IV1E we/% [%l—HO
NO. 49
4 IN SWftff
National and Interaattonal Circnladon
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MARCH 11, 1970
SIOVCNIAN
NfiWSPAMi
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVII1
Malezija in Tajska
skupno proti rdečim
Malezija in Tajska sta podpisali dogovor o skupnem preganjanju rdečilh gverilcev v obmejnem področju neglede na mejo.
BANGKOK, Taj. — Malezija in. Tajska sta podpisali dogovor c skupnem boju proti rdeči gverili, ki je zasidrana v obmejnem ozemlju, in se po potrebi premika iz države v državo, da bi se izognila zasledovanju. Nov dogovor bo omogočil obema državama pri preganjanju rdečih gverilcev njihovo zasledovanje Preko meje.
Nova pogodba, ki je bila podpisana preteklo soboto, bo prvič dovolila boj z rdečimi neoziraje na državno mejo. Malezija je poslala na sever Tajski na pomoč okoli 2,000 dobro izvežba-mh in opremljenih vojakov za skupni nastop.
No je Malaja po 10 letih boja ^ničila rdeči upor v začetku pre-teklega desetletja, so se ostanki rdečih umaknili preko meje na iujsko. Tam jih kljub ponovnim °bljubam iz Bangkoka ni nihče r^sno preganjal. Sedaj so postaja ti rdeči gverilci, katerih števi-0 haj bi doseglo okoli tisoč pre-skušenih, dobro opremljenih borcev, nevarni tako Tajski kot Maleziji. Zato sta se tudi dogo-v°rili za skupen nastop proti njirn.
tajska ima težave z rdečimi S merilci v severovzhodnih po-rajinah, ki meje na Laos. Tam S° se ti kar' dobro organizirali n Postali resna nevarnost red-nim tajskim oblastem. Zato Taj-ca posveča vso pozornost in vsa Sredstva temu področju, tako bo ^esela, če bo rdeče v južnem de-u države na polotoku Malaji rotila Malezija.
------o------
domač majhen avto
DETROIT, Mich. — American °tors Corporation bo dala 1. a-
da na trg nov maj avtomobil
t ,rernbn”, ki naj bi bil uspešen e rnec s sličnimi uvoženimi av-
tak^obili' Stal bo $1,879’ in bo
o naj cenejši v Ameriki zgra-
avto.
Nekateri so pričakovali, da bo ^eha za Gremlin še nižja. Bila p bi predvidena za $1 izpod e Nolkswagena, ki stane li a bruSi P_u so napovedovani n°vi avto sta^ ^>850. dv menjena ceTia $1.879 bo za hi ,S6^e^ni Gremlin, štirisedež-bo stal $1,959.
Novi grobovi
Mary (Maria) Haylas
Včeraj je umrla na domu svoje hčerke Helen Mrs. Mary (Maria) Havtas, roj. Salanci na Češkoslovaškem, vdova po 1. 1959 umrlem možu Johnu, s katerim je živela na E. 52 St., mati Johna, Mrs. Helen Mehi in Josepha, 8-krat stara mati, 3-krat pramati, sestra Elizabethe Foi-gach, Helen 3'skovich in Susan Almasy. Enega brata in eno sestro je za oustila v dama lena kraju v CSR. Pogreb bo iz Grdi novega pogrebnega zavoda na Lake Shora Blvd. v petek ob 9.15, v cerkev’ sv. Andreja ob 10., nato na Kalvarijo.
^rabski gverilci vrgli
v pošto v Gazi
g^NUZALEM, Izr. - Arabski ci so vrgli ročno bombo v kje/0 Urad na Podr°diu Gaze, Hle S° Se v zadnjih dneh razši-izsevfOVOrice’ da bodo Izraelci giip 1 1 6°0.000 palestinskih be-VitvCev> ki žive tam od ustano-^Hzraela leta 1948. pl0/Ce trdijo, da ni bil pri eks-hih J nibče ranjen. Pri podob-tedj^^dih tekom zadnjih par
V Je bilo po več mrtvih in
alenih_
viŠja ?° obIaano in hladno. Naj-ethperatura blizu 30.
Brežnjev pojde v Beograd
BEOGRAD, SFRJ. —. Brežnjev je bil v Beogradu 1. 1966. L. 1968 je dobil novo povabilo, pa je prišla vmes invazija na Češkoslovaško in na povabilo' so pozabili v Beogradu in Moskvi. Sedaj so ga zopet privlekli na dan. V Moskvi so obljubili, da bo Brežnjev res šel na obisk, le časa niso določili.
Zdi se, da do obiska ne bo prišlo tako hitro. Letos praznujejo namreč komunisti 100-letnico Leninovega rojstva. V Moskvi bodo ta jubilej praznovali po svoje, v Beogradu pa tudi po svoje. Objavljeni so že programi slovesnosti, ki se pa precej razlikujejo. Zato bodo morale jubilejne slovesnosti najpreje biti pozabljene, potem šele bo nastopilo v Beogradu pravo ozračje za obisk.
Ameriški bombniki še vztrajno nad Laosom
V Vientianu se pripravljajo na razgovore z rdečimi, ko|^Pbvati na industnjo pijač, da je v bojih na tleh prišlo do zatišja, letala pa še vedno napadajo rdečo oskrbo.
Steklenic ne bomo več metali proč, ampak vračali?
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada preudarja možnost
Pompidou bi bil voljan izročiti Mirages Izraelu
WASHINGTON, D.C. — Francoski predsednik G. Pompidou naj bi bil dejal predsedniku Ni-xonu, da bi bila Francija pripravljena izročiti Izraelu 50 kupljenih in plačanih Mirage lovskih jet letal, kadar bi se napetost na Srednjem vzhodu unesla.
Izrael je letala kupil še pred vojno junija 1967 z Arabci, jih po njej plačal, pa mu jih Francija ni dobavila, čeprav so zgrajeni in pripravljeni za oddajo pred tovarno Dessault v Toulu-su.
SAIGON, J. Viet. — Cele jate ameriških letal skušajo z napadi na rdeče na Hočiminovi poti, pa tudi na druga pota, po katerih prihajajo vojaške potrebščine v Laos in preko njega v Južni Vietnam, ustaviti ali vsaj zavreti ta tok. Od sobote je del letal z letalonosilk v Tonkinškem zalivu posvetil vso svojo pozornost Laosu.
Pri napadih na rdeča oskrbovalna pota v Laosu so sodelovala tudi ameriška letala z oporišč na Tajskem. Cilj teh napadov je zavreti tok oskrbe rdečim v Južnem Vietnamu, pa tudi rdečim, ki so- zasedli Planoto vrčev v Laosu, pa ne morejo dalje, dokler ne dobe nove oskrbe v hrani in strelivu.
Med tem je predsednik vlade Laosa Suvana Fuma sprejel brzojavko “rdečega princa” -Sufa-nuvonga, vodnika Pathet Lao, s katero ga obvešča, da je poslal posebnega sla, ki mu bo prinesel načrt za pomiritev Laosa. Trdijo, da bi utegnil Suvana Fuma dovoliti Severnemu Vietnamu rabo Hočiminhove poti v Južni Vietnam, če bi ta pristal na u-stavitev sovražnosti in umaknitev rdečih bližje proti meji Severnega Vietnama. V takem slučaju sodijo, da bi Suvana Fuma morda “zahteval” od ZDA, da ustavijo letalske napade na Hočiminhovo pot.
bi kot v nekdanjih časih pobi rala nazaj -prazne steklenice in jih polnila znova. Na ta način bi bilo manj odpadnih steklenic in manj skrbi kam z njimi.
Sovjetska zveza ne išče premoči nad ZDA
Mcfkovska Pravda piše, da od novega k o r a It a v o-boroževalni tekmi med ZDA in ZSSR ne more imeti koristi nobena stran.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je v dolgi izjavi koncem tedna zanikala, da bi iskala premoč v orožju nad Združenimi državami. Pravi, da nov korak v oboroževalni tekmi ne bo koristil nikomur, če bo na o-beh straneh dovolj dobre volje, — v Moskvi trdijo, da jo imajo —, bo mogoče doseči pri razgovorih o omejitvi atomskega oboroževanja (SALT), ki se začno 10. aprila na Dunaju, sporazum, ki bo koristen za obe strani in za ves svet.
Članek je bil objavljen v Pravdi, glasilu Komunistične partije ZSSR, s podpisom “Observer”, kar pomeni običajno kakega člana vlade ali vladnega pooblaščenca, Smisel 'članka je, da je doseženo v oboroževanju med ZDA in ZSSR ravnotežje in da je Moskva pripravljena to
SOVJETSKO POPUŠČANJE NA SREDNJEM VZHODU?
Sovjetska zveza je nakazala, da se bi bila pripravljena raz-govarjati o nekaterih manjših popravkih meja Izraela napram arabskim sosedom. To je vzbudilo upanje, da se utegnejo razgovori štirih sil o pomiritvi Srednjega vzhoda le premakniti z mrtve točke.
LONDON, Vel. Brt. — Združene države in Velika Britanija previdno tehtajo namig Sovjetske zveze na razgovoru štirih velikih sil pretekli četrtek v New Yorku o pomiritvi Srednjega yzhoda, da bi ta bila voljna razpravljati o spremembah izraelske meje napram arabskim sosedom. Seveda bi šlo pri tem le za “manjše” popravke. Ta sovjetska pripravljenost naj bi po sodbi francoskega zunanjega ministra M. Schumanna zbližala stališči Sovjetske zveze in Združenih držav ter tako odprla vrata k uspešnejšim razgovorom.
