Št./№ 2 Februar/Febbraio-Marec/Marzo '97 letnik/anno VII POZITIVNA AKCIJA Ne morem ostati miren glede tega, kar se dogaja. Razgaliti si moram srce in seči s prstom v vse rane, ker lahko samo tako pogledam v vse kotičke srca, ker se lahko samo tako vidim v prostoru in času, v katerem živim in ljubim, a pogostokrat tudi grešim - najboljši volji navkljub. Razumen človek mora dvomiti o vsem, najbolj o sebi. Spraševanje vesti oziroma duše je težka disciplina, toda edino rešilno zdravilo, če hoče človek iti naprej in se prebijati po trnovih poteh svoje prihodnosti. V tem pogledu mora biti človek nekomformist, ne sme dopustiti, da bi utonil v močvirju malodušja. Zmeraj mora ravnati po svoji vesti. Zakaj takšen uvod in kdo sem sploh jaz? Povod mi je dala gospa Milica Maslo (prof. zdrav, vzgoje) s člankom "Droge tako ali drugače", ki je bil objavljen v Portorožanu (št. 11, november/december 1996). Razumem jo, ko pravi, da "v teh razmerah nihče nima pravice pričakovati, da to v naši občini nI problem, ki ga ne bi zmogli obvladovati zdravstveni in socialni delavci sami" (citirano iz članka Milice Maslo). V njenem članku je med drugim z debelim tiskom zapisano: Ob vsem tem se mi zdi, da pri nas nismo še spoznali, kaj je heroin. Strinjam se z njo in jo razumem. Sam sem bil odvisen od heroina (in občasno od metadona) šest let in pred tem sem imel izkušnje z vsemi ostalimi drogami. Heroin je prekleto močna in uničujoča realnost, katera v naši občini grozi vašim otrokom, naši mladini, vašim sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem... Dobro poznam to "sceno" in zagotavljam vam, da heroin konzumira zelo raznolika in številna množica - od štirinajstletnikov pa do štiridesetletnikov, ki imajo lastne družine, žene, otroke. Situacija je, lahko rečem, dramatična in prihodnost, ki nas čaka, bo tragična! Zato je skrajni čas, da se začne konstantna borba, neke vrste pomoč odvisnikom od heroina, ki si želijo "priti ven" iz tega "neživljenja", ter predvsem da se začne s široko akcijo preventive. Mislim, da je v interesu naše skupnosti, da čim manj mladih pride v stik s heroinom. Kot sem že omenil, sem bivši odvisnik in si želim, tudi vem, da lahko veliko prispevam, če recimo povem sedmošolcem, osmošolcem in dijakom svojo zgodbo. Resnično zgodbo o heroinu! Kako sem začel, kako sem trpel in preživljal abstinenčne krize in zapravil najlepša leta svojega življenja in pri tem prizadel svoje najbližje in prijatelje. "Sčistil" sem se brez komune ali katerega koli centra za detoksikacijo in poznam še nekaj takih, ki jim je - kot meni -uspelo (res pa je, da jih je zelo, zelo malo), ki so pripravljeni pomagati. A sami, bivši odvisniki lahko le pomagamo in zagotavljam vam, da imamo voljo. Sodelovati morajo vsi - od občine pa do podjetij in privatnikov - poleg zdravstva in socialnih delavcev seveda. Sam sem nekaj svojih idej že predstavil gospodu Petru dr. Bossmanu, ki me je v tem podprl. Že mesec dni se pogovarjam z različnimi ljudi in občutek imam, da jih je veliko pripravljenih pomagati v tej akciji, kateri sem, skupaj z nekaterimi somišljeniki dal ime: POZITIVNA AKCIJA. Na moji (na naši) strani je tudi veliko ljudi, ki se ukvarjajo s kulturo: od glasbenikov, slikarjev, gledaliških igralcev. POZITIVNA AKCIJA mora steči čimprej! Vem, da se bo vsak, ki razmišlja pozitivno, strinjal z menoj. Želimo pomagati, da mladi iz prve roke slišijo, izvejo, kaj pomeni biti zasvojen z drogo, pa tudi, da je mogoče "priti ven" iz tega! Petja Kužel Od 18. februarja do 18. marca je razgrnjen osnutek sprememb ureditvenega načrta za območje starega hotela Palace v Portorožu (načrti so razgrnjeni v avli občinske palače v Piranu in v sejni dvorani KS Portorož). Javna obravnava bo 18. marca ob 18. uri v KS Portorož. Vabljeni. J , i . '-Л- " • - - r> i - I- .. Prednja portoroška plaža pozimi: opustela, prazna, čaka najprej Pomladi in na delavce, ki jo bodo spet spravili "v red". Žal se bo po n'ei takrat spet podila množica psov, ki jih bodo tja vozili njihovi Gospodarji na rekreacijo in fiziološko potrebo. Potem bo čakala na :Pole4e in z njim na kopalce... ^ruar-Maret 1^7 portorožan it. 2 i POGOVOR Z ŽUPANOM FRANKOM FIČURJEM: ŽUPANI SO V SEDANJEM SISTEMU PLJUVALNIK ZA OBČANE IN ŠČIT ZA DRŽAVO Po nekaj neuspešnih poskusih smo se končno Portorožanovci uspeli dogovoriti z našim županom Frankom Fičurjem za pogovor. Dogovarjanje z njim je potekalo silno formalistično preko njegovega urada, malodane po visokem protokolu, tako da nas je bilo skoraj strah, da smo s Frankom postali na "Vi". Potem je napočil dan pogovora - bil je četrtek, 13. februar. "Še dobro, da ni petek trinajstega", smo se tolažili. Še ko je pogovor stekel (prisotna sta bila še njegova svetovalca, gospa Ivanka Humar in Attilio Radojkovič), je bilo nekaj časa v njegovi pisarni vzdušje nekam zapeto... A potem je ves intervju šel v smer sproščenega klepeta, ki se je zavlekel v poldrugo uro! No, najbrž je župan med svojim nekaj več kot dve leti trajajočim mandatom (18. decembra lani je bilo mimo pol njegovega mandata) postal do "sedme sile" previdnejši, bolj nezaupljiv... Kakor koli že je, mi smo se potem tako dolgo pogovarjali, da zagotovo nismo mogli vsega zajeti v tej številki. A županu smo potem povedali, da bi si želeli več takih pogovorov z njim... (Konec koncev je med najbolje informiranimi ljudmi v naši občini. V informaciji pa - vemo - je moč.) Portorožan: Čas je torej, da se s Frankom Fičurjem - županom -nekoliko bolj "na dolgo" razgovorimo, saj je minila že polovica Tvojega mandata... Predlagamo krajši pregled tega obdobja: kaj od tistega, kar si si želel narediti, je uresničenega, česa pa nisi uspel... Dostikrat voziš slalom med različnimi, tudi nasprotujočimi si interesi. Kako ti pri tem uspe ohraniti smer? Kako pravzaprav ocenjuješ svoj mandat? Župan: Težko je zdaj to sistematično oceniti. Vendar pa: veliko smo naredili! Za to ne morem pripisati zaslug le sebi, ampak vsem, ki so kakorkoli povezani z mano, z delovanjem občine - od občinskega sveta do mojih ožjih sodelavcev. Res pa je, da je v sistemu lokalne samouprave, kakršen je, težko vzpostaviti sodelovanje. Tako smo se na primer z občinskim svetom na začetku mandata gledali kot pes in mačka, bodisi zaradi drugačnih pogledov, bodisi zaradi takšnih ali drugačnih potez... Zdaj lahko rečem, da se znamo o vsem pogovoriti in najti izhod, ki je za občino najbolj koristen. Pa da sem konkretnejši: skupaj smo uspeli ohraniti arhiv in to v samem središču piranskega jedra, kamor tudi sodi. To je velik korak, če le pomislimo, da je bilo vse zastavljeno, da se bo odvilo drugače... Seveda pa je ta odločitev iz občinskega proračuna potegnila določena sredstva, ki so potem zmanjkala za kakšen drug načrt. Takoj po izvolitvi sem si, kot eno svojih prioritetnih nalog, postavil razreševanje prometnega problema - ne le v ožjem mestu Piran, temveč širše, ker sem ocenil, da je to eden večjih problemov vse občine. Za to sem tudi v občinskem svetu - ki si je tudi zastavil to nalogo - dobil polno podporo. Z odlokom smo promet v piranskem mestnem jedru omejili tako, da lahko vsi, ki živijo in delajo v njem, nemoteno prihajajo. Dali pa smo prednost občanom, ki v Piranu živijo. Najbolj so to na začetku kot problem občutili obrtniki. Vendar so vse naše analize pokazale, da smemo zdaj govoriti ne o neurejenosti, ampak o urejenosti prometa. Seveda pa nam na tem področju ostaja še en velik minus - nimamo kam spraviti vse "pločevine"... Zato smo hkrati iskali primerne lokacije za garažno hišo. Opredelili smo se za dve možni lokaciji: ena je pri bencinski črpalki, druga pri obzidju. Naslednji korak bodo pogovori z investitorji. (V kratkem bo namreč objavljen razpis za investitorja.) Pričakujem, da bo za eno garažno hišo zanimanja dovolj - tudi med krajani, obrtniki, poslovneži... Naj na tem mestu še poudarim, da smo se glede na kriterije porabe, ki jih postavlja republika naši občini, ves čas trudili, da bi vsaj ohranili že pridobljeni družbeni standard, če ga že nismo uspeli zvišati. Kot primer naj izpostavim otroško varstvo, za katerega naj bi letos iz proračuna namenili 310 milijonov tolarjev, republiška merila pa nam zagotavljajo le 190. Torej kar krepko presegamo republiške limite! In tako je tako rekoč na vseh področjih... Zato lahko mimo trdim, da so župani v sedanjem sistemu lokalne samouprave pljuvalnik za občane, za državo pa ščit. Začela se je graditi telovadnica v Sečovljah... Portorožan: Ni nujno, da je samo gradnja dosežek. Včasih je večji uspeh, če se ne gradi ali če se kakšno načrtovano gradnjo celo prepreči... Župan: Dobro. Ampak telovadnico v Sečovljah izpostavljam zato, ker se prizadevanja, da bi jo zgradili, vlečejo že vrsto let. Poiskus je bil tudi s samoprispevkom, pa z drugimi akcijami... Investicija, kot je sečoveljska telovadnica, predstavlja za občino velik kup denarja, ki ga je težko zagotoviti. Če bi dobili ves denar, do katerega smo upravičeni, potem bi ne smeli jokati... pa če se tu omejim le na koncesijo od igralništva. A to je napisano zgolj na papirju, v resnici pa denarja ni! Telovadnica bo občino stala okoli 160, 170 milijonov tolarjev. Drugo polovico bo primaknila republika. A za ta denar se je bilo treba pošteno "cufati"!... Portorožan: Vtis je, da je kultura v naši občini zelo čislana. Vendar pa je - po drugi strani - zelo zaškripalo pri zagotavljanju ustrezne infrastrukture zanjo. Že več let Imamo zaprto gledališče Tartini, palača Trevisini, v kateri naj bi bila bodoča osrednja hiša kulture Pirana, nezadržno propada, ... Ustanovljeni so razni odbori, narejeni projekti, župan z raznimi svojimi potezami kulturi dviguje veljavo... Deklarativno je torej kultura pri nas zelo v časteh, v resnici pa se to, kar je za njeno življenje v tem trenutku najpomembnejše - ureditev in oz. zagotovitev prostorov - nikamor ne premakne... Tvoj komentar? Župan: To je točno. Veliko sredstev namenjamo za kulturno umetniško delovanje, za programe, akcije..., a v starem mestnem jedru ostajata najbolj vpijoča problema gledališče Tartini in palača bivšega dijaškega doma pomorcev. Hram kulture je tudi portoroški Avditorij, ki je problem zase, o katerem se bo moral občinski svet še konkretno opredeliti. A ustavimo se pri piranskem gledališču, kjer se je - ustavilo pri denarju. Občina je za obnovo mestnega teatra konkurirala za sredstva pri evropskem programu PHARE, pa na Ministrstvu za kulturo kar dve leti zapored, a ni bilo odziva. No, naša občina ima srečo, da lahko izpelje vsaj eno večjo investicijo letno. Letos se je pač odločila za telovadnico pri osnovni šoli Sečovlje. So namreč nekatere občine, ki se še pogovarjati ne morejo o kakih investicijah... Portorožan: Se Ti ne zdi, da imamo za infrastrukturo v kulturi prevelike načrte...? To je sicer hvalevredno. Vendar, ali niso vse te hiše kulture prevelik finančni zalogaj za našo občino; kajti vse to je potem treba tudi vzdrževati, skrbeti za programe, kadre...? Župan: Neko strategijo pri tem imamo. Za palačo Trevisini je program jasen. V njo bi, ko bi jo seveda obnovili, spravili nižjo glasbeno šolo, pa srednjo, ki je sicer v Piranu še ni, amatersko | kulturo... Tako bi sprostili vse prostore, ki jih zdaj zasedajo te dejavnosti: sedanjo glasbeno šolo, godbeni dom, hišo, kjer domuje KUD Karol Pahor. Vse to bi bilo potem pod eno streho, kar bi pocenilo vzdrževanje, znižalo stroške obratovanja, kadrov... Glede gledališča Tartini pa sem pred kratkim odboru, ki je zadolžen za prenovo gledališke stavbe in tudi občinskemu svetu, predlagal varianto B. To pomeni nujno sanacijo gledališča. Če bomo čakali, da zberemo pg5 j3f dovolj sredstev, se utegne stavba še zrušiti. Če je namreč gledališče lahko dolgo delovalo v ne najbolj idealnih razmerah, bi z manjšimi posodobitvami lahko v njem življenje spet steklo! Opozorili so me sicer, da bo težko pridobiti vsa potrebna dovoljenja potem, ko je bila gledališka stavba tako dolgo zaprta. A vredno je poskusiti. Stekli pa so že tudi pogovri s ponudniki za nakup obrambnega doma... Portorožan: Ko že teče beseda o gledališču Tartini, dovoli še en nekoliko daljši medklic. Projekti za njegovo obnovo so po našem mnenju obetali, da bo iz njega nastal še en Avditorij. Zdaj pa realno ugotavljamo, da denarja ni dovolj za vse ambiciozne načrte in da mora občina sama iskati sredstva za njegovo obnovo. Fantastično je, da se zdaj razmišlja o osnovnem saniranju gledališča. In le želimo si lahko, da začne zgradba čimprej služiti svojemu namenu. Pirančani namreč potrebujejo prostor, kjer bodo gostovale gledališke predstave, kjer se bodo lahko srečevali... Izgubili so hišo kulture - ne glede na to, da je v zadnjem času preden so jo zaprli, služila zgolj kinopredstavam. Zdaj pa Piran še teh nima več. So sicer v Portorožu, a Avditorij je Pirančanom predaleč... Drugo, kar bi bilo treba po mnenju mnogih narediti, je gledališče vrniti mestu. Avditoriju bi lahko odvzeli upravljanje z njim in ga predali KUD-u Karol Pahor, ki je enako, ali celo bolj, poklicano in usposobljeno, da upravlja z njim... Župan: Najprej je treba ugotoviti ali je sanacija gledališča v manjšem obsegu sploh mogoča. Hkrati pa teče tudi postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Cilj je letos začeti vsaj s pripravljalnimi deli za njegovo sanacijo. V palači Trevisini pa potekajo raziskave - stale bodo 700.000 SIT - ki bodo pokazale, ali je v stavbi sploh mogoče uresničiti vse tiste programe, ki smo jih načrtovali. Je pa še ena zanimiva zadeva, ki sem se je lotil. Kot najbrž veste, se načrtuje nadomestna gradnja za srednjo pomorsko in prometno šolo v Portorožu. Vendar bi zgolj urejanje potrebne dokumentacije zanjo "požrlo" leto dni. To sem predočil tako srednji kot tudi visoki pomorski in prometni šoli in jima ponudil novo možnost, ki bi jo bilo mogoče prej realizirati. Lastniki bivše piranske bolnišnice stavbo namreč ponujajo v odkup. Knjižna vrednost objekta je zdaj ocenjena na 7 milijonov DEM. Namembnost stavbe pa je omejena: v njej je lahko samo bolnišnica ali šola. Po mojem bi bila stavba idealna za dejavnost visoke šole. Če bi uspeli za ta predlog navdušiti šolstvo, bi bila to enkratna priložnost za revitalizacijo Pirana. Staro mesto je namreč tudi za turizem destinacija, ki "vleče". Zato je treba poskusiti vse za njegovo oživitev. Trenutno obnavljamo Tomšičevo ulico, jeseni pa naj bi nadaljevali z Župančičevo. Portorožan: Kolikor vemo, je bilo obljubljeno, da bo z obnovo te ulice vsa infrastruktura - tudi električni kabli, pa plinska napeljava -s'/a pod zemljo. Zdaj kaže, da iz tega ne bo nič. Glede plinske napeljave pa: ali ni nekoliko negospodarno, da smo se zdaj odločili, fo plinskih cev[ ne napeljemo, ker ljudje za plin pač niso dovolj zainteresirani? Čez nekaj let pa se bo mogoče odnos stanovalcev do Plina spremenil in bodo morali ulico spet razkopati... iupan: Glede plinske napeljave smo se tako odločili zato, ker še ni izdelan idejni projekt (dela ga Petrol za vso občino, njegova vrednost Paie kar 18 milijonov SIT) in bo temeljni dokument, s katerim se j|omo opredelili, ali bomo staro mestno jedro sploh plinificirali. V Цпј so se na primer odločili, da v stari del mesta plina ne bodo napeljali. Zagotovo pa plina v ožjem delu Pirana vsaj deset let ne bo. Medtem pa se lahko marsikaj spremeni: npr. tehnologija. Odločitev, ^ napeljemo plinske cevi v tem trenutku, bi torej bilo preveliko seganje. Lahko bi le vrgli 300 milijonov tolarjev skozi okno! Kar se Ce električne napeljave pa naj povem, da se cevi zanjo napeljujejo Pod zemljo. Dinamika "selitve" električnih kablov pod zemljo pa zavisi *по od odločitve Elektro podjetja. Poskusili se bomo pg^ VOŠČIMO * ČESTITAMO * ZAHVALJUJEMO Iskrena zahvala osebju vrtca Morje Lucija in učiteljema smučanja, ki so skrbeli za dobro počutje, zabavo in varnost naših otrok na zimovanju na Pokljuki od 18. do 24. januarja letos. Franka, Jerica, Nevenka, Dolores, Marija in ostali.V imenu staršev otrok na zimovanju Andreja Humar-Fatorič, predstavnica sveta staršev Štiriintrideset let je neutrudno pomagala vsem, ki so potrebovali pomoč ob poštnem okencu pošte Piran. Umirjene dni pokoja žele svoji sodelavki LJUDMILI HRASTNIK njene sodelavke in krajani Pirana. Psička Lara pravi hov - hov. Naši Tatjani JELAČIČ TOMAZIN želimo vse najboljše ob njenem rojstnem dnevu - praznovala ga je 16. februarja - oče, mama In brat Ivan. 13. februarja je imela šest let Neli FATORIČ. Vse najboljše in da bi bila vedno tako pridna punčka ji želijo sestrica Lara, mamica Andreja in tati Otavio. 