MANDIKA
CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA
RŠTA V SMAIACMCMMESTO
(Mef) Bolj ko razmišljam manj jasno mi je, zakaj je Izola eno redkih mest, ki ne pripravi silvestrovanja na prostem. Za kaj takega ima namreč vse pogoje: ima primerne trge, ima tradicijo organiziranja množičnih prireditev, ima dovolj prebivalcev, ki si ne morejo privoščiti hotelskega silvestrovanja, kaj šele silvestrovanje na Maldivih. Povrhu vsega pa je Izola še vedno dokaj proletarsko mesto z dušo in to je tisto, kar takšno silvestrovanje zares potrebuje.
Da si Izolani želijo takšnega pričakovanja novega leta
fC Banka Koper

8. Januar 1998
je bilo moč videti na koprskem Titovem trgu, kjer smo jih našteli za zelo dobro obiskan koncert na Mediteran festivalu in vsi po vrsti so hiteli spraševati zakaj so morali prav do Kopra. Konec koncev bi tudi naša županja zmogla tistih sto steklenic poceni špumanteja, pa še z avtomobilom ne bi bilo treba na prednovoletno obalno cesto.
Seveda nisem hitel s kritiziranjem občinske oblasti, ker vsega vendarle ni kriva, res pa je, da se je v ustanove, ki imajo takšne prireditve "čez" zalezel birokratski molj in navdušeni organizator silvestrovanja bi moral najprej dobiti dovoljenje občine za uporabo javne površine, soglasje občine za uporabo ozvočevalnih naprav, priglasiti prireditev na
Adriatic €
VAŠA ZAVAROVALN

izolski upravni enoti, pripraviti plan varovanja, organizirati službo v te namene in na koncu prevzeti osebno odgovornost za vse, kar bi se na praznovanju lahko zgodilo. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi kdo koga po glavi s polno steklenico šampanjca, lahko bi se zgodilo, da bi komu vrgli petardo z srajco, lahko bi se zgodilo, da bi koga porinili v ledeno morje ali mu sunili denarnico. "Ali si pripravljen prevzeti takšno odgovornost", bi povprašali organizatorja, ki bi medtem moral napisati vsaj štiri vloge občini in upravni enoti, nakupiti kar lepo število kolekov, kot da bi šlo za njegovo ohcet in jih od vseh poslušati o tem, kako nor je, da se je tega sploh lotil.
In bi storil tako kot že nekajkrat doslej: zamahnil z roko in se odpravil na silvestrovanje v Koper, kjer so v takšnih primerih morda le bolj razumevajoči do prireditev, ki so celo njihove.
Ob novem letu smo prejeli kopico čestitk in vsem pošiljateljem se iskreno zahvaljujemo. Še posebej slikarju Motohu z Verdijeve ulice, ki nam je poslal čestitko v obliki grafike z izolskim motivom. Vsem hvala in enako.
JE
»


Ta simpatična lovska hišica je zrasla ob teniških igriščih neznanega lastnika ob hotelu Delfin. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo je dal dovoljenje za postavitev, saj močno spominja na Delamarisovo hišico na Lonki, ki so jo morali pred leti podreti. Zlobneži, ki poznajo neuradnega lastnika pravijo, da spominja na dolenjsko zidanico.


Tudi policaji imajo pravico do počitka, še posebej, če so pri teh letih. Kot je videti na fotografiji jim narezek ni šel ravno od ust, zato pa so fotografu nazdravili s Coca colo. Steklenica Vechie je bila varno skrita za kozarci, zaupati pa moramo, daje bila, kljub novemu letu, presenetljivo polna.
V Izoli je ena gostilna manj. Žalosten konec je doživela legendama gostilna Panin v nekdanjih stavbenikovih srevisnih obratih pri San Simonu. Na fotografiji je zadnja natakarica, ni pa videti lepe Pečarjeve risbe, kije šla skupaj z zidom "dol".
Nekateri so se jezili zaradi našega zapisa v eni od prejšnjih številk, češ daje Ladjedelnica še vedno v Izoli. Glede na to, da takšni dvomi niso na mestu smo prosili našega fotografa za pisni dokaz in zdaj ga imamo. Ladjedelnica je tisto na morju in malo levo, Izola pa je tisto, česar ni na fotografiji.
Bili pa so tudi takšni, ki so rekli, da smo užaljeni, ker so nas vodilni Ladjedelnice ignorirali. Resje in žal nam je, da mi ne moremo ignorirati njih.
Novo leto smo dočakali z nekaj podražitvami. Pravijo, da se podražitve ne da fotografirati. Nam pa je le uspelo, kajne?
PTT s \0T DF AII
O TIGROVCIH IN SDS
Spoštovani gospod Zadel !
Zahvaljujem se Vam za vaš odgovor, poln korektnih besed kot se spodobi do starejšega človeka, kar do sedaj nisem zasledil v Vaših političnih debatah. Vsled tega mi je kar žal, da Vas moram opozoriti, da me niste dobro razumeli, misleč, da kot Tigrovec bi moral biti v istem sozvočju z Vašo SDS. Po Vaši logiki bi moral avtomatično odobravati zahtevo Vaše stranke po lustraciji komunističnega režima.
Jaz sem dosleden svoji ideologiji, ki se razlikuje od vaših pojmov »svobode, demokracije, socializma in komunizma«. Vsi režimi so diktatorski, zato ne moremo obsojati le komunističnega. Če že zahtevamo lustracijo bi morali ravno tako lustrirati klerikalni diktatorski režim dr. Korošca, ki je v imenu Slovenije podpisal pakt z Hitlerjem in Mussolinijem. V času slovenske banovine so bili TIGR-ovci ravno tako preganjani. Marsikdo je zbežal pred italijanskimi fašisti v Slovenijo in je bil poslan kolonizirati Makedonsko banovino, nekateri so bili tudi izročeni avstrijskim žandarjem kot teroristi, tako kot Anton Ivančič, ki je bil v Celovcu obešen. Spomnimo se tudi škofa Rozmana, kije v ljubljanski pokrajini organiziral MVAC in domobrance, medtem, ko so v Trstu ustrelili Pinka Tomažiča in njegove soborce kmečke narodnjake TIGR-ovce Vadnal, Kos, Bobek in Ivančič. Če hočemo biti pravični se moramo spomniti tudi tega, koliko gorja so napravili domobranci pod vodstvom cerkvenih oblasti. Veliko se govori o pobitih domobrancih, niti v misel pa se ne vzame nedolžnih ljudi, ki so jih ti izročili Nemcem in jih poslali v taborišča, tudi ti ljudje nimajo grobov, saj so bili sežgani v krematorijih. Nisem še slišal, da bi se za te ljudi darovala kakšna maša ali prižgala sveča.
Opravičujem se, ker ne morem izpolniti Vaše želje, da bi se spoznala in srečevala, ker sem srčni bolnik in mi zdravniki odsvetujejo vsakršno vznemirjenje. Že sama beseda »sprava« me zadene, ker ne morem pozabiti tistih, ki so me mučili na tržaški kvesturi in me poslali na Tribunale speciale v Rim in obsodili na 14 let zapora. Smešno pri vsem tem je, da sem moral podati roko leta 1945 tistemu političnemu komisarju OVRA, ki meje leta 1942 mučil, a so ga po vojni Američani postavili za vodjo policije cone »A«. Ko zaprem oči še vedno vidim tisto sobo na sedežu GESTAP-a na trgu Obredan v Trstu, kjer me je zasliševal v črnem kroju poročnik GESTAP-a Mueller in zraven njega tolmač in pomočnik mučitelja v SS uniformi, ki je na rokavu imel slovensko trobojnico, bil je član Goršetovega bataljona, ki je bil stacioniran v Trstu v Sv. Ivanski kasarni od leta 1944 do konca vojne. Poslan sem bil v taborišče Buchenwald, kjer je pristopil k internacionalnem odporniškem gibanju v taborišču. Ustanovili smo tajno vojaško edinico, ki je štela 800 taboriščnikov in smo 11 .aprila 1945 naskočili stražarske stolpe in SS kasarne ter takorekoč goloroki razorožili 3000 Volksturm-ovcev in s tem rešili gole smrti 21.000 sotrpinov. V taborišču sem spoznal, da ima vsak narod dobre in slabe ljudi, zato smo tistim, ki so nam izročili orožje dali le brco in jih poslali domov k družini.
Dragi gospod Zadel, kot vidite nisem primeren za sodelovanje. Pa brez zamere. Srečno in zdravo leto 1998 Vam želi
Boris Kovačič
ZA LEPŠO PODOBO IZOLE
V predzadnji decembrski 246. številki Madrača sem prebrala različna mnenja posameznikov o vsakdanjih dogajanjih v občini Izoli. Zlasti me je vspodbudilo k tem pisanju razmišljanje G. županje Brede Pečan. Povedala je marsikaj zanimivega o svojem delu in o svojih prizadevanjih za izboljšanje podobe Izole. Njena prizadevanja so opazna zlasti v samem mestu, več se gradi na različnih koncih mesta in manj v njeni okolici.
Menim, da bi občinska uprava morala imeti večji pregled nad početjem občanov v njihovih bivalnih okoljih. Ne vem, ali obstoječa zakonodaja tega ne predvideva, ali pa gre za pomanjkljivo delo inšpektorjev. Poglejmo na premer: samo bližnjo okolico - opuščen kamnolom ob Prešernovi cesti. Ob poti, ki pelje mimo tega kamnoloma je nastalo pravo odlagališče smeti. Če to odkrije naključni turist - sprehajalec, ki slučajno zaide v ta predel, ne vem, kaj si lahko misli? Zraven razvlečenega smetišča po obeh straneh te poti, je v neposredni bližini še skladišče odpadnega materiala, na kar sledijo še številne razdrapane ohišnice bolj podobne podrtijam z obilo krame prinešene od doma
njihovih uporabnikov. Vem, da mati županja tega ne more kar čez noč rešiti, vendar menim, da bi, si morali tudi občani sami privzgojiti boljši odnos do okolja in do okolice okoli svojih bivališč.
Veliko stvari, bi se dalo urediti z malo dobre volje in brez velikega denarja. Kdaj bomo doumeli, da moramo sami skrbeti za svoje okolje. Najbolje, da se za začetek lotimo manjših stvari. Tako na premer ne bomo več odmetavali raznih delov embalaže, cigaretnih škatel, pločevink ipd. Začnimo se učiti bolj spoštovati sebe in druge, zlasti njihovo delo. S tem ko vse od nas pade, kažemo samo nizko spoštovanje do ljudi, ki skrbijo za izgled našega okolja. Komunalno podjetje ne bo zmoglo nikoli počistiti vseh odpadkov, kijih lahko mi s svojim nespoštovanjem njihovega dela povzročimo.
Več bi se moralo govoriti o ekološki zavesti v javnih občilih, šolah in drugod. Na koncu naj še omenim, naše pogoste primerjave- o tem in onem z Evropejci. Morda bi bilo pametno, se pri njih zgledovati pri našem vsakdanjem ravnanju z odpadki, kot z njihovo zakonodajo, ki ureja ta področja.
Ker se izteka staro leto, želim vsem bralcem in nebralcem Mandrača uspešno, mirno in zdravo novo leto 1998.
Kristina Starič
Klub samostojnih svetnikov Občinski svet, Občina Izola
IZJAVA ZA MEDIJE - OBVESTILO ZA JAVNOST
O SPREMEMBAH PRI MARINI
V	zvezi s sprejetjem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odlokao določitvi namembnosti luke v Občini Izola in prenosu luke v upravljanje, objavljenem v Uradnih objavah Občine Izola 31.12.1997 (št. 21) Klub samostojnih svetnikov izjavlja:
Podpisana občinska svetnika sva glasovala proti uvrstitvi tega Odloka na dnevni red zadnje lanskoletne seje Občinskega sveta po hitrem postopku, ker meniva, da izolski občinski svetniki nismo imeli dovolj časa in dovolj informacij, da bi presodili, kaj tak predlog odloka pomeni za našo občino in njene občane, prav tako pa naju niso prepričale razlage predlagateljev. Zato sva se glasovanja vzdržala.
V	postopku sprejemanja zgoraj omenjenega Odloka je Občinski svet sprejel tudi dopolnilni odlok, s katerim naj bi zavarovali izolske občinske interese. Tudi pri glasovanju o tem se je Klub samostojnih svetnikov vzdržal iz prej navedenih razlogov. Kljub temu Klub samostojnih svetnikov izraža svoje veliko začudenje, da ta (sicer s pompom sprejeti) dopolnilni odlok ni bil objavljen v isti številki Uradnih objav, kot Odlok o prenosu luke v upravljanje od Marinvesta k Portingu, kar lahko kaže na to, da (tudi javno predstavljeni!) nameni nekaterih svetniških skupin, res zavarovati občinske interese, niso bili resni, ampak posredovani c figo v žepu.
Hkrati naj seznanimo javnost,
1.	da je v Slovenskem almanahu 98 (izdalo CGP Delo novembra 1997, str. 157) namesto Davorina Adlerja kot predsednik izolskega Občinskega sveta naveden Marino Domio, kar lahko kaže na določeno predvolilno dejavnost in
2.	da je tudi na Internetu izolska občina že dalj časa prisotna s pomanjkljivimi podatki. Medtem ko si že od nadomestnih volitev lahko ogledujemo županjino podobo (kar tudi lahko kaže ne le na določeno, ampak na konstantno predvolilno kampanjo) in fotografijo občinske stavbe, podatkov o najvišjem organu odločanja, Občinskem svetu, po skoraj treh letih od izvolitve, ni.
Pričakovati je ustrezno pojasnilo k obema "spodrsljajema".
Jelka Morato-Vatovec Aleksander Slekovec

je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,66310 Izola, tel :066 / 600 - 010, fax: 600-015
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H.
(fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola
tel.: 600 ■ 010 I E-MAIL: MANDRAC@S-NET. NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: GRAFIKA Glavina, Gažon
Nekdaj ponosna stavba na glavnem izolskem križišču imenovanem tudi Trg republike počasi dobiva staro, ugledno podobo. S sodelovanjem Stavbenika in najemnikov ter lastnikov so v teh zimskih dneh poskrbeli za novo, lepšo fasado, ki bo zagotovo dala lepši videz celemu mestu. Zdaj je na vrsti stavba na Velikem trgu 1 (uredništvo Mandrača) potem pa tako naprej, da bomo res piccola Venezia.
V navadi je že, da se naravi vsake toliko malo zmeša in začne cveteti sredi najhujše zime. Tokrat pa so pri Markovičevih pod bolnico dobili prve cvetove ringlojev, ki jih je zvabilo sonce in nenavadno visoke temperature. Če bo šlo tako naprej bodo obirali že sredi marca.
KDO JIH POZ,NA?
Bralce Mandrača, ki so morda vplačali naročnino za leto 1998, pa časopisa niso prejeli po pošti prosimo za potrpljenje, saj zaradi reorganizacije dela na Agenciji za plačilni promet nismo prejeli vseh naslovov novih naročnikov in jih zdaj preverjamo od enega do drugega. Večino "neznancev" smo že odkrili, nekaj pa jih še iščemo. Če ste med njimi nas čimprej pokličite na tel.: 600 010.
ISKANI SO: Bernarda Zobec, Marjeta Friedel, C. Petrovič, Cvetka Šav, Boris Hrvatin, Aleksander Funa, Jadranka Mikolj, Dimitrije Kološnjaj. Iščemo tudi naslov Ane Kralj iz Kopra. Če jih ali se poznate nam telefonirajte in vsem bo lepše.