Uradno so vse štiri velike sile na stališču resolucije, ki so jo
Sovjetska zveza sedaj pripravljena vsaj govoriti o možnosti “manjših” mejnih sprememb na Srednjem vzhodu.
Ko se velike sile trudijo, da bi našle kako rešitev in odstranile nevarnost novega večjega vojnega spopada na Srednjem vzhodu, je tudi Izrael omejil svoje vojne nastope take proti Egiptu, kot vsem ostalim arabskim sosedom z Libanonom vred. Na libanonski meji je bilo v zadnjih tednih precej nemirno in Izrael je opozoril Združene narode, da vpadov iz Libanona ne bo dolgo mirno gledal. Kljub svarilu so ostali doslej v Jeruzalemu mirni in čakajo.
sprejeli Združeni narodi leta I Med tem utrjujejo svoje ozem-
1967. Ta zahteva izraelski umik z zasedenih arabskih ozemelj, pa tudi priznanje in varnost Izraela in njegovih meja. Arabci zahtevajo, da se Izraelci najprej umaknejo, nato bodo šele pripravljeni priznati izraelske meje in Izraelu pravico do obstoja, pa še to le tedaj, če bo ta sprejel nazaj palestinske begunce ali se z njimi dogovoril o odškodnini.
Izrael take arabske zahteve odklanja in vstraja na stališču, da bo z vsako arabsko sosedo
Vse v podporo Calleyju
stanje sprejeti, namiguje pa, da rešil vsa sporna vprašanja, tudi nekateri krogi v ZDA niso za to, vprašenje bodoče meje, v nepo-ampak hočejo doseči premoč v srednih razgovorih. Arabci no-
orožju nad ZSSR.
Čejo o takih razgovorih niti slišati, dokler se Izrael
Zahodni proučevalci sovjetske
WAqmNpTnM nr,	politike smatrajo, dd naj bi čla- umakne z vseSa arabskega
WASfflNCiON, D C. — Bela nek na eni stran. hdtel k ti ozemlja, ki ga je zasedel v ju-
h^a dobiva celo poplavo pisem pripravljenost Moskve zfspora- ^ 1967‘ v zvezi z množičnim pokolom v 2Um v omejitvi oboroževanja,' Sovjetska zveza je doslej pod-
y /o««' Ll/nem letnamd ko se razgovori med ZDA in pirala trdno arabsko stališče in marca 1968. Skoro vsa pisma so ZSSR približujej na d i poskuse ZDA za popuščanje zali PwTrt	U POr°Cm' naj bi vplival tudi na razpravo vračala, ko je videla, da jih
u .	. a eyju.	v ^DA, kjer je predsednik Ni-!Naser ne mara. Od pretekle je-
xon pretekli mesec predložil šeni so zato razgovori štirih razširitev obrambe pred medce- velikih sil o pomiritvi Srednje-
Dve tretjini v industriji
ITHACA, N.Y. — Kemična linskimi raketami, industrija porabi 64% vse soli, ki jo pridobe v naši deželi. Lani je znašala skupna produkcija 39 milijonov ton.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE postanite še danes!
ga vzhoda počivali. Sedaj so bili obnovljeni in sovjetski zastopnik Jakob Malik je na zadnjem sestanku pretekli četrtek z ZN v New Yorku nakazal, da je
Ije ob meji Libanona, da bodo iažje prestregli vpade gverilcev od tam.
Trenutno je na mejah Izraela nekaj zatišja in v Parizu so do-oili kar upanje, da bo morda postopno le mogočo nekaj ublažiti napetost na Srednjem vzhodu. V Londonu in v Washing-conu so previdnejši in ne stavijo prevelikih nad na ‘spremenjeno” sovjetsko stališče, da ne bi bili kasneje razočarani.
Grški zagrizena ogrožajo premirje na Cipru
CLEVELAND, O. — Mednarodna politika se je morala baviti s ciprsko krizo 1. 1963 in 1967. Obakrat je ni mogla rešiti. Zato na Cipru ni miru, obstoja pa tam premirje. Seveda niso v premirje zaljubljeni ne Grki ne Turki, toda smatrajo ga za nekaj boljšega kot državljansko vojno. Zato ga ves otok prenaša in se prav nič ne vnema za nove boje med ciprskimi Grki in Turki.
S tem stanjem so zadovoljni tako Turki v Ankari kot Grki v Atenah. Obe državi priznata to tudi na zunaj. Mirno namreč prenašata, da se zastopnik nadškofa Maka-rija za Grke in zastopnik ciprske turške manjšine pregovarjata v Londonu, kako najti rešitev za ciprsko krizo. Nista še našla nobene metode, kako razvozljati ciprski političen vozel. Zaradi tega ne protestirajo ne v Ankari ne v Atenah ne v Nikoziji. Povsod vedo, da ne morejo z glavo skozi zid in da so prisiljeni
prepustiti času, da najde pot do kompromisa.
Morda čas tudi išče pot do kompromisa, toda na svoj način, ki ne ugaja ne grški ne turški ne ciprski politiki. Po 1. 1867 je namreč prišlo do revolucije v Grčiji in s tem postavilo spor na Cipru na glavo. Do grške revolucije so bili namreč vsi ciprski Grki vneti za zedinjenje z Grčijo. Ko je pa vojaška diktatura prevzela oblast v Atenah, so se ciprski Grki znašli v precepu. Ako zahtevajo zedinjenje, bi silili v vojaško diktaturo, te pa večina ciprskih Grkov ne mara. Zato so se odločili za začasno spremembo politične smeri. Večina se je z Makarijem na čelu zopet ogrela za ciprsko samostojnost. Proti temu ne morejo imeti ničesar ciprski Turki. Tako je čas zbrisal polovico spora med ciprskimi Grki in Turki: otok naj ne pride pod’ grško suvereniteto. Druga polovica je ostala odprto vprašanje; ciprski Grki so za na-
čelo: en otok, ena država, ciprski Turki pa hočejo delitev na grški in turški del. Mislijo, da se radi tega ni treba spustiti znova v državljansko vojno.
Ciprski Grki niso vsi za to taktiko. Jih je nekaj, ki silijo v zedinjenje z Grčijo za vsako ceno. Proti temu niso samo ciprski Turki, ampak tudi Makarijeva struja med Grki. Tej struji vsaj javno ne nasprotuje tudi grška vojaška diktatura; ako bi, ne bi Ma-karij hodil na posvete v Atene.
Tako je ostala zagrizena grška manjšina na Cipru sama. Ni samo manjšina, nima tudi ugleda, ki bi se mogel meriti z Makarijem. Zato se je spremenila v tolpo teroristov, akoravno je svojemu gibanju dala naslov “Narodna fronta”. S terorjem ni ničesar dosegla, je preje zgubila simpatije v cirpski javnosti. A-tentati so ji le škodovali. Dali so Makariju povod, da je s takim pristankom grške vlade
v Atenah in brez posebnega protesta iz Ankare proglasil zakon, ki daje javni upravi pravico, da aretira osumljene teroriste. Teroristi so se razjezili in napravili ponesrečen atentat na samega Makarija.
Ponesrečeni atentat pomeni pravo politično polomijo Narodne fronte, odnosno nacionalističnega terorja. Grška ciprska javnost se je postavila na stran Makarija, v Atenah nihče ne zagovarja terorja, Ankara se je zavila v simpatičen molk.
Vse to kaže, da bo novi terorističen val šel kmalu mimo Cipra in da bo tam zopet zavladalo nemoteno premirje. To pričakovanje je vezano na pogoj, da se v vse skupaj ne bodo vmešali komunisti. Nekateri opazovalci se namreč bojijo, da bi v Moskvi radi pustili ciprsko grško teroristično gibanje tleti pod pepelom. Nihče namreč ne ve, ali ne bi morda moglo kaj koristiti pri razpletu izraelsko-arabske krize	LA.
Zadnje vesti
ATLANTA, Ga. — Armada je obtožila pet novih vojakov moritve, napada in posiljevanja domačinov, civilistov v My Lai marca 1968. Med obtoženimi je tudi kapetan E. L. Medina, komandir čete, v kateri je bil poročnik W. L. Galley, ki je obtožen pomora 102 civilistov \ My Lai.
CAMBRIDGE, Md. — Danes zgodaj zjutraj je prišlo dc eksplozije pred okrajnim sodiščem, kjer naj bi se vršila sodna razprava proti Rapu Brownu, znanemu eniškemu skrajnežu zaradi ščuvanja k izgredom tu julija 1967. Razprava je bila prenesena v Be Air, kjer je presinočnjim eksplodiral avto z dvema oseba ma. Ena od teh je neki sodelavec R. Browua, druge pa še niso mogli identifi juati. Ugotovili so le, da Rap Brown ni Razprava proti temu je odložena do prihodnjega poue deljka. Trdijo, da je predsinoč-njira prišlo do eksplozije v avtu, ko je eden od obeh potnikov delal nekaj na bombi, ki sta jo imela v avtu!