3. marca praznuje svoj rojstni dan Magda GRAŠIČ. Iskrene čestitke od vseh njenih prijateljic. Auguri affettuosi per il compleanno ad Angela FLEGO (15 febbraio), a Mariolina JURIČIČ (9 maržo) e a Vanja DIUČ (14 maržo) - dagli amici del coro. V Centru za korekcijo sluha in govora v Portorožu imajo spet veliko slavljenk: Danijela SRPAN je praznovala 1. februarja, Jožica REŠČIČ na vaientinovo, Tanja LEGAC in Miranda VALENT1NČIČ 27. februarja, letošnji zadnji februarski dan je ujela Dušanka KOSMAČ, Miranda FRANINOVIČ pa je morala letos praznovati nekje med 28. februarjem in 1. marcem, saj se je rodila na prestopno leto (29. februarja). V prvi polovici marca praznujeta še Lara MIKLAVČIČ (9.3.) in Mirjana CERNETIČ (12. marca). Vse najboljše od sodelavk in sodelavcev. d.o.o. PRODAJA VODOINSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAULICO LUCIJA-OBALA 116 TEL. 066/771-918 VSAK DAN - OGNI GI0RN0 8.00 - 12.00 16.30 -10.00 SOBOTA - SABATO 8.00 - 13.00 seveda z njim dogovoriti, da to naredijo čimprej, da bomo lahko efekt kmalu videli. Portorožan: Ko že teče beseda o tem, kaj vse je bilo narejenega in kaj se dela... Kaj je s Fieso? Župan: Podjetje SCT, ki je z občino sklenilo pogodbo za njeno ureditev, je občino tožilo za odškodnino. Zadeva je zdaj kar obmirovala na sodišču. Najbrž se v SCT-ju v zadnjem obdobju bolj ukvarjajo z lastninjenjem. V Fiesi pa se je v zadnjih dveh letih vendarle marsikaj premaknilo na bolje. Za letošnjo turistično sezono poskušam doseči, da bi se območje avtokampa - ki naj bi se iz Fiese pravzaprav popolnoma odselil - zmanjšalo. Z vsemi, ki so tam, se pogovarjam, da bi imela Fiesa vsaj videz urejenosti. Portorožan: Kakšno je Tvoje mnenje o Metropolovi garažni hiši... ? Župan: Metropol je poskušal na občinskem svetu doseči, da bi ga zanjo oprostili plačila komunalnega prispevka. Občina pa je dosegla, da je na Metropolov plažni objekt vpisana hipoteka... Če Metropol občini ne bo poravnal obveznosti, bo šel plažni objekt v prodajo... Portorožan: Do kdaj bo še kartodrom sredi lucijskega naselja? Župan: Novoustanovljeni Športni center je zadolžen za iskanje ustrezne rešitve za ta prostor. Portorožan: Na lanskih volitvah v Državni zbor so bili največji zmagovalci župani. Izvoljenih jih je bilo menda kar šestindvajset Ti je žal, da nisi kandidiral? Župan: Bil sem evidentiran, ker je bilo ocenjeno, da župani "vlečejo" glasove. Vendar sem se odločil, da raje ostanem župan, ker vsega, kar sem si zadal, še nisem uresničil. Moti me, da občina v bistvu ne odloča s svojim prostorom. Tako nam država na primer ni izdala gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta za pobiranje parkirnine pri obračališču pred Piranom. Zaradi tega smo tudi spreminjali Odlok o postavitvi začasnih objektov. Portorožan: Govori se tudi, da tvoja stranka (ZLSD - op. uredništva) ni preveč zadovoljna s tabo. Nekateri pravijo, da jo boš celo zapustil... Župan: Mogoče niso zadovoljni nekateri člani stranke. Zato, ker sem se odločil, da bom delal s svojo glavo in ne dovolim, da bi me stranka uporabljala za svoje namene. Ne hodim na strankine poslanske klube, ne upoštevam slepo njihovih stališč. Odločil sem se, da sem župan vseh občanov. Portorožan: Bil si politično aktiven prej - pogojno rečeno v prejšnjem režimu - in zdaj. Lahko poveš razliko? Župan: Razlika med prej in zdaj je velika. V prejšnjem sistemu si se lahko izognil neposredni odgovornosti, se skril za avtoriteto stranke, skupščine. Zdaj sem veliko bolj odgovoren, sem pa lahko tudi mnogo bolj ustvarjalen. Portorožan: Bil je to pravcati maratonski pogovor. Pa nam vseeno ni uspelo v celoti potešiti vse naše radovednosti. Upamo, da je to zgolj uvod v še več takih pogovorov. Hvala Ti do naslednjič. Za Portorožanove bralce smo se pogovarjali: Rudi Mraz, nekaj časa tudi Marko Zorman in Livija Sikur Zorman, ki je pogovor tudi priredila za objavo ZBIRALNA AKCIJA OTROŠKIH OBLAČIL OD 0 00 3 LET STAROSTI bo v SREDO, 13. MARCA OD 15. DO 17. URE V BIVŠIH PROSTORIH Območne organizacije Rdečega križa Piran, Kidričevo nabrežje 2 (1. nadstropje) v Piranu. KDO JE KDO v Srednji pomorski šoli Portorož Letos 1. marca poteka 50 let, odkar je bila ustanovljena prva slovenska pomorska šola kot Slovenska trgovska akademija. Šola, ki jo je po odloku Poveljništva pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje ustanovil in nekaj časa tudi vodil dr. France Škerlj, je pričela z delom v Kopru (Žusterni) in se po enem letu (1949) preselila v Piran, od tam pa leta 1962 v Portorož, na Pot pomorščakov, kjer je še danes. V petdesetih letih njenega obstoja je šola dala Primorski in Sloveniji okoli 6400 strokovnjakov s področja pomorstva, elektrotehnike in strojništva, med njimi številni zelo uspešni. Ob tem lepem jubileju šoli iskrene čestitke z željo, da bi bila še naprej uspešna pri izobraževanju in vzgoji strokovnjakov, ki jih naša mlada država še kako potrebuje. In kdo vse se v tem šolskem letu trudi, da v šoli teče vse tako, kot je treba? Ravnatelj šole je Franc Uljan (ki sicer predava tudi fiziko), njegov namestnik je Marijan Tončič (poučuje še navtiko). Poučujejo pa še: Barbara Baloh slovenski jezik in književnost; Stjepan Blažeka računalništvo in informatiko, tehnično risanje, informacijsko elektroniko, vodi pa tudi laboratorijske vaje; matematiko učijo Igor Cestnik, Irena Remec in Renato Vouk; Miran Derčar dijake uči o ladijskem parnem postroju, ladijskih strojih, ima pa tudi praktični pouk; Stevan Devič uči o merjenju in regulaciji, elektroenergetiko, pa ladijsko elektriko; Andrej Florjančič: merjenje in regulacije in vodi laboratorijske vaje; Bojan Franca ima praktični pouk enako kot Matjaž Kocjančič, ki ima še laboratorijske vaje; Maja Ljubinica in Liljana Novak poučujeta angleški jezik; Andrej Lovšin predava predmete elektronska vezja, osnove elektrotehnike in elektrotehniko; Marsell Marinšek je laborant, Ljuba Medak uči geografijo; Nevio Miklavčič fiziko; Gordan Miočič učence spoznava z blagom in tehniko pomorske službe; Rajko Ožbolt in Danijel Seljak pa jih športno vzgajata; Sergej Pirjevec je svetovalni delavec in poučuje o psihologiji; Dragomir Rupnik uči digitalne sisteme in krmilja, ima pa še laboratorijske vaje; Manica Smrdelj uči dijake slovenskega jezika in književnosti; Rok Sorta pa pomorstva s praktičnim poukom, varstva in reševanja na morju; Robert Stegel osnove elektrotehnike in praktični pouk, Marinela Šavle Reščič je knjižničarka, poučuje pa še italijanski jezik, kar uči tudi Kristina Ugrin Knap; Danilo Šušmak uči fiziko, tehnično risanje s strojnimi elementi, tehnično mehaniko in tehnologijo; Goran Treursič umetnosti pa zgodovine. Računovodkinja je Pavla Petrovčič, Vera Gustinčič je tajnica in knjigovodkinja. Hišnik in vzdrževalec je Milivoj Fatovič, za snago skrbijo: Renata Berljavac, Suzi Prodan, Mirjana Sergaš in Terezija Urh. S šolo sodelujejo še zunanji sodelavci, ki predavajo: Goran Atlagii ekonomijo; Ljubomir Terglec tehnologijo; Stanislav Zazula fiziko, Bojana Reščič kemijo z materiali; Marjeta Stegel slovenski jezik in književnost; Milica Maslo obvezne izbirne vsebine - zdravstveno vzgojo; Majda Kocmut prav tako obvezne izbirne vsebine - biologijo i ekologijo in varovanje okolja; Tomislav Markovič kot obvezne izbirne vsebine predava vzgojo za družino, mir in nenasilje, spoznavanje družbene ureditve; Mario Funčič pa (obvezne izbirne vsebine) tečaj prve pomoči; Zvone Kralj je akvarist. JAVNA RAZGRNITEV SPREMEMB UREDITVENEGA NAČRTA ZA OBMOČJE STAREGA HOTELA PALACE Zadnja leta je bilo v naši občini veliko govorjenja (a žal ne dosti uresničenega) o prenovi starega hotela Palace v Portorožu. Obnova kar ni in ni stekla. Nazadnje se je le našel - kaže da končno resen -interesent (avstralska družba Toncity), ki je pripravljen finančno podpreti prenovo starega hotelskega očaka in njegove okolice. Po mnenju tega novopridobljenega investitorja pa bi bilo najprej potrebno spremeniti in dodelati idejne načrte, ki so bili narejeni že konec osemdesetih let. Po skupnem tehtanju predloga prenove, v katerem so sodelovali bodoči investitorji in občinska strokovna služba zadolžena za prostor (Urad za urejanje prostora), so začeli s postopki za spremembo sedaj veljavnega ureditvenega načrta za območje Hotela Palace. Spremembe so predvidene predvsem pri prenovi starega Palacevega hotelskega kompleksa. Razlika med starim, še veljavnim ureditvenim načrtov in novim predlogom je, da je zdaj predvidenega bistveno manj rušenja v območju za starim hotelskim objektom. Po zdaj predlaganih spremebah se število objektov, ki jih je treba odstraniti, zmanjšuje na dva (objekt bivšega krojaštva in čevljarska delavnica). Trenutno je javno razgrnjen osnutek delnih sprememb ureditvenega načrta za območje Hotelov Palace (od 18. februarja do 18. marca t.l.) Predloge sprememb si lahko ogledate v avli občinske palače v Piranu ali v prostorih KS Portorož, Obala 16 (1. nadstropje). Javna obravnava s strokovno razlago pa bo 18. marca t.l. s pričetkom ob 18. uri v sejni dvorani KS Portorož (1. nad.), Obala 16. Na osnutek lahko daste svoje pismene pripombe (vpišete jih lahko v knjigo pripomb ali jih dostavite Uradu za prostor občine Piran). Zadnjo besedo o predlaganih spremembah "Palacevega" ureditvenega načrta bo imel občinski svet. K.B. t m Ш f Stari Palace v sijaju nove mladosti! Plakat s takšnim napisom stoji v parku ob hotelu. In kdaj bo dočakal ta novi sijaj? ' NA BELOKRIŠKI CESTI LETOS LE MANJŠE IZBOUŠAVE Občinske strokovne službe že nekaj časa obdelujejo problem rekonstrukcije slemenske Belokriške ceste, ki bi - po primerni obnovi - lahko prevzela (vsaj) del prometa, ki zdaj bremeni obalno cesto od Portoroža do Pirana. Zal pa kaže, da Belokriška cesta tudi letos ne bo deležna boljših časov (beri: celovite obnove). Strokovne službe naše občine pravijo, da so se vse aktivnosti za celovitejšo obnovo, v našem kraju pomembne prometne žile, zavlekle predvsem pri zbiranju soglasij krajanov, ki bi morali - seveda za primerno denarno odškodnino - odstopiti del svoje zemlje. Le s pridobitvijo obcestnih zemljišč od sedanjih lastnikov bi namreč lahko izpeljali kvalitetno rekonstrukcijo Belokriške ceste (razširili bi cestišče, zgradili obojestranske pločnike, napeljali javno razsvetljavo...). Na občini zdaj preučujejo pripombe prizadetih krajanov, s katerimi jih bodo pretehtali še na licu mesta, "na terenu". Glede na to, da so načrti za rekonstrukcijo še v idejni fazi, je vse (upravičene) pripombe mogoče upoštevati! Kljub omenjenim težavam so v strokovnih službah optimisti in upajo, da bodo uspeli pridobiti soglasja vseh lastnikov ob Belokriški cesti, s čemer bo odprta pot za pridobitev ustreznih dovoljenj za obnovo ceste in za napeljavo javne razsvetljave ob njej. Zaenkrat pa na Belokriški cesti - predvsem po zaslugi prizadevanj lani izvoljenega Sveta portoroške Krajevne skupnosti - potekajo manjši posegi, s katerimi naj bi se, kolikor je mogoče, izboljšala njena prometna varnost. Tako se je na spodnjem delu ceste (od križišča pri restavraciji "Tomi" do verskega obeležja - kamnitega križa pri marketu "Degro) spremenila cestna signalizacija. Prekinjeno črto, ki je omogočala prehitevanje je zamenjala polna črta, razen ob cestnih priključkih, ki jih je Belokriška cesta polna - nekateri so zaradi slabe preglednosti prav nevarni. Naslednji korak k boljši varnosti naj bi bil odstranitev šestnajstih topolov in manjši grmov ob spodnjem predelu ceste. Drevje je tudi že precej poškodovano, ker ga je napadel tim. topolov kozliček, ki z vrtanjem rovov zmanjša njegovo stabilnost. Sodni izvedenec za gozdarstvo, ki si je drevesa ogledal, je predlagal njihovo odstranitev. Nadomestili naj bi jih z drugo vrsto: predlagal je zimzeleni hrast, koprivovec, veliko listnato magnolijo, platano, javor... K.B., L..S.Z. POSTAJALIŠČA Na avtobusnem postajališču na Fizinah ob cesti pod srednjo Pomorsko šolo je od lanske jeseni postavljen - za zdaj edini - novi tip nadstreška. (Z enakimi naj bi prevozno podjetje I & I postopoma opremilo vsa postajališča v naši občini.) Za čistočo postajališča je dolžno skrbeti podjetje I & I, ki je od °Mine pridobilo koncesijo za opravljanje javnega avtobusnega Prevoza. Vendar pa krajani opažajo, da je za čistočo prav tega Postajališča na Fizinah slabo poskrbljeno. Postajališče (ob skladišču soli Monfort) je namreč zelo obremenjeno, saj tukaj avtobus čakajo večinoma dijaki in študentje bližnjih šol... Prav zato je postajališče vedno nasmeteno, koš za smeti, ki je montiran na ogrodje nadstreška, pa zmeraj poln. To so opazili tudi komunalni redarji in od koncesionarja zahtevali, da za snažnost tega in ostalih postajališč bolje poskrbijo. L.S.Z. шт POSODOBITEV AVDITORIJA JE NUJA TUDI LETOS BILJE PUST.. V portoroškem Avditoriju so že v lanskem letu začeli s posodabljanjem svoje stavbe. Tako so razširili avlo in prestavili bile, s čemer so pridobili prostor za še eno konferenčno dvorano (Bela dvorana)... V zadnjih letih se pravzaprav lepšajo vsi portoroški hoteli, tako da Avditorij mora, če želi obdržati korak s časom - nujno nadaljevati s svojo modernizacijo. Svet Krajevne skupnosti Portorož, ki daje mnenje k posegom v prostor kraja, je o nameravanih posegih Avditorija 19. februarja sklical razširjeno sejo Sveta, na katero je povabil neposredne sosede portoroškega hrama kulture, investitorje in projektante. Načrti posodobitve so bili ob tej priložnosti prvič predstavljeni javnosti. Posege, ki naj bi doleteli območje Avditorija (in so neobhodni za nadaljnji razvoj tako Avditorija kot Portoroža v celoti), bi lahko ločili v dve prepleteni dejanji: ureditev širšega območja (območje centra Portoroža, ki v grobem zajema Avditorij sam, avtobusno postajo, prostor bivših - zrušenih - hotelov Helios in Orion ter tržnce "Kaštel") in ureditev samega Avditorija. Tokrat je tekla beseda predvsem o posegih, ki jih predlaga Avditorij. Avditorij je nameščen v stanovanjsko naselje, ki nikakor ni posrečena lokacija. Pestijo ga težave prometa, saj je sedanji dostop skrajno neprimeren. Sam pa je tudi žarišče hrupa, s katerim (predvsem poleti) moti neposredno sosesko, hkrati pa zunanji hrup onemogoča kvalitetno izvedbo predstav. Prireditve na zunanjem odru so vse preveč odvisne od vremenskih razmer, zato je najbrž najnujnejši poseg namestitev premične platnene strehe nad letnim (zunanjim) delom Avditorija. Projektant zagotavlja, da bi takšna streha - hkrati z izboljšanjem odra - bistveno (vsaj za 30 odstotkov) - zmanjšala širjenje hrupa v bližnjo okolico. (Bolj kot same predstave so za najbližjo okolico moteče montaže in demontaže scen za posamezno predstavo, kar pa naj bi z rekonstrukcijo odra v veliki meri odpadlo). Osnovna barva novourejenega letnega sedišča bi bila modra, kar naj bi dajalo vtis, da se predstave (še naprej) dogajajo pod odprtim nebom. Sedanji vhod bi se z dozidavo povečal, poleg pa bi uredili tehnične prostore (garderobe, prodaja vstopnic...). Seveda vsi ti posegi ne rešujejo za okolico najbrž najbolj motečega problema -prometa, kar bo mogoče šele z ureditvijo širšega prostora: z morebitno gradnjo garažne hiše v brežini ob objektu restavracije Istra, z ureditvijo promenade od Avditorija do štiripasovne ceste... Vendar je to predmet druge, globalnejše razprave. Dokler pa je prostor tak, kot je, so krajani predlagali Avditoriju, naj poskuša vsaj omiliti ta problem: na primer z dodeljevanjem dovolilnic stanovalcem, ko so ob nekoliko večjih predstavah prisiljeni postaviti prometno zaporo. Svet KS Portorož je ob tej priložnosti podprl predlagane izboljšave Avditorija. Kaj pa denar za vse te prepotrebne investicije? Avditorij je namreč last Občine Piran. 