n Jan11; aid a"1 fiO ‘'I to ovc‘: & et ie ic /Imeri$k/i Domovim/i NO. 26 Gaulle začel cislili Vrs,e svojih prislašev ^tirje članj vlade odšli v Al-^•ijo preiskovat položaj.— tetka v polnem teku. AJž.—Komaj je fran-0s i Parlament izglasoval nova P^blastila De Gaullu, da lahko vi a> reC^ *n s^rbi za mir v drža-’ Ze. jo njegova policija začela Vr ^ar na debelo čistiti šov °- generalovih prista- 'n sedanjih njegovih nas-lJa°.nl* Od 34 narodnih gi-kr. * V je policija zaen- bial ^.re^^e(^a^a šestih, po-Prost ^ VSe ^0^umente> uradne a0 01 e Pa zapečatila. Podob-2a ^S0(^e je doživel tudi “odbor barpVeZ0’” P0:veza^ vsa gi-^Ja v eno skupnost. p6^ka Je zadela tudi alžirsko o^. nien glavni ravnatelj je di D ° iz službe, z njim vred tu-vih ^Cej uradnikov, ki so v dne-van; r'ze kazali znake omaho-la tj),'. Nohcija je dalje pozapr-£kih 1 V^ne voditelje desničar-opornikov. V vojaških vr- AMCRICAN IN SPIItfT FOR«l6N IN LANGUAO« ONLV HatlMiai and IntemadMu) ClrenlatlM CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 8, 1960 •LOVCNUN MORNING N€WSPAPCft •stah i ------- - ralov Je zaenkrat začutilo gene-najve° r0^.° 0k°li 40 častnikov, bili v einu polkovnikov. Ali ni v p vP0k°jeni, ali prestavljena yancij° ali pa počivajo do-NoH i^^nern zaporu.” tudi v0pn° ^istko vr®i general jati ka lanciN’ začel jo je izva-skena r V vrs^ab članov ministr-tud,- _fyeta> segla bo pa menda K0f Ob0ko navzdol. sprav-,86 V'di’ ho<:‘e De Gaulle ni Upr 1 z odločilnih mest v jav-jah VSeVi in v vojaških formaci- govi no)1!816, ki se Protivij° n3e* pomirjenja v Alži- -u--— — r«1ir?arska Ial(onotlaja "'•a skrbijenost» 30P biš Wash INGTON, D. C. — Bela P°sebrfc b'°^e^a Poslati ta teden farnar°'SP°menico ° podpiranju bred^ Jav na Kapi tol in v njej P°va 2 , b kaJ vse naj vsebuje lCot kon°daja o farmarjih. sPothen,e navVada’ ie na vsebino Vodi]ne'Ce že naprej opozorila koncr ^Pnblikanske senatorje tako o/efnike- Ti so se vsebine b bai f5 ra^'N, da so predlaga-rsPomenj lGdsednik še ne pošlje . ^ snn° V Kongres. želja adrnici naPOvedana ^Pičena 'nlstracije, naj se za- $1.77 '"ena za pšenico zniža Pai k- 3 $1-30 za mernik. Da- »V' “bdelaveiiMna ^ k° Pianih farmarji sedaj 8 ‘b predJ uPujejo ravno v ti-se •,„1 ,^rednjega zapada, VabnejSp ^ 3iška banka najži- r A^inisUtdrejStV^6- s? republik1Ja radi US°V0- ebila j kanski.h politikov S0 110 Pošlf Sb)ornenice zaenkrat P na Kapitol. vze- še enkrat toliko kot jo je do sedaj. So posebno trgovci, ve-ti- »od ,po«-oč b- Ve,iko am<> Vedno in pov- br° Pa2ljivo*t. to ni do- krav . . Za druge, ampak Za nas same! v«kt"° ob,af-v 't 3o. emPeratura 48, •n° in topleje. Naj-najnižia Novi grobovi | Anton Žnidaršič VČersj zjutraj je po kratki bolezni umrl v St. Alexis bol-1 nišnici Anton Žnidaršič z 5811 Bonna Ave. Star je bil 64 let in' rojen v vasi Lipsenj pri Ljubljani, od koder je prišel 1. 191?. Zaposlen je bil v American Steel and Wire Co., dokler ni' šel pred dvemi leti v pokoj, žena Antonija mu je umrla 1. 1946. ' Tukaj zapušča sinove Antho- ^ nya, Stanleya in Sylvester«, hčeri Marion Marn in Stephanie Sajovic ter 8 vnukov, v starem kraju pa eno sestro- Bil je čim Društva Napredni Slovenci st 5 SDZ in Društva Loška dolina. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih iz Zakrajskovega pogreb. zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob enih. ŠTEV. LIX — VOL. LIX. Vedno nove letalske nesreče - 61 mrlvih! V letalski nesreči v Boliviji 59, v Združenih državah 2 mrtva. Streljanje med otvoritvijo sovjetske razstave je zaprepastilo navzoče LA PAZ, Bol. — Potniško letalo z 59 osebami na krovu, med . v njimi več otroci, se je zrušilo v 0Dr3Vn3V3li VpidŠSIljC bolivijskih Andah. Nesrečo je za |,A|nič|(pp.a Tftuarnvania kratek čas preživel edino mal “OmiSKega Z3V3rOV3nj3 WASHINGTON, D. C. — Z bolniškim zavarovanjem se je pečal sedanji Kongres Že v prej kratek čas preživel edino mal otrok, pa še ta je zaradi poškodb kai-neje umrl. Na velikem DC4 letalu se je Helen Slare V soboto je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici 43 let stara Helen Stare, roj. Tatar, z 9716 Elizabeth Ave. Zapustila je soproga Franka, tajnika Društva Danica št- 34 SDZ, sinova Franka in Johna, mačeho Julijo Tatar, sestre Betty Horvath, Thereso Bucsi in Margaret Hi-cky ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb. zavoda na 5316 Fleet Ave. jutri zjutraj ob 8:15 v cerkev Marijinega rojstva ob devetih, nato na Kalvarijo. Louis T- Walden Včeraj zjutraj je umrl Louis T- Walden z 1125 E. 174 St., ko se je z avtom zadel v tovornjak na Lakeland Blvd. v bližini Vine St. v Eastlake- Pokojni je bil rojen v Porthmouth. Ohio, in je bil star 52 let. V času nesreče je bil na poti na strelsko tekmo Orco Gun Cluba, katerega član je bil. Bil je tudi član National Rifle Association- Zapustil je ženo Bertho, roj. Černe, — hčerko pok- Franka Černe in sestro Howarda, lastnika znane Černe Jewelry, — hče • Carole in sestre Pauline, Ruth Pollock in Harriet Martin. Bi! je član Clairwood Lodge No. 49 SDZ. Pogreb bo v sredo zj- iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd- na Lakeview pokopališče. , Jenn;e Skul Na svojem domu na W. Maple Ave. v Genevi, Ohio, je umrla pretekli četrtek 63 let stara, v Jugoslaviji rojena Mrs. Jennie Skul. Mož ji je umrl lani v oktobru. Zapustila je sina Roberta in hčeri Mrs. Andrew Sopko in Victorio Skul, tri vnukinje in sestro Mary Rotter (Cleveland). Bila je članica Podr. št. 14 SZZ. °ogreb je danes iz Belding & Webster pgoreb. doma v Genevi v cerkev Marijinega Vnebovzet. ja, nato na pokopališče. John Glatch Po kratki bolezni je preminul na svojem domu na 952 E. 141 St. 72 let stari John Glatch, doma v Dobrepolju na Dolenjskem. Zapustil je soprogo Louise, roj. Germ, sina Johna, hčere Mrs. Louis Hamar, Mrs. Mary Sylviabuce, Mrs. Dorothy Pou-os, Mrs. Lillian O’Bryan in Mrs. Helen Schneider, 17 vnukov in vnukinj ter (v starem kraju) brata Franceta in Lojzeta in tri sestre. Pokojni je bil član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Društva Kras št. 8 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:15 iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda v cerkev sv. Jožefa na St. Clair Ave., nato na Kalvarijo. it. tell U Jt* ‘ - ~ * v nekaj minut po vzletu vnel eden šn3em zasedanju, ko je izbral 1 J . •_ v . -m r\ VN % i vv% T /-J /“\ t-v rt 4 ^ li1 ** v« #■% r-4 w * izmed motorjev, zrušilo v neko Letalo se jezero Kongres bo skoro začel Ob otvoritvi sovjetske kulturne razstave v prestolnici Kube je prišlo pretekli petek nenadno do hudega streljanja, ki je zaprepastilo tako predsednika vlade Fidela Castro kot sovjetskega gosta, podpredsednika vlade Anastaza Mike j a-na* ~ Izgleda, da je streljala Castrova policija, ' ko je razganjala protikomunistične demonstrante. Iz Clevelanda in okolice Žalostna vest— Mrs. Julija Slogar je dobila sporočilo, da ji je v Chicago, 111., umrl svak John Kočevar, ki je bil poznan tudi v Clevelandu, posebno med Ložani. Zapustil je ženo Mary, štiri hčere in dva sina. za predmet debate Forrandov ______ v poleg načrt o tem zavarovanju. Ven- MAVA M A iz k v se bilo seden Amerikancev. Vojaško letalo se zrušilo na ‘hišo DENVER, Colo. — Vojaško jet Letos se kaže zanimanje na V ^ v ucpuaicum uiiziin sireija- vseh plateh. Sam predsednik *z8ledalo je, kot da je nekdo poskusil streljati na pred- Eisenhower je izjavil na svoji sodnika republike ali na njegovega sovjetskega gosta, zadnji tiskovni konferenci, da je ^.tre|)a,i,je je trajalo nekaj minuč. Predsednik republike, njegova federalna administraci- ciam vlade in njihov gost so zaprepaščeno gledali, kaj se na vse trh-rt« C:?- fottMSS na vse človeku v hiši, na katero je le- zanJ krih samo 2 malim poviša- ia™£: 1 talo padlo, ni nič zgodilo. njem celrt od,:;tolka k sedanje- aei Castro sam med strelja- oporo na Kubi postopaj0 skraj talo padlo, ni nič zgodilo. -----o------ Poizvedovalni količek Jakob Laurič, Matije Gubca njem četrt odutotka k sedanje- . --------------- . — mu prispevku za starostno za- nJcrn ni bl na trgu 2 ^lli0Ja' no previdno in mirno, da ne bi varovanje. Obsegal naj bi samo norn' amPak je tega pozdravil v dali povoda za poslabšanje od- slučaje “katastrofalnih oho. PaIačl LeP,h ametnostl> kJer s0 nošajev s Kubo in dali Castru lenj.” ^Sovjeti priredili svojo razstavo, možnosti izgovora za tesnejšo v-".<***vi^jčih“ti ^skr“™.nasi°nitevnas°vjetii°- (o^mvega brata), kateri jo ^,P Po je prišlo do rojen v vasi Hrib, Loški potok, 1 Povzloul skoraj bilijon in živi že dolgo vrsto let nekje v Ameriki. Prosi se njega ali njegovo družino, da se javijo na fTT naslov: Mrs. Eva Ožbolt, 9317 v^tvoj t« t ^ ^ kb J* «<• - irt. Kennedyyev se precej pri- koJ ic '•»"'»»»‘■'ante bližuje Forrandovemu. Kc»,Bres 1 naSl° rafna nek‘,ere Pa bo začel debato o bolniškem za- l*1* s‘rpalf I*?