, gospodarji in gospodinje so se na jutro napomina-nega dne peljali v Zatičino na semenj, ter za varuhe — oziroma brez varuhov otroke same doma pustili, ki so v neki biši na peči zakurili, ter tako prouzročili nesrečni požar. Velikokrat so se že stariši v obče svarili, da naj ne puščajo Bamih otrok za varuhe doma — pa kakor slučaj zopet kaže — brezuspešno! Stariši! bodite previdni za časa, ter ne puščajte samih otrok — brez varuhov doma — da vas ti ne ponesrečijo. — (Iz Št. Petra na Notranjskem) se nam piše: K poročilu o požaru v Zagorjj, ki se Vam je na Veliko soboto poslalo, povem naj še to, da so pogorela poslopja 6 posestnikom: Antonu znal je takoj, da še nikdar ni imel opraviti s katero, ki bi bila tej le količkaj podobna. Niti na misel mu ni prišlo, da bi jo izkušal. Kajti dasi sicer za taka čuvstva ni bil posebno dostopen, čutil se je ta pot ginenega od tolike čistosti in sladkosti. Če prav se je hudo jezil nad tem brezuspešnim potovanjem, moral se je veuder glasno zakrohotati, Bpomnivši se, da je prišel sem to deklico prosit iznajdbe kakove muke, — to dete, tega angelja ! Vsekakor pa je hotel poskusiti. Sicer je dobro vedel, da bode vse zaman. Zastonj pa vender ni hotel, da bi bil napravil to pot; v ostalem pa se je držal besed: „Nič se ne more vedeti naprej!" Stopil je torej naprej, poklonil se uljudno ter razložil uzrok svojemu pohodu, a takoj dostavil svoje opravičevanje radi tako smešne namere. Satan je uamreč dovršen kavalir, posebno proti damam. Ona široko odpre nedolžne svoje oči. „Kaj? Muko, ki je grozovitejša od vseh muk peklenskih?" „Tako je! A prosim, pozabite to neumno za-htevanje in odpustite, da . . pravi ona z otroškim UBinevom, „jaz mislim, da bi se ne bili mogli obrniti na bolj pripraven naslov.* Faturju (klobučarju), pri katerem je začelo goreti, L. Šabcu, Ant. Šušteršiču, L. Faturju, Ivanu Kavčiču in Česniku. Postojinsko gasilno društvo pod g. Petriča vodstvom je jako marljivo delovalo in omejilo požar. Srčna hvala Posto-jincem, isto tako pa tudi Šentpeterčanom, ki so nam tako brzo prihiteli na pomoč. Pogorelci so zavarovani, a zavarovalnina ne bode tolika kakor škoda, ki se ceni na 4000 do 5000 gld., ker je razen poslopij pogorelo tudi mnogo aena, slame in raznega orodja. Kako ao je ogenj pričel, doslej še ni dognano. — (P o sk uš en samomor.) Kakor čitamo v „Triester Zeitnng" hotela v pondeljek dopoludne 33 letua kuharica Marija Belec iz Šeut Vida nad Ljubljano s pamika „Tibisco" skočiti v morje, a mornarji so ta namen preprečili in jo izročili redarski straži. — (Razpisane) so učiteljske službe: V Črnomlji služba 3. učitelja. Plača 500 gld. — V Dragatuši služba 2. in 3. učitelja (oziroma učite Ijice) Plača 450 in 400 gld. in stanovanje — V Vrbu služba učitelja in vodje. Plača 450 gld., pri klada 30 gld in stanovanje. Prošnje do 25. t. m. — V Robu služba učitelju. Plača 450, pri klada 30 gld. in stanovanje. — V Starem Logu služba 2. učitelja. Pia&a 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 4. maja. .Slovenskemu Narodu": Telegram. Dunaj 8. aprila. Strajk zidarskih pomočnikov se nadaljuje. V Neulerchenfeldu zbralo se je toliko ljudstva, da je moralo redarstvo poseči vmes in celo ulico zapreti. Na „Schmelz" zbralo se je 3000 delavcev, katere so redarji razgnali. Dunaj 8. aprila. V Neulerchenfeldu bili so veliki izgredi. Na tisoče ljudi j zastavilo je ulice in trge, zasmehovalo In psovalo policijo iu metalo kamenje vanjo. Redarji razganjali so izgrednike s sablanii in več osob prijeli. Dunaj 8. aprila. Zvečer so izgredniki v Neulerchenfeldu hudo razsajali. Napali so tri žganjarije. Jedno so popolnoma razdejali in