0 tem vsi še modro molčijo. Livija Sikur Zorman TAKO SE JE ZAČELO... 4. pustni festival se je začel z admiralovim prihodom. Letos je to vlogo odigral vseslovenski Vinko Šimek - Šraufciger. Na fotografiji: Admiral sestopa z ladje, s katero se je pripeljal do portoroškega pomola, kjer so ga na prvega festivala dan pričakali radovedni (še nemaskirani) krajani in roža Portoroža - predsednica Turističnega društva Portorož, gospa Andreja Humar Fatorič, ki se že vsa leta trudi, da bi iz tega festivala še kaj nastalo... IN TAKO KONČALO... Vsak začetek ima tudi svoj konec. Končalo pa se je tudi letos s "pokopom" Pusta, ki so ga - kot se za obmorski kraj spodobi, na pepelnice dan z vsemi častmi spustili v morje (vso dogajanje je vodil za ta dan posebej posvečeni duhovnik). Načeti portoroški pomol pa je uspel vzdržati ves naval ljudi! (Na fotografiji: Žalujoči spremljajo letošnjega Pusta na njegovi zadnji poti). FOTOGRAFIJE Z LETOŠNJEGA 4. PUSTNEGA FESTIVALA PORTOROŽ '97 SI LAHKO OGLEDATE V IZLOŽBI TIC PORTOROŽ, Obala 16. Turistično društvo Portorož pa sprejema tudi naročilo slik v svojih prostorih vsak dan od 8. do 12. ure. ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO Salon obratuje v pritličju Grand Hotel Emona na Bernardlnu M 1 R E L A Telefon: 475-6010 Se priporoča. 6 portorožan it. 2 Februar-Marec 1997 METROPOL - NAJBOLJŠI HOTEL V SLOVENIJI? Izgradnja garažne hiše pri Metropolu in lastninjenje hotelov sta v zaključni fazi. Direktor družbe Vojko Starovič je pred štirimi leti izjavil, da |e njihov cilj postati najboljši hotel v Sloveniji. Od takrat se je v zvezi z hoteli Metropol veliko pisalo. Star slovenski pregovor pravi, da se za iskrim konjem prah dviga. Danes vemo, da se prah dviga tudi za buldožerji. Glede na svetovne trende je uspeh v turizmu vse bolj odvisen od ohranjenosti okolja. Zato je nerazumljivo, da so se v Hotelih Metropol v zadnjih letih zavzemali za take posege v prostor, ki sicer resda dvigujejo raven hotelskih storitev, hkrati pa uničujejo osnovne vrednote, zaradi katerih se gostje sploh odločijo za Portorož. Turisti pač ne pridejo v nek kraj zato, ker ima na razpolago garažne bokse in udobne hotelske sobe, ampak predvsem zaradi naravnih lepot in kulturnih vrednot. Poglejmo, kakšna bi bila slika tega dela Portoroža, če bi uresničili vse zamisli Hotelov Metropol iz zadnjih let! - Garažna hiša tlorisnih dimenzij 100 x 60 m bi po prvotni varianti obsegala celotno območje oljčnega gaja. Poslovni lokali bi se vrstili ob cesti vse od mostu do hotela Lucija. - Več deset tisoč kubičnih metrov izkopane zemlje bi nasuli kar v najbližje morje. - Hotel Metropol bi nadzidali za dve etaži. -Večje parkovne površine bi spremenili v ceste in parkirišča. - Dovoljeno bi bilo dograjevanje in nadzidava tudi drugih obstoječih objektov in spreminjanje hotelskih kapacitet v počitniške apartmaje. - Na delu krajinskega parka na Seči pa bi zgradili veliko vodno zabavišče. Da vsi našteti posegi niso bili uresničeni v takem obsegu in obliki, se imamo zahvaliti odporu krajanov, okoljevarstvenikov, Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine in organom občine. Ker je Metropol dolgo vztrajal pri za kraj nesprejemljivih prostorskih posegih, je to povzročilo večletno zamudo pri izgradnji šele sedaj zgrajene garažne hiše. Neprimerni posegi v prostor so pogosto nepopravljivi. Tega bi se morali tudi v Metropolu bolj zavedati! Prijaznost prebivalcev do turistov pa je še kako odvisna od odnosa turističnega podjetja do sosedov. Protesti sosedov ob adaptaciji bungalovov, javne obravnave na KS in zadnja peticija štiridesetih Portorožanov, ki župana prosijo za pomoč pri odpravi kaosa, ki je nastal med gradnjo Metropolove garaže, pa kažejo, da vodstvo Hotelov Metropol s sosedi nima posebno prisrčnega odnosa. Čeprav g. Starovič izjavlja: "Hotel mora živeti z okoljem, z občani..." Ob spremljanju vseh dogajanj v Portorožu človeka obhaja občutek, da se nekateri turistični managerji ukvarjajo predvsem s prometom z nepremičninami, investicijami, gradbeništvom in lasninjenjem. Očitno je na teh področjih mogoče kratkoročno več zaslužiti kot v turizmu. Pred leti so recimo Hoteli Metropol prodali del svojih počitniških zmogljivosti kar za počitniška stanovanja. Hotelsko podjetje je torej prodalo bungalove za 2,2 M DEM. Gradbeniki so za adaptacijo pokasirali skoraj dvakrat toliko: 3,8 M DEM. S posegi ob adaptaciji so uničili velik kos zelenih površin. V občini pa smo dobili lepo število vikend stanovanj, za katere vemo, da dodatno obremenjujejo okolje predvsem v času prenatrpane letne sezone, ne pnnašajo pa ne delovnih mest ne kakšnega večjega zaslužka, še turistične takse ne. Takšnemu poslovanju lahko rečemo pljuvanje v lastno turistično skledo. Sedaj pa vodilni v družbi Metopol Hoteli celo pritiskajo na občino, naj oprosti plačila komunalnega prispevka za garažno hišo. Dolgoročno turistično gospodarjenje je mnogo bolj naporna reč. Zahteva stalno skrb za okolje, za nenehne korektne odnose do prebivalcev in sprejemanje drugih dolgoročno pravih, čeprav mnogokrat težavnejših odločitev. Vodilni v krovni družbi Metropol Hoteli so pripravili zapleten lastninski scenarij. Cilj tega je, da bi postali sami v čim večji meri lastniki hotelov. Bodo kot novi lastniki spremenili tudi svoj odnos do okolja? Le tako bodo bližje cilju najboljši hotel v Sloveniji! Žare Lipušček VHOD V GARAŽO Več kot 50 odraslih dreves je bilo posekano zaradi gradnje garažne hiše. Zaradi tega je okolica, posebno pa vhod v sam Grand Hotel Metropol, zelo osiromašen. Zato pa je vhod v garažno hišo bolj markanten. Namesto predvidenih sedem je dostopna cesta široka celih 15 metrov! Ob vhodu pa bo obratovala avtopralnica. Hoteli Metropol so pred kratkim razpisali javno držabo, na kateri bodo prodajali parkovne površine v neposrednem območju vhoda v garažno hišo. Tu predlagajo gradnjo bencinske črpalke. V bližnji okolici hotelskih sob jn recepciji - bencinska črpalka. Razumi, kdor more! (Foto in tekst: Ž.L.) SE BO PARKU SPREMENILA NAMEMBNOST? Nedavno je SKB Nepremičnine Leasing d.o.o. po pooblastilu nekaterih hčerskih družb krovne portoroške družbe Metropol Hoteli d.d. razpisala zanimivo javno dražbo za prodajo nekaj premičnin in nepremičnin, last Metropolove družbe. Naj izpostavimo najzanimivejše. Družba namreč prodaja restavracijo Taverna, kegljišče, dvorišče, parkirišče... Izklicna cena znaša milijon in pol DEM v tolarski protivrednosti, za parkirišče pa posebej 200 DEM na kvadratni meter. Zanimivo pa je, da se hoče družba odkrižati tudi dveh zemljišč - parkov, ki sta neposredno povezani z novozgrajeno garažno hišo. Uspešnemu dražitelju so kot pogoj za odkup omenjenih zelenih površin postavili obvezo nakupa vsaj 15 parkirnih mest v garaži (cena je 26.000 DEM za eno mesto). Prodajalec parkirnih mest pa ni družba Metropolovih hotelov, temveč Razvojna družba iz Ljubljane, s sedežem na Tomšičevi 1... Lastnik parka pa se obvezuje, da bo kupcu izdal soglasje za spremembo namembnosti zemljišča - za izgradnjo bencinskega servisa. Rezultati ankete v časopisu Delo dne 18.8.1996. Na vprašanje: "Če bi si lahko privoščili kakršnekoli počitnice ali potovanje, kaj bi najbolj vplivalo na vašo odločitev o tem, kam bi šli?" so vprašani odgovorili takole: 1. naravne lepote (57,9%), 2. mir (30,7%), 3. prijaznost turističnih delavcev (26,3%), 4. prijaznost prebivalcev (25,6%). Naravne vrednote in mir so neposredno odvisni od odnosa do okolja. ZAHVALA Turistično društvo Portorož in njegova predsednica Andreja Humar Fatorič se zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli k uspešnemu 4. tradicionalnemu Pustnemu festivalu Portorož '97. Pa jih še naštejmo: Intour, d.o.o., Zvone Žnuderl (ladja LOTOS), osebje TIC Portorož, osebje Kaštela, Restavracija Feniks Portorož; pokrovitelji: Občina Piran, Mlinotest Ajdovščina (pekarna Bertoki), Igralnica Casino Portorož in restavracija Feniks (Darinka Gustinčič s.p.); darovalci v organizacijski in nagradni sklad: Krajevna skupnost Portorož, Gymco Security d.o.o. Portorož, Restavracija Tomi Portorož, Gostišče Žekar, Restavracija Ribič, Restavracija Edvina Božiček, Zlatarna Neli Sue Portorož, Medak Željko s.p., Rosetour d.o.o. Portorož, Sanis d.o.o. Izola, AMD Piran, Top Line Portorož, Dermale d.o.o. Portorož, Maona d.o.o. Piran, Belac Dinko, Lučana Matkovič; ter darovalci praktičnih nagrad: Slaščičarna Mignon, Pekarna Mlinotest Bertoki, Igralnica Casino Portorož, Trgovina Chicco, Alsmer Ze, 'M parfumerija, Koki -gril TPC, Blue bar, Atlas Express, Ruži line, Moderato cantabile, Nostalgija, Cvetličarna Urška, Accord, Patricija moda, Papirnica Lili, Delikatesa DA, Runko Majda, Gastone, Ascada, City park, Šilček bar, Fastfood Gianni 2, Rok bar, Trafika pri športni dvorani v Luciji, Trgovina Karin Kevin Lucija TPC, Droga Portorož, Restavracija Feniks, Restavracija Zlato Sidro, pizzeria Santa Lucia. STUDIO JANA BERNARDIN modeliranje nohtov in prodaja - terapija pogrizenih nohtov, - protetika deformiranih nohtov, - podaljševanje naravnih nohtov v obstoječo in želeno obliko, - manikura naravnih nohtov, - prodaja preparatov za nego naravnih nohtov NOVO - NOVO - NOVO - NOVO profesionalni make-up Naučite se poudariti poteze, ki so vam všeč in spretno prikriti tiste, ki vam niso! Pogrizene in lomljive nohte vam strokovno uredimo in podaljšamo z visokokvalitetnimi materiali ter vas odvadimo grizenja nohtov. URNIK: vsak ponedeljek, sredo in petek - popoldan; vsak torek, četrtek, soboto - dopoldan. Obala 2, Portorož, tel.: 475 60 15 мш \jAlfcshi\ MAJDA MIKLAVEC tel. 770-929, Obala 114, Lucija, (Trgovsko poslovni center) Trgovina obvešča svoje stranke, da se je preselila v poslovni prostor ob samem vhodu v TPC. UZURPACIJA MIRNEGA NEBA Samo upati je, da so pobude Obalnega letalskega centra za širitev komercialnih dejavnosti na sečoveljskem letališču zgolj računi brez krčmarja. Da nas torej tisti, ki bodo o zadevi odločali (naši izvoljeni občinski svetniki in svetnice, nadzorni svet letališča) ne bodo pustili na cedilu v korist takih lobijev! Na škodo nas občanov seveda, ki plačujemo davek sedanjim dejavnostim letališča: s prenašanjem hrupa, ki ga s športnimi, šolskimi in podobnimi poleti delajo letala nad našimi glavami. Počitka ob lepih popoldnevih in vikendih ter praznikih pa žal za nekaj tisoč prebivalcev, ki jim brenčijo letala nad glavo, ni. A tu so posredi "višji" komercialni interesi. Prav. A če bi krajani, ki jim letalski hrup brez usmiljenja para ušesa, onesnaževalcem neba izstavili svoj račun, bi komercialni učinek takšnih letov zagotovo zelo splahnel! Krajanom Seče, Parecaga in okoliša, ki so neposredno prizadeti zaradi teh letalskih "poti", na katerih so tudi nenehne kFšitve predpisov glede višine letenja, ne preostane drugega, kot da ob letaliških hotenjih o širitvi, ostro protestirajo. Pa čeprav so že večkrat - tudi javno - zahtevali, da se sedanji obseg športnih in šolskih poletov zreducira, na sečoveljskem letališču razmišljajo celo o širjenju takih letov. Na škodo prebivalcev in tudi naših turistov, še posebej tistih, ki so ljubitelji "mehkega" (soft) turizma, ki je prijazen do okolja in ga ne obremenjuje s hrupom in drugim onesnaženjem. In če vemo, da je v svetu razmah tovrstnega turizma - potem si s širjenjem letališke dejavnosti žagamo vejo, na kateri sedimo. In ker si z lepimi pomladnimi dnevi krajani širše letališke okolice obetajo še več "hrupnega neba" nad sabo in ker so vsi njihovi protesti in prošnje doslej naleteli na gluha ušesa, polagajo odgovornim na letališču in na občini na srce in v razmislek svoje opozorilo, da so pripravljeni - ob vsakem kršenju predpisanih višin letenja - vložiti ovadbo, zaradi čezmernega hrupa pa tudi odškodninske tožbe! A.H.F. * Na nedavno objavljeni razpis za direktorja sečoveljskega letališča (Letališče Portorož), last občine Piran, se je prijavila prava množica kandidatov. Kar dvaindvajset (22)! Nadzorni svet je iz te "kopice sena" izbral najprimernejšega kandidata in sicer g. Antona Kovšoo, nekdanjega direktorja piranskega komunalnega podjetja OKOLJE. Seveda pa bo o tem predlogu dokončno odločal piranski občinski svet. portorožan it. 2 Februar-Marecl997 8 "DIVJI ZAHOD" NA DOMAČEM PRAGU Do katere nočne (ali - če hočete - jutranje) ure lahko obratujejo gostinski lokali v naši občini? Odločbe - dovoljenja - o obratovalnem času izdaja Upravna enota Piran (torej je to v pristojnosti države oz. njenih organov). Mnenje o dolžini obratovanja posameznega gostinskega lokala pa daje župan, ki si je za pomoč pri odločanju sestavil tudi svojo začasno komisijo. Ta je na svojem zadnjem sestanku, ki je bil 13. februarja, gostila predstavnika Društva za kulturo bivanja občine Piran. Društvo - dve leti bo od njegove ustanovitve - je županovi komisiji poskušalo predstaviti težave, s katerimi se predvsem prebivalci starega piranskega mestnega jedra soočajo ob nespoštovanju obratovalnega časa gostišč. Po mnenju Društva so kronični kršitelji celo "nagrajeni" glede na tiste gostince, ki se držijo reda, saj jim pristojne službe ne zmorejo - ali pa niso sposobne -"priti do živega". Predstavnika Društva za kulturo bivanja menita, da je kršenje pravil v naši občini postalo pravilo, namesto, da bi bilo to le redka izjema. Če