OBVESTILO NAROČNIKOM IN TISTIM, KI TO ŠE NISTE
Kot veste seje izteklo naročniško leto in to, prvo številko Mandrača ste prejeli lanskoletni in letošnji naročniki, tisti, ki ste že poravnali naročnino za vseh 50 številk letnika 1998.
Kot ste zagotovo sami ugotovili smo držali obljubo in
vsem nevidnim inflacijam navkljub ostali pri NESPREMENJENI CENI MANDRAČA, tako za naročnike kot tudi v prosti prodaji.
Takorekoč vsi slovenski časniki so se letos podražili, mi pa vztrajamo pri starem, saj vemo, da moramo z vami deliti dobro, pa tudi slabo.
Še enkrat bi vam priporočali, da postanete naš NAROČNIK, saj boste na ta način prejemali MAN DRAČ na dom, povrhu vsega pa bo še cenejši kot v kiosku, saj boste zanj odšteli vsega 70 tolarjev oziroma 30 % manj kot v prosti prodaji.
In ne pozabite, da smo za letošnje naročnike, ki bodo naročnino poravnali do 15. januarja, pripravili nekaj zelo lepih nagrad,
eden od njih pa bo tudi odpotoval zelo daleč.
POSTANITE TUDI VI DEL NAŠE VELIKE DRUŽINE IN ZAHTEVAJTE OD NAS VSE,
KAR SI DRUŽINSKI ČLANI ZASLUŽIJO.
Prijetno branje Vam želimo.
Karmen Bučar, Tomaž Ferluga, Davorin Marc, Orlando Hrandek, Drago Mislej in vsi sodelavci.
POPRAVEK
V zadnji številki Mandrača smo v naglici zapisali napačno informacijo, ki je nekatere zbodla, druga pa tudi prizadela. Povedati moramo, da nam je za površnost zelo žal, zato z veseljem objavljamo popravek glede tega, kdo od Izolanov je že prejel Bloudkovo plaketo.
Poleg Borisa Čuka, ki je plaketo prejel letos so njeni nosilci še:
Veslaški klub Argo Izola, veslači: Erik Tul, Lucijan Kleva in Jadran Barut, smučar Lucijan Kozlovič in rokometaš Slavko Demšar.
Izola je majhno a športno veliko mesto, zato smo na naše nagrajence lahko ponosni in tudi pozabiti jih ne smemo.
Novo leto je komaj mimo, pri Komunali pa se očitno že pripravljajo na Velikonočne praznike ali celo na turistično sezono, saj so se sredi zime lotili urejanja zelenic in živih mej. Začeli so pred stav bo občine, tako da ima dejanje tudi simbolični pomen.
ZA KOSILO - RIBA
(OH) Zadnje čase je ambient okoli starega mandrača kljub ne preveč lepemu vremenu dokaj živ. Ribiči se namreč vračajo z morja bolj veselih obrazov, saj je ulov razmeroma dober.
V mrežo se najraje dajo ujeti hobotnice, sipe, moli in pasare. Pred časom so bili aktualni tudi listi, vendar je njihov čas zaenkrat mimo. Če se sprehodite po izolskih ribarnicah, boste lahko opazili kar pestro ponudbo svežih in zmrznjenih morskih dobrot. Cene se gibljejo odvisno od velikosti, količine ulova določene vrste ter dobre volje prodajalcev. Izolani baje najrajši posegamo po ulovu cenovno srednjega razreda, za velike fešte pa si privoščimo tudi kakšno dražjo poslastico. Račun pa se izide tudi kupcem z bolj plitvimi žepi saj je z malo fantazije in spretnosti možno tudi s sardelami ali sardoni narediti solidno kosilo.
Tako lahko dobite
sardele za 360 - 400 SIT, sardone za 500 - 600 SIT, majhne mole za 400 SIT, menole za 400 SIT in pedoče za 360 SIT za kg. Zmerni konzumatorji lahko kupijo
hobotnico za 500 - 700 SIT, sipe 800 - 1000 SIT, kalamare 1500 SIT, girice 800 SIT, mole 400 - 800 SIT, pasare 500 - 1000 SIT, ribone 600 - 1400 SIT, skuše 800 - 900 SIT, ševole 800 SIT, kanjolina 1400 SIT in sveže osliče 1000 SIT.
Z malo sreče dobite kovača (baje ga zaradi oblike takoj zjutraj pokupijo obiskovalci Gav-iolija) za 2800 SIT / kg. Poskrbljeno je tudi za sladokusce s podaljšanimi žepi; privoščijo si lahko škarpeno 2800 SIT, škampe 1400 - 3200 SIT, brancina 2200 - 2500 SIT, orado 2000 - 2300 ter bakala za 2800 SIT. Izbira je torej kar velika, morate pa biti zgodnji oz. vsaj dopoldanski. Sprehodite se lahko tudi do starega mandrača in dobili boste ulov iz prve roke, pa še kakšen tolarček boste prišparali. Privoščite si ribo sebi in ribičem v veselje.
OTROCI IN STARŠI KORTEŽANSKEGA VRTCA V AKCIJI ”ZA MALA SRCA VELIKIH JUNAKOV "
Starši, ki imamo svoje otroke v varstvu v kortežanskem vrtcu, smo se na pobudo vzgojiteljice odločili, da se bomo v letošnjem šolskem letu približno enkrat mesečno dobivali v vrtcu in skupaj z otroki preživeli popoldan ob delu, igranju in zabavi v okviru neke delavnice. Na prvi delavnici smo se nasmejali (predvsem so se seveda zabavali naši otroci in njihove "tovaršice") in občudovali svoje telesne spretnosti oziroma nerodnosti ob telovadbi, decembrsko srečanje pa je bilo posvečeno novoletni okrasitvi vrtca. Ob prihodu v vrtec so nas pričakali kotički, ki so bili opremljeni z različnimi pripomočki (barvami, domačim plastelinom, trakovi različnih barv...), tako da nas je bilo (starše seveda) na začetku kar malo strah, ali bomo zmogli toliko ustvarjalnosti, da bo iz vsega tega tudi kaj lepega nastalo. Toda v izjemno sproščenem in že nekoliko novoletnem vzdušju smo bili kar prijetno presenečeni - zatopili smo se v delo in na mizah so nastajali čudoviti izdelki (pisani in svetleči lampijončki, snežinke, lepo okrašene male smrečice, pentlje, različni cvetovi in okraski iz plastelina, ki so se morali posušiti in se naslednji dan še speči). Vsega je bilo za naš mali vrtec seveda preveč, in ne samo to, vse je bilo tako lepo, da bi vsak od nas kaj odnesel domov - in od te misli seveda ni bilo daleč do ideje, da bi starši okraske lahko kupili. Ker so med nami na srečo seveda tudi starši s trgovsko žilico, ki so misel tudi pridno udejanili, smo kar precej izdelkov prodali oziroma kupili (pritegnili smo tudi naše sorodnike in prijatelje ter šolske otroke in njihove starše), zbrani denar pa namenili za nakup ultrazvoka za otroke za izolsko bolnišnico, saj smo želeli tudi mi po naših močeh pripomoči v tej izjemni akciji zbiranja sredstev za mala srca velikih junakov.
V	JAGODJU IŠČEJO
REŠITVE
V	krajevni skupnosti Jagodje so pretekli mesec izvedli anketo o urejanju prometa v naselju. Na zboru krajanov, ki se je zgodil v prvih dneh novembra je bila namreč dana pobuda o postavitvi hitrostnih ovir, t.i. "ležečih policajev" na najbolj prometno obremenjeni ulici v tem naselju, Cesti v Jagodje. Vodstvo krajevne skupnosti je za mnenje povprašalo okoli 220 gospodinjstev ob najbolj spornem in po mnenju tamkajšnjih prebivalcev najbolj hrupnem delu te prometnice in v okoliških ulicah, ki gravitirajo na omenjeno cesto. Vrnjenih je bilo skoraj polovica anketnih lističev, rezultati pa kažejo, da je večina prebivalcev za postavitev hitrostnih ovir, ki naj bi zaustavile prehitre voznike. Prihodnji teden, 15.januarja nameravajo na sejo sveta KS povabiti tudi krajane omenjenega območja ter jih podrobneje seznaniti z rezultati ankete. V kolikor bodo krajani za to, nameravajo predlagati ustanovitev odbora, ki naj bi skupaj z občino preučil možnosti za morebitno postavitev "ležečih policajev" . Prav tako bodo obravnavali možnosti za izgradnjo začasnega parkirišča ob južni obvoznici, ki naj bi stalo na levi strani ceste proti Livadam, kjer pravkar urejajo pločnike in razsvetljavo. Z dokončanjem ceste, ki bo povezala Jagodje in Livade, se bo promet na tej cesti močno povečal, tako, da parkiranje ob robovih ne bo več mogože. Novo parkirišče pa bi po svoje tudi pripomoglo k olajšanju parkirne stiske v drugih delih našel j a. (kb)
S pomočjo občine so pred božičnimi prazniki poskrbeli za osvetlitev cerkvice "Marije Loretska" na Loretu nad Jagodjem. Tako je do izraza prišel še en sakralni in kulturnozgodovinski spomenik.
OBVESTILO
Obveščamo vse krajane, da se lahko seznanijo s stališči na pripombe podane v javni obravnavi PUP Livade Kajuhova in PUP ter ZN Obrtno - stanovanjska cona Livade.
Stališča so na vpogled na sedežu KS Livade, Veluščkova 8 od 08.01. do 28.01.1998 vsak ponedeljek in četrtek med 16. in 18. uro. Svet KS Livade
TURISTIČNA
AGENCIJA

Istrska vrata 7, Izola tel./fax: 066/ 646 553 E-mail:laguna@siol.net
PONUDBA TEDNA:
V POKLJUKA - med zimskimi počitnicami vam ponujamo apartmaje in brunarico na samem smučišču	ob sobotah popoldan odprto
PARKIRANJE DOVOLJENO
(Vse o tem, kje, kako, kdaj in za kakšno ceno)
Prvega januarja, kljub objavam v uradnem listu) ni bilo na izolskih parkiriščih opaziti prav nobenih sprememb. Parkirnih mest je primanjkovalo, vsak je znašel po svoje, tudi preklinjanja ni bilo prav veliko slišati. Bil je namreč praznik. Zato pa je bilo toliko bolj živahno v ponedeljek, ko so oživele trgovine in gostilne, se napolnile pisarne in so na dan prišli še zadnji nejeverni tomaži, ki so "na hitro" odkrili vse napake novega parkirnega režima. Kot je znano je ob začetku leta parkirišča prevzela Občina neposredno in takšna sprememba je seveda morala prinesti kakšno novost. Tako-le smo se pogovarjali s Silvano Zadel, vodjo občinske inšpekcije.
*	Kdo je zdaj glavni "šef" izolskih parkirišč.
*	Vodi jih režijski obrat občine Izola, glede na to, da sodijo parkiriščniki pod novoustanovljeni režijski obrat Občine Izola. Voditi bi ga moral vodja režijskega obrata, ker pa v občini ne smemo in ne moremo zaposlovati je trenutno tako, da sem začasno dobila vodenje tega obrata med svoje naloge, seveda pa je glavni "šef’ županja, ker je pač vodja cele občinske uprave. Neposredno, operativno vodenje parkiriščnikov pa opravlja občinski redar Vinko Ferčec.
*	Na koga naj se torej obrnejo ljudje, ki bi imeli kakršnekoli težave v zvezi s parkiranjem?
*	Zaenkrat je to naša služba, jaz kot predstojnik in Ferčec kot operativec. Sicer pa je treba vedeti, da vse vedo tudi parkiriščniki, ki so isti, kot so bili prej in imajo tudi podobne naloge, med ostalim tudi te, da dajejo vsa potrebna pojasnila, prodajajo tudi mesečne in druge dovolilnice in podobno. Seveda imajo pravico do pobiranja parkirnine, če pa kdo želi plačilo preko žiro računa mora priti do nas (Verdijeva 1. o.p.) in bo dobil
*	Zaposleni so isti parkiriščniki kot so bili prej?
*	Tako je. Ostalo jih je šest s tem, da dva še nista prinesla vseh dokumentov, vsi pa bodo sprejeti za obdobje treh mesecev, tako da bomo videli kdo lahko opravlja to pomembno delo. Slišati je bilo nekaj pripomb na njihovo delo, ki jih s koncesionarjem nismo čisto razčistili, predvsem pa jim dajemo na dušo, kako naj se obnašajo. Voznika je treba pozdraviti, mu pojasniti in svetovati, še posebej pa to velja za turistično sezono, ko imamo opravka z gosti, še posebej s tujci.
*	Ti so tovrstnih režimov še najbolj vajeni..
*	Tudi pri nas je vse več krajev tako urejenih. Pred dnevi sem bila na Bledu zaradi programa s katerim bomo vodili evidence kazni in sem se seznanila z njihovim sistemom. Pojasnili so, da so imeli prva leta velik revolt s strani hotelov, ker so pobirali po tisoč tolarjev za dnevno parkiranje. Zdaj, po štirih letih, pa so vsi ugotovili, da vsa tista pločevina ob jezeru nič ne prinaša ampak le škoduje mestu in jezeru. Urejeno parkiranje je naredilo malo reda, uvedli so le omejeno parkiranje (do 3 ure) ob jezeru in zdaj so jim celo hoteli dali na vodenje tudi svoja lastna parkirišča.
*	Tudi Izola je majhen Bled.
*	Zagotovo. Če bi se na tem našem Velikem trgu dalo urediti, da bi imeli pol avtomobilov manj in da bi ob vikendih imeli kakšne prireditve in da bi ob večerih lahko imeli zares promenado, potem bi zagotovo bilo lepše kot je zdaj. Če se bomo z GIZ-om lahko dogovorili za konstruktivno sodelovanje bomo lahko naredili zares lepo staro mesto, ne pa da se samo dajemo o tem, koliko parkirnih mest bo imel kdo. Zato smo predlagali, da bi bila parkirišča poleti odprta do 24. ure, tako da bi parkiral na plačljivih parkiriščih tisti, ki si to res lahko privošči in bi nekoliko zmanjšali vso to pločevino okoli nas.
*	Vrniva se na današnji čas. Se je za porabnike karkoli spremenilo?
*	Čisto nič. V bistvu gre le za dosledno spoštovanje tistega, kar je bilo že prej sprejeto v odloku. Tisti, ki ima nalepko lahko na teh parkiriščih kupi mesečno dovolilnico za 1.500 tolarjev, tisti, ki nimajo nalepke pa bodo plačali po 2.500 tolarjev, kar je ceneje kot je bilo prej, ko je bila uradna cena 4.000 tolarjev. Izkazalo seje, daje bila to previsoka cena in daje tudi koncesionar moral dajati popust, to pa smo zdaj še legalizirali.
*	Prej so bila ena parkirišča občinska (brezplačna z nalepko), druga pa
koncesionarjeva. Kako pa je zdaj?
*	Še vedno je tako. Imamo plačljiva parkirišča, ki so javna in so bila prej dana v koncesijo (označena z modro barvo), zdaj pa so v upravljanju režijskega obrata. Na teh lahko parkirajo tisti, ki imajo nalepko in plačajo 1.500 tolarjev mesečno. Tisti, ki imajo le nalepko so pač obsojeni na iskanje brezplačnih parkirišč, tako kot doslej. Povedali pa so nam delavci, da je v mestu precej takšnih lastnikov avtomobilov, ki preprosto nočejo plačati 1.500 tolarjev češ, da jim ne zagotavljamo parkirišča. Mislim, daje vsem znano, da parkirišč ne more biti več kot jih je in da ni mogoče zahtevati, da občina uredi parkirišče za vsakega občana, ki kupi avto. Na Japonskem ga preprosto ne moreš kupiti, če ga nimaš kje parkirati. Mi imamo še vedno parkirišče pri ladjedelnici, ki ni zasedeno, tako da še nimamo japonskih težav.
