Pofitntna plaćana v
Leto LXXL, ŠL I89 a
Ljubljana, sreda 24. avgusta lejS
Đfn
SLOVENSKI
izhaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje in praznike. — InaeratJ do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji insera ti petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO LN UPRAVNI&TVO L J CBLJANA,  Knafljeva ulica Štev. 6
Tele/on; 81-22, 31-23, 81-24. 31-26 m 81-98
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, L^bljanaka telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroaamayerjeva ulica 1, telefon at. ep. pođpjgsf— uprava; Waem0m uL 2, telefon at- 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
T LJubljani St. 10.351
Pomembni sklepi na Bledu:
Nov dokument dobre volje Male antante
Zaključni komunike blejske konference stalnega sveta Male antante je nov dokaz miroljubnosti držav Male antante in važen prispevek k pomirjen ju Evrope
BLED^f.4 avg r. Kakor smo že na kratko poročali, je bilo zasedanje stalnega sveta^ Male antante včeraj zaključeno. Ob zaključku je bil objavljen z napetostjo pričakovani uradni komunike o sprejetih sklepih. Komunike se glasi:
Stalni svet Male antante se je sestal na rednem zasedanju na Bledu v dneh 21. in 22. avgusta 1938 pod predsedstvom g. dr. Milana Stojadinovića. predsednika ju-^roslovenske vlade in zunanjega ministra kraljevine Jugoslavije, ki bo od tega zasedanja dalje in za tekoče leto predsednik stalnega sveta. Češkoslovaška je bila zastopana no, g. dr. Kamilu Krofti. zunanjem ministru, Rumunija pa po Nikolaju Comnenu, njenem zunanjem ministru.
Splošni položaj in solunski sporazum
1. Ministri so podrobno proučili splošni položaj in vsa vprašanja zunanje politike, ki se še posebej t'čejo držav Male antante. Pri tej proučitvi so z zadovoljstvom ugotovili obstoj nekaterih ugodn'h pojavov
in so izrazili nado. da bodo Se naprej po-Rpp^evani in ojačeni s potrpežljivim in stalnim naporom vseh zanteresiranih držav Obenem so podčrtali globoko privrženost držav .Male antante k politiki miru in sprave ter so izrazili svojo odločno voljo, da hočejo ostati zvesti tej politfkl.
Stal-" svet ki je prepričan pristaš miroljubnih metod, čestita Balkanski zvezi in Bolgariji zaradi posrečene zakJ.fučitve solunskega sporazuma, s katerim so te države ne le potrdile novo dobo sloge, konsolidacije in napredka na Balkanu temveč so obenem doprinesle najdragocenejši doprinos k skupnemu delu za splošni mir.
Pogaianja z Madžarsko se bodo nadaljevala
2. Stalni svet je z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo mogeče v pogajanjih, ki so se že leto dni vodila z Madžarsko doseči sporazume, ki pomenijo medsebojno odpoved sleherni uporabi sile med Madžarsko in državami Male antante ter priznanje enakopravnosti Madžarske v oborože-tan ju.
Ker niso bila doslej še rešena v teku razgovorov nekatera druga vprašanja, da bi bil možen razvoj odnošajev dobrega sosedstva med Madžarsko in tremi državami Male antante. objava teh sporazumov še ni bila mogoča, vendar pa so se države Male antante in Madžarska sporazumele, da bo istočasno na Bledu po stalnem svetu Male antante in v Budimpešti po madžarski vladi objavljen enako se glaseči komunike, ki ugotavlja sedanje stanje medsebojnih pogajanj.
Ko si Sta1^" svet čestita k važn'm že doseženim rezultatom, izraža obenem željo, da tudi popoln sporazum ne bo mogel izostati, uooštevajoč duha medsebojnega razumevanja, ki računa ne le z interesi v poštev prihajajočih držav,   temveč tud*
031^ v vsprn nodiinavsKem bazen17
Za softoitVAtvie
z D?H«<tvom narodov
3. Stalni svet se v po1n; mer ^ave^a da ne moT-o r*»mžtvo narodov v svoiern seda-
njem položaju povsem odgovarjati nalc gam. Id so mu bile zaupane od avtorje pakta. Vendar pa so države Male antant soglasne v svoji želji, da sodelujejo z žc nevsko ustanovo in da ji v okviru obstoje člh možnosti nudijo svojo pomoč.
Ker bo mandat Rumunije kot Članice sveta Društva narodov iztekel v septembru tega leta, bo nalogo zastopanja Male antante v sveta D\ po že določenem redu prevzela Jugoslavija.
Glede raznih vprašanj, ki so postavlje na na dnevni red bližnjega zasedanja skupščine DN. so trije ministri sklenili da bodo delegacije njihovih držav, kakor doslej, tudi v bodoče vzdrževale stalne in direktne medsebojne stike, da se sporazumejo v vsakem trenutku glede skupnega stališča.
4. Stalni sv2t z zadovoljstvom ugotavlja, da je razprava na zadnjem zasedanju DN v Ženevi od 9. do 14. maja 1938 v vprašanju o posledicah sedanjega položaja v Abe-siniji, ki ga je sprožila britanska vlada, potekla tako. da je bila mogoča splošna rešitev problema, ki je bil eden izmed vzrokov obstoječega neugodja v Evropi. Navedena rešitev more samo močno prispevati k delu sprave in pomirjenja. ki predstavlja eno izmed najbolj nujnih potreb in ki so jo države Male antante vselej najbolj zvesto zastopale.
Stalni svet Male antante se pridružuje izjavam, ki jih je zastopnik Rumunije podal v teku navedene razprave, poudarjajoč, da je v tej razpravi od držav Male antante zastopana politika v celoti odobrena od stalnega sveta Male antante.
Dunavsko vprašanje
5. Stalni svet je v glavnih obrisih proučil tudi vprašanje Dunava. Sklenil je. da se bodo tehnični strokovnjaki treh vlad v kratkem sestali v Beogradu, da prouče to vprašanje v vseh njegovih podrobnostih, sledeč pri tem želji stalnega sveta, da bi prišlo do skupnega sporazuma glede rešitev, ki bi mogle še v naprej dopuščati sodelovanje  z interesiranimi državami.
6. Stalni svet še enkrat poudarja važnost dela gospodarskega sveta Male antante. ki je namenjeno poglobljenemu razvoju trgovskih odnošajev med državami Male antante. Vse tri vlade se v polni meri zavedajo potrebe največjega povečanja trgovskih izmenjav med tremi državami. V ta namen bodo podprle sleherni ukrep, ki jim bo predložen.
Prihodnja zasedanje v septembru v ženevi
7. Prihodnje zasedanje stalnega sveta Ma1<3 sntante bo v septembru v Ženevi ob prTki 19. zasedanja skupščine Društv? narodov.
Prvo jufro«!^vetisk«? veleposlaništvo
0h priliki razeovorov pretf-^rlnika »'Is de dr. Sto'adinovira in ramsoHtegs zuna nieea ministra Petresoa Comnena je bile «k'en?enn. da se na u^nod i*» prei izmenja n»n sta'??? no=lani«fv? \ P'-kar«»st; :« Re« L'radu povišata v ambasadi.