se torej - kot primer - diskoteki "Tri papige" (ki je večja in stalna kršiteljica) dovoli obratovati do 2. ure zjutraj, bi se tega morala natančno držati! Smešno pa je, da v primeru samovoljnega podaljšanja obratovalnega časa, policaji odgovorne v piranskem lokalu vljudno opomnejo, da je čas lokal zapreti... Kaj lahko naredijo stanovalci, ki živijo v bližini takega (in podobnih) lokala? Najemniki lokala vsemu okolišu in pristojnim organom vsiljujejo svojo voljo in se nekaznovano "požvižgajo" na odločbo, ki jo je izdala država, posledično pa tudi na mnenje župana, njegove komisije itd... Na pravno državo, skratka! Država pa nemočna (?!?) opazuje, kako njene odločbe postajajo le brezvreden papir. In očitno ob tem ni zaskrbljena!!! Državo, oz. tiste, ki naj bi bdeli nad spoštovanjem njene avtoritete, torej prav nič ne boli glava, ker postajajo dokumenti, ki jih izdajajo, zgolj črke OBRATOVANJE GOSTINSKIH LOKALOV Obratovalni čas gostinskih lokalov mora biti na vidnem mestu na vhodu v gostišče. Gostinec lahko urnik obratovanja izbira med 6. in 22.uro -najmanj osem ur dnevno. Restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari,... ki so v stanovanjskih objektih ali strnjenih pretežno stanovanjskih naseljih, smejo obratovati med 6. in 22. uro. Gostinec pa lahko pri pristojnemu organu upravne enote Piran pridobi dovoljenje za podaljšanje obratovalnega časa po 22.uri! Pred izdajo odločbe mora upravna enota lokalno skupnost (oz. njen - občinski organ za gostinstvo) zaprositi za mnenje. V naši občini takšno mnenje izdaja župan, ki je v pomoč sestavil svojo začasno Komisijo za določanje obratovalnega časa. Komisiji predseduje njegov svetovalec, g. Dimitrij Živec. Pri oblikovanju mnenja o podaljšanju obratovalnega časa gostišča, katerega Komisija potem predlaga v potrditev županu, so upoštevane vse značilnosti prostora, v katerem se lokal nahaja: morebitne dotedanje pritožbe krajanov zaradi hrupa, ugotovitve policije, komunalnih in tržnih inšpektorjev o kršitvah urnika obratovalnega časa... Skratka: šele na podlagi mnenja lokalne skupnosti (občine) upravna enota Piran lahko gostincu izda odločbo o podaljšanju obratovanja. Trenutno naša občina nima veljavnega odloka, ki bi urejal urnik obratovanja gostinskih poslovalnic. Županova začasna Komisija za določitev obratovalnega časa Pa se je že odločila županu in občinskemu svetu predlagati, da bi se določbe o obratovalnem času vključile v občinski odlok o javnem redu in miru, ko se bo nanovo sprejemal. Ne bi bilo odveč k oblikovanju novega odloka povabiti tudi neposredno zainteresirane, da potem (spet) ne bo Preveč hude krvi. R.M. in L.S.Z. Pa še tole. * Obrat mora zakleniti vrata takoj ob izteku časa obratovanja. * Kjer strežejo s preprostimi jedrni (kavarne, slaščičarne, bari, okrepčevalnice), morajo gosti zapustiti lokal najkasneje v tridesetih minutah (gostilne, restavracije) kjer je kulinarika zahtevnejša pa najkasneje v šestdesetih minutah. na papirju! Morali pa bi biti plat zvona! Država in njeni organi - namesti, da bi ščitili (nagrajevali) tiste, ki njena pravila spoštujejo - z mižanjem -nagrajuje kršitelje, ki jih arogantno teptajo. No, tržna inšpekcija je nekatere take permanentne kršitelje prijavila sodniku za prekrške. Pa kaj?! V najboljšme primeru bo spis s prijavo iz predala prišel na piano čez kakšno leto. Še najbolj verjetno pa bo primer, zaradi zastaranosti, zavržen. Kaj torej preostane stanovalcem, ki imajo smolo, da živijo v soseski s tovrstnim lokalom, ki jim s hrupno dejavnostjo para živce in krati pravico do nemotenega nočnega počitka? Ker se pristojni organi ne zganejo -tega ne znajo ali ne zmorejo - naj stanovalci stopijo sami do kršitljev, ki ne spoštujejo nobenih sprejetih norm in tvegajo, da jih dobijo po nosu? Naj prizadeta soseska - bog nas tega obvaruj - vzame stvari v svoje roke? Bo država še naprej stala ob strani križem rok... in gledala svoj "divji zahod"? Mogoče se - v primerjavi z velikimi kršitvami - marsikomu zdi kršenje obratovalnega časa prav smešno drobna kršitev. Morda je to celo res! Toda - če spusti država konje z vajeti pri drobnih stvareh, se bo "divji zahod" širil na vse strani kot kuga... Drobne kršitve bodo prerasle v velike... L.S.Z. OöfcATCVAL-KJ \ 6AS PO PfcAGl 21°° Po KATERA ZAKONODAJA IN PRAVILNIK UREJA OBRATOVALNI ČAS GOSTINSKIH OBRATOV V NAŠI DRŽAVI-IN V NAŠI OBČINI? - Na podlagi zakona o gostinstvu je minister za gospodarske dejavnosti izdal PRAVILNIK O MERILIH ZA DOLOČITEV OBRATOVALNEGA ČASA GOSTINSKIH OBRATOV (objavljen je bil v Uradnem listu R Slovenije št. 15 dne 16.3.1995). - Po tem pravilniku je upravna enota, ki izdaja odločbe o obratovalnem času, za njegovo podaljšanje (po 22. uri) dolžna pridobiti mnenje lokalne skupnosti (17. člen) - torej občine - oz. njenega organa za gostinstvo. V primeru občine Piran mnenje izdaja župan, ki pa je v pomoč imenoval svojo začasno Komisijo za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in trgovin. Komisija - predseduje ji županov svetovalec, g. Dimitrij Živec -predlaga županu mnenje v potrditev. Šele na podlagi županovega mnenja upravna enota Piran izda gostinskemu lokalu odločbo o podaljšanju obratovalnega časa. Za obratovalni čas trgovin pa izda odločbo neposredno lokalna skupnost (občina). Jl OBČINA SVOJO (GRAFIČNO) PODOBO NA OGLED POSTAVI Naša občina doslej ni imela - in je uradno še zmeraj nima - neke celostne grafične podobe in sistema zunanjega označevanja. Vsa leta pa je bila "v zraku" vse močnejša težnja, da bi občina Piran imela jasno, takoj spoznavno vizuelno identiteto, ki bi se naslanjala na kulturno zgodovinske značilnosti občine in na dejstvu, da je njena dejavnost pretežno vezana na turizem. Celostna podoba je tudi težnja po "estetskem" načinu komuniciranja z občani in turisti. Zato je občina lani razpisala javni natečaj za svojo novo celostno grafično podobo. Med sedmimi prispetimi predlogi je komisja izbrala predlog Primorskih novic Agencije ATIS. Svet občine Piran je sklenil osnutek odloka o uporabi celostne grafične podobe in sistema zunanjega označevanja v občini Piran z vsemi grafičnimi prilogami javno razgrniti. Besedilo odloka z grafičnimi prilogami je na ogled v avli občinske palače v Piranu in na sedežih krajevnih skupnosti naše občine. Povsod je na voljo tudi zvezek, kamor lahko občani vpišejo svoje predloge in pripombe. Razgrnitev bo trajala vse do 8. aprila letos. PORTODEKAGRAMI igt Februarja so se na Morski biološki postaji v Piranu sestali slovenski strokovnjaki za morsko ribištvo in varstvo naravne dediščine, da bi pomagali pripraviti nov podzakonski akt - uredbo o morskem ribištvu, s katero bo država nadomestila dosedanji odlok treh obalnih občin o ribolovu v priobalnem pasu. Akt dokončno uveljavlja pristojnost države pri vprašanjih ribištva tudi v priobalnem pasu. Največjo novost uredba uvaja v portoroškem ribolovnem rezervatu, kjer bo dovoljevala doslej prepovedano tmkarjenje (izjema bo obdobje med 1. decembrom in 1. marcem, ko je dovoljen ulov cipljev). V portoroški igralnici so 21. februarja na "klepetu ob kavi" novinarski srenji uradno predstavili nova člana uprave igralnice: Vladimirja Mundo in Borisa Kovačiča. cr Predsedniki Svetov krajevnih skupnosti Portoroža, Lucije in Sečovelj so podprli predsednika Sveta KS Piran v njegovem protestu zoper pobudo komunalnega podjetja OKOLJE Piran za izgradnjo garažne hiše na Fomačah. V Svetu KS Piran je to povzročilo manjši pretres. Kr V Portorožu stanovalci obnavljajo svojo hišo na Obali 57 (krajani so jo včasih imenovali Strižičeva, ker je ta gospod v njenem pritličju imel svoj fotoatelje). Hiša je še po veljavnem prostorskem aktu namenjena rušenju (na njenem mestu pa naj bi zgradili objekt gostinsko turistične namembnosti). Vendar so stanovalci dosegli, da so lahko svoja stanovanja odkupili po novi stanovanjski zakonodaji (s popustom). Zdaj pa je stavba - ob sami štiripasovnici vsem na očeh -dočakala boljših časov (z njo pa tudi videz tega dela Portoroža). igf V Piranu na Tartinijevem trgu obnavljajo cerkvico svetega Petra. K? Krajani Šentjan (sodijo pod KS Portorož) so se konec februarja sestali na svojem rednem letnem sestanku. Strokovna služba občinskega Urada za urejanje prostora jih je seznanila s potekom priprav za izgradnjo komunalnega omrežja na Šentjanah. Da bi se z gradnjo kanalizacijskega sistema, ki je - kot so sami rekli - dandanes samoumevna pridobitev civilizacije, čimprej začelo (vsaj v prihodnjem letu), so pripravljeni investicijo tudi finančno podpreti iz svojega žepa. (Lani so to že naredili krajani območja Strunjan - Punta, letos pa bodo tako sodelovali še prebivalci v območju Sečovlje - Košta). PI borzno posredniška družba lD PFC Interfin Primorski Finančni Center Interfin Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 nakupi in prodaje vrednostnih papirjev na borzi, ■ nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, z katerimi se že lahko trguje, ■ vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA, ■ poleg tega pa nudimo tudi storitve terminskih poslov in leasing. _13 IMETI STO LET V prejšnji številki Portorožana smo ob 100. rojstnem dnevu čestitali naši sokrajanki Emiri Kinkela (poročena Kosovič), ki sicer trenutno živi v Domu starejših občanov na Markovcu nad Koprom. Njenega slavja ob zares enkratnem jubileju, ki je bilo 24. februarja (sam rojstni dan je imela dan prej), se je udeležila tudi manjša "delegacija" iz Portoroža. V imenu portoroške Krajevne skupnosti in krajevnega Rdečega križa so gospe Emiri čestitale članica Sveta KS, gospa Majda Braghieri, gospa Vida Medvešček in gospa Nada Pukšič. Bleščečega slavja, ki so ga spremljala tudi sredstva javnega obveščanja, se je udeležil tudi podžupan naše občine, gospod Vladmir Knez z nekaterimi sodelavci z občine. Gospe Emiri Kinkela še enkrat iskreno čestitamo! VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Tabaković Seriad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel: 066/76-719 - adaptacije stanovanj - postavitev pregradnih sten - montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog - pleskarska dela - montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru 10 portorožan it. z Februar-Marec 1997 FEBRUAR SE PREDSTAVI Ime je dobil po latinski besedi FEBRUA, ki pomeni obdobje očiščevanja. Bil je mesec sprave in očiščenja. Po starem rimskem koledarju je bilo leto najprej razdeljeno na deset mesecev (od tod npr. december deseti), nato so dodali še januar in februar na konec leta. Tako je bil februar zadnji mesec v letu. Leta 46 pred Kr.roj. je Gaj Julij Cezar reformiral koledar. Uvedel je sončno leto s 365 dnevi (prej je bilo lunino leto s 355 dnevi). Vsako četrto leto je dodal en dan in tako vpeljal prestopno leto. Takrat pa sta januar in februar postala prvi in drugi mesec v letu. Slovensko ime za februar je SVEČAN, ki ga je dobil po SVEČNICI (2. februar). Stara slovenska pregovora pravita: Ako je svečnica zelena, bo cvetna nedelja snežena. In: Če je svečnica krasna, bo vigred kasna, če pa na ta dan sneži, pomlad več daleč ni. Stara slovenska imena za februar so: sečan, sičan, svečnik, sičnjek, svičan, sušeč, mali mesec, dežnik, talnik, prozimec, drugnik in drujnik. KDO GODUJE FEBRUARJA? Pomembnejši godi v februarju: - Sv. Blaž (3. februar): zavetnik proti boleznim v grlu, kašlju, golši, otroškim boleznim; je zavetnik zdravnikov, gradbenikov, strojarjev, mavčarjev, klobučarjev in tkalcev. Legenda, ki pa se opira na zgodovinska dejstva, pravi, da je bil Sv. Blaž najprej zdravnik, nato je postal škof v Sebasti v Armeniji. Ko je cesar Licinij v začetku 4. stoletja začel preganjati kristjane, se je škof Blaž umaknil v samotno votlino. Tu so ga odkrili in odvlekli pred sodišče, kjer so ga obsodili na mučeniško smrt, ki jo je pretrpel okoli leta 316. Med potjo na sodišče pa je materi ozdravil edinega sina, ki je požrl ribjo kost in se je zaradi tega davil. Zato velja sv. Blaž predvsem za zavetnika zoper bolezni grla. Cerkev na njegov god podeljuje poseben takoimenovani "blagoslov sv. Blaža" ali ali Blažev žegen z dvema prekrižanima svečama. V Sloveniji sta samo dve cerkvi posvečeni sv. Blažu: v Kopru, ki ne služi svojemu namenu in v Padni, ki si je tega svetnika-izbrala za svojega zavetnika. Zanimivo, da se ta svetnik "pojavlja" le v obmorskih mestih in krajih kot npr. Dubrovniku, najsevemeje pa v Padni. Tu sta nastala tudi pregovora: Svet Blaš pu snege tapitaš (čas zime in snega) in Svete Blaš, kaj daš? An pijet klubas. Ku jih puješ, damu' ne smeš, ku jih prudaš, damu ne znaš (čas ko so koline mimo in klobase že suhe). Sicer pa naj zaključim s starim slovenskim pregovorom, ki pravi: Če je na Blaževo oblačno, bo o sv. Juriju zelena trava. Bomo videli! - Sv. Apolonija (9. februar): zavetnica proti zobobolu in zobozdravnikov. Poročilo o njenem mučeništvu namreč pravi, da so ji -preden so jo zažgali na grmadi - z udarci izbili zobe (leta 249). Umetniki jo največkrat upodabljajo s kleščami in zobom v roki. Ime Apolonija (posvečena Apolonu) v Sloveniji ni prav pogosto, več je Polon in Polonc. - Sv. Valentin ali Zdravko (14. februar): je zavetnik zoper božjast, nezavest in kugo; popotnikov, zaljubljencev in za srečno poroko. Ime Valentin izhaja iz latinske besede VALENS, kar pomeni močan, zdrav, zato je bil ta svetnik prvotno zavetnik zoper telesne slabosti in kužna obolenja. Ker pa je god sv. Valentina običajno v predpustnem času, ki je bil nekdaj namenjen porokam (nekoč so se namreč lahko poročali v predadventnem in predpostnem oz. predpustnem času), so se mu priporočali zaročenci (zaljubljenci) in novoporočenci. Tako je Valentinovo danes predvsem praznik zaljubljencev, ki se je razširil po celem svetu, tudi pri nas. - Sv. Matija (24. februar): je zavetnik obrtnikov, ki pri svojem delu uporabljajo ostra orodja: mesarjev, tesarjev, krojačev, stavbenikov, kovačev in celo slaščičarjev. Slednje je treba povezati s pregovorom: Svet' Matija led razbija, če ga ni, ga naredi. Matija je bil za apostola izbran namesto izdajalca Juda. Deloval je v Makedoniji, kjer je umrl mučeniške smrti. Obglavili so ga s sekiro, zato ga največkrat upodabljajo s tem orodjem. Ime Matija izhaja iz Hebrejščine v pomeni "božji človek" ali "moj dar je Bog". Pri nas je ime dokaj priljubljeno. Druge najpogostejše oblike so: Matjaž, Matic, Bogdan. Star slovenski pregovor pravi tudi, da po sv. Matiji ne gre vsak lisjak čez led domov. Naj predstavitev februarja, slovenskega meseca kulture (po kulturnem' prazniku 8. februarja) zaključim še z dvema ljudskima pregovoroma: Svečan iztegne dan in če konec svečana burja pometa, se dobra letina obeta. ALBERTO PUCER UIMiaGRADnJA LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/771-397, mobitel: 0609/610-132 DECORAZIONI FLOREALI IN CASA TARTINI Jana al lavoro nella Sala delle vedute di Casa Tartini. (Foto - Fulvia Zudič) Un rigraziamento particolare a Jana Crnošija che si occupa delle decorazioni floreali in Casa Tartini. BIBLIOTECA CIVICA I114 maržo ci si incontra a Pirano per parlare dei libri raccolti, fin dallo scorso secolo, nelle biblioteche civiche dai Capodisfiriani e dai Piranesi. Lo spunto ci