Edini slovenski dnevnik 1 -: t Zedi njenih državah
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
111 The only Slovenian Daily
in the United States. :-■ ■ ■
Issued efery day except Sundays —: and Legal Holidays. :— qj	50.000 Readers.	^
TELEFON PISARNI: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Mew Tack, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 20, 1916. — PETEK, 20. OKTOBRA, 1916.
NO. 247. — STEV. 247.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Peronne je v nevarnosti,
da vsak čas pade
FRANCOSKE ČETE ŽE OGROŽAJO MESTO PERONNE. — VRfiE SE ZELO HUDI BOJI. — NEMCI VPRI ZARJAJO PROTINAPADE. — PODZEMELJSKI RO VI NA FRONTI. — 350 VJETNIKOV. — NEMŠKO PO ROČILO PRAVI, DA SE JE VRŠILA SILOVITA BIT KA CELO JUTRO. — ANGLUA IMA VSAK DAN $10, 000,000 STROŠKOV. — ZAVEZNIŠKI NAČRT NA SOMMESKEM BOJIŠČU.
Macedonska fronta. Po svobodni Ameriki.
Srbske čete so nekoliko napredovale pri Sokolu. — Bolgarski napadi severno od Dodzeli.
Para, Francija, 19. oktobra. — Po petnajst minut trajajočem boju so francoske čete tako napredovale od Saillv-ja naprej, da so potem že vprizorile prvi napad na mesto Peronne, ki je zaenkrat glavni cilj zavezniške ofenzive na zahodni fronti.
Francozi so prišli skoraj do peronnskih predmestij. Nemci so svoječasno naznanjali svetu, da je Sailly nepremagljiv; to so sprevideli danes, ko so vprizorili napad na francoske postojanke, kateri se jim je pa ponesrečil; vrniti «o se morali v svoje zakope, kajti francoski ogenj je bil tako hud, da jim ni bilo mogoče vzdržati v boju s francosko infanterijo. Poleg tega so pa pomagali Francozom zavrniti Nemce tudi zavezniški avijatiki, ki so medčasuo metali bombe na nemške postojanke.
Francozi zdaj kontrolirajo s svojih pozocij na višinah, ki leže okoli Sailly in Peronne, celo dolino, ki odpira pot do Peronne.
Nek dopisnik piše:
—	Naznanjeno je bilo, da so si napravili Nemci pri La TransJofu in Saint Pierre Vast gozdu zelo močno utrjene pozicije. Doznalo se je, da imajo Nemci po celi fronti veliko predorov, potom katerih dobivajo vedno rezerve in tudi spravljajo vojaštvo na varno, ako je očividno, da ne both* mogli zavezniškega napada odbiti.
V predorih so napravljene železnice, da jim je tako mogoče hitrejše prepeljati čete in četam dovažati munici-j<» in orožje. Ti predori so zelo globoko v zemlji, potem pa spravijo iz tistih predorov potom vspenjač gori moštvo in inunieijo ter druge potrebščine. To se vrši baje vse zelo hitro.
To so najbrže izvedeli od kakih nemških vojakov, ki so jih vjeli.
London, Anglija, 19. oktobra. — Na onem delu reke j Somme, kjer operirajo angleške čete, je deževalo, poroča angleški vojni department v svojem uradnem naznanilu, toda kljub temu se je vršilo precej bojev, v katerih so imeli angleški vojaki lepe uspehe; uspeli so namreč toliko, da se nahajajo zdaj komaj dve milji od Bapaume.
Kot je razvidno iz francoskih in angleških uradnih poročil, je bilo v zadnjih bojih vjetih 350 nemških vojakov; drugače so pa imeli Nemci tudi velikanske izgube. !
Berlin, Nemčija, 19. oktobra. — Nemško uradno po- j ročilo pripozna, da so imeli zavezniki nekaj uspehov v zadnjih bojih na sommeskem bojišču, toda ti uspehi niso vredni izgub, katere so morali utrpeti.