Jkvnm izjava *tit«iiai* 5* Madžarske
.nocoj ob 18. ie bil na Bledu in hkratu
v Budimpešti objavljen ^aslednji skupni komunike stalnega sveta Male antante in madžarsJce   vlade   o   sporazumu   med nji
f^ŠBjanja. ki so se pričela   an   med Madžarsko na eni. ter Romunijo. Jugoslavije in Češkoslovaško na drug- stium   so bil. osnovana na skupni želji, as se odstrani j( elementi, ki so pr svojr prirod   morali one mogočiti razvoj dobrih sosedstvemh odno šajev med Madžarsko m tem; tremi drža vami  Ta pogajanja so omogočita, da so se dosegli    preliminarni    sporazumi, ki pred stavijajo s strani omenjenih treh držav pri znanje madžarske enakopravnosti v oboroževanju in recipročno odpoved uporablja
nja silt ib ured te\ vseh vprašanj med ^la džarsko in 'em drževamt.
Za "asa pogajanj,   k- s*~  -e vršili pred (Stvaritvijo T*h *pora/um»j\   s<~. se vsestransko  in   b agohutno   prouc- a   v>a vprašarua <aterih ured te v b- mogla povoljno vpo vati na odnosa je med podOPivjskim1 d žavs-mi   Vpoštev so bile vzeie aek aracie s katerim' bi st dooč'lc *ta.''šče *2>ra; >me .jenih   držav   glede  ni-   t«   vpri^ai a tod<-te deklaracije se niso mogle se formulirat v svoji def nitivn- obliki
Nadej-ti se je. da boci.  pjga.anja o teh vprašanjih, ko bodo tc težave premagane uspešno dovedena dc zaključka in da bodo doseženi  sporazumi  ter deklaracije istoča sno objavljeni
izjava čsla zun. ministra dr. Krefte
BLED, 24. avg. e. češkoslovaški zunanji minister dr. Kamilo K r o f t a je dal dopisniku beograjskega »Vremena« daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim:
To pot je dal Bled svoje ime značajnemu dokumentu politične in moralne važnosti Ti razgovori so imeli obeležje prisrčnost^ in so pokazali edinstvo Male antante Ja? sem neizrečno zadovoljen s sporazumon-in doseženimi rezultati in želim poudarit' svojo radost zaradi prisrčnosti, s katere smo se razgovarjali, dajoč vsem popoln dokaz edinstva našega mišljenja, solidarnosti naaln dižav, U ft tudi to pot prišlo
do prisrčnega in zgodovinskega izraza. Glavna stvar v današnjih dneh je mir, toda ne samo, da se doprinese k delu miru, temveč mora tudi vsak s svoje strani doprinesti, da se mir reši in da je njegov doprinos v onem kotu, kjer se nahaja, tak, ia mir ne bo samo eksaltiran, temveč, ko-^kor je to odvisno od tega dela države in ">d tega predinca, da bo stalno rešen in •hranjen Češkoslovaška veruje v mir in ipa, da bo mir ohranjen Vložila bo vse svoje napore, da bo mir ohranjen in upa,
eč je tudi v smislu volje Češkoslovaške, la ohrani mir in da se dela z vsemi močmi a mir. češkoslovaška prehaja skozi velike težave a vsemu svetu kaže svojo od-
ločnost, da ohrani mir. Veruje v mir. Veruje, da se bo mir ohranil in Če se bo strogo gledalo na mir, bo tudi v drugih stvareh dosežen sporazum
Silen odmev po svetu
Stališče Madžarov
BUDIMPEŠTA, 24. avg. z. Vsi današnji listi na prvem mestu objavljajo skupno •zjavo Male antante in Madžarske po doseženem začasnem sporazumu glede ureditve medsebojnih odnošajev. Listi dodajajo kratke komentarje, v katerih naglaša-70, da je Madžarski s tem priznana popolna enakopravnost v oboroževanju. Povojno razlikovanje med pravicami držav do oborožitve je bilo že tako zastarelo, da je moralo samo po sebi izginiti. Kljub temu pa predstavlja ta sporazum dobro voljo. Ostala pa je še cela vrsta drugih spornih vprašanj, tako da pomeni blejski sporazum le neke vrste »gentlemen agrement«, do-čim je splošno izboljšanje odnošajev med Madžarsko in  Malo antanto odvisno od
duha. v katerem bodo države Male antante odslej obravnavale vprašanje madžarskih narodnih manjšin.
V Italiji zadovoljni
RIM. 24. avg. AA. Tukajšnji politični krogi z ve?eljem pozdravljajo sporazum med Malo antanto in Madžarsko. Ta spo-
razum srečno izpolnjuje solunski sporazum, ki je bil podpisan med Bolgarijo in državami Balkanske zveze. Posebno po-vdarjajo, da pomeni izjava o neuporab-ljanju sile važen temelj za odnosa je med Madžarsko in njenimi sosedi posebno v zvezi s položajem manjšin.
Kaj pravijo v Parizu
PARIZ, 24. avg. z. Budimpeštanski dopisnik »Figara« poroča svojemu listu, da je blejski sporazum izzval v madžarski prestolnici silno presenečenje. Do tega sporazuma je prišlo docela nepričakovano v času, ko je bila vsa pozornost madžarskih političnih krogov usmerjena na Nemčijo. List trdi, da je do tega sporazuma prišlo predvsem na prizadevanje Jugoslavije.
Zadovoljstvo v Londonu
LONDON, 24. avg. z. Vsa pozornost današnjih londonskih listov je osredotočena na sklepe blejske konference Male antante. Vsi listi pozdravljajo sporazum med Malo antanto in Madžarsko in vidijo v tem važen prispevek k pomirjen j u Evrope
Politika nevmešavanja v zagati
Deljena mnenja o odgovoru generala Franca —• Pred novimi pogajanji
London, 24. avgusta. AA. Reuter: Najvidnejši člani odbora za nevmešavanje se strinjajo, da je treba na nekak način začeti z umikom prostovoljcev iz Španije. Lord Plvmouth je po razgovorou z lordom Halifaxom in nekaterimi člani odbora sklenil storiti nekaj neuradnih korakov, ki naj pospešijo rešitev tega vprašanja. Lord Plvmouth je ugotovil, da sta stališči Francije in Anglije popolnoma enaki. Italijanski in nemški zastopniki izjavljajo, da je načrt dober in da so tudi pripravljeni na njegovo izvedbo.
Na splošno vzeto pa sestanki predsednika odbora za nevmešavanje niso dose-daj nič koristili. Siri se mnenje o direktnem stiku med generalom Francom in ordom Plvmouthom. Lord Plvmouth se tudi ne more pogajati s posameznimi vladami mimo odbora za nevmešavanje. Poudarjajo pa, da bo lord Plvmouth opozoril na razlike med odgovorom generala Franca z dne 18. novembra lanskega leta
in sedanjim njegovim odgovorom in bo predlagal, da naj se v tem smislu izvede korak pri generalu Francu.
London, 24. avgusta, h- Lord Plymouth je imel dolge razgovore z ruskim poslanikom Majskim, nato pa s francoskim in nemškim odpravnikom poslov, nakar je sprejel še portugalskega poslanika. Popoldne je obširno poročal zunanjemu ministru lordu Halifaxu. Pri dosedanjih razgovorih se je lord Plvmouth omejil predvsem na zastopnike onih držav, katerih sodba o odgovoru generala Franca utegne biti odločilnega pomena za nadaljni razvoj politike nevmešavanja. Dosedanji razgovori so pokazali, da Francija in Rusija odločno odklanjata Francove pr^ti-predloge in vztrajata na izvedbi angleškega načrta, dočim Italija, Nemčija in Portugalska zagovarjajo pogajanja z generalom Francom v svrho kompromisne rešitve.