LUANG PRABANG, Laos. — Rdeči so v bližini kraljeve prestolnice na severu in vzhodu ter lahko vsak čas nastopijo proti njej. Za sedaj še ni znamenj, da bi tc.- res skoro hoteli.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj določil, da ne sme biti v ZDA iz Kanade uvoženega na področje vzhodno od Skalnih gora več kot 395,000 sodov surovega olja na dan. Sen. W. D. Proxmire, demokrat v Wis-consinu, je dejal, da bo to povišalo ceno gasolinu v državah Srednjega zahoda. Predsednika Nixona je obdolžil, da je ustregel oljni industriji v škodo širokega potrošnika. Bela hiša trdi, da je bila omc-
/z Clevelanda in okolice
Pogreb—
Pogreb Frances Petkovšek, ki je umrla v Antiochu v Kaliforniji, katera truplo pa je bilo prepeljano za pokop v Cleveland, kjer je preje živela, bo v petek ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo truplo pokojne položeno danes popoldne ob dveh. Ado je izgubil ključe?—
Včeraj zjutraj so bili naideni na Edna Avenue ključi. Kdor jih pogreša, naj kliče 391-9031. Prošnja—
Novodošla slovenska družina lepo prosi za kak rabljen štedilnik, hladilnik ali posteljo. Kličite 391-4480.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
V bolnišnici—
Mrs. Julia Grabelsek, hčerka znanega Antona Debevca iz Ma-disona, Ohio, je v bolnišnici v Ashtabuli. Želimo ji naglega okrevanja.
Stokes za nadaljevanje — preiskave—
Vprašanje goljufij pri skušnjah za napredovanje pri policiji decembra 1968 še vedno razburja župana C. Stokesa. On hoče, da se preiskava o tem nadaljuje. Okrajni tožilec Corrigan nima nič proti temu. Zdi se, da je spor v tem, na koga naj pade odgovornost za nepravilnosti pri teh skušnjah in za uničenje zapiskov, nalog in odgovorov na vprašanja pri skušnjah. Sodnik, ki je obsodil zadnjič člana mestne komisije za javne službe, je dejal, da je očitno, da je bil cilj tega spraviti čim več črncev v policijsko službo. To je župana razjezilo in je izjavil, da je sodnik s svojo izjavo zadel vso “črno skupnost” v Clevelandu. Zdaj se župan trudi, da bi pozornost javnosti obrnil na policijo, v katere vrstah so ljudje, ki so hoteli po nezakoniti poti doseči pri skušnjah uspehe, ki jim naj bi pomagali do napredovanja v sluz-oi. Boj med policijo in županom se bo torej nadaljeval, namesto da bi se oba pognala v boj za varnost na naših cestah in proti nasilju vseh vrst.
Sporočajte domače vesti!
jitev uvoza potrebna iz razlogov “narodne varnosti”. Boje se namreč, da bj prevelik izvoz olja iz Kanade zmanjšal rezerve te.;a izpod dovoljene meje.
MOSKVA, ZSSR. — Skupina 37 ruskih judov je protestirala pri zunanjem ministru s posebnim pismom proti sovjetski proti-izraelski in protisionistič-ni gonji ter izjavila, da pojde peš v Izrael, če ne bo druge možnosti za Izselitev tja. AUSTIN, Tex. — Bivši predsednik L. R. Johnson se počuti dosti boljše, bolečina v prsih je čisto izginila.
LONDON, Vel. Brit. — Znana Twiggi, 91 funtov težko dekle, ki je služilo kot model od leta 1966 po $2,500 na teden, se je odpovedalo temu poslu in izjavilo, da se bo posvetilo filmu. Lesley Hornby, kot je njeno pravo ime, je stara šele 20 let.

$£-W\ Ameriška DomoviiM
6117 cA. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
* ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevec NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mezeča g* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto
SlIBSCii^TIONRATES:
united States:
$.C.OO per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 montha Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 moatha Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
33	No. 49 Weds., March 11, 1970
Politični in ideološki premiki na Koroškem
V	nedeljo, 22. februarja 1970, so imeli na Koroškem deželnozborske volitve. Medtem ko je Narodni svet koroških Slovencev vložil leta 1965 slovensko listo ter je bilo oddanih za “Koroško volilno skupnost” 4,272 glasov, so se tokrat Slovenci odpovedali samostojnemu nastopu.
En dan pred deželnozborskimi volitvami na Koroškem so zapisale “Salzburger Nachrichten”, v zveznih deželah Avstrije najbolj razširjeno politično glasilo; “Med slovenskimi študenti so vidne komunizmu prijazne težnje. V proglasu, ki ga je podpisalo 25 višješolcev slovenske gimnazije v Celovcu, pozivajo študentje koroške Slovence, naj volijo pri volitvah komuniste, nobenega glasu pa naj ne oddajo za Socialistično stranko in ne za Avstrijsko ljudsko stranko. Tudi 38 slovenskih visokošolcev na Dunaju obsoja v javni izjavi voditelje manjšine, ki so priporočali za volitve glas za socialiste ali za Avstrijsko ljudsko stranko.”
Tako daleč vest iz nemškega časopisa! Da so bile že dolgo časa sem vidne predvsem na Dunaju med visokošolci komunistične težnje, tega marsikdo na Koroškem ni hotel verjeti. Ta tendenca se je pokazala sedaj ob izidu deželno-zborskih volitev na Južnem Koroškem. Katoliško usmerjeni Narodni svet je sicer izdal navodilo, naj volijo koroški Slovenci Avstrijsko ljudsko stranko, vendar so izidi volitev pokazali na dvojezičnem ozemlju čisto drugačno sliko. Koroški deželni glavar, ki je hkrati predsednik Socialistične stranke, je izjavil po volitvah na avstrijski televiziji, da slovenski volivci niso sledili navodilu Narodnega sveta, ter so oddali vsaj polovico svojih glasov socialistični stranki. Prav tako je mogel tudi komunistični zastopnik pred televizijo poudariti predvsem prirastek za komunistično stranko med slovenskimi volivci. Le ostali del pripadnikov Narodnega sveta je volil torej Avstrijsko ljudsko stranko, saj je ta v najbolj slovenskem velikovskem okraju imela le 930 glasov prirastka. Za slovensko listo je bilo oddanih leta 1965 v tem okraju 1,837 glasov.
Socialisti so mogli s pomočjo slovenske levice močno razširiti svoj politični vpliv v občinah dvojezičnega ozemlja. Povsem nov pojav v slovenskih občinah pa je prirastek komunističnih glasov. Velik prirastek so beležili komunisti na slovenskem ozemlju v Pliberku, kjer so napredovali v primerjavi z zadnjimi deželnozborskimi volitvami od 13 na 83 glasov, v Bistrici nad Pliberkom so napredovali od 14 na 55 glasov, v Globasnici od 6 na 23 glasov, v Škocija-nu pa celo od 23 na 142 glasov. Mogli bi našteti še vrsto občin. Premik na levo je očiten!
Tako prihajamo v zvezi z deželnozborskimi volitvami na Koroškem do sledečih zaključkov: Narodni svet se na te volitve ni pripravil. Njegovo vodstvo je ignoriralo željo Slovencev po samostojnem nastopu. Odločitev, naj slovenski volivci podprejo pri deželnozborskih volitvah Avstrijsko ljudsko stranko, je Narodni svet pred svojimi volivci premalo utemeljil. Poleg tega vodstvo ni bilo kos položaju v lastnih vrstah ter je prišlo teden pred volitvami do odstopa tajnika Narodnega sveta dr. Janka Zerzerja, ki je zagovarjal pri volitvah absolutno nevtralnost. Tragično za Narodni svet in njegove predstavnike pa je, da slovenski volivci niso sledili ne predsednikovi ne tajnikovi direktivi. Vzdržali pa se tudi niso glasovanja, kakor je to priporočal del slovenskih visokošolcev na Dunaju, med njimi F. J. Bister, ki je razposlal za volitve posebno okrožnico.
V	bodoči koroški deželni vladi bo zastopanih pet socialistov in dva pripadnika Avstrijske ljudske stranke. Za socialiste je bilo pri volitvah oddanih 151,978 glasov (leta 1965: 133,955), za Avstrijsko ljudsko stranko 92,938 glasov (leta 1965: 98,523), za svobodnjaško stranko 34,704 glasovi (leta 1965: 36,494), za komuniste pa 6,571 glasov (leta 1965: 7,502).
Na socialistični listi je bil izvojen v deželni zbor tudi pripadnik slovenske narodne manjšne Hanzi Ogris. On je bil sicer le namestnik kadidata, pa je prišel na njegovo mesto, ko je bil ta imenovan v deželno vlado. Hanzi Ogris je podpredsednik levičarsko usmerjene Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki ves čas podpira socialistično stranko.
Socialisti so se izredno dobro odrezali tudi pri državnozborskih volitvah na Koroškem. Deželni glavar Hans Sima, socialist, je v izjavi na televiziji po teh volitvah trdil, da je prebivalstvo dvojezičnega (slovenskega) ozemlja volilo v pretežni meri socialistično stranko.
Deželna vlada na Koroškem je bila že doslej v socialističnih rokah, sedaj bo v socialističnih rokah tudi državna vlada na Dunaju. Levičarske slovenske organizacije imajo torej prav posebno priložnost in možnost, da se zavzamejo za slovenske narodne pravice. Slovenci na Koroškem, v
Sloveniji in po svetu bodo delo teh organizacij vestno 75c naprej tja do $1.25, kakor spremljali in jih po njem sodili. Če bodo hotele in znale za- sem videl pred kratkim poroči-stopati koristi celotne slovenske narodne manjšine na Ko- k>. Ko sem pred nekdj dnevi roškem, bo sodba za nje ugodna, če bodo iskali le koristi Nicku o tem potožil, mi je de-za svoje pristaše, za svojo strankarsko in svetovno-nazorno jal:
skupnost, bodo obsojene!	‘Tone, ne zgubi upanja. Moja
mati mi je vedno rekla, da sv. Neža ob svojem godovnem dnevu da kuram naročilo: Več jajc odložite v gnezda! Katera izmed vas tega ne bo storila, bo šla kmalu v pisker, od tam na mizo in od tam naprej in naprej. Kokoši se baje tega ukaza boje in po dnevu goda sv. Neže bolj pridno nesejo ...”