Boji so se vršili tekom celega dne, toda najhujši so bi-; li oni, ki so trajali celo jutro. Zavezniške izgube so bile —j kot rečeno — ogromne.
London, Anglija, 19. oktobra. — Gen. F. B. Maurice, glavni direktor vojaških operacij pri vojnem uradu, je danes naznanil, da je začasen načrt zaveznikov na som-, meskem bojišču kolikormogoče napadati Nemce, tako, da jim ne bo mogoče jx>slati nobene pomoči onim armadam, ki se bore proti Rumunom.
Zavezniški poveljniki so mnenja, da je rumunska situacija manj kritična kot se nekaterim dozdeva. Položaj je sicer precej opasen, toda zavezniški poveljniki na soin-meskem bojišču ne morejo storiti drugega v pomoč Rumunom kot z napadi na sommeskem bojišču in tako prepreči ti, da ne bo mogel Falkeiiliavn dobiti nobenih ojačenj od zahodnih armad.
London, Anglija, 19. oktobra. — Ker se je v parlamentu kritiziralo, da je pričela vlada izdajati šestodstot-ne bonde za vojno posojilo, je zakladniški kancler Reginald McKeuna pojasnil v poslanski zbornici:
—	To je ravno kar mi hočemo; pomisliti se moramo, da moramo mi vsak dan plačati visoko svoto Združenim državam. Zdaj nam je treba vsak dan dva miljona funtov ($10,000,000), da je mogoče vojno nadaljevati. —
—-o-
"BREMEN" JE GOTOVO IZGUBLJEN.
Pariz, Francija, 19. oktobra. — Francosko vojno ministrstvo je izdalo sledeče poročilo o položaju na macedonski fronti:
Bolgari so vprizorili več močnih napadov na naše pozicije severno od Dodzeli. Po hudem boju se nam je posrečilo pognati sovražnika z velikimi zpubami v be«r.
Pri Dobropolju se boji neprestano nadaljujejo.
Kljub temu. da se soražnika izborilo vstavlja in dobiva neprenehoma nova ojačenja, Srbi vseeno napredujejo in so zavzeli že več pozieij, ki so zanje zelo velike stratejrične važnosti.
Na levem bregu reke Oerne so vprizorili Srbi vroč napad na vas Brod.
Vjedli so petdeset bolgarskih vojakov in zaplenili precej vojnega materijala.
Sofija, Bolgarsko, 19. oktobra. Poročilo, ki ga je izdalo bolgarsko vojno ministrstvo se glasi:
Vzhodno od jezera Pijesba in Oerne se vrši vroča artilerijska bitka. Dve sovražni stotniji sta bili vprizorili napad na vas Negoeha ni. Boj je trajal neprenehoma par ur, slednjič se nam je pa posrečilo zapoditi sovražnika v beg in mu prizadeti velike izgube.
Artilerijska bitka, ki se je pred par dnev: vnela v dolini reke Mo-glenice še zdaj ni končana.
Sovražnemu oddelku, ki je hotel prodreti mimo naših pozicij južno od Doiranskega jezera, se je načrt popolnoma izjalovil.
Razen manjših artilerijskih spopadov se ni pripetilo ničesar poeeb nega.
Pariz, Francija, 19. oktobra. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da so zavzele srbske čete vas Brod.
Bfun, Italija, 19. oktobra. — Na tirolski fronti se vrše siloviti boji med avstrijskimi in laškimi pla-
Pnške so štrajkarje v Bayonne Na tirolski fronti se vl-š« hudi roč-prisilile, da so se vrnili na delo. — ni spopadi. — Lahi so vjeli sto Šest jetnikov je ušlo iz Sing- Singa. Avstrijcev, medtem pa Avstrijci -—	164 Lahov.
Zopet je zmagala Standard Oil	-
j Co.. njena policija, njene puške in sploh njena cela organizacija, ki je največja sovražnica neorganiziranim delavcem, ki večjidel ni- j ninci. so zmožni angleškega jezika.