- ^ *'’m . , , . . . ^ , Je pnslo do streljanja. Kako in LONDON, Ang. — Princ An- ar°%anJu e om e ruarja. .zakaj se je to zgodilo, oblasti cl cir, A J vseh strani se ze čuti močen pri- dolarjev novih štroškov. ,streljanja na bližnjem trgu, kjer Ker smo v volivnem letu, strJ6 ,Skuplna P^tikomunuitičmh tudi predsedniška kandidata se-:S'udent0v Priredlla ProPsovjet-natoria Kennedv in Humnhrev ske in Protlkomumstlcne demon- Way Ave-, Cleveland 5, Ohio. ------tm i„ rirUvii ' Je- na3 začno resno misliti na Petra je dobil sina. Poročil se je 1. 1956 s princeso Kristino, ki ima mnogo sorodnikov v angleških in nemških dinastijah. Lyndon Johnson ne bo kandidiral ALBUQUERQUE, N. M. — Sen. Lyndon Johnson, vodja demokratov v senatu, je izjavil, da se ne miali aktivno potegovati za demokratsko imenovanje za predsedniškega kandidata. Ni pa seveda dejal, da bi imenovanje ne sprejel. rešitev tega problema. -----o----- Poslaništvo ZDA v Braziliji se bo preselilo v hišo na kolesih! RIO DE JANEIRO, Braz. — Fotograf obsojen HAVANA, Kuba. — Vojaško sodišče je objavilo, da je obsodilo nekega fotografa, ker je napravil posnetek skupine kuban- hiša, kjer sovjetski gost stanuje. Oblasti niso objavile nobenega r>,„ načrta o dnevnem redu in načr- Brazilska republika postavlja . , . . , j „ . tih Mikojana za soboto in nede-novo prestoheo sredi dežele v i- „ . , . ■ t-, x ,. Jjo. Z močno stražo se je odpe-zelo zdravi pokrajini. Prestoli- .... . „ . , , . , Ijal iz moita verjetno na deželo, WASHINGTON, D. C—Predsednik Eisenhower je že v svojem poročilu o stanju unije lani govoril o komisiji, ki naj bi proučila, določila in vzporedila cilje in načrte Združenih držav za svojih potih obdan z močno stra- ^cl®iednje desetletje in še dalj. žo. Skrbno je zastražena tudi!Seda-> Je tako komisij° končno niso pojasnile. Mikojan močno zavarovan Podpreduednik sovjetske vlade Anastaz Mikojan je na vseh ea še dolgo ne bo dograjena. Tuja poslaništva nimajo tam svojih lastnih stavb, mednje spada tudi naše. Zato si bo skušalo pomagati s tem, da se bo začasno nastanilo v priklopnem vozu (trailerju), ki so ga te dni posla- kjer naj bi se vršili razgovori med njim in Castrom. Mikojan naj bi na eni strani razpravljal s Castrom in njegovimi sodelavci o gospodarskih vprašanjih, posebno o sovjetskem nakupu kubanskega slad- li iz Rio de Janeiro v novo glav- , naKUp,U KUDa"SKe§a slaa' nn mesto Rr^ilno korJa- Pa tudl 0 kubanskem na- no mesto Brazilijo. Ta hiša na kolesih bo odšla tudi v zgodovino. V njej bo nam- skih kmetov, ki je pozdravljala reč stanoval naš predsednik Ei-z dvignjeno pestjo, torej po ko- ' senhower. k0 bo obiskal brazil-munistično. 1 sko prestolico. V STAVBNI INDUSTRIJI NAJ NE BO VEČ ŠKODLJIVIH ŠTRAJKOV WEW YORK, N. Y — Stav- lodajalci in gre v štrajk. Od bna podjetja in 18 unij. ki so v njih organizirani stavbni delavci vseh vrst so lanskega aprila sklenili, da postavijo posebno komisijo z nalogo, naj izdela o-kvirno pogodbo, ki naj onemo-goče štrajke. Komisija je sedaj končala svoje delo in predložila interesentom osnutek pogodbe. Glavna misel je izražena v posebnem ‘“prizivnem odboru,” štrajka ne trpijo samo prizadeti poslodavci, ampak vsa industrija sploh, torej cela vrata podjetij in unije, ki na štrajku sploh niso udeležene ne zainteresirane. V osnutku pogodbe je tudi določeno, naj se unije že sedaj sporazumejo v okviru obstoječih mezdnih dogovorov s poslodavci, da bodo vse sporne točne kupu sovjetskega orožja, na drugi pa o vzpostavitvi rednih diplomatskih odnošajev med obema državama, ki so prekinjeni še iz časa vlade Batiste. ♦ Sovjetski obisk na Kubi je pomemben največ zato, ker je do njega prišlo v času, ko so od-nošaji Kube in Združenih držav skrajno slabi. Castro bi rad Washingtonu pokazal, da od njega ni odvisen, podobno kot je to istoril pred leti Naser, ko mu zahodne sile niso marale dati o-rožja in mu kasneje ne pomagati pri gradnji asuanskega jezu. Sovjeti so mu rade volje prišli pomagat in se utrdili ne samo v Egiptu, ampak na vsem Srednjem vzhodu. Sedanji sovjetski obisk na Ku- . V ------’ u • • vnanji sovjeisKi odisk na ivu- k! naj se nanj obrnejo podjetja Položile prizivnemu odbo-|bi naj pripravi nekaj podobne_ in delavci, kadar se ne morejo akoravno mu morda nočejo'ga v Latinski Ameriki. Kar se sporazumeti tekom mezdnih p0- Poznati moči, da bi končno ve- ni pClsrečilo doseči Sovjetiji v gajanj. Z ozirom na poseben I T)avno reševal vse mezdne spo-položaj v tej industriji, ki je v re- imenoval. Sestavljena je iz devetih č'a-nov pod predsedstvom Henry Wristona, predsednika Brown University, in podpredsedstvom Franka Pace, armadnega tajnika v nekdanji Trumanovi vladi. --------------o----- Spremembe v GTS CLEVELAND, O. — Edi Kovačič je bil pretekli teden imenovan za uradnega posrednika med mestnimi sveti in upravo CTS (Cleveland Transit System). Na njegovo mesto v u-pravi CTS je župan imenoval vodnika demokratske večine v mestnem svetu Josepha' E. Flan-nerya. Po vsem sodeč bo izvoljen za vodnika demokratske večine v mestnem svetu Charles Carr, črnski odvetnik in dolgoletni član mestnega sveta. Načelni-ško mesto mu pripada po načelu senioritete. Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo, po seji zabavo. Asesment bo tajnica pobirala od šeste dalje- Podružnica št. 18 SZZ ima sejo jutri zvečer v čitalnici v SND na Waterloo Rd. V Kalifornijo— Mrs. Mary Cerjak s 16009 Grovewood Ave. je odpotovala za nekaj tednov na počitnice v Los Angeles, Calif. Seja— Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima v sredo ob 7:30 zv. sejo v SD na Holmes Ave. Podr. št. 15 SZZ ima v sredo ob 7:30 v SND na E. 80 St. sejo. Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima v sredo ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Zadušnica— V sredo ob 6:30 zj. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ano Pajk na 30. dan njene smrti. Pozdrav iz Florido— Frank Perko, ki je živel na 3657 E: 113 St., pošilja znancem in prijateljem pozdrave iz Floride. Iz bolnišnice— Josephine Mlakar z 20400 Gol. ler Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetlice in druga darila ter za pozdrave. Obtoki na domu so dobrodošli! Žalostno sporočilo— Ignac Omahen s 15219 Holmes Ave. je dobil sporočilo, da mu je v Stranjah v fari Št. Vid pri Stični umrl 80 let stari oče Igr nac. Pokojni je zapustil doma ženo, šest hčera, enega sina, in tri brate, tu pa poleg omenjenega še sina Jožeta na 22300 Euclid Ave. in brata Vida Omahen na 18903 Kildeer Ave. K molitvi— Ciani Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ' so vabljeni nocoj ob sedmih v Mary A. Svetek pogreb. zavod k molitvi za pok. Johna Glatch. V Kalifornijo— Mrs. Jennie Zelko, 1064 E. 67 St. je odpotovala danes v Laguna Beach, Calif., na obisk k sinu in njegovi družini. ------o—----- Predsednik avstrijske ljudske stranke odstopil DUNAJ, Avst. — Predsednik avstrijske ljudske stranke Raab je izjavil, da noče več kandidirati za predsednika stranke na njeni sedanji konvenciji. To je njej zaposleno toliko različnih Gvatemali, to se ji utegne na Kubi, kjer je Castrova vlada da- Akoravno je osnutek sporazu- nes dejansko bolj pod vplivom vrst delavcev in dela toliko pod-(ma še zelo ohldpen, je vendarle levičarjev in komunistov, kot je jetij, ni običajne povezanosti ne izredno zanimiv, kajti smatra- Arbenzova v Gvatemali med delavskimi unijami in nji- mo ga lahko za barometer, kako kdajkoli. hovimi centralami, ne med u- je delavstvo začelo gledati na' V Washingtonu se zavedajo nijami in podjetji. Zato se po- štrajke kot sredstvo za dosega- težavnega položaja in nevarno-gosto pripeti, da se ena unija ne nje boljših delovnih pogojev in'sti, ki lahko nastane za Združe-Imore sporazumeti s svojimi de-'višjih mezd. |ne države, če dobe Sovjeti trdno Vorošilov deležen budi-siovskegs blagoslove! KATMANDU, Nepal. — To- nameraval storiti že davno radi variš Vorošilov, ki je po imenu rahlega zdravja, predsednik Sovjetske zveze, je, Do tega so ga pripravile tudi po obisku Indije odšel v državo notranje razmere v stranki. V Nepal, kjer je praznoval svoj njej je močno desničarsko krilo, 79. rojstni dan. Za ta dan je ki ni že dolgo zadovoljno s se-imel na programu obisk v budi- danjo vladno koalicijo s socijal-stovskem templu. ‘nimi demokrati. Trdi, da imajo Budistovski menihi so ga lepo od koalicije korist soeijalisti, kr-sprejeli, mu voščili “dolgo in ščanski demokratje pa škodo, srečno življenje," za voščilo so Raabov naslednik simpatizira s ga pa še blagoslovili; voditelj to skupino, zato je lahko mogo-menihov mu je posul glavo s ci- če, da bo v Avstriji prišlo do ži-nobrom in ga povrhu še obdaro- vahnejšega političnega življenja. val' i Raab bo še naprej ostal pred- Le kaj bodo rekli voditelji sednik vlade. Verjetno je, da *a brezbožniškega gibanja v Mo- bodo politične razmere kmalu skv*’- | prisilile k odstopu. * fin Ameriška Domovina $117 St Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: „ $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec* Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cie-eland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 26 Mon , Feb- 8, 1960 Spričevala za senatorje in kongresnike Tudi to imamo v Ameriki. Spričevala dobijo vsi kongresniki in senatorji vsako volivno leto. Dajejo jim jih tiste organizacije volivcev, ki zastopajo interese posameznih vo-Jivnih skupin. Cela leta točno zapisujejo, kako je posamezni kongresnik ali senator glasoval pri glasovanjih o važnejših zakonih. Ako je glasoval “pravilno,” dobi plus, ako je glasoval “napak,” dobi minus. Po ugotovljeni razliki je obsojen ali pohvaljen. Do ktošnjea leta smo imeli dve taki organizaciji. Prva in najstarejša je politični odbor AFL-CIO unijske zveze, znan pod imenom COPE. Presoja vsa glasovanja v Kongresu po tem, ali odgovarjajo interesom organiziranega delavstva. Druga je Društvo Amerikancev za demokratsko akcijo, znano pod imenom ADA, se briga za obrambo civilnih pravic za črnce. Gleda samo na to, kako so poslanci in senatorji glasovali v zadevah, ki se tičejo črncev in podobnih narodnih in plemenskih manjšin. Letos smo dobili še Društvo za civilne zadeve, ki se ga bo prijela kratica CAA. Društvo zastopa idejo gospodarske svobode. Vse kaže, da bo branilo interese ameriškega podjetništva. Vse tri odganizacije so že napravile spričevala za senatorje in kongresnike. Objavila so več ali manj obsežne razprave v posebnih knjižicah o delu Kongresa in v njej točno navedle, kako so posamezni senatorji in kongresniki glasovali v zadevah, ki ležijo organizacijam na srcu. Na zunaj povdarjajo vse tri razprave, da hočejo služiti samo kot informacije za volivce, v resnici pa skušajo pri vsakem senatorju številčno dognati, ali je “padel” ali bil “odličnjak,” ali pa samo s težavo “zdelal.” Organizacija COPE in ADA imata skora; enake cilje, lahko bi jih označili kot “liberalni” v ameriškem smislu te besede. Organizacija CAA je po svojem stališču “konservativna.” Razumljivo je, da noben senator ali konresnik ni mogel glasovati tako, da bi bil “odličnjak” ali “padel” v vseh treh razpravah. Ako je pri liberalnih organizacijah odličnjak, je pri konservativni “padel ’ in narobe. Edino, v čemur se vse organizacije strinjajo, je število važnih glasovanj. Bilo jih je lani v senatu 13, v predstavniškem domu pa 11. Ako pregledamo spričevala, moramo reči, da je med kongresnimi politiki malo takih, ki bi bili na eni strani 100% odličnjaki, na drugi strani pa 100% padli. Tak junak je samo znani senator Morse, ki je v devetih nebesih pri liberalni skupini, kajti ima 13 plusov in nobenega minusa, zato ima pa pri konservativni CAA same minuse in nobenega plusa. Njegov glavni nasprotnik je senator Croton: kjer ima Morse plus, ima Croton minus in narobe! Zanimivo je, kako so ocenjeni razni kandidatje za predsednika, to so sami demokratje. Imajo v vseh razpravah skoraj enako oceno. Senator Johnson, ki velja za konservativca, ima pri CAA samo en plus, je torej vsaj pri glasovanjih zelo liberalen. Senatorji Kennedy, Symington in Humphrey imajo pri GAA same minuse, pri ADA pa same pluse, so torej redno glasovali v prid liberalnim strujam. To se nekako čudno sliši za Kennedya in Symintona, ki sta oba znana bogataša. V naši državi so vsi demokratski kongresniki dobro zapihani pri COPE in ADA, slabo pa pri CAA. Med republikanskimi kongresniki je večina takih, ki niso odličnjaki na nobeni strani in so povsod samo s težavo “zdelali.” Podobne ocene sta tudi deležna oba senatorja iz Ohio Lausche in r oung. Kdor bi hotel vedeti kaj več o teh spričevalih, naj bo poti pežljiv; tekom votivnega boja bodo obravnavani na drobno vsi plusi in minusi vseh kandidatov. Takrat bo zvedel vse, kar želi. (34.2 bilijona) dol. še stroške za starostno zavarovanje, kilnjega stoletja. Ko je šlo le pre-lvest, da je Anton J Buchar kriti <7 lactnim X*. ** ~ __• i. « ^ so kriti z lastnim proračunom,'in s stroški za brezposelne podpore, nanese vse to skupaj okoli 50 bilijonov dol., torej veliko več kot znaša proračun za narodno obrambo. Predvideni prebitek v proračunskem osnutku izvira iz upanja, da bo v proračun priteklo 5.4 bilijona dol. več dohodkov kot v sedaj veljavnem proračunu. Podobnih v upanju rojenih prerokovanj smo zadnja leta doživeli celo vrsto, toda niso se praviloma nikoli uresničila. Za 1. 1959 je na pri-jner predsednik prorokoval uravnovešen proračun, doča-kal je nekaj čisto drugega. Dohodki so bili za $6.1 bilijona manjši, izdatki za $6.8 večji, kar da po naštevanki primanjkljaj v višini 12.8 bilijona dol. Sicer pa se, Bog ve kaj vse še lahko pripeti pričakovanemu prebitku v višini 4.2 bilijona dol. Mislili smo, da bodo samo demokratje želeli, da ga porabijo za nove izdatke. Ne bod0 ostali sami, sedaj se je oglasil že prvi general, ki bi rad pobral prebitek za oboroževanje v njegovi stroki. Apetiti po predvidenem prebitku bodo rastli tako dolgo, dokler ga ne bo nikjer nič ostalo. Omenili bi še eno postavko v proračunu, ki se ne da izraziti v številkah, ampak je vkljub temu izredno važna. Predsednik zopet ponavlja zahtevo, da dobi pravico do vetiranja posameznih postavk v zakonih, ki odrejajo številčne izdatke. Pri tem se po pravici sklicuje na dejstvo, da ima tako pravico 401 guvernerjev izmed 50. Ako bi dobil to pravico, oi lažje podpisal marsikateri zakon, ki ga mora sedaj vetirati, ker izglasovani zakon vsebuje samo par pretiranih izdatkov, v ostalnem je pa v redu. Mislimo, da je predsednikova zahteva upravičena. Ako zaupa v njegovo pamet na milijone volivcev, bi lahko vanjo zaupalo tudi 535 politikov na Kapitelu. j BESEDA IZ NARODA \ bodoče rodove. Škoda bi bilo, da bi šel tak zgodovinski material v pozabnost- To bi ne stalo toliko, nekaj časa za zbiranje in sestavo materiala, nekaj tipkanja in mimeografiranja. Pa bi bilo. Treba pa v obeh jezikih. Po par kopij naj bi poslali za zgodovinski arhiv domače lokalne knjižnice, par državni m par zvezni. Knjižnice so vesele takega zgodovinskega mate Joliet, 111. Pozen sem s tem riala. Nekaj kopij pa poslati mojim dopisom, pa pravijo, da domov v stari kraj v knjižnice, je bolje pozno, kakor pa nikoli Vjer jih imajo, od koder so naši in tako po tem reku ravnam jaz pionirji prišli in pa uradu, ki to pot. Na nedeljo, 17. jan. t. L, zbira take podatke v Ljubljani, sta me povabila moj prijatelj Kako bi jih porabili je njihova daleč in je v javnosti nastajal odpor, je na zahteve javnosti prišlo do nekih državnih in zveznih zakonov. Eden teh je “Sherman Anti-Trust Act”, ki prepoveduje taka busineška u-druženja, truste, ki naj bi diktirala iz koristolovskih namenov navijanje cen. Shermanov zakon je bil sprejet v zveznem kongresu leta 1890. Predlagal ga je John Sherman in zato se imenovan za direktorja ali načelnika “U.S. Trade Mission” (misije), ki je odšla 9. januarja 1.1. za sedem tednov v indijsko državo Pakistan in bo tam do 27- januarja t. L Naloga te ameriške misije je, da pronajde in ugotovi možnosti za investiranje ameriškega kapitala v Pakistanu. Misija šteje pet članov, katere vodja in direktor je ome-: njeni naš v Jolietu rojen Slo- pe njem imenuje- Zakon pre- venec Anton J. Buchar, ki živi poveduje razne dogovore in s svojo družino na 322 Marble pogodbe med raznimi družbami Street. Mr. Buchar je že blizu in trusti, s katerimi naj bi mo- 30 let v službi kot direktor za nopolirali in kontrolirali cene, mednarodne trgovinske zadeve ter jih diktirali. Iz tega razlo- pri Chicago Field Office of the ga so morali v kongresu leta Department of Commerce. Mr. 1933 ta zakon začasno odpokli- Buchar je poklicni specialist za cati, ko je Rooseveltova admi- mednarodne gospodarske in tr-nistracija uvedla znano “NRA” govske zadeve- Je graduiral na (National Recovery Act), ker De La Salle High School in je ta zakon določal, po kakih Northwestern University. Je o-cenah se ima prodajati. Tako ženjen in oče treh sinov- Na-sta prišla Shermanov zakon in vdušen faran fare sv. Jožefa, NRA v nasprotje. Nekateri sod član KSKJ in več drugih dra niki so se pa kljub temu poslu- štev in profesionalnih organiza-ževali Shermanovega zakona, cij in ustanov. Slovenci smo Ko je pa leta 1935 NRA bila nanj ponosni in mu k njegove-proglašena za neustavno odred- mu napredovanju iskreno česti-bo, je kajpada Shermanov za-ltamo! kon zopet prišel v svojo veljavo, dasi o njem zadnja leta ni bilo mnogo slišati o njem. Zadnje čase pa gotovi pravniški krogi opozarjajo, da marsikaj v sedanjosti ni v skladu Shermanovim zakonom. To n. NOVI GROBOVI. — Nagle smrti je umrla znana rojakinja Mrs. Mary Mušico, ki je bivala na, 614 W. Allen Street, šla je k zdravniku in tam v njegovem sl uradu je padla in umrla- V Jolietu je živela z izjemo par let Še par številk o novem proračunskem osnutku Ko je Eisenhower poslal