vse odnesli, kar je bilo v njej. Ko so žganje popili, prevrnili so svetilko in prodajalnico zažgali. Tudi druge prodajalnice so zel6 poškodovali. Redarji bili so v tolikej množici nasproti brez moči. Napadov na policijo udeleževali so se tudi dečki.. Ker so izgredniki bili vodno strastneji, začeli so redarji ener-gičneje postopati. Ko se je jelo streljanje, hiteli so trgovci zapirati svoje prodajalnice. Nekemu trgovcu s porcelanom, ki ni pravočasno zaprl, razbili so vse blago. Ko je došlo vojaštvo, začelo je deževati in množica se je deloma umaknila. Dunaj 8. aprila. V Neulerchenfeldu so izgredniki redarje kamnjali. Poslednji so streljali z revolverji in se branili s sablami. Več izgrerlnikov ranjenih. — Izgredniki skušali so oprostiti osebe, katere je bila policija prijela. Ko so bili že v stražnici, vrvela je množica za njimi in stražnico popolnoma razdejala. Izgredniki razkropili so se potem po ulicah in „Kaj?" vsklikne hudobec. „Vi veste za tako muko ?" pMoj Bog — da." „Grozno muko?" „Vsaj imajo jo /a tako." „In neskončno muko?" „Gotovo. Neskončno — kajti spomin daje jej večno trajanje." Hudobec je gledal, okamenel od čudenja. „Poslušajte," ona znova izpregovori, sledeč z očmi metulju belinu, ki je v solnčnem svitu letal od veje do veje. „Tistega, katerega hočete kaznovati, pripeljali boste sčm-le. Sem-le, na ta balkon, pod ta-le rožasto cvetoča lovorjeva drevesa. Pokazala mu bodem vezenje, katero delam, knjigo pravljic, katero čitam. Ne bodem ga pogledala, ne bodem se mu smehljala, in ako bode koprnel no mojih ustnicah ..." „ Koprnel bode po njih.u „Da. Ako bode koj>rnel po njih ..." „Totem?" „Totem mu jih bodem odrekla," rekla je z glasom, ki je zvenel tako sladko, da so se od veselja razvili vsi cvetovi na balkonu. začeli razbijati in pleniti prodajalnice, katerih so več popolnoma razdejali. Dunaj 8. aprila. Ob 8. uri zvečer odšla sta dva eskadrona konjice in batalijon pešcev v one ulice, kjer je bila nevarnost. Cetinje 8. aprila. Knez, kneginja in obitelj odpotovali so v Bar pričakovat kneževa zeta, vojvodo Leuchtenberškega in velikega kneza Petra Nikojajevica s soprogo. Pariz 8. aprila. Da je italijanski kralj bivšemu ministru vnanjih zadev, Spullerju, po njegovem odstopu podelil visok red, napravilo je tukaj najboljši utis i u zinatra se za vidno znamenje, da si italijanska vlada prizadeva, gojiti prijazne razmere s Francosko. Kakor se kaže, pripravljajo se tudi francoski vodilni denarni krogi, da se bolj približajo Italiji. Pariz 8. aprila. Minister Ribot dobil je od italijanske vlade otići jalno naznanilo, da pride iz treh vojnih ladij obstoječa divizija, pod poveljstvom ppdadmirala Lovore v Toulon pozdravit predsednika Carnota. Kakor se čuje, pričakuje se tudi oddelek brodovja španjskega. Pariz S. aprila. Ribnt zahvalil se je italijanskemu veleposlaniku Manebrei na naznanilu, da se odpošlje italijanska cskadra v Toulon in zagotovil, da je Carnot ta čin uiej-narodne dvorljivosti z živahnim zadovoljstvom vs prejel. Dunaj 9. aprila. Vojaštvo naredilo včeraj ob 10. uri mir. Vsega vkupe 37 osob zaprtih. Več civilistov in deset redarjev ranjenih, mej njimi nekateri tesko. Množica razbila je vrata in okna dveh stražnic. Berolin 9. aprila. Državni /bor sklican na 6. dan maja. Frankobrod ob Menu 9. aprila. Od delavskega vlaka, namenjenega v Frankobrod, odtrgali so se pri postaji Goldstein trije vagoni in se prevrnili čez nasip. 27 delavcev ranjenih, mej njimi osem tesko, Bord^au?; 9. aprila. Delavci štirih tovarn za belo steklo ustavili so delo in zahtevajo zboljšanje mezde za 25 odstotkov. Razne vesti. * (Cesar Viljem) posetil bo baje cesarico avstrijsko Elizabeto v Wiesbadenu Triprave a«.