St. 112 WMmmbWwtahcmitiutkmtti tim i 1 ———— j tu« M- " * m): sa tr£ - . ^m £ vtbilA L 1.20, ogiajk. aenarnih zavodov L Z— glasi: 30 stot za besedo, najmanj L 3. v Tratu, v irado, 12. mala 1926. Posamezna Številka 25 stot Letnik u EDINOST Urcdaiitvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Auisi 20. Telefon 11-57. Dopisi na) se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravni! t vil Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost' PodurednlStvo r Gorici: ulica CHosui Csrduccl it. 7, L n. — Telet. It 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Prazna špekulacija Meje niso nastale po zapovedi kakega »profesorja matematike ali pa pod nožem kakega anatoma. Anatom ločuje lepo živce in mišice, a matematik potega svoje idSalne črte tam, kjer jih hoče imeti njegov abstraktni razum. Državne meje pa so posledek preseljevanja narodov in sprememb med njimi, ki so se morda pred tisoCletji izvršile in so potem zopet in zopet doživele nove spremembe ali po krvavih vojnah, ali v mirnih sporazumih. Jasno je bilo, da niti določitve v Ver-saillesu niti one v St. Germainu niso mogle zadobiti splošnega pripoznanja i n ustvariti splošno zadovoljstvo. Človeška usoda! In če sta se med «dona-šalci miru» nahajala kak Clemenceau in kak Poincare, potem ni moglo biti drugače, nego da je njuno delo na neštetih mestih drobi j ivo, nezadovoljivo, da ne celi, marveč da odpira rane. Tak učinek sta hotela doseči. Za nju ni bil njun mir kot končnoveljavni zaključek vojne, marveč predhodnik nadaljnjih evropskih preobrazb, ki naj bi jih prinesla bodočnost tako na Renu kakor na Visli, v Alpah in na ozemlju Donave. Take misli je razvijal te dni neki pisec v berlinskem listu «Berliner Ta-geblatt». Misli, ki jih razvija v prvem, gori omenjenem odstavku, so veljavne. Tudi v drugem odstavku je vsebovano precej resnice. Toda izgublja na velja*-vi, ker je preočito, da spis ni prišel iz peresa, ki bi objektivno, brez predsodkov, pred vsem pa brez mržnje iskalo in beležilo resnico, marveč da je tu govorilo nemško srce z vsemi tistimi nagoni iz prošlih časov, ko se je razvnemalo za visoki cilj nemškega gospodstva nad svetom. Preko vsega tega bi šli molčeč, če ne !)i bilo gori navedeno le kot nekako izhodišče za nadaljnja izvajanja, ki jih moramo zavrniti, ker so v ponovno ilustracijo večne nemške pristranosti in nacijonalne krivičnosti. V podlago služi dopisniku neka bro-Sura iz peresa nekega dr.ja Martina \Vritteja o »položaju manjšin na Koroškem in v Sloveniji«, oziroma — kakor se izraža pisec v berlinskem listu — o «sporih med Nemci na Koroškem in Slovenci, ki pripadajo srbski (!!!) drža-vi». Že tu ga imate Nemca s staro du-Ševnostjo, kakor živi in diha! Po njegovem ni na Koroškem niti enega človeka, ki ne bi bil zadovoljen z gospodstvom nemških nacijonalcev v deželi; nikogar, ki bi ne bridko občutil odrekanja vsake pravice slovenski narodni manjšini; nikogar, ki bi nasprotoval položaju narodnega in političnega rob-stva Slovencev na Koroškem: kajti navzkrižja da so le s Slovenci, «ki pripadajo srbski državi». Potem, ko je napisal to najdrznejše potajevanje resnice, pa pisec zopet zavija pobožno oči in razmišlja: «Narodno sovraštvo je najhujše, kar je najmodernejši razvoj naklonil Človeškemu rodu. Kdor govori kak drug jezik, kdor biva onkraj kake določene črte — ta je sovražnik, tista mejna črta se mora premakniti, tisti jezik se mora iztrebiti, če le gre. Tako zahteva patrijotizem». Jagnje božje, sam angelj miru ne bi mogel bolj ponižno in blago govoriti, ne bi mogel iskrenejše obsojati vsako narodno sovraštvo, pa naj se že pojavlja na desni ali levi. Če mislite tako, ne poznate koroških nemških... rodoljubov! (Brez vsakega dvoma je namreč dopisnik berlinskega lista koroški Nemec). On gleda na pojave narodnega sovraštva le z enim očesom, drugo pa si zatiska. Gleda namreč samo na tisto stran »reko meje v «srbski» državi, kjer — kakor trdi na podlagi Writtejeve brošure — so Nemci zatirani, da, celo ogroženi, kako se tam narodno sovraštvo podžiga itd.! Pravičnost in miroljubje tega nemškega pravičnika pa seveda ne segata tako daleč, da bi videl resnične pojave sovraštva na oni drugi, ko-roško-nemški strani, kamo-li da bi izrekel le besedo bilo najrahlejše graje na naslov neizprosnih zatiralcev slovenskega življa na Koroškem!! Pa čujte hinavca dalje, kako piše: «Srbi so inteligentno pleme. Nadejati se je, da v Beogradu pravočasno spoznajo, da naloga njih države ne more biti ta, da bi se zagrizla v kak proti-nemški kulturni boj, dočim velike srbske naloge ležijo v povsem drugačni smeri. Naloge, ki pomenijo veliko več, nego srdita prerekanja radi jezika, v katerem je sestavljenih par uličnih napisov, in v tem, ali naj osrečeni državljani govorijo samo kak slovanski jezik, ali pa naj se učijo tudi svetovnega nemškega jezika». Mimogrede naj vprašamo dopisnika: koliko Časa je temu, ko so bili tisti Srbi, ki so danes «inteligentno pleme», še averlauste Hammeldiebe»?I O, dobro ga razumemo, zakaj se obrača do »inteligentnih Srbov». Igra je znana in prozorna: spekulira namreč na dejstvo, da Srbi niso nikoli živeli v sosedstvu ali skupnosti s koroškimi nemški-čni — miroljubi, da jih torej ne poznajo ter da bodo zato »inteligentni 3rbi», verjeli, da je narodno sovraštvo le na strani Slovencev ter da se tu izvaja protinemški kulturni boj! «Inteligentni Srbi* pa so morajo tudi vprašati: iz kakega razloga se jim koroški nemški nacijonalec tako laska, zakaj govori le o «srbski državi«? Zakaj prezira Hrvate in Slovence?! Ali ne iz golega sovraštva? Vir nasprotja med Nemci na Koroškem in «Slovenci, ki pripadajo srbski državi» ni