svoj proračunski osnutek na Kapitol, je njegova propaganda poudarjala najbolj dve točki: proračun ima prebitek 4.2 bilijona dol. in ni večji od preteklega. Svet živi torej pod vtisom, da je sedanji iproračun-ski osnutek podoben svojemu predniku, da celo boljši od njega, ker vsebuje prebitek. Pri podrobnem pregledavanju številk se pokaže, da je stvar nekoliko drugačna. V proračunu niso predvideni lanski stroški, ampak za $1.4 večji. Izdatki niso povečani pri postavki za narodno obrambo, ampak v vseh ostalih postavkah, ki znašajo sedaj že 34.2 bilijona dol. Sedanji proračunski osnutek se torej glede stroškov nič ne razlikuje od prejšnjih. Predsednik je že tretje leto po vrsti predlagal, naj se stroški razen narodne obrambe povišajo po 3 bilijone dol. na leto. Leta 1954 so ti stroški znašali samo 20.9 bilijonov dol., v dobrih šestih letih so se povišali kar za 13 bilijonov dol., torej za veliko več kot stroški za narod, obrambo, če prebijemo k tem stroškom Jure in njegova boljša polovica Barba na kosilo. “Kaj boš pacal,” je rekla Barba, “k nama pridi in bomo kosili skupaj na tvoj imendan.” Ker oba poznam kot iskrena prijatelja, sem šel in res dobro smo se imeli- Ne vem kdaj bom vse to povrnil tema dobrima človekoma. Po dobrem kosilu, kakršnega zna pripraviti le Juretova Barba, ter ob dobri kapljici, kakršno zna napraviti le Jure, smo se zopet marsikaj pogovorili. Govorili smo o naši naselbini, o njenem začetku in o onih, ki so jo ustanovili. “Koliko mojih prijateljev in znancev, ki sem jih poznal v mojih zadnjih 60 letih, ie že šlo od nas — ni jih več,” — je pripomnil Jure. “Število grobov se je pa res namnožilo na našiem farnem pokopališču,” pristavim jaz. Potem je pa Jure nadaljeval: “Zadnji teden sem iskal v podstrešku, kjer imam v mojem starem kovčku, ki sem ga kupil, ko sem bil še fant, spravljene stare knjige. Imam1 tam šc od več let stare Mohorjeve knjige, stare Blasnikove in Družinske pratike, še iz let 1904 in nekaj drugih let naprej. Med temi sem našel tudi Spominsko knjigo naše fare, ki je izšla za srebrni jubilej naše fare. Bral sem jo in podatki v njej so me spominjali na razne dogodke, ko je naša slovenska naselbina rastla- Preteklost naše naselbine me ie tako zanimala, da sem šel gledat še v “Novi Svet” iz leta 1939, kjer je opisana zgodovina naše fare. Tudi tam je toliko podatkov in vsi so zanimivi, kako so naši slovenski ljudje tu gradili in delali. Škoda, da bi šlo to v pozabnost, naj bi se kdo dobil, ki bi iz vsega tega sestavil temeljit zgodovinski opis naselbine, fare, K.S.K. Jed-note in društev in vsega, na katerih poljih so se naši ljudje udejstvovali. In tak opis naj bi poslali na taka mesta, kjer take zgodovinske opise shranjajo za reč, a dati jih jim je potrebno. Ako bodo taki podatki na razpolago ljudem, ki se bodo za to zanimali, bodo iste tudi uporabili kadar koli že v bližnji ali daljni bodočnosti. Če pa podatkov ne bo, bomo pa sami krivi če bo pozabnost za nami zaprla svoja vrata.” Pritrdil sem Juretu in pristavil, “res je tako!” Toda, kdo bo to napravil? Nekdo bi se moral za to zavzeti u organizirati- Sestaviti program in začeti. Takih, ki so vajeni tipkanja in mimeografiranja, je med našimi mladimi dosti, ki bi radi pomagali ob prostem ča su, saj so potomci naših pionir-iev in nikdar ne odrekajo sodelovanja, kadar gre za dobro ipie svojih prednikov in vedno radi navdušeno pomagajo. Le začeti je treba —• začeti! ► naraščajoča draginja IN “SHERMAN ANTITRUST ACT”. — Vsako višanje cen ima neko svoje ozadje. Vodijo ga večinoma gotove kori stolovske misli in upanja. Indu strijske in trgovske družbe, ter različne privatne trgovske ustanove, kot banke, posojilnice, za-varovalninske družbe itd., imajo najete vse vrste računske strokovnjake, ki se neprestano bavijo z računskimi načrti, kako priti do čim višjih dohodkov, s čim nižjimi izdatki, kakor tudi z načini, ki naj prepričajo kroge kopsumentov, daje višanje cen neobhodno potrebno. V tem so mojstri in se na svoje poklice temeljito razumejo. V preteklosti so bili časi (in so ponekod še sedaj), ko so razni industrijski in gospodarski krogi silno izrabljali prosto svobodno trgovino. Organizirali in povezali so se v razne truste in so tak« tvorili skupno fronto in poljubno diktirali cene vsem potrebščinam- Odirali so javnost s pretiranimi obrestmi in cenami za vse vrste blago in potrebščine Te vrste ra-ket;rstvo ja posebno cvetelo med 1870 in vse tja do konca zad- pr- da Poljedelski oddelek daje skoraj 50 let. Pokopana je bila nasvete, kaj naj farmarji pri- iz cerkve sv. Janeza na farno delujejo in kaj ne, da se bo pokopališče omenjene cerkve, vzdržala na višini cena istim na Sorodnikom sožalje, pokojnici trgih in da ista ne bo padala | pa naj sveti večna luč in naj radi večjega pridelka, poudarjajo da to ni v skladu z imenovanim zakonom. Kajti trgovina je svobodna in se ne sme nikogar navajati k ničemur, kar bi povzročalo navijanje cen- Radi tega pravijo, da bodo nastala v letošnjem zasedanju o tem v kongresu resna prerekanja. Resnika pri. vsem je, da če so kje zakoni za kake zadeve, jih je treba pač spoštovati in izvajati. Drugače so le zapisani na papirju in so brez koristi. Zadeva višanja cen pada na rame javnosti — to je konsu-mentov, ki kupujejo in morajo radi tega posegati globlje in počiva v miru! V bolnišnici sv. Jožefa je preminula rojakinja Mrs. Julia Tušek, stara 75 let. Stanovala je na 702 Collins St. Bolehala je precej časa. Iz starega kraja je prišla pred 57 leti in je skoraj ves čas živela v Jolietu. Zapušča dva sinova in štiri hčere. Tri hčere so poročene, ena pa je redovna sestra Sr. M. Stephen, OSF., ki poučuje na višji šoli sv. Frančiška Šaleškega v Chi-cagi. Poleg teh zapušča 14 vnukov in vnukinj. Pogreb je bil iz cerkve Marijinega Rojstva na farno pokopališče imenovane cerkve. Naj počiva v miru globlje po groše v svoje žepe. Mn sveti ji naj večna luč! Sorod-Dolžnost teh je, da se zavedajo nikom iskreno sožalje! svojih pravic. In če bi se, bi ti že davno imeli neki svoj kontrolni urad, kjer bi njihovi zastopniki pazili, da bi se konsu-mente ne izrabljalo in izkori-ščevalo. Ker pa tega nimajo, so brez zastopstva in vse godrnjanje, ko gredo vsakikrat s trgov in prodajalen z lažjimi in bolj praznimi žepi, nič ne pomaga-Če si znajo industrijci in drugi V isti bolnišnici sv. Jožefa je preminul pred kratkim tudi znani rojak Jakob Terlep, star 74 let, ki je stanoval na 1310 N. Broadway St. V Jolietu je bival nad 55 let. Bil je zvest faran fare sv. Jožefa in član cerkvenih in raznih podpornih društev. Zapušča žalujočo vdo-in 6 hčera (er dva brata, enega v Peoria, Illinois, enega pomagati, bi si morali znati po-1 pa v starem kraju. Pogreb se je magati tudi konsumenti. vršil iz cerkve sv- Jožefa na na- Cene gredo še vedno navzgor ^ farno pokopališče. Sorodni-Pred par leti še se je dobilo po kom sožalje- pokojnik pa naj pekarnah “štruco” (1 funt) kru'|m*ru P°^Na! ha, od 15 do 18c. Drugo pecivo kot krofe, razne kolačke in drugo nekako okrog 30c ducat. Zdaj so cene po pekarnah kruhu (1 funt) od 25 do 31c. Krofi in drugo pecivo pa od 80c do $1 ducat. Preje je taka reč stala skupaj okrog 50c. Zdaj okrog $1 do $1.25- Povrhu še prodajni davek. Pecivo se je podražilo do skoro 125%. In to v par letih. Več ali manj je tudi z drugim slagom tako. Potem se pa je zijo: delavci zahtevajo vedno večje plače! Saj jih morajo, če ločejo dihati in živeti! Na ta način se inflacija ne zavira. Ravno nasprotno, pospešuje se in to najbolj po tistih, ti o tem pridigajo, da je treba inflacijo ustaviti. Ta taktika je podobna taktiki tistega, ki so ga zasačili pri izmikanju, pa se je litro pomešal med množico in glasno vpil: primite tatu! JOLIETSKI SLOVENEC — Po dvomesečni bolezni je umrla na njenem domu na 315 Marble St. rojakinja Mrs. Mary Turkovich. V Joliet je prišla pred kakimi 47 leti kot še mlada deklica. Bila je dvakrat poročena- Prvikrat s pokojnim Johnom Mušičem, ki je umrl leta 1946. Zatem se je poročila v drugič z Antonom Turkovi čem, ki še živi. Bila je delavna pri fari sv. Jožefa in na polju raznih društev. Zapušča dva sinova in dve hčeri. Pokopana je bila iz cerkve sv. Jožefa na naše farno pokopališče. Sorodnikom iskreno sožalje, pokojnici pa večni mir in pokoj! Iskren slovenski pozdrav vsem Slovencem v Jolietu in po vsej Ameriki! Tone s hriba. našo letno skupno večerjo. Tl fantje se podajo na lov za srnjaki tja v Penno in če tam ne dobijo kaj primernega, se obrnejo tudi v druge države in na druge gmajne. Letos so šli izredno daleč p° srnjaka. No, saj vem, da ne boste uganili, po katerih gmajnah so se podili za njim. Zato je najbolje, da vam kar povem — prav tja v državo Wyoming so šli za njim in ga tudi dobili. V soboto, 13. februarja, ob sedmih zvečer nam ga bodo naše izurjen® kuharice servirale za večerjo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ta