Tako ve Nick povedati o tem. Da bi le bilo tako, pa bi tudi jajca bila cenejša, kakor pa so sedaj.
— Vsem lep pozdrav, pa še drugič kaj!
Tone s hriba
BESEDA IZ NARODA |
ne veš, s kom imaš opravka, in ko za take in v takih slučajih ne jenja na neki meji zaupanje v vse?
To je treba vzeti v poštev, predno se obsoja naše vojake, ki se borijo v Vietnamu proti komunističnemu vsiljevanju, ki ne sili samo v Vietnam, ampak če bodo imeli (kar upajmo, da ne) uspeh tam, bodo silili naprej v druge dele tamkajšnjega sveta. Komunistična propaganda nikdar ne jenja. Komunisti pač računajo, mečimo lažna poročila v svet, pobarvana z raznimi barvami usmiljenja in mnogo bodo nam verjeli, kar trdimo. To pomaga našim ciljem in namenom.
S tega stališča je treba gledati na vse, kar lažna propaganda tako vneto objavlja zadnje mesece o naših vojakih.
Seveda! Sami vedo, da ni tako. Ampak zvoni, zvoni naprej in naprej o nečem, nekaj je vedno takih, ki verjamejo. To je geslo tistih, ki obračajo odpiralm-nike vedno glasni propagandi komunizma na zvočnikih svojih oddajnih postaj, v tisku, radiu in tu in tam celo na televiziji.
Čudno je le, da tega mnogi, ki živijo pod soncem svobode in demokracije, po svobodnih deželah, kolikor jih je še, ne vidijo, in ne razumejo! Če pa vidijo in vsaj malce razumejo vse to, . pa z zaprtimi ustmi hodijo okrog vsega tega, je pa še veliko bolj čudno!
Malo daleč sem zašel z zgoraj-šnjo vsebino v tem mojem dopisu. Pa se mi zdi prav, da se kaj pove tudi o takih slučajih, ki jih javnost premleva, pa mnogi nimajo pravih pojmov, zakaj vse tako, kakor se premleva in omenja.
PA ŠE KAJ DRUGEGA OD NAS. — Na južni strani, katere okolica že spada v Green Garden Township, v našem Will o-kraju, že dalj časa računajo na
Joliet, 111. — O obnašanju naših vojakov v Vietnamu se zadnjih par mesecev veliko piše. Tudi vojaška sodišča in razni preiskovalni odbori senata so imeli s tem opravka .Poročila-so navajala dogodke, ki so se mnogim studila. Pobijanja in moritve se nikomur ne dopadejo, so nečloveška. Kar so v zadnji svetovni vojni počenjali nemški nacisti in komunisti raznih narodnosti, smo vsi obsojali. Nacijski voditelji in nekaj nižjih je sicer prišlo pi^ed sodišča in bili so sojeni. Komunisti so pa večinoma odnesli pete in če imajo kateri izmed njih še kaj vesti, jih ta zasleduje in spremlja po njihovih potih in šepeta, kaki divjaki so bili. .. Pred svetom se pa komunisti delajo lepe, če jim to hoče kdo verjeti? Posebno te zadnje tedne so kazali v svojih komunističnih publikacijah s prstom na naše vojake v Vietnamu. To je bilo opaziti v poljskih, madžarskih in seveda tudi v titovih publikacijah.
Vsaka stvar pa ima seveda dve strani. Slišati samo eno stran, pa soditi samo po tem, to je kaj zapeljivo. Je nekaj, kakor bi kak popotnik šel skozi kako naselje tolovajev, pa bi slišali, da je ubil nekoga. Pa bi ga takoj obsodili kot “hudobnega morilca”, ne da bi pomislili in vprašali, zakaj ga je pa ubil? Ali mu morda ni dal za to povoda tolovaj? Ga napadel in se je popotnik le branil in da je o-
Finžgarjeva drama “Veriga” v SDD na Recher Avenue
hranil življenje, je storil, kar je. letališko postajo. Tam doli. To
Yes, pri vsaki stvari sta dve strani!
Zdaj prihajajo na dan poročila o raznih dogodkih, ki so jih doživljali ameriški vojaki v Vietnamu že zadnjih pet let. Neprestani napadi iz zased. Na tisoče naših vojakov je bilo pobitih tako. In kaj so počenjali
je v bližini kakih 3 milj ali še
EUCLID, O. — Kot mi je bilo povedano, poteka letos 40 le^, od kar se je zbrala skupina Slovencev in si postavila cilj, da ustanovi društvo za vprizarjanje raznovrstnih dramskih predstav v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Društvu so dali ime “Naša zvezda”, katera še danes obstoja. Krmarijo ga letos za dramatiko navdušeni odborniki kot predsednik Frank Kokal, dvojica Modic, tajnica Mary Ulj an in drugi požrtvovaL ni odborniki in člani.
Na žalost so tisti, ki so bili za časa ustanovitve stari 30 let, danes, kar jih še živi, že 70-letniki s sivimi lasmi in upognjenimi hrbti. Naraščaja, to je naših mladih, kateri bi se za slovensko Talijo zanimali, pa ni med nas iz raznovrstnih vzrokov. To je vzrok, da so zadnja leta naše dramske predstave tudi v slovenskem Clevelandu bolj redke.
Da ne bi bili naši posetniki kulturnih prireditev v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue prikrajšani na dramatičnem užitku, smo prosili dramatsko društvo “Lilija” katero deluje v Slovenskem domu na Holmes Avenue, da nam priskoči na pomoč. Naši prošnji so z veseljem ustregli in ti nam bedo podali Finžgarjevo tride-jansko dramo “Veriga”. Igra je
ne, kjer je načrt za “Senior Col-'vzeta iz slovenskega kmečkega
lege”, ki ga ima v načrtu graditi “Governor's State University”. Vse to je bilo že v načrtu, pa je prišel vmes pomislek, ki so ga nekateri porinili v ospredje, da zračna postaja in na njej odhajanje in pristajanje letal bi s
vietkongci (to so komunistični svojim ropotanjem in šumom
četniki Sev. Vietnama) z našimi vojaki, kjer so jih zajeli in ujeli? Poročilo urada vojaške komande v Saigonu pripoveduje, da so po poizvedovanju o pogre-
življenja. Nam starejšim bo o-budila spomine na naša mlada leta v rojstni domovini, mlajšim po pokazala življenje njihovih staršev in dedov pred njihovim odhodom v Ameriko.
Vemo, da našim posetnikom se največkrat ustreže s kako predstavo veseloigre ali burke, a velikokrat nam da drama, kot je “Veriga”, še veliko več duševnega užitka, posebno še, ko je podana po tako vešči igralski skupini, kot je dramatski odsek
silno motilo študente v kolegiju, ki ga nameravajo zgraditi.
Ugovor je bil vzet na znanje.
O tem se bo proučevalo, če je res tako, kakor ugovori omen j a-šanih vojakih med vietkongci1 jo. Zraven pa tudi tisti, ki so u-
zvedeli od ljudi, ki so vse vide-[govor prinesli v ospredje, po-[“Lilija”. Vsak, ki je posetil nji-li, da so jih vodili okrog po nji-| udarjajo, da z letališča bi v šol-jhove dramske predstave, mora, hovih naseljih, jih kazali Iju-^ke prostore prihajalo mnogo[ hočeš-nočeš, pripoznati, da ima-dem, nato pa postrelili. En tak^polucije zraka v okolici, ki bi jo skoro profesionalne igralce, dogodek se je dogodil še leta prihajalo od letal, ki izpuhteva-'kar so nam s svojimi predstava-1966 severno od Hue, v Thua'jo gasolinski smrad, kar ne bi'mi že velikokrat dokazali. Po-Thien provinci. Postrelili so jih bilo zdravo za študente in bi’sebno blagodejno vpliva na naša pred cerkvijo.	j motilo pouk in še marsikaj dru-1 ušesa lepa, čista in pravilna iz-
To poročilo je objavil naš lo- gega. Bodo li ugovore upošteva-[ govor j ava slovenščine, kar je za
kalni list JHN.
Poročila od drugod so vse
bo povedala bodočnost,
Iz Springfielda, naše dr-
naš posluh kot harmonija slovenske pesmi... To skupino
skozi zadnjih par let poročala J žavne prestolnice, so pred ne-Tvorijo namreč skoraj sami po-kako in v kakem strahu drže'dolgim objavili, da je v šestih j vojni priseljenci, lahko rečemo, vietnamski komunisti prebival-'illinoiskih okrajih (counties) iz- da dramatski odsek “Lilija” je ce po naseljih Juž. Vietnama, bruhnila svinjska kolera. Blizu'danes najboljša igralska skupi-V takem strahu, da nikomur ne 850 prašičev, ki so jih pronašli' na v slovenskem Clevelandu.
povedo, če kaj vedo, kod vse se
skrivajo in delujejo partizani in njihovi pomočniki po Južnem Vietnamu. Zagroženo jim je z vsemi raznimi kaznimi ... V takem strahu so, da od njih ni mogoče zvedeti ničesar, tudi če ve-
okužene, so pokončali, da ne bi
Torej vse ljubitelje slovenske Talije prav vljudno vabim, da
okuženja razširili, Vzroki? Nekateri omenjajo, da mogoče jeSse »deleže drame “Veriga”. Pre-vzrok polucija vode in zraka, ki pridan seip, da vam bo nudila okužuje tudi razne rastline, ki igra'nekaj ur izbornega užitka, služijo krmi prašičem. Tako gre. kakršnega nam v zadnjih letih Sitnosti vedno več. Te pa po- tudi v slovenskem Cevelandu do, kqd se skrivajo komunisti in vzročajo, da je od dneva do dne- ^ko zelo primanjkuje in ga po-pcdtalci. Zato toliko napadov na va dražje meso, maščobe in vse' grešamo.