*	Vendar ga bo treba nekako zavarovati...
*	Osvetljeno je že od lanskega julija in od takrat nimamo večjih pripomb na račun kraj na tem parkirišču. Bolj problematično je tisto za pošto, ki sploh ni osvetljeno.
*	Imate kakšne načrte v tej smeri.
*	Ja, to je prioritetna naloga, saj je zaradi teme parkirišče odprto le do 16 ure. Tam je bilo tudi veliko pripomb na to, kaj vse se dogaja na tistem trgu, zato gaje treba osvetliti.
*	Kako domačine navaditi, da ne bi parkirali prav pred vrati stanovanja?
*	Gre bolj za psihični problem oddaljenosti parkirišča pri ladjedelnici. Razmišljamo o tem, da bi poleti zagotovili še dodatno varovanje in povabili domačine naj parkirajo tam, elitna parkirišča pa dobro zaračunali turistom, saj bi tako lahko dobili denar za prireditve in podobno. Na Bledu se že tako obnašajo. Tam stane mesečna dovolilnica 10.000 tolarjev, vendar gost hotela lahko kupi to dovolilnico za 3.000 tolarjev. Na ta račun se gostje hotelov navadijo na to, da je treba plačevati tudi za parkiranje avtomobila, hkrati pa tudi odkrivajo neprijavljene goste. Iz denarja, ki ga tako zberejo pa plačujejo turistične prireditve, ki jih je pri njih zares veliko. Občina ves denar iz turistične takse in parkirnine daje v te namene. Samo tako se da razvijati turistični kraj.
*	S trgovci nimate kakšnih novih problemov?
*	Sploh ne, čeprav je res, da bi se trgovci lahko organizirano dogovorili, da bi izdelali kakšne kupone s katerimi bi oni strankam zagotavljali brezplačno parkiranje. To zaenkrat počneta le Fotooptika Rio in Boutique Nina.
*	Imajo delavci na parkirišču kaj posebnih težav?
*	Gre predvsem za en problem. Nemogoče je, da eni ljudje plačujejo parkiranje, drugi pa si ga izsilijo. Treba je zagotoviti enak režim za vse koristnike parkirnega sistema. Fantje so mi povedali, da na velikem trgu približno tretina voznikov ne plačuje mesečnih, češ da ni parkirnih prostorov zanje. To bomo morali rešiti s plačilnimi nalogi, druge ni. Moramo pa zagotoviti poštenost parkirnih delavcev, ki morajo biti do vseh enaki.
*	Novost je vračanje denarja.
*	Eden od ukrepov je plačevanje vnaprej. Ker je določilo, da imajo Izolani brezplačno parkiranje so nekateri to izkoriščali in so ostali veliko dlje, potem pa preprosto odpeljali. Zdaj pa pokasiramo vsaj tistih 70 tolarjev. Malo drugače je tudi s kupončki. Prej sta bili prvi dve uri 100 tolarjev in vsaka naslednja ura prav toliko, zdaj pa je vsaka ura 70 tolarjev in je obračun in evidenca s strani delavcev bolj enostaven.
*	Papirja je malo več.
*	Zelo malo. Pomembno je, da delavec ob prihodu stranko pozdravi in vpraša koliko časa bo parkirala. Če pravi, da dve uri dobi dva listka po 70 tolarjev in potem se obračun opravi s temi listki. Ta cena ni previsoka, saj so v Ljubljani bistveno dražji in tudi v Kopru ni nič drugače. Nasploh je treba razmišljati o tem, da bi bila poleti ta lestvica bolj progresivna, da bi
za daljše parkiranje plačali veliko več, saj bi tako odstranili tiste avtomobile, ki so tukaj po cele dneve.
*	Če prav razumem si predstavljate mesto z manj avtomobili.
*	Na vsak način je treba tako razmišljati, če hočemo, da bo Izola interesantna tudi kot mesto za sprehode, mesto brez pločevine, skratka, mesto z nasmehom.
(zapisal Drago Mislej)
Akcija December brez pokanja je kot kaže obrodila sadove. Sedaj že lanski december resda ni minil brez pokanja petard, vendar gre tistim, ki so si akcijo zamislili in tistim, ki so jo izvedli, zagotovo tudi nekaj zaslug za to, da med zadnjimi prazniki v izolski občini nismo zabeležili nobene telesne poškodbe s pirotehničnimi sredstvi.
Organizatorji, v prvi vrsti Občina Izola, Policijska postaja, zavarovalne družbe Triglav, Adriatic in Slovenica in številni sponzorji, so se že od vsega začetka zavedali, da se pokanja ne bo dalo popolnoma preprečiti, kot temeljni cilj pa so si zadali predvsem to, da bi preprečili naj hujše poškodbe in povzročitev materialne škode.
Po podatkih, ki so nam jih posredovali na policijski postaji je bila akcija v tem pogledu uspešna, pa tudi med Izolani prevladuje mnenje, da je bilo letos slišati veliko manj pokanja kot v minulih letih. Komandir izolske policijske postaje Maks Turščak ocenjuje, da akcija ne bi bila tako uspešna, če ne bi organizatorji imeli za seboj tako velike množice občanov, ki so to akcijo podpirali, medijev ter osnovnih in srednjih šol.
"Občani Izole so si zapomnili, da jim je preventivna akcija prinesla določeno ugodje, saj so bili v tem času bistveno manj pod stresi pokanja, kar so potrdili s številnimi telefonskimi klici na Policijsko postajo ter pohvalili zamisel."
Do konca decembra je policijsko postajo obiskalo skoraj 80 otrok, večinoma starih od 10 do 16 let, ki so prinesli skupaj skoraj 2300 kosov petard, od "ciciol" do tistih močnejših. Prišlo je tudi nekaj otrok iz Strunjana in en Koprčan. Petindvajset otrok bo aprila odšlo na izlet v Gardaland, ostali so si izbrali igrače, največ pa so spraševali po CD igricah.
Največ petard je prinesel 11-letni Boštjan M. iz Livad, ki je prinesel kar 200 petard. Povedal je, da jih sam ni pokal, da jih je imel že od prej in da jih je "šparal". Za nagrado si je izbral pisalni stroj, ki ga je podaril Mehano.
Tudi pritožb občanov je bilo le 19, kar je znatno manj kot leto poprej, ko so jih zabeležili 48. Prav tako so zabeležili bistveno manj poškodb poštnih nabiralnikov, ki sta bili letos le dve, lani pa kar 31.
Bilo je nekaj materialne škode, a se je vse srečno konačalo. Tako je že 19.decembra na Morovi zagorel motor, za kar sumijo, da je bil vzrok požara odvržena petarda, najhuje pa je bilo na Silvestrovo v stanovanju na ulici IX.korpusa 7, kjer je signalna raketa prebila polkno in okensko steklo ter povzročila požar, ki ga je še pravočasno pogasil priseben sosed.
Največje petardno bojišče v Izoli pa je nastalo na Silvestrovo na Trgu Republike, kjer se je zbralo staro in mlado, okoli 150 ljudi, ki so zmetali na stotine petard. Policija je urejala promet in skrbela, da so Izolani petarde resnično metali na trg in niso povzročali druge materialne škode. Po praznikih je pokanje pojenjalo, nekaj več ga je bilo le 6.januarja, ko je pravoslavni Božič.
Akcija je vzbudila tudi zanimanje novinarjev italijanske televizije, ki so o Izoli in njeni akciji December brez pokanja pripravili triminutni prispevek, ki ga je na Silvestrovo predvajala RAI 2. Kot je povedal Maks Turščak so se za akcijo močno zanimali tudi njegovi kolegi, komandirji nekterih drugih policijskih postaj, ki jih je zanimalo predvsem kako organizirati takšno akcijo in kako pridobiti sponzorje. Ravno tem gre velik delež zaslug za uspeh akcije. Prihodnje leto bodo torej podobne akcije najbrž skušali organizirati tudi drugod po Sloveniji.
"Vsekakor je bila preventivna akcija "December v Izoli" uspešna," pravi komandir Maks Turščak," verjetno bi kazalo tudi v bodoče kaj podobnega organizirati. Zavedamo se tega, da to predstavlja določena finančna sredstva in veliko angažiranja organizatorjev, vendar menimo, da je na koncu trud poplačan, zadovoljni smo, da nismo imeli nobene osebe telesno poškodovane. Nekaj materialne škode je bilo resnično povzročene vendar ta ne predstavlja tolikšne vrednosti. Najpomembnejše je, da se je prvič v preventivno akcijo vključila lokalna skupnost z vsemi svojimi dejavniki od Krajavne skupnosti, šole, vrtca, društev, gospodarskih subjektov. Ocenjujemo, da smo samo skupaj lahko močnejši."
MAN) JE POKALO

Takšna je bila Izola 30. decembra zvečer, ko so mir motili le avtomobili, pokanje petard pa je bilo še zelo skromno. Fotografija (tako kot naslovnica) je delo Barbare Dobrila, ki obiskuje tečaj fotografije, ki ga pri izolski ZKO vodi mojster
Danko Petronijevič.
POJASNILO
OMV ISTRABENZ NAPOVEDAL UPRAVNI SPOR
Koper, 7.januar - Glavni davčni urad Davčne uprave RS ja zavrnil pritožbo OMV ISTRABENZ-a na prvostopenjsko odločbo Posebnega davčnega urada, ki mu za leto 1996 zaradi domnevnih nepravilnosti pri prodaji kurilnega olja nalaga plačilo prometnega davka v višini skoraj 1,6 milijarde tolarjev. OMV ISTRABENZ dokazuje, da je odločba neutemeljena in napoveduje tožbo pri vrhovnem sodišču. Finančno ministrstvo bo, po ministrovih zagotovilih obveznost plačila zamrznilo do dokončne odločitve sodišča.
Kurilno olje se od dieselskega goriva ločuje le po rdeči barvi, sicer je njuna kemijska sestava enaka, zato gaje proizvajalec ali uvoznik, preden ga da v promet, dolžan obarvati z jasno rdečo barvo. Ločuje ju tudi pomembna razlika v davčni stopnji; ki znaša pri kurilnem olju 20,5 odstotka, pri dizelskem gorivu pa 114,3 odstotka.
OMV ISTRABENZ ima za kurilno olje dva nabavna vira. V obeh primerih se je za barvanje kurilnega olja dogovoril s pogodbenimi izvajalci, za kontrolo kakovosti derivatov pa prav tako skrbi pooblaščena in strokovna družba. Iz IN IN III rafinerij na Hrvaškem uvaža OMV ISTRABENZ že obarvano kurilno olje. Pri uvozu prek INSTALACIJE pa opravlja identične postopke barvanja za OMV ISTRABENZ in PETROL družba INSPECT. V OMV ISTRABENZ-u poudarjamo, da smo davčni upravi predložili vse listine, ki pričajo o tem, da smo prodajali jasno obarvano kurilno olje tudi v tranzitni prodaji, to je pri neposredni prodaji večjim kupcem, s katero smo
ostali konkurenčen ponudnik po vsej Sloveniji.
Davčna uprava je, po našem mnenju, neutemeljeno zavrnila vsa naša dakazila, medtem ko sama ni predložila niti enega samega dokaza o prodaji neobarvanega kurilnega olja. Celotna odločba sloni na nedokazanem dvomu v obstoječo dokumentacijo, med katero so tudi javne listine, kakršne so carinske deklaracije. " Z vso odgovornostjo zatrjujemo, da smo tako v prodaji prek lastnih skladišč in bencinskih servisov kot tudi v neposredni prodaji večjim kupcem prodajali le rdeče obarvano kurilno olje. Postopki obarvanja so v vseh primerih identični. Nikakršnega interesa nimamo in ne moremo imeti, da bi se davčno okoristili ali svojo tržno pozicijo utrjevali na nelegalen način. Denar v nobenem primeru ne bi mogel iti v naš žep, kar ugotavlja tudi davčna uprava. Davčna uprava namreč ne ugotavlja nikakršnega okoriščenja," izjavljajo v vodstvu OMV iSTRABENZ-a in pojasnjujejo, da namdavčna uprava nalaga plačilo vsote, ki bi jo s prodajo kurilnega olja zaslužili v dvanajstih letih.
Davčna odločba nas namreč bremeni, da smo prodajali neobarvano kurilno olje in s tem omogočali, da so se okoristili potrošniki. V OMV ISTRABENZ-u zatrjujemo, da smo vselej spoštovali vse predpise, ki urejajo to področje in napovedujemo, da bomo izčrpali vse zakonsko predvidene možnosti, da dokažemo neutemeljenost davčne odločbe. Se v tem mesecu bomo pri vrhovnem sodišču sprožili upravni spor. Odločba je bila dana v presojo tudi strokovnjakoma za gospodarsko pravo ljubljanske pravne fakultete doc.dr. Petru Grilcu in doc. dr. Mihi Juhartu, ki sta potrdila OMV ISTRABENZ-ova stališča.
Tajništvo marketinga OMV ISTRABENZ Koper
JAVNO ŽREBANJE BO V PONEDELJEK, 12. JANUARJA OB 17. URI NA PLOŠČADI PRED BLAGOVNICO SOČA - MAVRICA.
Tako, božični in novoletni prazniki so mimo in iztekla se je tudi tokratna, sedaj že lanska, nagradna igra Mandrača in izolskih trgovcev December v Izoli. Na naš naslov je prispelo preko 2000 dopisnic na katere ste pridno lepili kupone, ki so vam jih izolski trgovci ves pretekli mesec podarjali za nakupe, ki ste jih opravili v našem mestu.
Seveda pa je sedaj na vrsti še zadnje in najpomembnejše dejanje naše nagradne igre.
V ponedeljek ob 17.ur\ bomo pred blagovnico Soča - PC Mavrica izvedeli, kdo bodo srečni
dobitniki skuterja, PC računalnika in smučarske deske, potem pa bomo
izžrebali še 100 dobitnikov praktičnih nagrad: pečice, mešalnika, ročnih urin še česa. Pripravili smo tudi kratek glasbeni in zabavni program, tako , da bo bolj veselo. Resda je skuter samo eden, ampak do velikega finala so še vse možnosti odprte, kajne !
Vabljeni!
V AKCIJI SO SODELOVALI:
ATELJE JUDIT
unikatni usnjeni izdelki
trgovina za male živali Smrekarjeva 3
DROGERIJA LILI
Koprska 20
[m
ambient studio PC Ruda, Polje 21
JONATHAN
jortna trgovina Veliki trg
K'i
(MnMEDDsaa
Gregorčičva 60
mircran-Mzp
'.‘m v.
mmm
KfflB MMF GMM


športna trgt Sončno nab
SPS0J
Gorkijeva, jagodje
JESTVINA:
ovina
režje
MALA
športna trgovina Manziolijev trg 1
VACAJA
. '
zlatarstvo
Ljubljanska 41
VITALIS
fitness studio Ljubljanska
SOČA PC MAVRICA
Sončno nabrežje 2
ARTFOTO
Drevored l.maja 4a ATN Morova
CARMEN darila, bomboniera, umetnost Cankarjev drevored
Cvetličarna MIMI
Drev. 1 maja 4
FOTOOPTIKA RIO
Ljubljanska 24
GRAFFIT papirnica in knjigarna Manziolijev trg 6
Kemična čistilnica MARA Ljubljanska 22
MERCATOR DEGRO RESTAVRACIJA JAGODJE
OLJKA bomboniera, sadje zelenjava Dantejeva 2
OPTIKA ŠERGO
Kristanov trg
PROPET pohištvo PC Ruda, Polje 21
SEVER
glasbila in glasbena oprema Cankarjev dre. 34
SOČA PC MAVRICA bela tehnika in akustika Sončno nabrežje 6
KULTURNI DOll BOLA KDL&B&R PRIB!