■Mi
Maribor pomembno
središče domače obrti
Naše rokodelstvo, ki je bilo nekoč nedvomno najpornembnejši sestavni del mariborske družbe, se ozira danes na dobo zadnjih 20 let. polnih neprekinjenih težkih borb za življenje, obstanek in napredek. Toda naš obmcjn1 obrtnik v tej žilavi borbi ni obupal^ ni omahnil in ni podlegel. Težlca k onlru renr-ra borrba. ki jo je moral v predvojni dobi izvojevati proti tujemu obrtništvu naš rokodelec, ga je utrdila, da je lahko prestal eksistenčne viharje povojne dobe. Prilagoditi se je moral raznim gospodarskim neprilikam in zorel je v spoznanju, da je napredek mogoč le v marljivem, neumornem delu. V navalu razvijajoče se industrije, ki je pognala v Mariboru močne korenine, ni naš obrtnik obupal. Umaknil se je v svojo delavnico in neumorno snoval ter delal, da stopi potem iz nje ter da pokaže širši m krogom dovršene izdelke svojih pridnih rok in svojih sposobnosti, pa tudi solidnosti svojega dela.
Močan obraz te krepke vitalnosti našega obmejnega in zlasti mariborskega obrtništva so bile številne obrtne razstave v letih 1021, 1022. 1023, Id jih je organiziralo mariborsko Slovensko obrtno druSrvo pod takratnim predsedstvom znanega obrtnega borca g. Fran j« Novaka. Ta ideja p« ni zamrla. Postala je tradicionalna, četudi je bilo treba velikanskih žrtev. SrriK zamah je zajela ta misel, ko se je obrtna razstava priključila prireditvam Mariborskega tedna, ki se je iz leta v leto vse lepše razvijal ki dosegel krasne uspehe. Sredi velikopotezne spominske razstave vsega obmejnega nacionalnega, kulturnega gospo-daistva in socialnega življenja v okviru VII. Mariborskega tedna je predstavljala
da bodo njeni napori upoštevani od vseh , obrtna razstava važno središče, mimo kate-strami To m* niso neka želja a mir tem- 1 roga ni mogel nihče brez obOeio tuji in
pohvale, ki gre zlasti vrlim organizatorjem razstave v Slovenskem obrtnem društvu.
Ob tej razstavi, na kateri je bila osredotočena delavnost, iniciativnost in strokovna usposobljenost vseh obrtniških panog, smo se lahko prepričali, da je Maribor pomembno središče domače obrti, žarišče številnih obrtniških združenj in drugih stanovskih organizacij. Maribor ni samo delavsko mesto, ampak tudi obrtniško mesto. Sicer ni razstava mogk pokazati vsega, kar domača obrt ustvarja in kar obmejni rokodelec premore. 2>a to je vse premalo prostora. Zadoščalo pa je. kar smo na razstavi videli, da smo se lahko prepričali o tem, da je naša mariborska obrt na sodobni visini, da se je osamosvojila ter da ustreza vsem pogojem solidnega ustvarja j o-čega obrtništva.
Pomen razstave z razgledom na vse stroke rokodelstva je tem večji, ker niso sodelovali samo naši vrli mojstri, ampak ker so se je udeležili tudi naši pomočniki in vajenci, ki so pokazali lepe izdelke. Ti izdelki pričajo o veliki skrbi, ki jo naše obmejno obrtništvo posveča svojemu naraščaju. Razstavljeni predmeti pričajo v svoji dovršeni zares mojstrski izdelavi o visoki stopnji ter strokovni kvalitet!, pa tudi o zrelem okusu izdelovalcev.
Maše obrtništvo je v zavesti svoje nacionalne in državljanske dolžnosti hotelo ob 20 obletnici Jugoslavije pokazati, kako je z lastnimi močmi pod najtežjimi okoliščinami stremelo kvišku, k idealom samoosvo-jitve od tujih vplivov, k idealom strokovne izpopolnitve do čim možnejšega viška ter stanovske discipline. Obrtništvo je ma-nifestantno dalo duška svoji težnji, da si pribori nazaj ono veljavo, ki gre našemu po asfcosti faafcfltis j
Lord Rimciman pri prezidentu dr. Benesu
Praga, 24. avgusta AA. Proti večeru se je snoči izvedelo, da se je včeraj dr. Be-neš dolgo razgovarjal s predsednikom vlade drjem Hodžo Včerajšnji razgovor med Benešem in lordom Runcimanom je trajal poldrugo uro. Snoč je lord Runci-man v svojem hotelu priredil večerjo, na katero je prišel tudi predsednik vlade dr Hodža. Danes bo lord Runciman sprejel zastopnike nemške socialne demokratske stranke.
Bruselj. 24. avgusta. AA Krali Leopold je včeraj sprejel belgijskega veleposlanika v Berlinu in poslanika v Pragi Oba sta bila poklicana v Bruselj, da poročata o položaju.
Poplave na Polisfc^m
VARŠAVA, 24. avg. AA. Zaradi >ilneg* deževja, ki traja že več dni v južni Poljski, prihajajo vznemirljive vesti o poplavah v raznih vaseh in mestih Vse reke so že do?egle maksimum in ponekod so že morali ustaviti ves promet Pri Skalcu je voda zalila več hiš in so morali vse prebivalstvo izseliti iz mesta. Nevarnost poplav narašča.
Gospodarski barometer Maribora
Maribor 24. avgusta Od danes je na mestnem poglavarstvu razgrnjen seznam davčnih osnov za pri-dobnino za davčno leto 1938 Ta seznam predstavlja pravi barometer mariborskega gospodarskega in socialnega življenja saj se z njim odražajo dogodki vseh mariborskih gospodarskih in družabnih plasti
Tekstilna industrija, ki je naimočnejš« zastopana, kaže sledeče razmere čistih dohodkov, na podlagi katerih bo potem odrejena osnovna pridobnina: Tekstilna tvornica Doctor in drug 6,848930. Ehrlich 1,771.800, Hutter 12,545.700 Jutjotek^rilna 764.000. Marko Rossner 1.898,000. Mariborska tekstilna 4.466.000. Zelenka 2.871 tisoč 600. .Tu%osvila 343.000, Toma 1.740 000. Jugooekta 67.500. Prva mariborska tvornica pletenin 58.000 Zora 798 700 Iz usnjarske industrije* Berg 87 000. Freund 600 000. Mlinarska industrija: Ludvik in sinovi 329.000, Scherban in sinovi 69 100. Gradivo, cementna tvornica 79.000. Swaty, tvornica brusilnih kamnov 127 800. ka*-to-nažna tvornica Bencina in drug 52 100, Ježek, tovarna svile 17 200 Mariborske livarne 159.600 kemična industrija Ba-yersdorf 341.500. Roglič. čevljarska industrija 88 800. Potočnik, nrrzarstvn 102 200 Margo 30 900, Anton Tavčar, mlinarja industrija 97.700, dr Oetker Iti 500, č>-ligi 308.000, Stavbni industriia Kiffmann 571.800. Jelene in Slajmer 193 000 in Nn*-simbeni 194 100.
Amplituda je tudi zanimiva pri dru*rh pridobitnih panogah in znaša n^nre^no pri urarjih in zlatariih od 8 d^ iooooo. pri avtotaksijih od 8000 do 25 ooo pri notarjih od 23.000 do 68.800. pri zdravnikih od 6000 do 70.000.
nem Življenju, pa tudi pc številu pripadnikov.