- že više. * ( Visoku šole na Moravske m.) Ker je naučni minister zahteval, da bi imele visok-? šole na Moravskom biti tako urejene, da so Čehom in Ne-ncein jednako pristopne, poziva „Moravska Orlice" ČeŠke slušatelje Pražke m Umsko tehnike, naj delujejo na to, da so ali nemška tehnika v Brnu utrakvi/.uje, ali pa tuli češka ustanovi. Tehnik* v Brnu pa se je v resnici ustanovila jednako za Cehe ki kor ga N'Miic!. To se vidi iz tega, da se j«! pri otvorjenji Bmske tehnike zahtevalo od profesorjev, da predavajo v češkem in nemškem jeziku. Spremenilo pa so je to, ko je bil ravnateljem tehnike izvoljen odločen Nemec, ki je deloval no to, da se tehnika popolnoma ponemči. * (Rimsko g robo v je) zasledili so blizu Solnograda. Posebno pozornost; vzbuja precejšnje Število izkopanih staro-rimskih posod zlasti pa jedua, ki je steklena. * (Največji časnik na svetu) je „Illu-minated Qaadruple Conatellation" ki je izšel leta 1851). v Ne\v - Yorku. Časopisje velik kakor biljard, dolg 8l/a črevljev in širok 6 črevliev. IzM je onega dne, ko so obhajali v Zj^dinjemh državah stoletnico svoje neodvisnosti Obsega 8 atranlj, is makej strani je 13 prede Ik o v in ti so po 48 palcev visoki. List ima izhajati le jedenkrat vsako stoletje ; papir pa je tako trden, da tehta vsaka rizma 3 cente. 40 osob delalo je neprestano 8 dni j« da bo dovršili prvo številko, ki je veljala oO centimov. Tiskali so jo v 28 000 izvodili, od katerih je pa jako malo Še ohranjenih Med tekstom se nahaja tudi več čednih slik, čudno p« je, ila v celeru listu ni nobeni' reklame. —■ Najmanjši časopis na svetu pa je „EI Telegrama", ki izhaja v Guadalajari v Mek-siki in inm 200 kr.it manjšo obliko od največjega, * ( V e 1 i k o Ar u ž b o p b narejalcev) zasačili so v Bologni. Ponaredili so baje za 2 5 mi I i jonov frankov italijanskih in Spanjskih bankovcev. Zaprli so že 17 osob, mnogim jako odličnim osobam, ki so v Londonu in v Parizu ponarejene bankovce razpečavale, pa so na sledu. * (G r o z n o h u d o d o 1 s t v o). V vasi Banjan-v Bosni so pridrli v noči od 26. do 27. sušca trije oboroženi možje v hišo G jura in Stane Kovačević, ja napali, usmrtili in oropali, Angjo Nikolu' pa, ki je bila tudi v hiši, ranili: nato pa ho misleči, da so vse tri osebe mrtvo hišo zažgali ter odšli. Aagji Nikolie, ki se je lo delala mrtvo, pa se je po njih odhodu posrečilo uiti. Lopove so uže dobili in Angja Nikolić jih je tudi spoznala za provo. g*l icTu?--cd! JLJUBUAISEI Mtoji #.u vir leto iilj -^jfcj »f —•tAt* — v v V llj 114-Linci: 80, Trstu: 2, MreCke 5. 50, 37, 89, 18, aprila. 38, 70, 53. 81. 'JTiijol: H. aprilu. Fri N lun u : Btftrs iS Mengis. — Bolta h Šentjanža. Pick iz Frankobrod*. — Graftifi iz Podane. — Žf*ur i/. Belo cerkve. — llirschentelder \z Št. Vida na Glinici. — Grain-povčan z Vrhnike. — Strohal iz Siatir e. — Strohal iz Zagrebu. — s tu. lii I iz Karlovca. — Colsntt, Frevisant, Bla-Boni iz Vidna. — Lttw iz J'iage. — Ilofbauer \z Savinjske doline. Pri i j Jlemser, Kohn, Oreunik, Detttseh, Fol- zer, Kruest, Banmgartner, lliitreich, Oberhofcr /. Dunaja. Dr. Faber is Gorice. — FuSsenegger i/. Trnovega. Fri AvtttriJMlteui »csjuji i Perko iz Jesenic — Ausenik iz Št. Jjirneja. Fri Južnem kolo.". 5°/0 marčna rent« .... , 10295 — „ K'2 90 Akcije narodne banke . . n 937' — „ V»41 *— Kretlitn« akcije.....„ 80885 — „ 01*75 London........„ !19-— — „ 119'— Srebro........„ - - *— -- „ Napol.......... 1*44 — . -•I,''., C. kr. cekini...... . fv'53 — „ 98 Nemško marke.....„ c8 .'ii — . 58*37'/« 4°/0 državne srečke iz I. 1854 25 gld. 189 gld. 90 k.-. Državne srečke iz l. 18B4 100 . 