SJ°MQa?a@©©
V petek, 23.1 ob 12.00 v Kulturnem domu
KONGRES BABIŠKE SEKCIJE
V četrtek, 29.1 vas Matična knjižnica Izola vabi ob 19.00 v Klubski prostor Kulturnega doma na
SREČANJE z Danilom Čelanom
PREDPRODAJA VSTOPNIC: GALERIJA ALGA IZOLA, Kristanov trg.
REZERVACIJE VSTOPNIC PO TEL. 62 776
PRIREDITVE ZA OTROKE
V	soboto, 17.1. ob 16.00 v Kulturnem domu Gledališka šola Izola- Mladi oder
Boris A. Novak:
V	OZVEZDJU POSTELJE
Režija: Patrizia Galbiati Pohajač Igrajo: Ana Slavec, Martina Gorela, Tina Pohajač, Nea Bošnjak, Mateja Pauletič, Jana Otočan in Maša Fabjančič
Ob vstopu v novo letu smo polni upanja, da se nam bodo želje uresničile. Kaj si je zaželela deklica Ana, nam bo razkrila gledališka predstava.
Vstopnina: 300 Sit
RAZSTAVE
GALERIJA ALGA IZOLA
V	četrtek, 15. 1, vas ob 19.00 vabimo v Galerijo Alga na otvoritev razstave slik
Vuke Humar Hiti, ki smo jo naslovili
DOMIŠLJIJSKE PREOBLEKE.
Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od
10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. V soboto je galerija popoldan zaprta.
V	ponedeljek, 19.1, vas ob 19.00 vabimo v Klubski prostor Kulturnega doma Izola
na otvoritev
RAZSTAVE FOTOGRAFIJ. Predstavljajo se tečajniki Foto tečaja, ki ga je vodil Danko Petronijevič.
PRIREDITVE ZA ODRASLE
V	soboto, 10. 1, ob 18.00 v Klubskem prostoru Kulturnega doma Izola
prireja Matična knjižnica Izola
Popotovanje ob diapozitivih
S KOLESOM PO ISLANDIJI
Popotne vtise nam bo posredoval PETER JENKO
Prost vstop
V	četrtek, 15.L, ob 20.00 v Klubskem prostoru Kulturnega doma
Večer z avtorjem
GIBLJIVE SLIKE PRIHAJAJO
Gost večera bo vsestranski ustvarjalec in sineast
PETER ZOBEC.
Večer bomo preživeli v prijetnem klepetu o skrivnostih filmske umetnosti, ob ogledu avtorjevih kratkih filmov in ob poslušanju zanimivih anekdot z različnih snemanj, ki jih avtor posreduje tako, da se poslušalec neizmerno zabava.
Vstopnina: 1.000 Sit.
V	soboto, 24.1, ob 19.00 -ogled predstave v
Cankarjevem domu v Ljubljani
William SHAKESPEARE: MACHBETH
Predviden odhod v Ljubljano : ob 16.00 Avtobusni prevoz + vstopnica: 2.300 Sit ali 2.700 Sit
V	petek, 30.1, ob 20.00 v Kulturnem domu
Joe Orton: DAN NOROSTI Režija: Branko Džurič - Džuro Prevod Alj a Predan
igrajo: Borut Veselko, Mirjam Korbar, Nina Ivanič, Jožef Ropoša, Uroš Maček, Jernej Kuntner
Produkcija: AAGENCIJA Mengeš Komedija zapleta nam razkriva : doktorja v psihijatrični bolnici sprejme novo tajnico, seveda ga zanimajo tudi njene druge kvalitete... njegovo ženo sobar izsiljuje s fotografijami... sobarja išče policija, zato ga preoblečejo v tajnico... Kaj narediti s prvo tajnico..Najbolj e jo je proglasiti za noro.
Vstopnina 1.300 Sit v predprodaji in 1.500 Sit v redni prodaji.
Rezervacija vstopnic po tel. 62 776.
V	nedeljo, 18.1, ob 20.00
v Kulturnem domu
komedija
TRŽAŠKEGA
TEATRA
V	četrtek, 22.1, ob 19.00 v Klubskem prostoru Kulturnega doma
GLAMOUR
Modne kreacije in nakit mlade oblikovalke Barbare Motoh iz Izole, modna revija, glasba v živo in neomejene razsežnosti ustvarjalnosti mladih.
Vabi vas Mladinski ustvarjalni klub Izola.
Vstopnina: 300 Sit_
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
vabi
otroke od četrtega leta dalje
na uro pravljic,
ki bo v torek, 13.1.1998 ob 17.uri na mladinskem oddelku.
Prisluhnili boste pravljici
KDO IMA ČAS ZA MEDVEDKA
ki jo je napisal Ursel Scheffler.
AVDITORIJ PORTOROŽ
sobota, 10.1.1998 ob 20.30
GLEDALIŠKA PREDSTAVA za abonma in
izven / Slovensko ljudsko gledališče Celje
William Shakespeare UKROČENA TRMOGLAVKA
Režija: Janusz Kiča
vstopnina: 1.500 SIT(študentje,upokojenci 1.200 SIT)
nedelja, 11.1.1998 ob 20.30 FILMSKA USPEŠNICA
komedija OČKOV DAN(Father's day)
režija: Ivan Reitman
cena vstopnice ob 18.00 je 500 SIT,ob 20.30 pa 600 SIT
ih mu\
VELIKIH Jl/MAKOV
Zci pregledovanje OttOŠkega Organizma so potrebne naprave, ki neboleče in čim bolj neškodljivo prisluhnejo njegovemu delovanju.
Ultrazvok je otrokov zaveznik, prijazen aparat za medicinske preiskave, ki zdravnikom in staršem pove ogromno koristnega.
Pomagajmo malim bolnikom, da bodo hitreje ozdraveli.
Priskrbimo jim tihega prijatelja - UltfdZVOk Zci OtfOkB.
€9
Odbor za nakup nujne medicimke opreme za Sploirto bolniinlco Izola
ŽR 51430-743-149
ODBOJKA
Festival odbojke
V	božičnem času je v dvorani v Livadah potekal Festival odbojke. Teden odbojke v Izoli je pokazal vso lepoto odbojke kot športa. V Izoli pa ta teden ni bila prisotna samo igra, borbenost in talentiranost, temveč tudi zabava, smeh in druženje.
V	enem tednu se je na parketu telovadnice OŠ Livade pomerilo 32 ekip v šestih kategorijah za pokale ŽOK Radio Morje Izola. V najmlajši kategoriji so bile prve Koprčanke, igralke Kemiplasa, pred Izolankami in Pi-rančankami.
Na turnirju deklic so bile prvič zmagale Izolanke, ki so pokal osvojile brez izgubljenega niza. V svojih vrstah so imele tudi najboljšo podajalko Tino Katonar ter najboljšo igralko Teo Mitruševsko. Drugo mesto v kategoriji deklic je pripadlo deklicam iz Pirana, tretje pa so bile odbojkarice OK HIT Gorica.
Med kadetinjami so največ pokazale pokazale igralke OK HIT Gorice, ponovno so bile Pirančanke druge, tretje mesto pa so zasedle odbojkarice iz Solkana.
Udeleženci moškega turnirja niso zaostajali v borbenosti in v prikazani kvaliteti odbojke. Prijetno so presenetili kadeti Izole, ki so pod vodstvom trenerja Draga Klepača prikazali dobro igro in osvojili tretje mesto v konkurenci mladincev. Najboljši so bili odbojkarji VC Portorož, pred OK Žužemberk. Za najboljšega igralca je bil razglašen Bažec Andrej (OK Simonov zaliv), za najboljšega podajalca pa Ivaniševič Saša (OK Rovinj). V Kategoriji nad 18 let so pri fantih zmagali "Stari mački" - Izola, druga pa je bila ekipa "Restavracija Tomi". Pri dekletih nad 18 let so zmagale dekleta Kemiplasa iz Kopra, druga je bila ekipa Unirog iz Izole, ter tretja Intereuropa Koper. Za udeležence Festivala odbojke je bil organiziran tudi Odbojkarski ples, na katerem so podelili priznanja najboljšim izolskim igralkam in igralcem v preteklem letu.
Priznanje za najboljšo igralko je dobila Manca Švara, najboljši igralec je bil kapetan Sergio Jakomin. V kategoriji perspektivnih igralk in igralcvev pa sta priznanji dobila Nina Grižonič in Matjaž Toth.
Turnir se zaključil v soboto 27.12. z obljubami vseh udeležencev, da bodo v Izolo še prišli.
Izjave nekaterih udeleženih:
Tina Katonar (ŽOK Radio Moije): Presrečna sem zaradi prve zmage in se veselim vsakega novega srečanja.
POGLED S STRANI
Piše: Žare
fCtPf/O/.VO
sicer nekoliko komična, saj ne gre za kakšen enormni dolg, temveč za dokaj "ljudski znesek" 50 tisoč tolarjev. Po drugi strani pa to dokazuje, da gre v ŽRK Izola za finančno krizo, ki jo sam klub ne zmore rešiti, nemočne pa so tudi vse športne ustanove v občini. In to ravno sedaj, ko so punce, ki so bile deležne dolgoletnega načrtnega in strokovnega dela pričele žeti rezultatske sadove.
Tudi v moškem klubu problemov ne manjka. Po odhodu Periča je trenersko mesto zapustil tudi Miha Jelovčan in tako postavil klub v kočljivo situacijo. Trenutno so fantje brez trenerja, po zadnjih vesteh pa naj bi novi trener (?) bil že na poti v Izolo.
JADRANJE
Jadra prazna vetra
Novoletna jadralna regata v Palamo-su bo udeležencem ostala v spominu po brezvetrju, ki je onemogočil skoraj celotno regato. Organizatorjem je uspelo izvesti en sam plov v razredu 470, v katerem je bila Izolanka Vesna Dekleva skupaj s Katjo Štravs sedma. Drugi izolski udeleženec Vasilij Žbogar, ki bi moral nastopiti v razredu laser, ni imel sreče in je zaradi po-
kmhjguio
. , .
No, končno ponovno skupaj. Saj ni, da je preteklo veliko časa, pišemo pa novo letnico, zato tudi vsem "Srečno in zadovoljno !"
Pri nas v dvorani je po praznikih kar veselo in delovno. Moški del z velikimi problemi, so namreč (pišem v torek) brez trenerja. Bilo je kar
Marasovič Mia (ŠD Piran): Tretjič zapored sodelujemo na Festivalu odbojke in se igranja vedno veselim že vnaprej. Srečna sem tudi zaradi prejetega priznanja.
Ivaniševič Saša (OK Rovinj): Prvič smo v Izoli in lepo smo se imeli. Zaahvaljujemo se organizatorju za povabilo in upamo, da se naslednje leto spet dobimo.
Milovan Stubelj (trener VC Portorož): Lepo je igrati v Izoli, se zabavati in zmagati. Organizatorju vse pohvale za idejo, organizacijo in vztrajnost. Goran Jovičič ( Zok Radio Morje): Veselim se, da gre naš Festival odbojke naprej. Začeli smo skromno, danes pa smo že imeli mednarodno zasedbo. Za naslednje leto načrtujemo še več dogajanj, še boljšo odbojko in več publike. Rad bi se zahvalil vsem kateri so nam pomagali, skupaj smo dokazali, da smo sposobni organizirati velik turnir. Priprave na Festival odbojke 1998 so se že pričele.
ROKOMET
Dekleta suspendirana, fantje z novim trenerjem Najbolj vroča vest v novem letu je prišla z Rokometne zveze Slovenije, ki je zaradi neplačevanja obveznosti do nadaljnega (do poravnave dolga) iz nadaljnega ligaškega tekmovanja suspendirala Ženski rokometni klub Izola. Situacija je
dosti predlogov in ponudb. Najbolj zanimiva je prihajala iz Ljubljane. Trener Slovana Kamenica je kar resno zagrabil, toda pred usodnim "DA" se je umaknil, klub temu, da je že predložil bojni plan za obstanek v prvi ligi. No stvari so se pač zasukale drugače. Temu so sledile razno razne kombinacije. Seznam imen potencialnih kandidatov je skromen. Od domačih imen Čuk, od drugih pa Kastelic, Radič. Tukaj se je tudi ustavilo. No, baje pa je klubske prostore obiskal človek katerega ime ima nekaj teže v slovenskem rokometu. Takšna je nekako kronologija, bo pa potrebno počakati tako kot v Vatikanu na famozni pih dima.
Tudi ženski del rokometa je v pogonu, v bistvu kaj dosti prostega dekleta niso imele, prvenstvo
manjkanja vetra ostal na kopnem.
2	bofora v Neaplju
V Neaplju je tradicionalni božični regati nastopilo okoli 90 optimistov, med njimi tudi deset slovesn-ski jadralcev v razredu optimist. Najboljše se je od Slovencev odrezal Ivo Čarman (Pirat), ki je osvojil izvrstno drugo mesto. Takoj za njim pa je v cilj prijadral Izolan Rok Košir, kar je lep uspeh, glede na to, da je to bila zadnja Rokova regata v razredu optimist.
SMUČARSKI
KLUB
IZOLA
d 3
SCI
CLUB
SSOLA
Smučarski klub Izola vabi vse ljubitelje belih strmin na smučarski izlet v
Piancavallo, ki bo v soboto 10. januarja.
Cena izleta : 2.500 SIT - prevoz 22.000 LIT smuč. karta VABLJENI!!!
bo vsak hip tu. Z novim letom stari problemi ostajajo, nekaj pa se le premika in upajmo, da bo vsaj tekmovalni del potekal v mejah normale.
Izola bo ta mesec zopet rokometna, saj bo kar nekaj naših prvoligašev pri nas na pripravah (Dobova, Prule). Tako bo v soboto turnir in priložnost za prve ocene in komentarje. Kot vedno je važno, da se vse skupaj premakne in požene. Res je pomemben začetek, toda račune se polaga na koncu.
POD
BELVEDERJEM
WHITBREAD JE EN SAM
Ko zaključujemo to, prvo številko Mandrača v letu 1998 se udeleženci največje jadralne regate na svetu imenovane Whitebread že pripluli na cilj četrte, za njihove pojme kratke (cca 1.200 NM), etape od Avstralije do Nove Zelandije, natančneje od Sidneya do Aucklanda. V naslednjih etapah jih čaka nevarno južno morje, jadranje mimo ledenikov, pa nevarna pot okoli Rt Horna, potem nepredvidljiv veter Pompero ob obalah Južne Amerike in nato Bermudski trikotnik ter ZDA, potem povratek v Evropo in zadnja regata od Francije do Anglije. Na letošnjem tVhitebreadu sodeluje deset enakih jadrnic tipa 60 čevljev (19 m) s po 12 člani posadke.
Za nekaj kratkih razlag dosedanjega poteka regate smo vprašali Jurija Dorošenka, trenerja Olimpica in udeleženca dveh IVhitebreadov (1988/89 in 1992/93).
Jurij Dorošenko je sicer Ukrajinec, vendar je po petih letih že postal Izolan. Če bi radi o IVhitebreadu izvedeli kaj več ga kar vprašajte.Če imate dovolj časa, seveda.
ihtf tnr ^ » ■ »
Bmmar ■
IAGNUS OISSON
'kick
Svvedish Match
-Tokratni \Vhitebread se razlikuje od predhodnih. Kaj so glavne razlike?