Ob tej učinkoviti reviji tvornosti ter delavnosti mariborskega obrtn-Stva, pri kateri je sodeloval rudi naš obrtniški naraščaj, ki je izkazal številne odlike svoje stroke, pa se nehote zopet poraja misel vajenskega doim-a, ki naj bi bi' varno zatočišče ter zbirališče našega obrtniškega naraščaja. O tem vprašanju je bilo v mariborski javnosti že veliko debat in razprav ter celo anket. Prvotno je obstojal načrt, da se namesti ustanova vajeniSkega doma v prostorih sedanjega Delavskega azila. Ko je uresničenje te hvalevredne zamisli spričo drugačne zasedbe omenione zgradbe splavalo po vodi, se je iz obrtniških vrst sprožila mi^el. da bi se uporabili za vaieni-ški dom prostori starega muzeja, ki bodo po preselitvi muzeja v prostore prenovljenega ^rirlu prosti. Toda rudi ta iniciativa je o^t1* brezuspešna, ker je med tem padla že drugačna odločitev, saj se bo staro muzrj«:ko poslopje preuredilo za svrhe policijske vojašnice.
Tako je zašlo perece vpra^injc vairni-skega doma v Mariboru na mrtvo točko. Ne sme pa ta važna misel zaspati Zopet jo je treba poživiti, zopet >c treba sprožiti iniciativo, ki naj vodi do realizacije ideje vajeniškega doma. Vajeniški dom ni namreč za rt&š, Maribor samo stanovsko ne-dagoske važnosti, ampak tudi velikega nacionalnoga pomena, saj ic treba nacionali vzgoji obrtniškega naraščaja, ki bo neko5 dajal pečat našemu mariborskemu življenju, posvetiti vso skrb in ljubezen.
Borzna poročila
Curili, 24. avgusta. Beograd 10.—, Pariz 11.9375, London, 21.2950. New York 436.4375, Bruselj 73.6250. Milan 23.—. Amsterdam 238.75, Berlin 174.90, Dunaj 33.—. Praga 15.0060, Vartava 82.25. Bukarešta
Stres. S
»SLOVENSKI NAROD«, sreda. 24. KVginti 1938.
W9
Hmelj v Dravski dolini
pof)a InHto leteti
Križavci pri Ljutomeru. A Ko je knei pod leti hmelj vetiko frekvenco ki aefto, oek> prougodno ceno, so ga začeli saditi tadi v Dravski dtttai, posebno pa Da rodovitnem Marenberškem polju. Tu Je zaradi doba« lege m zek> ugodnega podnebja hmelj jako dobro uspeval in je prinašal rnafenberflcirn veleposestnikom mnogo dobička. Ob ugodnih kupčijah so prirejah slavnostne pojedine, kjer Je ob takih prilikah, ob zvokih ciganske godbe, teke! šampanjec in se je
tako zapravljalo.
Radi ugodne cene so tudi manjci posestniki pričeli saditi hmelj tako, da je danes ena tretjina Marenberškega polja
posajena s to važno industrijsko rastlino. A za ugodnimi letinami so prišla leta ko so cene hmelju rapidno padale in sledil je polom. Nobena špekulacija ni pomagala, hmelj pač ni imel prave cene, tako, da v letih najhujše gospodarske krize niti delo ni bilo plačano. Tako je gospodarska kriza zadela težak udarec novi panogi kmetijskega gospodarstva, ki je začela baš v tem delu Dravske doline zelo ugodno napredovati. Marsikateri hmeljar se je
zadolžil, da danes komaj diha in se je moral zateči pod kmečko zaščito. Marsikdo se je že bavil z mislijo, da poseka nasade, ker se ves trud ne splača. Lani so bile cene nekoliko ugodnejše, letos pa obetajo biti še boljše.
Letos so imeli hmeljarji še več skrbi kakor prejšnja leta. Hmelj ske nasade so letos napadle posebne uši. ki so posebno mlajše nasade dobesedno uničile. Mnogo je bilo truda in dela. da so obvarovali nasade pred popolnim uničenjem in so s stalnim škropljenjem in z vestnim obdelovanjem preprečili katastrofo Vendar se posledice te ušje nadlege poznajo na kva-
liteti, kakor tudi na kvantiteti pridelka, ki se še zdaleka ne more primerjati a pridelkom prejšnjih let. Tako bodo letos hmeljarji na Marenberškem polju spet prizadeti kljub temu, da bodo, kakor poročajo, cene ugodnejše, so pa večji režijski stroški in je manjša količina ter slabša   kvaliteta   pridelka, kar sigurno ne-
ugodno vpliva na prodajo.
Hmeljski nasadi, gojenje ter spravljanje hmelja mnogo stane Posebno pri obiranju hmelja, ki se vrši bas sedaj, je potrebno mnogo delavcev, kajti hmelj mora priti ob pravem času cvetenja v sušilnico. Ce se zamudi pravi rok, postane hmelj rjavkast in je slabše kvalitete.
Marenberški hmeljarji dobe vsako leto mnogo obiralcev in obiralk iz Haloz, Slovenskih goric pa celo iz Hrvaškega. Dolga in mučna je pot teh delavcev ter grenak je tak kruh, kajti lastniki nasadov ne ravnajo s temi reveži tako, kakor bi bilo potrebno in kakor si zaslužijo. Hrana je skoraj neužitna, tudi za prenočišča je slabo poskrbljeno, poleg tega pa nekateri še slabo merijo nabrani hmelj tako, da je stalno nezadovoljstvo, ki je prišlo lani do izraza tako, da so obiralci pri nekem marenberškem veleposestniku stopili v stavko in je moralo v tem sporu posredovati sresko načelstvo in orožništvo. Vse to bi se dalo preprečiti, če bi lastniki hmeljskih nasadov bili bolj humani in imeli več socialnega čuta do ubogih obiralcev, ki hodijo tako daleč s trebuhom za kruhom. Upamo, da so jim lanski dogodki dober opomin, da bodo letos bolje ravnali z obiralci, da potem ne bo nepotrebnega razburjenja in ne bo treba spet oblastim intervenirati.
—Vik.—
Kmetje so se morali vrniti z živino
Včeraj bi moral Mti v Mariboru Živinski sejem, pa je
bil prepovedan
Marmor. 24. avgusta
Iz vseh smeri mariboirstke okolice so prihajali včeraj kmetje in gnali živino na tradicionalni torkov mariborski živinski sejem. Z Dravskega polja so prihajali ter s Ptujskega polja in celo iz konjiškega sreza. Nasproti so se jim pripeljali orožniki na kolesih ter jih opozorili, da zaman ženejo živino v Maribor, ker je živinski sejem prepovedan. Kmetje pa niso verjeli temu opozorilu. Gnali so živ:no naprej. Ko pa so prišli do križišča Tržaške in Ptujske ces>te, jih je ustavila orožniška patrola ter jih vračala nazaj. Tezno se je spremenilo v živahno mravljišče sejmarjev. Ubogi kmetje so skušali pri bližnjih mesarjih prodati svojo živino, ki so jo prignali več ur  daleč.   Nekateri   ao   imeli  srečo, drugi {
pa so morali nazaj domov potem ko so brez uspeha prišli na nenadno prepovedani živinski sejem.