domače Južnovietnamce in na|dr»go.	j Predstava igre bo v nedeljo,
ameriške enote. Je po vsem tem Nraginja gre tudi pri vsem k5. marca, v Slovenskem dru-
čudno, če tudi kakemu ameriškemu vojaku zavre kri, češ, če nam nihče nič ne zaupa, potem preostane le eno ... In v §ili, ko
drugem blagu in jestvinah nar štvenem domu na Recher Ave. vzgor in naprej. Jajca, ki so sta-[v Euclidu, Ohio. Pričetek bo ob la pred dobrim letom še okrog 18.30 popoldne. Vstopnina je sa-50c ducat, stanejo zdaj vse od|bao $1.50. Po igri bo na razpola-
Dražje zavarovanje
Ker sta imeli Slovenska zavarovalnica Sava iz Ljubljane in Mariborska zavarovalnica občutne izgube pri zavarovanju avtomobilov, sta podražili zava-vanje za 50 in 20 odstotkov. Sava je lani imela pri obveznem zavarovanju 12,000,000 din izgube, pri neobveznem pa 8,000,000 din. Avtomobili so razdeljeni glede zavarovanja v 9 kategorij ter bo treba plačati pri neobveznem zavarovanju od 310 do 3,037 din letne premije, po kategoriji avtomobila in vrsti zavarovanja.
Nova vrsta smučarskih čevljev
Tovarna čevljev Alpina Žiri je pripravila nove vzorce za smučarske čevlje, ki bodo v prodaji že letošnje poletje. Alpina, ki je vodilna slovenska in jugoslovanska tovarna specialnih čevljev, je uporabila novo vrhnje usnje, čevlji pa imajo tudi novo obliko podplata. Vrhnje usnje je plastificirano z milimeter debelo plastjo, ki ne potrebuje nobene nege, treba ga je le umivati.
Potres v Ljubljani
Naprave geofizikalnega observatorija na Golovcu so 27. januarja ob 10.51 zabeležile potres
go večerja in ples, za katerega bo igral Grabnarjev orkester. Na svidenje!
Joško Jerkič
IZ NAŠIH VRŠI
Barberton, O. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam naročnino za leto 1970 in prilagam $2 za tiskovni sklad A-meriške Domovine. Z listom sem zelo zadovoljna. Prav lepe pozdrave pošiljam vsem bralcem lista po Ameriki, Kanadi in Evropi, sploh vsem, posebno pa dragim Primorcem, tistim iz vipavske okolice.
Theresa Cekada
•
Chardon, O. — Cenjeno uredništvo! Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto in prilagam $2 za tiskovni sklad. S časopisom sem prav zadovoljna.
Vas vse najlepše pozdravljam!
Jennie Marinček
Ut
Madison, O. — Spoštovani vsi v uradu! Pošiljam Vam naročnino za mojo mamo in obenem prilagam tudi našo naročnino, katera nam poteče meseca junija.
Bodite vsi prav lepo pozdravljeni in prosim, pozdravite v našem imenu tudi “Kotičkovega strica”. Ko je bil mlajši, nas je prišel včasih pogledat, sedaj pa je že star in je menda pozabil pot k nam.
Marija Vavpetič in družina
e
Geneva, O. — Cenjeno uredništvo! Tu Vam prilagam ček za celoletno naročnino. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in komaj čakam, da jo dobim.
Vse pri Ameriški Domovini prav lepo pozdravljam!
Frances Ostrelich
*
Chicago, 111, — Cenjeno uredništvo! Pošiljam Vam ček za naročnino in dva dolarja za tiskovni sklad. List mi zelo uga-ji, škoda le, da tako neredno prihaja, Včasih dobim le po eno številko na teden, potem pa kar po tri ali štiri skupaj. Ne vem, kje tiči ta smola?
Lepo pozdravljam vse pri A-meriški Domovini, kakor tudi vse njene bralce. S spoštovanjem!
Rudolf Flajnik
manjše jakosti, katerega epicenter je bil ravno pod mestom Ljubljano.
Spomeniki preteklosti
Predstavniki m e dobčinskega zavoda za spomeniško varstvo so si lani ogledali nekatere kul-turno-zgodovinske spomenike in napravili predračune za obnovo cerkvic v Rib j eku v zgornji dolini Kolpe in na Vidmu pri Knežji lipi ter na očiščenje razvalin gradu Fridrihštajn.
Grad Fridrihštajn je zgradil v
I.	1422-1425 celjski grof Friderik
II.	za Veroniko Deseniško. Za obnovo bb po predračunih potrebnih nekaj nad 100,000 din.
Smrt dveh duhovnikov-dachaucev
Dne '10. svečana 1.1. je Bog poklical k sebi 55 let starega Srečka PODPEČANA, župnika v Malokah. — Rajnki je bil posvečen v mašnika na dan, ko je Hitler napadel Jugoslavijo. Po posvečenju je šel tešč peš domov v Galicijo v Savinjski dolini. Novo mašo je imel na Veliko noč brez vsake zunanje slovesnosti. L. 1942 so ga gestapovci odpeljali v zapor. Bil je obsojen na smrt. Z verigami na rokah sta si s tovarišem duhovnikom dala drug drugemu odvezo. Naknadno so mu smrtno kazen spremenili v zapor v zloglasnem taborišču Dachau. V tem taborišču je ostal do konca vojske. Trpljenje v tem taborišču mu je povzročilo dolgotrajno bolezen n prerano smrt. Župnijo v Ma-lokah je opravljal 21 let. Bil je iober dušni pastir, izredno gostoljuben in prijeten družabnik. Svojo župnijsko cerkev je prenovil znotraj in zunaj ter jo končno dal še ozvočiti. —: Pogrebne obrede za njim je opražil škof Držečnik.
V njegovem rojstnem kraju Jodkloštru v Ziljski dolini so ledavno pokopali župnika TTanca FERTALA. Po mašni-kem posvečenju 1. 1927 v Ce-ovcu je bil poslan za kaplana v Jliberk; od tam je odšel kapla-lovat v St. Jakob v Rožu, kjer je oskrboval tudi podružnico v Podrožčici, nato je postal župnik k Pokrčah. Od tu ga je Gestapo poslal v taborišče Dachau, kjer je dočakal konec vojne, vendar ne več zdrav. Nekaj časa se je zdravil v Švici, nato je živel kot spovednik v bavarskem svetišču Altoetting. Ko se je končno vrnil na Koroško, je postal upravitelj manjše župnije Sattendorf (Sedlo) ob Osoj-skem jezeru. V tej “mrzli” fari je neprestano hrepenel po živahnejšem in globljem verskem življenju v župnijah, v katerih je pastiroval kot mlad duhovnik.
Imenovanja in premestitve v mariborski škofiji
Za častna prelata sta bila imenovana msgr. dr. Maksimilijan JEZERNIK, rektor Filozofskega instituta rimskega zavoda De propaganda fide in prorektor Slovenika v Rimu, in msgr. dr. Janez Bele j, uradnik kongrega-gacije za širjenje vere.
Za spirituala v Slomškovem dijaškem semenišču je bil imenovan dr. Stanko JANEŽIČ.
Za župnika sta bila umeščena dosedanja župnijska upravitelja Martin KRESLIN v Pamečah in Janez NOVAK v Šentjanžu pri Dravogradu. Župnijski upravitelj na Cankovi Anton ŠERUGA je bil imenovan za soupravitc-Ija župnije Muta pri Dravi in za soupravitelja župnij Pernice in Sv. Jernej nad Muto.
Dr. Stanko JANEŽIČ je bil nastavljen za stolnega kaplana v Mariboru; Anton FAKIN pa je bil prestavljen za kaplana h Sv. Križu na Slatini,
KRI2 NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar
Hanca je zvonila opoldne, zato da se je poslovila od cerkve, svojega drugega doma. Še bolj samotna in siromašna je bila; gole, razpokane stene so dregale smrti naproti; plašč Matere božje na velikem oltarju je ^e popolnoma obledel, zvezda, ki je bila nekoč nad njeno glavo. ji je ležala pod nogami. Stranska oltarja sta bi,la polu-Podrta; če je stopil. človek na stopnico, je zaškripalo in se zazibalo. Toda Hanci je bilo žal, ko se je poslavljala in zdelo se Ji je, da gledajo nanjo z očitajočimi, prosečimi očmi razpokani kipi svetnikov ... Zvonila je, v zvoku velikega zvona pa je bilo nekaj slovesnega in veselega, kakor da bi zvonila k prazniku. V globeli so se odkrili ljudje in ^orda je poslušal, se je začudil kdo izmed njih: “Kako, da zvo-ftd danes, kakor da bi potrkavalo za Veliko noč?...”
Ko je stopila iz cerkve, je prišel učitelj mimo in jo je pozdravil veselo.
“Tako prazniška danes, Hanca?”
“Odhajam iz globeli.”
“Srečno pot! Tudi jaz se odpravljam!”
“Kam?”
“V svet, kamorkoli!”
Hanci se je zazdelo, da je bolj jasen in bolj svoboden njegov
Pogled. , ' ,
“Rad bi šel. že danes, ko je tako lepo sonce, pa moram čakati do poletja ... Kam pa vi?” “V svet!” je odgovorila Han-Ca z veselim nasmehom.