večer se bomo zopet zbrali skupaj člani St-Clair Rifle kluba in naši prijatelji k naši običajni letni srnjakovi večerji. Da znajo naše kuharice pri" praviti srnjaka za okusno večerjo, veste vsi, ki ste že bili pti nas v gosteh v preteklih letih in kako tudi ne, saj nam pripravijo vsako leto srnjakovo pečenko že zadnjih 25 let, če ne že več. P°' strežba bo v vseh ozirih prvovrstna — izvrstne kuharice, prijazne kelnarice, ki vam bodo v vseh ozirih postregle pri mizah in prijazni fantje pri bari vam bodo v vseh ozirih na uslugo! saj veste, da po okusni 'večerji vsakemu prileže tudi kozarček rujenega “od zida” in s tem vam bodo postregli fantje tam pri bari. Torej, če še nimate vstopnice) se oglasite najkasneje do 13. fe* bruarja pri: Edw. Petrick na 23511 Lakeland Blvd., Gerls Caf® na 756 E. 200 St. ali pri Joseph11 Dolgan na 15300 Waterloo Vstopnice lahko dobite tudi Pri članih kluba. Zapomnite si, ^ se vstopnic pri vdohu v dvoran0 ne b0 prodajalo. Ko se bomo dobro navečerjaii in malo poplaknili grla tam Pr' bari, se bomo lahko pa še mal° zavrteli ob zvokih znane Uram karjeve godbe. Boste yideli, 3odo ti fantje pretegnili svoj6 mehove in udarili na strune, vaS bodo pete tako zasrbele, da se ooste morali zavrteti po gladkem plesnem podu. Kratko rečeno jedače, pijače in vesele zabav6 bo dovolj za vse. Torej vse to bo pripravljeno v soboto, 13. februarja, v Slovenskem delavskem domu »a terloo Rd. za člane St. Clair R1' fle kluba in goste. C® «i žehte par uric vesele družbe, prid#* v goste k lovcem. Na veselo svidenje v soboto zvečer! Z lovskim pozdravom Michael Telich, član klub3' St. Glair Rifle klub vabi na srnjakovo večerjo! IMENOVAN NA VAZNO ME-|kl^V^!^.’ °, - .Pn na£fm QT-p. , , v.v . klubu imamo nekaj izredno ko- bTO. - Tik pred božičem je ob- rajžnih fant0V) katerim že 2ad_ javil urad ‘US. Department of njih nekaj let poverimo nalogo, Commerce” v Washingtonu1 da nam preskrbijo srnjaka za Zahvala darovalcem z* popravilo cerkve v Cerknici Barberton, O. — Najlepša hv3' la vsem, ki so darovali za popra' vilo farne cerkve v CerknlCl' !Pred vsem hvala Mns. Fran°e5 Štanger za velikodušni dar. 25. januarja sem poslala ček $170 župniku, župnik so n11 ^ šali, da bodo vsa imena darov3. cev zbrana in vpisana v cer^'" za glavnim oltarjem. Na oltarp pred podobo Naše Ljube pa bo vsako prvo soboto v meSe cu sv. maša za dobrotnike iz merike. Darovali so: \C Frances Stanger $50, Jenm Caserman in družina $17, Ošaben $20, Jennie Belčič in ^ ry Škorjanec iz Detroit, Mich- P $10: nK po $5: Mary Žnidaršič, F63 Stražišar, Mary Shamrov, J0^ Opeka, Frances Smrdel, France Babich iz Detroit, Mich.; Antonija Meglich $4; po $3: Jennie Hiti, Ant0 Kranjc, Elizabeth Gerbec, po $2: Frances Gradišar, %, ry Černe, Josephine Barič, ^ garet Zella, Albina Trenta, Je nie Krašovec, Joseph Opekaj’ po $1: Frances Žagar; Godeša, Mary Vidergar, Gainer, Frances Lah, Mary J nas. Vsem darovalcem iskrena h'f la, naj ivsem Bog poplača Frances Osabe KRVAVE ZARJE MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc S tem je čuvaja pomiril in ko Torres je skočil ko ranjena ie spet šel iven na zrak, ta več zver in je odhitel. šel z njim. Torres je zunaj Žena je začudeno gledala za s*lno stokal, med tem pa je pri- njim. frjeval vrv na železno ograjo Čez dobre pol ure je Torres vrv na balkona. V naslednjem trenut- FEBRUARY S M I W I ( S 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 KOLEDAR društvenih prireditev dospel v vas. Tam je najel voz. ku se je spustil po vrvi dol. Ker Vozniku je obljubil dvakratno le bila močna tema in je vihar plačilo, ako ga bo hitro peljal, tulil, čuvaj njegovega početja ni Tri ure je drdral voz. Takrat videl. je Torres zagledal pred seboj Torres je srečno dosegel ste- Viktorijo. Vzdihnil je. no skale in se je potem previd- V Viktoriji .se je takoj podal n° spuščal po njej vedno nižje, na pokopališče. Okrog enega Hipoma je zaslišal silen krik, groba se je prerivala nepregled-nato strele. Kmalu potem mu na množica. 3e udaril na uho odmev korakov. —Kdo počiva v tistem grobu, Torres je ihitel proti potoku, ki okrog katerega je toliko ljudi? ie šumel ob skali in se je vrgel — je vprašal nekega starca. v vodo. Pogrezil se je pod vo- Tresel se je, ko je izgovarjal d° in je le od časa do časa potiš- te besede, čutil je, da je od od' 11 nos ven, da je dihal. Guzman in spremljevalca so Pobrskali vsak grm. čez kake P°1 ure je Guzman dejal: "Ni ga tu. Zbežal je ob potoki1- Za menoj! govora odvisna njegova sreča ali' bolest. Starec ga je začudeno pogle-|dal in nato dejal: -Kdo? Chaires Guadelupe. Torresu se je stemnilo pred Torres je prišel iz vode in vz- očmi. Nekaj Ijrenutkov je oma-dihnil. Od otroških let sem se hoval na desno in levo, potem •*e zdaj prvič zahvaljeval Bogu. pa se je nezaVesten zgrudil na ] tla. KRI NA CVETU ! ’ ■Mladenič je nekaj časa čakal, a ko je videl, da se spremljevalci ne vrnejo, se je podal na pot. Hi vedel ne kod ne kam, a šel le- Med tem se je zjasnilo in inesec je razsvetljeval okolico. se Tor; CVETJE ODPADA Ljudje so Torresa dvignili in ga položili na klop. Nekdo mu je močil čelo. Zavest se mu je le počasi vračala. Zdelo se mu je, da ga obdaja črna noč in da Hre so potekale in na vzhodu okrog njega vse pada: nebo in Je prikazala jutranja zarja, zemlja in da se vse ruši. Očitki rres je bil že utrujen in glad so ga začeli gristi: bolj bi bil je mučil. Zgrudil se je pod moral hiteti. Guadelupe je ča-drevo in je zadremal Glad gajkala nanj — a zastonj. Umreti je morala. A tudi on je umrl; življenje ni imelo zanj več nobene vrednosti. Spomnil se je, da bi moral iti h grobu in bi moral na ves glas prositi odpuščanja. Ni mogel vstati. Žalost in bolest sta mu izčrpala vse moči. Kakor v pol-i snu je bil. Hipoma se mu je zazdelo, da ga je nekdo poklical po imenu. Neki mehek, znan glas, podoben Guadelupinemu. Dvignil je gla- >ie kmalu vzdramil. Ho se je ozrl okrog sebe, je 2agledal belo cvetko. Na cvetih listkih so bile krvavrdeče ,lSe- Neštetokrat je videl tak cvet in ni našel na njem nič ^navadnega. Sedaj so ga rde-Ce lise vznemirjale. Kri na cvetu! — je zamr-1^ral Stresel se je. -O, ko le ne bi bil cvet Gua-delupina podoba: Skočil je pokoncu in zdirjal,. „ „ „ da bi prej prišel do cilja. Vkljub vo. Ostrmel je. Stari Chaires je u1:rujenosti in gladu je kar dr- Utal pred njim. yel> a neki glas mu je venomer —Ramon, tako težko smo vas SePetal: pričakovali! Pozno! Pozno! Kri na cve-1 Glas je bil otožen in Torres se FEBRUAR 20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu. 21. —J. Mihelich bo predaval v Baragovem domu o socialnem skrbstvu v Združenih državah. 27. — Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado. 27.—Veselo pustovanje v Baragovem domu na St. Clair Ave. 27. — Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi v Slov. del. domu na 10814 Prince Ave. ma-škeradni ples. 27. —Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani družabni večer. 28. —Predpustna zabava fare sv-Vida, v farni dvorani. 28.—Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slovenskem dpmu na Holmes Ave. “PUSTOVANJE”. 28.—Samostojen koncert mezzosopranistke June Price v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih popoldne. 28.—-Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi v Baragovem domu obed. Postregli bodo od 2. do 5- pop. s peče nimi piškami. — Nato ples! MAREC 6.—Marijina družba priredi “Roast Beef” kosilo v novi dvorani sv- Vida. 6.—Marijin dvor št. 1640 Kat. borštnarjev priredi “card party” ob 3:30 popoldne v St-Mary’s Hall. 6.—Dr. Maks Rak bo predaval v Baragovem domu o srčnih boleznih. APRIL 10.—Slovenski oder bo podal v veliki dvorani pri Sv. Vidu versko dramo “V ČASU OBISKANJA”. Začetek ob treh popoldne. 10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. 24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu. 24.—Pevski zbor Slovan priredi svoj spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. . MAJ , V | 1. —Pevski zbor Triglav,-ima letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave-Začetek ob 4h popoldne. Po sporedu zabava v SND na 6818 Denison Ave- 15.—Slovensko pevsko društvo PLANINA poda ob 4h v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, svoj običajni pomladanski koncert. OKTOBER 2. —Banket državne konvencije ISŽZ v Ohio ob petih pop. v SDD na Waterloo Rd. I Razočarani s postrežbo v Parizu? Celo v I I LETALA IZ NEW TORKA: ZA SLOVENIJO: Ljubljani? ! 