Ta dogodek je v zvezi s pojavom slinavke v Bohovi, kjer se je naši veterinarski oblasti posrečilo, da je s takojšnjo intervencijo preprečila nadaljnje širjenje te nevarne nalezljive živinske bolezni. V interesu prizadetih kmetov pa bi bilo potrebno, da se o ukrepu takoj obvcst'jo bližnje občinske pisarne, ki izdajajo prodajalcem živine zadevne predpisane liste. S tem bi bilo marsikaj neprijetnega prihranjenega ubogim kmetovalcem, ki so zastonj prišli na dolgo pot v Maribor v upanju, da bodo z izkupičkom za prodano živino lahko poravnali  svoje davčne zaostanke.
Mariborske In okoliške novice
— Mariborska šepetanja in prisluškovanja. Nedavno ste poročali v »Slov. Narodu« o tisti čudoviti iznajdljivi Židinji, ki je v cilju pridobitve našega državljanstva v smelem naletu osvojila Sarajevčana ter se z njim poročila. Sedaj pa čujem, da se tudi mariborski ambiciozni in bodri »ženini« vseh letnikov na vse kriplje trudijo in pehajo, da »izposodijo« za primerno vsotico svoje krščansko ime kakšni židovski nevesti. Govorijo, da bi bil to dobrodošel nov vir dohodkov. Tako je iznajdljiva Židinja sprožila plaz tveganih špekulacij, ki so zajele v svoj vrtinec tudi mariborske mladeniče ter »mladeniče«. Po Mariboru Čujem celo svojevrsten šepet .da se ustanavlja neka tajna družba z namenom, da dobavlja« ženine našega državljanstva Židinjam. Ta nova, anonimna »eksportna družba« baje že posluje. Jurij Pika
— Zanimiva okrožnica. Poročali smo svojčas o znani aferi Rožetove Glavne privredne zadruge. Dne 27. t. m naj bi bil likvidacijski zbor omenjene zadruge. Te dni pa so prejeli vsi aktivni člani zadruge posebno okrožnico, v kateri jim sporočajo, da so postali člani nove zadruge »Zagrebačka zadruga« s sedežem v Zagrobu. Trg kralja Tomislava. Med glavnimi poverjeniki se navajajo znana imena Miro Frank, Zagreb, Alojzij Les-kovšck. Celje in Jakob Gregcrec, Ptuj. Ni pa med njimi bivšega zadruginega »direktorja« g. Rožeta
— Nočno lekamrsko službo imata ta teden Albanežejeva lekarna na Frankopa-novi cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti.
— Sedaj pa bo. V Mariboru so krožile vesti in so te vesti nekateri listi tudi objavili, da se podzemni tanki za bencin in nafto pri novem avtobusnem kolodvoru na Glavnem trgu niso mogli dobaviti in sicer v zvezi z velikimi nemškimi manevri. VesU so se izkazale kot neresnične. Tanki so prispeli v Maribor in so jih tudi že spustili v pripravljene pcnizemne betonirane prostore. Sedaj bo mogoče novi avtobusni kolodvor dokončati ,nakar bo slavnostna otvoritev, ki so jo morali že nekajkrat preložiti.
— Pomenki pod lipo. Po Mariboru hodim in marsikaj opazim. Upokojenec ima pač mnogo časa. S posebnim veseljem opažam, da so bele nogavice popolnoma izginile. Ko takole opazujem mariborsko življenje, pa se mi vsiljuje še naslednja misel: Cemu neki po naših izložbah tiste bele nogavice? Mar naj z mladino vred malce pobrundam. da bodo izginile? Mariborski sprehajalec.
— V tujino... Včeraj je odpotovalo v Francijo na sezonsko delo 50 naših delavcev
_ Tezenske  novice. Znani gostilničar na
Ptujski cesti g. Josip Sabeder je daroval za tezensko revno šolsko deco 200 din.
_ Iz  vrst  mariborskih gostilničarjev.
Združenje gostinskih podjetij v Mariboru oreanizira tudi letos poučni izlet mariborskih gostilničarjev, restavraterjev in natakarjev na veliko kuharsko razstavo na Dunaju od 27. do 29. septembra.
— Ce se splašijo konji... V Kapeli so se splašili konji 291etnemu posestniškemu sinu Kocbeku, ki je treščil z voza in za-dobil pri tem tako težke notranje poškodbe ,da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
— Uradni dan Zbornice za TO I v Mariboru ta teden odpade in bo šele drugo sredo dne 31. t. m.
— Polomljena rebra. V Spodnjem Bregu so še neizsledeni napadalci navalili na 351etnega posestnika Adolfa Polaka in ga tako premikastili, da je obležal s strtimi rebri in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Orožniki so napadalcem za petami.
— Državna klasična gimnazija v Mariboru. Vpisovanje za novo šolsko leto se bo vršilo natančno po naslednjem razporedu: 1. za IV. — VIII. razred dne 2. septembra od 8. do 10. ure 2. za II. in III. razred dne 2. septembra od 8. do 10. ure; 3. za I. razred dne 3. septembra od 8. do 11. ure. Učenci z drugih zavodov se zgla-sijo za vpis v zgoraj določenih dneh in urah v ravnateljevi pisarni. Učenci se opozarjajo, da prineso s seboj vse v letnem poročilu naštete listine, ker brez teh ne bo nihče vpisan. Otvoritvena služba božja bo dne 12. septembra ob 8. uri v Alojzi jevi cerkvi. Po sv. maši gredo učenci v svoje učilnice.
— 25 let... Včeraj je minilo 25 let. kar so v navzočnosti nadvojvode Friderika otvarjali novi mariborski državni most. Z našega ponosnega Narodnega doma je takrat zapiapolala slovenska zastava. Ko so jo avstrijski organi odstranili, je izginila tudi avstrijska zastava. Mariboru ni nič pomagalo, da je tedaj hotel s frank-furtercami manifestirati za vsenemško misel. Dogodek z Narodnega doma je že tedaj razodel mnogo simboličnega za bodočo usodo Maribora, ki je pet let pozneje zadihal sveži zrak svobode in vstajenja.
— Na dri. II. deSki meščanski goli ▼ M a. rihoru   (maedalen*ki)   bo vpisovanje 1M
in 3. septembra. vsak dan od 8. do 12. ure. V to šolo se sprejmejo učenci, ki stan uže* jO v ma£rd al enakem okraju in okoliških občinah na desnem brezu Drave, a se ne vozijo z vlakom. Pri vpisu morajo predložiti: izpričevalo, davčno potrdilo. novinci krstni list, izrvenmariboTski učenci pa že potrdilo, občinskega urada iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanujejo. Poprav, ni izpiti bodo 4. sep+embra. Ostalo je razvidno na oglasni deski
_ Seznam davčnih osnov za pridobnino
za davčno leto 1988 je razgrnjen davčnim zavezancem na vpogled v vložišču mestnega poglavarstva. Rotovški tr<i 1. soba čtev. 7. od 24. 8. do vklhiano 6. 9. 1938.
— 1500 din is 200 din. Tatvino treh železnih palic, v skupni vrednosti 1500 din ie prijavil tuk. policiji odvetnik dr. Danilo Komavii, stanujoč na Aleksandrovi cesti 17. Dva delavca sta odnesla z dvorišča orne. njene tri palice in jih prodala tuk. prekupčevalcu s starim železom g Slugi in sicer za 200 din. Policijski organi so oba tatinska delavca izsledila ter ju pridržali v po* iiciiskih zaporih.