V	prvi vrsti gre za barke One design, se pravi, da so vse približno enake, saj je kar sedem narejenih po istem načrtu. Spremenjena je tudi proga regate, saj je dodana etapa do Južne Afrike, dodana je etapa v Avstraliji, potem še dodatna etapa do Brazilije in še ena etapa v ZDA ter kratka, ciljna regata od Francije do Anglije. Novo je tudi to, daje udeležencev manj kot prejšnja leta, kar je gotovo povezano z veliki stroški sodelovanja na takem tekmovanju.
-	Denar je torej velik problem?
-	Res, saj so zmagovalci prejšnjega Whitbreada, novozelandska posadka ki je vozila jadrnico Jamaha, tokrat pa je bila na jadrnici America's Challenge, po prvi etapi odstopila od tekmovanja. Sponzor ni bil zadovoljen z rezultatom (7 mesto) in denarja ni bilo več.
-	Tokrat gre najbolje hladnim Švedom.
-	Res, po zadnjih treh regatah bi lahko rekli tako, saj so enkrat zmagali, bili enkrat drugi in tudi v tej regati so (7.1.ob 15.00) v vodstvu. V prvi etapi pa so bili šele osmi in tako so po treh regatah skupno na tretjem mestu, zdaj pa bodo gotovo napredovali.
V	vodstvu je stari jadralski maček, junak America's cup tekmovanja, vendar začetnik v Whitebreadu, Paul Cajard z jadrnico EF Language.
-	Razlike so razmeroma majhne, na krajših regatah vozijo skoraj Match race.
-	Ja, res je, dvakrat se je že zgodilo, da prihajajo v


cilj z nekajminutno razliko, potem ko so bili na morju skoraj dva tedna. Tehnika je zelo napredovala, imajo podatke drug o drugem, vsi so dobri jadralci, imajo iste vremenske podatke, pa tudi značilnosti posameznih etap že dobro poznajo. Zato je toliko bolj pomemben nov način točkovanja, saj so prej seštevali skupni čas, tokrat pa seštevajo točke za mesto ob prihodu v cilj s tem da to množijo s koeficientom težavnosti etape.
-	Na startu v Sidneyu smo videli nekaj začetniških težav...
-	Skoraj neverjetno je, koliko težav so imeli z dvigovanjem jader, saj so kar na štirih jadrnicah zapletli jadra.
-	Kako pa nadaljevanje?
-	Zdaj gre za to, kdo bo dobil več vetra, saj je tam poletje, vetra je malo, jadrnice pa so hitre in kdor prej odkrije veter pride prvi do severnega rta Nove Zelandije in če bo vzdržal match race do Aucklanda bo zmagal.
-	Ženska posadka je predzadnja.
-	Sploh iso tako slabe, kot bi se zdelo, saj prihajajo v cilj povsem z ostalimi. Po dveh tednih so imele vsega dve uri (25 milj na 3000 milj) zaostanka.
-	Ali redno spremljaš tekmovanje?
-	Seveda, odkar imam priključeno kabelsko TV redno spremljam poročila na Eurosportu in sprejemam informacije z Interneta, kjer so isti podatki, kot jih imajo na jadrnicah, tako da bi lahko rekli, da virtualno jadram z njimi.
-	Bi šel na katero od bark?
-	Takoj, tako kot še mnogo drugih jadralcev, ki bi radi šli na regato pa ni jdmic na katere bi se lahko vkrcali.
^rlELKdoC
Več kot spijemo boljši smo in lepše zgledamo
Po zgledu najboljšega benda iz Knežaka smo naredili en komad za zmelkoowa junaka je švoh kot poljsko pivo in hiter kot raketa in skoči v daljino 3m brez zaleta smo šli biciklirat od izole do kopra in smo skoraj ostali brez žareta basista na levi strani morje na desni je bla cesta nad nami nebo nad njim pa nebesa na rexu je žare zgubil ravnotežje na ravnem odseku je zgrmel dol na skale je blo tam eno dete v cvetu pubertete je brez modrčka ležala na brisači od tete
Več kot spijemo boljši smo in lepše zgledamo
Je gravitacija melon ukrivila žaretu pogled in je pista pod njim zgubila pravo smer še srečo je imel daje padu na glavo njemu ni blo nič malo je okrušil skalo medtem pa je damjan povozu madara kije vijoličasto opečen menjal gumo ves nesrečen jaz sem pa zgazu cel taborniški vod s kazalci v zraku so iskali zahod in naj še kdo reče daje pri tabornikih varno varen si samo če počivaš doma zgodba je izmišljena a to sploh ni važno le po nauku se vidi kolko pesnik velja 1 2 5 7 9
Več kot spijemo boljši smo in lepše zgledamo
8K-Mandračeva kabelska televizija
pripravlja redno oddajanje vsak dan od 7.februarja dalje. Program lahko zaenkrat lahko spremljajo naročniki kabelske TV v starem delu mesta. Informativni program od 17. do 19. ure.
NE ODHAJA POLETJE
PRVI ALBUM TINKARE KOVAČ
Zadnji teden v decembru je izšel prvenec Tinkare Kovač, mlade in obetavne pevke iz Dekanov, zmagovalke letošnjega festivala MMS v kategoriji novih zvezd. Na albumu je dvanajst pesmi, poleg desetih novih sta še dve starejši uspešnici: Ne odhaja poletje (MMS) in Veter z juga (Evrovizijski izbor).
Avtor vseh pesmi je Danilo Kocjančič (Halo), trenutno pa je radijsko najbolj prisotna pesem Čez Bivje domov, ki glasbeno, posebej pa pevsko precej spominja na trenutno zelo cenjene ameriške pevke (Allanis Morrisette, Cheryl Crovv)
Tinkara je odpela zelo neslovensko ploščo in glede na to, da ima vsega 19 let, da na konzervatoriju v Trstu študira flavto, da ima mlad bend s katerim vadi svoj repertoar, daje lepa in da ve kaj hoče je pred njo še lepa glasbena kariera.
v petek 9.1
OČKOV DAN, komedija
ob 18. in 20. uri „ sobota 10.1.
OČKOV DAN, komedija
ob 18. in 20. uri nedelja 11.1.
matineja: POCAHONTAS, risanka
ob 16. uri
ODKUPNINA, akcija
ob 18. in 20.15 uri ponedeljek 12.1.
NI PREDSTAV
toreH.13.1.
GEORGE IZ DŽUNGLE, komedija
ob 18. in 20. uri sreda 14.1.
NAGA RESNICA, sat kom.
ob 18. in 20. uri
1 KAPRICI
Na(j)prej.
Novo letino vam želimo tudi mi, ki se podpisujemo pod kaprice.
Na Radiu Capris že oblikujemo novo 5. leto in program, ki se bo od starega konvencionalnega, razlikoval po tem, da bo nov in konvencionalen. Razen tega, smo po novem odprli tistim, ki bodo v ponedeljkovih večerih govorili ulične pripovedke s poprom tehno kulture v oddaji TILT. Po 22. Uri, vsak drugi ponedeljek - NE BOJTE SE NAS, MI SMO ZRCALO VAŠE VZGOJE, MI SMO VAŠI OTROCI.
Drugo.
Namesto velikih besed samo nekaj številk o naši prednovoletni fešti:
Bil je 4 rojstni dan Radia Capris, Bilo je prisotnih 22 nastopajočih, Bilo je prisotnih tudi 8.000 obiskovalcev, Izpraznili so 8 sodov piva, 2 brezplačna soda piva in 20 litrov vina so popili VIP, V dvorani je bilo 0 policajev, Bilo je 0 pretepov, Vinjenih ni štel nihče.
Mefu so na Bonifiki, v Kopru, poslušalci Caprisovega četrtega rojstnega dne povedali, da je Naj osebnost Primorske v letu, ki je zašlo. V roko sem mu segel sam. On jo je sprejel, ker sem Izolan. Jaz sem mu rekel da sem Koprčan in On je dodal: »Mi Postojnčani smo dobri ljudje.«
Za Mandrač, za Izolo in Izolane, easy za Capris.
t!
H	♦ V;'. f*
Sceno za prireditev v novi večnamenski dvorani v Kopru je pripravila Katja Gorup, image in zaščitni
Pred zaključkom so se na odru zbrali skoraj vsi delavci in sodelavci radia Capris, zapeli svojo staro - novo himno in razdelili tri torte med tiste v prvih vrstah. Ženski del je izstopal - po lepoti.
UK Top-10 LESTVICA SINGLOV
1	- PERFECT DAY - Varioui
2	4 NEVER EVER - (lil Saints
3	1 TOO MUCH - Špice Girls
4	5 TOGETHER AGAIN Janet Jackson
5	- HIGH - Lighthouse Family
6	- AVENGING ANGELS - Space
7	6 ANGELS -Robbi« Williami
8	2 TELETUBBIES SAY EH-OH! - Teletubbies
9	8 TORN - Natalie Imbruglia
10	7 BARBIEGIRL-flgua
UK Top-10 LESTVICA ALBUMOV
1	- URBAN HYMNS-Thc V«rv«
2	3 SPICEVVORLD - Špic« Girls
3	5 ALL SAINTS - <111 Saints
4	6 WHITE ON BLONDE-T«xai
5	2 LET'S TALK ABOUT LOVE - C«lin« Dion
6	4 THE BEST OF - Wham!
7	7 GREATEST HITS - Eternal
8	9 LIKE YOU DO - Lightning Secds
9	1 LEFT OF THE MIDDLE - Natalie Imbruglia
10	8 POSTCARDS FROM HEAVEN - Lighthousc Family
UK LESTVICA NEODVISNIH
1	- BACKSTREETS BACK - Backstreet Boys
2	2 BE HERE NOW - Oasis
3	4(WHAT'STHESTORY)MORNING..-Oasis
4	3 HOMOGENIC - Bjork
5	6 TELLIN’ STORIES - The Charlatans
ZDA-10 LESTVICA ALBUMOV
1	1 GflRTH BROOKS-SEVENS
2	2 CELINE DION - LET'S TALK ABOUT LOVE
3	3 BflRBRfl STREISflND - HIGHER GROUND
4	4 LEflNN RIMES - YOU LIGHT UP MY LIFE
5	5 CHOMBflWflMBfl -TUBTHUMPER
6	6 SHflNIfl TWfllN - COME ON OVER
7	9 METflLLICfl - RELOAD
8	10 MARIAH CAREY - BUTTERFLY
9	7 ŠPICE GIRLS - SPICEVVORLD
10	16 MASE-HARLEM VVORLD
UK DANCE LESTVICA
1	-FLAMINGJUNE-UI
2	- VOLUME1 - lnduitry Standard
3	- SHELTER - The Brand New Heavies
4	1 MY DESIRE-Amira
5	- DONT DIE JUST YET - David Holmes
TOP 10- ALBUMI ITALIJA
1	1 Eros - Eros Ramazzotti
2	4 Per fortuna purtroppo - Irene Grandi
3	4 E tempo -1 Ragazzi Italiani
4	1 Mangio troppa cioccolata - Giorgia
5	1 Belle speranze - Fiorella Mannoia
6	9 Celeste azzurro e blu - Gianni Morandi
7	6 Uamore vuole amore - Michele Zarrillo
8	5 Argilla - Ornella Vanoni
9	11 Stelle - Ron
10	26 La dura legge del gol - 883
CD TE C A TEDNA
piše^TOMAŽ^Radio Morje
GIORGIA
MANGIO
TROPPA CIOCCOLATA
(BMG)
Neizmerna želja po novem začetku jo je zrelo in samozavestno postavila na svoje noge. Kratki lasje, nov videz in plošča, ki je presekala popkovino s preteklostjo, ko je prepevala pesmi drugih avtorjev in sodelavcev ter soul standarde velikih zvezd, so zaznamovali sladkosnedno in večno optimistično GIORGIO TORDANI. V igrivih očeh in čudovitem glasu mlade dive z črno žametnim vokalom, ki ji ga zavidajo IRENE GRANDI, SIMONA BENČINI., je skrita želja in moč, ki jo je pripeljala do sprememb. Preteklost jo je utesnjevala, obremenjevala in ji jemala polet. Po treh odmevnih uvrstitvah na odru dvorane Ariston je Giorgia postala del glasbene realnosti, ki pa ni preskočila nacionalnih meja. Neposrednost, dokazovanje, mladost in uglajenost so jo vodili po dveh vzporednih glasbenih poteh. Na prvi, bolj poznani, jo srečujemo z repertoarjem znanih uspešnic, ki so ji jih med drugim podpisovali tudi takšni sodelavci in kolegi kot EROS RAMAZZOTTI Italijanska glasbena tradicija se sreča s pop, rock in soul standardi, ki so srejemljivi za širše poslušalstvo. Druga, manj znana, smer pa jo je vodila v svet soul klasih nesmrtih glasov kot so ARETHA FRANKLIN, STEVIE WONDER, MARVIN GAYE... Izšlo je tudi nekaj projektov , ki pa so bili namenjeni manjši publiki. Zli jeziki so ji očitali artističnost in ostale etikete, ki so jih deležni interpreti. GIORGIA pa je kljub vsemu postajala vse bolj priljublena. Usodno pa je bilo lanskoletno srečanje z velikim PINOM DANIELEJEM, ki je glavni sokrivec za nastal položaj.
GIORGIA je skupaj z t.i. LATINO BLUESMANOM odpela živahno SCIROCCO D’ AFRICA, ki je na njegovem zadnjem, odličnem DIMMI CHE COSA SUCCEDE SULLA TERRA, ki gaje vrnila v najboljše čase in ga poleg LIGABUE, LITFIBE, NEKA in ANDREJA BOCELLIJA uvrstila med naivečie prodajne uspešnice letošnjega leta v Italiji. Medsebojno spoštovanje in ujemanje je pripeljalo do nastanka MANGIO TROPPA CIOCCOLATA, presenetljive zbirke 11-ih pesmi. GIORGIA je postala avtorica, v zanimivi dogodivščini pa je razširila še svoja glasbena obzorja in miselne horizonte. Maestro jo je vodil skozi različne faze rojevanja projekta in ji hkrati puščal veliko svobode, kar se nedvomno pozna. Teksti, ki predvsem ovekovečujejo ljubezen in povdarjajo nov začetek ter glasba, kije tredovsko zazrta v sedanji trenutek, ki je obarvan z različnimi vplivi, so nastajali vzporedno in se dopolnjevali. Pino je poleg produkcije, pomoči pri aranžmajih magičnega igranja kitaro in programiranja napisal tudi tri pesmi, nekaj drugih pa so prispevali še njegovi sodelavci. Med uglednimi gosti, priznanimi glasbeniki, je moč zaslediti še JIMMIY-JA EARLA, GREGA MATHIESONA, FABIA COLASANTIJA in JOEJA BARBIERIJA. Spreninjajoče se italijansko glasbeno tržišče je novo GIORGIO z MANGIO TROPPA CIOCCOLATA, ki je razen kakšne izjeme odličen album in dveh uspešnic, prevzete UN’ ORA SOLA TI VORREI ter DIMMI DOVE SEI zelo dobro sprejelo, kar poleg prodajnega uspeha priča tudi odmevna turneja po apeninskem polotoku z glasbeniki, ki so sodelovali tudi z THE ARTISTOM GIORGIA se skuša predstaviti tudi na stari celini, kar pa ji z dosedanjim delom in rezultati tudi zna uspeti.
ZAIGRAJMO NA KITARO: DURPEVDAN JE- BIJELO DUGME
Am	C	Dm Am
Prolječe na moje rame sliječe, djurdjevak zeleni Dm Am E	Am
Djurdjevak zeleni, svima osim meni.