Strajkarski voditelji v Bayon-! ne so sprevideli, da jim ni mogoče ničesar storiti proti Rockefellerje-vi družbi in njeni armadi, vsled česar so pripoznali, da so enkrat zonet poraženi.
Strajkarski odhbr je stopil pred stavkarje, zbrane; v Mydosh dvorani ter jim nasvetoval, da se vrnejo na delo.
Strajkarji so potem glasovali, da se vrnejo na delo.
Lahi in*«* Kraljevina Grška je
v zavezniški oblasti.
ZAVEZNIKI SO IZKRCALI ŠE NEKAJ VOJAKOV. —. FRANCOSKI MORNARJI SO RAZKROPILI MNOŽICO DEMONSTRANTOV. — KABINET JE MORAL U-GODITI VSEM ZAHTEVAM ZAVEZNIKOV. — GRŠKI VOJAKI SO PREPREČILI SPOPADE MED PREBIVALSTVOM IN FRANCOSKIMI VOJAKI. — SITU-
Beg iz Sing Singa.
Warden v Sing Singu ni bil menda še nikdar bolj razburjen in presenečen, ko je zvedel, da mu je ušlo šest jetnikov.
Jetniki, ki so imeli opravek na dvorišču, so se skrili v nek motorni voz ter se odpeljali z dvorišča na svobodo.
Ob devetih zvečer je bi vjet vodja teh šestih jetnikov — po imenu Curtis, — vjeli so ga^pa šele
potem, ko so stražniki vstrelili v ,A , . . , , , ,. , » i j i i - .. u • ju teh bojev ital. bataljonskega povelj želodec, vsled cesar se boje, da bo ,. , . A .. .	*
umrj	j taljanskega bataljonskega povelj
n 1 , .	..... I nika, deset drugih častnikov in
Ostale begunce zdaj iscejo po! ^	.
Rockefellerievem posestvu.	' lTm?-Z" . , » •
■ v • ,	- ,	Na Krasu je položaj neizpreme-
Da je bilo mogoče tem ptičkom j .
zapustiti Sing Sing je pripisovati j nJen* temu, ker je sedanji governer; Whitman napravil v Sing Singu popolnoma nov sistem, t&ko, da u-živajo jetniki zelo veliko svobodo. —	-
V teku štirih mesecev je iz ječe j V !rovu je nastla eksplozija. — Nad ušlo šestnajst jetnikov.	I sto delavcev .ie baje v rovu. — Ve-
; liko jih bo najbrže mrtvih.
Wilson in dslavcL	-
Ko se je predsednik Wilson pe-j Fairmont, W. Ya.. 19. oktobra.
Zlasti hudi ročnis popadi so se vršili cel dan na gori Pasubio. —
Italijani so imeli še goro v svoji,	- _______ . —
oblasti; - tako pravi vsaj uradno ACUA NA SEDMOGRAŠKEM. — BITKA PRI DORNI
poročilo italijanskega vojnega u-u	VATRI. — HUDI BO JI ZA PRELAZ.
rada.	-
Med ročnimi boji sta pošiljali obe artileriji hud ogenj, ki sta tako položaj za obe strani še bolj kritičen napravili.
Italijanske čete so vjele tekom bojev sto avstrijskih vojakov, med njimi tudi par častnikov.
Na kraški fronti se je vršilo par manjših bojev. Laški vojaki so vjeli nekaj avstrijskih vojakov in zaplenili par strojnih pušk.
Dunaj, Avstrija. 19. oktobra. — Tukaj izdano uradno poročilo avstrijskega vojnega urada se glasi, da so se vršili na gori Pasubio zelo hudi boji, toda avstrijski prvi in drugi polk tirolskih cesar skih lovcev sta vse laške napade uspešno odbila.