— Ob kolo.. . Ključavničar Franc Bohi iz Studencev Ob izvirkih 12. se je mudil v Zc. Kunaoti, kjer mu je doslej že ^izsledeni kradl.jivoc odpeljal svetlo plavo pleska no dvokolo v vrednosti 1200 din.
— Poroka. V tukajšnji frančiškanski cerkvi sta ae poročila Vera Sturmova, cand. fil. in Vladko KureliČ, dipl. pravnik, sin deželno zborskega poslanca in pazinskege župana^ pok. dr. Širne Kureliča. Priči sta bila inž. Nikola Paukovič za nevesto in dr. Mirko Nežič za Ženina. Mladoporočencema
Praznovanje sv. Roka
Novo meeto, 23. avgusta Novo mesto ima v svoji bližnji okolici prelepo ixletno tooko na Poganskem ve-leposestvu. Na vzpetem griču nad Rf ger-čo vasjo ali šmihelom jo z gostim gozdom obrobljena zelena trata, kjer stoji prastara cerkvica sv. Roka. Priljubljena cerkvica je že od nekdaj pod skrbstvom lastnikov poganskega gradu in v njej je pokopanih več njegovih rodbinskih članov, ki imajo zasluge, da cerkvica skozi stoletja ni razpadla. 2e od nekdaj ao ljudje iz vseh bhtnjih in daljnjih krajev hodili vsako leto na Rokovo nedeljo \- to cerkvico s čudežnim svetnikom,   ki   ga ljudje
imajo za velikega prtprošnjika pri zdravljenju hudih ran. Sem so ljudje romali v
velikih trumah, da v cerkvici niso našli vei hkrati prostora. Po cerkvenih opravilih so romarji posedli na prostor okrog cerkve, kjer so bile stojnice z okrepčili in raznovrstnim drobnim blagom, katero »3 kupovali in nosili domov kot odpustke. Ob takih prilikah m j« tu vedno zbralo več tisoč romarjev, ki so se šele pozno v mraku razšli na svoje domove.
Po vojni je je'o romanje pešati. Zadnja leta pa so ljudje znova pričeli pesečati sv. Roka v velikem številu in iz vseh bližnjih in daljnjih krajev. Letos so požrtvovalni in podjetni šmihelski gasilci pripravili v mali gozdni dolinici pod cerkvico sv. Roka, kjer so se vršili pred vojno živahni vsakoletni majniSki izleti novomeške ljudsko šolske mladin« — mize in klopi ter točili pristno kapljico iz poganskih vinogradov. Za prigrizek pa so ljudem pripravili na ražnju pečenega odojka in jagnje-tino. Kot prvovrstni in spretni gasilci, ki so večkrat prej prispeli na kraj nesreče, dasi ravno s konjsko vprego, kakor drugi z modernim prevoznim sredstvom — avtomobilom — tako so se izkazali tudi v tej panogi kot izborni aranierji. Za to priliko j? k sv. Roku priredilo svoj izlet tudi novomeško Godbeno društvo, ki j5 ob prav lepem popoldnevu z igranjem veselih komadov zabavalo zbrano občinstvo.
Iz Celja
—c Nacionalna svečanost 6. septembra v
Celja. Sokolsko društvo Celje-matica bo skupno z ostalimi nacionalnimi društvi dne 6. septembra svečano proslavilo 20_letnico svobode in roistni dan Nj. Vel. kralra Pe* tra II. Ob 10.15 dopoldne bo zbor sokolstva na dVOCUČU mestne narodne <~ole. Nato^ bo krenila svečana povorka po Gregorčičevi ulici, Krekovi ce-sli. Dečkovem trgu. Gosposki ulici. Glavnem tr?u. Kralja Petra cesti. Cankarjevi cesti. Tnru kralja Aleksandra, Ulici dr. Gregorja Žerjava in Prešernovi ulici na Dečkov trg pred Narodni dom, kier ho stik. Z balkona Narodnega doma bo <?ovor o pomenu 20_letnice svobode in kras levem rojstnem dnevu, nakar bo razhod. V povorki bo poleg sokolstva korakalo tudi članstvo o>tnlih ce!:?kih nacionalnih društev.
—c Na dri. de^ki mehanski Srrji v Celil bodo BftVTSOi popravni izpiti "0. t. m. ostas li popravni izpiti pa 31. t. m.. Vpisovanje v vse razrede bo 1.. 2. in 3. septembra od 8. do 11. Podrobno=ti so razvidne iz rnz-trlasa na urndni deski v šoli.
—c Na državni IT. deški naroda! šoli v Celju bo nakrivi no vpisovanje novincev 1. č»eptembra od S. do 12. dopoldne. Po zakonu o narodnih šolah moralo biti novinci zdravniško pregledani. Starši šoloobveznih otrok naj pripelje/o navedeni dan defke v šolo k zdravniškemu pregleda in Vpisa. Kdor bi se odtegoval tei dolžnosti bo kaznovan po zakonskih odredbah. Vsak šoloobvezen otrok, ki biva na ozemlju bivše celjske okoM5ke obc'r.e. mora obiskovati drž. II. dežko narodno šolo.
—c Napad in dve nesreči. V neki gostil* ni na T>oeici pri Polzeli *o v nedeljo okros 23. trije tujci napadli 33-1etne<Ta tekstilnega delavca Albina Puca 7. Ločice in mu prizadejali z nožem tri vbodi jajc v levo dlsn, nodlaket in ramo. Ko se je vreča! 19-letni predilec Anton Faifar iz. Le^kovca pri št. Lenartu nad Laškim v nedeljo z izleta z avtomobilom domov, le padel z avtomobila in Se močno poškodoval po desni nogi. Ko se je peljala 20-letna odvetniška uradnica Angela Ske tov a iz Celja v nede. Ilo proti večeru kolesom po cesti, je trčil v njo neki kolesar in io prevrnil. Ske-tova si ie zlomila desno roko. Poškodovan, ci se zdravijo v celjski bolnici.
Iz Ptiifa
— Ustanovitev vinarske »druge v Halozah. Pri sv. Barbari v Halozah se je pokrenila že pred časom akcija za ustanovitev lastne vinarske zadruge. Ta načrt se je sedaj uresničil in je bila pred kratkim ustanovljena zadruga, ki že sedaj pri ustanovitvi šteje nad 180 Članov, med njimi veliko vinogradnikov. Zadruga bo v doslednem  času  zgradila veliko zadružno
klet in shrambe za sadje. To ustanovitev je treba toplo pozdraviti, saj vsi vemo, da je bil Haložan dosedaj ubog. ker je velikokrat moral vino prodajati pod ceno raznim vinskim prekupčevalcem. Z ustanovitvijo zadruge, pa se bodo cene vinu maksimirale in bo lahko vsak vinogradnik
prodal svoj vinski pridelek po dnevni ceni. Novo ustanovljeni zadrugi želimo obilo uspehov!
— Povpraševanje po sadju je letos izredno veliko, ker se vsi zavedajo, da ga ni dosti. Bogato so obrodile sicer Slovenske gorice, doČim je v Halozah sadna letina letos bolj slaba. Avtoprevozniki imajo letos obilo posla s prevozom sadja, saj ga nalože na ptujski postaji vsak dan 15 vagonov, ki gredo večinoma v Nemčijo. Cena je letos izredno visoka in se dnevno dviga, tako da ;majo jabolka danes ceno od 2.50 ^o 3.— din za kg1.