1 APRIL 25 — ALITALIA - JET MAJ 10 — LUFTHANSA - JET MAJ 29 — SAS - JET (K.S.K.J. SKUPINA — VODI JO GLAVNI TAJNIK MR. LOUIS ŽELEZNIKAR) JUNIJ 6 — TWA - JET (SLOV. ŽENSKA ZVEZA — ROMANJE — VODI REV. ^ JOSEPH VARGA ter članica gl. odbora MRS. MARY OTONIČAR) JUNIJ 24 — TWA - JET (K.S.K.J. SKUPINA — VODI JO REV. LOUIS B. BAZ- g NIK, KI POTUJE TUDI V LJUBLJANO) ^ Si Julij 24 — SAS - JET — Posebna skupina za Čehe-Slovake Julij 26 — SABENA - JET — Posebna skupina za Madžare August 3 — SAS - JET — Posebna skupina za Amerikance ČE ŽELITE RES DOBRO POSTREŽBO V PARIZU - LJUBLJANI — ODLO- §| ČITE SE TUDI VI ZA POTOVANJE PREKO ^ BLED TRAVEL SERVICE | 6113 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO §| / Iz življenja Slovencev v Argentini / Pavle Mašic umrl j na Koroško. Pavleta, ki je četrtek, 21. januarja, je umrl tudi pri železnici, so komunisti v Buenos Airesu., Pavle Mašič, ubili, prav tako najmlajšega Dor- tu! bivši narodni poslanec, rojen v Ljubljani 29. junija 1893. Pokojni je šel po ljudski šoli na učiteljišče, pa moral ob začetku prve svetovne vojne k vojakom. Služil je v znanem 17. polku. Dodelili so ga v službo k Južni železnici na Tirolsko. Službovanje na železnici ga je tako pritegnilo, da je ostal kar pri njej tudi po vojni. Največ je služboval v je stresel. Nato je zgrabil Chai- Ljubljani, kjer je bil na železnice se mu je krčilo od bolesti, resovo roko in je molče strmel Spet Prišepala je, starejša žen-1 opiraje se na palico. so potekle ure. Naposled I v starčeve oči. ^'0rres zaf?ledal pred seboj Med tem se je približala tudi 0 cestno gostilno. | Chairesova žena. Sprejela ga je a< I —Ali mi odpustite? — je za- "-Prosim hleb kruha in liter šepetal Torres. — Jaz sem se bil ^ks! takoj podal na pot in bi bil živ ^ Zena ga je premerila od nog Ijenje dal, da bi jo rešil. Ni mi 0 glave ter ga precej trdo bilo dano. vPraŠala: '-S kom držiš? Torres je čutil, da se nahaja v škem ravnateljstvu inšpektor. Udejstvoval se je v strokovni organizaciji železničarjev, v njihovi nabavni zadrugi in si priboril s svojim delom velik ugled tudi v politični javnosti. Najprej je prišel v ljubljanski mestni odbor, nato pa je bil L 1938 izvoljen za narodnega poslanca. nepri Tisoč ovir se mi je ^Med vojno je stal odločno na stavilo na pot in prišel sem pre- strani nasprotnikov komunizma. Pozno- To ga ni rešilo pred preganja- •Najino bolest — je dejal J njem okupatorja. S svojimi si- jetnem položaju. Za tre-j Chaires — tolaži zavest, da je novi je moral v italijansko kon- ^lek se je zamislil, potem pa je Guadelupe umrla kot junakinja. °d vrnil; ""živel Kristus Kralj! ”^ena se je nasmehnila. No, če je tako, vam rada °strežem brezplačno. M naslednjem trenutku je že Hfiesla mleko in kruh. Torres je jedel ko volk. Ko si e Potolažil glad, je vprašal, kje 36 Viktorija. 'Viktorija? Tako pol dneva je odvrnila žena. — A ^oda Mučenka je, ki jo je Kristus vzel k sebi. Nato je dvignil oči proti nebu. —Ti draga junakinja, ki si v nebesih, prosi za nas, da se bomo zmagovito borili. Prosi za nas! — je šepetal tudi Torres. Chairesova sta se vsedla, vsak na eno stran. —Vedeli smo, da pridete — je dejala gospa — in smo bili pre- centracijsko taborišče Gonars. Po italijanskem zlomu so ga zaprli Nemci, kjer je tudi prestal prenekatero bridko uro. Ob koncu vojne se je umakni pred komunisti s svojimi sinovi čeka, ki so ga Angleži z domobranci izročili titovcem. L. 1950 se je pokojni z družino naselil v Argentini. Nekaj časa je delal v raznih tovarnah, 1. 1953 pa je nastopil službo v Dušnopa-stirski pisarni, kjer je ostal do svoje smrti. V Soboto, 23. januarja, so pokojnika položili k zadnjemu počitku ob veliki udeležbi rojakov. Mašo je opravil zanj č. g. Janez Langus, asestirala pa sta mu dr. Lojze Starc in bogoslovec Primož Langus. Od pokojnika se je v imenu Društva Slovencev poslovil dr. J. Savelli ,v imenu Družabne pravde pa Maks Jan. Mirko Kunčič — 60-letnik Tiho in neopazno je 12. decembra lani slavil Mirko Kunčič, eden najboljših mladinskih pisateljev in pesnikov, kar jih premoremo Slovenci, svojo 60-let-nico v Villa Tesei v Argentini. Mirko je bil rojen v Lescah na Gorenjskem. Mladost mu je potekala tako, kakor ostali slovenski mladini v podeželju: v tesnem naslonu na naravo innjeno-rastlinsko stvarnost in živalstvo. Na ta lepi božji svet je ostal na- Zl- Vstašem tam slaba prede, pričani, da se ne mudite po last . Zakaj? Kaj se je zgodilo?—|ni krivdi. e Prepadel Torres. 'Antikristovi vojaki so do .tllrn mučili neko dekle, ki jih|_2 — Kdo jo je umoril? — je vprašal Torres s solzami v očeh. le IT”........“‘M |— Jaz sem štele sedaj prišel v v. Pied dvema tednoma s pomo- L, . . . , . , . c3o tamftg„uu „„ mesto; enajst dm sem potoval- Premagati sem moral nešteto o- vir. Kaj se je zgodilo z njo? l. • . " • ”■ tamošnjih žen in deklet pre- j^galo. 1 Naposled so jo ustreli- Pod Torresovimi s nogami so zamajala tla. Tresel se je od Urjenja. 'Kako je bilo dekletu ime? Chaires se je ozrl na ženo, kakor da bi jo hotel vprašati, ali ji žalostna zgodba ne bo spet odprla srčne rane Starka je bila mirna, nakar je mož začel pripovedovati o vsem Guadelu-s strahom | pinem početju do trenutka, ko so jo ujeli in zaprli. Zdi se mi, da je bila Guade-1 Torres je molče poslušal. Pe- Gotovo ne vem. 1 (Dalje prihodnjič.) 1'Je vejn. Sem požabila. i ^Ali ni bila Chaires Guade- j ■»tu*vprašsl GLASNEJŠE KOT BESEDE — Dr. Ruth Bender, načelnica “stereo” programa pomoči za gluhe in neme v Clevelandu, pri delu. Gluhi in na pol gluhi otroci uporabljajo naprave zai sluh na obeh ušesih. vezan vse svoje življenje. Vanj se je vedno povračal, iz njega črpal najlepše snovi za svoje mladinsko leposlovno ustvarjalno delo. ** ■ \ v \ : Po ljudski- in srednji šoli je postal časnikar. Pri Slovencu je urejal kot Kotičkov striček Mladega Slovenca. Poleg za Slovenca je pisal tudi za druge slovenske liste, posebno mladinske, kot so bili Vrtec, Angeljček, Mladi junak in Naš rod. Na Dovjem pod Triglavom je imel nabranega folklornega gradiva za več knjig, žal je med vojno zgorelo, ko so nacisti hišo zažgali. Leta 1945 je odšel v tujino in prišel preko Italije iv Argentino. Kljub težavam je v tujini svoje literarno delo nadaljeval in k vrsti knjig, ki jih je izdal doma, dodal nove. Zadnja med njimi je “sodobna bajeslovna mladinska povest” Gorjančev Pavlek. Slavljencu častitamo in mu želimo, d$ bi( še dolgo ohranil svojo čilost in ustvaril še veliko lepega slovenski kulturi. Veliko zanimanje za politi-tična vprašanja Tu in tam slišimo trditev, da se naši ljudje ne zanimajo več za politična vprašanja. Toda to ni res, kar zlasti dokazujejo sestanki somišljenikov in zaupnikov SLS v Argentini. Ti sestanki so vedno zelo lepo obiskani. Tudi zadnji sestanek, ki se je vršil v januarju, na slovenski Pristavi, stavkali poštarji in zato precejšnje število somišljenikov, ni dobilo vabila. Zborovanje je vodil predsednik Poverjeništva SLS v Argen-ni g. Miloš Stare, ki je imel takoj v začetku lep govor, posvečen spominu velikega škofa dr. Gregorija Rožmana. Zatem se je g. Stare spomnil tudi umrlega prijatelja slovenskega naroda Žarka Vlaha. Sledil je odlični referat, ki ga je zborovalcem poslal dr. Miha Krek. Dr. Krekovi referati so vedno osrednja točka, vsakega strankinega zborovanja. V zadnjem referatu je komentiral najnovejše politične dogodke, zlasti posledice obiska Hruščeva v l)SA, pomen vrhunske konference v Parizu, Eisenhowerjevo potovanje po Aziji. Nato je podal preglec stanja doma. Zanimivo poročilo je napravilo na vse številne navzoče kar naj lepši vtis. Naslednji govor je imel g. Ruda Jurčec, ki ga naši možje in fantje izredno radi poslušajo, Govoril je o novih fazah sovjetske politike in podal zelo zanimiv? analizo sedanje sovjetske politike pod vodstvom Hruščeva. Za svoja izvajanja je žel velik a-plavz. . G, Stare Miloš je imel nato obširno predavanje o odnosih med Slovenci, Hrvati in Srbi v izseljenstvu; Povedal je, da je bil v političnih razpravljanjih med Slovenci, Hrvati in Srbi napravljen iv zadnjem letu velik korak naprej. Dočim smo preje slišali mnogo zmerjanja, se se- daj v glavnem, že razpravlja na akademski višini. G- Stare je citiral razne izjave dr. Krnjevi-ča, dr. Pešelja, Božidarja Vlaji-ča, Kljakoviča, Ivana Avseneka in je ugotovil, da je Slovenski ljudski stranki lahko v veliko zadoščenje, da je že pred šestimi leti razglasila program, ki danes zmaguje, t. j. zahtevo po lastni slovenski državi in povezanosti te države z drugimi ju-žnslvanskimi suverenimi državami v zvezo držav ali konfederacijo. Sledil je referat “SLS in krščanska demokracja,” ki ga imel tajnik Poverjeništva g. Rudolf Smersu, ki je zlasti opisal zadnji mednarodni kongres krščanske demokracije v Limi, v Peruju, katerega se je sam udeležil. Zatem so se vršile volitve v glavni zbor zaupnikov, ki ima Ženske dobijo delo Išče tajnico Pravniški urad v St. Clairski naselbini išče tajnico z znanjem angleške stenografije in tipkanja. Delna zaposlitev za pol dneva. Pismene ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Secretary”. (27) Dekleta 17 let stare in več za zavijanja perila, kakor tudi ženske za pregibanja rjuh in prevleke za blazine. MENK BROS- LAUNDRY 643 E. 103 St. (27) Delo za žensko Išče se žtenska, ki bi pomagala v restavraciji od 10. dop. dc 3. pop-, v okolici E. 140 in St. Clair Ave- Mora govoriti angle-nalogo izvoliti načelstvo stran- ško. Kličite LI 1-9566. —(28) ke in razsodišče. V glavni zbor zaupnikov je bilo soglasno izvo-jenih 46 strankinih članov iz Argentine. Pri slučajnostih se je razvila debata o najrazličnejših vprašanjih, na katera so odgovarjali funkcijonarji Poverjeništva. Po izčrpanju dnevnega reda je g. Stare zaključil nad vse lepo uspelo zborovanje, ki je znova pokazalo politično zrelost naših ljudi in njihovo živo zanimanje za politična vprašanja. > R. S. Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bende! Naprodaj Velika enodružinska hiša s 4 spalnicami in dvema polnima kopalnicama. Vse na novo prenovljeno. V udobni soseščini. Velik lot. MU 1-3100. (3,5,8,10,12 feb) Prvi stroj za kitajske pismenke Kitajski znanstvenik dr. Ju-tang je po 30 letih raziskovalnega dela pripravil načrte in tudi izdelal prvi pisalni stroj za kitajske slikopisne znake. Znano je, da imajo Kitajci za vsako besedo poseben znak ali risbo, zato je v kitajski “abecedi” nad 300,000 znakov, za tiskanje lista ali knjige pa jih je treba vsaj 45,000. Pisalni stroj dr. Jutanga ima 64 tipk, s katerimi lahko napišejo 90,000 znakov. S tem strojem seveda ni mogoče pisati tako naglo kot z navadnimi za latinico ali cirilico, vendar bodo Kitajci pisali z njim tako hitro, kot si doslej niti predstavljati niso mogli. Po zaslugi tega stroja bodo lahko posebej sestavljali poslovna pisma v materinskem jeziku in ne več v angleščini. Nad 50,000 novih strojepisk se je že vpisalo iv triletne tečaje. Toliko časa se bodo morale učiti, preden bodo znale dobro streči novim, precej zaplete nim pisalnim strojem. ------o----- Različne gladine Gladina jezera Michigan je 21 čevljev nižja od gladine jezera Superior, pa 8 čevljev višja oc gledine jezera Erie, NADUHA Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0031 Apartment v najem Lake Shore, 363 E. 152 St., 4 moderne sobe, na novo deko-rirane, gorkota, $80. Kličite WY 1-6363 ali EV 2-7622. (X) MALI OGLASI Hiša naprodaj 7-sobna hiša za eno družino, med Superior in St. Clair Ave. $8500. Kličite Gabriel Realty Co. EX 1-5647. X(WTE) Zastonj stanovanjc v 4-sobni hiši z gorkoto, elektriko in telefonom in mala plača v zameno za čiščenje malega urada in za čuvaja. Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU 1-3877. (MWF) Dom na kolesih naprodaj 1957 Great Lakes, 8 čev. širok, 45 čev. dolg, v dobrem stanju. Kličite LU 7-0062. —(27) Stanovanje išče Neopremljeno 3-sobno stano-novanje s kopalnico v okolici sv. Vida iščejo. Ponudbe na Ameriško Domovino. —(27) Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 SL CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaeatvo ali trgovino, obrnit« a« do aaa JQS. GLOBOKAR »86 E. 74th 8t-HE 1-6801 HANDEL-MAZZETTh Junakinja iz Štajral Su^WW.WW«MWWtt!«!W.WW.^ S konja doli je zavpil Henrik rablju, ki je strmeč bulil vanj: “Ti si tisti, ki je štefano Švertner postavil na sramotni oder?" Tozel je plaho gledajoč odgovoril s hripavim glasom, ki je bil napol moški, napol volčji: “Sem jo, kaj za to, če se je pa tako glasila sodba! Moral sem, nič ne morem zato.” Spoznal je sodnikovega sina, ki je prejšnji dan ovrgel sodbo, in se ga je zbal. Ta stori, kar hoče. “Kaj pa hpčete od mene, gospod?” Henrik Hendel pa je rekel: “Daj sem vse stvari, ki si jih vzel Štefani, pa takoj!” Rabelj pa je s svojimi ostudnimi očmi pisano pogledal in je rekel: “Nimam ničesar.” “Imaš dve ruti, eno večjo, drugo manjšo, imaš tudi vrvico, ki jo je imela okoli vratu. Sem daj!” je zapovedal Henrik. Jezno je zarenčal rabelj: “To je moja rabeljščina.” žena pa je kričala: “Od česa bomo pa živeli, saj ni nobenega zaslužka, ker nihče ni obsojen.” Henrik je segel v žep, pokazal zlato ter rekel: “Če je to tvoja rabeljščina, ti jo odkupim.” Ostudni človek je štorkljal v hišo, iz katere je bilo sedaj slišati, kako je mož ropotal in žena lajala in se drla. Skozi divji rabljev vrt je zapihal veter, ki je med trnjem in osatom napihoval kožo raznovrstne strupene golazni. Kmalu se je vrnil rabelj L. je v eni roki, držal obe dekličini ruti, v drugi pa rožni venec. “Tukaj je vse,” je rekel. Henrik je s svojo, :v zlatu se lesketajočo, lepo roko hlastno segel po revni imovini, katere so bili oropali ubogo,, nedolžno deklico — v njegovih očeh je to večna sramota! — “Daj sem, daj sem!” Rabelj je nalahno zavihtel rožnivenec, mahljal je z ruticami in je zvito zamežikal: “Seveda, sem daj. Ali ne veste, da so to biseri, ki so vredni zlata! Vse to je bilo last nedolžne deklice. Vsaka nitka je vredna štiri goldinarje — in to je moja rabeljščina, saj sicer tako ničesar ne zaslužim, Vaš oče tako nikogar ne obsodi.” Henrik je odprl svojo denarnico: “Dva — pet cekinov? še več? Deset, tu jih imaš!" Vzel je obe ruti: eno je nosila na čudovito lepih laseh, drugo pa na prsih; srce mu je močno bilo. Vzel je tudi rožnivenec; sicer je to papeška gnusoba, s katero štejejo molitvice, toda, ko ga je imela okoli vratu, takrat ni bil gnusoba, ne, ni bil! Sedaj se joka, ker so ga ji vzeli, pa se ne sme več jokati! I Režeč se je rabelj še enkrat preštel cekine, Henrik pa je ru-1 tiči z rožnim vencem vred povil v culico, ki jo je položil v sedlo v ne malo začudenje strelcev, ki so okoli njega stali, se spogledovali in se na skrivaj poredno smehljali. Rabelj je hotel napraviti novo kupčijo in zavpil ženi: “Čila! Prinesi doli prečko od kolesa, Gospod, še nekaj i-mam,” prečko od kolesa, s kate-'ro sem na oni svet spravil onega Fidlerja, ki je ubil neko de-j klo; to je najboljše čarodelsko poroštvo, dam jo poceni.” Toda krasni jezdec je odbijajoče za-i mahnil z roko, izpodbodel je konja in je odjezdil, za njim so jo urnih korakov udrli strelci. Ra-jbelj je jezno gledal za njim, kakor gleda hudoben, star čuk za krasnim orlom, ki se vzpenja 'proti nebu. Henrik je jahal v Vizerfeld proti Štefaninemu domu. Povsod so stale trume ljudi, katerih 'govorjenje je žugajoče hrumelo skozi ulice. Bliže ko je bil Vi-zerfeldu, več je bilo ljudi. Stali so pred hišami, med vrati, po j dvajset, trideset skupaj; neka-'tera vrata so se zaprla, ko se je bližal Henrik, več pa jih je kakor izzivajoče bilo odprtih, in Henrik je videl, kako so se ob vhodih grozno bliskale kose, kako so žugali buzdovani z volovskimi obrazi, videl je može, ki so vihteli pesti, druge, ki so brusili kose, ali pa si obešali na cepce verige s kroglami. Ti ubogi ljudje so bili pripravljeni, nesti svojo kožo naprodaj za užaljeno nedolžnost in se niso bali osemsto z železom in jeklom oboroženih mož. V Glankovi ulici so nekateri, ki so Henrika zagledali, zavpili: “Glejte, ta-le je oprostil štefano.” Toda takoj jih je še več ugovarjalo: “Nič ga ni prida. Danes drži z očetom, danes bo ta paglavec še streljal na nas, boste še videli.” Strelci so divje gledali, toda Henrik se ni menil za psovke. Nejevoljno je dal konju ostroge, vedno mu je dirjal prepočasi. — Sedaj — bo videl Štefano, Okoli in okoli se je režala in pačila smrt, toda tam gori stoji gostilna s starim orehom — sedaj — tam-le je. In obšlo ga je sladko čuvstvo, da bi bil najrajši zavriskal, kakor zavriska lovec, kadar visoko na planinah išče in najde najlepšo planiko. Tisto jutro je bila v švertne-ričini gostilni pri “Modrem jele- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE WARRENVILLE, ILL. — By owner. Close to churches, schls., shopping. 1680 sq. ft. 3 bdrms., 2}4cer. tile baths, 2 fireplaces. Gas rad. baseboard ht. Att. 2-car fully plastered gar. Full bsmt. $26,500. Phone EXbrook 3-6531. (27) HELP WANTED—FEMALE PERMANENT POSITIONS In 110 Bed Hospital Practical Nurses Must be able to qualify for Michigan license. Salary $264 per month plus 1 meal free daily and automatic increases. Positions available on rotating shifts. Liberal personnel policies. Living quarters available on grounds for $7.50 per week. Apply Mrs. RITA STANTON, DIRECTOR of Nurses, Ridgewood Osteopathic Hospital, 10000 Geddes Road, Ypsl-lanti, Michigan. (28) V blag spomin ob Šestnajsti obletnici SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Jos. Krajic, Jr, ki je umrl 8. februarja 1944. leta Rojen je bil 2. maja 1925 Prešla je v večnost dolga vrsta let, odkar si Ti zapustil nas in svet, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš! Žalujoči: JOSEPH in VERA KRAJIC, starši VERA KRAJIC in ELEANOR TAYLOR, sestri Cleveland, Ohio, 8. febr. 1960. nu" gostilniška soba nabito polna, kakor sicer komaj ob prazničnih dneh. Toda gostje niso bili veseli, temveč mračni; niso govorili glasno in veselo, marveč votlo in tihci; tudi niso peli, niti kratkočasnih drobili, niti niso s kozarci udarjali ob mizo. Tudi niso bili gostje kakor sicer, preprosti in revni ljudje, rokodelci in dninarji, bili so zgolj boljši meščani, gospodje; pod svetim Jožefom, kjer je trepetala rdeča lučka, je v praznični obleki sedel Švedkorar, poleg njega pa učitelj Lindner; sredi sobe pa je stal tršat in plečat orjaški Janez Zeler, nožarski mojster iz Sirningove ulice, ki se je z mečem ob boku ognjevito raz-govarjal z možem, ki je bil v svoji črni suknji gosposki vide-*Dina, hčerka judovskega meti; bil je to njegov svak, pleme- sarja Abrahama, ki je danes go-nitaš Luc. Bilo je tu še več u- stom stregla, položila je kaza-glednih katoličanov. Navidez so'lec na ustnice in je rekla: “St, prišli sem na jutranji požirek, Gt! Gospodje! Stefana je bolna, toda v resnici so se zbrali iz dru- 'Tudi je nekdp gori pri njej, nio-vzroka: posvetovati se ho-'ra biti mir!” kako naj maščujejo vne- j Zeler je vtaknil v nožnico svoj 20% Popustna Razprodaja Anzlovarjeva pol-letna 20% popustna razprodaja je zopet tu! Cene vsemu blagu znižane za najmanj 20%. Posebnost: 2 za ceno 1 pri nakupih ženskih oblek, kril in bluz, moških športnih srajc in pri več drugih predmetih. Kupite en kos, drugega dobite zastonj. Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke. Dvojne znamke ob torkih RAZPRODAJA SE KONČA 13. FEBRUARJA 1960 ANZLOVAR'S DEPT. STORE I 6214 ST. CLAIR AVENUE. gega čejo, bovpijočo krivico, ki jo je morala pretrpeti nedolžna Štefana. Nekateri od njih bi jo radi videli. Mati, ki se je zdaj pa zdaj z objokanimi očmi prikazala pri vratih, ni pustila nikogar gori, ker je bilo deklici zelo slabo. Ko so možje to čuli, so vzplamteli v divjem srdu. Ne, pri Bogu, ta nesramni čin kliče po maščevanju. S tem činom je Hendel pri točil zadnjo kapljico v že do vrha polno vedro, postavil je krono na vsa hudobna dela. še nikdar jih ni tako kakor sedaj s pestjo udaril po ustih. Ako bi to potrpeli, bi ne ravnali kr- krepko roko izdrl meč iz nožni-1 kmetski mizi goreli dve voščeni ce. Po prstih je stopila v sobo ! sveči na starih železnih svečnikih. Na belo pogrnjeni mizi je ležala svilnata burza, v kateri je počivalo Telo Gospodovo, in 'pa menihov molitvenik. | Goreče in prisrčno je bila de-,vica-mučenica hrepenela po 'skrivnostnem ženinu, vso mrzlično noč je njena nedolžna du-iša koprnela po njem, po njego-jvi bližini, po njegovem poljubu miru; toda ni si upala prositi zanj in njegovo blagoslovljeno tolažilo, ker se je bala, da bi hudobni sodnik ne prijel in kaznoval. duhovnika, ki bi ji prinesel vne- meč, prijel je malo Dino za rokav in jo je vprašal z mehkim, skrbnim glasom: ‘“Si-li bila gori? Ji je li slabše? Kdo je gori? Zdravnik?” Črna deklica ni ničesar odgovorila, toda iz temnega očesa ji odseva skrivnost; tedaj so se Najsvetejše možje sluteč spogledovali, in čisto tiho je rekel eden izmed njih: „ “Zdi se mi, da je visok gost zgoraj.” — Vsi ga razumejo. Gospod nebes in zemlje je v hiši. Kljub grožnjam hudobnega moža si je drznil duhovnik prinesti mučenici presveto Rešnje Veselo iznenadena je Štefana komaj mogla odgovoriti: “Da! da!” — S sklenjenimi rokami je prosila: “O, dajte mi ga, tako iskreno hrepenim pe njem.” Tako je pač prosila ljubezni vneta sveta Magdalena Paciška: “Jezus, pridi k meni!” In dvignila se je iz keliha sveta hostija in je plavala na njena nevestina ustna, nedotaknjena od duhov- nikove roke . . . (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini” DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avrnue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. ___Prijave nepotrebne Telo . • . Zdajci je nastala v sobi ščansko, marveč mevžasto in ! tišina kakor v cerkvi. Mnogi so pasje. Sedaj je treba stopiti na'sedeli na svojih stolih, sklenili noge, da ta luteranska pošast j so med koleni roke in «o skrivaj ne pomandra svete vere, kakor molili. je s svojo morilno nogo pohodi-*— — — — — — — la nežno devico. Vprašanje je j Štefana je ležala zgoraj na le: Kako? ! revni, s hodničnim platnom pre- Pa glej! Ko je ležala tu v bolečinah in hrepenenju, mahoma stopi nepoklican duhovnik v sobo. Prinaša ji blagoslov in pozdrav od gospoda patra Alberta, prnaša ji pa na priprošnjo Albertovo še drug neprecenljiv dar. Vpraša jo, če je že kaj zaužila in ako želi prejeti svojega Gospoda v svetem Zakramentu. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči' HEndefson 1-2088 KKnmore 1.6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE g Lahko pišete na ta naslov: S R. F. D. No. 1. Route 44, Newhuiy, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 Možje so ugibali semintje na-, zadnje pa zakliče orjaški nožarski mojster Zeler: “čemu imamo mdče, ki smo jih sami skovali? Zberimo se, udarimo na starega volka! Daj račun, kaj si storil ubogi deklici? — Vrni nam naše cerkve! Vrni nam oskrunjeni sodnikov meč, ne maramo več zate, hočemo drugega sodnika. Poberi se na Saksonsko k svojim luteranskim farjem; če ne znaš poti, pokažemo ti jo s svojimi meči.” Tako je zaklical Zeler in je s ginjeni pernici; oblečena je bila v volnato haljo in jopico in ji je odeja zagrinjala samo bosi hogi. Poleg nje je sedel duhov-, nik, stari pater Ertelij. Sklanjal je k njej svojo sivo, tresočo se glavo in je poslušal njeno izpoved. Sveto spoštovanje ga je napolnjevalo, zakaj dete, ki se * mu z nežnim, slabotnim glasom * izpoveduje svojih malih grehov,' je s krvjo oškropljena lilija, je prva žrtev preganjanja, ki je le ! prerokoval umirajoči opat. Ob vzglavju postelje sta na i * T ■'ttSjiyiSr* - 1892 1959 Naznanilo in Zahvala Žalostnega ter potrtega srca naznan jamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl ljubljeni so prog, nadvse dragi oče in -stari oče Egidy Rome ki je v Gospodu za vedno zaspal dne 7. decembra 1959. It’s the biggest value of the Serta President’s SALE! Sam predsednik Serta Associates, Inc. si ga je izbral!— Kajti ta modroc ima odlike, ki jih imajo še samo veliko bolj dragi modroci! • Prevleka je debelo pod-šita . . . • Vtisnjen paisley vzorec je krasen . . . • Konstrukcija notranjih vzmeti je specijalna . . . • Robovi so mečkanju odporni . . . • Vzmetnica (box spring) se ujema z modrecem . . Naš dragi pokojnik je bil rojen 27. koder je prišel v Ameriko leta 1910. a vgusta 1892 v Devici Mariji v Polju, od Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil dne 10. decembra iz pogrebnega zavoda Mary Svetek v cerkev sv. Pav a na C hardon Rd. in od tam na pokopališče Kalvarija, kjer je bilo njegovo truplo polož eno k zemeljskemu počitku. (Serta) 01959 S«rto AstociohM, Inc* •Trodtmork AS A|VltTISIII« UFE ANTON GRDINA IN SINOVI FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS 15301-03 Waterloo Road KEnmore 1-1235 ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure zvečer! V torek In soboto do 6. ure — V sredo zaprto cel dan DAJEMO EAGLE ZNAMKE Na tem mestu se najiskreneje zahvalimo Rev. Schnurru in Rev. Hackmanu za opravljeno pogrebno sv. mašo in za pogrebne molitve v cerkvi ter za molitve v pogrebnem zavodu. Prisrčna hvala preč. g. duhovniku od fare Sv. Križa za podelitev sv. poslednjega olja. Naj mu doifri Bog obilo poplača. Iskrena zahvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili ob krsto pokojnega toliko lepih vencev in šopkov ter ga tako lepo okrasili, ko je ležal na mrtvaškem odru in mu s tem izkazali zadnjo čast. Enako iskrena hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj pokojnikove duše. Dalje prav lepa hvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se mogli pogreba udeležiti in spremiti pokojnika na njegovi zadnji poti na Kalvarijo. Zahvala društvu Slovenski Dom št. 6 SOZ in društvu Zavedni Sosedi št. 158 SNIM ter nosilcem krste pokojnega. Dalje hvala vsem, ki so nam na en ali drugi način pomagali v teh za nas tako težkih dneh. Prav lepa hvala tudi vsem tistim številnim, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, zlasti onim, ki so se udeležili pogreba in pogrebne sv. maše ter ga nato spremili prav do njegovega groba. Zahvala pogrebnemu zavodu Mary A. Svetek za tako vzorno vodstvo pogreba ter za prvovrstno postrežbo, ki so nam jo dali ob tako težki uri. Prav lepa hvala tudi vsem našim sosedom, ki so velikodušno stali ob strani. Hvala vsem skupaj in Bog naj poplača Vašo dobroto! A Ti, ljubljeni soprog in skrbni oče počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine. Duši Tvoji blagi p a večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj Te dobri Bog poplača za vse Tvoje d elo, trud in skrbi, ki si jih doprinesel za svojo družino, za našo dobro vzgojo, z ve čnim veseljem v družbi izvoljenih in Bog daj, da »e enkrat vsi srečno snidemo onkraj groba: Nad zvezdami. Dotlej pa zbogom in nasvidenje! Spavaj s'adko, ljubi soprog, sladko spavaj, dragi oče, brez trpljenja, brez ovir! A v nebesih pa uživaj za plačilo večni mir! Ivoji žalujoči: IVANA ROME, soproga EDWARD in STANLEY, sinova MILDRED, hči FLORENCE in STELLA, snahi MARIBETH, SHARON, SALLY, YVONNE, vnukinje JOHN ROME!, brat Cleveland, Ohio, 8. februarja 1960.