“Skoda, da ne moreva skupaj! ^i že imate svojo družbo, jaz pa k°m kolovratil nekaj časa še Sam •.. No, lepo ga pozdravite v roojem imenu!”
Podala sta si roke in sta se Poslovila od žalosti...
Tako počasi, počasi se je na-8il5al dan; Hanca je stopala na i^g, gledala je proti žarečemu nebu in se vračala v sobo. Vse bila že pospravila, samo še roko očetu in materi, pa zbo-Sorn! Toda sonce ni hotelo dalje. “Kadar se dotakne z robom smreke na hribu”, je odlo-Hanca, “takrat bo čas!” Poseglo je že do smreke z go-reč‘m žarkom že se je je dotek-llil0 tudi samo.
Podala je roko očetu in ma-eri in obadva sta jo spremila ^o praga.
. Pa sporoči, kam ti naj poš-tjemo stvari!”
Zbogom!”
Ha ovinku ob cerkvi se je ozr-,a> stala sta na pragu in mati si Jo obrisala z roko oči.
Nevesta pa je hitela v klanec; ornaj korak in pozabljena je ^a vsa žalost. Lahke so ji bile fl08e> kakor da bi hodila po
mehkem mahu ne po kameni-tem grapavem klancu. Ob visokem deblu smreke je tonilo sonce, že vse rdeče je bilo in njegova svetloba je ugašala. In kakor je tonilo, so se vzdigala sence iz globeli, plazile so se v hrib in so pile večerno luč . ..
Tedaj je vzkipela od one strani visoka senca; Mate je stopil na hrib in kakor nebeška glorija se je svetila za njim večerna zarja.
“Pozdravljena, Hanca!”
Stala sta na hribu roko v roki in sta gledala v globel, ki je že dremala v somraku globoko pod njima. Tam doli se je oklepala vas strme rebri, v komaj zavednem topem strahu, da bi ne izpustile slabotne roke in da oi ne strmoglavila v globočino, / veliko odprto rako. Tam se je razprostiralo pokopališče, večje nego vsa vas; vegasti križi so se nagibali in so padali v blato. In z globeli so segale goste sence na vse strani in zmerom više, dotikale so se že skoro njunih nog ...
“Kakor sanje se mi zdi zdaj, da sem sovražil nekoč to rako, te sence... Ne sovraštva, ljubezni je treba, gorke in sočutne, ki je ne more zatemniti nobena žalost...”
Objel" jo je okoli pasu, oKre-nila sta se počasi, težko so se ločile oči, strmeče naVzdol.
“Dale so mi tebe, te tihe sence, svoj najlepši cvet — kako bi jih sovražil? .. . Ozri se stran, Hanca, in poglej mi v obraz! Vrneva se, in takrat bodo veliki dnevi in takrat bo sijalo sonce tudi tja dol... Še enkrat poglej, ti zvesta, in daj ji, da se tudi ta raka še enkrat ozre nate! In zdaj — tiho, žalosti!”
Tesno sta se oklenila drug drugega in njune sence so tonile na, ono stran v večerni zarji-
Učitelj je stal pred krčmo, obsenčil je oči z dlanjo in je gledal proti hribu. Tako se mu je zdelo, kakor da je bil zrasel tam gori na zlatordečem ozadju silen križ, koprneč do neba; preko vse globeli je legla njegova široka senca, trepetala je in ugasnila; a nebo je zasijajo svet-leje nad globeljo, zapihal je večerni veter in kakor v radostni slutnji je zašumelo drevje ...
KONEC
Modra beseda?
“Za božjo voljo, 70 let vendar ni veliko za milijonarja!”, je dejalo dekle s sladkim glasom v razgovoru o starem samcu z milijoni.
— Uporaba zastave ZDA na industrijskih izdelkih v ZDA je prepovedana.
Kitajska se mrzlično pripravlja na vojno
Razgovori med Kitajsko in Sovjetsko zvezo o ureditvi mejnih sporov v Peipingu so obtičali, obe komunistični velevlasti se zopet napadata med seboj, pa se pripravljhata tudi na morebitni vojaški spopad. Posebno vneti so v tem pogledu Kitajci. Čeprav vojne ni možno ravno izključiti, vendar vse kaže, da hočejo kitajski vodniki z vojnimi pripravami vplivati bolj na notranje razmere doma kot pa se dejansko pripraviti na spopad s Sovjetsko zvezo.
Demonstracije proti Mitji Ribičiču v Londonu
Predsednik j u g o s 1 o vanske jres tako politično naiven, da je zvezne vlade Mitja Ribičič je bil verjel, da je mogoče tudi v ko-
Kaže, da Kitajce najbolj skrbi civilna obramba. V glavnem mestu so nenadoma mrzlično pohiteli z gradnjo podzemne železnice. Njene postaje in predori bi postali zaklonišče za velik del pekinškega prebivalstva ob atomskem napadu. V Šanghaju kopljejo letalska zaklonišča na vsaki ulici. V Kantonu so zgradili široko omrežje predorov in pod velikimi bloki poslovnih in stanovanjskih poslopij so izkopali letalska zaklonišča, ki so povezana s predori. Družinam odločno svetujejo, naj si izkopljejo lastna letalska zaklonišča.
Ko bi sovjetski napad postal očitno neizbežen — pravijo poročila, ki prihajajo iz Kitajske —bi izselili prebivalstvo iz glavnih mest. Učenci osnovnih šol v Kantonu so že izpolnili vprašalne pole in povedali, ali želijo oditi iz mesta, če bi se začela vojna.
Stara mačistična akcija pošiljanja mladine, funkcionarjev in vsakovrstnih uradnikov na ročno delo na deželo je že pobrala del odvečnega mestnega prebivalstva. Toda zdaj se je začela nova akcija, da bi preselili glavne državne urade na deželo in porazmestili pomembnejša industrijska podjetja zunaj mest. Ladje, ki prihajajo v kitajska pristanišča, prejemajo navodila, da bi morale ob letalskem napadu odpluti na nova sidrišča.
Poudarek na civilni obrambi ne preseneča. Novembra je revija “Peking Review” skoraj odkrito priznala, da je kitajsko vojno letalstvo slabo opremljeno. Po mnenju revije bi bilo mogoče premagati močnejše sovražnikovo orožje in x-adar tako, da bi kitajska letala naravnost naskočila sovražna letala, kakor konjenica naskoči oddelek tankov. Pisec članka, poveljnik etalske eskadrilje, pravi: “Če se zapodimo v sovražno letalo... se pomerimo z njim iz oči v oči in od blizu izkoristimo naše naj-večje bojno znanje ... si sovražnik ne bo mogel pomagati z vodenimi izstrelki in radarjem ... njegova orožja bodo kot staro železo.”
Pisec članka nadaljuje: “Najsi so sovražnikova orožja še tako močna, po moči ne presežejo Maocetungove misli.” Po domače povedano: letalstvo ne more
učinkovito zavarovati glavnih kitajskih mest pred letalskim napadom.
Novembra so poostrili vojaško disciplino. Radio Sinkiang je poročal o akciji za okrepitev pripravljenosti navadnega vojaka, da uboga ukaze svojih predstojnikov. V Notranji Mongoliji je pokrajinski radio oddajal poročila, v katerih poudarja, da se morajo vojaki upirati “anarhizmu”, in opozarja na maostič-no teorijo, da je odločilni dejavnik v vojni ljudstvo in ne orožje. Kljub temu armada v Notranji Mongoliji z novo vnemo “proučuje pomen strelnega orožja ... (in) se vadi v umetnosti pobijanja sovražnikov”. Na številnih območjih so odpoklicali vojake s kmetij, tako da niso mogli pomagati pri pospravljanju jesenskega pridelka. Kmetom so povedali, da so se vojaki vrnili v enote in zasedli “bojne položaje”.
Vojaške rekrutne komisije so zelo delavne in videti je, da so omilile običajne stroge pogoje za nabor. Sestavile so sezname mladih mož,, sposobnih za vojaško službo, kar utegne pomeniti uvod v zelo povečan Vpoklic. Ustanavljajo “krajevne vojaške skupine” kot nekakšno krajevno obrambo. Ta bi lahko zamenjala milico, ki se je marsikje neposredno vključila v redno armado.
Očitno še vedno z nezmanjšano močjo traja razprava, ali naj se Kitajska pripravlja na [ vojno s krepitvijo poklicne armade, ki bi bila oborožena z najsodobnejšimi orožji, nh naj računa na “ljudsko vojno”, v kateri bi vojaki poveljevali gverilski sili, ki bi jo sestavljalo vse ljudstvo. Po vseh znamenjih sodeč namerava kitajsko vodstvo uporabljati isto taktiko, ki je porazila Japonce — morda zato, ker je spoznalo, da je prepozno, da bi Kitajska odgovorila na sovjetsko nevarnost s ponovno oborožitvijo in reorganizacijo kitajskih oboroženih sil.
Te priprave vzbujajo vtis, kakor da je Kitajska prepričana, da se v kratkem času ni mogoče izogniti sovjetskemu napadu. Prebivalstvo je predmet množične antisovjetske kampanje. Glavna misel, ki jo vtepajo ljudem v glavo je, da so sedanji j voditelji v Moskvi sklenili iti
prejšnji teden v Londonu. Namen obiska je bila utrditev industrijske povezave med obema državama.