— Smrt vrlega narodnjaka. V soboto popoldne je preminul po kratki težki bolezni v 47. letu starosti splošno znani mag. ph. g. Bogo Orožen. Pokojni je bil vnet narodnjak m dobrotnik, saj je podpiral razna društva. Njegove remake ostanke prepeljejo danes v Kamnik, kjer bodo položeni v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Blag mu spomin. Prizadetim naše iskreno sožalje!
— Mg. ph. Bogo Orožna zadnja pot. V ponedeljek smo spremili na zadnji poti mg. Boso Orožna, Pred hišo žalosti so se zbrali številni po^rrebci. rodi rt drugih krajev, ki so pokojnega spremili do dravskega mosta, kjer so krsto preloifli na avtofurgon in jo pre,oeljali v Kamnik kjeT je Wl pokorni položen v družinsko grobnico. Pred hi*> Žalosti se je od pokojnika poslovil v imena Sokola   stasost* bnrt dr. Satatrum,
I pevci Glasbene Matice pa so mu zapeli aa_ lostinko. Pred krsto pa je korakala mestna iiodta. ki je ve* čas svirala žalostinke, ob krsti pa je bil častna straža Sokola s sab*
Mami. Pokojni je bal soustanovitelj Glaa-t»enc Matice ter dobrotnik     vec društev.
ki ga bodo v*a težko poffrašaJa. Številni venci .položeni na njegovo krsto so jasen dokaz, kako je bil pokojni priljubljen. Naj v m. p.
— Pooavljalni ispiti na tukajšnji gimna-ziii bodo dne 24. 8. za III. b. razred. Dne 29. 8. za L b, II. a. II. b, HL h, VI. a, VI. b m VII. razred. Pne 30. S. za I. a in IIJ. a in 31. & pa za veliko in malo maturo. Popravni izpiti se vršijo vsakokrat ob 8. uri zjutraj. — Vpisovanje v I. razrod se vrši dne 1. IX. pne 2. IX. za II. in III-ra3xed. dne 3. IX. za IV. in V. razred in dne 5. IX. za VL. VII. in VIII. razred. Hne 6. IX. ro služba božja, 7. IX. pa se prične redni pouk.
— Kamin se je imsil. Ponoči se je zru_ .šil 3°, m visok železen kamin pri tekstilni barvarni Strossa Ferdinanda. Zaradi silnega udarca se je poškodovala sosedna streha. Skoda ie občutna. Kako je prišlo do zxu* šenja, bo ugotovila strokovna komisi:a.
Sokolska tombola v Podnartu
Ljubljana, 24. avgusta
Lepo in prijazno je bilo na včerajšnji tomboli v Podnartu. Od vseh strani smo
prispeli, da podpremo plemenito prizadevanje domačih bratov in sester, pa se nas je zbralo tako blizu 1000... Pogačnikov travnik blizu kolodvora jc bil tako poln iskalcev sreče, katerih pogled je hitel proti odru. kjer se je odločala usoda nad 20 lepih dob;tkov in 8 tombol. Mnogo je bilo kmečkega ljudstva. To beležimo s posebnim zadovoljstvom. Prireditev so posetiH seveda tudi mnogi znani sokolski delavci, med njimi župni načelnik br. Beznik m župni tajnik br. Cvar.
Zavalovila je množica, ko je dal trobentač br. Prane Šolar znak za začetek in že je posegla ročica malega Z\v61fovega Miloša v usodno vrečico . .. »Padala« je številka za številko, nestrpnost je naraščala, le br *Ivan Finžgar je ostal miren. Kakor bi se njega to nič ne tikalo, z močnim glasom je sproti rzkliceval številke in se zadovoljno muzal v brk vsemu občinstvu, češ, sreča ni kar tako, le poskusite z njo . ..
No, pa se je vse kar prav izteklo. Terne, kvaternc in činkvini so bili v razmeroma kratkem času porazdeljeni med ljudi, pa tudi tombole so prešle v take roke, ki jim jih od vsega srca privoščimo. Moška kolesa so zadeli godbenik Anton čundrič iz Bohinjske Bistrice, tov. delavec Jože Pogačnik iz Prezrenj in brivec Joško Fister iz Ovšiš, ki mu je bila Fortuna ta dan še posebno naklonjena. Dobil je namreč Je eno tombolo: kitaro! Žensko kolo je odpeljal delavec Tomaž šmnl i/ Zaloš, vreča moke je prešla v Last krojača- Jožeta Trevna iz Ovšiš, na otoman: pa se bo 'ahko odpočil delavec Alojzij Novak iz Dobravcev pri Podnartu.
Po tomboli se je razvila neprisiljena narodna zabava. Smotrnost organizacije domačih Sokolov in Sokolić je prišla tudi ob tej priliki do najlepše veljave' Vsa sokolska družina jc bila v službi prireditve. Na vse strani je bilo vešče poskrbljeno za ugodnost in udobnost navzočih.
Moralni efekt odličen, pa tudi gmotni upamo, da br. blagajnika Cirila Pogačnika ne bo ozlovoljil. Le po začrtani poti naprej, navzgor, brez miru! Sokolskemu društvu v Podnartu velja krepko priznanje in
poCitieni e4$c\nik
Razhroj enotne hrvatske fronte
Za časa petomajskih volitev v narodno skupščino leta 1935 so se vsi Hrvati ne glede na prejšnjo politično pripadnost podredili vodstvu dr, lr!adka Mačka. Tako je nastala enotna hrvatska narodnu fronta, ki so ji dali ime »hrvatski narodni pokreti. Ta enotnost pa ni trajala dolgo. Kajpreje so jeli to enotnost izpodkopavati klerikalci, ki so pod plaščem tega hrvatskega narodnega pokreta pridno snovali svoje organizacije, s\*o/e Skome, Krome in Grome, s katerimi so skušali s spretnim mane^Ti-ranjem spraviti kmetsko in dela\'sko mladino v svoj tabor. To se jim je tudi v veliki meri posrečilo in to kajpak ponajveč na škodo bivše hrvatske seljačke stranke. h\ito so stopili na plan pristaši pokojnega dr. J os. Franka in njegove tako rvane čiste stranke pra\'a. ki so znani pod imenom »frankovci«. Ti so osnovali s\\>je glasilo tednik »Nezavisnost«, ki stalno in dosledno ostro kritizira in napada brezplodno politiko dr. Vlad k a Mačka. Sin pokojnega Stjepana Radiča Vladko Radić je pred leti takisto začel izdajati svoj Ust — »Narodni val«, ki hodi povsem sx*oja pota in v zadnjem času nič več ne skriva, da se njegov gospodar, sin »narodnega vodje Radiča« prav malo strinja s politiko dr. Mačka. Sporedno s temi fronderji sta na delu še narodno-socialni blok prof. šojata in skupina okrog prof. Mastroviča. Tem nezadovoljnikom se je v novejšem času pridružila še skupina dr. Mirka Koiuflća. ki hoče. kakor poročajo listi, organizirati odkrit upor proti službenemu vodstvu hrvatske politike, to je proti dr. Mačku. Dr. Ko-šutič stopi pred ja\-nost — vse tO javljajo hrvatski listi — ie v nekaj dneh s posebno deklaracijo, v kateri bo točno orisal program, smernice in cilj svoje organizacije. V tej deklaraciji se bodo dr. Košutič in tovariši postaviti na stališče, da je treba prenehati s politiko abstinence in kreniti na pota aktivne politike, ki računa z dejanskim stanjem v državi. V zvezi s tem svojim stališčem bodo priznali zdaj veljavno ustavo* zahtevati pa, da se uvedo široke samouprave, poveča obseg banovin in prizna večja kom pet en ca banskim upravam. 2e iz teh kratkih podatkov je razvidno, da hoče dr. Košutič delati oportunistično politiko. Ali bo z njo uspel? Ni izključeno. Kdor naše razmere pozna, ne bo v dvomih, da bi dr. Košutič vktjub ali morda prav radi njegove sumljive preteklosti ne igral še velike vloge v našem javnem življenju. Kdo pa je ta dr. Mirko Košutič? Preiskovalni sodnik v znamenitem zagrebškem veieiz-dajniškem procesu leta 1908, ki je vodil preiskavo    tako, da bi b*k> 50 obtoiamh j
čanje s smrtjo mm vešaiih!