v pretvez-nem pohlepu teh poslednjih po proii-nemSkem kulturnem boju, ker tega \ noben razsoden in kulturen Slovenec in Hrvat ne želi! Konflikt je tu radi resničnega protislovenskega kulturnega boja na Koroškem! To morajo razumeti in bodo tudi razumeli beograjski krogi. Zato naj Nemci 2e enkrat opustijo tiste ogabne poizkuse hujskanja Srbov proti Hrvatom in Slovencem! Pridejo naj namreč do spoznanja dejstva, ki so ga ustvarili veliki zgodovinski dogodki in ki ga danes priznava vsa politična javnost: dejstva namreč, da so Hrvatje in Slovenci enakopravna in enakove-ljavna dela ujedinjenoga jugosloven-skega naroda in njegove države in da bodo zato tudi Hrvatje in Slovenci imeli besedo pri urejanj m razmerja med nem-Iklm in Jugoslovenskim plemenoma in še posebej prt dolodanjn položaja nemške manpine v .Jugoslaviji! V poizkusi, naperjeni proti temu dejstvu, so le prazne špekulacije._ Semt skUtun za 18. t m. RIM, 11. Danes popoldne je on. Mus-solini sprejel v palači Chigi predsednika senata cm. Tittonija, s katerim se je del j časa razgovarjal glede delovnega programa senata, ki se sestane 18. t. m. Zbornica bo imela prihodnjo sejo v sredo. Nadaljevala bo razpravo o prora^ čunih. _ Maksimalistični voditelj Ser rat i umrl MILAN, 11. Včeraj popoldne je umrl v Assu voditelj italijanskih maksima-listov in bivfci ravnatelj «Avantija!» Giacinto Menotti Serrati. Sneg In to ta v severni Italiji Uničeni poljski pridelki - Zimsko vreme v nekaterih krajih LECCO, 11. Vse gorovje, ki obdaja Lecco, je pobelil sneg. Tudi vzhodni del Monte Barra je pokrila tanka snežna plast. VARESE, 11. Včeraj zjutraj okolu 9. ure je začelo tukaj snežiti. Sneg je na-letaval približno pol ure, nakar je sledil velik dež. Nastopila je precej mrzla temperatura. MANTOVA, 11. Tudi pri nas je včeraj divjala silna nevihta. Radi neprestanega deževanja so reke narastle. Temperatura je znatno padla. V Piacenzi in okolici je danes zjutraj padala toča ter povzročila veliko škodo na poljih. Na bližnjih gorah je zapadel sneg. Povsod je zavladalo hladno, skoraj zimsko vreme. Slična poročila prihajajo tudi iz Parme in Florence. Novo poljsko vlado sestavil poslanec Witesz VARŠAVA, 11. Ker bivši ministrski predsednik in finančni minister Ladislav Grabski ni mogel sestaviti vlade, je predsednik republike Wojciechow-ski poveril sestavo vlade poslancu Wi-toszu, ki je sporazumno z dr. Globinskim, predstaviteljem štirih desničarskih strank sestavil nastopni kabinet: Ministrsko predsedstvo Witosz, notranje ministrstvo Štefan Zmojski, zunanje državni podtajnik Morawski, vojno general Julij Malczewski, finance Zdyedchiowski, pravosodje dr. Štefan Piechocki, prosveta Štefan Grabski, poljedelstvo Ladislav Kernik, trgovina in industrija Osiecki, železnice Adam Chondcynski, gospodarske reforme Josip Radvan. Vodstvo ministrstva za javna dela je začasno" poverjeno Rybe-zinskemu, delovno ministrstvo pa Janko vskemu. .Predsednik republike je odobril novo Witoszowo vlado. Boitier t Beogradu BEOGRAD, 11. (Izv.) Ob 5. uri popoldne se je v dvorani narodne skupščine vršila svečana seja na čast glavnemu tajniku med parlamentarne Unije, Boi-tieru, ki je velik prijatelj Jugoslovenov. Ko se je pred petimi leti nahajal v Beogradu, je ob neki svečanosti počila bomba in Boitier je oslepel na eno ofco. Današnji seji je prisostvovalo mnogo poslancev. Nagovor je imel predsednik j ugoslo venskega medparlamentarnega odbora, Ljuba Jovanovič, ki je gosta prisrčno pozdravil. Framasonskl kongres v Beogradu BEOGRAD, 11. Dne 28. maja se bo vršila v Parizu konferenca francoskih prostozidarjev, na kateri se bo vse pripravilo za veliki framasonski svet, ki se bo sestal sredi julija ali septembra v Beogradu. Na ta svet bodo prišli v Beograd zastopniki. vseh framasonskih lož v Evropi II pntatBiaDiB razprave i kinptiii Velika živahnost v beograjskih političnih krogih BEOGRAD, 11. (Izv.) Vsa politična javnost pričakuje z velikim zanimanjem kaj da bo prinesel 14. maja, ko pride v narodni skupščini do razprave o interpelacijah glede korupcije, ki sta jih predložila poslanca Grisogono in L. Davidovič. Zdi se, da bo Uzunovićeva vlada imela pri tej razpravi precej preglavic, ker odnošaji med radikali in radičevci niso baš najboljši. Med prosvetnim ministrom M. Trifu-novičem in njegovim drž. podtajnikom (radićevcem) je prišlo do spora, ki je baje političnega značaja. Popoldne je imenu kluba HSS posetila Trifunoviča skupina radićevcev, Katerim je načelo val predsednik kluba Kovačević, ter mu izročila spomenico, ki obsega 51 pisanih pol. Rekli so Trifunoviću, da ne morejo trpeti, da bi on preganjal Hrvate Zvečer je minister izjavil novinarjem da izvršuje on samo svojo dolžnost in da ne more biti izvrševatelj naredb radićevskega kluba. Obvestil je o tem tudi ministrskega predsednika. — Politični krogi polagajo tudi veliko važnost na vprašanje sestave anketne ga odbora, ki ima proučiti vse korup-cijske afere. Radikali se boje, da ne bi radičevci potegnili z opozicijo in izvolili za predsednika anketnega odbora Ljubo Jovanoviča. Pašičevi prijatelja zatrjujejo, da Pašić zahteva, da anketni odbor prouči vse korupcijske afere od leta 1918 dalje. Če bi se pa stvar imela izcimiti v taki smeri, da1 bi se razprava vodila le glede zadeve Pašićevega sina, bo Pašić baje izzval vladno krizo. — nobenem slučaju pa se ne odgodi seja narodne skupščine in tudi ne razprava o korupciji. Ratifikacija trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo s strani jugoslovanske nar. skupščine BEOGRAD, 11. (Izv.) Skupščina je danes nadaljevala razpravo o trgovinski pogodbi z Avstrijo. Zemljeradnik Joea Jovanovič je med