Drugovi odoše, a ja ostah, nema zvijezde danice Nema zvijezde danice, moje saputnice.
Ej, kome sada moja draga na djurdjevak miriše Na djurdjevak miriše, meni nikad više
Am Dm Am Dm Am Dm
Ej, evo zore, evo zore, Bogu da se pomolim
Am Dm F
Evo zore, evo zore, Ej, Djurdjevdan je
Dm F	Am
A ja nišam s onom koju volim
Ej, kome sada moja draga na djurdjevak miriše Na djurdjevak miriše, meni nikad više Njeno ime neka se spominje svakog drugog dana Svakog drugog dana osim djurdjevdana
NOVO STARO V1998
;
Nova angleška ženska atrakcija se s svojim prvim albumom že prebija v vrh angleških lestvic. In kdo jih je ustvaril? Cameron Mc Vey, ki je naredil tudi Nenneh Cherry in Massive Attack
ERYKW) BADUJ
je v letu dni izdala dva albuma in
CARLEEN ANDERSON
Carleen Anderson je zelo novo ime v svetu glasbe, vendar strokovnjaki pravijo, da bo še velika zvezda. Pevka, glasbenica in še kaj je pravkar izdala svoj prvi album.
THE^HARlilT/kN^J
wm i	«1
Leta 1990 so bili najpomembnejši v nastajanju BRIT sounda, šele sedem let kasneje se spet vračajo z izvrstnim albumom Tellin' stories.
zasedla mesto na vrhu naj pevk tega trenutka.
SONNV BONO
Glasbeni svet je izgubil še enega pomembnega udeleženca šestdesetih let. Sonny Bono je bil član nekdaj slavnega dua Sonnv & Cher (Bang bang, Cindarella Rockafella' itd.), kasneje pa je napisal še nekaj znanih uspešnic. Zadnje čase je bil tudi kongresnik, umrl pa je v nesreči med smučanjem v Nevadi.
Zakaj zmaji ne morejo biti gasilci?
t
A
Glasilo mladinskega ustvarjalnega kluba izo I a
Kaj bom ko bom velik? "Gasilec!" sem vzkliknil. "Ampak zmaji ne morejo poslali gasilci." so pravili Grizuju. Zmajček Grizu je kljub temu sanjal in upal. da bo enkrat le poslal gasilec. Vsak je imel v otroštvu kup želja o tem kaj bo delal ko bo "velik". Em smo hoteli postati pevci, drugi bančni uslužbenci, tretji turistični vodiči, četrti preprosto ginekologi. Končno se nekateri res postali to kar so si vedno želeli, nekateri so se na poti dogodkov, kateri pravimo življenje, malo izgubili. Koliko smo se na tej poti izgubili ugotivimo le z romantičnim potovanjem v izgubljeni čas, ko domislijo naredi vse naše sanje in želje možne. Igrali ste se kriminalca s pištolo, ki je v resnici bila čisto nekaj drugega. Ampak takrat ste bil Vi pravi kriminalec in tista zadevca, ki ste jo imeli v roki je bila prava "vroča" pištola. Takrat je bilo vse možno. Takrat smo vsi mali Grizliji sanjali. Prišel je čas šole, katerega smo se vsi bali. Vedeli smo vsi, da se takrat eno sladko obdobje končuje. Saj je prav tako, prvi razredi osnovne šole so čisto zabavni. Odkrivanje! Dva plus tri je pet, če tega ne veš samo prste prešteješ. Empirizem na svojem višku! Žalostno obdobje šole pa kaj hitro sledi, začne se s seštevanjem velikih številk (2344+344440=???), katerimi prsti samo podležejo in konča se pri smešnih grafih in poslastici depresivca(Prešeren in the besi of trpljenje). Nekateri se take šole, kar hitro naveličamo. Vzemimo "povprečnega" fanta v osmem razredu, kateremu želimo "izmeriti" (kot z ravnilom) inteligenco, katera nam bo povedala, če Grizu lahko postane gasilec ali ne. No, saj vemo, ti testi so samo "za statistiko", tako da lahko "izmerjene ljudi" kategoriziramo v t i. "črne luknje slovenske populacije". Tako, izmerimo 10 fanta, ki se je istočasno z matematiko in slovenščino nagledal ogromno količino MTV-ja in njegove videoprodukcije, kjer se sličice in barve in nove oblike vrtijo MALO hitreje kot dva trikotnika in en pravokotnik na inteligenčnem testu. Vseeno izmerimo IQ fanta, upoštevamo še njegov šolski uspeh vse skupaj posolimo in zmešamo v levo, pustimo vzhajati in BOOM fant bo verjetno uspe! na GOSTINSKI šoli(tako, da bo pokvaril vzdušje tistih, ki si res želijo postati gostinci). Gasilec pač ne more postati, ker zmaji ne morejo postati gasilci. Kaj drugega tudi ne, ker je preprosto rečeno zabit. Tako, vpisal se bo na edino priporočeno šolo, vemo izbor šol na Obali je omejen. Počakali bomo še dva popravna, verjetno iz slovenščine in TEORIJE kuhanja, in končno "povprečni fant" bo le pristal, kot je naš IQ test napovedal, na cesti z drugimi propadlimi zmaji, ki se stikajo na "črni luknji v grafu slovenske populacije". Tako izgubile so se vse otroške želje, ker pač nihče jim ni prisluhnil. Tudi sam "povrpečnež" jim ni prisluhnil, v šoli tega pač ne učijo. Povejo nam samo, da 2+3=5 in da zmaji ne znajo več sanjati, da mogoče en dan v neskočnem času smo res lahko najboljši gasilci na svetu!! Srečno 1998 Izola in da bi vsi Grizliji lahko postali to. kar si najbolj želijo! [tl j [tl/
Mauro Božič
Tako, po novem letu se zopet vračamo z dverri stranmi, ki jih bodo polnili mladi ustvarjalci. Vseh prispevkov, ki bi jih vi šteli objaviti, bi bili zelo veseli, zato vas prosimo, če imate kaj za objavo, pošljite na tednik Mandrač po pošti ali E-mailu. V imenu MUKI- ja vam M\m srečno novo leto 1998.
Literarni v^otiček
M* ^--------------
Naša Dekadenca
Pravijo:
Mi smo dekadenca, ker mi ne vemo, kar vedo oni. Ampak, saj tudi mi vedo nekaj in oni tega ne vedo, torej smo oni, oni so mi, oni so kot mi, le da mi vemo, kdo smo, oni pa ne.
Saj potemtakem mi vemo več, če oni tega ne vedo. Ne,ne! Proces se ponavlja; mi smo razočaranje njihovega pričakovanja in oni našega.
Mi smo le tisto, česar si ne želimo, da bi oni bili, mi smo le oni, mi smo le mi. Ampak mi se tega zavedamo in torej... in torej iščemo ravnico na naši krožni poti in tako tudi oni, saj oni smo mi.
Tomi
Misli:
Sin je tepen
(jezikovna razumetničenost med uro jezika)
"Kaj je je?" sprašuje prof. "Je je!" zakriči ozadje. Ma kaj ma to veze v prehranjevalnem sklopu ocenotrofov, ki so trenutno še najštevilčnejša, po IUPAC-u nepoznana vrsta v tej deželi Kranjski, kot je nekoč izjavil Prešeren in se takoj za tem odletel zapit v najbližjo ošterijo, kjer se jim sploh ne sanja, kaj je Refošk, da sploh ne omenjamo bambusa, ki jim je kot nezveneča palica na nezveneči butici brižnega prešemonepoznavalca.
Saj je Prešeren bil le pravi, ko je spodaj v puščavi pil Merlot in rekel:"Davi!"
Davi, ko sem pivce pil in lepo travco kadil, so ptičice prepevale, ko so točajke devale cegel mi na nogo, kjer padel sem s preproge, ko sem vinca si nalil ob toplem sončnem dnevi v pričo zlobne tete.
Ah, kako je bil tepen! Novo vince in svež tepih, kakšno bogoskrunstvo, še cigare ni uspel zagnati skozi zaprto okno,ko je vstopilla v sobo. Naga je bila ko črv, da se mu je dvignilo in si ni mogel pomagati. Stekel je na WC in ostal na njem bruhajoč še eno uro. Ob vrnitvi ga je čakala ostra beseda in mokra palica.
Vem, pa ne povem, kako je zgledala njena gola frizura. Ženska, ki se zna pokazati v publiki brez razkošnega klobuka, ni vredna družbe. Naj sameva zaprta v hladilniku s kosom mesa med zobmi. Da ravno ne umre od pomanjkanja ljubezni.
Pa ko zmanjka kurje župce, gremo na špancir...
...in odšel je boj bojevat brez upa zmage...
McLion
Pride trenutek, ko spoznaš, da pilot ne leti zato, da bi kam prišel, čeprav ravno zato pride tja, kamor sicer sploh ne bi zašel.
/R. Bach/
Če je tisto, kar si našel, narejeno iz čiste snovi, ne zgnije nikoli. Nekoč se boš k temu vrnil. Če pa je bilo samo bleščeč trenutek, kot eksplozija kakšne zvezde, tedaj tega ne najdeš, ko se vrneš. Toda klub temu si videl eksplozijo bleščeče svetlobe. Tudi to ima svojo vrednost.
/P. Coelho/
MUKI pripravlja:
-V četrtek, 15.1. ob 18. uri v Kulturnem domu Izola filmski seminar z Petrom Zobcem, ki bo predstavil svoje filme in dal nekaj nasvetov.
-V četrtek, 22.1. seminar za kitariste v Kulturnem domu Izola.
Kotiček ljudske besede
(Srečn&uoletp) go skripti, goleto!
mej buri sir ti mtronco. ki ormaffim
B: Prav t A: Muče, punuči!—
A: Mi štejefflfifhštejenjo	^
vido p	ku p it 'a ril aš&ijskicktb.ttk i^'
B: Ma dej, tu je sigurno uirsallipan
Težko je biti ustvarjalen, če ni
JE KDO VIDEL DEDKA MRAZA? STAREGA DOBREGA BELEGA MITA. JAZ NE VERJAMEM, DA JE TISTI RDEČI, KOMERCIALNI PAJAC, KI SE JE SPREHAJAL PO LONKI, MOJ DEDEK MRAZ. MOJ DEDEK MRAZ NI KOMERCIALNO SREDSTVO V VEČNI BORBI PEPSI vs.COCA-COLA.UPAM VSAJ, DA SE IMA LEPO NEKJE NA SEJŠELIH ALI PA NEKJE V SIBIRI-fl S SVOJIMI JELENI IN PALČKI (SIBIRSKIMI 'IGMEJCI),KAJTI TO BO ZGODBA ZA MOJE ^POTOMSTVO, KO ME BO SPRAŠEVALO ' .O TEM STAREM MITU . MOJ DEDEK MRAZ NE BO UMRL NA KAKŠNEM Pri tej \BOJIŠČU KONKURENCE, BOGA številki STENARJA IN SE SPREMENIL V SKO-sodelovali\MERCIALIZIRANI DREK. NI VEČ -Tina Morg\vZDUŠJA, PRAVIJO LJUDJE. -Darjan Gorelc^< MOGOČE PA GA IŠČEJO V -Jelena Kološniaj -Mauro Božič \ PUACE'
-Krt
sredstev.
STEKLENICI OSVEŽILNE
KRT
Banzaii!
Jaz grem, kar bo, pa bo!
Ja, kot vsako leto srečno in večno in tako naprej, polno besed in stavkov, ki jim vse bolj verjamemoin jim sledimo. Politične stranke, verski voditelji, direktorji, pa zavarovalni agenti, da o raznih mrežnih fakerjih sploh ne govorim. Vedno bolj smo srečni, boljši, veseli, lepi, močni, in oh in sploh, vsi nam hočejo vse najboljše, samo da smo mi prepričani v njihov prav, seveda, on bo naredil to, ta drugi pa tisto in to bo za vse dobro...
Za vse: ste prepričani?...pa imajo psihiatri in psihologi vedno več dela!
P.S. Lep pozdrav UMIRAJOČIM IN PODHRANJENIM V AFRIKI, AZIJI, J.AMERIKI IN VZHODNI EVROPI, VSEM ŽRTVAM KATERIHKOLI DRŽAVNIH INTERESOV, IN SPLOH VSEM, KI JIM NOVO LETO NE POMENI EN K**** NIČ!
Darjan Gorela
Glavna urednika: -Andrej Vidic in -Miha Matoh
Vse, kar bi nam želeli sporočiti, vse kritike, pohvale ali pisma kar tako, oziroma če imate kaj, kar bi radi objavili na naši strani, prosimo pošljite na tednik Mandrač. Hvala.
ŽIVAHNO SLOVO OD STAREGA LETA
Letošnji prazniki so bili za policiste z izolske policijske postaje zelo živahni, celo bolj kot kot so pričakovali.
Že 19. decembra so imeli opravka z požarom, ko je na Morovi zagorel moped, ki naj bi se vžgal zaradi odvržene petarde. Pred Božičem jih je "razveselil" vlomilec ali skupina vlomilcev, ki so vlomili kar v 12 avtomobilov iz katerih so pobrali avtoradije. Da je inovativnost pogoj za napredek očitno vedo tudi vlomilci, ki so se omenjenih vlomov lotili na nov način s takoimenovanim zvijanjem vrat. To izvedejo tako, da zgornji rob vrat zvijejo s pomočjo posebnega vzvoda in skozi odprtino potisnejo žico s katero elegantno odprejo zatič na vratih.
V zadnjih dneh minulega leta se je zgodilo še nekaj vlomov v prikolice na Belvederju, od koder pa niso ničesar odnesli, morda zato, ker tam ni bilo ničesar uporabnega. Vlomili so tudi v barako pod Belvederjem od koder so odnesli zračno puško in štiri pločevinke piva, verjetno za tarčo.
Silvestrski večer je bil izredno pester. Začelo se je s požarom na Ulici IX.korpusa 7, končalo pa s kanonado na Trgu republike. Vmes se jim je še zalomilo z marico, saj so med delom zapeljali s ceste. Po besedah očividcev so se predolgo odločali ali naj zapeljejo proti Izoli ali proti Kortam in nazadnje zapeljali kar naravnost čez cesto v češnjo. Komandir je bil pri opisu dogodka blažji in je povedal, da so le nasedli.
Kljub temu so se pravočasno zbrali na Trgu republike, kjer se je pol ure pred dvanajsto začelo bliskati, pokati, kaditi. Tja se je zgrnilo vsaj 150 ljudi, prešle so cele družine, petarde so metali tako otroci, kot petdesetletniki. Zgodilo se je spontano, skoraj že tradicionalno silvestrovanje na prostem. Petarde so letele na kup v sredino križišča, nekateri, "pametnejši" pa so se tudi pogumno pognali mednje po neeksplodirane petarde. Policisti so se dobro držali, bili so prisotni in take pametnjakoviče opozarjali. Kakšnega razganjanja množice pa se niso lotili, čeprav bi po zakonu to lahko storili. Ocenili so, da je manjše zlo, če množica meče petarde na osrednjem trgu, kot če se porazgubi po mestu in povzroča škodo. Razen nekaj steklenic, ki so se razletele sredi ceste, ob tem dogodku ni bilo druge materialne škode.
Zabava se je nehala okoli enih, čez dobre pol ure pa so se delavci Komunale lotili čiščenja kakih pet centimetrov debele plasti ostankov petard, ki je prekrivala trg in zjutraj je že vse bilo tako, kot, da se ni nič zgodilo. Ker so Izolani očitno željni silvestrovanja na prostem, županja že razmišlja, da bi prihodnje leto tudi v Izoli organizirano pričakali novo leto na prostem.
Prve letošnje dni se je razgreti Izolan spravil nad šipe in izložbe ter razbil šipo v Galeriji Alga ter še ponekod, ob prihodu policije pa mu je kolega želel zavarovati hrbet tako, da je izza hrbta skočil na policista. Tudi njega so prijeli.
Med prazniki pa so se dobro izkazali vozniki, saj se ni zgodila nobena prometna nesreča. Da bi le bilo tako tudi skozi vse leto. (kb)

rm

Drevored l.maja 4a Izola / tel.: 67 - 050 HTP San Simon, Morova 25 tel.: 066 646-211
V

K
k. 94 posnel
praznično danio-
Mi poskrbimo za naše stranke!
PRAZNE IZOLSKE MOŠNJE
Prvi novorojenček v izolski porodnišnici v letošnjem letu je bila deklica Rene, ki se je 1. januarja rodila mamici Tatjani Zadravec, ob 14.uri 48 minut.
V minulem letu se je v izolski porodnišnici rodilo 543 otrok, kar je 13 manj kot leto poprej. Glede na to, da so v preteklih letih vsako leto beležili okrog 60 rojstev manj kot v predhodnem letu, gre nedvomno za spodbudne številke, ki pa jih verjetno lahko pripišemo predvem odprtju nove porodnišnice, kar je zaustavilo odhode porodnic v Postojno.
Sicer pa se je v najboljših letih v stari koprski porodnišnici letno rodilo tudi več kot 1600 otrok. V prvih šestih dneh letošnjega leta pa se ni rodil niti en pravi Izolan ali Izolanka, večina novorojencev pa bo povečalo število prebivalcev piranske občine.
DRUŠTVO ZA SRCE
Poleg kopice društev, ki delujejo v Izoli ima v našem mestu sedež tudi Koronarno društvo Slovenske Istre, ki je bilo ustanovljeno leta 1995.
V društvo so vključeni koronarni bolniki in njihovi svojci, dejavnosti pa potekajo pod strokovnim vodstvom nekaterih zdravnikov internistov Splošne bolnice Izola. V razvitih državah umre za posledicami infarkta vsako leto okoli 2,4 milijona ljudi, kar predstavlja skoraj polovico vseh smrtnih primerov. To velja tudi za Slovenijo, na področju obalnih občin pa naj bi po statističnih podatkih za tovrstnimi boleznimi obolevalo skoraj 1600 ljudi. Velja zanimiva ocena, da ima ob rojstvu vsak tretji novorojenček možnost, da bo vzrok njegove smrti bolezen srca.
Sicer pa bolezen najpogosteje prizadene moške okrog 55. leta, ženske pa 10 let kasneje. V društvu skrbijo tako za preventivno dejavnost, kot tudi za rehabilitacijo bolnikov, saj ima slednja pomembno vlogo v zagotavljanju normalnega mesta koronarnega bolnika v družbi. Zato so že kmalu po ustanovitvi v društvu pričeli z organizirano telesno vadbo, ki poteka pod strokovnim nadzorom zdravnikov dr. Dorjana Marušiča, dr. Andreja Maleja in dr. Nataše Černič, vsakokrat pa je prisotna tudi višja medicinska sestra.
Vadba poteka dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih ( med 16.45 in 18.20) na OŠ Anton Ukmar v Kopru, v letošnjem letu pa so pričeli s tedensko vadbo tudi v Zdravilišču Strunjan. Člani društva vabijo vse, ki bi se jim želeli pridružiti, da se oglasijo v času vadbe.(kb)
ZAHVALA
Skrb za drugačne, otroke, ostarele, težje obolele ali pri vsakodnevnih aktivnostih omejene ljudi je vedno ločevala civilizirani del človeštva od preostalega. Vsak dan nas prepričujejo, da smo kot družba in država na kakem pomembnem prehodu in da je pač potrebno potrpeti. Vsak dan poslušamo, kako pomemben je denarin le poredko, kako pomembno je spontano darovanje.
Zahvaljujem se gospodu Dušanu Ambrožu iz d.o.o. MI VAM ( Pripomočki in rešitve za manj odvisno življenje, tel.: 066 600 081, Izola), ki je moji in naši ambulanti spontsno podaril voziček za prevoz težje obolelih po dolgem dostopnem hodniku od ceste do ordinacije. Ko se boste poslužili tega vozička se spomnite, da napis na njem "Mi vam" pove, da ga je podaril človek, ki razume soljudi.
Zasebna ordinacija splošne medicine Andrej Dernikovič, dr.med.
^ oouTiouE ninn ^
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066/646-225
- z izjemno bogato ponudbo modnih plaščev (tudi unikatnih iz ekološkega krzna), pelerin, jaken, kostimov, bluz, hlač, oblek, ekskluzivnih pletenin, modnih dodatkov in bižuterije.
*0°/o POPUST
*	v BLAGU
^Bodite drugačne, oblačite se pri NINH,
r
1998: la botte mezza vuota o mezza piena?
Penultimo anno prima del fatidico Mille e non piu Mille. E, come si confa, ogni inizio d’anno deve essere improntato aH’ottimismo, pur se i problemi che ci trasciniamo dietro sono sempre gli stessi, ne alcuno ha dimostrato particolare volonta di modificare qualcosa nei con tenu ti
0	nelle modalita di comportamento. Per cui riprendiamo il discorso piu o meno la, dove 1’abbiamo interrotto qualche giorno prima di abbandonarci alPillusione che, dopo le festivita, si sarebbe avverato il detto “anno nuovo - vita nuova”. Certo, e con uguale legittimita che la botte pud essere ritenuta mezza piena o mezza vuota. Noi, che viviamo spesso di speranze, siamo portati a considerarla mezza piena, anche se sappiamo che il “mezza piena”presuppone che un tempo avrebbe dovuto essere anche piena. La speranza, come dicevamo, ci aiuta a guardare con ottimismo alla prospettiva che in un prossimo futuro possa tornare nuovamente come era. Ed e sempre 1’ottimismo che non ci permette di accettare il “mezza vuota”, perche ci porterebbe ad accettare il fatto che inizialmente la botta fosse stata vuota del tutto.
La botte di cui stiamo parlando, naturalmente, e linsieme dei diritti, particolari e non, che lo Stato assicura alla nostra Comunita nazionale. Diritti, beninteso, che vanno comunque suddivisi in tre categorie ben distinte. La prima comprende i diritti dichiarati e sanciti dalla Carta costituzionale (art. 64, ovvero la botte piena). La seconda comprende i diritti che, in applicazione della Costituzione, lo Stato ci assicura promulgando Leggi e Deere ti (la botte mezza piena). La terza categoria, che poi e quella reale, riguarda
1	diritti che lo Stato in tutti i suoi segmenti fa rispettare in rispondenza delle Leggi e della Costituzione (e qui siamo alla botte mezza vuota, quando non addirittura in evidente e continuo processo di svuotamento).
Prassi e tradizione vogliono che 1’inizio di ogni anno venga vissuto alPinsegna delPottimismo. Se il 1997 e stato un anno da non ricordare, che almeno il 1998 sia foriero di quelle novita che ci porteranno finalmente a constatare, tra dodici mesi, che il livello della botte, se proprio non e salito di qualche centimetro, almeno e rimaš to dov’era.
Silvano Sau
Comunita italiana di Isola:
Festa di Capodanno
Tra i p resen ti mo!ti giovani
Foto: C. Chicco
E stata una bella serata con tombola e ricchi premi, ma pure 1’occasione per fare il punto su quanto fatto dalla nostra Comunita nell’anno appena trascorso. Alla festa, quest’anno, c’e stata veramente molta gente, di tutte le eta.
Rte* HI . I / fo rtu n ati...
Foto: C. Chicco
CONCORSO LA NOSTRA STORIA
La Rcdazionc de "II mandracchio", foglio della comunita italiana di Isola, bandisce tra tutti i suoi lcttori il concorso "La nostra storia" per racconti, scritti o orali, documcnti, cartoline, fotografie, oggetti, ccc..
Vi possono partecipare tutti i let tori de "Il mandracchio", connazionali e non, concittadini e non, inviando alla Redazione testimonianze scritte, fotografate o verbali, riguardanti esperienze vissute, aneddoti, storie sul passato remoto o prossimo di Isola e di vicissitudini che comunque la riguardano.
Verranno preši in considerazione scritti, racconti e testimonianze orali che la Redazione e disposta a registrare diretta-mente, cartoline, vecchie foto di famiglia
0	di altro, curiosita, documenti, giornali o libri, oggetti che testimoniano la vita passata.
1	mig/iori requisiti o testimo-nianze pervenuti verranno pubblicati gia durante il concorso, mentre alla sua conclusione, la Redazione organizzera una mostra nella sede delta Comunita. Documcnti o oggetti pervenuti - su richiesta - dopo un’adeguata documentazione, verranno restituiti ai proprietari.
Di Redazione premiera i tre contributi piu interessanti o, comunque, i piu originali.
I	premi verranno consegnati durante una particolare cerimonia.
II	concorso e aperto fino al 31 gennaio 1998. Chiunque abbia intenzione di partecipare e vuole ulteriori notizie in merito pud rivolgersi direttamente alla Rcdazionc presso la Comunita dcgli italiani a Isola in Via Gregorčič 76, tel. 65031.
I connazionali: Ferruccio Delise
No n c’e piu reli g ion e
E sempre s ta to fedele a d Isola, sin dalla nascita (1920) e percid conosce benissimo tutti i cambiamertti della nostra cittadina, soprattutto pcr quel che riguarda la coltivazione delta terra. E ne ha di cose da raccontare.
Lui e Ferruccio Delise, agricoltore in pensione, ma che continua a dedicarsi ai lavori di campagna.
Delise: “Com’era ieri? Tutta un’altra cosa. Sembrera strano, ma ieri stavamo molto meglio, nonostante fossimo poveri. Intendo dire, che stavamo meglio come spirito. Ci recavamo in campagna con il mus e la zapeta, cantando con allegria senza che nessuno ci guardasse storto. CIA O BEPI.... CIAO TONI... TE GA FINI ODEL TOČO DE TERA? Cosi ci salutavamo a squarciagola, anche se i nostri appezzamenti di terra non erano vicinissimi. Oggi c’e invece un gran silenzio, ognuno pensa agli affari propri. Se ti viene un malore resti li, tanto nessuno ti vede o ti sente. Sa che addirittura le cicale non cantano piu come una volta? Insomma, anche gli animali sono cambiati!”
OuaTe il maggior cambiamento che avverte e cosa rimpiange del passato?
Delise: “Certo, oggi il contadino fatica meno perche ci sono i macchinari, i composti chimici, le strade asfaltate e cosi via, ma nonostante tutte le comodita, ieri il nostro lavoro era assai piu apprezzato. Cerano le cooperative che agevolavano le vendite, oggi non e rimasto quasi nulla che ci stimoli a continuare la nostra attivita, soprattutto per coloro (come me) che hanno piccoli appezzamenti di terra. Ricordo che un tempo ad Isola venivano caricati su delle grandi barche prodotti di ogni genere (ortaggi, verdura ecc.) e trasportati a Trieste nei consorzi. Oggi si tende ad importare le merci dall’estero (perche evidentemente cosi conviene) penalizzando pero i prodotti di časa nostra. Ad alcuni miei amici avanzano tantissimi litri di vino dell’anno scorso che non riescono a vendere. Insomma, lo Stato non sta dalla parte dei contadini, basta pensare che io prendo una pensione davvero misera, di soli 20.000 talleri. Se potessi tornare indietro con il tempo certamente non sceglierei di fare ragricoltore. La situazione e tale che quest’attivita non conviene piu: non sempre si riesce a coprire le spese perche i guadagni sono al di sotto degli investimenti.”
Epppure lei continua a lavorare in campagna...
Delise: “Lavoro piu per abitudine che per interesse. Mi arrangio con una freza, giusto per rusar la tera... Non ho grandi ricavi, ma mi accontento. Devo anche ammettere che mi piace stare in campagna.”
Probabilmente anche i prodotti della terra erano diversi rispetto ad oggi.
Delise: “Certamente. Oggi, ad esempio, il vino generalmente non ha un gradazione molto alta...8, 9 gradi. Nel passato, invece, era piu forte e gustoso. I preparati chimici e l’inquinamento non hanno buoni effetti sulla terra. Tutto ha il gusto dell’artificiale, come se non appartenesse alla natura. Un tempo, inoltre, si usava il letame delle »bestie«, che rendeva i prodotti genuini e sani. Concludendo, penso che dovremmo apprezzare di piu la natura perche e dei prodotti della terra che si vive.”
Claudia Raspolič
Un gigante finito neiie nostre acgue
II Rex: I.
// toponimo Curva (o Curvone) del Rex e entrato nella vita della nostra regione dopo che un grande evento aveva contribuito a rendere piu drammatica la Seconda guerra mondiate. Fino ad allora 1'a parte della strada fra Isola e Capodistria, che corre parallela alla costa e che dal 1902 al 1935 vedeva sbuffare anche /7 trenino della Parenzana, veniva chiamata II “giro - carrozze”. Ma procediamo con ordine e cerchiamo di conoscere meglio il gigante di cui pada il tito/o. II Rex era uno dei due super transatiantici costruiti neg/i anni '30 per riianciare /7 prestigio della marineria itatiana dopo la grande crisi economica. Vara to nel 1931 dai cantieri di Genova, doveva soddisfare ie nuove esigenze della navigazione, orientata ormai verso i viaggi turistici, dato che erano State chiuse le frontiere detfemigrazione. L 'unita navale aveva una lunghezza massima di guasi
la gloria
270 metri, una iarghezza massima di 29,5 metri e un’aitezza di 18, 5 metri. La sua stazza lorda fu caicoiata in 50.100 ton n el lat e. Era una nave di iusso, un aibergo a “sei stelle" come si diceva allora: poteva ospitare oltre 2000 passeggeri distribuiti in quattro c/assi che avevano a disposizione grandi saloni e šale da pranzo, verande, saiotti, iocati pubbiici, dnema, una chiesa, una piscina e suite, appartamenti e cabine piu o meno d i iusso, ma tutte confortevoii Gii arredi e ie suppe/ietti/i di bordo erano tutti di ottima qualita. II Rex in izid i suoi viaggi transoceanici nel settembre del 1932 e raggiunse iimassimo della popotarita ne/l'agosto del 1933, quando vinse /7 Nastro azzurro, stabi/endo H nuovo record di traversata dellAtlantico con la vetocita media di quasi 29 nodi (53 km/h).
(continua)
Marino Maure!
A Isola le festivita di fine anno sono State caratterizzate da luči e ombre. Luci, perche bene illuminata. In Piazza Grande abbiamo avuto, a sorpresa, pure rilluminazione da parte della CTV “Mandrač”. Ombre, perche, nonostante tutti i divieti ufficiali, i botti non sono mancati e questo per la “allegria” dei cani e dei gatti. Altre ombre ben piu preoccupanti delle gia citate sono State gettate dalla penuria di pecunia emersa per le nostre contrade. Infatti, tutti i preventivah affari da parte dei commercianti locali sono andati a carte quarantotto. Siccome la speranza e 1’ultima Dea ad abbandonare 1’uomo, c’e da sperare che 1’anno appena iniziato sia migliore del precedente. Auguri! Gianfranco Siljan
Attivita comunitaria
BIBLIOTECA
La biblioteca della comunita italiana di Isola (Palazzo Besenghi, pianoterra) e aperta il lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e il giovedi dalle ore 16.30 alle 19. Nuovi arrivi!!!
SALA Dl LETTURA E BAR SOCIALE
Apertura da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30 (Palazzo Besenghi, pianoterra). Sono disponibili i periodici Panorama Mondadori e Panorama Edit, L’Espresso, Visto, Grazia, Ouattroruote, Nautica, Storia illustrata, Topolino Primorske novice e “Mandrač” nonche i quotidiani La voce del popolo, II piccolo e Delo.
MANIFESTAZIONI CULTURALI Martedi 13 gennaio. alle ore
18.00,	nella Sala grande della Comunita, conferenza culturale sul tema “L’arte italiana a Pola”. Relatore il prof. Gianfranco Siljan. Con filmati video.
Venerdi 16 gennaio. alle ore
20.00,	nella Sala dei concerti di Palazzo Besenghi, concerto del soprano Eleonora Matijašič. In programma brani di Bellini, Donizzetti, Franck, Mozart e Schubert. Al pianoforte Elisabetta Buffulini di Trieste. Ingresso libero.
Domenica 18 gennaio, alle ore
18.00,	alla Časa di cultura di Isola, la Compagnia “II Gabbiano” di Trieste presenta “Fiore di cactus”.
/ biglietti sono in vendita da lunedi 12 a venerdi 16 gennaio, dalle ore 16.30 alle 20.30 presso /7 bar della Comunita al prezzo di 400 SIT per študenti e pensionati soci de/IAssociazione CI “Pasqua!e Besenghi degli Ughi" e 700 SIT per a/tri, nonche al botteghino, un 'ora prima della spettaco/o, al prezzo di 700 SIT per študenti e pensionati e 1.000 SIT per altri.
Lunedi 19 gennaio. alle ore
18.00,	all’Auditorio di Portorose, proiezione del film di Paolo Virzi “OVO SODO”, premiato alTultima
Mostra del Cinema di Venezia. Versione italiana. Organizzazione in collaborazione con 1’Unione Italiana e 1’Universita Popolare di Trieste. Ingresso libero.
ESCURSIONE CULTURALE La Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola organizza sabato 17 gennaio un’escursione culturale intitolata “L’Arte italiana a Pola". L’escursione, che šara guidata dal prof. Gianfranco Siljan, implica la presenza alla conferenza sullo stesso tema, che avra luogo in sede comunitaria martedi 13 gennaio con inizio alle ore 18.00. Possono partecipare alfescursione 50 connazionali o soci delTAssociazione CI “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola. Le iscrizioni sono aperte fino al raggiungimento del tetto di 50 persone partecipanti; il numero minimo di partecipanti e di 30 persone.
Partecipazione: 1.500,00 talleri a persona.
TOURNEE DEI GRUPPI CULTURA DELL’ASSOCIAZIONE “COMUNITA DEGLI ITALIANI PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHi Dl ISOLA”.
10 e 11 gennaio: partecipazione del Coro “Haliaetum” alTundicesima edizione del CONCERTO DELL’AMICIZIA che questa volta avra luogo a Bleiburg-Pliberk, in Austria. Parteciperanno alla manifestazione i cori “Foltej Hartman” dell’Associazione culturale slovena EDINOST di Bleiburg e il Coro misto da Camera CELJE delTomonima citta stiriana.
Per 1'occasione il nostro “Haliaetum” šara diretto dalla maestra Eleonora Matijašič.
II Mandracchio, foglio della Comunita italiana di Isola Redattore rcsponsabitc:
Andrea Sumenjak
Rcdazione: C. Chicco, M. Maurel,
C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan,
A. Sumenjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovcnia
tel.,fax: ( + 386 66) 65031. 65853
NAGRADNA GOJKARCA
PRVA GOJKARCA V NOVEM LETU, NAJ VAM PRINESE VELIKO SREČE, ZDRAVJA IN UVELJAVITVE. KRIŽANKA NI PREVEČ ZAHTEVNA, BREZ TEŽAV BOSTE REŠILI GESLO KATEREGA NA KUPONU POŠLJITE NA TEDNIK MANDRAČ, VELIKI TRG I IZOLA. PA ŠE DOBITNIKI BOŽIČNO NOVOLETNIH NAGRAD. NAGRAJENCI GOJKARCE SO: DRUŽINA GUSTINČIČ IZ JAGODJA, KRAŠEVEC ALJOŠA, MARIJA MARTIČ, SIMON GRACEJ, KARLOVIČ MARINA, ANGELA MATAUS, ROBI ČEHOVIN, IZTOK ŽIGON, LILI LOVŠIN, NIKO STOJANOVIČ, IDA MATAUS IN VOJKO ČEHOVIN. NAGRAJENEC ITALIJANKE PA JE DENIS ŠUKLJAN.
13	14	15 A]
		e
1		t	r
hd	A	c
	32 H	0
p8 V	o	
	p	A
40 N		
|52, \A		53
		i
	63. /	
		A
VODORAVNO
I. GESLO, TRI BESEDE-16.UMIVALNIK-17.PIHA Z JUŽNE STRANI. DVE BESEDI-18. NESTROKOVNJAK-20. TOTH MATJAŽ-21. ŠKOTSKO KR1LO-22. UČENČEV IZDELEK, DOMAČA 23. POVRŠINA, OBMOČJE-26. RIMSKI NARAVOSLOVEC-27. IVKOVIČ DAVOR-28. VRHOVNO PAPEŽKO SODIŠČE-30. NADJ RAJAN-31. ANA IVANČEVIČ-32. GLAVINA OLIVER-33. KRAJ PRI PIVKI-35. VISOKOTRAVNATA STEPA V JUŽNI AMERIKI-38. ŠTIRIKOLESNO VPREŽNO VOZILO-39. DROBIŽ V INDIJI-40. ZVAREK, PREGRETEK-41. ŽENSKO IME-42. GOZDNA POT-44. DRŽAVNI PRORAČUN-46. NIKOLA JURASOVIČ-47. KRATICA ZA: SLOBODNI TERITORIJ TRSTA-49. SLOVENSKO ŽENSKO IME-51. DEL DNEVA-52. ZRAK PO LATINSKO. 54. TOMISLAV RAFAJ-55. PRIPADNIK NAJNIŽJE KASTE V INDIJI-57. PRIPADNIK KELTOV NA BALKANU-59. PRIHOD ČEZ PRAG V HIŠO-61. PREBIVALKA JAPONSKE-63. ALEŠ BOHINEC-64. BRISAČA, PRIPRAVA ZA OTIRANJE-65. HVALNICA-66. SPODNJA OKONČINA.
NAVPIČNO
1 .OBISKOVANJE GOROVJA-2. MUSLIMANSKI POSTNI MESEC-3.JAJČASTA POSODA-4.VOZNIK MOTORJA-5. DRŽAVA V ZDA-6. IRENA JANEŽ-7. IŠKARIJOT, APOSTOL-8. ANA ŽERJAL-9. GESLO. KONEC GESLA-10. LETNI ČAS-11. OBRANIČ VIDA-12. ZDRAVIL013. NRAVOSLOVEC-14. NELAGODNO POČUTJE-15. N E VNETNA SKLEPNA BOLEZEN-19. OTOK V ALEUTIH-24. FINSKO MESTO-25. IZRASTEK NA GL AVI-29.DRŽAVA NA BALKANU 34. ORGANSKO VEČANJE-36. IVANČEVIČ ANA-37.LONČENA PIŠČALKA-38. STAR AVSTR1.
DENAR-40. RAZLOG UPOŠTEVANJE-43. DEL KOLESARSKE DIRKE-45. SMUKEC-48. MESTO V ITALIJI -50. VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE -53.MORSKA ŽIVAL-55. POVRTNINA -56.VULKAN NA OTOKU MINDANAO-58. PISATELJ FLEMING-60. TECOM IZOLA-62. OKRETIČ DIANA-63. ALEŠ GRDINA.
KUPON št. 1
KRIMINALIJE
Za novoletne praznike nikoU ni dolgčas, letos pa je bilo še posebj veselo, čeprav Izola, kljub spomladanskim temperaturam ni organizirala silvestrovanja na prostem. Pa so se ljudje znašli po svoje: eni so delali kažin doma, drugi v javnih lokalih, tretji pa tudi tam,
kjer sicer niso imeli kaj početi. Pa pojdimo po vrsti.
orodje in ga pospravili k sebi domov. K
TANKAL JE
Nekateri so tankali v gostilnah, posamezniki pa tudi na bencinskih črpalkah. Neznani voznik osebnega avtomobila je tankal na črpalki Petrola, potem pa mirno odpeljal, ne da bi plačal račun. Še sreča da se ni pripeljal z letalonosilko.
PREREZAL IN ZBEŽAL
Neznanec je v Kajuhovi ulici prerezal železno ograjo pred trgovino Vanja. Dečki še niso ugotovili, kdo je to storil, Izolanom pa je bolj ali manj jasno.
PESNIKOV NE PRENESE
Neznanec je gotovo antipesniško razpoložen, saj se je v Kajuhovi in Kosovelovi ulici lotil gum na osebnih avtomobilih in jih z nožem še dodatno obdelal, kot je verjetno videl v prenosu formule 1.
TUDI POŠTA JIH MOTI
Natančneje, nekoga je motil poštni nabiralnik na stanovanjski hiši v Muzčevi ulici. In ker je bil ravno v bližini je poleg nabiralnika razbil še steklo na vhodnih vratih.
sodniku za prekrške ne bo šel, ampak naravnost na sodišče.
NI VSE TRISTO
Neznanec pa je razbil izložbeno okno v trgovini Stop shop 300. Vstopil je in nabral 13 igračk v skupni vrednosti 22.000 tolarjev, kar kaže, da mu tiste po 300 tolarjev niso bile najbolj všeč.
VADIL BO STRELJANJE
Na Belvederju je neznani storilec vlomil v pet kamp prikolic, vendar v njih ni našel nič zanimivega. Isti storilec je verjetno vlomil tudi v poljsko barako na poti do plaže Belvedere in tam našel zračno puško, da bo imel tarčo pa je pobral še pet konzerv laškega piva.
UPOR NA LONKI
Praznično razpoloženi obiskovalci Lonke so se razburjali, ker niso dobili pijače. Vzrok spora je bila zakonodaja, ki gostincem prepoveduje točenje alkoholnih pijač vinjenim osebam, ni pa zakona, ki bi vinjenim osebam prepovedal pitje alkoholnih pijač.
AROSA
gfircmaiD
AVTO JEREB - Polje 21 (Prodajni center Ruda) Izola Tel.: 066 / 646 - 723 Fax: 066 / 67- 854
od 13.945 DEM
TRGOVSKA 4 / OBRTNA CONA / 6310 - IZOLA tel.: 066/646-608, 65-778 fax: 066/ 65 - 779
TRGOVINA REZERVNIH DELOV ZA RENAULT, OPEL CITROEN, FIAT, ZASTAVA, LADA IN JAPONSKA VOZILA
ODPRTO
VSAK DAN od 7 -17 SOBOTA 9 -13
AVTODELI - DODATNA OPREMA
KAKOVOST IN UGODNA CENA
LEŽAJ KOLES FORD ESCORD	2.538 SIT
KIT VERIŽNIK OPEL KADEH	3.300 SIT
SVETILNI BLOK OPEL KADETT ZD.STEKL0 D. 4.872 SIT KIT METLICE BRISALCEV S SPOJLERJEM 2.325 SIT AKUMULATOR SAEM 12V-45 Ah D+	6.960 SIT
SREČNO VOŽNJO !
S PIKADOM NI OBOGATEL
Neznanec je vlomil v igralni avtomat za pikado v igralnici Astra. Vendar ni obogatel, saj je našel vsega 600 tolarjev.
JE ISKAL DARILO?
Dečkom zelo znani storilec je razbil steklo na galeriji Alga (nasproti tržnice). Očitno je bil jezen, ker je galerija ponoči zaprta, zato je nadaljeval z agresivnim obnašanjem, tako da so dečki uporabili znane prijeme in znano
SILVESTRSKI KROSE
Pred delikateso je prišlo do resnega spora med pešcem in voznikom osebnega avtomobila. Vzrok spora ni znan, znano pa je nadaljevanje, saj je pešec s pestjo udaril voznika osebnega avtomobila naravnost v obraz.
POKALO PA JE
Dečki in gasilci so imeli kar nekaj preglavic z mladimi pirotehniki. Na glavnem križišču na trgu republike je spet ropotalo kot v času zadnje vojne, podobno je bilo v Livadah in še kje. Neznani veseljak pa je v stanovanje v Livadah lansiral signalno raketo kakršne imajo običajno na ladjah in pri tem razbil okensko steklo ter zažgal zaveso, nočno omarico, tepih in knjige. Ker stanovalcev ni bilo doma je požar pogasil sosed. Manjši požarje bil tudi v kontejneiju v Bazoviški ulici. Starejši občani so še kar pogosto klicali dečke naj utišajo pirotehnike a se veliko ni dalo narediti.
ZA NEKATERE NI PRAZNIKOV
Čeprav je bilo novo leto in je t< trenutek ljubezni in dobrote sta si sprla zakonca, očitno pa je imel mo: bolj zagret, saj so ga dečki odpeljali1 znano okrevališče za pregrete občane
ENI BI POČIVALI
Drugi pa bi se veselili in praznovali. Tako je pač za novoletne praznike in tudi tokrat ni bilo drugače. Tisti, ki so želeli počivati so telefonarili dečkom in zahtevali, naj utišajo veseljake. Ni bilo zaslediti primerov, da bi veseljaki klicali dečke, naj dajo počitkarje bolj na glas.
PLOČEVINA JE PELA
Hujših prometnih nesreč med prazniki k sreči ni bilo, zato pa je nekajkrat trpela pločevina, saj so se avtomobilska srečanja tretje vrste zgodila v industrijski coni (dvakrat) po enkrat pa v križišču Južne ceste in ceste v Pregavor (kjer se zavije levo v obrtno cono), med Malijo in Šaredom in v križišču oziroma odcepu za avtokamp Jadranka. Na parkirišču je bilo poškodovanih sedem vozil.
SMRT NA SVETILNIKU
Dan po Božiču so v morju pri izolskem svetilniku našli truplo starejše ženske in še isti dan so ugotovili, da gre za 78 letno Frančiško Ceglar iz Izole. Zdravnik na truplu ni našel nobenih sledov nasilja zato vse kaže, da je pokojnica (mimogrede, gre za mater nekdanje mariborske županje Magde Tovornik) izvršila samomor ali po nesreči padla v morje.
IZOLA (ŠE NI)ZA KOLESARJE
Ali ste opazili, da Izola nima prave kolesarske steze? Pa vendar je bilo v zadnjih letih slišati toliko napovedi o tem, da bi lahko prav s kolesi bistveno prispevali k zmanjšanju vsakodnevnih težav z gibljivim in mirujočim prometom. Tudi v večini načrtov in v prostorsko ureditvenih pogojih je zapisano, kako bomo skrbeli za kolesarje in njihovo varno vožnjo. Danes pa je tako, da si na cesto upajo zares pogumni, saj so ceste polne lukenj, velikokrat pa ni mogoč niti dostop na pločnike o čemer bi lahko veliko povedali tudi invalidi, ki morajo na poti iz Jagodja v mesto kar nekajkrat z vozički na cestišče. Podobno je seveda tudi s tistimi, ki bi šli s kolesi od Livad do starega dela mesta ali obratno.
Zadnje čase je kar precej slišati o kolesarski avtocesti po Sloveniji in za urejanje kolesarskih poti tu in tam kane tudi kakšen republiški denar. Pri nas pa je edina novost to, da je v mestu vse več stojal za parkiranje koles, ki pa so si jih omislili predvsem zasebniki, da bi jih imele tudi uradne inštitucije, vključujoč občinsko hišo, pa bo očitno treba še počakati.