viene, dalla pubblicazione appena stampata, che vi verra' presentata ampiamente dagli autori e si intitola "Biblioteca Civica" fondo antiquario-antikvarni fond, catalogo per autori-abecedni imenski katalog. Non e il solito libro comune, ma una raccolta di autori e titoli di libri, che appartengono al passato, ma sono un'importante segmento culturale scritto che testimonia le verita1 e le imposture deH'umanita'. II libro italiano antico, dal dopoguerra in poi, nel Capodistriano, e' stato bisttratto, e segregato in magazzini spesso inadeguati quindi la Comunita' autogestita costiera della nazionalita' italiana nell'ambito del suo progetto di rivalorizzazione e conservazione dei fondi librari antiquari, ha portato nuovamente allži luce libri ormai dimenticati, ma di indubbio valore storico, collocandoli in spazi adeguati ed elaborandoli elettronicamente. In questo modo i libri sono consultabili e accessibili a tutti. Per coronare il lavoro e' stato pubblicato il libro Biblioteca civica, con un introduzione storica bilingue di Ivan Markovič ed una bibliografia dei libri della ex biblioteca civica di Capodistria. Venerdi' 14 marzo alle ore 19, nella Sala delle Vedute della Comunita' degli Italiani di Pirano saranno nostri ospiti Ivan Markovič bibliotecario e consulente per le biblioteche del Capodistriano. Marco Apollonio bibliotecar[o presso il Ginnasio Gian Rinaldo Carli di Capodistria e Peter Čerče bibliotecario presso il Museo del mare S.Mašera, dove si trovano attualmente i libri della ex biblioteca civica di Pirano. Amalia Petronio PROGRAMMA DELLE MANIFESTAZIONI PER IL MESE DI MARZO * Mercoledi' 5 marzo 1997 alle ore 19.00 nella Chiesa di San Francesco CONCERTO del coro "HALIAETUM" della Comunita' degli Italiani di Isola e del coro "Giuseppe Tartini" della CI di Pirano. * Mercoledi' 5 marzo alle ore 17.00 LABORATORY DI PITfüRA SU SETA guidato da Teja Križman. * Giovedi' 6 marzo alle ore 18.00 in Casa Tartini CONCERTO PLINKA-PLENKA. * Venerdi' 7 marzo alle ore 18.00 in Casa Tartini SERATA DEDICATA ALLA DONNA (si presenteranno i gruppi letterari della CI guidati da Luisella Ravalico e dalla prof Daniela Paliaga. * Martedi' 11 marzo alle ore 18.00 in Casa Tartini CONFERENZA della prof. IRENE VISINTINI "VA DOVE Tl PORTA IL CUORE" organizzata grazie alia collaborazione UI-UPT. * Venerdi' 14 marzo alle ore 19.00 in Casa Tartini presentazione della pubblicazione BB!BUOTECA CIVICA" fondo antiquario catalogo per autori, (la serata verra' presentata da Amalia Petronio, ospiti Ivan Markovič, Marco Apollonio e Peter Čerče). Organizzata in collaborazione con la biblioteca centrale "SREČKO VILHAR". * Sabato 15 marzo alle ore 20.00 alia Casa di cultura di Isola rappresentazione dei TEATRO STABILE "LA CONTRADA" di Trieste con la commedia di Aldo De Benedetti aNON TI CONOSCO PIU'n. (organizzato grazie alia collaborazione UI-UPT). Verra' organizzato il pulman, che partira alle ore 19,00 da Sicciole (posta) con fermate a Lucia, Portorose, Pirano e Strugnano. * Venerdi1 21 marzo alle ore 17,00 in Casa Tartini PRESENTAZIONE DELLE POESIE DI ELIZABETA POSPEH. * Martedi1 25 marzo alle ore 20.30 all'Auditorio di Portorose si presenter^ la Compagnia Teatrale "S1PARIO APERTO" di Trieste con la commedia in tre atti comico-brillantissima in dialetto triestino "ROBE DE ALTRO MONDOB di Silvio Petean. Biglietti in prevendita presso la segreteria della Comunita' degli Italiani di Pirano. II pulman partira' da Sicciole (posta) alle ore 19.30 e da Piazza Tartini alle ore 20.00. * Mercoledi' 26 marzo alle ore 20.00 al Teatro di Capodistria rappresentazione Teatrale del DRAMMA ITALIANO DI FIUME. Verra' organizzato il pulman che partira' da Sicciole (posta) alle ore 19.00 con fermate a Lucia, Portorose, Pirano e Strugnano. Ill Razmišljanje O PRAZNOVANJU KULTURNIH IN ZGODOVINSKIH DOGODKOV Vsako leto se spomnimo in beležimo obletnice rojstva ali smrti pomembnih mož (redkeje žena - vendar je to druga tema!) ali pa obudimo spomine na pomembne dogodke. V letu 1997 se bomo spomnili marsikaterega Slovenca, ki je za nas - mali narod - pomemben. Spomnili pa se bomo tudi na za naš - slovenski tok zgodovine - odločilne dogodke. Beležili bomo 120. obletnico rojstva Frana Milčinskega, 120. obletnico rojstva slikarja Ivana Vavpotiča, 110. obletnico smrti Janka Kersnika, 80. obletnico smrti Janeza Evangelista Kreka, 60. obletnico smrti skladatelja Emila Adamiča, 40. obletnico smrti arhitekta Jožeta Plečnika... Spomnili se bomo njih in drugih pomembnih mož, njihovih del, idej in misli. Med obletnice pomembnih dogodkov bomo zapisali 50. obletnico mirovne pogodbe z Italijo (15. september 1947), pa 20 let od ratifikacije ozimskih sporazumov, spomnili se bomo, da je minilo 80 let od dne, ko so se končali boji na soški fronti in spomnili se bomo... Spomnil se bom še marsičesa in marsikoga. Je pa tudi obletnica dogodka, za katerega se mi zdi, da ga skoraj zagotovo ne bo zabeležil nihče. Če ga bo, bo to obrobna novica ali ironična notica. Le kot dokaz, kako se spreminjajo časi, ljudje in njihova miselnost. In če ga bodo posamezniki slučajno omenili (dogodek namreč), se morda še najde kdo ("kot fosilni ostanek"), ki ga bo skušal poveličati. Zdi pa se mi, da bo mnogo več tistih, ki ga bodo želeli izbrisati in mu vzeti vsako veljavo. Ker nisem obremenjena ne s prejšnjo ne s sedanjo politiko, lahko -ob rob vsem pomnjenjem - dodam še tega. To je pa previlegij tistih, ki se s politiko niso (nismo) nikoli ukvarjali in tudi danes niso (nismo) nikomur zapisani. Ste morda uganili, o katerem dogodku teče beseda? Takrat, pred leti, je bila to dokaj pomembna obletnica in tedaj smo mislili, da tudi res je. Danes smo jo seveda pozabili. Čebine 1937! Tega leta je bila - se sedaj spomnite - ustanovljena nacionalna Komunistična stranka Slovenije. Od leta 1920 (t.j. od ustanovitve) je delovala v okviru KP Jugoslavije in bila priključena Komunistični internacionali. Skrajšano in posplošeno: Od "zgodovinske noči na Čebinah" pomladi 1937 je Komunistična stranka Slovenije - sicer še vedno v okviru enotne KPJ - nastopala kot nacionalna (slovenska) KPS, ki je poleg socialnih hotenj sledila tudi nacionalnim težnjam slovenskega naroda. Časi so bili namreč za Slovence tedaj taki, da so se bali (zaradi notranjih in zunanjih pritiskov) za svoj obstoj. Še pred desetimi leti se je z vsem spoštovanjem slavila 50. obletnica tega dogodka. Letos, ko bi dogodek imel za sabo že 60 let, pa bo skoraj zagotovo pozabljen ždel v zakotju zgodovine, čeravno je bil (v svojem času) tudi ta dogodek morda izraz in izkaz dolgoletne težnje in strahu Slovencev. Izraz drugačnosti in težnje po samostojnosti in strahu pred uničenjem naroda. Pravim - morda! Kajti dokončno analizo tega, kaj je ta dogodek pomenil, bo čez dolgo lahko rekla zgodovina, ko bo lahko bolj nepristranska. V prejšnjem (t.i. komunističnem) sistemu je bila pri obravnavanju tega dogodka zgodovina pristranska, ker je uradna politika dogodek prikazovala pogosto v "luči politične propagande". Danes pa, žal ni nič boljše, ker ga bo (če ga že bo omenila) prikazovala v "luči politične kontrapropagande". Torej se zgodovini - tisti znanstveno-kritični - še vedno slabo piše; čemur se nikakor ni čuditi, saj se zgodovini to venomer dogaja. Šele iz varne razdalje, ko mine vrsto let, postane zgodovina bolj objektivna. Žal pa se medtem mnogo pozabi. Zgubi ali uniči se tudi mnogo dokumentov in pričevanj. Seveda temu ni povržen samo omenjeni dogodek izpred 60. let, temveč je to nekakšen "zgodovinski sindrom", ki velja za vrsto zgodovinskih dogodkov in vrsto zgodovinskih osebnosti. Danes čaščeni, jutri pozabljeni! Se spomnite vseh praznikov in osebnosti iz t.i. prejšnjega sistema? Pozabljeni! Med njimi tudi Čebine (in tov. Edi). In tako kot smo pozabili te dogodke in osebnosti, bomo pozabili tudi druge dogodke in druge osebnosti, tiste ki se zdijo danes pomembni! Oj, kako tečejo leta, kako nas iz kota v kot mečejo razne "uradne ali neuradne politike", kako nam perejo glave in kako vplivajo na naš spomin in naše mišljenje! In čemu vse to moje razmišljanje? Morda temu, da nas spomni, kako je vse minljivo in kot opozorilo, da se ne prepuščamo (kolikor je to mogoče) vplivom raznih "politik" ali celo ideologij... Da poizkušamo ohraniti trezno glavo, zbrane misli in objektivno (kolikor je le mogoče) ocenjevati minule čase, predvsem pa čase, v katerih živimo! Ker, kar je bilo še včeraj pomembno, je danes nepomembno. In kar je pomembno danes, bo nepomembno jutri. Kajti, kar je danes črno, bo jutri belo. Mi pa le - ne glede na visokodoneče besede politike veljakov - ves čas živimo v naši vsakdanji sivini. Če pa ste bolj občutljivi in vam to razmišljanje nehote pušča grenak priokus ob spominu na prejšnje čase in še grenkejšega zavedanja sedanjih, storite nekaj zase! Recimo: pojdite na izlet! Ta spomin boste lahko vtkali v svojo osebno zgodovino in zagotavljam vam, da bo - ne glede na čudna pravila zgodovinskih dejstev - ko ga boste obudili, ostal vedno z vami kot svetla in topla luč, ki vas bo grela na stare dni. Če seveda ne boste (senilni), tudi tega takrat pozabili... Vlasta Ivanič Turk KAKO SO V BUTALAH PRIDELOVALI SOL Razpravljanja o datumu občinskega praznika se nadaljujejo. Zanimiv je županov predlog občinskega praznika kot praznika soli. Lahko bi ga imeli na primer na 1. septembra dan... и Praznik pa naj se ne bi dotikal le enega dogodka, saj je težko "stehtati", kateri je pomembnejši... Zato se je odločil za tak dan, ki (naj) bi strnil vsa raznorazna praznovanja. Sol pa je bila in je še v življenju naše občine in njenih 'judi vseskozi pomembna, saj od nje živimo (soline, pomorstvo, marikultura, ribištvo...) Nenazadnje je pomembno, koliko je imamo ljudje tudi Mv glavi". Kakor da bi župana inspirirali slavni Butalci... Milica Maslo, prof. zdrav, vzgoje RAKA JE BOLJŠE PREPREČITI KOT ZDRAVITI Nič kaj izviren naslov in vendar je to največja in najspodbudnejša resnica o raku. Vsak dan bolj se zavedamo pomena lastne dejavnosti pri preprečevanju te hude bolezni. Od 1. do 8. marca je v Sloveniji teden boja proti raku. Čeprav mu zdravstveni vzgojitelji posredno kontinuirano posvečamo pozornost z vzgojo o zdravem življenju, je v tem tednu le treba še kaj dodati. Za boleznimi srca in ožilja so zločeste novotvorbe v Sloveniji že več kot 20 let drugi vzrok smrti. Vsak peti primer smrti je posledica raka. Po podatkih registra raka za Slovenijo zboli za rakom več kot 6500 ljudi letno (za rakom na dojkah več kot 700 žensk). Rak je skupina kakih 180 različnih obolenj, za katere je značilna nepovratna sprememba celice, ki vodi v nenadzorovano rast novotvorbe (tumorja), nezdravljena pa v končni fazi v smrt. Kar 70 do 90% novih primerov raka povzročajo dejavniki iz načina življenja in okolja. Vpliv dednosti je majhen. Z njo je pogojena le odzivnost na te zunanje dejavnike. Izsledki zadnjih analiziranih podatkov iz Registra raka za Slovenijo (leto 1993) pravijo, da novi primeri raka zmerno naraščajo, zbolevnost je večja pri moških kot pri ženskah. Pri moških so najpogostejša rakava obolenja: pljuč (23%), kože, želodca, ust - žrela - grla (po 9%), prostate (7%), danke in debelega črevesa (po 6%) ter drugi raki. Pri ženskah so najpogostejši: rak dojk (21%), kože (12%), telesa mternice (7%), želodca, debelega črevesa (po 6%), danke, jajčnikov, materničnega vratu in pljuč (po 4%) ter drugi raki. Več kot polovica bolnikov za rakom je starejša od 65 let, vendar je največ izgubljenih let življenja zaradi raka v nižjih starostnih skupinah. V Sloveniji je konec leta 1993 bilo okoli 38000 ljudi, ki so od leta 1950 in kasneje zboleli za eno izmed rakavih bolezni. Napovedi za preživetje rakavih bolnikov se z napredovanjem medicine in zdravstvene nege izboljšujejo. Preživetje po zdravljenju se ne izboljšuje bistveno pri raku pljuč, medtem ko se je izboljšalo npr. pri raku mod. Med rake z najslabšim preživetjem sodijo ravno raki, ki jih je mogoče preprečiti z odpravo dejavnikov tveganja: pljučni rak (kajenje, poklicni karcinogeni), rak žrela, ust in grla (alkohol in kajenje), maligni melanom (pretirano sončenje). Rak dojk in materničnega vratu je možno pravočasno odkriti z rednimi samopregledi in pregledi pri ginekologu. S samoporegledovanjem mod (predvsem mlajši moški) in rednimi pregledi prstate pri starejših moških je možno pravočasno odkriti in učinkovito zdraviti ti dve vrsti raka. Rak debelega črevesa in danke strokovnjaki povezujejo z neustrezno prehrano, siromašno z balastnimi snovmi in vitamini. Maligni melanom kože je tesno povezan s sončenjem. Število novih primerov strmo narašča in ga je več med mlajšo generacijo žensk. Nad slovenskim povprečjem so obalne in (nekdanje) ljubljanske občine. Slabo preživetje pri melanomu strokovnjaki pripisujejo napredovanemu stadiju ob odkritju bolezni. To lahko spremenimo z boljšim samoopazovanjem, poučenostjo in pravočasnim ukrepanjem, predvsem pa z izogibanjem močnemu poletnemu soncu. Zveza slovenskih društev za boj proti raku si je skladno s programom EVROPA 2000 IN RAK zastavila cilj zmanjšati umrljivost za rakom za 15%; to pa v Sloveniji pomeni 260 življenj ljudi mlajših od 65 let. Slovenski kodeks programa je zajet v sedmih točkah: 'opustimo kajenje *proč z odvečno težo *stop pretiranemu sončenju 'prisluhnimo svojemu telesu 'preglejte si dojke vsak mesec 'redni ginekološki pregledi * spoštujmo predpise o varnosti pri delu. Sedem dobrih nasvetov za vse tiste, ki želijo ohraniti zdravje in pripomoči k preprečevanju raka. Visoka zavest ljudi glede te problematike se je pokazala tudi ob zbiranju sredstev za mamograf izolske bolnišnice, ki je izjemno pomemben glede na dejstvo, da je rak dojk med ženskami najpogostejši in je mamografija najučinkovitejša metoda preventive. Za preprečevanje drugih vrst raka lahkp marsikaj pripomoremo sami z zdravim načinom življenja in ohranjanjem čistega okolja. Če kdo želi izvedeti več o raku, se seznaniti z literaturo in se posvetovati o zdravem načinu življenja, sem na voljo v ZD Lucija. Z včlanjenjem v društvo za boj proti raku lahko tudi sami prispevate k širjenju pozitivnih vrednot zdravja in ste deležni izobraževalnih srečanj in gradiv. Med tednom boja proti raku lahko dobite pristopne izjave v vseh enotah ZD Piran oziroma na Obalnem društvu za boj proti raku Koper, Tajništvo RK, Vergerijev trg 3, tel: 400 240. Želim vam trdnega zdravja in sreče. In ne pozabljajte nase! ŽENE, POMAGAJMO SI SAME IN LUNA NAM BO POMAGALA Veliki govori o emancipaciji žensk in o tem, da so nekateri ljudje BOLJ enakopravni kakor drugi, so že predolgo prazne fraze. Kroničnost teh obrabljenih, nikoli izpolnjenih želja, izginja v megli vsakdanjika vsake ženske. Kljub temu nas tradicionalni 8. marec vendarle navdaja z neko nerazumljivo nostalgijo, ki kar traja in traja. Ker se praznik žena vendarle približuje, hkrati s prihajajočo pomladjo, predlagam da si ženske luno vzamemo za zaveznico - pomočnico pri vsakodnevnih hišnih opravilih. Dobro ste prebrali! LUNO. Zakaj luno, se boste morda vprašali!? Kljub na vsa usta razglašeni emancipaciji še vedno veliko večino žensk čaka kup hišnih opravil, ki kar