splošnim presenečenjem izjavil, da bo glasoval za ratifikacijo, ker je pogodba dobra v toliko, da bodo z njo vzpostavljeni prijateljski odnošaji z Avstrijo. Ker je bila s tem lista govornikov izčrpana, je trgovinski minister dr. Kra-jač odgovarjal še nekaterim poslancem ter se zahvalil za stvarno kritiko. Pri glasovanju je bila trgovinska pogodba v načelu sprejeta s 172 :23 glasovom. Proti ratifikaciji so glasovali nekateri poslanci SDS, Jugoslovenske-ga kluba in muslimani. Pri podrobnem glasovanju je skupščina definitivno sprejela pogodbo J75 : 23 glasovom. Splošna stavka na Angleškem so nadaljuj* LONDON, 11. Uradno poročilo zatrjuje, da se položaj vidno boljša. Iz mnogih krajev prihajajo poročila, da je delavstvo v velikih skrbeh radi zavlačevanja stavke. Včeraj je vozilo 30 parnikov. Londonska železniška družba je sporočila, da je včeraj vozilo na njenih progah tisoč vlakov. Ravnotako se je tudi drugim družbam posrečilo izboljšati prometne prilike na raznih progah. Uradno poročilo «Trade Unions» javlja med drugim: Prizadevali si bomo, kljub vsemu, še nadalje, da izposljuje-mo pravico za rudarje. Elektrotehniki in delavci, ki so nameščeni pri plinarnah, niso dobili še povelja, da puste delo. Če se bo pa izkazala potreba, se bodo takoj pridružili stavkujočim. Prod poostritvijo stavke? PARIZ, 11. «Tempsu» poročajo iz Londona: Ker se je že večkrat dogodilo, da so stavkujoči delavci napadli transporte živil, je vlada poskrbela za po-množitev straže. Živež se prevaža na avtomobilih, katere spremljajo oklopni vozovi in številno vojaštvo z nasajenimi bajonetami. Tako postopanje oblaste v pa izrabljajo komunistični agitatorji, ki hujskajo ljudstvo. Voditelji «Trade Unions» grozijo, da bodo posegli po skrajnih sredstvih, če ne bo šlo drugače. Pritegnili bi v takem slučaju v stavko še vse one delavce in nameščence, ki dosedaj Še delajo: uslužbenci pri restavrantih, mlinarji in peki, poštni in bančni uslužbenci itd. Pričetek drugega tedna splošne stavko LONDON, 11. Reuterjev urad poroča: Danes se začenja drugi teden splošne stavke. V celoti se je položaj mnogo izboljšal. Delavci, posebno oni, ki so uslužbeni pri družbah, ki oskrbujejo promet, se polagoma vračajo na delo. PARIZ, 11. «Intransigeantu» poročajo iz Londona: Ob pričetku drugega tedna splošne stavke bi se dal položaj označiti tako-le: Vlada zatrjuje, da boj, ki so ga napovedale «Trade Unions», krši ustavo. Pogajanja ne bodo mogoča, če strokovna zveza ne prekliče svofe od- redbe glede splošne stavke. Na drugi strani pa stavkujoči odločno zavračajo tako stališče; pravijo, da je spor izključno industrijske in gospodarske naravi ter da nima pri tem politika prav nič opravka. LONDON, 11. (Popoldne). Uradno poročilo zatrjuje, da je napetost, ki se je bila v prvih dneh polastila prebivalstva, sedaj docela ponehala. Mir in red vlada povsod. Tudi listi so pričeli spet izhajati, čeprav v skrčeni obliki, če se bo splošna stavka še nadaljevala namerava vlada ukreniti ustavne korake predvsem proti «Trade Unions». LONDON, 11. «Daily Mail» sporoča, da mnogi konservativni parlamentarci veiiKa. da je ravnal vedno le po nalogih. Obtoženec jte zvedel za falsifikacijsko akcijo v letu 1924., češ, da je nje namen zopetna «oSvoboditev» Slovaške. Tega ne bi bilo mogoče doseči z orožjem, temveč samo z gospodarskimi in političnimi sredstvi. Pomislekov za sodelovanje pri akciji Raba ni imel, ker Politične vesti POLITIČNA BORBA ZA AGRARNE CARINE NA ČEHOSLOVAŠKEM je začela. V četrtkovi seji senata je bil predložen predlog, naj se poznani inicijativni predlog o poljedelskih carinah razpravlja v skrajšanem postopku. Od mu je Windischgraetz rekel, da so prlistrani zagovornikov agrarnih carin se akciji udeleženi grob Teleki in nekaj je naglašalo posebno, da se večina pre-osebnost v visoki uradni poziciji bivalstva izraža za te carine. Za nujnost Na predsednikovo vprašanje kdo je so glagovale Vse stranke, razen čeških ta visoka osebnost Raba začetkoma nijin nemgkih socijalnih demokratov, če-hotel odgovoriti Šele ko ga je predsed-1 hosk>vaških socijalistov in komunistov, nik posvaril, da obotavljanje nima|Po objavljenju glasovanja je izbruhnil smisla, je izjavil Raba: «Prmc mi je kratek vihar. Tako prihaja senat pred rekel, da se grof Teleki udeležuje ak- debat ki bo tovo zelo živahna ker cije zato, ker, kakor je Teleki rekel b(i dajala povoda za 9p0pade med soci-princu, ve za stvar tndi grof Štefan Bethlen». jaiističnimi in drugimi strankami. Seveda je isti inicijativni predlog predlo- Predsednik je opozoril obtoženca, da žen tudi poslanski zbornici. Predlog je se njegove sedanje Izjave ne krijejo z njegovimi izjavami pri prvi preiskavi. Raba je izjavil, da vztraja na svojih izjavah. Obtoženec Hajts je ponovil tudi sedaj, da ni prejel od nobene nadrejene oblasti povelja, navodila ali prošnje, naj se kartografski zavod udeleži ponarejanja. Na vprašanje predsednika ali tudi sedaj vztraj'a na svojih izjavah, je odgovoril Goro: «Gospod predsednik! Ladislav Goro se nikdar ne laže! Morda, da general Hajts veruje, da ni izdal nobenega naloga, toda jaz sem moral razširjen tudi z utemeljevanjem potrebe carinske zaščite mlinskih produktov. Zanimivo pa je, da naroJno-demo-kratska stranka, ki je prvotno soglašala z agrarnimi carinami, sedaj ni hotela podpisati predloga v poslanski zbornici. To novo stališče opravičujejo 1 narodni demokrati naglasu joč, da so nameravani carinski tarifi previsoki, da so zahteve agrarcev pretirane in da ne odgovarjajo domačim razmeram. Enaki spori radi agrarnih carin so nastali tudi v nemškem taboru, kjer nemški socijalni demokratje ostro nastopa- smatrati