Kmto \e MfaVl
V jeseniškem »Našem kovinarju* črtamo. *><2am je kot veter, ki    odnaJa neporabne pleve, težko kleno zrno po pada izčisčeno v posodo zgodo\'ine. od koder bo — posejano v plodno zemli<* — v drugi pomladi pognalo novo rast. Letos je preteklo dvajset let od velike politične mlat ve. čas dvajsetih *et je izpihal in odnesel smet, zrna pa nam skoro ni ostalo za prihodnjo setex\ Veter še vedno vleče nad posodo naie domovine^ odnaša pleve, a zrna   akoraj ni nobenega več. Ponnrhu še velika prevara. Pred dvajsetimi  teti  se  je  šopirilo  na>  dnu posode marsikatero debelo zrno, pa se je izkazalo, da je bilo gluho. Kdo bo sejal na svoji njivi gluho seme...?« List zaključuje svora izvajanja takole: »Slovenski bojevniki, kako morete hoditi na Brezje in Bled mimo Rado\'ljice, pa se ne  spomnite Boštjana Olipa, ki so ga ustrelili, da ste vi lahko ostali pri življenju? Zakaj ne pripovedu jete vsega tega s\*ojim otrokom, ki ne po trebujejo nobene diuge za\esti bolj kot te, da so sinovi  junaških  očetoi'? Svetnikov nimamo Slo\'enci, toda imamo junake, velike junake: Boštjana Olipa, Stefaniča, Mo-žino, Hafnerja..
KOLEDAR
Danes: Sreda, 24. avgriista katoličani: Jernej
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vojna Spijonov Kino  Union:   Sibirske noei Kino Sloga: Usodni diamant Kino  Moste:   ^Prater. in ^Carjevi svetniki«
Kino Šiška: Valček na ledu
DE2URNE LEKARNE
Danes: Leustek, Resi jeva cecrta 1. Baho-vec, Kongresni trg" 12, Komotar, Vift — Tržaška cesta.
et mUteM
Stoji, stoji Ljubi j an* ca. Ljubi jan' ca dolga vas___Ljubljančani bi bili malone pozabili na to svojo himno. Če bi se ne bit oglasil včeraj »Slovencev« repek in ne ono zor/7 na njo svojih čitatel/ev .t člankom, v katerem opisuje življenje v Meksiki in okrog nje. Ljubljančani vsi vemo. kje leži Meksika in kako je končal njen vladar Maksimitjan, brat našega presvttlega cesarja. To storijo bi bil »Slovencev« repek lahko prihranil sebi in nam.
Zanima nas pa. od kod ima »SI oven -čev<c repek toliko sredstev, da daje na svetlo take budatosti. Vemo. da prihaja dandanes v uredništva dnevnikov toliko zanimivejših vesti, da bi jih »Slovenčei'« repek pri svoji najboljši vvtlji vse svoje življenje ne mogel obja\iti. Po njegovem mnenju pripada pretežna večina stanovalcev Meksike nižjim slojem. Že ta trditev je nas zabolela in sicer zato, ker nismo vajeni kot pošteni državljani biti med seboj glede na poklic enaki po višini, debelosti in teži.
Kolikor nas je odraslih mož. merimo takole po 150 do 180 cm. a koliko merijo otroci, o tem naj »Slovencev* repek ne govori, ker je še sam otrok. Žalostna mu maikat O naših ženah pa sploh ne govorimo, ker nimajo in ne smejo imeti odločilne besede v tej zadevi. Prizadeti smo tudi pijančki, ki se kotalimo iz vinotoča dan za dnem, za nami pa letajo otroci, klicoč: A t a, ata, ata! Ko pa sedemo na kolo, se peljemo ravno po cesti, ne da bi motili velemestni ljubljanski promet. Pripomnili bi pa še tole:
Pisec teh vrstic se sicer popolnoma strinja z dopisnikom »Slovenčevega« repka v tem pogledu, da ropota na dvorišču cir-kularka, ker je kot absotviran jurist sam primoran preživljati se z žaganjem in sc-kanjem drv na lasten telesni, fizični pogon. — Bog živi! —ik.
Elektrifikacija Dolenjske
Novo mesto. 23. avpu -1 t Po izpeljanem banovuiskem Električnem omrežju, ki je zajelo ž? dobršen del D len^ake, se je končmo to omrežje, ki .-o _.< dale napeljati KDE, raizprostrlo in p--M-vilo sedaj tudi v samem našem m Btu. Mogočni nosilci električnega voda so postavljeni Iz mimopeSkega občinskega območja in se vrste v dolgih v dih preko daijnovrskega hriboviUjra terma, Kamene, Bučne vasi itn Bršljirn kjer sr> nov V i voda speljani preko Krke, nato tik $om-da Fortovala do Drske. Tu napravi nape ljava kot in gre mimo pokrpalica v ^nv-helu. Kovačičevega mlina na posestvo banovinska kmetijske Sole na Grmu. ki r nosilci voda v poševni Črti sekajo Trdtno-vo cesto, zasebni botanični vrt novoms-skega odvetnika dr. Ivan^ti^ia do Arfc&vna zagrebške ceste, ki pije skozi zabjj vas. Debele elektrovodne žice bodo tudi v krat. kem napeljane. Vsa naprava pa bo zadnjo dni avgusta že obratovala.
Za. dosego tega cilja j bilo potrebn premostiti nešteto ovir. Sklicani s^ bil* levimi sestanki, posvetovanja in narsU te-ra občinska seja j bila posvečena ^ tna tej svrh:. Načrtov In proračunov pa n bilo na kupe. Z najetjem T aiilijOnSfce** posojila katerega so KDE najele pti r*ub* ljanskem Pokojninskem ■svoda za p vitev in nap'1 javo banov:n»k^ga atetttrfto-nega omrežja in ki ga morajo cbret oviti upnici po se dokaj ugodni obrestni meri je sedaj vprašanje elektrifikacij Dolenjske zaenkrat se dokaj ugodno refi^io. Spričo nastalega položaja pa je trebi v bodeče pričakovati konkurenčne tekme med sedanjo dobaviteljico toka tvrdk° No. vobor in KDE in sic t v ceni tako, da bo prišel konzument vsekakor ceneje do razsvetljave in ped jetnik do cenejše dobave toka. Vsekakcr pa bo pri tem razmerju ostal na boljšem samo konsument, kar je t neha pozdraviti.
V RESTAVRACIJI
— Će se ne motim, sem vam naročil zrezek.
— Da, gospod.
— čudno, kako ste ira#li, odkar se nisva viđala, — pravi gost natakarja.
HI
mm
mm
mmm
mm