prežijo (največkrat) le nanjo. (Obstajajo na srečo tudi izjemni, "emancipirani" moški, ki so dojeli utrip in zahteve današnjega časa in sodobne družine). Pomladi smo priča posebni potrebi, ki grabi vso družino. Čudnemu nemiru in prebujanju iz zimskega dremeža sledi nekakšen "nagon" po pospravljanju in čiščenju. Po knjigi VSE OB PRAVEM ČASU, avtorjev Johanne Paungger in Thomasa Poppe so pravi dnevi za čiščenje, zračenje prav dnevi zraka (Vodnar, Dvojčka in Tehtnica) v pojemajoči luni. Ker dnevom zraka sledijo vedno dnevi vode, lahko - po "zračnem" dnevu v dnevih vode nadaljujemo z odstranjevanjem trdovratnih madežev in z osnovnim čiščenjem tal. Zračno znamenje Vodnar je spomladi vedno v pojemajoči luni. Ti dnevi bi bili 14 Februar-Marec 1997 Marinko Babic s.p. Obala 127, Lucija tel.: 066/772-516 mobitel: 0609/615-943 LUCIJA PROMET Z NEPREMIČNINAMI RENTACAR ORGANIZACIJSKE STORITVE VZDRŽEVALNA DELA V STANOVANJSKIH OBJEKTIH OKREPČEVALNICA Lucija, Obala 120 Tel: 066/771-866 RAZPRAVE TEČEJO, PROSPEKTOV PA 00 NIKODER Dogovarjanja med turističnimi subjekti in Občino Piran o ustanovitvi občinskega gospodarskega interesnega združenja za turizem - GIZ (ki bi nadomestil nekdanji Protour) se vlečejo že vsaj šest mesecev. Zdaj je pogodba o ustanovitvi pripravljena in čaka, da jo občinski svet obravnava na eni prvih svojih naslednjih sej. Največ kopij se lomi - kot običajno - okoli denarja, ki ga žal zmeraj primanjkuje. Od načrtovanih 200 milijonov tolarjev letno bo bodoče združenje lahko razpolagalo najbrž le z "borih" 50 milijonov. Okoli 40 odstotkov tega zneska bi predstavljala v občini zbrana turistična taksa, preostali del te takse pa namerava občina (še naprej) kanalizirati v urejanje komunalne infrastrukture, za katero pravi, da je sestavni del turistične ponudbe. Glavni kleč je torej - kako razdeliti (za katere namene) turistično takso. To je problem, ki ni od danes; vleče se namreč že vrsto let. V Turističnem društvu Portorož - ki je trenutno nosilec Turistične informativne dejavnosti (TIC) v Portorožu - pa menijo, da pogodba o ustanovitvi turističnega giz-a pozablja na določila Zakona o krajevni turistični taksi, ki pravi med drugim: "Razdelitev sredstev krajevne takse pripravi občinski upravni organ v sodelovanju s turističnimi društvenimi organizacijami ter turističnimi in gostinskimi organizacijami z območja občine."Predlagana ustanovitvena pogodba pa to pravilo, po mnenju predsednice TD, krši. No, kakor koli že - o tem bodo razprave zagotovo še tekle - dejstvo pa je, da v naši občini trenutno nihče nima dovolj primernih turističnih prospektov, s katerimi bi se naše turistične zmogljivosti in lepote naših krajev predstavile potencialnim gostom (npr. na turističnih sejmih v tujini). Livija Sikur Zorman idealni, saj znamenje vode (Ribi), ki mu sledi, dopolnjuje osnovno čiščenje. Dnevi za pranje Številne družine prav gotovo ne morejo prati vsega perila v pojemajoči luni. Lahko pa vsaj poskušajo večji del tega dela prestaviti v obdobje pojemajoče lune. (Perilo bo takrat čistejše.) Dodatni vpliv imajo dnevi vode (najboljši so dnevi Rib, uporabna pa sta tudi Rak in Škorpijon). Rastoča luna namreč povzroča močnejše penjenje, trdovratni madeži ostajajo na perilu. Tak ritem - da peremo večji del perila v pojemajoči luni - omogoča varčevanje pri prašku, prizanaša tkaninam, ki so tako trajnejše, trdovratne madeže pa veliko lažje odstranimo. Okna in stekla Pri čiščenju oken nemalokrat ostanejo vidne črte in megledni predeli, čeprav smo uporabili samo alkohol. Ob dnevih zraka (Vodnar, Dvojčka, Tehtnica) ali toplote (Oven, Lev, Strelec), pa bo za lep "pogled skozi" zadostovala že čista voda z manjšim dodatkom alkohola. Ostra in zelo koncentrirana sredstva za čiščenje so odveč. Pri čiščenju umazanih okenskih okvirov so rezultati boljši, če izberemo dan vode. Vredno je počakati. Kovinske površine - Medenina: v obdobju pojemajoče lune kremasto vmešajte malo moke in soli v kis in na debelo nanesite na površino. Po kratkem času sperite z vodo in so suhega zdrgnite s krpo. - Srebro: v obdobju pojemajoče lune očistite z razredčenim salmijakom na dan zraka in nato spolirajte z malo krede. - Baker: v obdobju pojemajoče lune zmešajte vroči kis in malo soli in čistite stem. Na koncu dobro zdrgnite do suhega s krpo. Čevlji Če čistimo čevlje v obdobju pojemajoče lune, usnje ne bo tako občutljivo in s tem bo tudi bolj trpežno. Seveda ni mogoče, da bi čevlje čistili le ob pojemajoči luni. Vendar pa takrat vso trdovratno umazanijo odstranimo najlažje. Zako npr. zimske škornje, preden jih spomladi spravimo v omaro, očistimo in dobro namažemo s kremo v pojemajoči luni. Prva impregnacija usnja na čisto novih čevljih traja celo življenjsko dobo, če smo jo izvedli v pojemajoči luni! Madeži plesnobe Slaba stran modernih oken s tesnim zapiranjem v kombinaciji s slabo toplotno izoliranimi zidovi se kaže na zgornjih površinah zidov, še posebej na mestih ohlajanja: v kotih, ki postanejo gojišče plesnobe, če je v prostoru visoka zračna vlaga. Lažje se borimo proti njej v obdobju pojemajoče lune in rezultati našega dela trajajo dlje kot pri rastoči luni. Mila sredstva - kot je to na primer v malo kisove vode namočena sirkova krtača - bi lahko že zadostovala. Verjeli ali ne verjeli tem nasvetom: vsekakor je dejstvo, da je človek stoletja živel v harmoniji z ritmi narave, saj so bili pogoj golega preživetja. Z budnim očesom je opazoval in prisluhnil nujnostim, ne da bi se na začetku spraševal o vzrokih. Poskusiti je vredno, ne le v funkciji večje učinkovitosti, temveč zaradi uporabe naravnih, okolju prijaznih čistilnih sredstev. Za konec pa še simbolični izrek slavnega Goethe-a, ki ga jemljemo kot zakon narave in ga vpletamo tudi v razmišljanja o prihajajočem prazniku žena, 8. marcu: Tako pomembno je biti dober s seboj in naravo (beri: z ostalimi ljudmi). In namesto da vlada samo eden od vaju obeh, je bolje, da z mehkim medsebojnim vplivanjem vzpostavljata ravnotežje drug z drugim. Valentina KLEMŠE P.S.: IN KAKŠNA BO LUNA OB LETOŠNJEM 8. MARCU? Pojemajoča (od 2. do 8. marca). S 6. marcem bo prevladoval zračni element (Vodnar), 8. marca pa vodni (Ribi) - kar je odličen čas, da se - namesto praznovanja - lotimo generalnega čiščenja stanovanja. PORTOROZANOV ŠPORTNI KOTIČEK PLESNI SPEKTAKEL V IZOLI 8. februarja je bilo v Izoli tekmovanje za POKAL SLOVENIJE v akrobatskem Rock'n Rollu in Hip-Hop-u. Prireditev je pripravil Rock'n , 'Roll club KIWI - Mirna in Boris, ki deluje pod okriljem Skupnosti Italijanov "Giuseppe Tartini" Piran ter zagotovil plesalcem in gledalcem prijeten in zabaven večer. Domači plesalci so v Pionirskem 2 razredu osvojili šesto mesto (Tina Pribac -Aleks Šuštar), sedma sta bila Tjaša Bedene in Niko Sardoč, v članskem B razredu pa sta si organizatorja, Mirna Veselinovič in Boris Tonejc, priplesala četrto mesto. Za popestritev večera so poskrbela tudi dekleta plesne skupine KIWI s show točko nepozabnega can-cana. Nastopili so tudi plesalci plesne šole BOLERO iz Ljubljane, ki so predstavili plesno zvrst imenovano ELECTRIC BOOGIE (zelo podobno Break dancu). Za glavno točko večernega programa sta poskrbela dva plesna para, ki sta prvič v Sloveniji predstavila novo plesno zvrst Mixing blues. Najprej sta zaplesala Mirna Veselinovič in Boris Tonejc, edina slovenska plesalca omenjene zvrsti, finalista lanskega svetovnaega prvenstva, ki sta na evropskem pokalnem prvenstvu Francije letos januarja zasedla četrto mesto. Njuna gosta sta bila svetovna prvaka Massimiliano Bertoletti in Valentina Baroni, ki sta zaplesala bezhibno ter tako navdušila tako plesalce kot gledalce. Oba plesna para se bosta ponovno pomerila na evtropskem prvenstvu, ki bo 22. marca letos v Zagrebu. (Na sliki: Mirna in Boris). r BlMo sevpe^o^j. v PIZZERie - POB ' PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775 vsak dan od 17.00 do 02.00 glasba v *ivo Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peei špageti, tortelini, ravioli, peresniki Meso na «aru šampinioni na • aru C JUDO IN ŽENSKE Namen tega članka ni ustrahovanje deklet in žena, temveč realen pogled na svet, v katerem je, žal, vse več nasilja; od tatvin do ropov, posilstev, sem pa lahko umestimo tudi pretepanje med domačimi stenami. Prav zato je judo idealna samoobrambna veščina za ženske, saj ne zahteva fizične moči, uči predvsem spretnosti in koncentracije in človeku vliva samozavest. Judo je stara borilna veščina, ki izhaja z Japonske. Je seveda šport, vendar je še več kot to: je še umetnost, filozofija..., predvsem pa je judo - le judo in je skupek vsega tega. Judo je življenje! Razvil se je predvsem zaradi samoobrambe. Dokazal je svojo uporabnost, tako da ga dandanes gojijo po vsem svetu - v vseh policijah in vojskah... S svojo filozifijo "popusti, da bi zmagal" oz. "z nežnostjo lahko premagamo grobost" je judo osvojil na miljone ljudi. Judo uči učinkovitih obrambnih tehnik, zato je - kot že rečeno -uporaben tudi za ženske, ki so v današnjih časih še bolj izpostavljene nevarnostim. Zanje posebej primeren, ker največkrat niso fizično dovolj močne in niso pripravljene fizično odgovoriti nasprotniku oz. napadalcu. Judo pa jih nauči izrabiti moč in silo napadalca - v svojo korist. Kvaliteta juda torej ni v fizični moči, ampak v spretnosti in hitrosti refleksov (reagiranja). Med drugim judo uči še kako doseči koncentracijo, samokontrolo in disciplino. Z njim se "šibki" spol zave svoje moči in enostavnosti obrambe. Najprej se pri judu učimo padanja Ko se naučimo pravilno padati, si prihranimo tudi marsikatero bolečino ali celo pot k zdravniku. Kolikokrat lahko pademo že pri sprehajanju, pri teku, kotalkanju, smučanju ali kolesarjenju? Obvladati veščino padanja je zato zelo pomembno! Le tako se lahko takoj dvignemo in pričnemo s protinapadom. Judo je za ženske idealna disciplina, ker ojača in oblikuje telo, ne da bi uničil njegovo skladnost. Vse judo tehnike omogočajo enakomerno razvijanje telesa, ker so vaje tako za levo kot za desno stran: telo se torej razvija enakomerno in ne le posamezen del. Treba je vaditi v obe smeri, kajti napadalec je lahko tudi levičar in bi v takem primeru ostali brez obrambe. S treniranjem izboljšujemo splošno telesno pripravljenost, se boljše počutimo, na življenje pa začnemo gledati z bolj rožnate strani. Tip treninga za rekreativce Vsak trening se prične in konča z obveznim japonskim pozdravom med trenerjem in "učenci". Sledi splošno ogrevanje telesa, v katerega so vključene tudi razne prvine juda. Nato trening preide v gimnastiko (premeti, stoje...) sledi ponavljanje juda padcev (v vse strani nazaj, v stran in naprej). Po dobrem ogrevanju začno judo tehnike, ki potekajo lahko stoje (tochi-waza) ali v parterju (ne-waza). Ko določene tehnike že dobro obvladamo, vsakega zamika, da bi jih uporabil tudi v "resnični situaciji", zato se tudi borimo (randari). Po judo bojih so na vrsti vaje za moč, s katerimi "tonificiramo" telo (priprava na poletne počitnice). Za konec utrujene mišice utrdimo še z razteznimi vajami. Judoist je oblečen v kimono (judogi). Oblačilo sestavlja B®3 MLADI, STARŠI IN PROBLEMI Z DROGO Na žalost so mamila postala pogosto reden spremljevalec mladih v vsakdanjem življenju. Tako lahko je mlademu človeku pasti v past droge in tako težko se je rešiti iz temačnega brezna odvisnosti. Premnogokrat uživanje droge predstavlja "vstopnico" za vključitev v družbo mladih v diskih, kar lahko vodi v odvisnost od nje. Uživanje droge danes že dolgo ni več specifika nižjih slojev: droga ne izbira sloja, načina vzgoje, starosti, kulture - pojavlja se v vseh slojih, pri vseh kulturah. Starost, ko mladi prvič posežejo po drogi, pa se je tudi v Sloveniji katastrofalno znižala. Pri nas posamezni učenci že v osnovnošolskih letih uživajo drogo. Znani so primeri, ko že osnovnošolke s prodajanjem svojega telesa dobijo denar za drogo. Pri tistih, ki zapadejo v odvisnost se to prične nekako v šestem razredu. Drogo uživajo tudi nekateri mladi, ki so se ukvarjali s športom. Pred srečanjem z drogo ni zaščiten popolnoma noben mlad človek. V primeru, da imate kakršnokoli dilemo v zvezi z možnostjo uživanja mamil pri vašem otroku ali sorodniku, znancu, prijatelju vašega otroka, se lahko po nasvet obrnete v Posvetovalnico za mlade in starše, Pittonijeva 2, Izola, kjer boste dobili ustrezne informacije za ukrepanje. Po nasvet in svetovanje se lahko obrnejo mladi, ki že imajo probleme z uživanjem droge, so že zasvojeni, ali pa z drogo le eksperimentirajo -in niso seznanjeni o škodljivosti njenih učinkov. Zasvojen postane človek, ko svoje celotno vedenje podredi iskanju in uživanju mamil. Ob tem uzgublja prijatelje, starše, sorodnike in svojo razsodnost, zato za vse svoje težave krivi ljudi okoli sebe. Nihče od nas nima pravice, da jih sodi in obsoja, saj se to lahko zgodi v vsaki družini. Lahko pa poiščemo pomoč, če pravočasno opazimo, da je mladostnik začel jemati drogo. Na pravilen način ga lahko prepričamo, da je ne bo vzel ponovno. Zavedati se moramo, da v odvisnosti od droge ne zapade vsak mlad človek, ki drogo poskusi. V razgovorih, ki naj bodo odkriti, lahko mlad človek spozna, kako škodljiva je droga in tudi smrtonosna. Ko pa droga postane spremljevalec v življenju mladega človeka, moramo to prepoznati in ukrepati. Tudi v Sloveniji že obstajajo možnosti, da se mlad človek reši primeža droge. Starši si ne smemo zatiskati oči pred tem pojavom, ker s tem popolnoma nič ne pomagamo ne svojemu, ne sosedovemu otroku. V Posvetovalnici za mlade in starše vam bosta v zvezi s to problematiko svetovala diplomirana psihologinja in dvakrat mesečno (ob torkih popoldne od 16.00 - 19.00) zdravnik - educiran strokovnjak za področje zdravljenja odvisnosti. Za informacije lahko pokličete na tel.