178 „ — g O^rerska zlata renta 4°/0....... 102 , 40 „ Oporuka papirna renta 5°/0...... 99 , ho „ Dunava r*jg. srečko B*/a ■ ■ ■ 100 gld. 120 „ 7f> „ Zemlj. obč. avstr. 4Vt'/u zl».ti zaBt. listi . . 117 — , Kredita« srećko......100 gld. 187 , - , Kudoltbve srećko..... 10» 21 „ — , Akcije anglo-avstr. banke . , 120 _ 150 „ 80 „ Tramii)way-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . — „ — „ t IGNACIJ VENCAJZ nadučitolj pri sv. Križi pod Litijo umrl je po dolgi, mučni bolezni v jutro 9. dno malega travna. Pogreb bodo v jutro 11. dne i. m. (988) Žalujoči ostali. fflSBSBBKH Blago obleko. Srednja temperatura -4,-91" in 9 2°, za 11° in 0 3° nad uormalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dno 7. aprila 1890. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 403.955.000 gld. (+ $066.000 gld.) Zaklad v gotovini . . 2I1.209.odo Portfelj...... 149,661.000 Lombard..... 2.yW!U)00 Davka prosta biin- kovooa reaerva . . 41,967.000 i-f 893*000 (+ 5,412.000 (H- 202.000 (— 4,225.000 „ ) Peruvien in dusking za visoko tluhuvNčiuu, predpisano blago za oni tonile c. in kr. iiradulUo« . potim tudi za veterunee, g»Nll«*e. t<>lorn4vetec4> cifer-nico. Visokost 18 cm, s po-mkhoiiin kovinskim okrovom. MAYER jeva tovarnišksi zaloga ur. Dunaj, I., Bauerninarkt 12. Oe se vv.iiniejo tri ure, pošljejo ae franko na vsako poštno postajo. (187—11) I «3tX*XXtt»IXI*«»*X«XX AVGUST SCMIGER orpolu> <> in, če potreba, na sledeče dneve, vselej dopoludne od 10.—12. ure in popoludne od 3.—5, ure na lici mesta parcele št. 37 6 v Gornjih Gameljnah. Dražbeni pogoji, po katerih mora vsak dražbenik pred ponudbo uložiti pri dražbenem poverjeniku 300 gld. varščine, morejo se ogledati pri tukajšnjem sodišči, potem pri g. Emilu Gutmanu, c. kr. pristavu c. kr. finančne prokurature v Ljubljani, in v pisarni gospoda dr. Papeža v Ljubljani. V Ljubljani, dne 22. marca 1890. (358-a) Stev. 4934. (284 zet c. 3«X- državne -u.ra,d_3nil2:e I O (d Podpisana tvrdka priporota svoje uslugo seh letošnjo pomladansko tezono po Jako znižanih oenak, kakor tudi za napravo gala- in službenih uniform za o. kr. državno uradnike po najnovejših predpT« h, ravno tako Bvojo bogato izbrano zalogo predpisanih vrat sukna in k tem upadajočih predmetov. % v Domžalah. «91-1, ^ o za c. kr. državne -a.xa.čLraIlse I Volitveni razpis. V zmislu §. 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo letošnje dopoftaii i IIe Volitve Občinskega sveta vršile se kakor običajno v Iliestlli dvorani, in da bode volil: dne 14. aprila III. volilni razred, dne 1«. aprila II. volilni razred, dne 1W. apriSa I. volilni razred, vsak od 9. do 1 '-5. ure dopoludne. Če bo treba ožje volitve, vršila se bode v dan po prvi volitvi, t. j. dne 15., oziroma 17. in 19. aprila tudi dopoludne od 8. do 12. ure v mestni dvorani. Izstopijo letos sledeči gospodje občinski svetovalci, in sicer izmej izvoljenih : aj od III. volilnega razreda: Dolenec Oroslav; Valentinčič Ignacij, Nolli Srečko, Železnikar Ivan; Tomšič Ivan, b) od II. volilnega razreda: c) od I. volilnega razreda: Dr. vitez Bleiweis-Trsteni- ški Karol, Petričič Vaso. Hraskv I. Vladimir, Dr. Tavčar Ivan, Zitterer di časa Cavalchina Mat. vitez; Mej letom odpovedala sta se občinskemu svetovalstvu dr. Vošnjak Josip iz" II. volilnega razreda in dr. Mosche Alfons iz I. volilnega razreda, umrl pa je Pakič Miha is I. volilnega razreda. Voliti bode torej III. volilnemu razredu 5 članov, II. in I. volilnemu razredu pa po 4 člane občinskega sveta. V Ljubljani, dne 4. aprila 1890. Župan: Grasselli. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. LabtDiua in ti»k -Narodne TiHkurue*.