njegove želje kot povelja». Po i jo proti nemškim poljedelcem. DNEVNE VESTI Stanovanisko vprašanje Z odlokom od 6. maja 1926., objavljenim v uradnem li9tu kraljevine od 10. t. m., se ureja kočljivo vpraSanje odpovedi stanovanj in izgonov na način, kakor smo že poročali. Sodna oblast bo odrejala na zahtevo prefektov oziroma podprefektov, koliko izgonov iz stanovanj se lahko izvrši na dan in bo določala tudi red, v katerem se bodo izgoni izvrševali. Najmanj obzira se bo imelo proti onim stanovalcem, ki so zaostali s plačevanjem najemnine in ki so se nemoralno obnašali. Odpovedi stanovanj se po tem kr. odloku ne bodo torej takoj izvrševale, temveč dobijo stanovalci, kjer najdeta sodna in politična oblast to za potrebno, odlog, ki pa ne sme biti daljši od enega leta. Zakon o odvetniškem stana Uradni list kraljevine od 10. t. m. je objavil novi kr. odlok od 6. maja 1926, s katerim se ureja vprašanje odvetniških zbornic v skladu z zakonom o sindikatih, o katerem smo že obširno poročali. Novi kr. odlok določa splošno revizijo seznamov odvetnikov. Tisti, ki so kakorkoli javno nastopali proti drŽavi, se ne sprejmejo v seznam, oziroma se iz njega lahko brišejo, ako so Že vpisani. Dosedanje odvetniške zbornice sicer ne bodo odp'ravljene, toda odvzame «e jim funkcija zastopanja stanu in se prenese na odvetniške sindikate. Samo taki sindikati, ki bodo deležni pravnega priznanja v smislu zakona o sindikatih, bodo imeli pravico predlagati disciplinarno postopanje proti posameznim odvetnikom pred pravniškimi sveti (consigli forensi) in bodo dalje lahko izpodbijali odločitve teh svetov glede vpisa ali izbrisa iz stanovskega seznama ter bodo imeli besedo tudi pri vsakoletni reviziji seznamov. Odvetniški sindikati bodo imeli poleg tega še pravico zahtevati, da se ima sklicati občni zbor odvetniške zbornice in pa nalagati posameznim odvetnikom letne prispevke v znesku največ 100 lir. V teku eneera meseca se razpustilo seda- nji sveti odvetniškega reda in se bodo imenovale na njihovo mesto posebne kr. komisije, katerih naloga bo, da izvede revizijo seznamov odvetnikov ter pripravi volitve novih svetov. Dokler se ne ustanovi višji pravni svet, bo opravljala njegove posle (disciplinarno postopanje) posebna tozadevna komisija, obstoječa iz, 15 članov, ki bodo imenovani s kr. odlokom. Novi odlok vsebuje tudi besedilo odvetniške prisege. Prisega se bo tako-le glasila: «Prisegam, da bom izvrševal svoje stanovske dolžnosti pošteno, častno in marljivo v prid vrhovnim svrham pravice in vrhovnim intereso^i države». Kmetje, trtorejci, pozor! (Iz urada Trž. kmetijske družbe). Po naših vaseh, v bližnji in daljni okolici Trsta krožijo že nrecej časa razni agent-je in tudi sumljivi ljudje, ki se izdajajo za zastopnike raznih tvrdk in kvaren. Omenjeni agentje ponujajo našim kmetovalcem, posebno trtorejcem, razne sumljive snovi kot sredstva za pokončavanje raznih rastlinskih bolezni. Tako ponujajo nekateri gotovo tekočino, češ da ta tekočina obvaruje trto tako pred plesnijo kakor pred peronosporo, če se dotična tekočina prilije h koreninam trte. Zopet drugi ponujajo gotov prah, ki naj bi tudi obvaroval trte teh bolezni itd. Kmetje- trtorejci, ne zaupaj takim agentom! Taki agent je gledajo navadno samo, da izkoristijo nevednost našega ljudstva. Tudi ako vam kažejo razne dokumente firem in razna potrdila, ne verjemite jim. Ne verjemite jim radi tega, ker ne poznate blaga, ki vam ga vsiljujejo. Pred-no kupite ali pa naročite kako sredstvo za pokončavanje rastlinskih bolezni od takih' ljudi, povprašajte za nasvet kakega strokovnjaka ali pa popeljite takega agenta k poznanemu strokovnjaku in šele potem se odločite. Preveč ste odvisni od letine rastlin, da bi tvegali zdravje teh rastlin s sredstvi, ki niso poznana. •EDINOST* V Trstu, dne 12. maja 192«. Sredstva za pokončevanje rastlinskih bolezni preskrbujte si vedno le pri takih tvril-kaii in od takih oseb, ki so vam poznane in h katerim se lahko zatečete s pritožbo, ako uspeh ni bil povoljen. Vprašajte se sami seb*\ kam se boste zatekli, če vam sredstvn nabavljena od takih agentov ne bodo dala nobenih uspehov in bo vaša letina uničena? Torej kmetje, pozor pred takimi ljndmil Ob tej priliki opozarjamo naše trtorejce tudi na nevarnost, ki jim preti od strani bolezni trt. Ponekod so že opazili na trtah tako peronosporo kakor tndi oidiom ali plesnobo. Trtorejci, ne zamujajte «asal Žveplajte in škropite trte že sedaj. Ne čakajte kakor druga leta, da ne bo prepozno. S sredstvi, ki jih rabite v te namene, bodite previdni. Modro galico pripravite pravilno, ker drugače lahko škoduje trtam in drugim rastlinam. Y*a potrebna navodila za pravilno pripravo in uporabo dobite v uradu Tržaške kmetijske družbe, kjer si lahko nabavite vse potrebščine, zajamčene kakovosti. Prip. ur. Jutri objavimo člančič o pravilnem škropljenju, na kar opozarjamo naše kmetovalce. ________ Predpisi o lovu Kr. komisija za upravo tržaške pokrajine naznanja, da veljajo v tržaški pokrajini določbe glede lova, katere vsebuje tržaški deželni zakon od (?. avgusta 1895. B. L. r. št. 21. Prepovedano je loviti in ubijati: divje koze od 15. decembra do 1. avgusta; srnjake od 30. novembra do 1. junija, zajce od 15. januarja do 15. septembra; divje kunce od 1. mar« a do 1. septembra; divje peteline od 1. junija do 1. aprila; fazane in kotorne od 1. januarja do 15. septembra; gozdne in bele jercbice od 1. februarja do 15. septembra; jerebice od 15. januarja do 15. avgusta; prepelice od 1. januarja do 1. avgusta, kljunače in golobe od 1. maja do 1. avgusta, divje race (mozerine) od 1. marca do 1. avgusta; druge vodne ptice od 1. maja do 1. avgusta. Skozi celo leto je prepovedano loviti in ubijati mlade divje koze in mlade srne (kot take se smatrajo uo 1. julija naslednjega leta po izvalitvi) in srne do 31. decembra 1927. Ravno tako je do nove odredbe prepovedano loviti in ubijati divje kokoši, fazanke in piščeta obeh vrst. Dovoljeno je loviti Stirinožno divjačino s pomočjo lovskih psov. To naznanilo kr. komisije je bilo objavljeno v «Osservatore Triestino" od 11. t. m. ________ Prepovedana čebela Včerajšnji «Osservatore Triestino« je objavil odlok tržaškega prefekta od aprila t. I., s katerim se prepoveduje v tržaški pokrajini uvoz in Širjenje vsake druge vrste čebel razen čebeie imenovane «apis ligustica». Prestopki se bodo kaznovali. __ Terčičev častni večer Jutri, v Četrtek ob 8.30 zvečer se ponovijo še enkrat Schonthanove »Ugrabljene Sabinke» za Terčičev častni večer. V Trstu in v Gorici so dosegle «Ugrabljene Sabinke» krasen uspeh, saj je prišlo pri vseh predstavah celo do aplavza pri odprtem odru. Ni dvoma tedaj, da si marsikdo rad Še enkrat ogleda to veselo- komedijo, tembolj še ker so združene s Častnim večerom Terčiča, ki pač zasluži lepe udeležbe. Terčič bo slavil s to predstavo 15-letnico svojega dela na slovenskem odru. — Glavno ulogo igra Terčič, ki igro obenem tudi režira. Druge večje uloge igrajo še: Sila, Silova, Kreševičeva, Slepančičeva, Marc, Ban in Bradačeva. Scen eri jo je izvršil Cernigoj. — Pred-prodaja vstopnic nocoj od 20—22 in jutri od 10—12 v DKD pri Sv. Jakobu. Stanku Bratiisl ob osmini «Umreti, bratje, težko ni, Pustiti nade — to boli.....» Tvoja čista duša polna vseh idealov, polna načrtov polna nad, plava sedaj v nebeških višavah. Dokler nevsiljiv, mirnega značaja — vse Te je ljubilo: Tvoji domači, Tvoji tovariši v lesni trgovini, tovariši v mladinskem društvu. Kolikokrat si mi to- \ žil, da marsikje ne dobiš razumevanja...... Tvoja duša je hotela višje, višje; nisi se hotel zadovoljiti z doseženo izobrazbo; hotel si naprej, navzgor. Pogovori s Teboj, izmenjava misli, da-siravno Se mlad so bili pravi užitek. Ti si bil povsod doma: Slovstvo (naše in tuje), zgodovina, iznajdbe, tarife, dekreti, politika, presojanje značajev, obsojanje neznana jev... vse vse je bilo Teb! dostopno. Tvoja duša je bila žejna višje izobrazbe. Zahajal si pravkar v večerni višješolski toča j, dosežeš postavljeni si cilj... Pravil si mi, da si ga moral že dvafcrat prekiniti radi rahlega zdravja, a v tretje da hočeš prodreti. Odsvetoval sem Ti nočne študije .— bilo je prepozno.. Angelj se je dotaknil s svojo belo perutjo Tvoje bele čiste duše..... Stanko, zakaj si šel od nas? Lahek je odgovor: Ker tako je hotela usoda in ker boljši ginevajo...... Počivaj v miru, Stanko! Izprosi pri Vse-višjem tolažbe neutolažljivi materi, strti duši, ki Te je nadvse ljubila, plakajočim bratom in vsem nam, ki smo Te imeli radi! Osiveli Sivorjev. Društvene vesti — Slov. akad. društvo »Balkan*. Radi praznika se sestanek ne bo vršil kakor po navadi v četrtek, ampak v sredo 12. t. m. ob običajni uri. — Dramatični krožek »Čitalnice«. Nocoj ob 8.30 vaja za «Sabinke». — Šentjakobska podružnica «fiol. Dr.» opozarja vse svoje člane ter društvenike drugih šentjakobskih društev, da se vrši v nedeljo dne 16. t. m. v dvorani DKD redni letni občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1) Pozdrav predsedujočega ter poročila tajnika in blagajnika, 2) Odobritev računov in absolutorij odboru, 3) Poročilo vrtnaric o vspehu v vrtcih ter refekcije, 4) Volitev novega odbora in nadzornikov, 5) Razni nasveti in predlogi. _ D. K. N. TommaMo - Trst. Danes ob 19.30. uri odborova seja. — V Četrtek ob 10. uri trenaža nogometašev na igrišču Obzora. V petek ob 19.15 sestanek športnega odseka; v soboto ob navadni uri skupni sestanek s predavanjem. — M. D. d pa rta - Skedenj. Danes točno ob 20. uri se vrši sestanek s predavanjem. Vsi člani so obvezani udeležiti se ga. — Odbor. SPORT S. D. AdrU. Danes ob 8. in pol sestanek članov. Nogometaši gotovo? — Vodja Pred sestankom članov sestanek tehnične komisije nogometa! — Vodja. Trateniiko igriiče. Jutri popoldne se srečata na trsteniškem igriSču močna četa *C. 1. Bancari* in I četa «VaIa» v prijateljski tekmi, ki ne bo gotovo zaostajala za nedeljsko. Tekma bo imela šc poseben pomen, ker ima četa Bane aro v » poravnati «Valu» star račun. V prvenstvenih tekmah »prosti* bi morali odigrati • Bancari« finalno tekmo, od katere bi bilo odvisno prvenstvo. To se ni zgodilo in je bilo prvenstvo prisojeno Bancarom pri zeleni mizi namesto da bi se odločilo na zelenem polju. Umevno je, da bodo vzeli «Vala5i^> jutrišnjo tekmo z naibolj rt^ne struni, umevno pa je tudi. da se Bancari ne plašijo lakih tekem. Saj so šli do sedai iz vseh bojev s četami III divizij kot zmagovalci. Miljska «Edera», «Itala<», »Capodistria-, «Ginnastica», vse te tete niso mogle kloniti zmage vaienih Buncarov. Ako nastopijo *Valaši» v stfstavi, ki je obnesla zmago močni četi «Ciltav*cchia^ in ako bodo kazali '£ro, ki smo jo videli v nedel o na Trrtcniku, bo jutrišnja tokma nekaj res izrednega. Tekma prične točno ob 4. vri. Iz tržaškega življenja Požar na postaji pri Sv. Andreju Včeraj zjutraj okoli 10. ure je izbruhnil v delavnici za signalne aparate na postaji pri Sv. Andreju nevaren požar; iz do sedaj še neznanih vzrokov jc pričelo goreti v skladišču tik delavnice, v katerem je bilo nagromadenega poleg raznega drugega materijala tudi mnogo lesa. Ogenj je menda že kako uro prej tlel v zaprtem skladišču in se polagoma širil, ne da bi delavci, ki so bili zaposleni v delavnici, tega zapazili. Šele ko se je ogenj lotil vrat, skozi katere se je kmalu pričel valiti gost dim, so delavci zapazili nevarnost. O dogodku so bili obveščeni mestni gasilci, ki so z vso naglico prihiteli na lice mesta. Ker je bilo skladišče že popolnoma v oblasti plamenov, gasilcem ni preostajalo drug*ga kot preprečiti, da se ogenj ne razširi na bližnje dekivnice. To jim je , podrl v ulici XXX. ottobre zdravnika drja. Ivana Stuparich, stanujočega v ulici-Scala Belvedere št. 4, ko je ravno stopil s tramvaja pred cerkvijo sv. Antona Novega. Dr. Stuparich se je pri padcu nenevarno pobil po prsih. Z istim ovtomobilom je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga spre jeli v posebni ki-rurgični oddelek. Okraden v tramvaja. Ko se je 53-letni trgovec Josip Bettan, bivajoč v Cormonsu, predvčerajšnjim po-popoldne vozil s tramvajem proti Sv. Soboti, sta mu dva elegantno oblečena mladeniča, ki sta se nekaj časa prerivala in gnetla okoli njega, ukradla listnico z zneskom 300 lir in raznimi osebnimi listinami. Bettan je opazil tatvino kmalu potem, ko sta mladeniča izstopila. Stopil je za njima, a ker ju ni mogel izslediti, je končno javil tatvino na kvesturi. Tramvaj trčil ob tovorni voz. Ko se je tramvr* - - ' — Piazza i erugino včeraj zjutraj okoli 8. ure premikal po uiicj. v- ----- iia Križišču ulice Media nenadoma prestrigel pot težak dvovprežni tovorni voz, ki je privozil navzdol po omenjeni ulici. Uvedevši nevarnost, je tramvajski uslužbenec naglo stisnil zavore, voznik pa je od svoje strani pognal konja, da bi potegnila voz s tira. Toda razdalja je bila premajhna in trčenje je bilo neizogibno. Tramvaj je zadel s precejšnjo silo od strani ob voz ter ga prevrnil s konjema vred. Nekateri delavci, ki so sedeli ali stali na vozu so v kritičnem tre-notku poskakali na tla in ostali nepoškodovani; le voznik 36-letni Fran Fon, stanujoč v ulici Piccardi št. 50, je zletel precej nerodno z voza in se nekoliko pobil. Sicer pa nezgoda ni imela hujših posledic; delavci so s pomočjo navzočnih ljudi kmalu dvignili voz in konja, ki sta tudi ostala nepoškodovana. Radi sunka se je spredaj pri tramvaju nekoliko pomečkala pločevina, resnejše škode ni bilo. — Fon je dobil potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor so ga spremili tovariši. Vesli i Goriikega Goriške mestne vesti Velike cerkvene slovesnosti ▼ OoricL Jutri v četrtek se bodo začele v cerkvi sv. Ignacija na Travniku velike-slovesnosti na čast lansko leto posvetničenemu Petru Ivaniziju. Te slovesnosti, ki bodo trajale štiri dni, bodo vodili očetje jezuiti, iz katerega reda je bil tudi slavljenec sv. Peter Kanizij. Vzpored teh slovesnosti bo sledeči: V četrtek (13. maja) ob 15. uri pridiga (dr. Brumat) nato italijanski govor, blagoslov. Zvečer ob 2014 nastopita italijanska jezuita pridigarja (Magni in Savani) v obliki dvogovora, ki drug drugemu navidezno nasprotujeta in se pobijata v teo-loško-filozofski stroki. — V petek (14. maja) ob (i. uri zjutraj cerkveni govor (A. Rutar) o sv. Petru Kaniziju, nato maša. Oh 7. nri italijanska pridiga. Ob 20.30 zopet dvogovor (Magni in Savani) kakor prejšnji dan. — V soboto (15. maja) ob 5.30 i pridiga (D. Doktorič) o apostolstvu sv. I Petra Kanizija. Ob 7. uri pobožnost za f Italijane ob 20.30 kakor v četrtek in pe-| tek. V nedeljo (1(5. maja) ob 6.30 govor (Leopold Cigoj) o sv. Petru Kaniziju. — lOb 11 pontifikalna mada prevz. g. knezo-I nadškofa dr. Franca Borgia Sedeja. Pev-•ski zbor s spremi je van jem orkestra bo pel Perosijevo mašo. Orkester bo vodil Seghiz-zi. Ob 15 govor (dr. Brumat) o sv. Petru Kaniziju, ob 16 sklepna slovesnost, pri kateri bo prepovedoval oče Lavani. Pel se bo «Te deum» (mešan zbor s polnim orkestrom). Naj omenimo, da se za te slav-nosti umesti v cerkvi mogočen žaromet, ki bo razsvetljeval cerkev, in ki bo imel baje moč 35.000 sveč. Vse te slavnosti bodo vodili oč. jezuiti, ki jim bo pomagal poseben odbor, v katerem sede izmed Slovencev prof. Brumat, dr Brumat in Reščič. BILJAKA. Vsakemu je treba dati priliko, da se izrazi in opraviči, in zato smo tudi mi tako dolgo molčali in čakali, da dopisnik «Ma-lega lista« in «Goriške Straže« dokaže svoje trditve, ki so naravnost protislovje resnice in ne narobe. Z eno besedo: pozivamo dopisnika »Malega lista» z dne 19. 2 — in 5. 3. 1926 ter •Goriške Straže» z dne 14. 4. 192« — da pride za enkrat na dan z dokazi in razkritji. Resnica je in mora biti vsakemu draga in ljuba, — ako vsaj ni strankarsko že preveč prepadel. Zato ta naš poziv, in čakali bodemo še, da g. dopisnik zbere vse «gradivo», ki ga ima, kakor trdi, proti nam. — Izjavljamo pa že danes in najsvečaneje, da bodemo govorili mi, ako se on ne oglasi — tudi jasno in glasno besedo! Kajti mi Biljanci se ne pustimo kar tako"sumničiti! Za danes toliko! DOBRAVLJE Ker je bila veselica, katero je imelo prirediti naše prosvetno društvo «Zarja» dne 2. maja t. 1. prepovedana od kr. kvesture v Gorin, se bo ista vršila na vnebohod dne 13. maja. Veselica se bo vršila v prostoru dobravske zadruge in se prične ob 3.30 popoldne. Na vzporedu je petje, kuplet in j veseloigra Dr. Hribar. Upamo, da nas oko- | ličani tudi v drugič posetijo v lepem števi- i lu, ker so se morali, ne po naši krivdi, v nedeljo nezadovoljni raziti. IZ PRVAGINE. Prihodnjo nedeljo, dne 16. maja, uprizori | «Prvaško prosvetno društvo» ljudsko igro «Mladi gozdar« prosto dramatizirano po znanem romanu Soški črnošolec: «Mladi gozdar«. Radi ovir se bo vršila dne 10. t. m. in ne kakor je bilo prvotno objavljeno za 13. Toliko v znanje! Igra je zelo lepe in zabavne vsebine, pri kateri nastopa okrog 40 igralcev. Prvič je bila pri nas na odru in sedaj se bo igrala drugič. Ljubitelji drame se naprošajo, naj ne zamude te prilike. Med dejanji in odmori bodo pela razna pevska društva izbrane komade in svirala domača godba. — Po veselici prosta zabava. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. IDRIJA. (Zakasnelo) V nedeljo 2. in v pondeljek 3. t. m. ie uprizorilo tukajšnje «Dramatično druŠtvo» v rud. gledišču Schonherr-jevo dramo «Re-ka». Dejanje se vrši na večjem posestvu ob reki Visli spomladi, ko se tali led in nosi reka s seboj ogromne ledene plošče In je nevarnost, da prestopi bregove in nasipe ter poplavi deželo. Posestnik Peter Doorn, je ob očetovi smrti uničil oporoko, ki je določevala delež tudi najmlajšemu bratu Jakobu, da tako lažje ohrani posestvo. Ta svoj greh je izpovedal svoji ženi Renati, ko ga je zadela strašna nesreča, da sta mu v reki utonila oba otroka, krasna fantička. S to izpovedbo je izgubil ljubezen svoje žene, ki je v tej nesreči videla božjo kazen ter smatrala svojega moža za krivega smrti njunih otrok. Veliko sovraštvo je gojil' do Petra tudi Jakob, ki je bil brez deleža in je sumil, da je osleparjen ter ni maral za pomirjevalne besede strica Ulriha. Med tem se je povrnil drugi brat Henrik, da kot inženir po naročilu vlade izvrši regulacijo reke Visle. Renata izpove vso zadevo Henriku, s katerim sta si bila že v mladosti dobra znanca, ter ga prosi naj vpliva na Petra ki pa o tem ni hotel nič slišati, da popravi krivico. Jakob izve resnico, hiti v razburjenosti na nasip in ga prične i/, maščevanja podirati, da bi vdrla voda na posestvo in ga poplavila. Peter hiti k njemu, da bi to preprečil; na nasipu se prične med njima borba, ki konča s tem, da strmoglavita oba v reko, katera ju odnese. Drama, ki sicer ni bogata na vsebini, pač pa na uuševnosti, je za igralce zelo težka. Kljub temu je prireditev tehnično jako dobro izpadla; vse vloge so bile v pravih rokah. Občinstvo je z zanimanjem sledilo poteku igre, ter tako pokazalo razumevanje tudi za taka dela. Udeležba v nedeljo dobra, v pondeljek bolj pičla. KANAL (Nov oder in nova dvorana.) Vsak del Goriškega ima svoje središče, kjer se več aii manj redno, več ali manj dobi o vrše dramske predstave. Goriška okolica z bližnjimi kraji ima svoje ljudsko gledišče v Trgovskem domu, Vipavsko v Ajdovščini, idrijski okraj v Idriji. Na Tolminskem pa že itak delujejo krepko v večjih krajih posamezna društva. Samo v krajih srednjega toka Soče na Kanalskem ni bilo do sedaj pravega središča - žarišča, zgled manjšim sosednim vasem. Po svoji Jegi bi bil to lahko Kanal, pa ni bil. Tudi pred vojno je bilo društveno Življenje najbolj zanemarjeno po Kanalskem in po bližnjih hribovskih vaseh: Banjščici, desnega brega Soče itd. Izgovor za nedelavnost je deloma res obstojal v pomanjkanju prave dvorane, ker se ona dolga, zadušljivo - zaduhla soba gasilnega doma pač ne sme smatrati ža primeren prostor za javne predstave, ki bi bil zmož'en sprejeti vase stotine občinstva. Najidealnejša rešitev bi bila seveda ta, da bi se z zidavo posebnega društvenega doma odpomoglo pomanjkanju društvenih in prireditvenih prostorov. Tako delajo v drugih krajih naše goriške dežele, zlasti pa v Sloveniji. Razmere,- gospodarske in deloma tudi druge, so pri nas take, da se za to poklicani niso lotili tega načina rešitve vprašanja. Kljub temu smo lahko zadovoljni, da dobimo pri gospodu Križniču jako dobro, če ne ravno idealno dvorano. Dvorana sama je zlasti v primeri z odrom nekoliko primajhna, oder je pa dovolj globok. Silno hvalevredna je bila misel Kanal-cev, da so poklicali za poslikanje novega odra znanega goriškega umetnika, Ivana Cargo. S tem so pokazali, da se ne drže preveč okorele, običajne šablone v dekoriranju odrov z neokusnimi rožicami, za-valjanimi ženskami, ki naj bi predstavljale ne vemo katero izmed muz, ampak da jim je res pri srcu umetniška dekoracija njihovega odra. In ni jim pa potreba biti žal ne za stroške in ne za druge sitnosti. Cargova dekoracija kanalskega odra je v najmodernejšem smislu zamišljena. Kot dinamiSsa plastična nima s staro dekoracijo nobenega stika. Star način dekoracije je absolutističen in imperativen, to se pravi statičen ali bolj podomače povedano: Dekoracija s kako pokrajino v stilu stare šole je taka, da ne ,dopušča nobenega dvoma nobene prostosti gledalcu ravno tako jo mora gledati razumeti kot njegov sosed s čisto istim duševnim doživetjem, pa čeprav ima popolnoma drugačno duševno razpoloženje, drug način zaznavanja. Prednost nove vrste dekoracije je ta, da ne sme motiti fantazije nobenemu. Vsakemu posamezniku da nova dekoracija individuelen vtis. Žal le da notranja scenerija kanalskega odra ne more biti v skladu z zunanjostjo odra, ker se bo pač morala prilagoditi zastarelim motivom dramskih del, katere imajo na razpolago naši diletantski odri. Odpomoči bi se moglo morda premall površini dvorane s tem, da bi se prebila stena za galerijo. K natančnejšemu opisovanju Cargove dekoracije se še povrnemo ko bo «enkrat končana.« Na vsak način razveseljivo in posebno za kanalce hvalevredno je da naša upo-dsthltnfoča umetnost ••lopa roko v roki z drumsko umetnostjo. Cernigoj v Trstu, nekatera že prejšnja dela Čarge v tem oziru S (J llOliti teti veseli predmeti in obljube polne gotovosti za bodočnost. Trdno smo prepričani, da bodo pogosta in izčrpna poročila kanalcev o njihovem bogatem snovanju na društv. polju. Borzna porotna. DEVIZE: T rut, 11 maja AmaUrdam od 1C0.V— da 10.M — Belgija ed :7,W do /* 50, Pari« IS *>0 do 79 -Lon»Un od l2l,Hb do 121.95 ; New Vork od 2r,07 do 2-5.T6; Španija oi 360.— do Šrica od 18's do «87.- ; Atene od ."V>..V) do JI.50 Bet lin od do >0'.— ; Bakarešt od 0-— do a.">C Praga od 7-J.lO do 74.50: Ogrska od l».9.k9 dc O.i^ssj; Dunaj od — .Sr-3 do —.3./: Za^ret> od 44.30 do 44 ReoaCijnko obveznic« 7U 29 MALI OGLASI BPĐSIT7 tfKflfll Via Torrc bi*nc* 21> p°tlk ir- DLIHII fjlilUUL prevodi v vseh jezikih. (771 KUHARICO sprejme gostilna -Alle due ruolc Vi; Sapone 5. Pred»taviti se do 9. ure. 73! KRČMARJA s kavcijo iiče -Konsumno in ptvioiil-no druiivo» v Gabrovcu pri Prošeku. Pojasnila daje odbor do 6. junija. 729 IZREDNA PRILIKA. Kamion v popolnem stanju se proda ali zamenja z avtomobilom. Nosi 50 o Žerjal, Campo Belvedere 3. 733 MOTOCIKEL Indian Super-Scout, nov, z električno luijo, magnet dinamo Bosch, se proda po zmerni ceni. Garage Ferluga, Via S. FrancoscO 31 Trst. 734 ŠIVILJA izvežbana v krojenju, s znanjem nemškega jezika, se išče. Verzegnassi, Portorose. 730 KORRESPONDENT perfekten, slovenski, srbohrvaški, nemški, išče mesta. Ponudbe na upravo lista pod «Koreapondent». 731 KDO SPREJME en me»c starega, zdravega dečka v oskrbo ali za svojega? Ponudbe na uprav ni-šivo pod «Deček». 732 BABICA izkušena, sprejema noseče. Via Chiozza 50 pritličje. 72*3 KRASNO POSESTVO v severni Bosni se proda Eod jako ugodnimi pogoji. Posestvo obstoji iz 6 at. juter dvorišča in sadonosnika, 24 kat. juter livad, 2000 k. j. njiv in 160 k. j. mladega goi-da, z vsemi potrebnimi stavbami in z živim in mrtvin inventarjem. Vse leži v kompleksu ob glavni ccst in %- bližini okrajnega glavarstva. Proda se, vkupn« ali po večjih in manjših parcelah. Naslov pri uprav-ništvu. 67P MESARSKI pomočnik ae sprejme takoj. Plača po dogovoru. Marija Strel, gostiiničarka, Spodnja Idrija 83. 6% BABICA, avtorizirana, s.prejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 668 ZAHVALA Vsem, ki so spremili blagopokojnoga župnika ANDREJA BENIGAR na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom najsrčnejšo zalivale. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini, Marijini družbi in pevskemu zboru. TRNOVO, 10. maja 1X(>. (570) ŽALUJOČI OSTALI. LJiidska baska v Postojni naznanja tužno vest, da je njen bivši stva in nadzorništva (prej Notranjska posojilnica), mnogoletni, velezaslužni član ravnatelj FRAN JURCA d;n?s mirno v Gospodu zaspal S ava njegovemu spominu ! POSTOJNA, 10. maja 1926. (56'J KRONE po L 2.10 komad Zistfi. Iiflllaaft, plalii ZB-krsnsk? ziala imtii kupuje In plačuje po najviijili cenah Albert Povh — urama Trsti Via Hazzini 46 523 lnserirojfe v „Edinosti44 SLS> Zobozdravnik f m.m: flei U. dr D, SurM specijalist za ustne In zobn?b?'3ni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. imbriani 18,1. im lil i. Giomii) od 9-12 in od 3-7 031 PODLISTEK Naroialt« In Sirite „EDINOST" J U LES VEHNE: Skrivnostni otok Korakali so dalje navzdol. Inženir je pozorno promatra! ovinke hodnika; prepričal se je, da je njegova smer vkljub mnogim ovinkom vendarle obrnjena k morju. , t , Ko so prišli že petdeset čevljev globoko, je vzbudil njihovo pozornost šum, ki je prihajal iz globočine. Prisluhnili so. Glasovi, ki so vhajali v hodnik, so se zdeli, da prihajajo skozi govorilno cev, vendar pa so jih dobro razločili. «To je Topovo lajanje! je vzkliknil Har-bert. — Da, je potrdil Pencroff, in naš pogumni pes laja prav besno. — Saj imamo okovane palice, je rekel Clr Smith; torej previdno naprej 1 — stvar postaja vedno zanimivejša,« je priiepetal Gedeon SpUett mornarju v uho. Mornar je molče prikimal. Cir Smith in njegovi tovarili so hiteli C u na pomoč. Topovo lajanje je postajalo Ij razločno. Da je besen, se je poznalo po lajanju. Ali je morda kako Žival pre- podil? Ne da bi mislili na kako nevarnost, ki bi utegnila tudi njim pretiti, je naseljence gnala naprej nepremagljiva radovednost. Niso več hodili, ampak se tako-rekoč drsali po tleh navzdol. Šestdeset čevljev globokeje so našli Topa. Tam se je hodnik razširil v prostorno, lepo jamo. Top je še vedno v besnem lajanju tekal sem in tja. Pencroff in Nab sta z bakljami svetila na vse strani, Gedeon Spilett, Harbert in Cir Smith pa so držali palice kakor sulice, pripravljeni, da v potrebi naskočijo morebitnega sovražnika. Velika jama je bila prazna, dasi so jo preiskali do zadnjega kota. Ničesar niso našli, ne živali ne nobenega živega bitja, vendar pa ni Top prenehal lajati. Niso ga mogli pomiriti niti z laskanjem niti z grožnjo. «Tu mora biti vendar kak izhod, sko/i kateri se je voda odtekala v morje, je rekel inženir. — Brez dvoma, je odgovoril Pencroff, bodimo torej oprezni, da ne pademo v kako luknjo. — Najprej, Top! Pojdi!» je zak)i< al Cir Smith. Pes je ubogal svojega gospoda, stekel na konec jame in tam Se huje zalajal. Previdno so mu sledili. Pri svitu bakelj so dobro videli vodnjakast rov v granitni skali. Brez dvoma se je voda odtekala vanj, toda rov je bil navpičen, zato je bilo nemogoče nadaljevati pot navzdol. Tudi ko so z bakljami posvetili v globo-čino, niso nič zapazili. Cir Smith je odlomil gorečo vejo in jo vrgel notri. Smolnati plamen je dobro zasvetil, ker ga je pri padcu prepih razvnel, toda nič posebnega niso videli. Končno je veja ugasnila /. rahlim sikom, iz česar so sklepali, da je padla v vodo, t. j. v morje. Po časn, v katerem je veja padla v globino, je inženir določil višino rova na devetdeset Čevljev. Tla jame so se torej nahajala devetdeset čevljev nad morjem. «Tu je naše stanovanje, je rekel (lir Smith. — Neko bitje pa je vendarle bilo tu poprej, je rekel Gedeon Spilett, katerega ra dovednost ni nušla zadoščenja. — Mogoče je že, je odgovoril inic.nr toda kdorkoli je bil, dvoživka ali katere druga žival, je zbežala skozi izhod in nan pustila ta prostor. — Pred četrtjo ure bi rad bil Top, je re kel mornar, zakaj brez vzroka ni tako be» no lajal.»