št. 65-311, lahko pa se osebno oglasite v Posvetovalnico za mlade in starše, Pittonijeva 2, Izola. Helena Mrak Černelič dipl.psihologinja MARKU KRENU V SLOVO "Nagajajo mi. Nesramni so, ker sem stara. Marko, pomagajte mir Marko je prisluhnil in če se je le dalo, tudi pomagal. Edini med pandurji. Angel varuh, ki je prisluhnil vsem našim tegobam, pomagal majhnemu, velikemu in še tako sitnemu krajanu. Znal se je pogovoriti z vsakim - kot zdravnik s pacientom. Bil je prisoten povsod in v vsakem trenutku. Bil je to naš Marko. Marko iz Pirana (pa čeprav je živel v Portorožu), Marko, ki je skrbel za Piran; Marko, ki je znal prisluhniti, Marko, ki je pomagal. Ni ga več na njegovem, našem trgu v Piranu. Na trgu, ki je bil njegova spovednica, za vse trpeče, ki jih v Piranu ni malo. Ne srečamo ga več na ulicah, ki so kljub njegovemu trudu še vedno umazane in neurejene, kjer še vedno obratujejo lokali, kakor se jim zdi, kjer posamezniki še vedno počno, kar se jim zdi. Zapustil nas je nenadoma. Šok. Moreča tišina. Hvala ti za vse, Marko. Hvala za tolažbe in upanja, ki si jih dnevno vsajal v naša srca. Hvala za vse, kar si storil za nas. Hvala ti, Marko, za vse. Hvala pandur, Budi Mraz ^ jakna, hlače in pas, katerega barva nam pove stopnjo lastnikovega znanja juda. Trening poteka v telovadnici (doja) na posebnih judo blazinah (tatami). Na blazinah smo bosi. Poslušamo trenerja in spoštujemo japonsko tradicijo. Kontraindikacij za ta špot ni! Edina pomanjkljivost juda je, ta je težak šport in da je zanj potrebne veliko vadbe in vztrajnosti. Treninga juda ni nikoli dovolj: dolga je pot, da se juda zares naučimo in razumemo! Te borilne veščine se ne moremo naučiti iz knjig ali videokaset. Trenerja je treba opazovati pri delu v telovadnici. Za ilustracijo, kako se judo uveljavlja med ženskami, še izjavi dveh judoistk: * ANUŠKA: Slučajno sem izvedela, da je pri Judo klubu Portorož organiziran tudi trening samoobrambe in rekreacije za ženske. Iz radovednosti sem se vpisala. Bila sem prijetno presenečena in Mislim, da je trening zelo kvaliteten. Po njem se zelo dobro počutim. Po,e9 tega pa je tisto, kar se naučimo, tudi koristno. * LIDIJA: Velikokrat smo preobremenjeni in napeti z vsakdanjimi težavami, pa vendar ne poskušamo napraviti ničesar, da bi izboljšali SV0Je počutje in razpoloženje. Odločila sem se, da naredim nekaj samo zase. Čutila sem potrebo po telesni in fizični aktivnosti, vendar nisem imela volje za akcijo, zato sem, se odločila za organizirani tečaj in sicer "JUDO" za ženske. Priznam, prva dva obiska sta bila za moje nerazgibano in pasivno življenje kar huda, vendar je bilo z vsakim ponovnim obiskom lažje. Trening obiskujem dvakrat tedensko (od 21. - 23. ure). Pričnemo z ogrevanjem, nato z vajami iz samoobrambe, kar nam ženskam še kako prav pride, zaključimo z vajami za okrepitev vseh delov telesa. Obiskovalke tečaja smo postale tudi prijateljice, ki se skupaj tudi nasmejemo, pošalimo na svoj račun in odvržemo bremena vsakdanjosti. Na to vzdušje pa vpliva tudi naš trener Mojmir s svojo pozitivno osebnostjo. Vabim vse, ki se želijo pridružiti naši prijetni skupini! Juda se učimo, treniramo in hkrati upamo, da ga ne bo potrebno nikoli uporabiti v resnici! Poizkusite, ne bo Vam žal! Informacije: tel: 746-615, Mojmir. PORTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK VEČKRAT ZLATE PIRANSKE AKROBATKE: Piranske akrobatke so se s tekmovanja vrnile s štirimi pokali, šestimi medaljami in osmimi priznanji. Na začetku februarja so na državnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol v akrobatiki v gimnastičnem centru v Šiški Pirančanke presegle vsa pričakovanja. Tekmovanja sta se udeležili dve ekipi SMUČARSKI KLUB PORTOROŽ PRVI TUDI NA LETOŠNJEM TEKMOVANJU ZA POKAL PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL Smučarska kluba Devin iz Sesljana In Snežnik Iz Ilirske Bistrice sta letošnje jubilejno 10. tekmovanje v veleslalomu za Pokal prijateljstva treh dežel priredila 2. februarja na Starem vrhu nad Skofjo Loko. Tekmovanja se je udeležilo devet klubov oz. 320 tekmovalcev iz Avstrije, Italije in Slovenije. Smučarski klub Portorož je edini branil barve obalnih smučarjev, saj se izolski in koprski klub tekovanja nista udeležila. Tekmovalci so bili razdeljeni po starosti in spolu na 20 kategorij, 6d "super baby" (1990 in mlajši) do "super veteranov" (1941 in starejši). Smučarski tdub Portorož je tudi tokrat resno "zapeljal v smučino", nastopil s kar 85 tekmovalci ter imel svoje predstavnike v malodane vseh kategorijah. Imel je tudi najmlajšega - Simona Laganisa - in najstarejšega tekmovalca oz, tekmovalko, gospo Miro Zore. Oba sta se med veleslalomskimi vratci tudi zelo dobro odrezala, enako pa velja tudi za ostale tekmovalce SK Portorož. Med prvih pet so se v svoji kategoriji uvrstili: Grega Vadnjal, Jaka Vadnjal, Marko Štrukelj, Matej Bandelj, Pavlina Plahuta, Taja Jereb, Matej Mušič, Ronald Rajnovič, Tomi Puc, Vlasta Vadnjal, Nadja Parunov, Zvezdana Kraševec, Robert Turk, Zdenko Vozlič, Zoran Rutar, Marija Volčič, Silvo Žnidaršič in Drago Fanedel, Skupna zmaga je že drugič zaporedoma in četrtič v desetih letih pripadla SK Portorož, ki si je na tak način prisvojil v trajno last tudi prehodni pokal tega pomembnega rekreativnega tekmovanja, ki združuje smučarje in predvsem Slovence vseh treh dežel. Na drugo mesto se je uvrstilo športno društvo Šentjanž, ki je le za tristo točk zaostalo za Portorožem, na tretje mesto SK Snežnik, četrti je bil SK Devin, peti pa SK Pivka. SK Portorož je za povrh letos zmagal tudi v posebni mladinski konkurenci in si s tem prislužil par smuči in pa nekoliko dobrohotne zavisti vseh ostalih klubov zaradi uspešnega pristopa k tej pomembni športno rekreativni prireditvi. Robert Turk osnovne šole Cirila Kosmača Piran pod vodstvom prof. športne vzgoje Mojke Mehora, ena ekipa Gimnazije Piran in ena iz piranske Srednje zdravstvene šole. Gimnazijke je spremljala prof. športne vzgoje Gina Gržinič, bodoče medicinske sestre pa trener Mitja Mehora. Vsem tekmovalkam se seveda pozna dolgoletna šola v Plesno akrobatski skupini Flip, saj so uspele izvesti vse - obvezne in poljubne - akrobatske elemente: od najlažjih, ki so jih izvedle komaj prvošolke Brina Šuligoj in Hana Muminovič, do najtežjih salt z obrati, ki so Pirančankam prinesle najvišja odličja. Tako so ekipno postale državne prvakinje tako mlajše kot starejše deklice OŠ Piran, "zlate" so tudi gimnazijke iz Pirana, učenke zdravstvene šole pa so bile "srebrne". Ne samo ekipno, tudi posamezno so Pirančanke posegle v sam vrh slovenske šolske akrobatike. Zlato odličje je pri mlajših pobrala Maja Cestnik, pri starejših pa Brina Klemenčič. "Srebrna" je bila pri mlajših Rebeka Morgan, pri starejših pa Dijana Stanišič. Na četrtem mestu sta pristali Aja Golja in Tjaša Lovrič, na petem pa Sandra Belle. Do dvanajstega mesta so se uvrstile še: Jerica Zeljkovič, Vesna Ivelič in Ingrid Jelen. Tudi drugi dve ekipi iz OŠ Piran sta bili uspešni: dosegli sta 4. in 5. mesto. Srednješolke so se posamezno uvrstile tja do 16. mesta. "Srebrna" je bila gimnazijka Nežka Kokalj, "bronasta" Matejka Pavlin iz Zdravstvene šole, iz iste šole je bila četrta Jasmina Avdičavševič, sedma Anika Humar, dvanajsta Vesna Belle. Pri gimnazijkah pa so zasedle še Vesna Seman peto, Tanja Tul šesto, Tanja Peternelj osmo, Romana Furlan in Tea Čelhar pa 15. in 16. mesto. Med 279 tekmovalci (od tega je bilo 176 deklet) so si torej Pirančanke s svojimi zanesljivimi skoki in izjemno eleganco utrle pot v sam vrh šolske akrobatike. PLESALCI FOLKLORE VSAK PETEK V GRAND HOTELU PALACE Folklorna skupina KUD Karol Pahor (v bližnji prihodnosti z novim imenom Folklorno društvo Val Piran) iz Pirana je februarja začela z nastopi, ki bodo potekali vsak petek zvečer (s pričetkom ob 20,30) še ves mesec marec in prvo polovico aprila v portoroškem Grand Hotelu Palace. Plesalci folklorne skupine vabijo vse, ki bi jih želeli videti "v živo" ali se jim tudi sami pridružiti, naj si vzamejo čas in si ogledajo njihove plese. ZAHVALA Želim se zahvaliti vodstvu, svetovalni delavki šole, razredničarki, vsem staršem, učiteljicam in učiteljem piranske osnovne šole Vicenzo de Castro, ki so prisostvovali sestanku dne 2. decembra 1996, da smo se lažje odločili in otroka prepisali na drugo šolo. Gospodu Klavdiju Mally pa čestitam za obvladovanje italijanskega jezika (verifikator zapisnika). Vsekakor pa ni pohvale vredno njihovo ravnanje s stališča poprečne morale, posebej še, ker je gospod Mally kandidiral na predhodnih volitvah za Župana piranske občine. Vsem voščim veliko uspeha v 1997. Lep pozdrav: Z. Kribel Seča 168,6320 PORTOROŽ KLUB MLADIH PIRAN MLADINSKI SERVIS ZAPOSLOVANJE ŠTUDENTOV IN DIJAKOV PIRAN-ŽUPANČIČEVA 14 II. nadstropje tel./fax. 76-490 PORTOROŽ-OBALA 16 II. nadstropje tel./fax. 747-018 odprto vsak dan od 9.00 -15.00 razen sobot, nedelj in praznikov MAYGUT APARTMANI FIZIOTERAPIJA H FIZIOTERAPIJA Letoviška 11, 6320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058 FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE ROČNA MASAŽA / MASSAGGI MANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE HRAN LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGI LINFATICI MANUALI KOPER ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA FANGO/FANGO SAVNA/SAUNA MAYGUT FIZIOTERAPIJA POREČ Krvodajalci na plan: V ZIMSKIH MESECIH, KO JE BOLEZNI IN POŠKODB ŠE VEČ KOT OBIČAJNO, PA KRVODAJALCEV SKORAJ PRIMANJKUJE Zahvalila bi se vam rada za vaš prispevek k razvoju krvodajalstva na našem območju. V preteklih letih ste nam velikokrat priskočili na pomoč in vaš pozitiven odnos do darovanja krvi in krvodajalcev je imel med prebivalci lep odziv. Leto 1996 se je pokazalo kot leto, ko smo imeli idealno število krvodajalcev - prihajali so redno skozi vse leto. Večjih težav v podjetjih niso imeli. Le redko se je zgodilo, da smo se, zaradi večjih potreb pri pacientih po določeni krvni skupini ali po določeni krvni komponenti, zatekli k poimenskem klicanju krvodajalcev. In odziv je bil vedno lep! V letu 1996 se je pri nas oglasilo 4914 krvodajalcev, ki so darovali 2000 I krvi. Med njimi jih je bilo 258 takih, ki so darovali kri zase, za svojo lastno operacijo (autologna transfuzija), 4656 pa je prišlo pomagat neznanemu bolniku. Kot krvodajalci so se izkazali tudi gojenci Učnega centra Slovenske vojske iz Ilirske Bistrice. 752 krvodajalcev se je prvikrat odločilo za to plemenito dejanje. V letu 1996 smo se računalniško opremili, s čimer je zagotovljena večja varnost krvnih produktov, s codo označena kri zagotavlja anonimnost, omogočena pa je tudi povezava z Območnimi organizacijami Rdečega križa in Oddelki za transfuzijo po Sloveniji. V tem letu bomo pričeli s plazmaferezami. To je postopek, kjer krvodajalcu odvzamemo polno kri, aparat je istočasno centrifuga in vrača krvne celice, tekočino plazmo pa zbira v posebni vrečki. Tako zbrano plazmo hranimo v skrinji do ponovnega testiranja. Dvakrat testirana plazma je danes najvarnejši produkt za paciente, ki potrebujejo sestavine plazme za svoje zdravje, obenem pa tak postopek omogoča zbiranje plazme za faktor VIII - dejavnik koagulacije, kateri je za preživetje bolnikov s hemofilijo nujno potreben. Naš plazmaferetski aparat omogoča tudi zbiranje trombocitov, ki jih današnji postopki zdravljenja vse pogosteje potrebujejo. Imeti ravno prav krvodajalcev je prava mojstrovina: ne premalo, da bi pacienti lahko ostali brez nje in tudi ne preveč, da bi kri lahko zastarela. Le s skupnim delom to lahko dosežemo. Vaša podpora pri tem nam je bila v neprecenljivo pomoč. Na transfuziji smo tisti vmesni člen med krvodajalcem in bolnikom in najlažje vidimo uspehe našega skupnega dela. Čeprav so Območne organizacije Rdečega križa tiste, ki nam pripeljejo krvodajalca na vrata, smo mi tisti, ki vidimo, ali je odziv primeren. In v pričetku vsakega leta je ponavadi kritično obdobje. Zato vas kar takoj prosim za pomoč. V januarju je 300 krvodajalcev darovalo kri, izdali pa smo 370 vrečk krvi. To je obdobje viroz, smučanja in popraznično obdobje. 300 krvodajalcev v januarju ni majhno število, vendar je za trenutno število bolnikov vseeno premajhno. Za vaše sodelovanje in vso dosedaj izraženo pomoč hvala. dr. Irena Kramar, predstojnica Oddelka za transfuzijo krvi Splošne bolnišnice Izola PORTOROŽARIJE Ze vsaj od poletja prejšnjega leta potekajo prizadevanja, da bi se na piranski politični sceni oblikovala nova koalicija. Najbolj agilni pri njenem snovanju so nekateri predstavniki LDS in Zelenih, vendar kaže, da kaj dosti uspeha nimajo. Verjetno zaradi tega, ker bi v primeru sestave nove koalicije bilo takoj vprašljivih nekaj delovnih mest! Tukaj pa se stvari začnejo in nehajo. (DELOVNA MESTA KOT POLITIČNI PROGRAM) Neizprosni boj pa se je začel tudi za direktorsko mesto v portoroškem Avditoriju (dosedanja direktorica se namreč odpravlja v pokoj). Kar dve stranki računata, da bosta postavili - kot se temu reče - svojega človeka: LDS in SDS. Svoj predlog pa pripravljajo tudi delavci Avditorija. (KULTURA KOT SREDSTVO POLITIKE) Javnemu podjetju Letališče Portorož (ki je v resnici v Sečovljah) se tudi obeta nov direktor. Svoj veliki "come-back" napoveduje bivši direktor Okolja Anton Kovšca, ki ga je nadzorni svet letališča med malim morjem prijavljenih kandidatov izbral kot najprimernejšega kandidata. (ŠOLA LOBIRANJA I) исег pa so imenovanja novih direktorjev lokalnih javnih zavodov )sila negotova stvar. Tako je na primer na zadnji seji občinskega sveta presenetljivo "pogorel" dosedanji direktor Zdravstvenega doma Piran, dr. Matjaž Kranjc. Pa čeprav je bil edini kandidat. (ŠOLA LOBIRANJA II) 1 P0RT0RO2AN0V t j PESCIVENDOLO METROPOL ima garažno hišo. Zagata je v tem, da se je ne da in ne da napolniti. "Storili smo vse. Vse je na svojem mestu. Dopolniti bi morali občinski Odlok o prometni ureditvi občine Piran. Parkirnino bi morali pobirati vse od uvoza v Taverno na štiripasovnico ali pa vsaj od uvoza v kompleks Metropol, pravzaprav bi bilo še bolje, če bi jo pobirali od Mežiškega doma v Luciji. Parkiranje naj se prepove skozi kompleks Metropol, vse do priključitve na štiripasovnico pod Casinojem." P.U. Za prebivalce Vesne zgraditi tun... ★** SVETNIKI predlagajo vsak svojega svetnika za patrona piranskega občinskega praznika. Ne bomo le Pirančani, kot je pisalo v Primorskih novicah, temveč vsi občani občine Piran glasovali na referendumu o občinskem prazniku. Tako bo lahko v bodoče tudi LDS sigurna, da na občinski praznik ne bo več le deževalo in bo sonce sijalo na vse z referendumom naroda določene praznične dni. *** POSTAVLJALI so svoje dni direktorja zdravstvenega doma v Luciji, ki je najprej zreduciral piranski zdravstveni dom na današnjo hišo strahov, ki je bila zgrajena s samoprispevkom Pirančanov. Ker pa je preveč zreduciral tudi lucijski zdravstveni dom in ker ima vsaka palica dva konca, je sedaj sam pred - redukcijo. * Na četrtem pustnem festivalu v Portorožu ste se lahko prepričali, kako dobre so kroštole iz peči Starega peka. * Za dan žena lahko, razen s cvetjem, razveselite ženske, ki so pomembne v vašem življenju, s sladico iz pekarne Starega peka. * In potem so pred vrati že velikonočni prazniki, na katere se bodo v Starem peku še posebej pripravili: s colombami, pincami, sladkim kruhom... Priporoča se pekarna Stari pek s svojo slaščičarno Mignon v Portorožu. TRAČ, pomanjkanje tolerance v smislu resničnosti in različnosti, privede človeka do predloga o tretjem občinskem glasilu. Portorožan, glasilo krajanov občine Piran, glasilo tistih, ki jih taki in podobni netolerantneži naše demokracije vodijo žejne preko vode. Zato se v imenu krajanov zahvaljujem svetnikom, ki se s predlogom niso strinjali. Solinar ^VELÄp. na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. *★* ★★★ Џ Pa ге ca g 115A, 6333 Sečovlje - 5LO, tel.: 066/79-193 V POMLADANSKIH MESECIH BOSTE PRI NAS LAHKO IZBIRALI MED RAZNIMI VRSTAMI PELARGONIJ (BRŠLJANKE IN ZONALKE), SURFINIJ MARJETIC, FUKSIJ, VERBEN TER ENOLETNIC (BEGONIJE, VODEN KE, PETUNIJE, SALVI JE, TAGETES, AGERATUM...) OBIŠČITE NAS, IZBIRA JE VELIKA! PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: družina HERVATIČ s Šentjan 3.000 tolarjev, prodajalka v marketu Mercator-Degro na avtobusni postaji v Portorožu 1.000 tolarjev, ga. Majda MALLY iz Fizin 2.000 tolarjev, Mitja JANČAR s Poti pomorščakov 1.000 tolarjev, gospa, ki ne želi biti imenovana 2.000 SIT, ga. Irma PEROŠA iz Pirana 1.000 tolarjev, Ingrid FIKFAK c ceste Obala 2.000 tolarjev ter gospa iz Lucije, ki želi ostati anonimna 1.000 tolarjev. Ponovno so svoje prostovoljne prispevke Portorožanu namenili prebivalci Prečne poti v Portorožu in sicer: družina MIKLUŠ 1.000 SIT, družina REBEC 700 tolarjev, družina PETRINJA1.000 SIT, Tatjana FAKIN 1.000 tolarjev, Janez LOTRIČ 1.000 SIT, družina FIRM 1.000 SIT, Alojz UMEK 1.000 SIT, družina STERGULC 500 SIT, Ivo KRIBEL 500 SIT, družina OGRIN 1.000 SIT, Mario in Vilma MEDOŠ 1.000 SIT, Ema in Miro FIRM 1.000 SIT, družina NARANČIČ 2.000 SIT, Aleš D0BRAVC 1.000 SIT, Ernest DOBRAVC 1.000 SIT, družina RITOŠA 1.000 SIT in Vida TIMIČ 1.000 tolarjev. Za bogato bero se jim Portorožan iz srca zahvaljuje. Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom uZa Portorožana". Številka/numero 2* februar/febbraio 1997* letnik/anno VII* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg, urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOUĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* nakiada/tiratura 3.000* izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/ CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose* E-mail: marko.zorman@siol.net; tel.: 066/73046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare; 0 SIT, V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Milica Maslo, Valentina Klemše, Mojmir Kovač, Petja Kužel, Amalia Petronio, Alberto Pucer, Stasja Mehora, Robi Turk in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI, Giani CETIN. VISOKA ŠOLA ZA HOTELIRSTVO IN TURIZEM PORTOROŽ IN DRUŠTVO TURISTIČNIH VODNIKOV SLOVENIJE organizirata TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE Obsega teoretični del fn ekskurzije. Kandidati, ki opravijo preizkuse, dobe potrdilo o opravljenem tečaju. Prijavijo se lahko vsi, ki imajo končano srednjo šolo. Kotizacija: 25.000 SIT. Ob prijavi se vplača akontacija 12.500, drugi del do pričetka tečaja -4.3.1997. Tečaj bo izveden, če bo vsaj 15 prijavljenih. Prijave in informacije po telefonu 747175. Mercator Degro КиМФШЧIA«ovm№»; MERCATOR - DEGRO PORTOROŽ IN SVEA ZAGORJE Cenjenim kupcem nudita ugoden nakup kuhinj Svea Zagorje po tovarniških cenah! V salonu pohištva v Luciji nad diskontom vam bodo prijazno svetovali in postregli. Poleg že omenjenega pa vam je na ogled razstavljeno pohištvo domačih in tujih proizvajalcev iz programa kuhinj, dnevnih sob, spalnic, predsob, kosovnega pohištva ter ostalih predmetov za obogatitev vašega doma. Salon pohištva je odprt vsak dan od 08 -19 ter ob sobotah od 08 -13 ure. Akcija traja od 15 02.1997 do 15.031997. Našim kupcem, kakor tudi ostalim, lep pozdrav! M - DEGRO PORTOROŽ - VAŠ NAJBOLJŠI SOSED Februar-Marec 1997 portorožan it. 2 21 PORTOROŽANOVI MALI OGLASI Mlajši upokojenec opravlja PARKETARSKE STORITVE. Tel: 74038. VMO Oddam OTROŠKI VOZIČEK "MARELA" in prodam dobro ohranjeno KUHINJO. Tel.: 73-512. VMO V Luciji, v novi poslovni stavbi v obrtni coni oddamo POSLOVNE PROSTORE v L nadstropju v izmeri 56 m2 za 20 DEM/m2. Namembnost: pisarne ali druga mirna dejavnost. Tel.: 066/773232. VMO NUDIM ZANIMIVO DELO s kupovalnimi karticami Arcadie. Resni pokličite na 771-707. VMO Na vsa vprašanja dobite odgovor. Pokličite jasnovidko Vladko. Tel.: 24-585 opoldne ali zvečer. VMO Vas mučijo razne težave, pa jim ne veste vzroka? Opravim radiestezijsko oceno bivališča in osebno diagnozo. Po potrebi postavim zaščito pred negativnimi vplivi. Booterapevtka Viadka. Tel.: 24-585 opoldne ali zvečer. Tečaj slikanja RmO Bi želeli spoznati različne slikarske tehnike, se naučiti portretiranja in še češa drugega? Tečaj obsega: risarske tehnike (svinčnih, oglje, kreda, tuš); slikarske tehnike {pastel, akvarel, gvaš, tempera, kombinirane tehnike); uporabo vseh navedenih tehnik pri uporabljanju tihožitja, portreta, figure, proste teme. Tečaj se bo izvedel, če bodo najmanj trije prijavljeni. Za vse informacije se obrnite na Sandro Kump, tel.: 75-694. V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu. RAZPRAVA 0 DVEH PREDLOGIH ZA GARAŽNO HIŠO V PIRANU Na sedežu krajevne skupnosti Piran in v avli občinske palače je razgrnjen osnutek lokacijskega načrta za dve garažni hiši v Piranu. Javna obravnava s strokovno razlago za garažno hiši ob ulici IX. korpusa v Piranu bo v torek, 11. marca s pričetkom ob 18. uri v veliki sejni dvorani občinske stavbe. Javna obravnava za drugo garažno hišo ob vstopu v mesto Piran pa bo, prav tako v občinski palači, v sredo, 12. marca '97 ob 18.uri. Za ljubitelje planin - Obalno planinsko društvo Koper, ki ima s 15. januarjem svojo društveno pisarno tudi v Krajevni skupnosti Lucija (deluje ob sredah od 18. do 20. ure) obvešča ljubitelje planinskih izletov, da organizira enodnevni zimski pohod na Veliki Snežnik pri Ilirski Bistrici. Datum izleta: nedelja, 9. marec t.i.; odhod avtobusa je ob 7. uri z Ukmarjevega trga v Kopru. Cena: 1.200 SIT odrasli, 600 SIT otroci (do 15. leta). Zagotovite si enostavno in hitro plačevanje položnic in ostalih mesečnih obveznosti z Banko na domu in trajnim nalogom pri Splošni banki Koper! Banka na domu vam omogoča enostavno plačevanje, brez obiska banke, kjerkoli ob kateremkoli času. Banka bo še isti dan, ko prejme vaše naročilo, izvršila plačilo iz vašega tekočega računa in vam po pošti vrnila potrdila o vplačilu. Trajni nalog je v bistvu pooblastilo banki, da iz tekočega računa redno poravnava vaše obveznosti. Za to je potreben le en obisk banke, da uredite potrebne formalnosti. Pri vhodu v poslovno enoto Koper, Pristaniška ulica 14, pa se lahko prepričate, kako enostavno je plačevati položnice na bankomatu z depozitno enoto. Da bi bilo naše sodelovanje preprostejše: BANKA NA DOMU in TRAJNI NALOGI SPLOŠNE BANKE KOPER. splosna banka koper AUDITORIO PORTORSE MARŽO 1997 LUNEDI' 3-Ш-97 alle 19.00 CONFERENZA I QUATTRO LIVELLI DELL'ALIMENTAZIONE, I: fisico, eterico, astrale e spirituale. oratore: Franc Božjak prezzo del biglietto: 1.000 SIT (študenti e pensionati 500 SIT) VENERDF 7-Ш-97 alle 20.30 SPETTACOLO TEATRALE Prešernovo Gledališče Kranj Ray Cooney: UN FATTORE FAMILIARE, commedia Regia di Maijan Bevk Interpreti: Tine Oman, Matjaž Višnar, Bernarda Oman, Pavel Rakovec, Marjana Brecelj, Miran Kenda, Darja Reichman, Uroš Smolej, Aleksander Valič, Janez Škof. prezzo del biglietto: 1.000 SIT (študenti e pensionati 700 SIT) LUNEDF 10-Ш-97 alle 19.00 CONFERENZA I QUATTRO LIVELLI DELL'ALIMENTAZIONE, II: fisico, eterico, astrale e spirituale. oratore: Franc Božjak prezzo del biglietto: 1.000 SIT (študenti e pensionati 500 SIT) MERCOLEDF 12-Ш-97 alle 19.30 CONCERTO DI MUSICA LEGGERA THREE MASTERS OF JAZZ, ROCK, FUNK: BILLY COBHAM, WOLEGANG SCHMID, BILL BICKFORD prezzo del biglietto in prevendita: 2.700 SIT al botteghino il giomo del concerto: 3.000 SIT__ MERCOLEDF 19-IH-97 alle 19.00 CONFERENZA - CENTRO PER LA CUL TURA SPIRITUALE ASTROLOGIA - LA VITA NEI RITMI DELLO ZODIACO oratrice: Marina Hrovatin prezzo del biglietto: 1.000 SIT (študenti e pensionati 500 SIT) SABATO 22-Ш-97 alle 20.30 SPETTACOLO TEATRALE Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Draga Potočnjak: LA DANZA DELLE FARFALLE Regia di Boris Cavazza Interpreti Marijana Brecelj, Silva Čušin, Zvezdana Mlakar, Vesna Slapar, Tone Gogala, Janez Albreht. \prezz.o del bi&lietto. 1.000 SIT (študenti e pensionati 700 SIT") LUNEDI' 24-III-97 alle 19.00 CONFERENZA COME ABBINARE I CIBI E DIVERSI TIPI DI DIGIUNI oratore: Franc Božjak prezzo del biglietto: 1.000 SIT (študenti e pensionati 500 SIT) MARTEDF 25-Ш-97 alle 20.30 SPETTACOLO TEATRALE ORGANIZZATO DALLA COMUNITA' DEGLI ITALIANI Teatro Sipario Aperto di Trieste Silvio Petean: ROBE DE L'ALTRO MONDO Lo spettacolo e in dialetto triestino. SABATO 29-Ш-97 alle 20.30 SPETTACOLO DI BURATTINI Lutkovno gledališče Ljubljana IL GATTO MAČKURSSON Regia di Svetlana Makarovič, Nina Skrbinšek prezzo del biglietto: 400 SIT DOMENICA 30-Ш-97 alle 17.00 FESTIVITA' PASQUALE ŠAVRINSKE PUPE, FOLKLORNA SKUPINA KUD KAROL PAHOR PIRAN, ISTRSKI MUŽIKANTI Ingresso libero. CINEMA DOMENICA 2-III-97 alle 16.00 cartone animato - Walt Disnev: LA CARICA DEI 101 DOMENICA 2-1П-97 alle 18.00 * 20.30 ONE FINE DAY - sentimentale di Michael Hoffman, con George Clooney, Michelle Pfeiffer GIOVEDF 6-ITI-97 alle 20.30 TEATRO DEL CINEMA L ALBERO DI ANTONIA, drammatico di Marleen Gorris, con Dora Van Der Groen, Jan Sten SABATO 8-III-97 alle 18.00 * 20.30 BOYS, sentimentale di Stacy Cochran, con Winona Rider, Lucas Has SABATO 8-III-97 alle 22.30 LEPA SELA LEPO GORE, drammatico di guerra di Srdjan Dragojević, con Dragan Bjelogrlić, Nikola Pejaković DOMENICA 9-III-97 alle 16.00 FREE WILLY II, film per ragazzi di Dwight Little, con Jason James Richter DOMENICA 9-IH-97 alle 18.00 * 20.30 LEPA SELA LEPO GORE, drammatico di guerra di Srdjan Dragojević, con Dragan Bjelogrlić, Nikola Pejaković GIOVEDF 13-111-97 alle 20.30 TEATRO DEL CINEMA COMMEDIA SBALLATA, comico noir di Goran Marković, con Rade Serbedžija, Danilo Stojković VENERDF 14-1П-97 alle 18.00 * 20.30 EVITA, musical di Alan Parker, con Madonna, Antonio Banderas SABATO 15-Ш-97 alle 18.00 * 20.30 EVITA, musical di Alan Parker, con Madonna, Antonio Banderas DOMENICA 16-Ш-97 alle 16.00 POCAHONTAS, animazione, di Walt Disney DOMENICA 16-Ш-97 alle 18.00 * 20.30 EVITA, musical di Alan Parker, con Madonna, Antonio Banderas GIOVEDF 20-IH-97 alle 20.30 TEATRO DEL CINEMA TAXI DRIVER di Martin Scorsese, con Robert De Niro, Jodie Foster VENERDF 21-IH-97 alle 18.00 * 20.30 REAZIONE A CATENA di Andrew Davis, con Morgan Freeman, Keanu Reeves DOMENICA 23-Ш-97 alle 16.00 IL PICCOLO MILIONARIO, film per ragazzi di Donald Petrie, con Macaulay Culkin DOMENICA 23-Ш-97 alle 18.00 * 20.30 NOME IN CODICE: BROKEN ARROW thriller di John Woo, con John Travolta. Cristian Slater GIOVEDF 27-IH-97 alle 20.30 TEATRO DEL CINEMA MICHAEL COLLINS, drammatico di Neil Jordan, con Liam Neeson VENERDF 28-111-97 alle 18.00 * 20.30 FOUR ROOMS, commedia di Alexandre Rockwell e Quentin Tarantino. con Bmce Willis, Madonna, Antonio Banderas DOMENICA 30-Ш-97 alle 18.00 * 20.30 LA SEDUZIONE DEL MALE drammatico di Nicholas Hytner, con Daniel Day Lewis, W inona Rider L'abbonamento mensile per il teatro del cinema e' di 1.500 SIT. e per tutti i film delle 20.30 4.000 SIT. II prezzo del biglietto per lo spettacolo delle 18.00 e di 500 SIT, per quello delle 20.30 e di 600 SIT. I programmi possono subirv variation». AVDITORIJ PORTOROŽ MAREC 1997 'ONEDELJEK, 3. III. 97, ob 19.00 'REDA VAN JE ;TIRI RAVNI PREHRANJEVANJA I: izični, eterični, astralni in duhovni. >redavatelj: Franc Božjak ena vstopnice: 1.000 SIT (študentje, upokojenci 500 SIT) PETEK, 7. III. 97, ob 20.30 gledališka predstava Drešernovo gledališče Kranj Ray Cooney: komedija TO IMAMO V DRUŽINI ležija: Maijan Bevk gralci: Tine Oman, Matjaž Višnar, Bernarda Oman, Pavel ^akovec, Maijana Brecelj, Miran Kenda, Daija Reichman, Uroš molej, Aleksander Valič, Janez Škof :ena vstopnice: 1.000 SIT (študentje, upokojenci 700 SIT)_ PONEDELJEK, 10. III. 97, ob 19.00 REDA VAN JE TIRI RAVNI PREHRANJEVANJA II: Izični, eterični, astralni in duhovni. redavatelj: Franc Božjak ena vstopnice: 1.000 SIT (študentje, upokojenci 500 SIT) SREDA, 12. HI. 97, ob 19.30 KONCERT ZABAVNE GLASBE THREE MASTERS OF JAZZ, ROCK, FUNK: BILLY COBHAM, WOLEGANG SCHMID, BILL BICKFORD. cena vstopnice v predprodaji: 2.700 SIT cena vstopnice na dan koncerta: 3.000 SIT SREDA, 19. m. 97, ob 19.00 PREDAVANJE - CENTER ZA DUHOVNO KULTURO ASTROLOGIJA - ŽIVLJENJE V RITMU ZODIAKA predava: Marina Hrovatin cena vstopnice: 1.000 SIT (študentje, upokojenci 500 SIT)_ SOBOTA, 22. Ш. 97, ob 20.30 gledališka predstava Slovensko narodno gledališče, Mala Drama Draga Potočnjak: meščanska drama METULJEV PLES Režija: Boris Cavazza Igralci: Marijana Brecelj, Silva Čušin, Zvezdana Mlakar, Vesna Slapar, Tone Gogala, Janez Albreht cena vstopnice: 1.000 SIT (študentje, upokojenci 700 SIT)_ PONEDELJEK, 24. HI. 97, ob 19.00 PREDAVANJE PRIMERNE KOMBINACIJE JEDI IN RAZLIČNI POSTI predavatelj: Franc Božjak cena vstopnice: 1.000 SIT (študentje, upokojenci 500 SIT) TOREK, 25. IH. 97, ob 20.30 GLEDALIŠKA PREDSTAVA V ORGANIZACIJI ITALIJANSKE SKUPNOSTI Gledališče Si pari o Ape r to iz Trsta Silvio Petean: ROBE DE L'ALTRO MONDO Gledališka predstava je v tržaškem narečju. SOBOTA, 29. Ш. 97, ob 16.00 LUTKOVNA PREDSTAVA Lutkovno gledališče Ljubljana MAČEK MAČKURSSON Režija: Svetlana Makarovič, Nina Skrbinšek NEDELJA, 30. Ш. 97, ob 17.00 VELIKONOČNO PRAZNOVANJE ŠAVRINSKE PUPE, FOLKLORNA SKUPINA KUD KAROL PAHOR, ISTRSKI MUŽIKANTI. Vstop je prost. FILMSKI PROGRAM NEDELJA, 2. Ш. 97, ob 16.00 risani film - Walt Disney: 101 DALMATINEC NEDELJA, 2. IIL 97, ob 18.00 * 20.30 romantična komedija TISTEGA ČAROBNEGA DNE režija: Michael Hoffman gl. vlogi: George Clooney, Michelle Pfeiffer ČETRTEK, 6. III. 97, ob 20.30 FILMSKO GLEDALIŠČE drama ANTONIJA (Antonia's line) režija: Marleen Gonis; gl. vloga: Dora Van Der Groen SOBOTA, 8. m. 97, ob 18.00 * 20.30 ljubezenska zgodba MULCI (Boys) režija: Stacy Cochran; gl. vlogi: Winona Rider, Lucas Has SOBOTA, 8. HL 97, ob 22.30 vojna drama LEPE VASI LEPO GORIJO režija: Srdjan Dragojević gl. vlogi: Dragan Bjelogrlić, Nikola Pejaković NEDELJA, 9. III. 97, ob 16.00 mladinski film FREE WILLY II. režija: Dwight Little; gl. vloga: Jason James Richter NEDELJA, 9.1П. 97, ob 18.00 * 20.30 vojna drama LEPE VASI LEPO GORIJO režija: Srdjan Dragojević; gl. vloga: Dragan Bjelogrlič ČETRTEK, 13.1П. 97, ob 20.30 FILMSKO GLEDALIŠČE črna komedija ODTRGANA KOMEDIJA režija: Goran Marković gl. vloge: Rade Serbedžija, Danilo Stojković, Sonja Savić PETEK, 14. III. 97, ob 18.00 * 20.30 glasbena drama EVITA režija; Alan Parken; gl. vlogi: Madonna, Antonio Banderas SOBOTA, 15. IIL 97, ob 18.00 * 20.30 glasbena drama EVITA režija: Alan Parken; gl. vlogi Madonna, Antonio Banderas NEDELJA, 16. HL 97, ob 16.00 risani film - Walt Disney: POCAHONTAS NEDELJA, 16. IIL 97, ob 18.00 * 20.30 glasbena drama EVITA režija: Alan Parken; gl. vlogi: Madonna, Antonio Banderas ČETRTEK, 20. Ш. 97, ob 20.30 FILMSKO GLEDALIŠČE TAKSIST (Taxi driver) režija . Martin Scorsese gl vloge: Robert De Niro, Jodie Foster, Harvey Keitel PETEK, 21. ILL 97, ob 18.00 * 20.30 akcijska srhljivka VERIŽNA REAKCIJA režija: Andrew1 Davis; gl. vlogi: Morgan Freeman, Keanu Reeves NEDELJA, 23.1П. 97, ob 16.00 mladinski film MALI MILIONAR (Richie Rich) režija: Donald Petrie; gl. vloga: Macaulay Culkin NEDELJA, 23. IIL 97, ob 18.00 * 20.30 srhljivka ZLOMLJENA PUŠČICA (Broken Arrow) režija: John Woo; gl. vlogi: John Travolta, Christian Slater ČETRTEK, 27. m. 97, ob 20.30 FILMSKO GLEDALIŠČE monumentalna drama MICHAEL COLLINS režija: Neil Jordan; gl. vloga: Liam Neeson PETEK, 28. III. 97, ob 18.00 * 20.30 komedija ŠTIRI SOBE (Four rooms) režija: Alexandre Rockwell, Ouentin Ta ran t i no gl. vloge: Bmce Willis, Madonna, Antonio Banderas NEDELJA, 30. Ш. 97, ob 20.30 drama LOV NA ČAROVNICE (The crucible) režija: Nicholas Hytner gl. vlogi: Daniel Day Lewis, Winona Rider Abonma za filmsko gledališče je 1.500 SIT, za VSE filme ob 20.30 pa 4.000 SIT. Cena vstopnice za filmsko predstavo ob 18.00 je 500 SIT, ob 20.30 pa oOO SIT. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu.