ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska^ Banka Banka .< po.duhoni 55let ^^^^^^ Za vas beležimo čas! GLAS Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 87 - CENA 160 SIT (14 HRK) Kranj, torek, 12. novembra 2002 Foto Gorazd Kavčič Barbara in Janez Predsednika Republike Slovenije bomo dobili po drugem krogu, ki bo 1. decembra. Vanj vstopata Barbara Brezigar, kije v nedeljo uspela zbrati za marsikoga presenetljivih 31 odstotkov glasov, in favorit dr. Janez Drnovšek, ki so mu nekateri napovedovali zmago v prvem krogu, vendar mu je za to zmanjkalo šest odstotkov. Pravi, da jih bo zlahka dobil v drugem krogu, če bo udeležba najmanj tolikšna, kot je bila v nedeljo. Zmage v slogu Milana Kučana, ko je leta 1992 dobil v prvem krogu 63 odstotkov glasov, leta 1997 pa 55 odstotkov, ni bilo, zato pa je dobila Barbara Brezigar več kot pa Ivan Bizjak in Janez Podobnik leta 1992 in 1997, ko sta ostala pri 20 odstotkih. Po drugi strani pa je dosežek dr. Drnovška in Brezigarjeve spoštovanja vreden, saj je bila konkurenca najkakovostnejša doslej z dr. Bučarjem, dr. Beblerjem, dr. Arharjem, dr. Kreftom in Zmagom Jelinčičem Plemenitim, ki je bil za mnoge presenetljivo tretji z okrog 9 odstotki. V tej konkurenci sta uspela zbrati tri četrtine glasov. Na lokalni ravni se ni zgodilo nič presenetljivega. V kar 129 občinah so bili župani izvoljeni že v prvem krogu in veliko sedanjih bo župa-novala še štiri leta. V sestavi občinskih svetov pa bo tokrat več nestrankarskih državljanskih list, kar je za lokalno raven zelo dobro. Na Gorenjskem smo že v nedeljo dobili župane na Jesenicah, v Bohinju, v Žirovnici, v Tržiču, na Jezerskem, v Bohinju, v Kranju, v Škofji Loki, v Gorenji vasi - Poljanah, v Žireh, v Železnikih, v Šenčurju, v Cerkljah, v Naklem, v Komendi, v Medvodah, v Trzinu, v Domžalah in v Lukovici. V Kranjski Gori, na Bledu, v Radovljici, v Mengšu, v Kamniku in v Moravčah bodo tekli drugi krog. V njih ne bo sedanjih županov Bohinja in Kranjske Gore, ki nista kandidirala, in Bleda, ki se ni uvrstil v drugi krog. Če bi na Gorenjskem iskali najbolj "nesrečnega" kandidata, bi izbrali Janka S. Stuška iz Radovljice, ki mu je za zmago v prvem krogu zmanjkalo 0,78 odstotka. Jože Košnjek Vozil v nasprotni smeri Kranj - Minuli konec tedna je obeležilo martinovanje. Izkušnje iz preteklosti so že policiji napovedovale, da te dni precej voznikov sede za volan v vinjenem stanju. Zaradi zagotavljanja varnosti v cestnem prometu so se zato na Policijski upravi Kranj odločili, da v noči s petka na soboto (8. in 9. november) med 21. in 5. uro po vsej Gorenjski izvedejo preventivno akcijo Promil s poostrenim nadzorom prometa. V osmih urah so policijske patrulje preverile treznost pri 104 voznikih in kar pri tretjini (34) je alkotest pozelenel. Alkotestom je torej pri 34 voznikih pokazal, da so vozili v vinjenem stanju. Za enega izmed njih so policisti odredili strokovni pregled odvzetih vzorcev krvi in urina. Voznikom so napisali predlo- ge za postopek pri sodniku za prekrške. K slednjemu bodo morali oditi še štirje vozniki, ki so težje kršili cestno prometne predpise. Med tokratne "posebneže" zagotovo spada voznik osebnega vozila, ki seje na avtocestnem odseku Kranj vzhod - Kranj zahod peljal kar v nasprotni smeri. Alkotest je pokazal, da je imel v izdihanem zraku kar 1,9 promila alkohola. Policisti so ga seveda izločili iz prometa in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. "Zadnja akcija, v kateri je bila vinjena kar tretjina ustavljenih voznikov, je pokazala, da bomo morali za povečanje varnosti v prometu uvesti dodatne aktivnosti na tem področju," je pojasnil prometni inšpektor Tone Hribar. S.Š., foto: T.D. Šahisti so se poslovili od Bleda Ruski šahisti in kitajske šahistke so na 35. šahovski olimpiadi obranili naslov prvakov, naši prvi ekipi pa sta Bled zapustili razočarani - Najboljša šahovska olimpiada doslej. Ruski šahisti, na čelu z Garijem Kasparovom, so se tudi na Bledu veselili naslova olimpijskih prvakov. Bled - Nasmejani obrazi številnih udeležencev 35. šahovske olimpiade in čestitke najvišjih predstavnikov Mednarodne šahovske zveze, so najlepše darilo organizatorjem, ki so se v zadnjih dveh tednih trudili, da je Bled ohranil tradicijo šahovskega kraja in se za vedno zapisal v zgodovino šahovskih olimpiad. Res, daje prišlo tudi do nekaj zapletov, saj je na začetku zatajil računalniški sistem, vendar pa je olimpiada na koncu minila v številnih presežkih. Udeležilo se jih je največ, kar 134 moških in 90 ženskih ekip, internetne strani je obiskalo več kot sto milijonov obiskovalcev, na kongresu FIDE je bil znova za predsednika izbran Kirsan Iljum-žinov, za predsednika Evropske šahovske zveze pa Boris Kutin. Na lepotami Bleda in Slovenije so bili navdušeni vsi, posebej v lepem spominu pa bo ostal olimpijskim prvakom Rusom in Kitajkam. Ruski šahisti, na čelu z Garijem Kasparovom, so bili zmagovalci že precej pred zaključkom zadnjih nedeljskih obračunov, Ki- tajke, na čelu z najboljšo Xue Zhao, pa so si naslov najboljših priborile ob koncu. Žal je olimpiada minila brez uspeha domačih šahistov in šahistk, saj je naša prva moška ekipa osvojila šele 40. mesto, kar je daleč od 12. mesta na zadnji olimpiadi v Carigradu. Tudi ženska A ekipa je bila slabša od pričakovanj in napovedi, saj so bila dekleta na koncu uvrščena na 38. mesto. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Z VAŠIMI NAKUPI IZDELKOV BLAGOVNE ZNAMKE TUŠ SMO ZA ZDRAVJE OTROK ZBRALI SIT 12.080.865,- Kjer dobre stvari delamo vsi. Jelinčič edino presenečenje Neuradni in začasni izidi volitev predsednika republike Slovenije se večinoma ujemajo z napovedmi in vzporednimi meritvami, ki so bile opravljene na dan volitev. Edino presenečenje je visoka uvrstitev Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Ljubljana - Vzporedne volitve, opravljene v nedeljo na volilni dan, so napovedale, da naj bi dr. Janez Drnovšek dobil med 44 in 46 odstotki glasov, Barbara Brezigar od 27 do 30 odstotkov glasov, tretji pa naj bi bil, presenetljivo, Zmago Jelinčič Plemeniti z 8 do 9,3 odstotka glasov, na četrtem mestu pa je bil dr. France Arhar z dobrimi 8 odstotki glasov. Potem so bili razvrščeni dr. France Bučar, dr. Lev Kreft, dr. Anton Bebler, dr. Gorazd Drevenšek in Jure Jurček Ce-kuta. Glasovanje je pokazalo, da so bile napovedi in vzporedno glasovanje realno. Zmagovalec volitev dr. Janez Drnovšek je dobil dobrih 44 odstotkov glasov volivcev, ki so veljavno glasovali, Barbara Brezigar pa 31 odstotkov. Oba sta se uvrstila v drugi krog, ki bo 1. decembra. V njem naj bi bil dr. Janez Drnovšek izrazit favorit. Na tretje mesto se je z dobrimi 8 odstotki uvrstil Zmago Jelinčič plemeniti, na četrto pa z dobrimi sedmimi odstotki dr. France Arhar. Dr. France Bučar, ki so ga nekateri postavljali višje, je dobil neuradno nekaj pod tremi odstotki glasov, dr. Lev Kreft in dr. Anton Bebler pa sta ostala pod dvema odstotkoma. Manj od odstotka glasov sta prejela dr. Gorazd Drevenšek in Jure Jurček Cekuta. V nedeljo zvečer, po osmi uri, so v lL*ien v^-6I<2>E 90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS Tudi na Gorenjskem kršitve volilnega molka Kranj - Čeprav zakon o volilni kampanji zapoveduje dan pred volitvami in na volilni dan volilni molk ter za njegove kršitve predvideva tudi denarne kazni, se očitno nekateri ne morejo upreti svojim političnim ambicijam. Z različnimi oblikami kršitev volilnega molka želijo pridobiti še tisti odstotek glasov, ki mu bo prinesel uspeh na volitvah. Smo tudi Gorenjci taki? Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo od sobote, 9. novembra, od 00. ure do nedelje, 10. novembra, do 19. ure na Gorenjskem evidentiranih skupaj 22 domnevnih kršitev volilnega molka, od tega šestnajst v soboto in šest v nedeljo. "V večini primerov je šlo za kršitev volilnega molka pri lokalnih volitvah. Največ prijav smo prejeli zaradi domnevnega razpečevanja volilnega materiala po poštnih nabiralnikih in zatikanju volilnega materiala za vetrobranska stekla ter trganja plakatov, tako v soboto kot v nedeljo. Sicer pa so na Gorenjskem bili vsaj v nedeljo kar vzorni, saj je bilo na primer na Štajerskem evidentiranih 45 domnevnih kršitev volilnega molka," je pojasnil mag. Bojan Trnovšek, vodja Sektorja za registracijo prebivalstva in javne listine na Uradu za upravne in notranje zadeve MNZ. V Sloveniji je bilo sicer za sedaj evidentiranih skupaj 151 kršitev, najmanj na Koroškem (3). največ na Štajerskem (45) in v Ljubljani z okolico (32). Več kršitev je bilo zabeleženih v soboto - 93 primerov, v nedeljo pa 58 primerov. "Naš sektor o prijavljenih domnevnih kršitvah obvesti lokalne policije, ki nato na terenu preverijo kršitve. Vendar moram povedati, da se kršitelja zelo težko izsledi, tako da do sedaj na Gorenjskem nismo napisali nobenega predloga sodniku za prekrške zaradi kršitve volilnega molka," je še dejal mag. Trnovšek. Pri razpečevanju volilnega materiala po poštnih nabiralnikih upravičenost prijav in odgovornost morebitnih kršiteljev še raziskujejo. Zakon sicer predvideva za kršenje volilnega molka in poškodb plakatov denarno kazen najmanj 20 tisoč tolarjev, za postavitev plakatov izven plakatnih mest pa za organizatorja volilne kampanje denarno kazen najmanj 100 tisoč tolarjev, za odgovorno osebo pa najmanj 20 tisoč tolarjev. Simon Šubic Da so lahko prevrnili veliko, nerodno in težko cvetlično korito, polno prsti, se je moralo vzeti skupaj kar nekaj močnih "dedcev". Na žalost jim vandalsko dejanje ne more biti v ponos, pametneje bi bilo, da bi svojo moč dokazovali pri kakšen koristnejšem početju. Posnetek je nastal v nedeljo, nekaj po poldnevu, na Glavnem trgu v Kranju, dejanje pa po vsej verjetnosti minulo noč. H. J., foto: Gorazd Kavčič GORENJSKI GLAS • 12. STRAN gfc A Jfc ,,f j: i, A A ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 12. novembra 2002 Vaterpolisti AVK Triglava Živil so na turnirju v Kranju osvojili le tretje mesto Liga prvakov spet neizpolnjena želja "Kljub temu da smo pričakovali uvrstitev med osem najboljših evropskih ekip in nam to ni uspelo, pa volje ne izgubljamo, saj velik motiv za treninge ostaja evropsko prvenstvo drugo leto tu doma v Kranju," je ob porazu in novi neuvrstitvi Kranjčanov v ligo prvakov razmišljal izkušeni Primož Troppan. ROKOMET Kranj - Potem ko so naši državni prvaki, vaterpolisti AVK Triglava Živil izvedeli, da bodo zadnjo stopničko za uvrstitev v evropsko ligo prvakov morali preskočiti doma v olimpijskem bazenu v Kranju, so bili prepričani, da jim družba v najboljši evropski osmerici tokrat pač ne sme več uiti. Res, da žreb skupine ni bil najlažji, saj je bila prvi favorit madžarska ekipa Honved Domina iz Budimpešte, Kranjčani, pa so upali, da jim bo pred domačimi navijači uspelo premagati nemške državne prvake in osvojiti drugo mesto, ki še vodi med najboljšo osmerico. Seveda so se tako igralci kot trener Tomo Balderman in njegov pomočnik Andrej Komelj zavedali, da imajo "kratko klop", saj je v ekipi le sedem izkušenih igralcev in vratarja, ostalo pa so mladi fantje z malo izkušnjami na težkih tekmah. Tudi razpored tekem jim ni bil najbolj po volji, saj so želeli v prvi tekmi "presenetiti" odlično nemško moštvo. Kot se je izkazalo na turnirju, pa so bile pomanjkljivosti na koncu res odločilne. Tako so Triglavani po napovedih v petek zlahka ugnali malteško ekipo Sliema Burger King, saj so zmagali kar 12:2 (4:0, 5:1, 1:1, 2:0). Odločilna pa je bila sobotna tekma, z ekipo Spandau 04. Nemci so v petek tekmo z Madžari izgubili 9:7 in so se zavedali, da je naše prvake treba premagati. Igrali so dobro, naši pa so v najpomembnejših trenutkih ostali nemočni in na koncu so se zmage 5:6 (1:2, 0:0, 2:1, 2:3) veselili nemški prvaki. Upanje za uvrstitev v ligo prvakov je našim vendarle še ostalo, saj bi z morebitno senzacionalno nedeljsko zmago nad Madžari lahko osvojili drugo mesto. Vendar pa so Triglavanom moči pošle še pred koncem tretje četrtine, na koncu pa so izgubili s 5:12 (1:3, 2:2, 1:4, 1:3) in os- vojili tretje mesto za ekipama Honved Domina in Spandaua 04. Aleš Komelj "v današnji tekmi je bilo težko pričakovati zmago, včerajšnjo pa smo nesrečno izgubili. Dejstvo je pač, da naše moštvo nima dovolj težkih tekem, saj v državnem prvenstvu Triglav že dolgo nima enakovrednega tekmeca. Tako izkušenj kako igrati pomembne tekme nimamo veliko," je po nedeljskem porazu proti madžar- Primož Troppan Našim prvakom v Kranju ni uspelo osvojiti želenega drugega mesta, tem, več so se po porazu z ekipama Spandaua 04 in v Honved Domina morali zadovoljiti s tretjim mestom. V evropski ligi bodo v tej sezoni poleg nemškega Spandaua 04 in madžarskega Honved Domina nastopale še ekipe hrvaške Mladosti, španske Barcelone, jugoslovanskega Partizana, grškega Olvmpiakosa, italijanskega Pro Reca in francoskega Olympica. skim prvakom razmišljal pomočnik trenerja v ekipi AVK Triglava Živil Aleš Komelj. Tudi igralci so bili po turnirju razočarani. "Res smo pričakovali uvrstitev med osem najboljših ekip v Evropi. Madžari so bili pač boljši od ostalih treh ekip na turnirju, saj imajo trinajst enakovrednih igralcev in so lahko obdržali visok ritem igre do konca. Nam so predvsem manjkali trije, štirje izkušeni igralci. Za tekmo proti nemškim prvakom pa lahko rečem le, da so oni igrali zelo dobro, mi pa slabo in zato nismo mogli zmagati. Kljub temu da bi nam igranje v ligi prvakov koristilo, saj bi bilo dobra priprava pred evropskim prvenstvom pri nas v Kranju, pa je nastop na tem prvenstvu za nas dovolj velik motiv, da bomo dobro trenirali in si skušali priboriti mesto v polfinalu," je bil - kljub razočaranju - po turnirju prepričan Primož Troppan, ki seveda tudi v letošnjem državnem prvenstvu za svoje moštvo pričakuje nov naslov prvakov. Končni vrstni red: 1. Honved Domino Budimšta 6 točk, 2. Spandau 04 Berlin 4 točke, 3. AVK Triglav Živila Kranj, 4. Sheme Burger King 0 točk. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki KOŠARKA Plezalci bodo sezono spet zaključili v Kranju Ta konec tedna se bodo najboljši športni plezalci iz vsega sveta znova zbrali v Kranju, saj bo v dvorani Zlato polje potekala finalna tekma svetovnega pokala. Kranj - Konec tedna se bo končala letošnja sezona v športnem plezanju. Po zaslugi neumornega organizatorja Toma Česna s sodelavci, bo v Kranj prišlo več kot sto tekmovalcev in tekmovalk, ki bodo tekmovalno leto znova končali z obračuni na kranjski plezalni steni. "Ker je to zadnja tekma v letošnji sezoni, seveda ne bo manjkal nihče od najboljših, čeprav sta HOKEJ končna zmagovalca svetovnega pokala tokrat že znana. To je v ženski konkurenci Belgijka Muri-el Sarkany, ki bo iz Kranja spet odnesla domov pokal za skupno zmago. V moški konkurenci ima neulovljivo prednost Francoz Alex Chabot, ki je letos zmagal prav na vseh tekmah svetovnega pokala, zanimivo pa bo videti, če mu bo to uspelo tudi v Kranju. Če mu bo, bo Alex Chabot postal Naši začeli z zmago, končali s porazom Kranj - Od petka do nedelje so naši hokejski reprezentantje nastopili na turnirju na Madžarskem. V Sekesfehervarju so najprej premagali ekipo Velike Britanije z rezultatom 4:1 (1:0, 1:0, 2:1), nato so izenačeno 2:2 (1:1, 1:0, 0:1) igrali z ekipo Madžarske, v nedeljo pa so na zadnji tekmi 5:0 (0:0, 3:0, 2:0) izgubili z ekipo Ukrajine. S tremi točkami so tako osvojili drugo mesto za ekipo Ukrajine ter pred ekipama Velike Britanije in Madžarske. Že danes pa se bo nadaljevalo domače hokejsko državno prvenstvi). V 9. krogu se bosta v Tivoliju srečali ekipi Marc Interierov Tivolija in Acroni Jesenic. Tekma se bo začela ob 18. uri. Ostale tekme bodo na sporedu jutri. Ekipa Hit Casinoja Kranjska Gora bo ob 18. uri v Podmežakli gostila Maribor, Triglav bo ob 17.30 uri v Tivoliju domačin proti Zavarovalnici Maribor Olimpiji, v Zalogu pa se bosta ob 18.30 uri pomerili ekipi Slavije M Optime in Bleda. V.S. prvi športni plezalec, ki je v eni sezoni zmagal prav na vseh tekmah svetovnega pokala," pravi Tomo Česen, ki si seveda želi, da sc v močni konkurenci dobro predstavijo tudi domači športni plezalci in plezalke. Največ možnosti za uvrstitev med najboljše ima seveda Mojstrančanka Martina Čufar, ki je trenutno sicer na tretjem mestu svetovnega pokala, z dobrim plezanjem pa se lahko povzpne tudi za mesto više. Tudi mlajše prijateljice v reprezentanci, na čelu s Škofjeločankama Natalijo Gros in Majo Vidmar, imajo veliko priložnost in željo, da se izkažejo pred domačimi gledalci. Sicer pa bo čez nekaj dni vse jasno. Že v petek, 15. novembra, ob 16. uri se bodo namreč v četrtini finala pomerili moški. V soboto ob 9. uri bo sledil četrt final-ni obračun deklet, ob 17. uri se bo začel polfmale deklet in ob 19.30 uri polfinale moških. Vrhunec tekmovanja v dvorani na Zlatem polju bosta nedeljska finalna obračuna. Ženski se bo začel ob 18. uri, moški pa ob 19.30 uri. Vilma Stanovnik Zaslužena zmaga Kranjčanov Kranj - V 1.moški SKL so konec tedna odigrali 7. krog. Ekipa kranjskega Triglava je v domači dvorani na Planini premagala Kraški zidar z 89:81 (66:61, 37:46, 16:30). Kranjčani so bili boljši predvsem v tretjem delu srečanja, ko so si nabrali odločilno prednost in jo zadržali do konca. Na lestvici so sedaj na osmem mestu z osmimi točkami. Z dvanajstimi točkami na drugem mestu je ekipa Heliosa, ki je tokrat gostovala pri Zagorju Banki Zasavje in zmagala z 80:89 (53:63, 31:41, 15:18). V petek ekipa Triglava gostuje pri Pamp Birokratu SQL, ekipa Heliosa pa je prosta. V LSKL za ženske so košarka-rice Jesenic gostile ekipo Slovenskih Konjic in zmagale z 80:73 (59:54, 41:38, 19:18). Ekipa Odeje je bila prosta. Jutri ekipa Jesenic ob 19. uri gosti Pomurje Ski-ny, ekipa Odeje pa gostuje pri vodilni ekipi RC Maribor. V l.B ligi za košarkarje je ekipa Loka kave gostovala pri GD Hrastniku in izgubila s 96:87 (72:66, 53:42, 26:23). Poražena je bila tudi ekipa Radovljice, ki je gostovala pri Iliriji. Rezultat tekme je bil 69:116 (53:52. 25:33, 15:16). V soboto bo ekipa Radovljice doma gostila Novo Gorico, ekipa Loka kave pa ekipo Union Olimpija mladi. V.S. Čipsi prevzeli vodstvo Kranj - Rokometaši CHIO Kranja so po sobotni zmagi in porazu Ormoža, zdaj sami na vrhu lestvice. Obenem so edina neporažena ekipa v 1. B rokometni ligi. Odlično sta se odrezala tudi oba drugoligaša. Kranjski rokometaši so še naprej največje prijetno presenečenje v 1. B rokometni ligi. Po visoki zmagi nad Dobovo in prvem porazu Ormoža, so z enajstimi točkami v šestih krogih, zdaj sami na prvem mestu. Pred prvenstvom ni nihče pričakoval tako dobrih iger, čeprav ekipa po igralski zasedbi sodi v zgornjo polovico lestvice. Očitno se igralci zavedajo, da morajo najprej doseči dober rezultat, potem pa bo njihov trud dobil tudi ustrezno nagrado. Vsekakor sponzorji raje vlagajo v najboljše. Kljub vsemu pa vse v klubu še ne sme zajeti evforija, saj morajo do konca jesenskega dela igrati še z Novomeščani in Ormožem, torej ekipama, ki jim na lestvici sledita. Zaradi nastopov naših ekip v evropskih pokalih, so rokometaši Terma to soboto že igrali tekmo sedmega, prejšnji torek pa tekmo šestega kroga. Obe so izgubili. Najprej v Velenju, v soboto pa še doma s Celjani. Tako "pivovarji" za Ločane še naprej ostajajo edina neosvojena trdnjava. Nova poraza sta zabeležila tudi oba ženska prvoligaša. Sava je po pričakovanju izgubila v Žalcu. Ločanke so v Celju morale stisniti roko novinkam. Tekma je bila izenačena, na koncu pa so z dvema goloma razlike slavile Celjanke. Tesno je bilo tudi v Kranju, kjer so rokometašice Planine gostile lanske prvoligašice iz Škocjana. Gostje os polčas dobile z golom razlike, enaka pa je bila razlika tudi ob koncu srečanja. Uspešna pa sta bila oba drugoligaša. Radovljica je v Litiji prekinila črno serijo in napovedala boljše čase in vrnitev na zmagoviti niz. Zadnje dobre igre Cerkljancev so igralcem dale novih moči in sledila je nepričakovana visoka zmaga v Ajdovščini. Rezultati: SIOL liga - 6. krog: Gorenje - Termo 26-22; Slovan - In-les Riko 34-22; Prevent - Cimos Koper 30-25; Celje P.L. - Mobitel Prule 67 - jutri; Trimo - Pivka perut, 23-21; Velika Nedelja - Rudar 30-24; SIOL liga - 7. krog: Termo - Celje P.L. 27-30; L liga - ženske 8. krog: Celeia Celje - Loka kava Jelovica 29-27; Žalec - Sava Kranj 31-20; Krim Eta N.R. - Izola Bori KMO 47-20; Burja - M-Degro Malizia Piran 24-31: 1.B liga - moški 6. krog: CHIO Kranj - Dobova 37 - 24; Dol TKI Hrastnik - Ormož 27-23; Črnomelj - Gorišnica 30-31; Gorica Lea-sing - Sevnica 26-17; Pekarna Grosuplje - Novoles Novo mesto 28-39; Istra Benz Plini - Mitol Pro mak Sežana 27-28; 1. B liga - ženske 8. krog: Planina Kranj - Škocjan 20-21; Polje - VIAS Šentjernej 38-32; Jadran Hrpelje - Novo Mesto 20-16; Inna Dolgun - Keting 38-42; 2. liga - moški 6. krog: Šmartno 99 - Radovljica 25-29; Drava - Arcont Radgona 27-29; Sviš - Atom Krško 29-20; Mokerc Ig - Krim 37-24; Grča -Razkrižje 26-25; Ajdovščina - Cerklje 21-33; 3. liga - moški: Alples Železniki - Radeče 30:20 (13:12). M.D. GORSKO KOLESARSTVO_ Grega Miklič prvi kolesar pokala Alpe-Adria Kranjska Gora - V igralnici HIT v Kranjski Gori so konec tedna podelili priznanja najboljšim gorskim kolesarjem v mednarodnem pokalu Alpe Adria, katere ena od šestih tekem je bila tudi julija v Planici. Med člani elite si je skupno zmago v peti sezoni tega vse bolj cenjenega mednarodnega pokala sosednjih držav privozil Kranjsko-gorec Grega Miklič (Svvatch) pred Jeseničanom Lenartom Nočem (Završnica). Med mlajšimi člani je zmaga odšla v isto sredino. Zmagal je Radovljičan Rok Šolar, novi mladi trener smučarskih tekačev Merkurja, Leščan Rok Grilc (oba Svvatch) je bil tretji in Anže Bizjak (Završnica) peti. Med mladinci je majico pokala A-A domov v Kamnik odnesel Luka Kodra, Boštjan Hribovšek in David Vogrin (vsi Cal-cit Kamnik) sta bila drui in tretji. Med mastersi tri je zmagal Tine Zupan (Scott). Med mladinkami je bila Ana Zupan četrta, najboljša slovenska gorska kolesarka Blaža Klemenčič pa po izpustitvi polovice sezone zaradi bolezni le sedma med članicami. Ob podatku, daje točke pokala osvojilo 489 kolesarjev iz 126 klubov Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije, je tudi klubska uvrstitev Swatch Extrema na tretje, kamniškega Calcita na šesto in Završnice na sedmo mesto je zadoščenje tudi za ostale tekmovalce in športne delavce, ki se trudijo povsem volontersko. Metod Močnik Izkažite se Napočil je trenutek, da se izkažete s svojim poznavanjem športa Vabimo vas, da se nam pridružite pri stavah na večje športne dogodke v nogometu, košarki, tenisu, hokeju, različnih dirkah, boksu, ... Na en stavni listek lahko stavite najmanj 1.140 SIT in največ 114.000 SIT, največji dobitek pa znaša kar 2 280.000 SIT! Posebnost: takojšnja izplačila dobitkov! HIT Hotel Casino Perla Nova Gorica Tel.: 05 336 30 00 HIT Hotel Casino Park Nova Gorica Tel : 05 336 26 33 HIT Hotel Casino Kranjska Gora Kranjska Gora Tel 04 587 82 50 HIT. V nedeljo zvečer se je na Bledu končala 35. šahovska olimpiada Na prestolu še naprej Kitajke in Rusi "Šahovska olimpiada na Bledu je bila najboljša in najlepša doslej," so bile sklepne besede najpomembnejših udeležencev največjega športnega dogodka pri nas na čelu s predsednikom FIDE Kirsanom lljumžinovom in najboljšim šahistom sveta Garijem Kasparovom. Žal k organizacijskemu uspehu niso pripomogli naši šahisti in šahistke, ki so svoje uvrstitve iz zadnje olimpiade močno pokvarili. ODBOJKA Bled - Z zaključno slovesnostjo in podelitvijo pokalov najboljšim, se je v nedeljo zvečer na Bledu končala 35. šahovska olimpiada. Še enkrat so svojo premoč nad črno - belimi polji dokazali ruski šahisti, ki so skupaj zbrali 38,5 točke in ubranili naslov olimpijskih zmagovalcev. Drugo mesto so si priigrali Madžari, ki so skupaj zbrali 37,5 točke, tretje mesto pa so osvojili Armenci, ki so v odločilni zadnji tekmi premagali Gruzijce s 3:1 in zbrali 35 točk. Brez pričakovane uvrstitve med tri najboljše so ostali Kitajci, ki so na koncu skupaj z Nizozemsko in Anglijo zbrali po 33,5 točke. Tudi v ženski konkurenci, kjer je sicer boj za naslov olimpijskih prvakinj in ostala mesta med najboljšimi trajal vse do zadnjega kroga, so na olimpijskem prestolu ostale kitajske šahistke. Zbrale so 29,5 točke, le pol več kot ekipa Rusije na drugem mestu in eno in pol več kot Poljakinje, ki so se na koncu veselile tretjega mesta. Žal pa na domači olimpiadi ni šlo po načrtih domačim šahistom in šahistkam. Moški so sicer v zadnjem kolu s Perujem zmagali 2,5 : 1,5, vendar pa so si že prej z medlo igro pokvarili boljšo uvrstitev, kar bi pomenilo mesto blizu deseterice najboljših ekip sve- Kitajske šahistke so se do zadnjih potez borile za nov naslov olimpijskih prvakinj. Foto: Tina Doki Skulptura z bronastimi šahovskimi figurami bo trajni pomnik na 35. šahovsko olimpiado na Bledu. Ustvaril jo je akademski kipar Janez Boljka, petkove svečanost ob odkritju pa so se udeležili najvišji predstavniki občine ter domače in Mednarodne šahovske zveze. ta. Tako je naša prva moška ekipa na koncu s 30,5 točke zasedla 40. mesto, moška B ekipa je bila z 29 točkami 62., moška C ekipa pa s 27 točkami 80. Razočarana so bila tudi naša dekleta, saj je A ekipa zbrala vsega 22 točk in osvojila 38. mesto, B ekipa je bila z 20,5 točke 53., edina, ki ni razočarala, pa je bila naša C ekipa, ki je zbrala 21 točk in osvojila 44. mesto. V tej ekipi je nastopala tudi gorenjska šahistka Karmen Orel iz Škofje Loke (sicer članica kranjskega šahovskega kluba Tomo Župan) in igrala odlično ter veliko pripomogla k rezultatu ekipe. Nastop na olimpiadi pa je za mlado 18-letno šahistko lepa spodbuda, saj je prvič nastopila na tako veli- kem tekmovanju in dokazala, da se uspešno spopada tudi z višje rangiranimi tekmicami. 'Bled in 35. šahovsko olimpiado si bodo poleg šahistov in šahistk zapomnili tudi predsednik Fide Kirsan Iljumžinov, ki je bil na kongresu FIDE znova izvoljen za predsednika, na kongresu Evropske šahovske zveze pa je bil za predsednika znova izvoljen Boris Kutin. Bled se je za vedno zapisal v zgodovino šahovskih olimpiad, kot pomnik največjemu šahovskemu dogodku pa je v parku pod Vilo Zoro oziroma malce nad jezerom ostal spomenik, skulptura "Šah z bronastimi figurami", ki ga je ustvaril akademski kipar Janez Boljka. Vilma Stanovnik Termo Lubnik na vrhu Kranj - Odbojkarji Calcit Kamnika so zaradi nastopa v evropskem pokalu že med tednom zanesljivo dobili tekmo proti Pomurju - 3:0 (16, 19, 21) in se pomaknili navzgor po lestvici (4. mesto). Prosti so bili tudi odbojkarji Merkur LIP Bleda, ki bodo (prav tako zaradi nastopa Salonita v evropskem pokalu) tekmo odigrali šele 20. tega meseca. Tako so od gorenjskih prvoligašev nastopili samo odbojkarji Astec Triglava, ki so na gostovanju v Slovenski Bistrici sicer bolje začeli, dobili prvi niz, v nadaljevanju pa so domači odbojkarji vseeno izkoristili večje izkušnje in tekmo dobili. Svit - Astec Triglav 3:1 (-21, 18, 19, 15). V vodstvu še naprej ostaja Salonit Anhovo, Calcit je četrti. Astec Triglav šesti, Merkur LIP Bled pa je s tekmo manj na osmem mestu. V ženski konkurenci 1. DOL so Kamničanke klonile proti državnim prvakinjam iz Maribora, saj predvsem niso mogle zaustaviti naveze reprezentančne organizatorke Vezjakove in postavne Jugoslovanke Iličeve, ki sta jim preko celo tekme povzročali največ težav. Varstvo Broline : Nova KBM Branik 0:3 (-21, -18, -18). Kamničanke so še vedno brez točk in trenutno zasedajo deveto mesto. V drugi ligi pa so odbojkarji Flycom Žirovnice poskrbeli za to, da ostaja samo še ena ekipa brez poraza in to so odbojkarji Termo Lubni-ka iz Škofje Loke. Ločani so sicer tokrat imeli kar precej nepredvidenih težav z gosti iz Izole in so dobili tekmo šele po tesnem petem nizu, dve osvojeni točki pa sta bili vseeno dovolj, da so zadržali vodstvo na prvenstveni tabeli. Termo Lubnik : Izola 3:2 (19, -22, 21, -17, 13). Dobro se držijo tudi Žirovničani, ki so tokrat kar s 3:0 odpravili še neporaženo Brezovico, ki pa tokrat na gostovanju na Jesenicah ni imela pravih možnosti za uspeh, saj so bili odbojkarji Flaycom Žirovniceizredno razpoloženi. Flaycom Žirovnica. Brezovica 3:0 (18, 19, 20). Žirovničani so s tremi točkami zaostanka za vodilnim Termo Lubnikom trenutno na petem mestu. Tokrat pa so bile zelo prepričljive tudi odbojkarice Bleda, saj niso imele prav velikih težav na tekmi z lanskimi prvoligašicami iz Solkana. Zmaga s 3:0 (18, 14, 23) je bila popolnoma zaslužena, Blejke pa so se s tremi novimi točkami povzpele na peto mesto. V 3. DOL so svojo prvo zmago zabeležili odbojkarji Kamnika II, ki so s 3:2 premagali Črnuče, medtem ko so odbojkarji IskreMehanizmi Kropa doma z 0:3 izgubili proti vodilnemu Logatcu. Med smo šestimi ekipami zaseda Kamnik II trenutno 3. mesto, odbojkarji Bled - Žirovnice so četrti, Kroparji pa peti. Pri ženskah je ekipa Mladi Jesenice še vedno v vodstvu s točko naskoka pred ŽOK Partizan Šk.Loka, Pizzeria Morena iz Žirovnice je peta, Bohinj pa na 11. mestu. Rezultati - Mladi Jesenice : HIT Nova Gorica II 3:0vPizzeria Morena: Luka Koper mlade 1:3, Bohinj : Semič 2:3, Partizan Šk.Loka : Interval "A" Izola 3:0. Velik uspeh Kamničanov Kamnik - Odbojkarjem Calcita iz Kamnika je uspel podvig, saj so se na kvalifikacijskem turnirju v Luxembourgu s tremi zmagami uspeli uvrstiti v evropsko ligo Top Teams. Kamničani so prvi dan po pričakovanju ugnali domači V. 80 Petange s 3:0 (15, 16, 10). Drugi dan pa jih je čakala odločilna tekma z visokimi igralci madžarskega Kometa iz Kaposvarja. Čeprav precej višj, pa so bili madžarski igralci velikokrat prav nemočni proti borbenim Kamničanom, ki so dosledno izpolnjevali začrtano igro trenerja Hribarja in na koncu zasluženo zmagali s 3:0 (25, 20, 20). Seveda so bili odbojkarji Calcita zelo motivirani tudi tretji dan in odbojkarji Dyonisosa iz Cipra so bili popolnoma nemočni, Kamničani pa so po nekaj slabših predstavah v domačem prvenstvu dokazali, da še vedno sodijo vsaj v drugi razred evropske odbojke. B.M. MINI GOLF Danilo Pavšič mini golfist leta Bled - Igralci klasičnega malega golfa so končali z letošnjimi tekmovanji na prostem. Letošnja sezona je minila v znamenju ustanovitve Mini golf zveze Slovenije, kar je pomenilo, da so naši mini golfisti letos lahko prvič nastopili tudi na EP. Zaradi službenih obveznosti se EP ni uvrstila najboljša ekipa, vendar pa so Boris Balek, Nace Hladnik in Danilo Pavšič - kljub temu da so se uvrstili v spodnjo polovico nastopajočih - povsem zadovoljili. Zadnji turnir lige v klasičnem malem golfu za pokal Slovenije 2002 (14 turnirjev od aprila do oktobra) je bil pravi triler. Ljubljančan Danilo Pavšič je namreč v zadnji igri, zadnjega kroga, na zadnji progi, z zadnjim udarcem dosegel nov državni rekord (25 udarcev - 11 pod parom blejskega igrišča), kar je na koncu pomenilo ohranitev lanskega naziva pokalnega zmagovalca Slovenije. Na koncu je bil drugi v ligi Mitja Reinhart (Zaloše), tretji pa Brane Štefelin (Bled). V Ligi je letos nastopalo 150 igralcev mini golfa iz 13 klubov (80 moških, po 20 žensk, mladincev in veteranov in po 5 mladink in otrok). Med damami je bila najboljša Mojca Balek - Smid (Kor. Bela), med mladinci pa Jan Remec (Zgoša). Danilo Pavšič je osvojil tudi naslov državnega prvaka za leto 2002 in s tem Sergeju Učakarju, sicer predsedniku MGŽS, prevzel primat najboljšega v Sloveniji. Na DP je bil drugi Matjaž Sopotnik (Bled), tretji pa Sergej Učakar (Bled). Med damami je dvojno krono osvojila Mojca Balek Šmid, med mladinci pa Jan Remec. Med veterani je državni prvak postal Brane Štefelin, med mladinkami Mojca Lindič (Zasip), med otroci Jaša Učakar (Bled), ekipno pa so naslov osvojili igralci MGK Bled 1 (Pavšič, Učakar, Remec, Balek-Šmid). Mini golfisti so letos nastopili tudi na veliko mednarodnih turnirjih, najpomembnejši od njih pa je zagotovo domači Festival. Letos je na Bledu tekmovalo 50 igralcev iz petih držav (Avstrija, Nemčija, Madžarska, Romunija in Slovenija). Na Festivalu je zmagal Avstrijec Fritz Dangl, drugi in tretji pa sta bila Danilo Pavšič in Sergej Učakar. Zmagovalci ostalih pomembnejših turnirjev v letu 2002 so postali: Sergej Učakar je zmagal na dveh Grand Slamih in GS finalu, Danilo Pavšič je dobil dva Challengerja, Mitja Reinhart en Grand Slam, Et-bin Zaimovič (Bled) je zmagal na Handicap turnirju, Brane Štefelin pa je osvojil dve "dvojici". Z ustanovitvijo Mini golf zveze Slovenije, so morali po koncu sezone tudi rangirati vse tekmovalce in sestaviti Lestvico MGZS (upoštevanih je 64 turnirjev od leta 1997 do danes). Vrstni red: 1. Sergej Učakar 55.67, 2. Danilo Pavšič 47.11, 3. Matjaž Sopotnik 45.99, 4. Peter Sopotnik 37.42, 5. Brane Štefelin 34.29 ... Mini golfisti tudi preko zime ne bodo mirovali, saj se že decembra meseca začne Zimsko dvoransko DP, kjer bodo do marca odigrali 6 turnirjev. V letu 2003 pa se bodo slovenski golfisti prvič v svoji zgodovini udeležili tudi svetovnega prvenstva. Goran Lavrenčak ® Rodio Tfiojov Prvi 9I0/ 6orcnj/ke® Pivi glo/ek Gorenj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4. 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Balinarji Bistrice so novi superligaši "V ekipi imamo odlične mlade balinarje, imamo najboljše navijače in zato je naš poglavitni cilj, da v novi sezoni obstanemo v elitni slovenski balinarski druščini preskromen. Skušali se bomo boriti celo za prvi del lestvice," optimistično napoveduje vodja ekipe balinarjev Bistrice Brane Hervol. Ekipa Bistrice bo v novi sezoni prvič igrala v super ligi. Bistrica pri Tržiču - Prejšnji mesec se je končala letošnja ligaška balinarska sezona, ki je bila za gorenjske ekipe še kako uspešna, saj so si balinarji Loka-teksa Trate v finalu super lige znova priborili naslov državnih prvakov, prvaki v 1. ligi pa so postali balinarji Bistrice, ki so se tako za novo sezono uvrstili v elitno slovensko balinarsko druš- NOGOMET "Letos smo že peto leto nastopali v 1. državni balinarski ligi in naša najslabša dosedanja uvrstitev je bilo peto mesto, sicer pa smo vedno osvajali tretje mesto. To sezono smo si postavili cilj, da se uvrstimo na prvo ali drugo mesto, saj sta ti dve mesti vodili v super ligo. Vso sezono smo dobro igrali, vodili smo od prvega do zadnjega kroga in na koncu nam je uspelo," pravi vodja ekipe Triglav in Domžale s polnim izkupičkom Kranj - Nogometaši v 2.SNL so konec tedna odigrali 14. krog. Obe gorenjski ekipi sta zmagali. Ekipa Triglava je gostovala pri zadnje uvrščenem moštvu Železničarja in zmagala 1:3 (0:1). Tudi prvo uvrščeni Domžalčani so znova slavili. Na domačem igrišču so premagali Dravinjp 4:0 (2:0). Tako na lestvici ostajajo na prvem mestu s 34 točkami, ekipa Triglava pa ima 14 točk in seje "povzpela" na trinajsto mesto. V nedeljo bo Triglav doma gostil Zagorje, ekipa Domžal pa bo gostovala v Dobrovi pri Goriških Brdih. V.S. in predsednik kluba Brane Hervol, ki je lahko ponosen na svojo ekipo. Ta je namreč sestavljena iz nekaj starejših izkušenih igralcev, večina pa mladih balinarjev, ki so jih vzgojili v klubu. Tako za ekipo Bistrice igrajo: kapetan Sašo Hervol, Anže Kristan, Rok Bešter, Grega Košir, Matjaž Švab, Uroš Zupan. Dejan Hervol, Domen Kristan, Klemen Valjavec, Denis Bertala-nič, Primož Hervol in Silvo Srečnik. "V super ligi bomo novinci in zato smo si kot prvi cilj zastavili obstanek. Vendar pa imamo ig- naši igralci vse državne rekorde v tehničnih disciplinah. Tako je Rok Bešter na tekmi doma v Bistrici v natančnem izbijanju dosegel 37 točk, Grega Košir in Rok Bešter imata državni rekord v štefeti, 54 točk, Grega Košir pa je tudi "solastnik" državnega rekorda v hitrostnem izbijanju z Bojanom Novakom, 46 točk. Prav tako imamo v ekipi mladinskega državnega reprezentanta Klemena Valjavca, pa tudi ostali mladi igralci iz leta v leto napredujejo. Upam, da bodo vsi ostali v naši ekipi, čeprav se 1. decembra začenja prestopni rok," pravi Brane Hervol z mladimi bistriškimi balinarji: Andrejem Svabom, Mitjem Vrhovškom in Matejem Kavčičem, ki so na letošnjem državnem prvenstvu za dvojice osvojili tretje mesto ralce s katerimi smo sposobni celo uvrstitve v prvo polovico lestvice, poleg tega pa imamo tudi najboljše navijače, ki nas spodbujajo na vseh tekmah. Pomemben podatek je tudi, da imajo Brane Hervol, ki si skupaj z ostalimi bistriškimi balinarji najbolj želi, da bi balinišče v Bistrici čimprej dobilo streho, nato pa bi postopoma zgradili še dvorano. Vilma Stanovnik GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ••••••• INTERVJU / info@g-glas.si Torek, 12. novembra 2002 Miha Marenče, pomočnik vodje alpinistične odprave JANAK V Himalajo ne grem nekaj časa! Edini Gorenjec v slovenski homalajski odpravi JANAK 2002 je opisal, kaj so doživljali na skrajnem severovzhodu Nepala. Predstavil je tudi ekipo devetih alpinistov iz vse Slovenije, ki so v težkih preizkušnjah postali dobri prijatelji. Kranj - Alpinist Miha Marenče, doma iz Bašlja, si še teden dni po vrnitvi z odprave ni povsem psihično opomogel zaradi vseh zapletov, ki so jih doživeli v Nepalu. Sam se sicer ni srečal s tamkajšnjimi uporniki, vendar so ti dodobra prestrašili del moštva med pešačenjem do baznega tabora. Tudi zdravnica, ki se je predčasno vrnila domov, jim je povzročila precej skrbi. Najbolj jih je prizadelo, da za njihove težave niso pokazali razumevanja v domovini. Preden spregovoriva o letošnji odpravi, bi vas radi predstavili bralcem. Kje ste doma, kaj počnete poklicno in kakšna je bila vaša dosedanja alpinistična pot? "Star sem 28 let. Po poklicu sem gozdar. Zaposlen sem na ljubljanski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Ukvarjam se z živalmi v gozdu. Doma sem iz Bašlja, zato je hoja v hribe že družinska tradicija. Moj stric Štefan Marenče, ki je bil leta 1979 na slavni odpravi pod Everestom, me je prvič peljal v gore. Vzpela sva se po Slovenski steni v Severni steni Triglava. Kot srednješolec sem hodil s prijatelji po zahtevnih na-delanih poteh. Ko sem šel na fakulteto, sem obiskoval alpinistično šolo. Plezal sem predvsem v naših hribih. Prva priložnost za obisk tujih gora se mi je ponudila leta 1997, koje bil mednarodni tabor za mlade perspektivne alpiniste v Sečuanu na Kitajskem. Leta 1998 sem odšel na Dhaulagiri. kjer sva z Gregorjem Lačnom dosegla vrh tega osemtisočaka. Leta 1999 sem bil vodja odprave ob 100-letnici PD Kranj v Tibet, kjer je slabo vreme preprečilo načrte. Predlani sem bil prvič v pogorju Janak Himal z odpravo, med katero se je ponesrečil Andrej Marko-vič. Lani sem delal pripravništvo in vpisal magisterij, letos pa sem spet našel čas za alpinistično odpravo." Kje je Janak in kdo je tam plezal Kje leži himalajsko pogorje, ki ste ga ponovno obiskali letos, pa kakšne so bile vaše izkušnje s prve tamkajšnje odprave? "Najprej smo debelo gledali, zakaj se to področje imenuje Janak Himal. Gre za sedem tisočak na skrajnem severovzhodu Nepala, ki je na tromeji s Tibetom in Siki-mom. Leži v območju Kangčend-zenge, tretje najvišje gore na svetu. Tja je Andrej Stremfelj vodil leta 2000 odpravo, v kateri smo bili štirje člani letošnje odprave -Grega Kresal, Blaž Stres, Matija Klanjšček in jaz. Takrat smo hodili do severne baze Pangpema na 5100 metrih skoraj dva tedna. Kupljene smo imeli tri vrhove: Jonsang, Phatibaro in Kiratchuli. Miha Marenče - Foto: S.S. pinizem je razvrstila prijave po pomembnosti ciljev v plana A in B. V prvem sta bili odpravi Janu in Janak. Člane naše odprave je podkomisija izbrala s posebnim razpisom, na katerega se je prijavilo več kot 20 alpinistov. Doslej je veljal dogovor, da KOTG prevzame organizacijo odprav v planu A. Letos so organizatorji teh odprav sklenili, da bodo sami poskrbeli za organizacijo. Zato je prišlo do nesoglasja, saj Tonetu ni bila všeč Gregorjeva odločitev. Ni pa dvoma, da to ni odprava PZS; vse prošnje je podpisal tudi predsednik Ekar. Povprečna starost naše ekipe je bila okrog 26 let. Za alpinista, ki se resno ukvarja s plezanjem, je Himalaja zelo zaželen cilj. Na žalost je zelo oddaljen zaradi denarja. Zato je mladinska reprezentanca, ki ji finančno pomagata Fundacija za šport in ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ena od možnosti za mlade, da sploh pridejo v Himalajo. Kot sem povedal prej, smo štirje tam že bili, pet pa je te gore videlo prvič. Sebastjan Domenih, član mladega AO Bovec, je lani splezal na Kantegri v Rusiji. Matija Klanjšček in Blaž Stres iz Soškega AO imata za seboj več odprav v visoke gore; slednji je bil večkrat v Himalaji, leta 1998 tudi na Dhaulagiriju. Vasja Košuta in Nove Gorice ne pleza dolgo, bil pa je v Južni Ameriki. Aleš Koželj iz Kamnika je pustil celo službo, da je lahko odšel v Himalajo; doslej je največ Del članov, ki so priplezali na Južno Pathibaro (6700 metrov). Nanje bi se prvič vzpeli z nepal-ske strani, če se ne bi zgodila nesreča." Kdaj so se začele priprave na letošnjo odpravo in kdo je izbral 9-člansko ekipo? "V Gregorjevi glavi se je ta odprava pripravljala dve leti. Komisija za alpinizem pri PZS je objavila razpis za akcije vseh alpinistov. Podkomisija za vrhunski al- plezal v Centralnih Alpah. Tomaž Tišler iz AO Žiri je imel vsako leto nekaj kvalitetnih vzponov. Miha Valič iz Ljubljane, ki je prišel v ekipo pozneje, je eden boljših prostih ponavljalcev težkih smeri v naših hribih. Večinoma se nismo poznali. Kakšni prijatelji smo postali, potrjuje tudi to, da smo se že teden po vrnitvi dogovorili za piknik." Prvotni cilji nedosegljivi, izbrali druge Odprava sije izbrala dva zahtevna cilja: prost vzpon z najtežjo smerjo ledno skalne kombinacije v Severni steni 6780 m visoke gore Wedge Peak in prvi dostop iz Nepala na 7365 m visoki Kiratchuli. Kateri so bili glavni razlogi, da ste se tem ciljem odrekli, saj o tem ni bilo kaj dosti slišati? "Na žalost večino bolj zanimajo maoisti in naša zdravnica, kaj smo tam hoteli in kaj v resnici naredili, pa le malokoga. Najprej, zakaj smo ta cilja sploh izbrali! Namreč, Grega ima za moje pojme dober nos za oceno, kaj je treba narediti, da bi mejo plezanja pomaknili nekoliko višje. Ko seje pojavila 'drytooling' tehnika plezanja - gre za zatikanje cepina za skalo, so začeli s težkimi vzponi v športno plezalnih smereh. Preizkušali so se, kako je kdo močan in spreten. Dejansko je napredek v tem, da na prost način plezaš čez steno veliko hitreje. Grega je gledal Severno steno Wedge Peaka, kjer je na 6500 metrih skalna pregrada, prek katere visijo ledene sveče. Takoj je pomislil, da bi tam poizkusili vzpon na ta način. Ko smo prišli tja letos, so bile razmere drugačne. Sneg v steni je bil še pršič, saj je monsun zamujal. Z vrha so se stalno usipali plazovi. Naslednja težava, ki jo je opazil Stevie (angleški plezalec Stevie Haston - op. pisca), je bila velika snežna opast na vrhu. Vsak dan se je sprožilo več plazov, zato smo steno odmislili. Ker smo imeli vrh plačan, sva z Gregom odšla okrog gore in poizkušala z vzponom z vzhoda. Tudi tam se je izkazalo, da je stena prenevarna. Za Kiratchuli nam je preprosto zmanjkalo časa, ker smo v bazi dolgo čakali na izvide naše zdravnice. Ostalo nam je le šest dni, kar je bilo premalo za tako višino." Povejte še kaj o tem, kaj ste vseeno preplezali! Menda ste potegnili celo nekaj prvenstvenih smeri? "Aklimatizacijo smo delali na okoliških šest tisočakih, vključno s Pangpema Peakom. Midva z Gregom sva 13. 10. 2002 odšla pod vzhodno steno Wedge Peaka, kjer sva dosegla 6100 m visok plato. Isti dan so Domenih, Klanjšček, Koželj in Valič med poizkusom vzpona na Drohmo East preplezali 'Desni ozebnik' do roba stene na 6600 m (800 m, Al 4, 80/60 st., 6 ur, sestop 3 ure). Kar nekaj polemik je tudi okrog Gregorjevega plezanja z drvtooling tehniko, resnica pa je taka! Hotel je preizkusiti, kako gre zadeva na tej višini, za kar je izdelal tudi posebne cepine. Pomagal sem mu, daje opremil smer na klasičen način s klini, nato pa skrbel za varovanje. Plezanje je bilo res težko; ko sem ga opazoval, nisem imel časa niti za snemanje. Ko sva prišla v Katmandu, so iz revije Rock&Ice takoj poklicali Grega in se zanimali, kako je izgledalo to plezanje, (zahodno ostenje Thapa Shikar, 21. in 22. 10. 2002, Grega Kresal, prvenstvena smer 'Kaj ti da več pik?', M9/M8+ WI 7-, vstopni slap WI 4, skupna višina 250 m, skupna dolžina ca. 500 m, 8h, sestop lh - opomba pisca). Glavni dosežek je bil prvi pristop na 6702 m visoki vrh Južne Pathibare, kjer so fantje splezali tri prvenstvene smeri. (Klanj-šek. Košuta, Stres, Tišler, Valič so 21. 10. 2002 splezali smer 'Empy Thermos', 1200 m, VI/4+, lOh; Koželj in Domenih isti dan 'Južni steber', 1200 m, VI/4, 65/50 st., v skali 4, lOh; vsi 21. 10. na sestopu v dolino smer 'Težka Breda', 2500 m, do 55 st., 9 ur - op. pisca). Sam sem skušal opraviti še prvi pristop na 6500 m visoki vrh Thapa Shikar, vendar sem zaradi nevarnosti plazov odnehal. (Miha Marenče, 23. 10. 2002, Z stena - S Člani alpinistične odprave z zdravnico pred odhodom proti Nepalu. - Foto: Stojan Saje greben, 1050 m, Al 4+, do 75 st., 7h, sestop 2h, najvišja točka 6250 m - op. pisca). Ob vseh težavah pa mi sploh ni bilo več prvo plezanje, ampak sem samo mislil, kako se bomo organizirali za odhod domov." Presenečenja med potjo na goro Že pot v bazo je bila polna presenečenj. Kaj se je v resnici dogajalo in kako ste doživljali srečanje z nepalskimi uporniki? "Jaz jih na srečo nisem srečal. Že ob prihodu v Katmandu so se nam podrli načrti, da bomo z dvema helikopterjema poleteli v Gunzo, ki je dva dni hoda pod bazo. Glede na stanje v Nepalu so zelo podražili prevoze s helikopterji. Zato sva se z Gregorjem odločila za en helikopter. Vanj sva se vkrcala midva, oboleli Miha Valič, višinski nosači in par Haston - Gouault z vso našo prtljago. Se prej smo tujca čakali en dan, ker je pred pristankom letala zgorel vojaški helikopter na letališču. Potem smo doživeli še eno presenečenje, saj v Gunzi niso hoteli pristati brez spremstva vojske. Zato so nas peljali pod bazo, kamor smo leteli v dveh etapah; najprej skupaj do zadnjega večjega mesta in nato v dveh vožnjah naprej. Ker je bilo preveč oblačno, smo pristali na 4700 metrih, kar je ena etapa pod bazo. Ostali so se z avtobusom peljali v Taplejung. Imeli so težave zaradi razmočene ceste, vmes pa se jim je pokvaril avtobus. Ko so ga zamenjali, so se še zaleteli. Že prvi večer, ko so prespali v vasici Čirva, se je zgodilo srečanje z maoisti, o katerem sedaj govori cela Slovenija. Fante so zajeli v gostilni, zaprli naokni-ce in vrata, pokazali orožje in se predstavili. Zahtevali so kar precejšno vsoto, ampak denarja itak niso imeli pri sebi. Hoteli so imeti od njih kamere in fotoaparate, a je nekdo uspel z izgovorom, da bi želeli slikati lepote Nepala in jih pokazati še drugod po svetu. Ko so slišali, da imamo denar v bazi, so končali z zahtevo po plačilu okrog 7000 dolarjev ob vrnitvi odprave. Ko so fantje prišli v bazo, so bili zelo prestrašeni. Po tej poti se nihče ni hotel vračati. Zato je Grega poklical na Planinsko zvezo Slovenije in našo agencijo. PZS smo prosili, naj posodi 6000 dolarjev za polet s helikopterjem. Potem smo se ukvarjali s plezanjem, na koncu pa se je vse skupaj zapletlo ob sprenevedanju, da nismo odprava PZS. Zato smo obvestili medije, čeprav smo vedeli, da bo še huje. Ampak ni šlo drugače, nihče nas ni resno jemal. Tone je rekel, pojdite dol in dajte maoistom drobiž. Šef agencije nam je svetoval, naj jim damo malo hrane, obleke in zdravila. Na to nismo mogli pristati!" Skrbi z denarjem in zdravnico Koliko je sploh stala celotna odprava in kako je s plačilom stroškov? "Na začetku je bil proračun odprave dobrih 50.000 dolarjev, sedaj pa se je povečal na slabih 60.000 dolarjev. Vsak član je prispeval 610.000 tolarjev; mislim, da jih bo moral dodati še približno 100.000. Komisija za alpinizem pri PZS je posodila 3000 dolarjev; ob tem je namenila dober milijon tolarjev iz sredstev ministrstva za šolstvo, znanost in šport, fundacija za šport pa je prispevala slaba dva milijona tolarjev. Ostalo smo morali zbrati s pomočjo sponzorjev. Končni obračun sicer še ni narejen, vendar ocenjujem, Tako je odprava kmalu ostala brez zdravnika. Zato smo celo podpisali izjavo, da odtlej plezamo na lastno odgovornost, saj nismo hoteli vsega prevaliti na vodjo." Srečen konec, misli o prihodnosti V domovino ste se kljub vsemu vrnili srečno. Ali vas Himalaja še mika, kakšni so načrti za prihodnjo alpinistično dejavnost? "Če primerjam vse naše prejšnje odprave skupaj z našo letošnjo, se gotovo ni zgodilo toliko vsega, kot smo mi doživeli v kratkem času. Zadeva je bila tako pestra, da sem še vedno psihično utrujen. Jaz se bojim, da v Nepal ne bomo šli kar nekaj časa. Prvič zaradi Grega Kresal in Miha Maranče na "raziskovalni poti" steno gore VVedge Peak. pod Vzhodno da manjka še okrog 1,5 milijona tolarjev. Kolikor vem, so šle v preteklosti odprave na pot z veliko večjim primanjkljajem, ker je za plačilo jamčila PZS. Tokrat je založila le nekaj denarja, dokler ne bo v celoti poravnana vsota fundacije za šport." Omenili ste tudi težave z zdravnico. Alije zbolela samo ona? "Vsi člani odprave, ki smo se pripeljali v bazo s helikopterjem, smo bili zdravi. Drugi fantje, zlasti Blaž in Vasja, sta prišla gor s hudim prehladom in verjetno tudi z vročino. Matic je bil precej izčrpan, za kar so bili najbrž krivi tudi psihični napori. Zgodba z zdravnico je pa taka. Ne vem, zakaj ni nič jedla na poti v bazo. Tja je prišla shujšana in brez moči, čeprav je zadnji dve etapi jahala na jaku. Ker tudi v bazi ni jedla, je bila potrebna infuzija v žilo. Tožila je, da ima malarijo, tifus in sepso. Bila je tudi psihično šibka in je želela predčasno v dolino. slabih izkušenj z nepalsko vlado in agencijo, ki jo je najbolj skrbelo, kaj si bodo ljudje mislili o dogajanjih pri njih. Po drugi strani domnevam, da bo tam izbruhnila revolucija, čeprav ne bi hotel napovedovalec političnih razmer. Rad se vračam v kraje pod Himalajo, kjer sem bil že petič, a v bodoče si bolj želim v Južno Ameriko in druge kraje, kjer še nisem bil. Toliko o mojih osebnih ciljih, za slovenski alpinizem pa si želim izboljšanje razmer v krovni organizaciji. Že dve leti skušamo ustanoviti Slovenski alpinistični klub, za katerega je pravilnik že potrdil zbor načelnikov, zatika pa se v vodstvu PZS. Ocenjujemo namreč, da je delovanje KOTG in KA preživeta stvar, zato bi radi spravili vse alpiniste pod eno organizacijo znotraj PZS. Če se bomo lotili dela strokovno, se bo našel tudi denar za alpinistične odprave." Stojan Saje Papirnica Goričane dograjena in prodana Z odprtjem nove proizvodne hale, rezalnega in pakirnega stroja so v Papirnici Goričane zaključili petletni investicijski program in povečali proizvodnjo papirja za dve tretjini. GOSPODARSKI KOMENTAR Goričane - Za Goričane - Tovarno papirja Medvode, d.d., je bil pretekli četrtek resnično pomemben dan: simbolično so namreč odprli novo proizvodno dvorano, nov vzdolžni rezalni stroj in pakirao linijo, pred tem pa podpisali pogodbo o prodaji večinskega deleža podjetja iz Slovenske razvojne družbe podjetju Papigor. Nov razvojni načrt obljubljajo v nekaj mesecih. Čeprav pet let v več kot dvestoletni tradiciji papirnice Goričane ni posebno veliko, pa se je prav v tem času zgodilo veliko pomembnega. V eni najstarejših papirnic na Slovenskem - izvor ima v loški papirnici, ki je bila ustanovljena leta 1740, je bilo potrebno zaradi ekološki razlogov v letu 1992 ustaviti proizvodnjo celuloze, kar je pahnilo podjetje v velike težave in v "naročje" Slovenske razvojne družbe. Začelo se je zahtevno obdobje prestrukturiranja in sanacije in hitra rast proizvodnje papirja, saj je ta porasla od manj kot 40 tisoč ton v letu 1996 na skoraj 70 tisoč ton, kolikor pričakujejo letos. Za take premike so bila seveda potrebna velika vlaganja, pri čemer so za papirnico Goričane tri- milijonov nemških mark na 60 milijonov mark oz. približno 30 milijonov evrov. Vsa ta vlaganja so se seveda odražala tudi na poslovni uspeh. Od leta 1999 se v družbi Goričane, v kateri je zaposlenih 179 delavcev, čisti prihodek prodaje giblje med 7,2 in 10,6 milijarde tolarjev, ali približno 50 milijonov tolarjev na zaposlenega, pri čemer je 8 milijonov tolarjev na zaposlenega dodane vrednosti. Približno 70 odstotkov proizvedenega papirja prodajo na tuja tržišča, predvsem na trge Evropske unije (Nemčija, Italija, Avstrija, Španija, Belgija), na Hrvaško, v Izrael in Češko. V letu 1997 so prejeli certifikat kakovosti ISO 9001, v teku pa je velik in zahteven pro- Direktor Goričan Andraž Stegu in nadškof in metropolit dr. Franc Rode. je pomembni investicijski cikli: leta 1999 so vgradili nov premaz-ni agregat, novembra 2001 so povečali hitrost papirnega stroja s 600 na 800 metrov na minuto, v četrtek pa so odprli novo proizvodno halo, v katero so namestili nov vzdolžni rezalni stroj in novo pakirno linijo. Samo v zadnjih štirih letih so investirali 15,5 milijona evrov, od tega za v četrtek odprte pridobitve 7,5 milijona evrov. Vrednost papirnice se je povečala iz ocenjene v letu 1997 v višini 16 jekt pridobivanja okoljskega certifikata ISO 14000, ki naj bo ga zaključili v prihodnjem letu. Razmeroma majhna velikost podjetja in fleksibilnost proizvodnje omogoča hitro prilagodljivost zahtevam kupcev, zato so svojo nišo našli v proizvodnji nemasovnih visoko kakovostnih produktov s katerimi nameravajo prodreti širše na Bližnji in Daljni Vzhod, v ZDA, Kanado ter Avstralijo. Po uspešnem prestrukturiranju in sanaciji pa se začenja še zgod- Sava se zanima za Radensko Kranj - V nekaterih medijih so se v zadnjih dneh pojavila ugibanja o tem, ali Sava, d.d., družba za upravljanje in financiranje kupuje zdravilišče Radenska, zato so v Savi o tem sklenili obvestiti javnost. V sporočilu pravijo, da seje Sava, d.d., v zadnjih štirih letih, po podpisu pogodbe o dolgoročnem partnerstvu s koncernom Goodyear, temeljito prestrukturirala in z nakupi podjetij s področij kemije, trgovine, turizma, naložbene dejavnosti oblikovala v eno najhitreje rastočih poslovnih skupin v Sloveniji. Savino področje Turizem sestavljata družbi Grand hotel Toplice, d.o.o., in Golf in kamp Bled, d.d., pri čemer so bili z vlaganji v obe družbi, kot pravijo, ustvarjeni pogoji za vrhunsko ponudbo. V turizmu na Bledu načrtujejo še nadaljnja vlaganja in svojo ponudbo nameravajo zaokrožiti še z nakupi nekaterih turističnih objektov. Na osnovi take strategije, sporočajo, da se Sava, d.d., v Sloveniji in v tujini pogovarja o dolgoročnem partnerstvu z različnimi partnerji, med drugim tečejo tudi pogovori o možnostih nakupa zdraviliškega dela Radenske, saj imajo slovenska zdravilišča po ocenah Save velik potencial za razvoj vrhunske ponudbe. O rezultatih pogovorov bodo v Savi obvestili javnost po zaključku pogovorov. Na naše vprašanje, ali se Sva zanima tudi za nakup Vile Bled, smo dobili pritrdilni odgovor, seveda pa je vse odvisno od parlamenta, ki je, kot je znano, ta hotelski objekt v državni lasti umaknil s seznama za prodajo, in tega, kakšni bi bili pogoji za nakup. S.Z. Nov vzdolžni rezalni stroj v papirnici Gorčane. ba o privatizaciji te papirnice, ki ima prav tako že "dolgo brado". Prvi neuspešni razpis za prodajo nekaj nad 80-odstotnega lastniškega deleža je bil leta 1996, drugi iz maja lani je bil razveljavljen ker je najboljši ponudnik zahteval pred podpisom pogodbe temeljito revizijo podjetja, zamenjavo v nadzornem svetu in upravi, četrtkov podpis pogodbe pa končno pomeni zaključek enega zadnjih velikih privatizacijskih projektov Slovenske razvojne družbe, ki je že v likvidaciji. Privatizacijska zgodba je imela kar nekaj dramatičnih zapletov, zlasti po drugem razpisu, ko je bil drugi ponudnik Cartiera Radeče Italiana iz Gorice, tako političnih kot sindikalnih, saj so delavci iz Goričan šli celo protestirati pred vladno palačo v Ljubljani. Končno se je razpletlo po željah vodstva Goričan, ki je solastnik družbe Papigor, večinski lastnik pa Krekova družba. Kljub podpisani pogodbi, podrobnosti prodaje še niso znane, za 85,6-odstotni delež pa naj bi kupci dali nekaj nad 6 milijard tolarjev, ali za tolar več za delnico, kot je bila izklicna cena na razpisu. Kupnino naj bi poravnali v dveh mesecih in v tem času pripravili tudi razvojno vizijo. Vzrokov za zadovoljstvo je imel direktor Goričan, tovarne papirja Medvode, Andraž Stegu, veliko: uspešno zaključen investicijski ciklus, ki občutno povečuje proizvodne zmogljivosti in kvaliteto izdelkov, in pogodba o prodaji papirnice družbi Papigor, ki jo prav tako vodi. Ob slavnostnem nago- Dan papirničarjev Bled - Jutri bo v hotelu Golf na Bledu potekal 6. dan papirni-štva, ki je tradicionalno osrednje panožno strokovno srečanje, na katerem bodo predstavljeni podatki in aktualna dogajanja v papir-ništvu doma in v tujini, konjuktur-na gibanja, investicijska dejavnost, okoljska in razvojna problematika, ter druge teme, ki so za panogo velikega pomena. Osrednja tema bo zaustavitev proizvodnje celuloze v Vipap Videm Krško. V popoldanskem delu bo potekala okrogla miza na temo "Električna energija - eden od ključnih dejavnikov v papirni-štvu". Med prireditvijo bo podeljeno tudi posebno priznanje in nagrada za diplomsko delo, ki je za panogo posebnega pomena. Na prireditvi pa bo tudi razstava -predstavitev večine papirniških podjetij, ter podjetij partnerjev. Š.