Če je uradni obisk potekal po vseh protokolarnih predpisih, pa ni bilo tako na londonskih ulicah. Tam so jugoslovanski izseljenci izvedli zoper Ribičičevo navzočnost vrsto demonstracij z napisi zoper “agente z Vzhoda”, “prikrite staliniste”, “komuni-
munističnem režimu organizirati politično opozicijo. Po Titovi zmagi leta 1945 se je iz Švice vrnil v Slovenijo. Komunisti mu zato niso mogli kot komu drugemu očitati sodelovanje z okupatorjem. Toda ko je dr. Ljubo Sire skušal prav angleško vlado, katero je sedaj Ribičič o-biskal, potom angleškega konzula obvestiti o nasilju in nedemokratičnosti jugoslovanske ko-
sov.
Dr. Ljubo Sire je bil svoj čas
stične morilce” in podobno. Ojmunistične diktature, je bil are-teh demonstracijah je prinesel'tiran in vržen v zapor. V zaporu poročilo tudi ljubljanski dnev-'je doživel prav mučna zaslišanih “Delo”, seveda na svoj na-'nja s strani Mitje Ribičiča, ki je čin. Za pobudnika demonstracij; bil tedaj polkovnik zloglasne je obtožil dr. Ljuba Sirca, ki je OZNE in prav nič izbirčen v univerzitetni profesor v Angli- metodi izsiljevanja priznanj. Dr. ji. O njem pravi, da je “v naj- Sire je bil obsojen kot angleški težjih časih, takoj po vojni, ko vohun na dolgo ječo, kasneje smo se z vsemi silami borili za pomiloščen in nato siljen, da bi naše nacionalne meje, organizi-'Z OZNO sodeloval. On pa je iz-ral meščansko opozicijo ter vo-^ rabil prvo priložnost, da je po-hunil v škodo naših življenjsko begnil v tujino in se izmaknil pomembnih nacionalnih intere-,svojim mučiteljem.
Paradoks je sedaj v tem, da isti Ribičič, ki je dr. Sirca preganjal zaradi zvez z Angleži, hodi okrog njih in išče tehnično ter znanstveno pomoč za svojo državo. To je sicer čisto v redu, ni pa v redu, če hočejo slovenski komunisti z Ribičičem na čelu še danes dr. Sircu očitati to, kar sami delajo: da je imel stike z Angleži. Ribičič pa je lahko spoznal, da je Anglija resnično demokratična država, kjer lahko vsakdo izraža svoje mnenje. Za jugoslovanske narode bi bilo zelo koristno, če bi ta način vladanja Ribičič prinesel tudi domov. Potem bi policija ne plenila Pahorjevih knjig in tudi Stane Kavčič v Ljubljani ne bi imel več nagobčnika glede izgradnje slovenske hitre ceste Šentilj-Nova Gorica.
po poti ruskih carjev, ko si pri-1
zadevajo povečati svoj imperij na račun Kitajske. Poročajo, da je ta propagandna gonja silovitejša od vseh prejšnjih akcij proti “imperializmu ZDA”.
Vendar ni mogoče zavreči možnosti, da je vojni preplah samo še eno sredstvo, s katerim bi Peking rad spet združil narod po nemirih in nesoglasjih, ki jih je povzročila kulturna revolucija. Značilno je, da teh vojnih priprav ne skrivajo pred tujimi očmi. Morda bi Kitajska rada dala vedeti Sovjetska zvezi, da Pekinga ne bo presenetila križem rok, kakor je Prago, ko so oklepne divizije prigrmoie na Češkoslovaško.
Navzlic obsežnim vojaškim manevrom, mrzlični krepitvi civilne obrambe in prizadevanjem, da bi ’ čimbolj razvneli antisovjetska čustva v množicah, je iz poročil, ki prihajajo iz Pekinga, razvidno, da so funkcionarji in navadni državljani v kitajskem glavnem mestu nenavadno sproščeni, če upoštevamo, da bi morali živeti v strahu pred bližnjim napadom. Skoraj panična prizadevanja Kitajske, da bi se pripravila na vojno, bodo uspešna, če bodo prepričala Ruse, da bi se Kitajci divje upirali vsakemu napadu. Toda Peking ne more povedati ljudstvu, da Sovjetska zveza drži v roki vojaški as. Rusom ni treba vdreti na Kitajsko, že njihove rakete in letala lahko ohromijo Kitajsko. In Maocetungova “duhovna atomska bomba” ni dovolj učinkovito sredstvo, da bi jih od tega odvrnilo.
Brezposelnost raste
V preteklem februarju se jt dvignila na 4.2%, kar je najvišji odstotek v zadnjih 4 letih.
WASHINGTON, D.C. — Število brezposelnih je v preteklem mesecu poraslo na 4.2% od 3.9' , v januarju in 3.5% v lanskem decembru. Brezposelnost je nekako enakomerna v vseh vrstal gospodarske d e j a v nosti, prav posebno pa je vendar porastla v produkciji. Tam ni porastlo samo število brezposelnih v zadnjih 12 mesecih od 2.9', na 4.6f%, ampak se je skrajšal tudi delovni teden teh, ki so ostali zaposleni.
Deber del brezposelnih je v avtni industriji, ki je zaradi o-
17	.......................^	'' "j
Ji NE MORE DO ŽIVEGA — Tile ovci z debelim °zuhom na E. , Watcher 'farmi pri Blanchardvillu, Wis., laz prav gotovo ne ijior.e do živega*
VEŽBANJE ZA POMLAD — Konje vežbajo na novem hipodromu ‘'Roosevelt” pri Westbury-ju, N.Y. Dirkališče je narejeno iz sintetične gume, posute s peskom,.
j mej enega povpraševanja po no-ivih avtomobilih omejila produk-jcijo, pa jo sedaj v upanju na posvečanje povpraševanja v zgodnji pomladi zopet povečala. U-godno na zaposlitev je vplival konec štrajka pri General Electric Company.
Skupno je bilo v februarju brezposelnih v vsej deželi 3.8 milijona oseb, ki bi želele delati, to je 250,000 več kot v januarju.
------o-----
Šele 39 let himna
WASHINGTON, D.C. — Kongres ZDA je proglasil “Star Spangled Banner” za uradno himno naše dežele 31. marca 1931. Napisal jo je Francis S. Key 117 let preje.
NA GRIČ NAD MESTOM — Vos posebne železnice se vzpenja na grič San Cristobal nad Santiagom, glavnim mestom republike Čile, ki ima 2.5 milijona prebivalcev.
Moški dobijo delo
Kovinska tovarna
Sestavljalci kovinskih omar in učenci. Unijska tovarna, stalno delo, vse obrobne korist. Dn«vno delo.
SUPREME FIXTURE & Mig. Co.
4868 Chaincraft Rd. Broadway & Garfield His. Vprašajte za Jack 587-0200 5,9,10,11,12 mar)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Zelo dobra 2-družinska hiša, 5-5, je naprodaj, da se uredi zapuščina. Podkletena z ograjenim vrtom, od St. Clair Ave. Kličite 944-2682 po 5. uri pop.
—(51)
V Euclidu
Ce ste pripravni za delo, kličite Lauricha, da ogledate bungalow pri E. 200 St. s 3 spalnicami, ki potrebuje popravila. Zahteva $16,500. Dajte ponudbo.
LAURIC1I REALTY
496 E. 200 St. IV 1-1313
(51)
Lastnik prodaja
6-sobna kolonialna hiša (3 spalnice, jedilnica, družinska in dnevna soba) v dobrem stanju je naprodaj na Chardon Hill. Kličite 486-0365 ali 431-6152.
(53)
Garažo iščem
Iščem garažo za moj avto, v okolici od E. 55 St. do 79 St. Prosim, pokličite EX 1-9118 in vprašajte za Billa.
JAN PLESTENJAK:
H E R O D E Z
Tod-u vro-)
čina je, delo je na njivah in,1 kdor že ustreže, si prav za prav ukrade čas. Težko pa je reči: da in morda še teže: ne. Vsaj ona bi bila taka.
Malandež je pregledoval grede, tu in tam še pritrdil žebelj in sam pri sebi godrnjal, če je glava žeblja le preveč zijala iz late: “Ta bo pa tudi spraševal, kateri norec mu tolče po glavi!’ Udaril je, da je zapelo in zazve-1 nelo po latah, potem se je pa zasmejal: “Zdaj si ga pa videl! Ali sem te?’’ Na vrhu slemena se je postavil pokonci in zavriskal v dolino. Njegov vrisk je bil mlad in čist, Neža je mislila, da je kdo v planini zavriskal.
“Neža, zdaj pa le začnimo!” je Ukazal in se kar podrsal po latah prav do zadnje, tam obstal in premeril z očmi kup opeke. “Za eno stranico kamre in kos hiše, več pa res ni!” je sklepal, potem se pa odločil.
“Spodaj začnemo — od tu do tu! Opeke je premalo!”
Neža je bila vesela, da jo je bilo toliko, bala se je, če se čez noč ulije dež, spet bo vse plavalo po hiši in po kamri. Prej je za silo vsaj lubje zadrževalo in pa pločevinaste plahte, ki jih je Tone iz Loke navlačil.
“Kolikor bo pokritega, bo dobro!” je upehano odgovarjala Neža in, ker je morala privzdigovati glavo, ji je glas sproti davilo, da je grčal kot glas obe-šenjaka tisti trenutek, ko začuti vrv.
“Imaš prav! In tudi lepše bo!” ji je pritrjeval Malandež in bil vesel, ker se je tako veselila strehe.
“Tonček, ti imaš mlade noge, tebi bo mama dajala in mi boš nosil po eno opeko. Mudi se pa nič. Do opoldne nimamo kaj!”
In so začeli. Tonček je švigal po lestvi, kot da se vrti pred ognjiščem, s predolgim rokavom nikoli zanj umerjene hod-nične srajce si je spomagal, da mu opeka ni obrezala drobnih prstov, in šlo mu je izpod rok, da se mojster ni mogel načuditi.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
“Tebe bi pa kar s seboj vzel, tako si priden!” ga je hvalil.
“Ko bom večji, bi pa ves rad z vami,” se mu je ponudil. Kar všeč mu je bilo! Z Malandežem bi hodil, nove skednje, kozolce in strehe bi postavljal, popravljal, še na zvonik bi splezal, novo plantačo bi dobil in tesal, da bi bilo veselje. Oj, pa denarja bi zaslužil in še dobro bi jedel! Videl je, kako so Malandežu postregli. Krača, ocvrta jajca, to ni kar tako. Morda je drugod še bolje. Kar zacmokal je z ustnicami in z jezikom ob misli, da bo velik, da bo tesar in da bo romal po svetu. Morda celo do tistih cerkva pod Grintovci.
Ves je bil omamljen in oči so se mu zagledale v Olševek pod sivimi velikani, v Sv. Primoža, ki je sameval sredi gozdov pod planinami, in prav na vrhu, le za spoznanje manj, je zagledal na Golici kočo. Povsod morajo tesarji, sejejo in žanjejo pa tam prav gotovo ne.
Malandež ga je gledal in se mu je smejal. “Nak, ta fant pa ne bo doma!” je sklepal že po njegovih očeh, ki so kar požirale daljave in kar same silile iz tesnobe Konškarjevega trhlega grunta.
“Odpočijmo se!” je ukazal, da bi Neža ne priganjala fanta, ki je pozabil, da ima opeko v roki in da mojster čaka nanjo.
Ta ukaz ga je predramil.
“Saj ...” se je hotel opravčiti pa ga je mojster prestregel.
“Torej, ko boš velik! Prav!
Veš, pa se ne bova po hribih klatila, ko je od hiše do hiše tako daleč kot v ravnini od mesta do mesta. Tako ti povem, od mesta do mesta!” ga je podžigal. Tončku se je pa kar meglilo pred očmi od same radovednosti, kako bo tesaril po ravanskih vaseh, gosposkih mestih in pa planinskih kočah, kamor lazijo in plezajo hribolazci, bogati gospodje in gospe.
“Ko bom velik, pa res!” je zatrjeval in kar drhtel od veselja.
“Mama, kdaj bom pa velik?” je neutegoma pobaral mater in sicer s tako hitrim glasom, kot bi se mu strašansko mudilo in da mora biti še to minuto velik.
“Čez petnajst let!” se mu je nasmejala mati in si ni inogla
^ j razlagati, da sc je Tonček tako j navdušil za tesarjenje.
‘Ali je to dolgo treba čakati?” je pozvedoval, kajti ni mogel doumeti, kaj in koliko je petnajst let. To mu je bilo predaleč. Prav blizu, da bi z dlanjo pogladil in z vsemi prsti potipal, je rote! ta strašni čas, ki ga Irči od ončka do Toneta.
“To bo prav kmalu!” mu je pojasnil Malandež, kajti njemu se je zdelo zadnjih petnajst let rot nekoliko daljša, morda nekoliko bolj dolgočasna ura. Zdelo se mu je, da mu leta kar beže in da ga bliskoma nese na ograjeni prostor, od koder se nihče ne povrne, tam utihnejo kregal-tam se v molku pobotajo upniki in dolžniki, krivoprisežniki in obsojenci.
“Kmalu!” je zavriskalo v Tončku. Kmalu! To pa ni taka reč. Saj mu je tudi mati rekla, bo streha kmalu rdeče po-trita in ta kmalu je že tu.
“Kmalu, kmalu, kmalu!” so mu pele late, ko je Malandež nanje polagal opeko za opeko, ti mu je vsaka pozvanjala, ko jo je vzel iz materinih izmučenih rok in jo prožil Malandežu.
“Drugo nedeljo še ne bom ve-Jk?” ga je za trenutek zaskrbelo in njegove sprašujoče in prodirajoče oči so obvisele na materinih, usta so pa prosila: “Povejte mi, da bom na čistem, kdaj bo kmalu, ko bom velik.”
Mati se je zamislila in ni vedela, kako bi odgovorila. Saj bi mu rada povedala vsaj približno, pa ji je bila vsaka beseda preneokretna, iz vsake je laž kar lajala.
“Kmalu, kako bi rekla .. .” se je davila, zdelo se ji je pa tudi smešno, da bi se trapila s takim jasnim — “kmalu”. Če se hočeš lepo in brez greha zlagati, pa rečeš: kmalu in če veš, da ne boš mogel vrniti dolga, upnik pa
CHAUFFEUR NEEDED AT ONCE FOR DOCTOR’S PRACTICE Permanent position Good Wages. RA 6-3437
(48)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN — wanted urgently to live in. Care for 4 children. Own room, bath, TV, & good salary. WHEATON	6G8-4995
(49)
BUSINESS OPPORTUNITY
LAUNDROMAT — Modern Maytag, with 2 apts. in bldg. Good income -f free living. Land-O-Lakes, Wis. Ph. (312)945-1800
(49)
BEAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — NEW 6 flats — Vicinity of 57th and Kolmar. Good financing.	586-3810
(49)
PRTON GROVE — By Owner 3 Bedrm. Brk. Ranch.
1st. fir. family rm. Low 30s Att. gar. Nr. everything.
YO 5-1934
SKOZI GRAJSKO OKNO — Skozi okno stare utrdbe se vidi meso Iskenderun na Turškem v Adanskem zalivu. Mesto, ki ga je ustanovil Aleksander Veliki in je tudi dobilo po njem svoje ime, leži v bližini meje Sirije.
hoče natančen dan, pa se izmažeš in praviš: kmalu. Kmalu in nikoli sta si v prvem kolenu in Bog nas varuj, da bi ne bilo te besede: kmalu.
“Tonček, to je tako. Velik boš res kmalu, saj si že zdaj j^recej velik. Toda velik ne boš še drugi teden, tudi čez en mesec ne; čez eno leto boš že večji in potem spet vsako leto in to bo prav kmalu, še vedel ne boš, kdaj boš velik, čez noč! Zjutraj se boš zbudil in jaz te bom že čakal. ‘Pojdiva, zdaj si pa že velik!’ ti bom rekel in bova šla!” mu je razložil Malandež in Tončku se je zdelo, da ga je popolnoma razumel. Zdaj je vsaj približno vedel, kaj je kmalu. Kmalu za rdečo streho je bilo dva tedna, dvakrat je bil pri maši, za velik je pa kmalu tak, kot ga je povedal Malandež. On že ve.
Mati je bila rdeča od upogibanja in težko je dihala. Tonček se je ustrašil. Zdaj pa zdaj bo spet padla kot včeraj.
“Pa mama?” Oči je proseče uprl v mojstra: “Povejte, kaj bo vendar z mamo?”
“Dober fant si!” Malandež se je zamislil. Zdaj mu je bilo žal, da je fanta razvnel, težko mu bo razdreti sanje, ki so ga popolnoma omrežile.
“Kaj bo z mamo, praviš?” “Hm!” je zamomljal Tonček, v oči so mu silile solze, kot da je že velik in da se poslavlja od matere. Bog ve, kako bo z njo, morda jo bo oče zdaj še bolj brcal in kregal, morda bo zdaj skledo kar vanjo treščil?
“S seboj bi jo vzel in, ko bi si denarja prislužil, pa bi.. .” Malandežu se je ustavilo.
“. .. vso hišo popravil in vole kupil in sam oral,” se je odrezal Tonček in se meril od peta do ramen, če ni morda že velik ali vsaj večji, kot je bil. 1 Zadnje opeke je položiT Malandež na late in široka rdeča

IPKli
H®*® mm Kras SBK2	mm $$$*? wm	sgita*
mzi mm	z&aii s« mm s&sa	k^m

IWM
Ibi morala bili
wszmm
s&mmm
ižMimr	—8 Ml MM HM
BBfsa a®**	bskt	msm ms* eltn: mm mm
mmmmmEmwMMmm'mMwmmw'wmwsMm mm mm vmsi mm mim mx&i mm. mm m*? mm mm
vsaki slovenski hiši
»asa lm*
BRIJE NORCE? — Ne, slika kaže filmskega režiserja Arthurja Millerja pri vodenju snemanja novega filma.
plast strehe se je pasmehnila soncu in pogledala v dolino, kot bi hotela reči: “Poglejte me, ali nisem nova kot Vodnikova, kot dekle za veliko noč, ali nisem rdeča kot ohcetna kučernajka Boštačeve Marijane, ki zaradi te kučemajke hodi za teto vsem
ženinom in nevestam, do koder se ženijo in može loške “smoj-ke”.
Ko jo je Neža ogledovala, se ji je zdelo, da so rdeče tudi njene oči in da se počasi rdeče tudi njeni lasje.
“Jaz bom pa sam kupil hla-
če!” je norel Tonček, ko so se z dela vračali v hišo. Ni bilo še poldne, čeprav je sonce že visoko priveslalo.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
— Islandija ni nikdar imela ne vojske ne vojne mornarice.

* *'r> '?rv.v ■./'/‘kbmg" ' •	•' G	• •;*•'Ki "n

NAROČITE Sl
DNEVNIK

AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK

TISKOVINE PR!
AMERIŠKI DOMOVINI
IZ OČI V OČI — Elissa Scott proučuje kam-niti kip perzijskega kralja iz svetopisemske dobe. Kip je le ena izmed 108 slik, ki so bile nedavno razstavljene v galeriji Hallmark v New Yorku po naslovom “Sveto pismo”: Zgodovina in ljudska kultura”.