Ž. voru direktorja Steguja so zbranim tako spregovorili tudi predsednik uprave Slovenske razvojne družbe v likvidaciji Franc Herman Simnovec, predsednik uprave Reiffeisen Krekove banke mag. Aleš Žajdela in blagoslovil nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Slednji je poudaril svoje zadovoljstvo in čast, da lahko sodeluje pri tako pomembni proizvodni pridobitvi tovarne s častitljivo tradicijo, saj daje doslej blagoslavljal predvsem nove vrtce, domove za starejše ter lokalne ceste, in spomnil na zagotovilo vodstva in lastnikov, da v tej tovarni delavcev ne bodo odpuščali. Štefan Žargi En problem, dve rešitvi Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Vzemite dve gospodarstvi, ki proizvedeta velik delež svetovnega proizvoda, obema pa zdravje peša. V prvem centralna banka zniža obrestno mero dvakrat toliko, kot so pričakovali finančni trgi. Manj kot 24 ur pozneje se centralna banka v drugem odloči, da bo pustila svojo obrestno mero nespremenjeno. Pomislili bi, da se centralni banki dveh razvitih tržnih gospodarstev ne moreta toliko razlikovati v svojih monetarnih politikah. Toda... Preteklo sredo je ameriška centralna banka (AFR) hudo presenetila vse, ko je znižala obrestno mero za pol odstotne točke na 1,25 odstotka, kar je najnižja raven od leta 1961. Naslednji dan je Evropska centralna banka (ECB), ki je pristojna za monetarno politiko dvanajstih držav evro območja, pustila svojo obrestno mero nedotaknjeno na ravni 3,25 odstotka. ECB je sicer razmišljala tudi o znižanju obrestne mere, kot je poudaril njen predsednik Wim Duisenberg, a je hkrati pripomnil, da naj monetarna politika, kljub piškavim gospodarskim obetom evro območja, ne bi bila pospeševalec gospodarske rasti. S tem se očitno na drugi strani velike luže globoko ne strinjajo, saj je AFR poleg vzdrževanja cenovne stabilnosti statutarno odgovorna tudi za rast in zaposlenost. Ko je ameriško gospodarstvo na začetku lanskega leta zašlo v težave, je AFR prešla v ofenzivo in v manj kot dvanajstih mesecih enajstkrat znižala obrestno mero. Zadnjo odločitev so pretekli teden sprejeli po seriji slabih gospodarskih novic: vztrajna šibkost industrije, strm padec zaupanja potrošnikov in povečanje brezposelnosti, razočarala pa je tudi nizka rast bruto domačega proizvoda. Glavni razlog za padec trošenja, proizvodnje in investicij je splošna negotovost in še posebno morebitna vojna z Irakom. Gospod Duisenberg je prav tako prepričan, da je evro območje okuženo negotovostjo, povezano z geopolitičnimi vprašanji. Toda v evropskem primeru so izgledi za prihodnost še slabši, še posebno v Nemčiji, največjem gospodarstvu evro območja. Nemška brezposelnost je po podatkih, objavljenih pretekli teden, najvišja v zadnjih štirih letih, samo gospodarstvo pa je prešibko za ustvarjanje novih delovnih mest in mu grozi, da se bo kmalu spet pogreznilo v recesijo. Če temu dodamo še šibke rezultate preostalega evro območja v tretjem četrtletju, so dejanja ECB resda težko razumljiva, delno tudi zaradi njenega boja z inflacijo, kar je v bistvu njena glavna naloga. A podrobnejši pogled na preteklo delo ECB razkrije, da je pripravljena na račun šibke rasti tolerirati tudi malenkostne prehode inflacijske zgornje meje dveh odstotkov. V ozadju Duisenbergove izjave o omejenosti monetarne politike leži namreč vsa žalost evropskih strukturnih reform, predvsem na nemškem trgu dela. Dolgoročno bi znižanje obrestne mere ob odsotnosti ekonomskih reform prineslo kaj malo koristi. Centralni bančniki so pogosto trmasti. Zelo lep primer tega pojava je japonska centralna banka, ki je kljub gori nasvetov, kako se spoprijeti z najdlje trajajočo deflacijo po letu 1930, pretekli teden spet zavrnila ekonomski ukrep, ki ga mnogi vidijo kot rešitev njenih težav. Evropska podjetja (skupaj z vladami) v pričakovanju boljših rezultatov pa upajo, da bo ECB v prihodnje malo manj trmasta. Dve naročniški možnosti Telekom Slovenije uvaja za navadne telefonske priključke dve naročniški možnosti: polni in enostavni dostop. Ljubljana - Telekom Slovenije bo s 1. decembrom uvedel dve naročniški možnosti za običajni telefonski priključek, in sicer polni in enostavni dostop. Dostopa se razlikujeta po cenah naročnine in klicev v domačem in mednarodnem ter maloobmejnem prometu, pa tudi po naboru dodatnih storitev, ki so vključene v ceno, in drugih ugodnostih. Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto je z odločbo že dala soglasje k predlaganim spremembam storitev in cen. Naročnina za polni dostop, kakor bodo v Telekomu Slovenije tržili tako imenovani standardni naročniški paket, bo 2.500 oziroma z DDV-jem 3.000 tolarjev za enojni in 2.150 oziroma z DDV-jem 2.580 tolarjev za dvojčni priključek. Cene klicev v domačem in mednarodnem prometu oziroma v druga omrežja bodo enake sedanjim. V polni dostop bodo poleg dopolnilnih storitev, ki se že danes ne zaračunavajo posebej, brezplačno vključene še storitve čakajoči klic, brezpogojno preusmerjanje klica, konferenčna zveza, klic brez izbiranja in osnovni paket glasovne pošte. Poleg tega bo veljala tudi nižja cena naročnine za storitev prikaz identitete klica, ki bo 480 tolarjev na mesec. Pri polnem dostopu bodo Za naročnike še naprej veljale vse ugodnosti kot doslej, vključno s popusti ob nakupu enega izmed kompletov, ki poleg priključnine vsebuje še opremo. S 1. decembrom bosta na trgu dva nova kompleta te vrste po zelo ugodnih cenah, oprema pa bo omogočala tudi storitev kratkih sporočil SMS v fiksnem omrežju, se pravi z ali na domači telefon, ki jo v Telekomu načrtujejo za v prihodnje. Enostavni dostop je namenjen izključno naročnikom z malo prometa (fizičnim osebam, ki niso samostojni podjetniki) in zagotavlja le najnujnejše telekomunikacijske storitve. Pri tem dostopu bo mesečna naročnina 1.950 oziroma z DDV-jem 2.340 tolarjev za enojni in 1.590 oziroma z DDV-jem 1.908 tolarjev za dvojčni priključek, vendar bo promet bistveno dražji, in sicer v domačem za 43 odstotkov in v mednarodnem za povprečno 15 odstotkov, poleg tega pa naročniki tega dostopa ne bodo imeli dodatnih storitev in ugodnosti kot pri prvem, polnem dostopu. Redna tarifa v domačem prometu bo z DDV-jem 9 tolarjev na minuto oziroma v času manjše prometne obremenitve na dve minuti. Cena minute pogovora s prvim območjem v mednarodnem prometu bo veljala 49,20 SIT, z drugim 62,40 SIT, s tretjim 132 SIT, s četrtim 187,20 SIT in s petim 318 SIT. Mobilni dodatek bo stal 34,80 SIT in minuta maloobmejnega prometa 46,80 SIT v redni tarifi. V času znižane tarife oziroma manjše prometne obremenitve velja tudi pri tem dostopu dvajset odstotkov nižja cena. Dopolnilne storitve bodo sicer pove- čini, toda ne vse, možne tudi pri tem dostopu, vendar se bodo zaračunavale v skladu z veljavnimi ceniki. Enostavni dostop klicev na številke iz nabora 0881 in 090 ne bo omogočal. S 1. decembrom bodo vsi naročniki navadnih telefonskih priključkov imeli polni dostop. Kasneje se bodo lahko odločili za enostavni dostop, vendar bo prehod možen samo proti plačilu. Z naštetimi novostmi, ki jih je z odločbo 6. novembra že potrdila Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Slovenije, se zaključuje nesporazum ob sicer precej podobne predlogu Telekoma sredi avgusta, ko agencija predloga Telekoma ni v celoti potrdila, Telekom pa se je odločil, da ga nato ne uveljavi. Tokrat na agenciji menijo, da je Telekom naredil korak v smeri uveljavljanja tržnih načel in postopnega oblikovanja stroškovno naravnanih cen, saj se je Slovenija pri Evropski uniji zavezala, da bo zagotovila univerzalne storitve vsem državljanom po dostopnih cenah. S temi novostmi, ki seveda pomenijo podražitev telefoniranja, naj bi v Telekomu zmanjšali izgube pri navadni (analogni) telefoniji približno za polovico - na približno 4 milijarde tolarjev letno, dokončno pa s ponovno podražitvijo v prvi četrtini prihodnjega leta. Spremembe cen pri ISDN (digitalnih) priključkih zaenkrat ne načrtujejo, proučujejo pa še cene za Centreks storitve. Štefan Žargi Ugodno financiranje nakupa vozil, opreme in nepremičnin. BKS-leasing d.o.o. © Informacije: 01/ 3000 920 www. bks-leasing.si Evropska ureditev za investicijske sklade V Sloveniji deluje osemnajst vzajemnih skladov, štiri investicijske in enaintrideset pooblaščenih investicijskih družb, ki skupno upravljajo z več kot petsto milijardami tolarjev premoženja. Hit trgovanje z Gorenjem Ljubljana - Vlada je ob koncu oktobra sprejela nov predlog zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje in predlagala državnemu zboru, da ga zaradi izpolnjevanja obveznosti iz Evropskega pridružitvenega sporazuma obravnava po nujnem postopku. Z novim zakonskim predlogom je nadomestila zakon, ki ga je sprejela v začetku julija, a ga je 1. oktobra zaradi številnih pripomb in predlogov strokovne javnosti, agencije za trg vrednostnih papirjev in zakonodajno pravne službe državnega zbora umaknila z dnevnega reda seje odbora državnega zbora za finance in monetarno politiko. S predlaganim zakonom naj bi ureditev za poslovanje investicijskih skladov v Sloveniji čimbolj približali ureditvi v Evropski uniji, omogočili investicijskim skladom Evropske skupnosti enakovredno delovanje v Sloveniji in pospešili vključevanje inve- sticijskih skladov v nastajajoči enotni evropski finančni trg. Da bi zagotovili stabilnost in zanesljivost delovanja investicijskih skladov in zaupanje vlagateljev, vlada kot temeljna načela zakona izpostavlja načela preglednosti delovanja, varnega in skrbnega poslovanja in nadzora. S predlaganim zakonom ureja poslovanje vzajemnih skladov, investicijskih družb, družb za upravljanje in skrbnikov premoženja teh skladov, prost pretok kapitala, naložbe investicijskih skladov in upravljanje premoženja dobro poučenih investitorjev, nadzor poslovanja investicijskih skladov in zaščito Manjši dolg in večji dobiček Ljubljana - Devetmesečni poslovni rezultati Telekoma Slovenije, s katerimi se je prejšnji teden seznanil nadzorni svet, kažejo na uspešno izpolnjevanje letošnjega poslovnega načrta. Z rednim poslovanjem so ustvarili 4,6 milijarde tolarjev dobička, celotni dobiček pa je znašal 4,9 milijarde tolarjev in je bil za devet odstotkov večji kot v enakem primerljivem lanskem obdobju in za 28 odstotkov nad zastavljenim letnim načrtom. Zadolženost so zmanjšali za 12,6 milijarde tolarjev, hkrati pa so izboljšali tudi ročnost posojil in znižali njihovo ceno. Knjigovodska vrednost delnice je znašala 28.975 tolarjev, v borzno posredniških hišah pa se je ustalila pri tridesetih tisočakih. Medtem ko so se že pripravljali na uvrstitev delnic na organizirani trg vrednostnih papirjev, je država kot večinska lastnica postopke "zamrznila" do privatizacije družbe. Po zakonu o izvrševanju proračuna bo država najmanj 25-odstotni delež prodala že prihodnje leto. Preobrazba cenovnega sistema, ki jo zahteva zakon o telekomunikacijah, ni potekal tako hitro, kot so predvidevali. To pa je tudi razlog, da se pri fiksni telefoniji otepajo z veliko izgubo, ki na letni ravni znaša 7,5 milijarde tolarjev. Izgubo pokrivajo iz drugih, dobičkonosnih dejavnosti, kar ni v skladu z zakonom, onemogoča pa še boljše in preglednejše poslovanje ter uvedbo nekaterih novih naročniških možnosti. Zelo dobri so tudi prodajni rezultati, še zlasti ISDN priključkov, pri katerih so že ob oktobra presegli celoletni načrt. Prodaja navadnih telefonskih priključkov se je zmanjšala, hkrati pa so uvajali nekatere nove storitve, kot so glasovna pošta, prikaz identitete klica, teletočka, elektronska trgovina, razčlenjeni račun - in tako dalje. CZ. investitorjev ter možnosti preoblikovanja pooblaščenih investicijskih družb v vzajemne sklade. Ker se vladi s sprejetjem zakona zaradi izpolnjevanja obveznosti Evropskega sporazuma o pridružitvi med Slovenijo in Evropsko unijo že mudi, ni pa ji uspelo doseči soglasja o rešitvah za preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb, je že napovedala, da bo to področje v najkrajšem možnem času celovito uredila s spremembami in dopolnitvami zakona po rednem postopku. Izjemno zanimanje za vzajemne sklade Po podatkih agencije za trg vrednostnih papirjev in združenja družb za upravljanje investicijskih skladov deluje na slovenskem trgu kapitala osemnajst vzajemnih skladov, ki jih upravlja enajst družb za upravljanje. Na zadnji avgustovski dan je največji sklad, Galileo, merjeno z velikostjo naložb, obvladoval dobrih 44 odstotkov trga, največja družba za upravljanje KD Investments, ki upravlja sklade Galileo, Rastko in KD Bond, pa skoraj 61 odstotkov trga. Premoženje vzajemnih skladov je od 1996. leta do letos naraščalo enakomerno, letos pa se je vpla- čevanje kuponov občutno povečalo. Ob koncu lanskega leta je premoženje skladov znašalo 14,7 milijarde tolarjev, ob koncu letošnjega avgusta pa že več kot 40 milijard tolarjev, od tega je Galileo imel 17,8 milijarde tolarjev premoženja, Rastko 5,9, Alfa 4,7, Skala 2,5, Zajček 1,2, VS Delniški 1,1 milijarde tolarjev, vsi ostali pa manj kot eno milijardo. Dobrih 70 odstotkov premoženja skladov predstavljajo naložbe v delnice, skoraj 18 odstotkov v obveznice, ostalo pa v kratkoročne vrednostne papirje, tuje vrednostne papirje ter v banke in v druge finančne ustanove. Poleg vzajemnih skladov delujejo v Sloveniji še štiri investicijske in 31 pooblaščenih investicijskih družb. Investicijske družbe Infond ID, ID KD, NFD 1 IS in Triglav steber 1 so ob koncu avgusta upravljale s 132 milijardami tolarjev premoženja, od tega največja med njimi, Triglav steber 1, s 45 milijardami tolarjev. Skoraj 95 odstotkov vrednosti njihovih naložb predstavljajo naložbe v delnice. Pooblaščene investicijske družbe so ob koncu avgusta upravljale s 329 milijardami premoženja, kar tri četrtine vsega premoženja pa so imele v delnicah. Cveto Zaplotnik Slovenski trg kapitala v zadnjem času najbolj poganja motor govoric o tekočih in pripravljajočih se prevzemih. Novartisu je prevzem Leka tako rekoč že uspel, saj mu je po neuradnih informacijah uspelo zbrati že več kot 70 odstotkov vseh delnic Leka. Uspešno izveden prevzem Leka bo rezultiral v ogromni količini denarja na trgu, kar pomeni, da bo konec novembra, ko bodo sedanji Lekovi delničarji prejeli kupnino, na borznem trgu veliko kapitala ki bo iskal naložbe in rast tečajev je skoraj neizbežna. Največ ugibanja in negotovosti je v zadnjem tednu bilo deležno velenjsko Gorenja, ki velja za enega največjih slovenskih podjetij. Po Leku naj bi bilo Gorenje naslednja prevzemna tarča tujega podjetja, kot najverjetnejši kupec se je omenjal Elektrolm. Na borznem trgu so te neuradne informacije povzročile veliko povpraševanje po Gore-njevih delnicah in posledično nadpovprečno višanje tečaja. Nekoliko je evforično stanje na trgu umirila uprava Gorenja, ki je v izjavi za javnost zanikala seznanjenost s kakršnokoli namero o prevzemu. Kljub temu pa cena Gorenjeve del- nice še naprej pridobiva na svoji vrednosti, kar nakazuje na dejstvo, da v javnosti še vedno obstaja določena mera prepričanja, da se v zvezi z lastniško strukturo Gorenja nekaj dogaja. Sicer pa posluje Gorenje tudi v letošnjem letu zelo dobro. Celotna skupina je v prvih devetih mesecih ustvarila 130 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 14 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Čisti dobiček se je glede na preteklo leto povišal za 26,6 odstotka, in sicer je znašal 3,3 milijarde tolarjev. Podjetje ima tudi za v prihodnje zastavljene ambiciozne načrte poslovanja in širjenja svoje dejavnosti na trgih bivše Jugoslavije in vzhodne Evrope. Zanimanje za podjetja iz držav bivše Jugoslavije je veliko tudi med drugimi slovenskimi podjetji. V teh dneh nameravajo predstavniki Term Čatež opraviti skrbni pregled poslovanja podjetja Sunčani Hvar, kije lastnik več hotelov, na podlagi katerega se bodo odločili, ali se bodo prijavili na razpis za nakup 62-odstotnega deleža podjetja. Nina Pulko Ilirika BPH, d.d., Ljubljana Zavarovalnica se ni pritožila Kranj - Kot je znano, je ustavno sodišče zadržalo izvajanje ene od določb zakona o zavarovalništvu in s tem omogočilo Zavarovalnici Triglav, da se pritoži na odločbo agencije za zavarovalni nadzor, s katero je ta začela postopek za odvzem licence zavarovalnici in predsednici uprave Nadi Klemenčič in članu uprave Jožetu Ober-snelu. Zavarovalnica se na odločbo ni pritožila na vrhovno sodišče, saj sta nadzorni svet in uprava ocenila, da z razrešitvijo Kle-menčičeve in Obersnela za to ni več razlogov. Kaj pomeni takšna odločitev, bo več znano po sestanku med predstavniki zavarovalnice in agencije, ki bo predvidoma ta teden. V zavarovalnici tudi že nestrpno pričakujejo odločitev ustavnega sodišča o ustavnosti zakonskih določb, na podlagi katerih je agencija izdala odločbe. CZ. HKS Sicura v prisilni likvidaciji Ljubljana - V sredo je Banka Slovenije izdala odločbo o uvedbi postopka prisilne likvidacije hranilno-kreditne službe Sicura, ki ji je v začetku oktobra omejila poslovanje, v Sicuri pa so se sredi septembra odločili za začetek postopka prostovoljnega likvidacijskega postopka, kot posledico upadanja zaupanja v kreditno-hranilne službe v Sloveniji. Ob tem so ves čas zagotavljali, da bodo poplačali vse terjatve in začeli intenzivne pogovore z upniki o načinu plačila, časovnih rokih in obrestni meri. Kot vzrok za začetek prisilne likvidacije v Banki Slovenije navajajo oviranje nadzora, direktor HKS Sicura Andrej Sever pa pravi, da nadzora niso nikoli ovirali. V zadnjem letu in pol so imeli v Sicuri inšpekcijo štirikrat in doslej nikoli niso dobili očitka o prikrivanju poslovanja, res pa, da le štirje zaposleni, kolikor jih je trenutno v Sicuri, niso bili sposobni pripraviti vseh dokumentov v času in obliki, kot je Banka - Slovenije zahtevala. Prepričani so, da je odločba o prisilni likvidaciji nezakonita, zato bodo uporabili vsa pravna sredstva za njen preklic, kakor tudi proti vpisu novega likvidacijskega upravitelja. Medtem ko v Banki Slovenije zagotavljajo, da sprememba postopka likvidacije ne bo vlivala na položaj varčevalcev, razlika je lahko le v roku za prijavo terjatev, pa je Andrej Sever prepričan, da se nov upravitelj z upniki ne bo pogajal, zato postopek prisilne likvidacije vodi v stečaj. S.Z. Dober odziv Lekovih delničarjev Ljubljana - Švicarska farmacevtska družba Novartis je v okviru javne ponudbe za odkup vseh Lekovih delnic po ceni 105.000 tolarjev za delnico pridobila že več kot tri četrtine delnic. Delničarji imajo za sprejetje ponudbe čas še do 18. novembra opoldne, v Novartisu pa jim priporočajo, naj to raje storijo nekaj dni prej. CZ. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POMOŽNI DELAVEC POM. DELA PRI IZKOPU - IZGRADNJI KABELSKE TV; d. Ć. 4 mes.: slov. j. - gov., hrv. j. - gov.; kat. B,C; do 04.12.02; FAJANCA D.O.O.. DELAVSKA 16, ŽIRI; št. del. mest: 2 OBDELOVALEC KOVIN K0VIN0STRUGAR; ned. č.; 1 I. del. izk , 20 ur/teden; kat. B; do 13.11.02; JENKO D.O.O.. VIRMAŠE 109, ŠK. LOKA LESAR SORTIRANJE ŽAGANEGA LESA; d. č. 2 mes.; 6 mes. del. izk.; do 12.11.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D. MONTAŽNE HIŠE. HRIB 1. PREDDVOR MESAR -SEKAČ MESAR; d. c. 3 mes.; 21, del. izk.; slov. j. - gov. inpis.; kat. B; do 22.11.02; JEM JESENIŠKE MESNINE, SP. PLAVŽ 14, JESENICE MESAR - PRODAJALEC; ned. č.: do 19.11.02; RESMAN PLUS D.O.O., GORENJSKA C. 38, NAKLO OBLIKOVALEC KOVIN OBLIKOVALEC KOVIN - STROJNI KLJUČAVNIČAR; ned. č.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 23.11.02; LOGAR TRADE D.O.O, ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR ORODJAR 0RO0JAR, REZKALEC (po možnosti znanje varjenja); ned. č.; 5 I del. izk.; do 13.11.02; KAVČIČ LUDVIK S.P, PŠEV-SKAC. 10, KRANJ STROJNI MEHANIK MEHANIK ZA PREVUALNE STROJE; d. č. 3 mes.; 121, del. izk.; angl. j. - gov. in pis., ital. j. - gov in prs ; do 15.11.02; GIBICOT D.O.O , GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ VZDRŽEVALEC I.; ned. Ć.; 51. del. izk; kat. B; do 22.11.02; ZAVOD ZA ŠPORT JESENICE, Ledarska 4, JESENICE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK; d c. 12 mes.; 2 I. del izk ; angl. j - pis.; delo z bazami pod. - osn.; kat B; do 15.11.02; PINTAR LEON S.P., KOROŠKA C. 53A, KRANJ ŠIVILJA ŠIVILJA; d Ć. 6 mes.; 2 I. del. izk.; do 19.11.02; MODA BLED D.O.O., KAJUHOVAC. 1, BLED, št. del. mest: 3 SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk., kat. B; do 12.11.02; KOČNIK STANISLAV S.P, OREHOVUE 2A, KRANJ SUK0PLESKAR - FASADER: d č. 3 mes.. 21, del. izk.; kat. B; do 07.12 02; FERLAN TOMAŽ S P OB JEZU 6, GORENJA VAS SKLADIŠČNIK DELO V SKLADIŠČU, RAZVOZ BLAGA; ned. č.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 11.12.02; EUROCOM D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ PRODAJALEC KOMERCIALIST - VOZNIK; d. 8. 3 mes.; 2 I. del. izk., slov j. - gov. in pis., delo z bazami pod. - osn.; kat. B; do 16.11.02; DOVŽAN D.O.O.. PODUUBEU 272. TRŽIČ PRODAJALEC: ned. ć ; 1 I. del. izk.; do 12.11.02; STANIČ ZVONKA SP, ZA ŽAGO 10, BLED PRODAJALEC; d. č. 3 mes; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B: do 12.11.02; EMONA - OBALA KOPER D.D. PRODAJALNA NOČ IN DAN - CENTER, GREGORČIČEVA 10. KRANJ, št. del. mest: 2 PRODAJALKA; ned. ć., 1 I. del. izk.; do 12.11.02; STANIČ ZVONKAS.P.,ZAŽAGO10, BLED SKLADIŠČNI DELAVEC IN DELO NA TERENU; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 22.11.02; JEM JESENIŠKE MESNINE, SP PLAVŽ 14, JESENICE PRODAJALEC; ned. č.; do 19.11.02; RESMAN PLUS D.O.O., GORENJSKA C. 38. NAKLO NATAKAR NATAKAR; ned ć ; do 04.12.02; MATJAŽ ERZAR S P., JEZERSKA C. 41, KRANJ STROJNI TEHNIK ORODJAR; d. ć 12 mes; angl. j.-gov.; urej. besedil-osn., delo s preglednicami - osn.; do 13.11.02: ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA; št. del mest; 3 STROJNI TEHNIK; ned c;31, del. izk.; kat. B; do 23.11.02; LOGAR TRADE D.O.O. ZUPANOVA UL. 1. ŠENČUR KONTROLOR TEHNIČNIH PREGLEDOV; ned. č.; 3 I. del. izk.; najmanj 3 leta avtomeh, izkušenj, do 17.11.02; ALPETO-UR REMONT P0.. LJUBLJANSKA C. 22, KRANJ KONTROLOR TEHNIČNIH PREGLEDOV; d. č. 6 mes.: 3 I. del. izk.; najmanj 3 leta avtomeh. izkušenj; do 17.11.02; AL-PETOUR REMONT P.O., LJUBLJANSKA C. 22, KRANJ; št. del. mest: 2 UPRAVUALEC CNC OBDELOVALNIH STROJEV; ned. č.; do 15.11.02; TERAN D.O.O., SENIČNO 68, KRIŽE ELEKTROTEHNIK RTV SERVIS. MONTAŽA ANTENSKIH SISTEMOV; d. č. 6 mes., delo s preglednicami-osn.. uporaba intemeta-osn ; kat. B;do 19.11 02; FARADEYD.O.O., ŠORLUEVAUL. 3, KRANJ TEKSTILNO MEHANSKI TEHNIK VODJA ODDELKA ZA KONČNO OBDELAVO BOMBAŽA; d. č 3 mes.; 1 I. del izk; angl. j. - gov. in pis., ital. j. - gov.; do 15.11.02; GIBICOT D 0.0, GORENJESAVSKA C 12, KRANJ GRADBENI DELOVODJA DELOVODJA (ZAŽEUEN PRIPRAVNIK); ned. č., 5 I. del. izk.; stov. j. - gov. in pis., hrv. j. - gov.; urej. besedil - osn.; kat B, uporablja službeno vozilo in telefon; do 20.11.02; PARTENON D.0.0.. PLANINA 3, KRANJ GOSTINSKI TEHNIK NATAKAR; d. ć. 12 mes., 21 del. izk.; do0712 02; BERNIK ROBERT S.P.. BUKOVŠČICA 25, SELCA; št. del. mest: 2 EKONOMSKI TEHNIK PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA; d č. 6 mes.; 51, del. izk.; angl. j. - gov. in pis., urej. besedil - osn , delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 15.11.02; GUMITEHNA D.O.O., HRASTJE 15, KRANJ; št. del. mest: 2 UPRAVNI TEHNIK ADMINISTWTC)RBUVjAJNI<;ned.č.; 11, del. izk.; do 17.11.02; AL-PETOUR REMONT P.O., LJUBLJANSKA C. 22, KRANJ ADMINISTRATOR BLAGAJNIK; d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 17.11.02; ALPETOUR REMONT P.O.. LJUBLJANSKA C 22, KRANJ UČITELJ UČITELJ V OPB; d. č. 12 mes.; 20 ur/teden; do 15.11.02; OŠ MATUE VAUAVCA PREDDVOR, ŠOLSKA UL. 9. PREDDVOR INŽ. STROJNIŠTVA PROJEKTANT; d. ć. 12 mes ; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; kat. B; do 25.11.02; BASING D O.O., ŽELEŠKAC. 11 A. BLED; st. del. mest: 2 INŽ. ELEKTROTEHNIKE ELEKTRO PROJEKTANT; d. č. 6 mes.; angl. j. - gov. in pis.; do 20.11.02; ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE D D.. MIRKA VADN0VA 11, KRANJ EKONOMIST RAČUNOVODJA; ned č; 51, del. izk.; angl j. - gov in pis., nem. j. - gov. in pis.; kat. B; do 13.11.02; KREK DO 0.. SAVSKA C. 35, BLED EKONOMIST ŠEF STREŽBE; d. ć. 3 mes; 51, del. izk.; angl. j. - gov.. nem j -gov.;urej. beserJI-osn.; kat B; do 12.11.02; HTPGORENJKA KR. GORA, BOROVŠKA C. 86, KR. GORA; št. del. mest: 2 EKONOMIST REFERENT V ZUNANJI TRGOVINI; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; ital. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; kat. B, do 15,11.02; ZORNIK MIKLAVŽ S.P., POT NA LISICE 17, BLED VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK VIŠJA MEDICINSKA SESTRA V PATRONAŽI; d. č. 12 mes.; 11, del izk; slov. j. - gov. in pis.; urej besedil - osn.; kat. B; do 12.11.02; OZG KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM JESENICE, C. MARŠALA TITA 78, JESENICE DIPL. EKONOMIST RAČUNOVODJA: d. c 12 mes.; 51, del. izk.; delo s preglednicami - osn., delo z bazami pod. - osn., do 22 11.02; ZAVOD ZA ŠPORT JESENICE, Ledarska 4. JESENICE KOMERCIALIST ZA UVOZ IN IZVOZ; ned. ć.; 51. del. izk.; angl. j - gov. in pis; delo z bazami pod. - osn.; kat. B; do 11.12.02; EUROCOM D.O.O.. SAVSKA C 22, KRANJ; št. del. mest: 2 PROF. RAZREDNEGA POUKA UČITELJ V OPB; d. c. 7 mes.; slov. j. - gov. inpis.; do 15.11.02; OŠ IVANA GROHARJA ŠK. LOKA. PODLUBNIK 1, ŠK. LOKA PROF. JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO UČITELJ SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, ned. c.; strok, izpit; do 17.11.02; OŠ 16 DECEMBRA MOJSTRANA, UL. ALOJZA RABIĆA 7, MOJSTRANA UNIV. DIPL. BIOLOG STROK. SODELAVEC; d. Ć. 12 mes., angl., -gov m pis.; urej. besedil - zaht. delo s preglednicami - osn.; znanje iz biokemije; do 26.11.02; KEMOMED D.O.O., KAUŠKAUL 9, KRANJ DR. VETERINARSKE MEDICINE VETERINAR; ned. ć.; angl j. - gov. in pis., delo s preglednicami - osn., delo z bazami pod. - osn.; kat. B; do 17.11.02; LIKOSAR DUŠAN S.P., VISOKO 45A, VISOKO Nominalne obrestne mere tudi za dolgoročna posojila Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je s 1. novembrom od 0,25 do 0,5 odstotne točke znižala obrestne mere za posojila in depozite pravnih in fizičnih oseb, hkrati pa je uvedla nominalne in nove "referenčne" obrestne mere za dolgoročna tolarska posojila. Kot so sporočili iz banke, so komitentom ponudili tri nove oblike določanja obrestnih mer za dolgoročna posojila. Ob širitvi nespremenljivih nominalnih obrestnih mer pri osebnih posojilih za fizične osebe z ročnostjo do treh let so pravnim osebam pri najemu dolgoročnih posojil ponudili možnost uporabe t.i. prvovrstne obrestne mere NLB (v tujini znane kot "prime rate") ter nominalne obrestne mere, ki se bo spreminjala odvisno od obrestne mere NLB za kratkoročna posojila z ročnostjo do enega leta. Dosedanja ponudba posojil, vezana na TOM + r, ostaja nespremenjena, razlika je le ta, da se realna obrestna mera (r) tako pri dolgoročnih posojilih kot pri vezanih depozitih z ročnostjo do treh let ne bo spreminjala. Obrestna mera za dolgoročna posojila podjetjem "NLB prime" oz. prvovrstna obrestna mera, ki je oblikovana po vzoru tujih obrestnih mer, znaša od 1. novembra dalje za najboljše stranke 10,5 odstotka na leto, spreminjala pa se bo glede na obrestno mero za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise Banke Slovenije. Če se bo ta znižala, se bodo v začetku naslednjega meseca v NLB pocenila tudi posojila. Banka bo pri svoji ponudbi prvovrstni obrestni meri dodajala še pribitke za ročnost ter boniteto posojilojemalca. Pri dru- Država, državljani in stanovanja Ljubljana - Združenje za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije ter ministrstvi za okolje, prostor in energijo ter za pravosodje bodo v četrtek in petek pripravili v Portorožu posvet o poslovanju z nepremičninami z naslovom Država, državljani, stanovanja. Na posvet so povabili direktorje in vodilne delavce nepremičninskih družb, upravnike, posrednike v poslovanju z nepremičninami, pravne strokovnjake, državne uslužbence, sodelavce stanovanjskih skladov, sodne izvedence in cenilce gradbene stroke, predstavnike občin in upravnih enot, bank, leasing podjetij in druge. Prvi dan posveta bodo obravnavali zakonodajne novosti na stanovanjskem in nepremičninskem področju, uresničevanje nacionalnega stanovanjskega programa, primerjavo tujih in domačih značilnosti nepremičninskega trga, stanovanjsko ponudbo in povpraševanje ter upravljanje stanovanj in drugih nepremičnin, drugi dan pa kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami, probleme, s katerimi se ukvarjajo sodni izvedenci in cenilci, povezave nepremičninskega trga s kapitalskim in značilnosti nepremičninskega trga na Hrvaškem. CZ. gi vrsti dolgoročnih posojil za pravne osebe, ki bodo odobrena na podlagi nominalne obrestne mere, vezane na izhodiščno obrestno mero NLB za kratkoročna posojila do enega leta, se bo obrestna mera spreminjala enkrat na leto. Od 1. novembra dalje znaša tovrstna izhodiščna obrestna mera 10,85 odstotka letno, banka pa bo "izhodišču" dodajala še pribitke za ročnost in boniteto posojilojemalca. Cveto Zaplotnik Za naložbe deset milijard tolarjev Novo mesto - Farmacevtska družba Krka nadaljuje z uspešnim poslovanjem. V prvih devetih mesecih je prodala za 58 milijard tolarjev izdelkov, kar je 12 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Na slovenskem trgu je prodala petino izdelkov, ostalo pa na tujem, od tega največ v vzhodni Evropi. V Sloveniji je prodajo v primerjavi z lani povečala za 11 odstotkov, v vzhodni in jugovzhodni Evropi za 12 (v Ukrajini kar za 54 odstotkov), v srednji Evropi za 10, v državah Evropske unije, ZDA in v ostalem svetu pa za 18 odstotkov. Največjo povečanje je zabeležila pri prodaji izdelkov za samozdrav-ljenje in zdravil za humano uporabo. Za naložbe je v prvih devetih mesecih namenila 9,8 milijarde tolarjev, vlagala pa je predvsem v razvoj. Tovarna, ki jo gradi v Rusiji, bo predvidoma končana prihodnje leto, skladiščni del pa so odprli že letos. CZ. Radikovič Ključi v večinski švedski lasti Znano ključavničarsko podjetje Radikovič Ključi, ki v Sloveniji predstavlja sinonim za mehansko varnost, je pred dnevi prodalo 70-odstotni delež švedski Assa Abloy. Kranj - Assa Abloy je vodilno svetovno ključarsko podjetje z 26.000 zaposlenimi in letno prodajo več kot 2,7 milijarde evrov. Podjetje ima poslovne enote v 40 državah sveta, njihove izdelke pa lahko najdemo v 130 državah. Franjo Radikovič je ob tem dejal: "To je fantastičen dogodek za naše podjetje. Sedaj imamo dostop do najširše možne palete tako mehanskih kot elektromehanskih izdelkov." "Navdušeni smo nad dosedanjim delom podjetja Radikovič ključi ter nad sposobnostjo zaposlenih," pa je povedal Lars Lilja iz podjetja Assa Abloy. Podjetje Radikovič Ključi je pred časom prišlo do faze, kjer bi lahko nadaljevali delo v enakem obsegu in na enakem trgu ali pa z določeno vizijo in sredstvi prodrli tudi na nove trge z novimi izdelki. "Odločili smo se za slednje. Z Asso Abloy pa smo pridobili ne samo široko bazo izdelkov ampak na drugi strani tudi dobro organizacijo," je povedal Franjo Radikovič, mL. Leta 1970 sta Franjo in Zalka Radikovič ustanovila družinsko podjetje za izdelavo in popravilo ključev. Na začetku sta imela poslovalnico v Ja-hačevem prehodu v Kranju, kasneje pa sta se preselila za Globus. Tu sta dodala še dejavnosti graviranja, brušenja rezil in podobno. Leta Franjo Radikovič 1986 je podjetje začelo sodelovati z Winkhausom, proizvajalcem zapiralnih sistemov, ki so uveljavljeni po vsej Evropi in kasneje postali njihov generalni zastopnik za Slovenijo. Leta 1990 odprli družbo z omejeno odgovornostjo za potrebe uvoza, distribucije in proizvodnjo Winkhausovih izdelkov. Leto kasneje so odprli poslovalnici v Kebetovi ulici v Kranju. Z leti so se specializirali na zapiralne sisteme, pridobili nova zastopstva: za električne ključavnice EF-FEFF, orodja za opiranje vrat vozil, trezorjev in podobno Wendt. Danes sta se ustanovitelja upokojila, poleg Franja Radikoviča pa v družinskem podjetju dela tudi žena Mateja. "Podjetje EFFEFF je pred dvema letoma postal del skupine Assa Abloy, ko smo se na eni od konferenc za zastopnike prišli v stik z vodilnimi," je povedal Ra- Denar za gorenjske projekte Kranj - Agencija za regionalni razvoj je objavila seznam projektov, ki jih bo Evropska skupnost podprla v okviru Pharovega programa za čezmejno sodelovanje in za katere so oktobra sklenili pogodbe o dotacijah. Na seznamu je šest gorenjskih projektov. Društvo za ohranjanje kulturne in zgodovinske dediščine Kropa bo za projekt Umetniško kovaštvo dobilo od Evropske skupnosti 49.950 evrov oz. tri četrtine celotne vrednosti projekta. Srednja biotehniška šola Kranj je uspela s projektom čezmejnega sodelovanja kmetijskih šol na področju izobraževanja za ekološko predelavo mleka in sadja, za kar ji bo Evropska skupnost prispevala 42.100 evrov ali nekaj manj kot tri četrtine za izvedbo potrebnega zneska. Lokalna turistična organizacija Bohinj bo za nalogo Arheološki park Ajdovski gradeč dobila Securidev prevzel Titan Kamnik - Iz Titana Kamnik so sporočili, da je ponudba za odkup delnic, ki jo je 13. septembra objavila francoska družba Securidev, uspela, saj jo je sprejelo 455 imetnikov delnic, ki so imeli v lasti 84 odstotkov vseh delnic družbe Titan. Francoski proizvajalec ključavnic je za delnico ponudil najprej 600 tolarjev, ponudbo nato v začetku oktobra povišal za en tolar, končna ponudbena cena pa je znašala 800 tolarjev. Securidev je za prevzem vodilnega slovenskega podjetja na področju proizvodnje ključavnic, s katerim že sodeluje deset let, že sredi oktobra pridobil tudi pozitivno mnenje Urada za varstvo konkurence, bila pa je to tudi naloga Titanove uprave, saj jo je nadzorni svet zadolžil, da poišče, zaradi finančne izčrpanosti družbe, strateškega partnerja. Titan namreč dolguje nad milijardo tolarjev, Securidev pa obljublja, da bo posodobil proizvodnjo in povečal prihodke za 40 odstotkov. Pri tem naj bi vodstvo Titana ostalo slovensko in delavcev ne bodo odpuščali, načrtujejo pa naskok na trge nekdanje Jugoslavije in Jugovzhodne Evrope, kamor že izvažajo četrtino svoje proizvodnje. Lani je Titan, v katerem je bilo zaposlenih nekaj več kot 400 ljudi, ustvaril 3,1 milijarde tolarjev prihodka in 74,7 milijona tolarjev dobička, podobno pozitivno poslovanje pana-povedujejo tudi letos. S.Z. 47.997 evrov, kar predstavlja 75 odstotkov vrednosti projekta. Kmetijsko gozdarski zavod Kranj je na razpisu uspel s projektom Turistična sirarska pot po bohinjskih planinah, za katerega bo od Evropske skupnosti dobil 33.110 evrov ali nekaj manj kot 62 odstotkov vrednosti projekta. Ljudska univerza Škofja Loka bo ob prispevku Evropske unije v višini 46.643 evrov izvedla projekt z naslovom Izboljšava sistema socialnega varstva, nege in oskrbe starejših in bolnih ter njihovih pogojev življenja in bivanja v čezmejni regiji. Razvojna agencija Sora iz Škofje Loke bo za projekt Izbolj-šajmo kakovost izdelkov podeželja, ki bo zajel Gorenjsko. Koroško, Savinjsko in avstrijsko Koroško, prejela od Evropske skupnosti 44.939 evrov oz. nekaj manj kot tri četrtine potrebnega denarja. Vse projekte bo treba končati v enem letu. C.Z. dikovič, mL, in razložil, da ima podjetje dobre vizije za vstop na bivše jugoslovanske trge. "Zastopniki iz Asse Abloy so takrat večkrat obiskali Slovenijo in analizirali trg. Začeli smo s pogovori, najprej le za dopolnitev programa z njihovimi izdelki, skozi pogovore pa seje pokazala opcija nakupa večinskega deleža s strani Asse Abloy," je razložil Radikovič. Dosedanji programi Winkhaus bodo ostali za vzdrževanje in širitve obstoječih sistemov, v pod- Državne podpore za zaposlovanje Ljubljana - Vlada je že na eni od julijskih sej zadolžila ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da v okviru letošnjega programa aktivne politike zaposlovanja preuči tudi možnosti za reševanje problematike presežnih delavcev iz tekstilne, oblačilne in usnjarsko obutvene industrije. Ministrstvo je potlej oblikovalo program, po katerem bo še letos možno zaposliti okrog osemsto ljudi. Za brezposelne, ki se bodo v program vključili pol leta in se obvezno zaposlili najmanj eno leto, bo nadomestilo del plače v znesku do pet minimalnih plač, ob vključitvi v program za eno leto in z obvezno zaposlitvijo za dve leti do deset minimalnih plač. ob vključitvi v program za poldrugo leto in z obveznostjo zaposlitve za nedoločen čas pa do petnajst plač. Ministrstvo bo za izvedbo programa potrebovalo 580 milijonov tolarjev. Če bo delodajalec zaposlil delavca za eno leto, bo predvidoma prispevalo pol milijona tolarjev, ob zaposlitvi za eno leto eno milijon in ob zaposlitvi za nedoločen čas poldrugi milijon tolarjev. C.Z. PRAVI TREND V TRGOVINI VELETRENDS OD 11.11.2002 DO 02.12.2002 GLOBUS CENTER V KRANJU, KOROŠKA C. 4 PONUJA SE VAM IZJEMNA PRILOŽNOST, DA SI V NAŠIH PRENOVUENIH PROSTORIH IZBERETE ŽENSKO, MOŠKO IN MLADINSKO KONFEKCIJO, NA KATERO VAM NUDIMO % POPUSTA jetju pa bo ogromno novih izdelkov. Radikovič: "Vseeno smo morali narediti selekcijo, saj ima Assa Abloy kar 50 blagovnih znamk. Izbrati pravo je bil pravi izziv. Odločili smo se za izdelke nemškega, švedskega in švicarskega porekla, ki so srednjega in višjega kakovostnega in cenovnega razreda." Z novim lastnikom so v podjetju pridobili možnost širitve na trge bivše Jugoslavije, že sedaj pa obdržati mesto na vodilnem mestu s sistemi generalnega ključa in sistemih električnega zaklepanja. Radikovič poudarja, da bodo ohranili slovenske standarde zapiralnih sistemov, ohranila se bo tudi blagovna znamka Radikovič ključi, z novim letom pa se bodo preimenovali Assa Abloy Slovenija. V Kranju bo takrat nastal tudi center za podporo in izobraževanje podjetij in partnerjev tudi za področje bivše Jugoslavije. S tem pa se bo tudi sedanje število 15 zaposlenih kmalu začelo povečevati. Boštjan Bogataj Vlada izkorišča odločbo ustavnega sodišča Predlagane davčne spremembe zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstva. Kranj - V Gospodarski zbornici ocenjujejo, da predlagane spremembe in dopolnitve zakona o davku od dobička pravnih oseb zmanjšujejo konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva še pred vstopom v Evropsko unijo. ' spodarstva, ugotavljajo v gospodarski zbornici in dodajajo, da vlada zgolj zaradi proračunskih potreb po denarju zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Sprememb, ki bodo močno vplivale na poslovanje podjetij in na njihove poslovne odločitve, ni dopustno sprejemati po hitrem postopku, menijo in predlagajo, da naj bi po hitrem postopku obravnavali le tisti del zakona, ki je v neskladju z ustavo, ostale spremembe pa po rednem postopku in to šele takrat, ko bo vlada predložila celovite sistemske spremembe obdavčitve pravnih in fizičnih oseb. Predlagane spremembe zakona dajejo ministru za finance tudi pooblastilo, da določi odhodke, ki se ne priznavajo kot odbitna postavka pri ugotavljanju davčne osnove. V gospodarski zbornici menijo, da so merila za določanje odhodkov, to so ekonomska upravičenost zaradi pridobivanja dobička, povezanost z obdavčenimi prihodki, poslovna potrebnost, značaj zasebnosti in skladnost z običajno prakso, nejasna, poleg tega pa dopuščajo dvome in možnosti osebne presoje. Cveto Zaplotnik Kot je znano, je vlada na eni od oktobrskih sej sprejela spremembe in dopolnitve zakona in predlagala državnemu zboru, da jih obravnava in sprejme po nujnem postopku, pri tem pa je kot razlog za takšen postopek navedla odločbi ustavnega sodišča o neskladnosti dveh zakonskih določb z ustavo. V Gospodarski zbornici ugotavljajo, da vlada odločbi ustavnega sodišča o nujni spremembi zakona izkorišča za to, da dopolnjuje tudi tiste določbe, ki bistveno povečujejo obremenitev pravnih oseb, spreminjajo pogoje poslovanja ter vplivajo na stabilnost poslovanja. To so zlasti bistveno znižanje najvišjih dovoljenih amortizacijskih stopenj, ki se priznavajo kot odhodek, bolj omejeno priznavanje stroškov na račun oblikovanja dolgoročnih rezervacij in znižanje investicijskih olajšav. Vlada pričakuje zaradi teh sprememb kar za deset milijard tolarjev več davka, ki ga je tudi že vračunala med proračunske prihodke v naslednjih letih. Predlagane spremembe zakona o davku od dobička so po vsebini in načinu uvajanja v nasprotju s pričakovanji in zmožnostmi go- V Gorenju zanikajo možnost prevzema Kranj - V javnosti so se v zadnjem času pojavila različna ugibanja o možnosti prevzema družbe Gorenje Velenje. Uprava Gorenja ocenjuje, da so zgodbe in navedbe o tem čista špekulacija in daje rast delnice, ki je bila dolgo časa podcenjena, upravičena, saj so poslovni rezultati iz leta v leto boljši. Različna srečanja s tujimi poslovnimi partnerji, v katerih so nekateri že videli možne prevzemnike, so po navedbah uprave del priprav na prihodnje poslovno leto. Gorenje namreč poleg prodaje izdelkov pod svojo blagovno znamko razvija tudi poslovno sodelovanje s posameznimi izdelovalci gospodinjskih aparatov, s čimer dopolnjuje ponudbo in se vključuje v vzajemno izmenjavo izdelkov. C.Z. V akciji Pet tolarjev smo z vašimi nakupi izdelkov blagovne znamke TUŠ zbrali dobrih 12 milijonov-tolarjev, ki jih bomo podarili bolnišnicam v Celju, Mariboru, Kranju in Izoli za nakup sodobne opreme na otroških oddelkih. Z dodatnimi 800.000 tolarji bomo obdarili še Unicefov sklad za otroke. Iskrena hvala! PROIZVAJALCI: Kozmetika Afrodita d.o.o.. Banex d.o.o.. Šampionka d.d.. Kemikal d.o.o., Fott-fix d.o.o.. Paloma d.d. Panterix d.o.o.. Gea d.d. Podravka d.o.o. Dana d.d,, Droga Portorož d.d., Kandit EDA d.o.o., Fructal d.o.o., Greda d.o o.. Horizont trading d.o.o., Intes, mlin in testenine d.d.. Klasje d.d.. Koestlin d.d„ Leskovšek Edita s.p., Lucija Trgovina d.o.o., Medex international d.d., Mlinotest d.d., Tovarna sladkorja Ormož d.d., Vino Brežice d.d., Žito Šumi d.o.o., Žito d.d., Kapela d.d., Vipava d.d. Pomurka-trgovina d o.o.. Osem d.o.o.. Beril d.o.o. Prosol d o.o.. Kmetija Ramuta, Kras Sežana d.d., MIR d.d.. Pivka d.d.. Pomurske mlekarne d d.. MIP Nova Gorica d.d.. Celjske mesnine d.d.. Mlekarna Celeia d.o.o.. Dolce vita d.o.o., Pfanner getraenke Ges.m.b.H., Avstrija, Pata S.p.A., Italija, ALL CRUMP n.v., Belgija. Kjer dobre stvari delamo vsi. www.trgovineTUS.com Antibiotik v mleku Kranj - Republiška veterinarska uprava je v petek prepovedala oddajo oz. uporabo mleka za prehrano iz šestnajstih od skupno 171) zbirnih prog, na katerih dnevno odkupijo okrog 150 tisoč litrov mleka. Dvanajst zbiralnic je na Dolenjskem, po ena pa v Dravogradu, Braslovčah, Moravčah in Vipavi. Vodilni pri belem mesu Perutnina Ruj je s pripojitvijo Jate Ljubljana in Kmetijskega kombinata Ruj novembra začela poslovati kot novo, največje kmetijsko živilsko podjetje v Sloveniji, ki želi s ponudbo belega mesa postati tudi vodilno v jugovzhodni in srednji Evropi. Za tak ukrep se je odločila zato, ker so analize mleka pokazale navzočnost antibiotika kloramfe-nikol, katerega uporaba je v Sloveniji že deset let prepovedana. Čeprav so v mleku ugotovili dokaj nizko koncentracijo spornega antibiotika, bodo vsega uničili, proti kršiteljem pa potem, ko bodo znani rezultati individualnih testov, ukrepali. Kot so ob tem dogodku sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je to ukrep učinkovitega varstva potrošnikov. Ker bodo ob tem ukrepu ob dohodek tudi rejci, ki niso nič krivi, bo minister mag. Franc But takoj po ugotovljeni škodi ocenil možnosti za državno pomoč in predlagal vladi ustrezne ukrepe. Kot je znano, republiška veterinarska uprava v okviru nadzora nad živili živalskega izvora in preprečevanja škodljivih ostankov v teh živilih dvakrat na leto nadzira tudi navzočnost kloramtenikola v mleku. Medtem ko je julijski pregled pokazal negativne rezultate, so pri tokratnem nadzoru analize nacionalnega veterinarskega inštituta in evropskega referenčnega laboratorija potrdile navzočnost prepovedanega antibiotika v mleku. Ko so v veterinarski upravi v petek zvedeli za rezultate, so takoj ukrepali, na podlagi analiz vzorcev mleka s posameznih kmetijskih gospodarstev pa bodo poskušali odkriti tudi kršitelje. O tem, kako naj bi kloramfenikol "zašel" v slovensko mleko, je slišati več razlog, med drugim to, da naj bi ga nelegalno "uvozili" iz Srbije in Črne gore, kjer je njegova uporaba še vedno dovoljena. Mleko z ostanki kloramfenikola bodo neškodljivo za okolje ter za zdravje ljudi in živali uničili v Farmah Ihan, kjer ga bodo skupaj z gnojevko razgradili v običajno gnojilo. C.Z. Ljubljana - S tem rast Perutnine še ni končana, saj v prihodnje načrtuje nove prevzeme ter nakupe podjetij in dejavnosti, ki bodo okrepile njeno vodilno vlogo pri pripravi živil iz belega mesa in bodo sposobne v kratkem času dosegati vzpostavljene standarde kakovosti, varnosti in štedljivosti. Kot je na novinarski konferenci v sredo povedal predsednik uprave in generalni direktor dr. Roman Glaser, je Perutnina Ptuj s pripojitvijo Jate Ljubljana in Kmetijskega kombinata Ptuj postala po obsegu proizvodnje, prodaji, prihodku, izvozu in številu zaposlenih največje kmetijsko živilsko podjetje v Sloveniji in hkrati tudi eno redkih v Evropi, ki združuje pridelavo, rejo in predelavo oz. celotni postopek od njive do krožnika. Medtem ko je lani ustvarila 23 milijard tolarjev prihodka, ga bo letos predvidoma 28 milijard, prihodnje leto pa že 37 milijard tolarjev oz. dobrih 63 odstotkov več kot lani. Lani je dosegla okrog 600 milijonov tolarjev dobička, letos ga bo predvido- ma 650 milijonov. Število zaposlenih je povečala za dve tretjini, na 2.454, med katerimi jih je 1.709 vPerutnini Ptuj, 480 v podjetju v Čakovcu, 161 v družbi Tur-ma, 68 v Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze, ostalo pa v drugih družbah. Matična družba je s pripojitvijo Jate prevzela 258 njenih delavcev, s pripojitvijo ptujskega kmetijskega kombinata pa 240. V obratih nekdanje Jate bo zaradi boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in specializacije dela 89 presežnih delavcev, vsi nekdaj zaposleni v KK Ptuj pa bodo z nekaterimi prerazporeditvami obdržali delovna mesta. Kako velik je novi kmetijsko živilski velikan, dovolj povedo podatki o njegovem letošnjem predvidenem ob- Prepoved uporabe pesticidov Na Sorskem polju in v dolini Kamniške Bistrice bo prepovedano uporabljati atrazin, na Kranjskem polju pa metolaklor. Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sprejela uredbo in odlok, s katerima je z novim letom na ogroženih območjih do nadaljnjega prepovedala uporabo pesticidov. Uredba med drugim predpisuje način določanja ogroženih območij vodonosnikov in njihovih hid-rografskih zaledij, ukrepe celovite sanacije, prepoved uporabe fito-farmacevtskih sredstev, način merjenja aktivnih snovi v tleh, merila za ugotavljanje kršitev prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter kazni za prekrške. Uredbo spremlja odlok, ki natančneje določa ogrožena območja ter fitofarmacevtska sredstva, zaradi katerih so posamezna območja ogrožena in za katere veljajo v naslednjem letu ukrepi celovite sanacije. Po tem odloku je na ogroženem območju Apaškega, Prekmurskega, Murskega, Dravskega, Ptujskega, Ljubljanskega in Sorskega polja, doline Bolske, Spodnje Savinjske doline in doline Kamniške Bistrice prepovedana uporabo zdravje o pesticidih v pitni vodi v zadnjih treh letih pokazali preseženo predpisano vrednost nekaterih fitofarmacevtskih sredstev na posameznih območjih, je bilo ukrepanje nujno potrebno. Vsebnosti pesticidov, predvsem atrazi-na, se sicer znižujejo, vendar se na Prekmurskem, Dravskem in Ptujskem polju, v dolini Bolske in Kamniške Bistrice ter v Spodnji Savinjski dolini še niso spustile do mejnih vrednosti. Cveto Zaplotnik Dr. Roman Glaser segu proizvodnje: 24,4 milijona en dan starih piščancev, 33 milijonov valilnih jajc, 186 tisoč ton krmil, 40 tisoč ton perutninskega mesa za prodajo, 18.700 ton mesnih izdelkov, 6.900 ton puranjega, 7.260 ton prašičjega in 300 ton govejega mesa, obdelava 3.440 hektarjev kmetijskih zemljišč in pridelava 37.325 ton pšenice, koruze, sladkorne pese, ječmena in ogrščice ter 3,5 milijona litrov vina. S Skupino Perutnine Ptuj sodeluje 217 zadružnikov Perutninske zadruge Ptuj, 150 rejcev piščancev in puranov iz ostalih delov Slovenije ter še 43 rejcev s Hrvaške. Obnova Jatine predelave Kakšne so primerjalne prednosti in poslovne priložnosti nove Perutnine Ptuj? Kot so povedali, bodo ob vstopu Slovenije v Evt ropsko unijo lažje ohranili tržne deleže v Sloveniji in povečevali izvoz v države na območju nekdanje Jugoslavije in Evropske unije. Medtem ko so že zdaj vodilni v ponudbi belega mesa in tovrstnih izdelkov v Sloveniji in v jugovzhodni Evropi, je njihov cilj to postati tudi na območju Srednje Evrope, kjer načrtujejo v prihodnjih letih povečanje prodaje. Poleg tega želijo postati tudi vodilni proizvajalec krmil in poljščin v Sloveniji in eden največjih rejcev prašičev v državi, povezati gostinsko ponudbo v starem jedru Ptuja, doseči enakopravnejši položaj do trgovine, zagotavljati kakovost, varnost in sledljivost hrane, znižati stroške, izboljšati konkurenčnost do tujih proizvajalcev in omogočiti večja vlaganja v obnovo obstoječih in gradnjo novih obratov, v varstvo okolja, humano vzrejo živali in za izpolnitev vse strožjih predpisov priprave varne hrane. Med najpomembnejše naložbe sodi nujno potrebna obnova Jatinih predelovalnih obratov, s čimer bi pridobili tudi ovalni žig oz. registracijo industrijskega obrata z izvoznim dovoljenjem. Perutnina seje s pripojitvijo Jate in kmetijskega kombinata organizirala v skupino, v kateri je poleg matične družbe Perutnine Ptuj še osem družb v njeni polni ali večinski lasti, med njimi tudi podjetja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Jugoslaviji. Pomembne lastniške deleže ima tudi v Pivki Perutninarstvo (31 odstotkov). Probanki (12 odstotkov), Veterinarski ambulanti (45 odstotkov). Ptujski tiskarni (26 odstotkov) in Medaljonu (12 odstotkov). Največji posamični delničar Skupine Perutnine Ptuj je Perutninarska zadruga Ptuj z več kot 25-odstotnim deležem, na drugem mestu je Kapitalska družba z dobrimi desetimi odstotki, med desetimi največjimi delničarji pa je z 2-odstot-nim deležem tudi Iskratel iz Kranja. Cveto Zaplotnik atrazina, na ogroženem območju Prekmurskega, Ptujskega in Kranjskega polja metolaklor, na Ptujskem polju simazin in na Dravskem polju prometrin. Kot so ob sprejetju uredbe in odloka sporočili iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo registracija atrazina zaradi ponavljanja problemov s podtalnico in pitno vodo razveljavljena Ureditev trga s prašičjim mesom Kranj - Prejšnji torek je začela veljati vladna uredba o ureditvi trga s prašičjim mesom, ki določa bazno ceno za trupe oz. polovice prašičev domačih pasem, podpore skladiščenja in intervencijski nakup prašičjega mesa. Po uredbi je bazna cena za trupe oz. klavne polovice prašičev standardne kakovosti 349.000 tolarjev za tono. Minister za kmetijstvo lahko uvede podporo skladiščenju, ko tržna cena klavnih polovic tržnega razreda E pade pod 103 odstotke bazne cene in je verjetno, da bo taka tudi ostala. Če na trgu prašičjega mesa nastane izjemno ne-ravnovesje, lahko vlada na predlog ministra za kmetijstvo uvede tudi ukrep intervencijskega nakupa. Po uredbi je tovrstni nakup omejen na sveže ali ohlajene trupe in polovice, prsi s trebušino in podkožno prašičjo maščobo. Vlada ob uvedbi intervencijskega nakupa med drugim določi nakupno ceno mesa, ki ni višja od 92 odstotkov in ne nižja od 78 odstotkov bazne cene. Denar za financiranje ukrepov zagotovi iz proračunske postavke za stabilizacijo trga. C.Z. za celotno območje Slovenije. Uporaba metolaklora, simazinaln prometrina na ogroženih območjih je le začasni ukrep, nadaljnje ukrepanje pa bo odvisno od rezultatov monitoringa v prihodnjih letih. Na vseh navedenih ogroženih območjih je še naprej dovoljeno uporabljati vse ostale, v Sloveniji registrirane herbicide in tudi vsa druga fitofarmacevtska sredstva. Ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za okolje, prostor in energijo bosta o dovoljeni uporabi drugih herbicidov na ogroženih območjih skupaj pripravili navodila za kmete. Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih določa, da uporaba teh sredstev ne sme čezmerno vplivati na okolje, zlasti ne na onesnaženje voda, vključno s pitno vodo in podtalnico, ki predstavlja vir pitne vode za 90 odstotkov prebivalcev Slovenije. Če se tak vpliv ugotovi, je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi to preprečili. Ker so podatki monitoringa (spremljanja) ministrstva za okolje, prostor in energijo o vsebnosti pesticidov v podzemni vodi in ministrstva za Soba za izobraževanje Nekdanji mlečni laboratorij so preuredili v sejno sobo, ki jo bodo uporabljali predvsem za izobraževanje. Kranj - Kmetijsko gozdarski zavod Kranj je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uredil večjo sejno sobo na sedežu zavoda v Kranju, poleg tega pa je opremil pet pisarn in nabavil nekaj strojne opreme. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD KRANJ Razvojna programa za podeželje Kranj - Razvojna agencija BSC Poslovno podporni center iz Kranja je bila uspešna na dveh javnih razpisih za sofinanciranje podeželskih projektov v letošnjem in prihodnjem letu. Kot so sporočili iz agencije, bodo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter občine sofinancirali pripravo razvojnega programa podeželja na temo Gorenjska košarica za območje občin Cerklje, Jezersko, Naklo, Kranj, Šenčur, Preddvor in Tržič, Pospeševalni center za malo gospodarstvo pa projekt Podeželsko razvojno jedro. Projekta omogočata kmetom in občinam s tega območja dostop do denarja i/, programa Sapard, po svoji vsebini pa sta zelo podobni projektom, ki jih v državah Evropske unije podpira- jo v okviru programa Leader. V okviru projekta Gorenjska košarica naj bi oblikovali skupne pakete ponudbe kakovostnih izdelkov s kmetij in domače obrti, kot so ekološka, zeliščna, vrtnarska, zimska, poletna, piknik košarica in podobno. K sodelovanju vabijo kmete, rokodelce in druge izdelovalce izdelkov s podeželja in jih prosijo, da jim sporočijo, katere izdelke bi želeli predstaviti v košaricah. Vse izdelke naj bi ocenili po kakovosti in po tem, ali ustrezajo predpisom za takojšnjo prodajo. Izdelovalce, katerih izdelki še ne bodo pripravljeni za prodajo, bodo vključili v posebne programe usposabljanja. Takšno pomoč, to je nasvete za samozapos-litev ali registracijo osebnega dela (dela na domu), praktično usposabljanje ter trženje izbranih izdelkov in paketov s podeželja, pa bodo ponudili v okviru projekta Podeželsko razvojno jedro. Na poskusni stopnji bodo v razvojno jedro vključili dve skupini oseb s podeželja: gospodinje za peko kruha, peciva in izdelavo testenin ter skupino izdelovalcev izdelkov domače in umetne obrti. Končni cilj projekta je vzpostaviti eno ali več prodajnih točk za tradicionalne in značilne izdelke z območja sodelujočih občin. C.Z. Ko so se v četrtek, ob zaključku del, v sejni sobi zbrali člani sveta zavoda, predstavniki ministrstva in zbornice in drugi, je direktor zavoda mag. Jurij Kumer dejal, da bodo sejno sobo uporabljali predvsem za izobraževanje ter za delo organov zavoda in kranjske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice. V programih stro- kovnih služb zbornice, to je kmetijske svetovalne, živinorejsko selekcijske in kontrolne službe, v prihodnje pa je predvidena še gozdarska služba, je tudi veliko izobraževalnega dela, ki je namenjeno delavcem zavoda, predvsem pa kmeticam in kmetom. V novi sejni dvorani, v kateri je prostora za približno trideset ljudi, bo Zbornica protestira nad ravnanjem ministrstva Ljubljana - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je doslej že večkrat opozorila ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na to, da kljub zakonsko opredeljeni pravici ne prejema v uskladitev ali dopolnitev dokumentov, ki so za kmetijstvo zelo pomembni. Čeprav je zbornica večkrat zahtevala, da bi sodelovala pri spremembi uvozno izvoznih kvot, pa je pred dnevi šele iz časopisov izvedela za odobritev nadaljnjega sproščanja kmetijske trgovine med državami Evropske unije in Slovenijo. V zbornici protestirajo tudi zaradi tega, ker odgovorni na ministrstvu kljub večkratnim opozorilom niso prijavili predstavnikov zbornice za četrtkovo srečanje nevladnih kmetijskih organizacij iz držav kandidatk /. evropskim komisarjem za kmetijstvo Fran-zem Fisehlerjem. C.Z. možno organizirati strokovna predavanja, strokovne delavnice, delo v interesnih skupinah, tečaje, seminarje in razstave, koristili pa jo bodo lahko tudi člani številnih kmetijskih društev na Gorenjskem. V okviru letošnjega investicijskega programa so poleg ureditve dvorane v Kranju z novim pohištvom opremili pisarni na Bledu in v Cerkljah in tri na sedežu zavoda, za delo strokovnih služb pa nabavili tudi nekaj računalnikov in druge opreme. Vrednost celotne naložbe je 16,5 milijona tolarjev, od tega naj bi od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dobili 15,8 milijona tolarjev, razliko pa bodo zagotovili sami. Gradbena dela so stala devet milijonov tolarjev, pisarniška oprema približno štiri, strojna oprema pa nekaj več kot tri milijone tolarjev. Pa še tale zanimivost! Pred vhodnimi vrati sejne sobe so namestili informacijsko tablo, na kateri kmetijsko gozdarska zbornica prvič poskusno predstavlja logotip in celostno podobo. Znak sestavljajo trije krogi. Večji krog ponazarja zemljo, kmetijstvo torej, menjajoči se svetli in temni pasovi pa brazde na obdelani zemlji. Dodatna kroga zelene barve predstavljata drevesa oz. gozdarstvo, tretji krog, ki je rumene barve, pa simbolizira sonce. Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič Na silvestrovanje v Beograd? Beograd se želi vrniti na turistični zemljevid Evrope. Za Beograd pravijo, da je mesto odprtega srca, in da je to res, se je oktobra o tem prepričala skupina osemnajstih novinarjev iz Slovenije, ki so se na pobudo turistične agencije Ilirika iz Ljubljane in Turistične organizacije mesta Beograd odpravili naravnost tja. Med njimi sem za naše bralce mesto raziskovala tudi jaz in verjamete ali ne - bila izredno pozitivno presenečena. Večina se sprašuje, ali je 1,6-milijonski Beograd "varno" mesto, a po nekaj dnevih, ki jih preživiš tam, kmalu ugotoviš, da verjetno nič več in nič manj kot naša Ljubljana. Zanimivo je bilo izvedeti, da smo slovenski gostje na prvem mestu po številu prenočitev. Letos jih je bilo že 10.000, do konca leta pa jih pričakujejo do 16.000. Največjo oviro predstavljajo prometne povezave, saj je 8-do 9-urna vožnja z avtobusom, čeprav udobnim, včasih kar utrujajoča. A kot kaže, se bo tudi na tem področju nekaj spremenilo, saj naj bi od ponedeljka, 2. decembra, med Beogradom in Ljubljano začela delovati redna letalska veza, ki jo bo do aprila prihodnjega leta ob ponedeljkih, sredah in petkih opravljal le Jat, Adria pa bo imela v njegovih letalih zagotovljenih 20 do 62 sedežev. Aha, še druga ovirica: pridobitev vize! Pa saj konec koncev sploh ni noben problem. Dobite jo lahko v eni uri, garantno pismo, ki ga za turista pripravi hotel, pa zagotovi turistična agencija. Skupina slovenskih novinarjev v Beogradu. Avtobus "čika Branka" iz 1939. leta. Beograjčani so izredno gostoljubni, dobre volje so sploh pri hrani in pijači, kjer se tudi najraje srečujejo. Njihovo mesto je trenutno metropola kot vsaka druga, kjer najdete vse od najbolj znanih trgovin, nakupovalnih središč, galerij, kinodvoran do parkov, kulturnih središč, univerz, "kafan" in seveda ne smemo pozabiti "splavov". To so restavracije, barčki oziroma lokali na splavih na reki, kjer se odvijajo najboljši žuri v Beogradu. Kdor ne preživi noči na splavu, ne more reči, da pozna Beograd! Seveda poleg znanih diskotek, ki jih je tudi kar nekaj. Do tja vam za prevoz ni potrebno skrbeti, saj je prevoz s taksijem resnično poceni. Ne smemo pozabiti, daje na Beograd dobro desetletje izolacije pustilo velik pečat. Ze samo ob misli, da je povprečna srbska plača približno 150 evrov, se hitro rodi vprašanje, kako sploh preživijo, saj so njihove cene povsem evropske. Vidno je bilo, da se trudijo, predvsem v turizmu. Trenutno so v fazi obnavljanja, čeprav v mestu ni bilo videti veliko poruše- nega, razen nekaj glavnih, le strateško pomembnih objektov, kot so stavba Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, TV Pink, znameniti hotel Jugoslavija, za katerega trenutno sploh še nihče ne razmišlja o rekonstrukciji. Mestna oblast je vložila v obnovo kar 500 milijonov evrov, tako da bo Beograd v naslednjih letih zasijal v novi luči. 90 milijonov dinarjev pa bodo namenili v obnovo in razvoj osmih toplic v Srbiji, ki jih bodo financirali iz sklada za razvoj. Seveda je tukaj še cel kup novih projektov in drugih programov, razumljivo pa je tudi, da se turizem v Srbiji ne more postaviti na noge kar čez noč. Od tod izhaja tudi podatek, da danes v Beogradu premorejo le 6000 ležišč z najvišjo kategorijo hotela s tremi zvezdicami, kjer z veseljem ustre-žejo svojim gostom. Pravijo, da bi mesto potrebovalo vsaj 25 novih hotelov. Youth hostlov v Beogradu trenutno še nimajo, a delajo na tem, da nekega dne bodo. Ko ste enkrat v Beogradu, ne smete zamuditi ogleda Kalemeg-dana, kjer sta tudi izredno lep Ekoturizem v gorah Ekoturizem ima svoje prednosti pa tudi svoje slabosti. Kranjska Gora - Ob Mednarodnem letu gora in letu ekoturizma je Triglavski narodni park (TNP) v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Občino Kranjsko Goro in Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO minuli četrtek v Hotelu Lek v Kranjski Gori, organiziral posvetovanje o ekoturizmu, na temo gora, planinstva in podobnih tematik. Kakšen turizem sploh sodi v gore in zavarovana območja, kaj je to ekoturizem, kaka so stališča naravovarstvenikov in planincev ter kake so prednosti, ovire in možnosti za razvoj turizma v Triglavskem narodnem parku so bila vprašanja, ki so se na posvetovanju pojavila največkrat. katerih so se vsaj delno, če ne kar v celoti vsi prisotni strinjali. Tako se je bolj posvetil primeru Turističnega društva Bohinj, realni turistični sliki samega Bohinja in njegovim naravnim ter kulturnim znamenitostim, ki so značilne le za ta konec Gorenjske. Alenka Brun park in sprehajališče ter odlična restavracija Kalemegdanska terasa, kjer smo se o njihovi dobri ponudbi prepričali takoj po prihodu v Beograd. Blizu Kalemegdanske trdnjave boste našli "čika Branka", ki vas bo v stilu filma Ko to tamo peva popeljal z najstarejšim srbskim avtobusom - oldtimerjem iz 1939. leta ter vas ob tem še prijetno zabaval. Verjemite - nepozabno! Potem je tu Skadarlija, ki je del beograjske tradicije, kjer je tudi znamenita restavracija "Tri šešira", spomenik knezu Mihailu Obrenoviču, Narodno gledališče, Ulica Kneza Mihaila, Vuka Ka-radžiča, Kralja Petra, Patriarhaj-ski dvor, Saborna cerkev, Dvor kneginje Ljubice, lahko pa se zapeljete tudi po Donavi in Savi z ladjico in si ogledate njuno sotočje. Za ljubitelje rib in morske hrane en namig - restavracija Porto bo zagotovo zadovoljila vaš okus, oziroma ga bo maestro Lorzetto, ki je tam šef in glavni kuhar, lastnik verige restavracij Porto. Če so vaše želje na malo višji ravni, boste zagotovo zadovoljni v restavraciji Tabor, kjer se vam lahko zgodi, da vam lastnik tudi kakšno zapoje, tako, kot jo je nam. Samo ne plezajte na stole in nikar ne plešite po njih, tako kot smo mi, saj nas je jugonostalgija in dobra glasba tako prevzela, da smo privabili radovedne poglede drugih gostov in osebja, nakar smo se vsi skupaj dobro zabavali! Če vas nazaj grede ne bo hitro vleklo domov, se lahko ustavite v Sremskih Karlovcih (Srbi jim pravijo kar srbske Atene) in tam obiščete kakšno izmed znamenitih vinskih kleti ter se dobro najeste v eni izmed restavracij z domačo hrano. Lahko se vam zgodi, da srečate legendarnega Zdravka Čoliča, ki tam snema spot in vam nameni kakšno minutko svojega časa, z vami poklepeta ali se tudi slika, tako kot se je z nami. Slovenci uživamo v srbski hrani in pijači, zunajpenzionska ponudba je še vedno cenejša kot v drugih evropskih prestolnicah, zabave so tisto, po čemer je Beograd znan daleč naokoli, ljudje so prijazni, hoteli so v redu - kaj bi si še Knez Mihailova - najbolj priljubljena beograjska ulica. Na londonski turistični borzi Ljubljana - Včeraj se je v Londonu začela Svetovna turistična borza, na kateri se v organizaciji Slovenske turistične organizacije predstavlja tudi 31 slovenskih turističnih podjetij s 60 predstavniki hotelov, lokalnih turističnih organizacij, zdravilišč in organizatorjev potovanj, večinoma z območja Julijskih Alp in Obale. Doslej največja slovenska stojnica (v velikosti 150 kvadratnih metrov) je v znamenju Julijskih Alp in s poudarkom na preživljanju aktivnega oddiha, prikazuje pa tudi raznolikost slovenske turistične ponudbe in Ljubljano kot pomembno mesto za poslovna srečanja in kongrese. Za animacijo v slovenski stojnici skrbi čajna gospodična, ki v svojevrstnem kostumu Alana Hranitelja ponazarja slovensko gostoljubnost. V čajnici, ki so jo opremili s stilnim pohištvom podjetja Stilles iz Sevnice, mimoidočim obiskovalcem, vajenim britanskega popoldanskega pravega čaja z mlekom, ponujajo medenjake in planinski čaj z limono in medom v originalnih slovenskih skodelicah. Kustosinja oz. pedagoginja iz radovljiškega čebelarskega muzeja v uradni noši slovenskih čebelarjev prikazuje izdelavo medenih sveč ter sveč iz voskovega satja, opozarja pa tudi na svetovni čebelarski kongres Apimondia, ki bo avgusta naslednje leto v Ljubljani. Letošnja londonska borza, ki se bo končala v četrtek, je na novi lokaciji na znamenitih londonskih Dokih in tudi v drugačnih okoliščinah. Medtem ko je britanska prestolnica lani pričakala svetovno turistično smetano le dva meseca po največjem šoku v svetovni turistični industriji (11. september), ko je turizem prvič po letu 1982 beležil negativno rast, so letos številke spet pozitivne. Tudi v Sloveniji, kjer so v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležili pet odstotkov več prenočitev tujih gostov kot v enakem lanskem obdobju. C.Z. Trg republike več želeli oziroma zakaj ne bi tam kar silvestrovali? Ste že pomislili na to? Jaz razmišljam, da bi se kar priključila pričakovanim več kot 2500 Slovencem, ki naj bi se letos odpravili silvestrovat v Beograd! Vi pa naredite po svoje. Sandra Radoševič -o* Last Minute Center' ILIRIKA TURIZEM d.o.o.,KRANJ Koroška c. 5 (Hotel Creina), 04/20168 60 BEOGRAD od 30.T2.-ff.500 sit Hotel Siavija *, zajtrk od 2g.i2.-f&40Os«t ] Hotel "zajtrk ] I 0C2S.12.~J4.900.m I App. Het Grootstag ***" PRAGA od 29XL-2$0OOiil Hotel .zajtrk_, Strokovnjaki različnih pa vseeno sorodnih področij so predstavili svoj pogled na ekoturizem, na turizem, njegovo definicijo in sploh so namenili veliko pozornosti dobrim in slabim lastnostim ekoturizma. Razpravljali so o teoriji, o dejavnikih prakse ekoturizma oziroma turizma nasploh; ugotavljali, kaj pomeni vpeljava ekoturizma za Slovenijo, konkretneje za določene slovenske kraje, kakšno vlogo pri vsem igra Triglavski narodni park, kako je s planinci, kako k vsemu pripomorejo gore oziromavkako je s turizmom, vpeljavo ekoturizma v visokogorje. Podajali so svoja mnenja in o nekaterih zanimivejših bomo konkretneje pisali v naslednji torkovi številki. Posvetovanje so s svojimi pozdravnimi govori odprli predsednik sveta Triglavskega narodnega parka Tomaž Banovec, kranjskogorski župan Jože Kotnik, predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar. Referati in koreferati so imeli sicer različne, pa vseeno sorodne poglede na ekoturizem. Mladen Berginc i/, ministrstva za okolje, prostor in energijo je go- voril o naravnih vrednotah in zavarovanih območjih, ki naj bi bili priložnost za vzorčne oblike ekoturizma. V določene referate je bilo vpletena nota po ohranjanju in varstvu narave in kulturne dediščine. Direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak je pripravil referat z naslovom Ekoturizem v Triglavskem narodnem parku - nove upravljavske možnosti ali samo zavajajoče ime za preživete vsebine, kjer je zelo poudaril iskanje skupne definicije, mnenja za termin "ekoturizem", ki se je vse bolj v uporabi. Marjeta Keršič Svetel je na primer podala teoretičen in praktičen pogled na ekoturizem in spregovorila tudi o trajnostnem turizmu. Njen referat je govoril predvsem o ekoturizmu v gorah, izkušnjah v tujini in kako je z domačo sliko tovrstnega turizma. Eva Štravs Podlogar je spregovorila o naravi in Triglavskem narodnem parku kot vrednosti v turistični ponudbi Bleda. Stane Košnik iz. Turističnega društva Bohinj pa je poudaril, da se s predstavitvijo svojega korefe-rata z naslovom Delovanje turističnih društev pri razvoju turizma v TNP - primer TD Bohinj, ne bo ponavljal, saj je večina prisotnih na posvetovanju povedala stvari, o Ob 55-letnici Gorenjskega glasa naročnike in bralce vabimo skupaj z ROZMAN BUSOM na SILVESTROVANJE pa polotok Pelješac. -odhod 28. 12. 2002 ob 23.30 uri - povratek 3.1. 2003 v zgodnjih jutranjih urah -V dneh, ko bomo v Orebiču, bodo HTP Orebić, PD Orebič in Turistično društvo Orebič za nas organizirali izlete (za planince obvezna planinska oprema) - Zabavali nas bosta skupini JOKER in dalmatinska skupina. - Cena prevoza in glasbe je 12.000 SIT. Naročniki Gorenjskega glasa imajo 5.000 SIT popusta in za nji! znaša cena 7.000 SIT. - Cena hrane in pijače je 170 EVROV - plačljivo v hotelu. - V nedeljo začnemo z večerjo, končamo pa z zajtrkom v četrtek. - Kuponi Gorenjskega glasa se ne upoštevajo. Prijave sprejemamo na telefonski številki 04/53-15-249 CLOBUS TRGOVI NA d.o.o. Vabilo k izstavitvi ponudb prodajalcem in razstavljalcem Božično novoletna tržnica v Veleblagovnici Globus, Koroška 4, v Kranju Veleblagovnica Globus Kranj letos prvič prireja novoletno prodajno-zabavno prireditev, Božično novoletna tržnica, v času od l. do 31. decembra 2002. p Prodajno zabavna prireditev zajema naslednjo ponudbo: - ponudbo in prodjo obrtniških izdelkov, tekstila, obutve, živilsko kon-ditorskih izdelkov, božično-novoletna darila, pirotehničnih pripomočkov, igrače, kozmetičnih ter medicinskih izdelkov, nakita, bižute-rije, ure, avdio-video naprave, papirnate galanterije... - obisk Miklavža, Božička, igrice ter animacijo za otroke... i*4^j Delovni čas tržnice je: - ob delavnikih od 8. do 20. ure - ob sobotah od 8. do 17 ure - ob nedeljah in 25. decembra zaprto Vstopnine ni. 5? S 4* Ponudba zajema neopremljen razstavno-prodajni prostor v kletnih prostorih Veleblagovnice Globus, vendar z električnimi priključki in ostalo infrastrukturo. Za prodajne stojnice prodajalci ali razstavljala poskrbijo sami, obstaja pa možnost najema stojnice v naši režiji. Rok prijave za udeležbo na tržnici je v pisni obliki do 25. novembra 2002, in sicer na naslov Globus trgovina, d.o.o., Koroška 4, 4000 Kranj ali osebno vsak delavnik v pisarni, ki se nahaja v prvem nadstropju veleblagovnice. Vse dodatne informacije na telefonski številki 04 202 58 65 od 8. do 15. ure. CLOBUS TRGOVI NA d.o.o. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur. 251-18-87 Trst 20.11.; Madžarske toplice 28.11. do 1.12.2002; Lenti 16.11.; Palmanova in tovarna čokolade 26.11.; Lidl 27.11.; Energetske točke Dubrovnik 1711.; Silvestrovanje - novo leto - Peljašac 29.12. do 2.1.2003. Prevoz: možnost plačila na čeke. AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Trst: 14.11., 21.11. in 28.11. 2002; Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 14, 4200 Škofja Loka V petek, 15.11., ob 19.30. uri: J.P.B. Moliere: IMPROVIZACIJE V VERSAILLESU - SCAPINOVE ZVIJAČE, (komedija), režija: Jože Vozny, za IZVEN V soboto, 16.11., ob 19.30. uri: J.P.B. Moliere: IMPROVIZACIJE V VERSAILLESU - SCAPINOVE ZVIJAČE, (komedija), režija: Jože Vozny, za IZVEN Tel./fax: 04/51 20 850, gsm: 041/730 982 Radovljica ' Kranjska 4 OBNOVITVENA ANGLEŠČINA: 30 ur, vpis 12.11. ob 17.00 TEČAJ SHIATSU IN KLASIČNE MASAŽE: 30 ur, vpis 13.11. ob 19. uri Informacije: 537 24 00, info@lu-r.si GLASOV KAŽIPOT Prireditve v Tržiču Tržič - V petek, 15. novembra, ob 19. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja srečanje skupine za samopomoč. Srečanje pripravlja Irena Oman, delavka iz programa javnih del Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območna izpostava Kranj. Ob 22. uri bo v Klubu Anakonda - Drum nad Bass večer z Ekipo DrumVVise. Prireditev organizira Klub tržiških študentov. Proslava ob 25-letnici Kranj - Vsi sladkorni bolniki, tudi tisti, ki še niste člani društva, iz Kranja in okolice (iz občin Naklo, Preddvor, Šenčur, Cerklje in Jezersko) ter svojci tistih, ki se sami težko gibajo, ste vabljeni, da se udeležite proslave ob 25-letnici Društva diabetikov Kranj. Proslava bo v petek, 15. novembra, ob 17. uri v dvorani št. 14 Mestne občine Kranj. Ure pravljic Škofja Loka - Danes, v torek, 12. novembra, ob 17. uri bo v Knjižnici Škofja Loka ura pravljic, ki jo bosta pripravili Meta in Vida. Naslov pravljice je Zrcalce. Bohinjska Bistrica, Bled - Pravljično uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo jutri, v sredo, 13. novembra, ob 17. uri, v Knjižnici Bohinjska Bistrica ter v petek, 15. novembra, ob 17. uri v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu, pripravila Meta Repinc. Naslov kitajske ljudske je Obraz v zrcalu. Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vabi vse otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo v četrtek, 14. novembra, ob 17. uri. Pravljice bosta pripravili knjižničarki Joži Ahačič in Marinka Kenk Tomazin. Srečanje starejših krajanov Škofja Loka - Krajevna organizacija Rdečega križa Kamnitnik organizira srečanje starejših kraja- PREDNOVOLETNA AKCIJA HUJSANJA!!! • ob paketu B.W. Vam kozmetični studio Ksenija poklanja še 2 obiska gratis! • solarij v paketu - do 20 min. samo 990 SIT! ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA! • kadar se na kritičnih mestih pojavijo maščobne blazinice • kadar se na kritičnih mestih pojavi celulif • kadar dieta in telovadba ne dajeta več nobenih rezultatov • kadar odkrijete, da je vaše telo izgubilo vitkost in gibčnost Prišel je čas za hitro in uspešno metodo BODY VVRAPPING Rezultati testiranja po 3 tednih: 58 % testiranih oseb je shujšalo 9 kg in več 27 % testiranih oseb je shujšalo 7 kg in več 9 % testiranih oseb je shujšalo 5 kg in več 6 % testiranih oseb je shujšalo manj kot 5 kg Pomladimo se v Kozmetičnem studiu Ul. Rudija Papeža 5, 4000 Kranj tel.: 04/235 25 70 Ob paketu B.W. vam Studio Ksenija poklanja presenečenje BODY VVRAPING - 3.900 solarij ERGOLINE do"20 minut samo 990 SIT POKLIČITE KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA SE DANES IN PRESENEČENI BOSTE NAD REZULTATI GOSTILNA RESIAVRACI]A "Pri Jožovcu" Begunje i GALERIJA Glasbeni program: Petek, 15. november 2002 - Martinovanje z GORENJSKIM KVINTETOM, ob 20. uri Nedelja, 17. novembra 2002 - otroška prireditev FONFEK FIJE Gledališča Toneta Čufarja ob 18. uri Informacije in rezeravcije na št. 04/5333 402 nov, ki bo v četrtek, 14. novembra, ob 16. uri v restavraciji Na nami. Prijatelji Begunjščice Radovljica - Športna zveza Radovljica, Planinsko društvo Radovljica in Turistično društvo Radovljica organizirajo tekmovanje v obiskovanju Roblekovega doma na Begunjščici. Tekmovanje se je pričelo 2. novembra in bo potekalo preko cele zime, do 26. aprila naslednjega leta, ko bo tudi zaključna prireditev. Obiskovalci se bodo lahko vpisovali v knjigo tudi v dneh, ko koča ne bo odprta. Ob lepih vikendih in praznikih pa je koča odprta in oskrbovana. Cilj tekmovanja je še večja popularizacija planinstva, predvsem pa druženje planincev v eni od koč z najlepšim razgledom v Karavankah. Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah: člani - rojeni 1983 in starejši, članice - rojene 1983 in starejše, mladinci - rojeni 1984 in mlajši ter mladinke - rojene 1984 in mlajše. Planinici z največjim številom obiskov in vpisov v knjigo bodo ob zaključku tekmovanja tudi nagrajeni s praktičnimi nagradami. Nakupovalni izlet Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi, da se udeležite nakupovalnega izleta Gorico, ki bo v četrtek, 28. novembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU od 15. novembra. Zaključno potepanje - v neznano Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija vabi vse člane in nečlane na zaključno potepanje ... v neznano. Zrali se boste v četrtek, 21. novembra, ob 7. uri pred hotelom Creina. Prijave zbirajo v pisarni društva do srede, 20. novembra, do 12. ure oziroma do zasedbe mest v avtobusu. V neznano Kranj - PD Kranj - odsek za planinsko hojo in vodništvo vabi, da se udeležite planinskega izleta v neznano, ki bo v soboto, 23. novembra. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 6.30 uri. Čas hoje bo 6 ur - nezahtevne planinske hoje, oprema pa naj bo planinska. Prijave, vplačila in dodatne informacije: PD Kranj, Koroška c. 27, tel.: 2367-850, in sicer do 20. novembra. Izlet v Italijo Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj že sprejema vplačila za enodnevni izlet v Italijo (Gorico), ki bo v soboto, 30. novembra. Vplačila sprejemajo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva Kranj, Begunjska 10, tel.: 2023-433. Krn - pohod spomina Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v soboto, 16. novembra, organiziralo pohod do Krnskih jezer, kjer se boste ob 14. uri udeležili spominske slovesnosti ob koncu 1. svetovne vojne. Odhod avtobusa (ali kombija, če bo malo prijav) bo ob 7. uri avtobusne postaje na Koroški Beli (nasproti trgovine). Izlet bo organiziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili zbirajo na upravi društva do četrtka, 14. novembra. Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na spominski pohod "Krn -pohod spomina 1918 - 2002", ki bo pri Krnskih jezerih v soboto, 16. novembra. Odhod udeležencev izpred kranjske gimazije bo ob 7. uri. Skupne hoje bo približno 5 ur, oprema pa naj bo planinska in vremenu primerna. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 23-67-850, do jutri, 13. novembra. Nakupi v Lentiju Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira nakupe v Lentiju, v soboto, 23. novembra. Pohitite s prijavami. Letovanje v Zadru Naklo - DU Naklo vabi na letovanje v Zadru, ki bo od 30. novembra do 6. decembra. Prijavite se pri poverjenicah DU Naklo. Kopalni izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Terme Čatež, ki bo v sredo, 13. novembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z obveznim plačilom sprejemajo v društveni pisarni. DU Kranj vabi na izlet Kranj - DU Kranj organizira in vodi lep planinski izlet po obronikh Kozjanskega parka. Izlet bo v četrtek, 14. novembra, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije, prijave in vplačila sprejemajo v društveni pisarni v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. 4. pohod na Krn Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 16. novembra, na 4. spominski pohod na Krn. Tura tehnično ni zahtevna, hoje bo za približno 10 ur. Prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure, po tel.: 531-55-44. Po Vertovčevih poteh Kranj - Planinska sekcija Sava vabi člane na 2. pohod po Vertovčevih poteh, ki bo v nedeljo, 17. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred glavne vratarnice. Prijavil lahko po tel.: 206-55-71, 232-64-01, 041/807-599 in 031/407-854. Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v nedeljo, 17. novembra, z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri izpred hotela Creina. Predviden čas nenaporne hoje je 5 ur. Oprema pa naj bo vremenu primerna. Prijave z vpla-čilbm in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel: 041/734-049 ali ob sredah ob 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3. Roke za prijave je do zasedbe mest v avtobusu oziroma do srede, 13. novembra. Izredni turistični izlet v neznano Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na izredni turistični izlet v neznano, ki bo 19. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva. Zaključni planinski izlet v neznano Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija pri DU Žabnica - Bitnje organizira zaključni planinski izlet v neznano, ki bo v sredo, 20. novembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7.30 uri z vseh avtobusnih postajališč od Sv. Duha, Žabnice, Bitnja, Stražišča do Globusa v Kranju. Vodniki priporočajo pohodno opremo primerno času in vremenu ter pohodne palice. Prijave z obveznim vplačilom se sprejemajo po tel.: 231-22-88 do zasedbe mest oziroma do 15. novembra. Obvestila Občni zbor najemnikov stanovanj Ljubljana - Združenje najemnikov nacionalizirnih stanovanj Slovenije in Svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj v Mestni občini Ljubljana vabita vse najemnike stanovanj na občni zbor, ki bo jutri, v sredo, 13. novembra, ob 18. uri v Ljubljani, na Čopovi 11/111 -dvorana glavne pošte. Mednarodni gost bo evroski Ombudsman za stanovanjske zadeve. Meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica in Rdeči križ Žirovnica obvešča, da bodo v novembru potekale preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja, in sicer v prostorih Čopove rojstne hiše v Žirovnici: v ponedeljek, 18. novembra, od 8. do 10. ure za vasi Breznica, Vrba, Smokuč, Doslovce in Rodine. PD Jesenice obvešča Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vas obvešča o poslovanju njihovih planinskih postojank; Erjavčeva koča na Vršiču - stalno oskrbovana; Koča pri izviru Soče v Trenti - zaprta; Koča na Golici -zaprta, odprta ob vikendih, če bo lepo vreme; Tičarjev dom na Vršiču - zaprt. Dodatne informacije lahko dobite na upravi društva PD Jesenice, tel.: 586-60-70. Silvestrovanje 2003 Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča svoje člane, da bodo organizirali silvestrovanje nekje na Štajerskem. Predprijave z vplačilom do 25. novembra sprejemajo v pisarni društva. Silvestrovanje bodo izvedli, če bo prijavljenih 40 oseb. Vse podrobne informacije bodo v rednem razpisu v ponedeljek, 16. decembra. Osrednja knjižnica Kranj obvešča Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča, da velja nov delovni čas knjižnice v Preddvoru (ponedeljek in sreda od 16. do 19. ure) in knjižnice Šenčur (ponedeljek in četrtek od 13. do 19. ure). Ekološka tržnica Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da bo odslej ekološka tržnica v Naklem ob torkih odprta od 17. do 18.30 ure. Vabijo vas na nakup zdrave ozimnice. AMD Škofja Loka obvešča Škofja Loka - Upravni odbor Avto-moto društva Škofja Loka obvešča člane, da imajo do nadaljnjega spremenjene uradne ure v prostorih društva, in sicer bo pisarna odprta: torek, sreda in petek popoldan med 15. in 18. uro ter sreda dopoldan med 10. in 12. uro. V času uradnih ur dobite informacije po tel.: 515-04-40, izven uradnih ur pa 041/350-592. Hujšajmo skupaj Kranj - Hujšate lahko vsak torek, ob 18. uri v mali telovadnici Osnovne šole Staneta Žagarja. Dodatne informacije po tel.: 040/281-098. Društvo invalidov Radovljica obvešča Radovljica - Društvo invalidov Radovljica obvešča svoje člane, da zaradi obširnih gradbenih del na Linhartovem trgu v Radovljici, kjer ima društvo svojo pisarno, do na-daljenjega v njej ne morejo delovati. Pisarna bo zaprta, vse dotlej, dokler ne bodo končana dela na Linhartovem trgu. Do tedaj pa prosijo, da zadeve urejate preko predsednice po tel.: 531-50-30 dopoldan ali zvečer. V naslednjih tednih pa vse do konca janurja 2003, bodo preko telefona sprejemali prijave za koriščenje objektov Zveze delovnih invalidov Slovenije za ohranjanje zdravja za prihodnje leto. Zato tiste člane, ki so zainteresirani za koriščenje razpoložljivih terminov prosijo, da pokličejo za nadaljnje informacije. Triglavski narodni park obvešča Bled - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odslej odprta le po dogovoru z najavljenimi skupinami po tel.: 57-80-200. Ogledate si lahko muzejsko urejeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ene nastarejših domačij v parku, kjer je tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka. Ples in glasba Kranj - Če imate radi ples in glasbo, ste vabljeni v Gasilski dom v Britofu pri Kranju, kjer se pričenjajo tečaji družabnega plesa za mladino in odrasle. Mladoporočenci pa so vabljeni v tečaje, ki so prirejeni taki priložnosti. Tečajniki bodo lahko brezplačno zaplesali na plesnih večerih, kjer ne bo manjkalo ne dobre volje ne glasbe. Začenjajo se tudi tečaji kitare za vse starosti. Vpisi in informacije so od ponedeljka do petka, od 18. do 19. ure v Britofu, ali po tel.: 041/820-485. barcaffe VEDEŽEVANJE 090-43- 13 HITRI ODGOVORI ZAHVALA Hvala vsem, ki ste ob nenadomestljivi izgubi naše drage ZDENKE JAMNIK roj. Ažman počastili njen spomin in nam izrekli pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala govornikoma g. Andreju Bitencu in g. Antonu Ravnikarju. VSI NJENI Kranj, 10. novembra 2002 GLASOV KAŽIPOT Prodajna razstava Strahinj - V Strahinju bo na šolskem posestvu Srednje biotehniške šole Kranj, prodajna razstava adventnih venčkov in novoletnih aranžmajev. Razstavo si lahko ogledate v petek, 22. novembra, od 15. do 18. ure in v soboto, 23. novembra, od 8. do 16. ure. Razstava Cirila Velkovrha Tržič - V župnijski dvorani sv. Jožefa bo v soboto, 16. novembra, ob 18. uri otvoritev razstave fotografij znamenj, ki jih je ob Aljaževi spominski planinski poti Od doma do doma pripravil Ciril Velkovrh iz Ljubljane. Holokavst Ljubljana - Zavod sv. Stanislava iz Ljubljane vas vabi na odprtje razstave slik iz cikla Holokavst, prof. akademskega slikarja Marijana Tr-šarja, ki bo danes, v torek, 12. novembra, 18. uri, v atriju Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. Likovna dela bo predstavil dr. Milček Komelj. Po odprtju razstave bo v dvorani slavnostni koncert solistov in orkestra zavodske glasbe šole. Razstave v Tržiču Tržič - V Galeriji Ferda Maverja je na ogled razstava koroškega pesnika in slikarja Gustava Januša. V prostorih centra za socialno delo Tržič razstavljajo likovna dela varovanci Varstveno delovnega centra Kranj - enota Tržič, na temo Povodni mož. Razstava bo odprta do 30. novembra. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Začetki organiziranega muzejskega dela v Tržiču. Razstava bo na ogled do 18. novembra. Človek in kovina 2002 Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice in Fotografsko društvo Jesenice vas in vaše prijatelje vabita na ogled bienalne meddru-štvene razstave fotografij Človek in kovina 2002. Razstava bo na ogled do vključno 27. novembra. Lišček Kranj 2002 Kranj - Društvo za varstvo in vzgojo ptic Lišček Kranj prireja 16. in 17. novembra v Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju odprto regijsko razstavo ptic Lišček Kranj 2002. Razstava bo za obiskovalce odprta v soboto od 9. do 18. ure, v nedeljo pa od 9. do 16. ure. Razstavljenih bo več kot 300 ptic od kanarčkov, eksotov, skob-čevk, srednje in velikih papig. Blejske razglednice Bled - Foto klub Triglavski narodni park Bled in hotel Astoria Bled vabita na ogled razstave barvnih fotografij na temo Blejske razglednice. Razstavljajo člani Foto kluba Triglavski narodni park; Beno Bregant, Peter Cvenkelj, Franc Ferjan (Bled), Franc Ferjan (Gorje), Dušan Podlogar, Matej Rupel, Martin Šolar, Drago Vogrinec in Metka Žnidar. Razstava je na ogled v hotelu Astoria do 10. decembra. Šahovska olimpiada na Bledu Bled - Občina Bled vas vabi na ogled razstave likovnih del učenk in učencev OŠ prof. dr. J. Plemlja Bled in OŠ Gorje na temo Šahovska olimpiada na Bledu. Razstava je na ogled v I. nadstopju Občine Bled do 30. novembra. Oblika oblike Ljubljana - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije vabi na ogled razstave "Oblika oblike", akademskega slikarja Mladena Jernejca, v prostorih Spomeniško-varstvenega centra na Trgu francoske revolucije 3 v Ljubljani. Razstava bo na ogled do 14. novembra. Razstave na Bledu Bled -1. nadstropje Občine Bled: razstavlja Društvo ljubiteljev Triglavske likovne galerije. Hotel Krim: prodajna razstava - Vogelnik (olja in akril) in prodajna razstava slikark Jožice Serasin in Donie Strehar. Hotel Park: na ogled je razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo Motivi iz Kamne Gorice in okolice. Kavarna hotela Astoria: prodajna razstava likovnih del v oljni tehniki Nade Kobentar. Vila Prešeren: razstava unikatov iz steklarne Rogaška. Trg Bled: likovna razstava slikarja Ivana Prešerna -Žana ter razstava lesene plastike, katere avtor je Jože Piber. Na ogled je tudi likovna razstava akad. slikarke Brigite Požegar Mulej. Galerija Vila Nana: prodajne razstave v hotelu Jelovica, hotelu Kompas in TD Bled. Fundacija Jože Ciuha: razstava grafičnih listov klasikov 20-tega stoletja iz beneške grafične delavnice Falla-ni iz Benetk. Galerija Deva Puri: stalna slikarska razstava. Pokrajina Abruzzi Ljubljana - V prodajalni Atrij na Slovenski c. 58 si lahko ogledate razstavo barvnih fotografij Pokrajina Abruzzi, razstavlja Niko Rupel, član Foto kluba Triglavski narodni park Bled. Razstava bo na ogled do 6. decembra. Duh v času Ljubljana - Autocommerce, d.d., in Narodna galerija, Ljubljana vas vabita na ogled rastave Duh v času, in sicer do 8. decembra. Razstava je posvečena 50-letnici ustanovitve družbe Autocommerce. Razstave v Tržiču Tržič - V Galeriji Ferda Maverja je na ogled razstava koroškega pesnika in slikarja Gustava Januša. V prostorih centra za socialno delo Tržič razstavljajo likovna dela varovanci Varstveno delovnega centra Kranj - nota Tržič, na temo Povodni mož. Razstava bo odprta do 30. novembra, vsak delovni dan od 8. dq 15. ure, v sredo do 17. ure in v petek do 13. ure. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Začetki organiziranega muzejskega dela v Tržiču. Razstava bo na ogled do 18. novembra, vsak dan od torka do nedelje od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Predavanja + Tudi hrana vpliva na zdravje Preddvor - Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj in Krajevna organizacija RK Preddvor organizirata predavanje, danes, v torek, 12. novembra, ob 18. uri v dvorani Doma krajanov Preddvor. Predavala bo Nataša Kranjc na temo Tudi hrana vpliva na zdravje. Poti in stranpoti do našega zdravja Škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka vabi na sredin večer, kjer bo gostoval dr. Boris Kobal s predavanjem Poti in stranpoti do našega zdravja. Predavanje bo jutri, v sredo, 13. novembra, ob 18. uri v prostorih Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka. Preprečevanje bolnišničnih infektov Kranj - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira v četrtek, 14. novembra, ob 20. uri v sejni sobi Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ul. 12, strokovno predavanje z naslovom: Preprečevanje bolnišničnih infektov. Predavala bo Darja Kočevar, univ. dipl. biolog. Predstavitev oboroženih sil Kranj - Program Vojska - vojski za Slovenijo, Slovenska vojska, Center vojaških šol in Združenje slovenskih častnikov vabi na predavanje na temo: Predstavitev oboroženih sil Združenih držav Amerike in Nacionalne garde s poudarkom na izkušnjah uporabe poljske artilerije in novih protiterorističnih nalog. Vojaškostrokovno usposabljanje bo potekalo v četrtek, 14. novembra, z začetkom ob 17. uri v mali sejni dvorani Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku, organizator pa bo zagotovil prevajanje v slovenski jezik. Kako ravnati z duševno boleznijo? Radovljica - Predavanje in pogovor o problematiki duševnega zdravja so pripravili sodelavci združenj za duševno zdravje Oza-ra na Jesenicah in Šentgor v Radovljici ter psihiatrinja dr. Daša Ju-rekovič Troha iz Bolnišnice Begunje. Predavanje bo danes, v torek, 12. novembra, ob 19.30 uri v Knjižnici A.T. Linharta. V zlatorogovem kraljestvu Žirovnica - Društvo upokojencev-kulturno prosvetna sekcija vabi na predavanje z naslovom "V zlatorogovem kraljestvu", ki bo danes, v torek, 12. novembra, ob 18. uri v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predaval bo Marko Pogačnik. Koncert Slovenske filharmonije Radovljica - Danes, v torek, 12. novembra, ob 20. uri bo v Linhartovi dvorani v Radovljici koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Predpro-daja vstopnic je v pisarni Turisti-čenga društva Radovljica. Koncert Iva Pogorelicha Ljubljana - Za 8. oktober napovedan in v zadnjem trenutku zaradi zdravstvenih razlogov pianista odpovedan klavirski koncert Iva Pogorelicha, je prestavljen na soboto, 30. novembra, ob 20. uri, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Program koncerta ostaja nespremenjen, prav tako ostajajo nespremenjene cene vstopnic. mwm CESTNO PODJETJE KRANJ , družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. ff KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL.: (04) 280 60 00 • TELEFAX: (04) 204 23 30 • www.cpkranj.si Cestno podjetje Kranj, d.d., obvešča uporabnike cest, da bo zaradi izgradnje krožišča na G 2/104 - 1136 Kranj - Spodnji Brnik: popolna zapora avtoceste št. A2, odsek št. 0107 priključek Kranj - Vzhod, izvozni krak z AC iz smeri Ljubljana in uvozni krak na AC za smer Jesenice, in sicer od 11. 11. 2002 do vključno 8. 12. 2002. Obvozi so označeni. Voznike naprošamo, da upoštevajo prometno signalizacijo. >C/3 0 0 to E * -o E 9 S S o cd 1 o CO CC M E 1 to a "O "o r- 01 "o E cd 0 'c 00 a 82-g liti 00 0) iz 0O o 3 ~a 0 O w o S ^ ^ X ° -) < 9t d > 'N LL] b lu 2: z z > LU < Ig i i Z O < m < O cr o >n * il §1 > o o K co o o O 3 < 2 m m 2 o li CL O 00 O °^ * i 9b O. CL O 00 > > 00 O < *0 Z UJ g-S LU CC a. LU < < 5 O ~~" cc 3 O z u ■CO LU O a. Sz Z LU LU CQ i i = LU < LU _J Z <3| LU-Nl t Q _ > ? m < 2 o N O < f] Q CC □ Z u- 0 5 3 > * 00 > > z cr^3 3 .S < Z Q LU W O S L"-1 *✓ ca 0 60 m « O >CO C CO T" _ CC O 0 « ^ g Cl — S co (D *t CC C\J E ■5 to S 0 " "O S C :- D rs RJ CM P O c O f a d -č o i s 1 d) _Q > O d) > g >č3 «1 n ._ a cd -e-E 1 .2 o. N M e 5 i j, . co > t3 q) 00 'g o jd O O NJ > C0 ro F OJ .CJ f o ■5 -g o t3 O. 0 ■ - '« co .S 2 § 118 0) co E <= 2 E co -2 E S > S Ig 'Js jc £ 3 ±, 0 o C ^ o <~ CM S 0 S S Q O i- O co>N > « :o'N "a n o •=> 0 0 n e o a> 5 ca S -o .91 2 0 0 c o c 1 -I •» s (D 5 S 0 E -c 00 e ca o. .bi o. zj m > o « t3 J2 a n O "B > o S g IS .3, 03 ■o "D 2 S "D O a "o > jz SL 0 o E E 1 % Si o 0^ E n S P ~ .fi, S o = co ca 0 _§ — "K .-K -O 0 "D ■00 S CD "C ni m a 92 S ■= E e g 2 o c > g o o o co 8 0 T, CD g ■D co 0 n ^ 2 ™ o ^E Iz co co co o ^ § 1 g CD i f •§ 'o a o E 2 o 00 ^ o5 E 0 "° D) 5 0 C0 O. o S ' a 'E 0 "55 "d cd 0 C0 N — co _Q nj 0 >CO ° 0 i 2 3 "D S "O E 2 ca Z>3 £ o s E 3 co co 0) 0 OS« ^ CL O o ca o. 2 o S j 8 f S o 'S o. .53, N 'C _ CL o ^_ g. g 2 2 to o § 2 .?i C0 N C :z "o ■S CD CO c "D E O 1= Cl C0 o 0 C c o ;E C t3 £ ^= Cl :CO II I I > ji ji O o ■- o w o >čo ~ 0) CO C0 •Ki [o o j= s CD > o •s l| ■g E E ^ c io o. ,0 Z CD CO 5 cj) O 6 2 f . 0 ca o a o. ca co O) cn 0 0 C co 0 •o "D > . i- J i= > ^ c0 n "r *Ii Q c 5 0 — o. •n 0 ^ c cz E 0 CD 0 e i> > cl g O. 0 e ^> •o co 0 o ra -a fi S Ji 05 -a co 0 > CD CO E 9 co o E "S -5 ■ ^ J= CD . 0 cz g ■M o g o > E « ' a 0 co > — co = C j3 1 O 0 "D C 'CZ 0 O. E o ca co E E o 0 ca ^5 0 o C0 o 0 15 ca <3 S S ■ c ca cd cl cz o 6 it- 'cj >co i 0 n j= j£ co 0 E CL S 0 z3 c C co 0 0 E C0 Z 9 co' s o W (b E T3 o CO E J 2 E 0 'CO, 0 co F E ca _ C 'c _ca "o Cl JO 0 n "č? ' . 01 "CJ o| I E 0 ^ 0 I 0 0 co I* a > Cl >C0 0 0 -s I| i o "ćo 2 iii 2 S C0 o O C ti e i cd g 5 s 0 "o E 2 o "d jZ S lili S co fz 1=, -g i e n £ cz j£ JS s sii Cl n -iET co 2 ^ E > > > £ fi CD 0 0 0 0 E to CO "D o E ca o E E CO co co O 2 5.« °- co g- co o "D T3 c 0 O 0 •=. 0 'o N Cj 0 0 E CO I > * ^ Ž ČD co rfj E ili ii| 0 g_ g J.x3 ■s © S g "D E 0 o o > "O Cl S, ;o 3 ti > N — M (D " 0 0 Ji r E 0 -y ću n 0 g E ca ca c - 0 ^ 0 0 "S > '5' JO co "D _ O 0 'o E co č > 0 O n •O .b: >>N co 2 co o. c •> 3 ;o ,co E CD 0 co CO CD f0 n 1 i co cd E 15 ca o co TJ 0 = co 0 m c= m cz ^ n ca co c rr * 0 g) - c o D) o f| jć 0 ■n o o > 0 ca '§ -S cz P 0 1 0 _- », > .1 f o E o > o p — Cl c O n o cz — -X 0 0 -5 .o J * > 1 0 2 2:5 % o. ca 2 1 S o S o E II £ ta t=, _0 JZ v ~° C0 . o cz D) > co O co CO a cz cz C0 > > o co ^ Sr! CO S 0 w K E Q- •o O) ca cd co o. > 1 ca 2 j5 .9-° a O CO o 2 o. 0 cz w cn 48 * J •O n "o 0 to iS -o 0 0 TD 0 rt i I ■5 S E 2 ca >N N 0 0 C O jd > O Prvi glasek Gorenjske z Blejske Dobrave Konec oktobra je bila že šestič zapored glasbeno zabavna prireditev Prvi glasek Gorenjske, ki je v primerjavi s Prvim glasom Gorenjske namenjen najmlajšim glasbenim talentom. Jesenice - Prireditev je organiziral Radio Triglav in je bila v dvorani gledališča Tone Čufar na Jesenicah. Marca 2003 pripravlja Radio Triglav še prireditev Prvi glas Gorenjske, ki pa bo na Bledu. Letošnjo sceno za prireditev so pod vodstvom Petre Alič izdelali gojenci Varstveno delovnega centra Škrat Jesenice. Na letošnji razpis se je prijavilo trideset deklic in med njimi je Tajda Žnidaršič strokovna žirija izbrala osem pevk, ki so se ob spremljavi ansambla Zahod Band potegovale za naslova Prvi glasek Gorenjske 2002 po izboru občinstva in Prvi glasek Gorenjske 2002 po izboru strokovne žirije. Na prireditvi sta zapeli tudi lanski zmagovalki po odločitvi strokovne žirije in publike: Sara Ko-bald iz Slovenj Gradca (Prvi glasek Gorenjske 2001 po izboru občinstva in po izboru strokovne žirije v kategoriji od 5. do 8. razreda) in Neža Witwicky z Dovjega (Prvi glasek Gorenjske 2001 po izboru strokovne žirije v kategoriji do 4. razreda). Samo prireditev sta povezovala Miri in Dedek, nastopile pa so tudi Pupe - pop skupina deklic, ki je prav navdušila s svojim nastopom. Polna dvorana poslušalcev in gledalcev Gledališča Tone Čufar Cenejši klici v tujino! enostavno In prijazno Nemčija - 84 SIT Avstrija — 84 SIT Francija - 84 SIT Italija - 84 SIT ZDA in Kanada — 84 SIT Velika Britanija — 84 SIT Švica — 84 SIT Kitajska — 65 SIT Rusija 65 BIT Brazilija — 65 SIT Argentina _ 65 SIT Avstralija - 45 SIT ■ Prodajna mesta kartic: Petrol, Pošta, OMV ■ Pri sklenitvi naročniškega razmerja se ugodnejše cene • Cene vključujejo OOV B Cenejši v 189 državah wwwJnco-tel.com Pupe so zanimiva in dinamična pop dekliška skupina. Prva je bila tako po mnenju strokovne žirije kot občinstva na Prvem glasku Gorenjske 2002, mlada pevka Tajda Žnidaršič z Blejske Dobrave. Pričakovanje razglasitve najboljšega je vedno nekaj najtežjega. na Jesenicah sta v soboto zvečer marsikateri tekmovalki pognala kri po žilah in zbujala upanje na najboljše. Na žalost je vedno tako, da se je treba odločiti, kdo med dobrimi je najboljši in letošnji laskavi naslov Prvega glaska Gorenjske je šel na Blejsko Dobravo. Kar dvakrat, saj so se tako strokovna žirija kot občinstvo strinjali, da je Tajda Žnidaršič s pesmijo "Cuj moj glas", resnično dobro opravila svoje delo. Drugo mesto je po oceni strokovne žirije pripadalo mladi pevki Evi Ceh iz Kranja. Tudi občinstvo ji je prisodilo drugo mesto. "Ne čakaj na maj" je bil naslov njene pesmi. Tretje mesto pa je po mnenju občinstva zaslužila Sanja Ibrčič z Jesenic, s pesmijo "Vedno sanjam", strokovne žirije pa ga je prisodila Anji Konic, ravno tako z Jesenic, za odpeto pesem "Moja simpatija". Alenka Brun, foto: Tina Doki o co. co r? h S 3 o ■ • ro 2 o § o 3 čo 3 o 32 it Z S o °° f fc o5' o < 9 — ro 9 t W S a o> JJ 7t cd i i s 03 a cd O. £ "O 9 ■ cd 5.5 cd co a 3 - Q) — O- w. ct cd cd jd N 7T % o. a g c ^ o 3 n =t —. co c 5 s S » cd 9 cd Cl co Co Ql "O cr q cd •t 1C-3 C- < §- o o e o H- " o. o ff O C0< " a f g- c 3 co M* C0 3 s § cd cd i 3 cq Čo c2. n 8 C CD R CD co c o : 2 £ II co 1 a I 2 c o 9 e Čd 2. O 7T ■D < | & < » cd ćd °- $ cd 2. S 1 CD (D I« i? o — CL CO 2- -o fig P 3 g 9- Cl 3 FJ. CO CO < 30 ni o a I- t 3 co ^ o o o- cd < Cl cd cd o S cd n co R cd cd 0< Cl 3 ■D O c/3 n a> co s i a C 11 o S c C cd o ti Co T" 3 O rsj Cl — cd co co o 5 3 B cr |1| 0j' - cd Čd ZE N- o g 3 o< CO c co 30 il z x m o N O co x ro to "O CO 3 N o' O- 00 cd Z 3 l\0 \ co , — \ cd N' CO cd S g. cd cn co 00 00 cq C &> cd ro cd ob CO D CD C0 O; CD co 2 Čo Sle rO tO «S — A Sj "V 3 _i (D O -i pop a ro _ 5 o 2 _i O: co o -v. "H, cd IV) O O g O C g o < CD cd O O CO X" n § C0 co O o o i o S. 5. O — ct o »■ co S 3 2. o. n< cd ci> 2 & r co ai N-S, čo -i' m 3 O < O ?:cr 0 co- 1 ČD 3 f ■ ■ co ro '' S 3J O I! CO D Cl cn Cl 5 e co o co co m 3 Cl w & CD C0 a g. 3 cd -o cd c g; = % 3 3 co §■ S 3 1 m ^ n o o g co g, 3 g: cd cd < Cl ĆD S W ĆD ■ t3 cd CD Z 3 K . cl 3 2. - CO cn TJ cd o il co _' co co ti c/> ci^S-- 3. 9- 2T o CD "O 3 CD 2. II 2: 5 Čo" co i I co Co 73 co 3 < S V 3 a co. Si ĆD c < 3 S o j; ro cn O 00 N' C z 3" o 3 C0< m z o- C 33 co co t3 o co g. w o Si O CO ro - ■ f I CD CD ĆD ffi CP ČT CO as o -g o x O N 3J 3 SJ Co O« II S. 5' cd Q> cd 2. II CO ^ < < < p a —- -—. in CT » f ^ O '— o = 2" S 2 3J "O O -o CD £ 2 i CD c co O O 3 EJ 3 g. o. o. 0 -> _ 3 co_ 3 co — < ?r 9: > » Cl *** CO C0 w 9. 2" S o. g 3 CD «0 CD .2. 0) — CO m —. cd ^. ^ cn ^. oo t>. Z, cd co "o cd " C0 <. 00 S n o - S - cd ^ ^ jrfl 00 cd 33 ro S - OD 00 0 *s 2 CT O cd 5- w. 2: ° co N ■ ■ S 3- S E ^ c2 ^ 2 g ^o 1 2 ^d O z-, >— cd — CJi 8- s- 6 g 5! 5: £ ĆJ o £ CD C0 ^ C0 ^ i O £5 o co ct ili g- co ro ro O 1* o a ■n "2 o O 5 co OZ i § Crt CD 7T 3J 3 05 Čo cd CD CQ cl C0 CD C/5 N' O' CD < CD CD CD S£ C —■ S" x- CD 7? " 5: cl ^ sin _ O; _ S 2 9 " co ?6 - o 2: uj < iS: 3 <. cd cd c/) _ O. zj ?r ?! _ Co cd lis« 5. 3 co co 9l ™ w w: g- g! cd 3 Uj § &2o g" U &cd JIM B 3 c C0 s. ■S — cd 2 O 00 -j co. C0 3 n S3 — B JI cd co g cl £ 9: c cd o 92 ca ^1 cd cd ■ S |&j F cT 1 m < Cd W CO 0 čo" 3 S» 1 B 5. 2. < o < ^ * ..< CD g 1 g g ^ N cn C0 CD CD 2 čo" "o Cl CO o Cl O "O 2 3 co i 5T ■ o $"cl co co 3" co -■(iT1 ČD co n. °- S i 7T CO -j 0) • • |.s p g f. g. ® čT «9. 3 o co. 3 po cd o. cd 2 o rj — < cl < O O CO D S gcO ? 2 to' g co ^. cč" ' - ? o g cd S < 5 9 3 S a a co čd Čo p. s S* n d I (d S cd (d C0 < co "O jd • ST c« co n 5 c0 5t s n o m 0*2 5- O 00 Il J (d 5 Z < cd co O CO-O i s, g 0, -< z it* g. 3 -o c0 O X 0» u o < Cl 9. cd ro cq čd o 2 9'» 00.2 » N g" (2 7T O CD s. -T O O 3 co jo 3 CT cl c cd CD ro co cd co * C g. < 2 00 cl CO 9. o 2 g ki < co ro cd g< Cl co 00 ro co N ro c čo" ro o 9 Cl cd ro 2 F3. — o « co ro cd cd - - cd co co. C0 J cd r ^ *2 n f 8 f ! ~ o - 5 S 2 2 Z. < čo CO -o 00 čd 9 I CT O N CD 2 9. ju ? 3 o. =■ I C- g C 5' 3. i let I Q: co =r cd 2 ? a Test: Škoda Superb 2.5 V6 TDI Elegance Stopnice vodijo v elitno družbo Vzpenjanje češke Škode v druščino najbolj imenitnih avtomobilskih imen ni več tema, o kateri bi bilo potrebno posebej razpravljati. Tovarna iz Mlade Boleslav, ki ima za seboj svetle in temne plati zgodovine, zdaj s svojo limuzino superb nastopa tudi v razredu prestižnih avtomobilov, kjer je že žela uspehe, preden se je nanjo zgrnila svinčeno težka železna zavesa. Duhovni navdih in filozofija nove Škodine admiralske ladje sta jasna: ime superb spominja na slavne češke limuzine iz začetka prejšnjega stoletja, oživljeni superb pa je skok v vode višjega srednjega in tudi visokega avtomobilskega razreda. Kdor v su-perbu vidi podaljšanega volks-wagna passata, se ne moti, saj je mehanika največje češke limuzine v tesnem sorodstvu z nemškim bratrancem, podobnosti pa ne skriva niti zunanjost. Predvsem superbov zadek je videti kot do potankosti izdelan ponaredek, medtem ko Škodi no prepoznavnost rešuje sprednji del z režasto masko hladilnika. Na prvi pogled je 4,80 metra dolga limuzina, ki ima tudi za 10 centimetrov daljše medosje kot passat, videti rahlo neskladna oziroma predolga za svojo širino, še posebej, ker so zadnja bočna vrata daljša od sprednjih. Toda zunanji videz velike limuzine obljublja prostorsko razkošje, ki je verjetno največji superbov adut. Na zadnji klopi, ki ima preveč pokončno naslonjalo, Armaturna plošča bolj kot z obliko izstopa s pregovorno germansko urejenostjo, notranje okolje lepšajo obloge z vzorcem lesa. TEHNIČNI PODATKI Vozilo: ........................limuzina, 4 vrata, 5 sedežev Mere: ......................d. 4.800, š. 1,760, v. 1,470 m Medosna razdalja: .............................2,800 m Prostornina prtljažnika: ............................462 I Motor:...........................šestvaljni, turbodizelski gibna prostornina:............................2496 ccm moč: .....................113 kW/155 KM pri 4000 v/min navor: ...........................310 Nm pri 1400 v/min najvišja hitrost: ...............................219 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: .......................9,5 s poraba EU norm.: .....»............10,0/5,4/7,0 1/100 km maloprodajna cena: .......................7.861.478 SIT zastopnik:...........................Avtoimpex, Ljubljana 0prostornost in udobje potniške kabine, motorni navor, k udobju naravnano podvozje, natančna izdelava ■premalo izrazita podoba, pokončno naslonjalo zadnje klopi, preglednost nazaj, povprečna velikost prtljažnika vrat NA KRATKO * Opel je na srednje- in vzhodnoevropskih trgih (vključno s slovenskim) za svoja vozila začel zagotavljati dvoletni garancijski rok. Garancija velja za vsa vozila mo-delskega letnika 2003 registrirane po 1. novembru letos. Jamstvo velja brez omejitve kilometrov. * Mazda bo kljub slabšemu ekonomskemu položaju v Evropi letos na the trgih prodala 180.000 vozil, kar je 11 odstotkov več kot lani. Zelo dobro gre v promet nova mazda6, za katero so že prejeli 38.000 evroopskih naročil. Za prihodnje leto pri Mazdi načrtujejo, da jim bo evropskim kupcem uspelo prodati 200.000 vozil. Manj od pričakovanj pa bo leto uspel uresničiti Mazdin slovenski zastopnik MMS. Prvotni letošnji cilj so iz 680 oklestili na 580 vozil, do konca oktobra pa so kupcem že dobavili 128 enot mazde6. Prihodnje leto želijo prodati kar 400 enot nove Mazdine uspešnice. * General Motors, Daewoo Motor in južnokorejska razvojna banka so objavili prenos določenih sredstev na novo avtomobilsko družbo imenovano GM Dae-woo Auto & Tecnologv Co. (skrajšano GM Daewoo). To pomeni začetek delovanja nove družbe, katere selničarji so GM, Suzuki, Shanghai Automotiv In-dustrv in upniki. Nova družba bo upravljala skupno tri proizvodne tovarne in devet podružnic, delovala pa bo na področju oblikova- KAJ PRAVI ONA? Čehi so pokazali, da jim smisel za eleganco ni tuj, čeprav se zdi superb na prvi pogled preveč konzervativen za sedanje čase. Za predsedniški in poslovni avtomobil bi bila ta limuzina kar primerna, za domačo garažo pa skoraj prevelika. To pa še ne pomeni, a se ženske roke ne počutijo dobro za volanom; nasprotno, kljub dolžini je avtomobil precej okreten in lahko vodljiv, le v mestni gneči se ne znajde najbolje. tudi dolginom ne more in ne sme zmanjkati prostora za kolena, vse potnike pa razvajajo številne malenkosti, na primer nežno modrikasto osvetljene kljuke vrat, usnje na sedežnih robovih, ki sodi v tako imenovani "mali usnjeni paket, samodejna klimatska naprava z ločenim uravnavanjem za zadnji del kabine, ki je del serijske opreme pri najbogatejšem nivoju ele- Superb spominja na prestižne Škodine limuzine z začetka prejšnjega stoletja, kdor v podobi vidi odsev koncernskega bratranca volksvvagna passata, ni v zmoti. čelni varnostni vreči (varnostne zavese za doplačilo) elektroniko proti zdrsu gnanih koles in proti-blokirni zavorni sistem z elektroniko za enakomerno porazdelitev Zunanja dolžina limuzino uvršča višji srednji ali celo visoki razred, medosna razdalja je deset centimetrov daljša kot pri passatu. gance in podobno. Posebna in domislica je predalček z dežnikom v zadnjih levih vratih, ki predstavlja kakovostno protidežno zaščito z odpiranjem in zapiranjem na pritisk gumba. nja, inženiringa, raziskav, razvoja, prodaje, trženja in administracije. Za koordinacijo vseh aktivnosti v Evropi je GM Daewoo osnoval center za evropske operacije s sedežem v Zurichu. Skoraj istočasno z ustanovitvijo nove družbe je bil v zahodni Evrop prodan mili-jonti Daewoo matiz. * Južnokorejska Kia je oktobra zabeležila rekordno rast izvoza, ki je bil v primerjavi z enakim lanskim mesecem kar za 28 odstotkov višji. V tovarni uspeh pripisu- ( jejo predvsem novim in prenovljenim modelom kot sta športno rekreacijski terenec sorento in kompaktni enoprostorec carens. Po regijah so ZDA še vedno največji izvozni trg, druge so zahodnoevropske države in tretja pacifiška Azija. M.G. Superb je po karoserijski namembnosti štirivratna limuzina in zato se prtljažnik s pokrovom. Kljub temu je njegova odprtina dovolj velika in natovarjanje večjih kovčkov ni težavno, vendar je 462 litrov prostora le povprečen dosežek. Sedenje za superbovim volanom ne prinaša presenečenj in je povsem primerljivo z notranjim okoljem volksvvagna passata. Armaturna plošča izstopa z germansko redoljubno razporeditvijo merilnikov, stikal in vsega drugega kar potrebuje voznik. Za popestritev poskrbijo obloge z vzorcem plemenitega lesa, k temu pa je potrebno dodati še temeljito izdelavo. Enako temeljita je skrb za varnost, ki vključuje obe bočni in Prostornost je glavni superbov adut in tudi potnikom na zadnji klopi ne more zmanjkati centimetrov za kolena. zavorne sile in kot vrhunec "nadzora" nad voznikovim početjem še elektronski sistem stabilnosti, ki v kočljivem položaju skuša ublažiti vozniško neprevidnost. Superb je prvi povojni Škodin avtomobil s šestvaljnim turbodi-zelskim šestvaljnikom. Gre za znani 2,5-litrski motor s 155 konjskimi močmi in z visokim navorom pri nizkih vrtljajih. Turbo luknja je skoraj nezaznavna, saj navorna krivulja svoj vrh doseže že pri 1400 vrtljajih in potem motor suvereno vleče vse do konca srednjega območja vrtljajev. Dolgi in strmi klanci mu ne predstavljajo nobene ovire, veliko zaslug za dobre vozne lastnosti ima šest-stopenjski ročni menjalnik, ki v celoti ustreza motornim lastnostim. Slišnost motorja v potniški kabini je na ravni znosnosti in varčnost z gorivom v okviru pričakovanj; motor zahteva v povprečju 8,9 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Superbovo vzmetenje je dokaj uravnoteženo med čvrstostjo in prijazno mehkobo naklonjeno potniškemu udobju. Zaradi dobre vodljivosti skoraj nima občutka, da bi vozil velik avtomobil, zaznavanje dolžinskih mer se začne šele pri vzvratni vožnji, ki zahteva precej pazljivosti (dobrodošel pripomoček so tipala z zvočnim opozorilnikom) ali pri iskanju parkirnega prostora. Škodine ambicije po mešanju štren v visoko avtomobilski družbi so torej jasne in tudi. če superb ne bo prodajna uspešnica, imajo tisti, ki se zmrdujejo nad češko znamko, tokrat lahko zaprta usta. Tisti, ki razmišljajo pa lahko začnejo računati koliko pri ceni 7,8 milijona tolarjev za superba s šestvaljnim turbodizlom in najbogatejšo opremo, stane centimeter dolžine. Besedilo in foto: Matjaž Gregorič Slovenski avtomobilski trg po desetih mesecih Približevanje lanskim številkam Rabljena vozila Nil našem pokritem centru iui Laborah v Kranju v ^Ur izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (ve as čaka največja č kot HO vozil). Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT Daevvoo Racer 1,5 es, cz 1994 rdeča 370.000,00 Volvo 460 gle 1,8 cz, es, sv 1992 rdeča 520.000,00 Daevvoo Nexia 1,5 gtx cz, es, sv 1996 rdeča 550.000,00 Rover 214 si 1.4 sv, c, 1995 zelena 620.000,00 Ford Fiesta 1,3 1996 rdeča 750.000,00 Suzuki Alto 1,0 1999 bela 820.000,00 Daevvoo Nubira 1,6 sv, cz, es, air2x 1998 bela 850.000,00 Renault Megane 1,6 RT sv, cz, es 1996 bela 920.000,00 Renault Clio Fidji 1,2 cz, r 1998 rdeča 940.000,00 Fiat Punto 55 s cz 1998 rdeča 960.000,00 VW Passat 1,8 sv,str.okno, cz 1994 siva 990.000,00 Opel Astra 1,4 kar. sv, cz, air2x 1997 beta 1.050.000,00 RENAULT www.alDotour-rc.mont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: i, VOZILO / (iARANdlO K: KUMA s\ SERVO VOLAN i / i .i-.nitrai.no zaklkpanjk ♦ r: radio ES ! 11 KIr DVIG STEKEL - AIR AIRBAti Vse za vaš avto na enem mestu: KRANJ SfcRVISNO PRODAJNI OhNTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 ♦ Prodaja vozil Renault ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Najem vozil » Vleka vozil ♦ Zavarovanje in registracija vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil Oktobrska prodaja novih avtomobilov je ponovno vlila nekaj upanja, da slika letošnjega dogajanja na slovenskm trgu ne bo povsem črna. Kakšne bodo spremembe zaradi vladne direktive o skupinskih izjemah, še ni jasno, bržkone pa se nam v prihodnjem letu obeta splošna podražitev štirikolesnikov. V oktobru so na upravnih enotah zabeležili 4.458 prvih registracij novih osebnih avtomobilov, kar je cello nekoliko več kot istem lanskem mesceu, ko so kupci regiastrirali 4.200 avtomobilov. V skupni letošji prodaji se po prodajnem uspehu oktober sicer uvršča na sedmo mesto, slabše so šli avtomobili v denar samo še v januarju, avgustu in septembru. Tudi zaostanek na letni ravni je še precejšen, skupaj je bilo v letošnjih desetih mesecih registriranih 46.236 novih osebnih avtomo-blov, lani v enakem obdobju 48.927. Skupaj se je lani na slovenskih cestah pojavilo 55.497 novih štirikolesnikov, ob podobnem gibanju bi se lahko tej številki približali tudi letos. Vsekakor pa je že jasno, da bo trg letos presegel magično mejo 50.000 novih avtomobilov, o kateri so nekateri poznavalci in tržni analitiki zlasti po zelo skromni prodaji v septembru, že začeli dvomiti. Med razvrstitvijo posameznih znamk tudi v oktobru ni prišlo do večjih presenečenj. Se vedno je krepko na prvem mestu Renault s prepričljivim 25,7-odstotnim deležem, medtem ko je vse bolj zanimivo na drugi in tretji stopnički. Na drugem mestu je še vedno Volksvvagen z (12,9%), vendar mu je vse bolj tesno za hrbtom tretji Peugeot (11,1), ki je v oktobrski prodaji zaostal za vsega tri avtomobil. Bolj umirjeno je od četrtega do destega mesta, kjer se razvrščajo Fiat (7,6%). Citroen (6,6%), Opel (5,7%), Seat (4,2%), Hvundai (3.9%), Ford (3,3%) in Skoda (3,3%). Skoda, zadnja v deseterici seje v oktobru nekoliko okrepila položaj in se oddaljila od enajstega Audija, ki je sicer najuspešnejša prestižna znamka na slovenskem trgu. Sicer pa je slovenska vlada že 2. septembra sprejela tako imenovano uredbo o skupinskih izjemah, ki nevtralitzira sedanjo tržno ureditev in praktično odpravlja dosedanjo regulativo, ko sta uvoz in distribucija avtomobilov potekala preko pooblaščenih uvoznikov. Če ne bo drugače, bo uredba s šestmesečnim odlogom začela veljati spomladi in cello prej kot v državah Evropske unije, s tem pa je p vezana cela vrsta nejasnosti, med drugim tudi vprašanj ali bodo avtomobili prihodnje leto zaradi harmonizacije cen res dražji. Odgovore na ta vprašanja bo poskušalo razreševati tudi pred kratkim novo ustanovljeno združenje avtomobilskih zastopnikov, ki je začelo delovati pod okriljem Gospodarske zbornice. Matjaž Gregorič GORENJSKI GLAS • 24. STRAN • ••••ww ! AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si Torek, 12. novembra 2002 Dopolnitev palete: Mazda6 sport combi AVVD Nadaljevanje z vsemi štirimi Kombijevska karoserija in štirikolesni pogon sta tisto, kar naj bi potrebovali zahtevnejši vozniki, ki nočejo imeti pravega terenca, potrebujejo pa vsestransko zmogljiv in uporaben avtomobil. Mazda6 sport combi AVVD je odgovor evropskim tekmecem, vendar ima tovarna na stari celini precej skromne prodajne načrte. Štirikolesni pogon je rezerviran za kombijevsko različico mazde6, ki ima dodatno oznako sport wa-gon. Tovarna jo namenja tistim voznikom, ki se morajo pogosto spopadati z zasneženimi cestami, vzponi preko gorskih prelazov ali pa se sem in tja odpravijo na kakšno cesto s slabšo podlago. Avtomobilski razred, kamor Mazda pošilja svojo štirikolesno gnano šestico, je sicer dokaj skromno zaseden, vendar v konkurenčni druščini temu avtomobilu vseeno ne bo posebej lahko. Nenazadnje tako dokazujejo tudi prodajni načrti, saj naj bi prihodnje leto našli le 1000 evropskih kupcev. Mazda6 sport wagon AWD se s 4,71 metra skupne dolžine uvršča med večje predstavnike srednjega razreda, s skoraj neopaznim dodatnim centimetrom oddaljenosti karoserije od tal pa se loči od drugih sestrskih različic. V poglavju uporabnosti ima pomembno vlogo 505-litrski prtljažnik, ki je s podiranjem zadnje klopi še dodatno povečljiv in primeren za pre- voz daljših kos\)v prtljage in športne opreme. Zasnova pogonskega sklopa je takšna, da omogoča uživaško in hkrati dovolj varno vožnjo po spolzki podlagi. Razmerje moči je v osnovi porazdeljeno polovično na prednjo in zadnjo premo, vendar se glede na potrebe neprestano spreminja. Nadzorna elektronika, ki pri razporejanju moči ukazuje magnetni sklopki, upošteva položaj stopalke za plin, vrtenje posameznih koles in kot zasuka volana; med hitro vožnjo po ravnih cestah se vsa motorna moč prenese na prednji kolesi, kadar pa pride do zdrsa se začne prenašati tudi na zadnji kolesni par. Za varno vožnjo poleg protiblo-kirnega zavornega sistema aktivno skrbijo tudi elektronski sistem stabilnosti (DSC) ter asistenčna zavorna sistema za enakomerno porazdelitev zavorne sile in takojšnje aktiviranje vse moči pri zaviranju v sili. Za zdaj je za pogon mazde sport combi AVVD na voljo samo 2,3-litrski bencinski štirivaljnik s 119 kW (162 KM). Z njim avtomobil doseže najvišjo hitrost 189 kilometrov na uro, z mesta do hitrosti 100 kilometrov na uro je potrebnih potrebuje 12,3 sekunde. Motor je povezan s samodejnim menjalnikom active-matic, ki omogoča tudi elektronsko nadzorovano petstopenjsko ročno pretikanje. O tem ali bo mazda6 sport combi AVVD imela tudi turbodizelski motor in ročni menjalnik (ki bi bila verjetno bolj po okusu evropskih kupcev) bodo v tovarni še razmislili. Pri Mazdinem slovenskem zastopniku MMS so novinko že začeli prodajati, prihodnje leto naj bi za ta avtomobil našli 25 kupcev, kar v skupni evropski prodaji ni zanemarljivo. Z zelo bogato opremo (štiri varnostne vreče, dve varnostni zavesi, samodejna klimatska naprava, satelitska navigacija...) mazda6 sport combi AVVD stane 6.667.700 tolarjev, kar je v primerjavi s tekmeci (volvo S60 AWD, audi A4 quattro, volksvva-gen passat 4motion, škoda octavia 4x4...) sprejemljivo. Matjaž Gregorič, foto: Mazda Fiat postavlja na cesto kombijevski Stilo Multi VVagon Po treh letih prenovljena Honda XL 1000 V varadero Raztegovanje v dolžino in višino Kubanka ima potovanja še rajši Natanko leto dni po rojstvu Fia-tovega modela stilo se bo tri- in petvratni karoserijski različici pridružil še kombi z oznako multi wagon. Njegovi glavni značilnosti sta prostornost prtljažnika in s tem povezana uporabnost, sicer pa naj bi nova ka-roserijska različica popravila okleščene proizvodne načrte, ki so posledica Fiatove krize in manjšega povpraševanja. Stilo multi wagon je bil premi-erno predstavljen na nedavnem avtomobilskem salonu v Parizu, oblika njegovega kombijevskega zadka pa je sprožila mešane občutke. Ne glede na to so pri Fiatu prepričani v pravilnost svoje oblikovne usmeritve in novinca umeščajo v skupino avtomobilov, ki so pri evropskih kupcih med najbolj [f ~1 v; iskanimi. Stilo v kombijevski karoserijski podobi v svoj prtljažnik sprejme 510 litrov prtljage, kar je v tem velikostnem razredu eden servis avtogiiitt Daniela Klemene, s.p. Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70 • optična nastavitev • vulkanizerstvo • centriranje • popravilo in prodaja vseh avtogum Michelin vsem, ki med 7. 10. in 30. 11. 2002 kupijo 4 zimske gume Michelin (1 komplet), podari dve dnevni smučarski karti za smučišče Krvavec. ■ ■ Ma/boljjie lastnosti ao tisto, ki trajajo BOLTEZ BOLTEZ d.o.o. 4000 KRANJ, St. Žagarja 58c Telefon: 04/201 40 50 Do srede novembra od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 12. ure boljših dosežkov, s podiranjem zadnje klopi pa prostornina naraste na 1480 litrov. Med posebnosti sodijo ločeno odpiranje steklenega in pločevinastega dela zadnjih vrat, zložljiv desni prednji sedež in neodvisen vzdolžni pomik zadnjih sedežev, ki imata tudi nastavljiv naklon naslonov. V dolžino avtomobil meri 4,51 metra inje za 26 centimetrov daljši od petvratne kombilimuzine, medtem ko se 1,57-metrska višina spogleduje s kompaktnimi eno-prostorci. Stila multi wagon bodo poganjali štirje motorji: 1,6- in 1,8-litrska bencinska (103 oziroma 120 KM), ter dva 1,9-litrska turbodizla z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu (80 in 115 KM). Novinec bo tudi na slovenski trg prišel leto dni za obema začetnima izvedbama, pri Fiatovem zastopniku Avto Triglavu prvo dobavo pričakujejo v februarju. Matjaž Gregorič, foto: Fiat Auto Hondina uspešnica z imenom kubanskega mesta varadero po treh letih prihaja v oblikovno in tehnično osveženi različici, ki je še bolj naklonjena potovalnim vožnjam. Posodobljena izvedba je v vseh pogledih še za odtenek boljša od predhodnice. Inženirji so poskrbeli za trdnejši okvir, udobnejši voznikov in sopotnikov sedež, učinkovitejše žaromete, večji rezervoar za gorivo in še nekaj sprememb na motorju in vbrizgalni enoti. Armaturna plošča ima sedaj večje in lažje berljive merilnike in LCD prikazovalnik za prevožene kilometre, uro in trenutno porabo goriva. Litrski dvovaljnik, kije znan po odločnih zmogljivostih in tudi visoki porabi goriva ima nov vbrizg PGM-F1, ki poleg večje ekološke primernosti omogoča manjšo porabo goriva in boljši odziv v srednjih vrtljajih. Prenovljen je tudi 6-stopenjski menjalnik s podaljšano zadnjo prestavo. Doseg z enim polnjenjem pa so povečali iz 340 km na 465 km. Izpuh iz nerjavečega jek- la ima katalizator. Poleg tega omogoča lažje nameščanje stranskih kovčkov. Tovarniška potovalna oprema obsega tudi drugače oblikovana 45-litrski zgornji kovček in 35-litrska stranska kovčka. Zavorni paket z dvojnim CBS sistemom pa je spremenjen bolj potovalni rabi v prid. Honda varadero spomladi zapelje tudi na naš trg, cena pa še ni znana. Miloš Milač V Braziliji nastaja limuzinska različica Volksvvagna Pola Evropska prodaja še pod vprašajem Nemški Volkswagen je na nedavnem avtomobilskem salonu prikazala limuzinsko različico modela polo, ga nameravajo zaenkrat prodajati le v državah Latinske Amerike, kjer je povpraševanje po manjših avtomobilih z limuzinskim zadkom precejšnje. O prihodu nove različice v Evropo pri Volkswagnu še niso sprejeli odločitve. Tretja karoserijska različica pola je spredaj popolnoma enaka kot tri ali petvratna kombilimuzina, za zadnjim parom bočnih vrat pa je vse drugače. Oblikovalci so vozilu nadeli masiven zadek s prtljažnim pokrovom in z velikimi kupcem na južnoameriških trgih, ne preseneča, da bosta na voljo zgolj dva bencinska motorja in sicer 1,6-litrski s 74 kVV (101 KM) in 2.0-litrski s 85 kW (115 KM). Z močnejšim od obeh bencinskih Citroenovi HDi motorji - Vaš štirikratni prihranek Zmanjšana emisija izpušnih plinov • Dodatni prihranek pri nakupu Precej manjša poraba goriva • Cenejše gorivo XSARA 2.0 HDi: Prihranek do 630.000 tolarjev C5 2.0 HDi: Prihranek do 230.000 tolarjev PICASSO 2.0 HDi: Prihranek do 400.000 tolarjev BERLINGO 2.0 HDi: Prihranek do 410.000 tolarjev Nakup in montaža zimskih gum za vsa vozila. BERLINGO 2.0 HDi ^^^^ Nakup avtomobila z najugodnejšim kreditom v Sloveniji. Avtohiša Kranj Pot za Krajem 38, 4000, Kranj - Labore, tel.: 04/201 59 50 A1. d.d., Vodovodna 93. Uubliana, p e Kranj vas imamo >i^^»^ rešitev ter izrazitimi lučmi. Limuzina je kljub kupni mehaniki celih 28 centimetrov daljša od obeh ostalih, prtljažnik pa je sposoben pogoltniti najmanj 432 litrov prtljage, ki ji je mogoče s podiranjem sedežev odmeriti še dodaten prostor. V potniški kabini se dodatni dolžinski centimetri ne občutijo in tudi oblika armaturne plošče je povsem enaka kot v že uveljavljenih različicah. Glede na dejstvo, da bo limu/in-ski polo za zdaj namenjen samo štirivaljnikov bo polo dosegel najvišjo hitrost 201 kilometer na uro. Limuzinska različica pola bo nastajala v Volksvvagnovi brazilski tovarni v mestu Anchieta. Pri Volksvvagnu, ki na brazilskem trgu obvladuje 28-odstotni tržni delež še razmišljajo ali bi avtomobil začeli izvažati tudi v nekatere evropske trge oziroma ali bi bilo smiselno zagnati proizvodnjo tudi na stari celini. Matjaž Gregorič, foto: Volksvvagen MALI OGLASI «201-42-47_ «201-42-48_ «201-42-49_ fax:201-42-13 APARATI STROJI Prodam TURŠKO SAVNO HOESCH kom-fort 6000 komplet, nerabljeno za 800.000 SIT, g 51-36-300_M466 Prodam ODJEMALEC SILAŽE s frezo in mešanjem in doziranjem v jasli. Možen s tri-ločkovnim vpetjem 1.3 m3, primeren za ko-ruzno silažo, g 25-51-300 14781 Prodam HLADILNIK Gorenje 265 litrov, lepo ohranjen, ugodno, g 2503-606 W83 Prodam KONZOLNO GRADBENO DVIGA-LO. g 041/909-190_14792 Za 10.000 SIT prodam delujočo 3001 zam-rzovalno SKRINJO, g 041/910-125 Prodam OBRAČALNIK FAVORIT 220 rabljen, suho SADJE neškropljeno. g 5120-495 Prodam poravnalko in debelinko, litoželez-na 5 operacij Fulda. g 514-14-61 14797 Prodam Mengele 19 m3,1. 72, po delih, g 5182-239_14806 Prodam BOJLER za CK, kombiniran, visokotlačni, nerjaveči, 1501 in črpalko Grund-fos F1 3/4 z ventili, oboje nerabljeno, g 031/566-312_14819 Prodam 2+2 ŠTEDILNIK, širina 60 cm, zgoraj nerjaveč, spredaj steklo, g 23 17 590 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam, g 041/878-494 14849 Prodam GORILEC za centralno in stoječo rezalko za žaganje železa, g 040/558-248 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ Pfaff in in-dustrijsko lilano mizo, prodam, g 5802-078 Prodam električni RAIDATOR - ugodno, g 041 /526-345 14869 Prodam elektronsko blagajno, računalnik in opremo za trgovino, g 592-35-55 14873 GARAŽE JESENICE PLAVŽ prodam GARAŽO v garažni hiši. g 041/735-044 14823 GARAŽO v Kranju na Zoisovi ul. (za pošto), vpisano v zemljiško knjigo, prodam, g 041/754-361 14845 KRANJ - Šorlijevo naselje, za znano stranko kupimo garažo.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 GR. MATERIAL Prodam pomične ŽELEZNE STOPNICE primerne za skladišča ali trgovine, g 040/529-080_14789 Prodam suhe SMREKOVE DESKE in PLOHE 3 in 5 cm. g 25-03-294 14820 Prodam 17 kosov STREŠNE SALONITKE 5 valne dim. 90x125 cm. g 257-15-57 Prodam 13 m2 STIROPORA DEBELINE 8 CM. g 040/695-981 14943 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00. 041/333-222 KRANJ - okolica: za znanega kupca kupimo enostanovanjsko HIŠO z vrtom, v mirnem okolju, lahko starejšo in potrebno obnove. DOM NEPREMIČNINE g 202-33-00,041/333-222 13535 V Škofja Loki, takoj kupim za znano stranko manjšo enodružinsko hišo, lahko tudi vrstna, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 HIŠE ODDAMO V najem ODDAMO spodnji del hiše cca 70 m2, obnovljeno, primerno za pisarne ali mirno obrt. Hiša je v ožjem obrobju centra Kranja, na odlični lokaciji z lastnim parkiriščem, g 041/715-148 14888 KRANJ - GORENJE, oddamo stanovanjsko hišo, možnost najema posamezno 2ss in 3ss. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 HIŠE PRODAMO HIŠE PRODAMO: KRANJ Mlaka samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, lahko dvostanovanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena dogovor, vredno ogleda. LUŽE ob zelenem pasu prodamo polovico hiše (11x9), cca 180 m2 uporabne površine in del vrta za 22,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222, 10122 ndomplan i družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mm in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 HIŠE PRODAMO, KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo novo, nedokončano (IV. gr.f) dvostanovanjsko hišo uporabne površine cca 400 m2, KRANJ Center prodamo starejšo hišo z manjšo delavnico, uporabne površine cca 250 m2, 35 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 TRŽIČ na robu naselja, z lepim razgledom, prodamo 1/2 hiše (pritličje, klet, podstrešje) z vrtom, garažo in drvarnico, cca 140 m2 uporabne površine, 19 mio SIT. RADOVLJICA okolica (5 km2) prodamomanjše poslopje hišo (61 m) potrebno obnove na parceli 380 m2, elektrika in voda v objektu, 8 mio SIT, OREHEK novo, vis.pritlično hišo v IV.pod.gr.f. na parceli 400 m2, uporabne površine 220 m2, 37 mio SIT, VODICE vis.pritl. hišo v izgradnji cca 140 m2 stan. površine na parceli 350 m2, cena po dogovoru, možnost dokupa parcele. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 Hišo kupim v okolici Radovljice, manjšo, lahko menjam za stanovanje, novo 84 m2. g 041/466-678 usu Prodam ali dam v NAJEM HlŠO-opreml-jeno, Preddvor, g 255-19-89 14822 SP.LUŠA nad Šk. Loko prodamo enonad-stropno dvostanovanjsko HIŠO, 3.gr.f. 14x10 m, 1029 m2 parcela. V račun stanovanje, g 040/607-015 14856 STRAŽIŠČE hiša dvojček, 22 let, 3 x 100 m2, parcela 250 m2, garaža, cena 30 MIO SIT, prodam, g 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽlC, NAKLO, CERKLJE, ŠENČUR, BLED, ... prodamo več hiš različnih velikosti in cenovnih razredov. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387 POLJANSKA DOLINA - Hotavlje, prodamo starejšo hišo - nadomestna gradnja, na zemljišču 414 m2, cena je 6,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 ŠENČUR, prodamo manjšo hišo (7x7 m2), z manjšo delavnico, na parceli 580 m2, možnost nadomestne gradnje in kmetijsko zemljišče 1100 m2. Prodamo v celoti, cena je 19,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 RADOVLJICA- ZGORNJA UPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2, cena je 8 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 VODICE - ZAPOGE, prodamo na zemljišču 560 m2 stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču se nahaja še manjši objekt, v katerem je delavnica, drvarnica ter dva nadstreška za avtomobile, v ceno je vtjučena še zazidljiva parcela, velikosti 560 m2 in 400 m2 kmetijskega zemljišča, cena je 150.000,00 EUR. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo enostanovanjsko hišo, cca 100 m2, bivalne površine, 2 garaži, zemljišča 579 m2, cena je 27,6 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, pFazna in takoj vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 BLED - stan. hiša, v celoti adaptirana, 120 m2, pare. 511 m2, prijetna lokacija v urejenem naselju, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ, bližnja okolica - nadstandardna dvo-družinska hiša , 258 m2 biv. površine (2x3 sobno stan. in gars. v mansardi), podkletena v celoti, pare. 541 m2, IV.gradb.faza. prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ZBIUE, prodam 2 druž.hišo na večji parceli,skrbno vzdrževana, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90 LJUBLJANA 10 km, prodam novo 1/2 dvojčka, novogradnja, 190 m2, parcela 350 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 ZBILJSKI GAJ, prodam novo hišo, nadstandardna, 300 m2, parcela 1100 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Naklo bližina, novo hišo v III. gradb. fazi, sodoben stil na parceli 500 m2, lahko dvodružin-ska, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Radovljica okolica, prodam enodružinsko hišo na parceli 700 m2, zelo ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mio SIT. PH00702MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Mlaka: 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. PH00658MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Primskovo: 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena 80 mio SIT. PH00903MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. ZG. BITNJE; 176 m2, dvostanovanjska, obnovljena, 550 m2 parcele, tri garaže, primerno tudi za manjšo obrt, cena 30,9 mio SIT. PH00589MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PREDDVOR - Bašelj; 180 m2, 26 let, visoko-pritlična, vikend lokacija, razgled, sončna parcela 545 m2, cena 28,4 mio SIT. PH00873MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. BLED - Koritno; 326 m2, dvostanovanjska, 10 let stara, čudovito urejena zunanjost in notranjost, velika terasa z razgledom, 877 m2 parcele, cena 79 mio SIT. PH00872MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. RADOVLJICA: prodamo hišo, parcela 520 m2, cena 56 mio, atraktivna lokacija. FRAST -nepremičnine 04/ 234 40 80, 041 / 848 651 CERKLJE: prodamo poslovno stanovanjsko hišo, 12x 11 m, parcela 572 m2, 38 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581_ Kranj-prodamo sodobno hišo, parcela 600m2, cena 55 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 Kranj- izven: prodamo atrijsko vrstno hišo, parcela 538 m2, cena 33 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041 / 734 198 LESCE: dvodružinska hiša, parcela 1000 m2, cena 40 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 848 651 BLED-IZVEN: visokopritlična hiša, parcela 1000 m2, cena 20 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/848 651 KRANJ-izven: prodamo hišo, parcela 600m2, cena 25mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 MEDVODE, samostojna hiša 450 m2, parcela 11000 m2., nadstandardna, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Sp.trg 30, ŠK.Loka. tel.: 040 686 048. ŽIRI-okolica, posest cca 12 ha, hiša 80 m2, na lepi lokaciji vžirovskem pogorju. ERMA 5 nepremičnine, Sp.trg 30, ŠK. Loka, tel.: 040 686 048. VODICE, samostojna hiša 160 m2, parcele 700 m2, samostojna na lepi lokaciji, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Sp.trg 30, ŠK.Loka, tel.: 040 686 048. Rečica pri BLEDU, stara ca 10 let, še nevsel-jena, atraktivna, zelo kvalitetna gradnja, ca 350 m2 uporabnih prostorov + garaža, lahko dvostanovanjska, parcela ravna 870m2, sončna lega. Cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890._ Medvode, 30 let stara enodružinska hiša na 500 m2 parcele, prazna, cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890. PODBREZJE, stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in večjo parcelo + gozd. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Več novih nadstandardnih stanovanjskih hiš v bližnji okolici Kranja! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Škofja Loka- okolica, 200 m2 stanovanjske površine na parceli 1000 m2, III gradbena faza, mirna lokacija, ugodno. BLOK 5 nepremičnine, GSM 041 428 958,Tel 04 5125 122. Naklo - nedokončana stan.hiša vel. 12x15 m, parcela 1.000 m2, cena = 46,0 mio SIT, z možnostjo dokupa 600 m2 zazidljive parcele v nadaljevanju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Medvode - stanovanjsko hišo vel. 9 x 10 m, odlična lokacija, cena = 35,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - hiša-dvojček v Bitnjah, vel. 10.5 x 9.5 m in garaža 5 x 6 m, parcela 495 m2, v II. podaljšani fazi (fasada, okna, ureditev zunanje okolice), cena = 35,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - bližina: prodamo pritličje hiše z vrtom, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Cerklje, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT. K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V bližini BREZU: nova hiša vel. 10x11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Bližina Radovljice - na sončni lokaciji na parceli 918 m2 se prodaja starejša hiša in poleg nova hiša v gradnji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Visoko - zazidljiva parcela 2.300 m2 z nadomestno gradnjo hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj-Prebačevo: Nova pritlična hiša, končna ob gozdičku, IV. gradbena faza, cca 350m2 stan.površine, parcela 480m2, vredna ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 041/755-296,040/204-661 KRANJ okolica prodamo starejšo hišo potrebno temeljite obnove, na parceli 1063 m2, cena 19 mio SIT, ŠENČUR v mirnem okolju prodamo podkleteno, medetažno hišo (30 I.) 208 m2 bivalne površine in 50 m2 kleti na parceli 666 m2, vredno ogleda, cena 33 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222 14942 KUPIM ODKUPUJEM HLODE smreka, jelka in les na panju. Plačilo takoj po odvozu, g 041/584-233 Gatej Viktor s.p., Gorenji no-vaki 11, Cerkno 13455 ODKUPUJEMO vseh vrst HLODOVINO, celulozni les smreke in jelke ter kostanjeve drogove. Ugodni pogoji. KGZ z.o.o., Šk. •Loka, g 516-03-41, dopoldan 14508 Kupim FREZO za traktor T.V. širine 100 cm (tritočkovni priklop), g 040/350-763 M812 •5957-482, 14923 BOBROVEC rabljen, kupim, po 20. uri ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! CEPIN pohodniški, novejši, kupim, g 031 /600-276 14934 Kupim zazidljivo parcelo na področju občine Bled. g 5744-696 14937 LOKAL ODDAM KRANJ okolica prodamo nov poslovni prostor, 100 m2/PR z lastnim parkiriščem 100 m2, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12371 KRANJ center oddamo večji trgovski lokal z izložbami, cca 180 m2/PR. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 KRANJ z okolico, oddamo več poslovnim prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041- 331 886, 041 386 930 KRANJ - mestno jedro, oddamo poslovni prostor, pisarna cca 50 m2, mesečna najemnina je 80.500,00 + stroški. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ, okolica - živilsko trgovino cca 100 m2 v pritličju posl.-stan. objekta s parkirnimi prostori, oddamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ - posl. prostor, primeren za trgovino, 55 m2, oddamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26- 172, 031 605-114 Kranj - več manjših poslovnih prostorov ali na Planini ali v Kranju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V najem ODDAMO DOBRO VPELJAN GOSTINSKI LOKAL z dokupom inventarja, g 041/350-114 14451 ODDAMO GOSTINSKI LOKAL v Kranjski gori, v izmeri 42 m2, opremljen in z vso potrebno dokumentacijo, g 574-23-25 POSLOVNI PROSTOR 35 m2 ODDAM v najem ali prodam. Že pripravljen za frizerstvo. Kranj-Center, Tomšičeva 30, g 257 58 20,041/7694-37 14893 V Kranju najamem neopremljen lokal na frekventni lokaciji (do 20 m2) primeren za trafiko, g 57400-87 14946 LOKAL PRODAM LOKALE PRODAM Kranj bližnja okolica prodamo nov trgovski lokal, cca 100 m2/PR, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041 /333-222 12718 Prodam POSLOVNO STANOVANJSKI PROSTOR, 33 m2, CK, priključki, v pritličju, poleg centra mesta, vselitev možna takoj, g 041 /676-600 14750 Kranj - Kidričeva, prodamo posl. prostor 40 m2, v 1. nad., cena je 9,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ bližina AP, prodam več pisarn različnih izmer, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 KRANJ, bližina zdr.doma, prodam posl. prostor, 42 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 RADOVLJICA okolica, prodam proizv. halo 300 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 GORENJSKA - prodamo več gostinskih objektov različnih velikosti. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581, 041/848 651 NAKLO: prodamo poslovnostanovanjski objekt primeren za obrtno dejavnost, parcela 2000 m2. FRAST-nepremičnine 04/ 234 40 80, 041/626 581 KRANJ, obrobje, gostinsko- stanovanjski, samostojni objekt s ca 750 m2 parcele, starost 5 let, kompletno opremljeno s kvalitetno gostinsko opremo, z vpeljanim poslom ter vsemi potrebnimi dovoljenji.Cena: dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323,04/ 2362890 Kranj - v novem objektu na Planini prodamo 300 m2 ali 120 m2 v 1. nadstropju poslovne hiše, UGODNA CENA, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - oddamo pizzerijo brez odkupa inventarja, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - poslovne prostore 174 m2 v pritličju objekta, klet in skladišče 76 m2, zunanji prostor 287 m2, več parking mest pred objektom, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MOTORNA KOLESA YAMAHA DT 50 R, I. 2001, registriran, belo modre barve, prodam, g 041/648- 543 14787 Prodam SCOOTER APRILI A SR 50, I. 98 Valentino Rossi, odlično ohranjen, vreden ogleda, ugodno, g 041/608-626 usi7 OBLAČILA Ugodno prodam NOGAVICE iz domače bolne, g 031/240-927 14552 Prodam ohranjeno KRZNENO JAKNO lep model nutrija št. od 42-44. g 236-97-97, 031-631-980_14930 Prodam črn ŽENSKI USNJEN PLAŠČ, g 031/532-349 14932 OTR. OPREMA Skoraj nov VOZIČEK Hauck, velika kolesa, Inglesina in nahrbtnik, g 041/499-218Ž Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in hladilnik 80 I. g 231-22-59 ali 041/274-402 Prodam lepo ohranjeno otroško POSTELJICO z jogijem. g 2501-502 po 17. uri 14803 Prodam PREVIJALNO MIZO v kombinaciji z banjico in štirimi predali za 10.000 SIT. g 25-11-057 14878 OSTALO Prodam 2 KOTLA za ZGANJEKUHO 100 I z izpustom in 50 I, oba za vzidati, g 255-18-53 Prodam 75 I stekleni BALON primeren za mošt ali vino. g 5949-109 U788 Prodam kvalitetna OMELA za pometanje krušnih peči. Žnidar, 01/8323-107 i4809 PLETEM NOGAVICE in ostalo iz vaše ali svoje volne, g 5313-967 14865 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, 01/3611-078 14879 Prodam domače ročno STROJENE OVČJE KOŽE. g 041 /980-520 14938 PRIDELKI Odlična JABOLKA za ozimnico in SLADKI MOŠT lahko dobite pri MARKUTI, v Čadovl-jah 3, Trstenik pri Golniku, g 256-00-48 Prodam REPO za kisanje. Sp. Brnik 38, 041 /608-702 14808 Na EKO KMETIJI prodam KIS, JABOLČNI SOK, KORENJE, KRHUE. g 5331-164 Prodam REPO primerno za kisanje. g 2312-355 14829 Prodam neškropljene VOŠČENKE za ozimnico, g 031/463-295 i484i SENO GOVEJE balirano z dostavo prodam, g 031/276-930 14867 Prodam neškropljena JABOLKA voščenke, krivopecelj. Babni vrt 9, Golnik, 2560-238 po 19. uri REPO za kisanje, JEDILNI KROMPIR in DROBNI KROMPIR prodam, g 257-20-26 LIGUSTER - lepe sadike za živo mejo, ugodno prodam. Vovk, Lesce, 5318-314, 031/370-428 14906 Ugodno prodam kvalitetna JABOLKA in SLADKI MOST. Hraše 34, Lesce, g 5333-275 Prodam JABOLKA voščenka 100 SIT kg. ŽGANJE 1000 SIT. g 5744-823 14945 ZIMSKA NEŠKROPLJENA JABOLKA, jabolčni KIS, zdravilni, suho sadje, prodam. Višelnica 15, 5725-254 14949 PSIČKA mešanka, stara šest mesecev, cepljena proti steklini ter notranjim zajedalcem, chip-irana, veterinarsko pregledana, prijazna, živahna, zelo učljiva, potrebna ljubezni išče novega lastnika, ki bi zanjo želel skrbeti in v zameno za skrb dobiti zvestega prijatelja. Informacije 031/646-934 14545 KUŽKE mešančke, majhne rasti, stari 3 mesece, podarim dobrim ljudem, g 514-12-82 Podarim PSA DALMATINCA, starega 7 mesecev, g 2522-023, 031/266-163 TIGRASTE MUCKE podarim skrbnemu ljubitelju, g 041/704-851 14810 Podarim 3 leta starega PSA mešančka, zelo lepega, g 533-61-38 14843 POSESTI PODARIM Podarim starejše KUHINJSKE ELEMENTE, g 20 26 595, popoldan 14498 PSIČEK mešančke, star 6 let, cepljen proti steklini ter notranjim zajedalcem, chip-irana, veterinarsko pregledan, prijazen, skrajno nezahteven, z željo po krajših sprehodih in ljubezni, išče novega lastnika, ki bi zanj želel skrbeti in v zameno za skrb dobiti zvestega prijatelja. Informacije 031/646-934 PARCELE KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, CERKLJE - kupimo zazidljive parcele za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 RUPA pri Kranju, prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, cca. 1000 m2 za poslovno proizvodno dejavnost, 25 mio SIT. PODVIN okolica prodamo zaz. parcelo, cca 300 m2 z lok. in gradbeno dokumentacijo, cena po dogovoru, BREG OB SAVI prodamo več zaz. parcel z lokacijsko dokumentacijo, cena 25000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE g 202-33-00,041/333-222 13587 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali kmetijo kupim, g 031/54-88-41 13820 KOVOR okolica prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, 20600 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 PARCELO primerno za vikende pod Još-tom, ugodno prodam, g 23-12-563, 204-2783_14844 Prodam zaz. PARCELO v Sp. Gorjah, g 031/561-707 ušes POLJANE - okolica, 914/n2, sončna lega, zazidljiva,mirna lokacija, BLOK 5 nepremičnine, GSM 041 428 958,Tel 04 5125 122. MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 27.500,00 SIT/m2.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT.IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886 BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za kon-jerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 8,2 mio. SIT.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA. NAKLO, CERKLJE, ŠENČUR, BLED, ... kupimo več zazidljivih parcel različnih velikosti. Plačilo takoj (gotovina)! IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387, 041 386 930 MAVČIČE, okolica - parcela pravokotne oblike, 1200 m2, stroška spremembe namembnosti ni, lok. dovoljenje v postopku, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 Večjo zazidlivo parcelo na idilični legi v smeri Krope, komunikacije v bližini, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 JEZERSKO, prodam zazidlj. parcelo, 1300 m2, sončna in odprta, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 ŽIRI, prodam 3 parcele a 1000 m2, zazidljive, sončne, priklj. ob parceli, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šk. Loka bližina, prodam zazidlj. parcelo, 3.800 m2, možna delitev na manjše parcele, ravna, priključki na parceli, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj- prodamo 8000 m2 za gradnjo poslovnega centra.FRAST, d.o.o 04/ 23 44 080 041/ 626 581 Spodnja Besnica pri Kranju, Zabukovje, 550 m2 parcela, z vloženo lokacijsko dokumentacijo, možnost izgradnje stanovanjske hiše ali bivalnega vikenda.Cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Bašelj pri Preddvoru, parcela, zazidljiva, s priključkom elektrike in vode, ca 1500 m2, mirna lokacija ob gozdu in potoku! Cena ca 18 MIO sit. Bitnje, ob cesti Kranj-Loka, parcela 1800 m2, cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 Kranj - zazidljiva parcela 4.000 m2 za stanovanjsko gradnjo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Medno: zazidljiva parcela 878 m2 z lokacijsko dokumentacijo za poslovni objekt ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Radovljica (smer Lancovo) - 2 parceli po cca 800 m2 prodamo skupaj ali ločeno. K3 KERN d.o.o. tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj: bližina - parcelo 680 m2 prodamo na mirni lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranjska Gora: stavbna parcela 671 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Cerkno: parcela 4.000,00 m2, od tega del zazidljivo prodamo po 3.000,00 SIT na m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ TRŽIČ okolica prodam lepo, ravno sončno PARCELO 2836 m2, lahko tudi v dveh kosih, cena 6000 SIT/m2. g 041/951-260, 596-18-17 ' 14940 POSLOVNI STIKI IŠČEMO SPOSOBNEGA POSLOVNEGA PARTNERJA PRI SKUPNEM SODELOVANJU UVOZA, ZASTOPANJA TRGOVINE. RAZPOLAGAMO Z POSLOVNIM PROSTOROM IN SKLADIŠČEM TER UTEČENO DEJAVNOSTJO PRI PRODAJI TEHNIČNEGA BLAGA, g 041 /676-600 14751 POZNANSTVA Ženitvena agencija UTRINEK vam posreduje stike za prijateljstvo - resne zveze, g 040/79-15-15,01/750-31-59 14412 41-letni fant želi spoznati resno žensko. Otrok ni ovira, g 041 /246-548 14935 RAZNO PRODAM Prodam BUKOVA DRVA 60 m. Arh, Zg. Jezersko 144 14824 Prodam ŠROTAR draksl, ojnice, lojtre, lestenec, mlatilnico, obračalnik, g 580-28-80 Prodam HLEVSKI GNOJ in VRTNO SEDEŽNO GARNITURO iz ratana. g 041/364-504_14908 Prodam suha bukova DRVA. g 2503-712 STANOVANJA ODDAMO Kranj center - oddamo 3 ss, delno opremljeno, 86 m2/VII, 80 000 SIT/mes, predplačilo, varščina. KRANJ okolica lepo 2 ss+k v hiši, 80 m2, opremljeno, vsi priključki, 105.000 SIT/mes in KRANJ Planina lepo 1 ss, 42 m2/IV, opremljeno 57000 SIT/mes+varščina. DOM NEPREMIČNINE g 202-33-00, 041/333-222 13583 Oddam opremljeno enosobno STANOVANJE (kuhinja, ločen dnevni prostor, spalnica) pri Vodovodnem stolpu. Pritličje, vsi priključki, plin. Ponudbe pod "ENOLETNO PREDPLAČILO" 14742 ODDAM GARSONJERO na Planini, cena 41.400 SIT/mes, predplačilo, vseljiva takoj, g 041/549-675 Mojca uso7 STRAŽIŠČE v hiši, dvosobno stanovanje, pritličje, CK, najemnina z ogrevanjem 53000 SIT, oddam, g 23 15 600. 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE ŠKOFJA LOKA - okolica, v stanovanjski hiši oddamo večje, neopremljeno, 2ss, 75 m2. Najemnina je 57.500,00 SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880. 031 635 387, 041 386 930 RADOVLJICA - gars., 24 m2. I.nad., opremljena, oddamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 KRIŽE, oddamo dvosobno stanovanje z garažo. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000 PREDDVOR, alpski blok, 3-sobno, opremljeno stanovanje z balkonom v II.nadstropju.Cena in ostali pogoji ugodni! Srednja Vas pri Šenčurju, enosobno v novi sta. hiši, ločen vhod, opremljeno, nadstan-dardno, urejenemu paru ali poslovnežu! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 ŠKOFJA LOKA- Frankovo naselje, garsonjera 27 m2. BLOK 5 nepremičnine, GSM 041 428 958,Tel 04 5125 122. Kranj, 1 SS 50 m2 z opremo, 1 SS 42 m2 z opremo, 3 SS 74 m2 z vso opremo, 2 S + 2 K 81 m2 (kuhinja opremljena), Preddvor -hišo v dveh etažah s parcelo 2.000 m2, Preddvor - pritličje hiše z opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 Kranj, pritličje hiše s pisarno in stanovanjem v hiši v bližini sodišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. KRANJ Planina III kupimo 3 ss v nizkem bloku ali menjamo za 2 ss z doplačilom. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 10121 STANOVANJA KUPIMO : Kranj, Škofja Loka kupimo 1 ss, za znanega kupca, gotovina. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222 13912 BLED ali bližnja okolica garsonjero ali manjše enosobno nujno kupim, g 041/596-015 KRANJ, BLED, RADOVLJICA. TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine).IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 Enosobno stanovanje v Šorlijevem naselju kupimo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 Dvosobno stanovanje v Šorlijevem naselju kupimo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 Tri ali večsobno stanovanje, primerno za invalida , kupimo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_ Kranj z okolico: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE , gotovina.FRAST-nepremič-nine 04/234 40 80, 041/ 734 198 PLANINA 2: kupimo DVOSOBNO STANOVANJE, gotovina. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198_ KRANJ- kupimo ŠTIRISOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198_ KRANJ, Šorlijevo naselje, 2 -sobno stanovanje z razgledom, visok blok, za znanega kupca! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_ V Kranju kupim 2 sobno ali 2,5 sobno stanovanje pri Vodovodnem stolpu, Šorlijevo naselje, nižje nadstropje, plačilo takoj!, tel. 041 366 622. K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53. 202 25 _ Kupim 1,5 sobno STANOVANJE v Radovljici ali Škofji Loki. g 031/685-190 14798 STANOVANJA NAJAMEMO Iščem enosobno STANOVANJE v hiši- * 2571-538 14855 GLASBENIK MESECA OKTOBRA 2002 Pripravlja Andrej žalar Ajda z Valentinom Antonijem Vodja ansambla Andrej Plešec nam je tokrat predstavil še dva člana. To sta pevca Nena Ber in pevec Valentin Antonijo. Da ne bo kakršnekoli pomote pa smo še enkrat v naslovu poudarili, daje pravilno ime ansambla: Ajda z Valentinom Antonijem. Vodja ansambla Andrej (harmonika) se poleg poučevanja harmonike zelo rad ukvarja z otroškimi ve. Sicer pa ima rada orkestralno glasbo. Zelo rada hodi tudi v planine oziroma nasploh v naravo. Njen konjiček je igranje na klaviaturah. In Valentin Antonijo? Je eden od tistih, ki ga v Gorenjskem glasu zelo dobro poznamo. Poznate pa ga zagotovo tudi bralci oziroma vsi tisti, ki ste že bili z nami na različnih prireditvah Gorenjskega gla- matinejami po Sloveniji, rad pa tudi potuje. Njegova posebna strast pa so hitri avtomobili in sprehodi ter planinarjenje. Dolžni pa smo seveda še besedo o Neni in Antoniju in o njunem početju, kadar nista na odru ali na vajah. Nena Ber, pravijo, je računalniški molj. Razen tega tudi v ansamblu skrbi za administrativne zade- sa po Gorenjskem. Valentin Antonijo je namreč, zelo aktiven glasbenik. Rad ima dobro glasbo. Razen nastopov z ansamblom pripravlja tudi samostojne projekte. Veliko prepeva tudi na dobrodelnih prireditvah. Sicer pa je njegov konjiček šport in v športu rolanje, drsanje, plavanje. V prostem času pa rad zaide v vikend na Dolenjskem. GLASBENIK MESECA - OKTOBER 2002 Morda veste za drugo ime Valentina Antonija? Ime in priimek....................................................................... Naslov.................................................................................. Pošta................................................................................... Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj (3® mm GLAS V soboto v Dupljah Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko bo na prireditvi z Gorenjskim glasom Vesela jesen v Dupljah podelilo priznanja za urejenost. Duplje - Kot smo že napovedali, Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko Duplje vseh, ki so bili že dvakrat na prireditvi Vesela jesen v Dupljah z Gorenjski glasom, tudi letos ne bo razočaralo. V soboto, 16. novembra, ob 19. uri bo namreč v dvorani gasilskega doma v Dupljah že tretja prireditev. Na prireditvi bodo nastopili gostje in domače kulturne skupine. Tako se bodo predstavili Ženski pevski zbor Dupljanke in Moški pevski zbor KUD Triglav Duplje, Rokovnjaška godba, ansambli kvintet Ajda z Valentinom HADiO OGNJIŠČE Jure Setek, Intcuno najboljšega Ansambel Krila med snemanjem videospota. S Tanjo v Domžalah Nožice - Citrarka Tanja Zaje Zupan bo svoj deveti album, ki je izšel pred nedavnim pod naslovom Vse je lepše ker te ljubim, predstavila 23. novembra v Domžalah. Večer pa bodo obogatili tudi Faraoni, Alfi Nipič, Mambo Kings, Kvintet Dori, Vita, Juhubanda, Gadalni. orkester GŠ Škoija Loka, Eva Čeme, plesalca Eva Jenšterle in Blaž Kunšič. Prireditev pa bo vodil igralec Jure Ivanušič. Vstopnice za Tanjin koncert so naprodaj tudi v Gorenjskem glasu (mali oglasi). V Gorenjskem glasu tokrat objavljamo tretjega od štirih nagradnih kuponov za koncert v Domžalah. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali dvakrat po dve vstopnici. Andrej Žalar Antonijem, Krila, Tihojla ... pa Tjaša Križnar, Andrej Arh, Kristina Pahor ... Pa tudi beseda o različnih zanimivosti bo stekla z domačini. Skratka, Vesela jesen v Dupljah bo zares vesela, zato vas vabimo to soboto v dvorano v Duplje. Prepričani smo, da vam ne bo žal. Pa tudi vstopnine ne bo. Torej, na svidenje, v soboto zvečer ob 19. uri. Andrej Žalar Gorenjke In Gorenjci Poslušamo NAGRADNI KUPON - Tanja v Domžalah - 3 Koliko evergreenov bogati tokratno zgoščenko? Ime in priimek........................................................... Naslov...............................................................'....... Pošta....................................................................... Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj (RfejŠIte 041944 944 Skupaj za novo leto Kranj - Danes objavljamo drugi KUPON za novoletne prireditve v vašem kraju pod naslovom VESELO V NOVO LETO. Vse, ki bi radi (še posebno organizatorje oz. društva ali KS), da se pred novim letom srečamo na sicer marsikje poznani prireditvi VESELO V NOVO LETO, KRANJ ■ RADOVLJICA - JESENKI vabimo, da nam na kupone napišite ime kraja in jih pošljete na Gorenjski glas. Lahko-pa tudi pokličete na 031/638-699. Andrej Žalar Internet: www.radiotop.net VASA PESEM: PREDLOG TEGA TEDNA Popevke: 1. Vzemi vse - Mili 2. Panika- Povver dancers & Game over 3. Ljubljene oči - Saša Lendero NZ - vize: 1. V hiši domači - ans. Marjana Drofenika 2. Ob praznikih - Rokovnjači 3. Beli dom - ans. Frančič Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. Nisva dober par - Anika Horvat 2. Ne joči - Fantje iz Graške gore Radio Ognjišče, Stula 23, p.p. 4863,1210 Ljubljana Šentvid Glasujete lahko tudi na internet naslovu: http:/radio.ognjišče.si Ime in priimek . Naslcv Pošta: KUPON - Veselo v novo leto - 2 Želim, da bi bila prireditev Gorenjskega glasa v (na): Ime in priimek.............................................................. Naslov......................................................................... Pošta.......................................................................... Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj V Kranju ali okolici nujno iščem manjše STANOVANJE. Brez predplačila. "B 031-820-695 Kranj- Milje : Oddamo popolnoma opremljeno 3SS - etaža hiše, takoj vseljivo, parkirni prostor, 3 meseca predplačila, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 STAN. OPREMA Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO z do-datnim ležiščem in mizo. "B 040/859-420 Poleg ostale ponudbe ITALIJANSKEGA POHIŠTVA imamo ekskluzivno ponudbo zelo kvalitetnih stolov za dom in gostinstvo po 9.890,00 SIT/kos+DDV. Količine so omejene. ORBITRON 4273 Blejska Dobrava 152, tel. in fax 04/587 44 02, GSM 041 /688-836 % 14896 Ugodno prodam NOVEJŠO SPALNICO, pisalno mizo, posteljo ter OTROŠKO SOBO; v masivi. "B 594-00-20, 041/862-238 Prodam OMARO Alples za dnevno sobo -dolžina 286, v. 223 G.40, cena po dogovoru. "B 512-52-48 14948 Prodam lepo ohranjeno SPALNICO z jogijem. Cena po dogovoru. U 512-52-48 SPORT Za 16000 sit prodam SMUČI dol. 138 cm z okovjem, pol carving, eno leto rabljene in pan-carje št. 38 za 6000 SIT -B 031/622-506 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, sp., Senično 7, Križe, V 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje vseh vrst lesenih oblog. Planinšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, Tt 25-31-673, 031/50-46-42 13329 PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI KANALIZACIJE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, ŠKARPE. DELAMO HITRO IN POCENI. » 041/593-492, BYTYQ OČE IN SIN d.n.o., CEGELNICA 48 B, NAKLO 13349 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ IN PREDELNIH STEN PO SISTEMU KNAUF, MONTAŽA STREŠNIH OKEN VELUX IN POLAGANJE LAMINATOV TER IZDELAVA BRUNARIC. "B 518-60-55, 041/765-842 ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI Knaut, KERAMIČNA DELA, KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ. V 031/379-256, 23-81-900, JB Splošna zaključna dela, Zlato polje 3 C, Kranj uoes STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov -hitro in po ugodni ceni. B 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica SLO-DOM ZAKLJUČNA DELA stropi in stene Knaut, Rigips, Armstrong, izdelava celotnih podstreh ter adaptacije stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Markotič Slavko,s.p., Suška c. 28, Šk. Loka, "B 513-40-83, 041/806-751 14377 Sprejmem vsa zidarska in fasaderska dela. •B 041/414-038, Zidarstvo-fasaderstvo, Pot na lisice 6, Bled 14549 ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela, notranje omete vse vrste fasad, novogradnje, adaptacije. C 041/760-614, Bytyqi Halim.s.p., Glavni trg 14, Kranj 14700 STANOVANJA PRODAMO KRANJ - Zlato polje: masardno, obnovljeno, 2 ss + 2 K, 73 m2, etažna CK olje, 17.4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE "B 202-33-00,041/333-222 13586 KRANJ PLANINA I garsonjero, 28,70 m2/VII, zaprt balkon, 8,4 mio SIT, KRANJ GRADNIKOVA ul. 1 ss+kj 41,40 m2/lll., plin do vrat, 11,1 mio SIT, TRŽIČ BISTRICA starejše 1 ss, 48 m2/l, klasično ogrevanje, 7,5 mio SIT, TRŽIČ Kovorska c. 1 ss, 41,67 m2/IV, 9 mio SIT, KRANJ Planina lil lepo 2 ss, 62,80 m2/ll, nizek blok, 15,7 mio SIT, KRANJ Planina III sončno 2 ss, 62,5 m2/VI, 15 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 50 m2/IV, 13,62 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m2/IX, 12,8 mio SIT, Kranj Center sončno, meščansko 2 ss, 80 m2/l, CK olje, 22,8 mio SIT, KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 KRANJ, mesto - gars., 28,30 m2, mans., opremljena, novejša, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 LESCE - gars., 28,42 m2, IV.nad., opremljena, balkon, prazna, nadstrešek za avto, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114' ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - gars., 17,38 m2, XIII.nad., prazna, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - gars., 27,40 m2, I.nad., balkon, prazna, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26- 172, 031 605-114_ PLANINA I - 1 sobno, 44,10 m2, XI.nad., delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 LESCE - 1 sobno, 31,90 m2, mans., balkon, delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ZLATO POLJE zg. - 2 sobno, 48,50 m2, III nad., delno prenovljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2 sobno, 60,70 m2, II.nad. nizkega bloka na mirni lokaciji, hitro vseljivo, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2 sobno, 59,10 m2, V.nad., urejen blok, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA III - 2 sobno, 62,50 m2, VI.nad., delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ŠKOFJA LOKA, mesto - 1+2 sobno mans. stan. v dveh nivojih v pred 14 leti v celoti prenovljeni meščanski hiši, 79,60 m2, prodamo. Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 GOLNIK - 3 sobno, 82,20 m2, II.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605- 114 PLANINA III - 2+2 sobno, 81,24 m2, ll.nad. nizkega bloka, prazno, ugodno prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ, ... prodamo več stanovanj različnih velikosti in cenovnih razredov.lDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387 KRANJSKA GORA - Čičare, prodamo 1ss, 44 m2, popolnoma opremljeno. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - Šorlijeva, prodamo 1ss, 39,5 m2, 3.nad., cena je 11,00 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - PLANINAH., prodamo 2ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, cena je 14,8 mio SIT, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 GOLNIK- prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., zelo lepo, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja).IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 ŠKOFJA LOKA, v mestnem jedru prodamo 3ss v mansardi, 80 m2, popolnoma obnovljeno, cena je 15.2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 PLANINA III., prodamo 3 ss, mansardno, 83 m2, zelo lepo, vzdrževano, cena po dogovoru.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 RADOVLJICA - v vila blokih, prodamo 1 ss, 37 m2, v 1. nad., z vsemi priključki, prevzem možen takoj, cena je 9,5 mio. SIT.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ 5 km, prodam 3 ss, 90 m2 v stan. hiši, mansarda + vrt,lepo in svetlo stan, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šk. Loka, prodam 1 ss, Partizanska, 38 m2, 11.n., prenovljeno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 PLANINA III; 76 m2, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, balkon, vseljivo, izredno ohranjeno, funkcionalno, cena 18,6 mio SIT. PS00907MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PLANINA II; 82 m2, 2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PLANINA; 61 m2, dvoinpolsobno, ohranjeno, balkon, 2. nadstropje, vseljivo, cena 14,3 mio SIT PS00899MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. TRŽIČ - Deteljica; 61 m2, dvoso6no, popolnoma obnovljeno, delno opremljeno, 1. nadstropje, nizek blok, oddamo ali prodamo. PS00820MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. RADOVLJICA - Cankarjeva; 83 m2, prodamo 3-sobno obnovljeno stanovanje z garažo. Cena 24,7 mio SIT. PS00910TJ-KR. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PLANINA 1: prodamo garsonjero, 27 m2, 1nad, takoj vseljiva. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/84 86 51 PLANINA 2: prodamo 3ss, 89 m2, prava cena.FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo 1ss. 52 m2, atrij, 12,5 mio. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 PLANINA 3: prodamo 2ss, 63 m2, lep balkon, 14,5 mio. FRAST, nepremičnine 04/ 23 44 080 041/ 73 41 98 ZLATO POLJE: prodamo 2ss, 54m2, 2.nad., 14,5 mio. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/84 86 51 KRANJ- prodamo pol hiše, pritličje, vrt, cena 17 mioFRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/734 198 BLED: prodamo etažo hiše, 120 m2, ob jezeru, 32 mio. FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/84 86 51 ŠKOFJA LOKA: mansarda, 3ss, 80 m2, 15,2 mio. FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/734 198 VODOVODNI STOLP:prodamo mansardno stanovanje, 78 m2, 16,5 mio. FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/734 198 ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK: 3SS, 75 M2, 18 mio. FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/626 581 ŠKOFJA LOKA-Groharjevo, garsonjera 26 m2, 3. nad, CK, obnovljena, prodamo ERMA 5 nepremičnine, Sp.trg 30, ŠK.Loka, tel.: 040 686 048. ŠKOFJA LOKA-Partizanska, 37 m2, vsi priključki, prenovljeno, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Sp trg 30, ŠK.Loka, tel.: 040 686 048. STRAŽIŠČE pri Kranju, novo adaptirano enosobno stanovanje ca 35 m2, terasa, pritličje več stanovanjske hiše, vseljivo takojICena 8,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d,o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina III, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo, cena ca 15 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina III, 1 sobno 43 m2, ll.nad-str., takoj vseljivo, cena ca 12,6 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323,04/ 2362890 KRANJ, Planina III, nizek blok, 2 sobno z 2 kabinetoma, 81 m2, II. nadstr, prazno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj. tel.: 041/ 347 323,04/ 2362890 KRANJ, bližina ZD, 2 sobno 55 m2, II.nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano, cena ca 14,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890_ NOVOGRADNJA V ŠENČURJU! Prodamo več stanovanj različnih velikosti, izgrajenih na ključ. Vselitev junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 ŠKOFJA LOKA-Mesto, trosobno 72 m2, četrta gradbena faza, etažno plinsko ogrevanje, ugodno. BLOK 5 nepremičnine, GSM 041 428 958, Tel 04 5125 122. ŠKOFJA LOKA-Partizanska c, dvosobno 61 m2, prenovljena kopalnica z WC, lepo ohranjeno. BLOK 5 nepremičnine, GSM 041 428 958,Tel 04 5125 122. ŠKOFJA LOKA-Frankovo naselje,dvosobno 57 m2, zastekljen balkon, delno opremljeno. BLOK 5 nepremičnine, GSM 041 428 958,Tel 04 5125 122. KRANJ -1 SS 45,00 m2 v 3.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ - 2 SS 59,10 m2 v 5. nad., 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, 2 SS 54,6 m2 v 4. nad. pri nebotičniku, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - 1 G 28,00 m2 v 2.nad v mestu, 1 G v pritličju, 1 G 29,8 m2 v 5.nad., 1 G 29,6 m2 v 3.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 6G, KRANJ - 2 SS 48,80 m2 v večstanovanjski hiši z novo opremo, 2 SS 59 m2 v 6. nad., 2 SS 62 m2 v 7. nad.; 2 SS 62,5 m2 v 6.nad.; 2 SS 68 m2 v 2.nad. 2 SS + K 76 m2 v 1. nad. K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66 KRANJ - 2 SS + K 69,5 m2 v 5.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - 2 SS 59,10 v 5 nad , 3 SS + K 76 m2 v l.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Radovljica - Gradnikova: V hiši prodamo zelo lepo 1SS, 35m2, VP, lastno parkirno mesto, vsi priključki, popolnoma opremljeno, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 66 670, 041/755-296,040/204-661 Medvode: Prodamo zelo lepo garsonjero, renovirano, 21 m2,IV.nad, kuhinjska niša ločena, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 66 670, 041/755-296,040/204-661 Kranj - novogradnja: V manjšem novem bloku prodamo 2SS, VP, 58,80m2, vsi priključki, balkon, lastno parkirno mesto, mirna lokacija, vseljivo november 2002 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120 , 041/755-296,040/204-661 KRANJ-Hrastje: Prodamo zelo lepo 2SS, l.nad, 60m2, vsi priključki, nova kopalnica, balkon, lastno parkirno mesto. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 KRANJ-Savska Loka:V več stanovanjski hiši prodamo večje 1SS, 44m2, l.nad.vsi priključki, +garaža+vrt, popolnoma prenovljeno, lastna CK, mirna sončna lokacija, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 KRANJ Planina I, 3 ss, 80 m2, pritličje, 2 balkona, lega VJZ, delno opremljeno, 16,5 mio SIT. "B 2026-855 14660 ŠKOFJA LOKA - Kamnitnik, prodamo lepo GARSONJERO, 27 m2. 041/556-572, po 14. uri 14830 LESCE GARSONJERA, 4. nad., priključki, balkon, opremljena, cena 8 mio SIT, prodam. 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE PLANINA I, enosobno STANOVANJE (45 m2), 11. nad., priključki, prazno, ugodno prodam. "B 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE LESCE alpski bloki prodam popolnoma opremljeno GARSONJERO 24 m2, 4/4. V 031/401-501 14941 VARSTVO Iščem varstvo za 15 mesečno punčko v Šenčurju ali okolici. tt 041/276-801 14755 VOZILA DELI GUME in PLATIŠČA različnih dimenzij in znamk, nove in malo rabljene, prodam ali zamenjam. "B 041 /722-625 M612 Zimske GUME BRIDGESTONE 145/70-/13 nove, 4 kom, lahko s platišči in nove verige, prodam. "B 59-61-038 14613 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP AVTOMOBILOV. Tt 50-50-500 14638 Prodam 4 nove ZIMSKE GUME, nalite dim. 195/65/R 15 M*S. "B 031/242-059 14811 Prodam ZIMSKE GUME in PLATIŠČA za Golf III. 'ff 232-65-95 H813 Prodam AVTOGUME za LADO NIVO na platiščih, odličen profil. IT 041/895-075 Prodam 2 zimski GUMI za ford fiesta s platišči 165-70-13 ter vorige. tf 252-30-23 Ugodno prodam GUMO Firestone. IT 5721-452 14847 Prodam malo rabljene GUME s platišči Pirelli 175 70 R13. V 20 12-968 14853 Prodam tovorno PRIKOLICO Amigo, nosilnost 600 kg. ohranjeno "B 041/715-067 ZIMSKE GUME SEMPERIT 165 R 13 in Michelin 165 R 13 M,S, ugodno prodam. V 5801-869_ 14674 Prodam ZIMSKE GUME Ibiza, Polo 13 col na jeklenih platiščih, rt 040/311-440 i4■ \ od 8 °C do 13 °c Danes, v torek, bo sprva delno jasno, ponekod po nižinah bo zjutraj in del dopoldneva megla ali nizka oblačnost. Popoldne bo oblačnost od zahoda naraščala. V sredo in četrtek bo prevladovalo oblačno vreme. Občasno bo deževalo, več dežja bo v hribovitem in gorskem svetu zahodne Slovenije. Razmeroma toplo bo. Pihal bo jugozahodni veter. Spremembe so dobrodošle Nekaj zadnjih tednov je večina Gorenjcev živela in razmišljala le o volitvah. Že od pradavnine množica potrebuje nekoga, da sklene z željo, da jo popelje na višjo raven. Gorenjska - Minila je nedelja in z njo dan, ko smo volili in izkazali neko spoštovanje sebi, kot drugim ter obenem nekomu izrekli pisno zaupanje, ko smo na lističu obkrožili številko pred njegovim imenom. Za trenutek smo se počutili soustvarjalci, saj bo država kmalu dobila novega predsednika ali predsednico, domača občina je dobila novega župana - nekje so sicer imena ostala ista in se je zaupanje izreklo takratnemu županu, med toliko in toliko svetniki, pa so se tudi izkristalizirala imena, vaščanov oziroma krajanov, ki bodo zastopali interese ljudstva, če lahko tako rečemo. V nedeljskih jutranjih urah, smo se odpravili po nekaterih gorenjskih voliščih in povprašali naključne volilne udeležence, kaj menijo, kdo bo naš novi predsednik. Povprašali smo jih tudi za mnenje, o predvolilnih soočenjih kandidatov, ki so jih priredili različni mediji. Največkrat je bil odgovor "mlačna". Koga in komu so podelili svoj glas, v večini primerov niso povedali, namignili pa so, da spremembe bodo ali pa da si jih dejansko želijo. V kakem smislu ni pravzaprav nihče želel komentirati. Prisotno volilno komisijo na gorenjskih voliščih pa smo povpra- šali, kako je bilo do te ure, ko smo jih obiskali z udeležbo. V Baši ju je bila okoli enajste okoli udeležba dvajset odstotna. Od 254 vpisanih jih je volilo že 64. "Predčasno sta za predsednika volila dva, za župana in občinski svet pa štirje," nam je povedal Miro Rob-lek, namestnik predsednika volilne komisije. "Sam sem že volil. Glede na ankete naj bi imeli drugi krog in lahko doživimo celo kako presenečenje. Lahko se res kaj takega zgodi." rija pa dodaja: "Ja, volila sem, sedaj bomo pa videli, kaj bo." Lotrič Janez in Zofka sta volila v Hrastju: "Vedno greva volit. Predvolilna srečanja? Vse skupaj je bolj žalostno. Nobenega pravega vzdušja ni bilo. Verjetno so si Na Štefani gori so ob dvanajstih volili praktično že vsi. Od 67 sta morala priti volit le še dva. Franci Gaš-perlin, starejši je predvolilna srečanja spremljal: "Malo sem jih spremljal in mislim, da so bila srečanja kar v Gorenjke In Gorenjci Poslušamo /nl^SS) 041944944 redu. Kdo bo novi predsednik? Možna so seveda presenečenja, drugače so pa javnomnenjske raziskave kar precej realne." Alenka, Franc, Darinka in Marija Hribar so se na volišču v Bašlju oglasili skupaj, takoj po drugi maši. Ker je bila nedelja, je pravzaprav masa ljudi hodila na volišča v intervalih. Po vaseh, kot je Bašelj. na primer, jih je bilo kar nekaj po prvi maši, veliko več pa potem po drugi. Franc pravi:" Saj bodo jutri povedali, kdo bo zmagal. Soočenja pa nisem ravno spremljal. Bolj malo," mama Ma- ljudje mislili, da je kandidat že vnaprej predviden. Osebno mislim, da bi bilo dobro, da bi na vrhu prišlo do kake spremembe -ne glede na to, kdo postane predsednik. Razumeti se mora na stvari, saj ljudje od njega veliko pričakujejo. Ne more biti kar vsak predsednik neke države." V Zabnici pa smo naleteli celo na dva fanta, Jošta in Gorana, an-ketarja vzporednih volitev, ki sta nam povedala, da tokrat potekajo vzporedne volitve v Sloveniji na sto dveh voliščih. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič ■raSSlHIGLAS ti^HTi) 044 Najboljši iz lesarske šole v Skofji Loki Alenka, Franc, Darinka in Marija Hribar Kraki - Radovljica - Jesenke Internet: www.radiotop.net Revija Les je namenila posebno priznanje predstavitvi Srednje lesarske šole iz Škofje Loke. Korošci na Bledu Člani društva "Kočna" iz Sveč na Koroškem na Blejskem gradu in v Prešernovi hiši. Bled - V soboto, 19. oktobra 2002, je Zgodovinsko društvo Bled 1004 dobilo obisk naših rojakov s Koroškega, ki so člani slovenskega društva "Kočna" in imajo v lasti tudi hišo in galerijo priznanega slovenskega kiparja in slikarja Franceta Goršeta v Svečah. Organizirali sta ga predsednici obeh društev prof. Metka Žnidar in prof. Tatjana Feinig. Najprej so si pod vodstvom prof. Janeza Fajfarja ogledali Vilo Bled in nato odšli na Blejski otok, kjer so imeli sveto mašo. Po ogledu Blejskega gradu in'dobrem kosilu pri Batištu na Bohinjski Beli smo se odpravili v Vrbo, kjer so si ogledali Prešernovo rojstno hišo. Z radostjo v srcu sem jih opazovala, kako gojijo slovensko besedo in pojejo slovenske pesmi. V zahvalo so nam podarili koroške šopke in knjige Janka Zerzerja in Antona Feininga, ki sta se tudi udeležila izleta. Naslednjič jih bo v Svečah obiskalo Zgodovinsko društvo Bled 1004. Seveda pa smo si tudi obljubili, da bomo sodelovali pri praznovanju 1000-letnice Bleda. Zahvaljujemo se tudi Turizmu Bled za prost vstop na Blejski grad. Ljubljana - Na 13. Ljubljanskem pohištvenem sejmu, ki v teh dneh poteka na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, se predstavljajo v kleti hale B tudi vse slovenske lesarske šole. Revija Les je za najboljšo predstavitev podelila posebno priznanje Srednji lesarski šoli Škofja Loka /a urejenost in preglednost razstavnega prostora ter raznoliko sejemsko dejavnost šole. Kot nam je povedal na sejmu prisotni mentor -akademski kipar Matej Pleste-njak, so za predstavitev sicer izvedeli le teden dni pred sejmom, vendar sta s kolegom Francem Kunšičem, ki poučuje konstrukcije in tehnologijo, sta skupaj z učenci uredila zanimiv razstavni prostor, na katerem predstavljajo LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 45. KROGA Z DNE 10. 11. 2002 03, 04, 11, 25, 28, 30, 38 IN DODATNA 13 Izžrebana LOTKO številka: 639431 V 46. krogu je predvideni sklad za sedmico 84.000.000 SIT za dobitek LOTKO 49.000.000 SIT SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA 1 *' aflfiH ■ 2: Bel:-- izdelovanje lesorezov in rezbarij, izdelovanje in poslikavo starih skrinj ter izdelovanje intarzij. V posebni vitrini pa tudi izdelke učencev, ki so jih izdelali ob mednarodnem sodelovanju s podobnimi šolami iz Finske in Španije. Kljub temu da so se s predstavit- vijo potrudile vse šole - pohvaljene so bile tudi Srednja lesarska šola Nova Gorica, Srednja lesarska šola Maribor in Zavod za usposabljanje Janez Leveč, pa je resnično najbolj pester, živ in neposreden prav razstavni prostor učencev iz Škofje Loke. Š.Ž. Novorojenčki V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 25 rojstev, in sicer v Kranju 21 in na Jesenicah 4. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 21 novorojenčkov, od tega 11 deklic in 10 dečkov. Na prvem tehtanju sta bili najlažji dve deklici, ki sta tehtali 3.030 gramov, najtežji pa je bil deček s 4.170 grami. V jeseniški porodnišnici pa so prvič na ves glas zajokali 4 dojenčki, in sicer 2 deklici in 2 dečka. Kazalec na tehtnici je 3.690 gramov pokazal najtežjemu dečku, z 2.980 grami pa bil najlažji deček.