Avstrijske čete so vjele tekom
Velika katastrofa.
ljal v Chicago, kjer je držal včeraj j Okoli sto premogarjev, zaposlje-par govorov, so gir na raznih po. j nih pri Jamison Coal Mining Co. stajah delavci navdušeno pozdrav i v Barackville, ki se nahaja tri mi ljal i.	11 je odtod, je zakopanih v rovu št
Ta bolezen še ni prenehala, kljub , J^™.*0	^	^ ?	^^T ____ j____-_____tako krepko stiskali, da mu je pri-; eksplozija in zasula izhod doticne-
Čela krvaveti, nakar se je moral j ga rova.
poslužiti levice.
Paraliza v New Yorku.
temu, da postaja že mraz. Včeraj se je pojavilo šest novih slučajev, toda umrl ni nihče rad*, paralize.
Pozor pošiljatelji denarja!
dostavljanja poH% Id Je namenjena iz Amerik« r Avstrijo in Nemčijo Ur narobe sprejemamo denarne poiUJatvedo preklica 1« pod pogojem, DA U VSLED VOJNI IZPLAČAJO MOGOČI S ZAMUDO. DMCAX «■ BO V NOBENEM SLUČAJU (ZGUBLJEN, ampak asststl » eor*jo lt samnde. Mi Jamčimo m reako denarno poifljaftor toliko Siu, da ae izplača na določeni na. iIot. Irtotako nam jamčijo m»
Washington, D. C.t 19. oktobra. — Medtem ko uradniki pri au^lofskem poslaništvu modro molče o usodi nemškega podmorskega eolna "Bremen", so uradniki pri nemškem poslaništvu pripoznali, da so prepričani, da je podmorski č-oin izgubljen. Pripoznali so tudi, da so ljudje v Berlinu istega mnenja.
Istočasno pa nemški uradniki ne pripoznajo, da je bil submarin vjet od angleških vojnih ladij, temveč so mnenja ,da se je popolnoma gotovo kjer ponesrečil. "Bremen" bi moral biti v Združenih državah že vec kot pred enim me-sečem.
Utre ami	alike 1	»al	ke, sini	eriml
ism sedi	ij v ST dne K	ari	radi vojna is	
rsdl pop			nsstlpri	P*
UMJO 4t				
	Osno:			
K	9		K	t
S....	.83	1	120....	16.20
10..,.	1.50	1	180....-	17.65
15...«	2.30	1	140....	l&OOi
20....	2.86	I	ISO...«	20.26 j
28....	8JK	1	180....	21.80!
30....	4.20	1	170....	2296
85...«	4.90	1	180....	24.80
40....	6.55	1	190....	25.86
40....	6£S	1	200....	27.00
C0...•	190	1	290....	88.75
68...•	7.80	»	800....	40.60
SO...«	8.25	1	880....	47.26
SB....	8.96	1	400....	64.00
70....	9.80	1	450----	80.76
75....	10.80	1	600....	87.50
SO....	10.96	1	800....	81.00
80....	11.85	1	700....	94.50
90....	12*30	1	800....	108.00
100....	13.50	1	900....	12L50
U0____	14£8	1	1000....	132.00
Ker ee oda J m			denarju skoraj	
vsak dan	menjajo*		smo prim	orani
računati	po najnovejiih sen			ah In
bomo M	H naks		roHpoaJlh.-	
Včasih M bo sg «1n»iilV 1rm.f w«X		odi	lo, ds dol fšl M fall	dna. H kmt
manj. U	-i '•*» at deej		■MB J^M MM	u am BOBS*
vadi par	tel ks		Sthssi	isss.
ko Ml			Hat ▼ poI	c% so
Pri ■*» «			li li Vi	
Edisonovi delavci stavkajo.
West Orange, N. J., 19. oktobra. — Ker je bil odpuščen Neil White, tajnik Edison Employes' Protective Association, je včeraj zastavkalo tukaj 600 delavcev v Edisonovih napravah.
Pozneje se je vršila seja, pri kateri so delavci sklenili, da bodo tako dolpo stavkali, dokler se ne bo sprejelo White-a nazaj.
Snežni viharji na zahodu.
Lincoln, Neb.. 19. oktobra. — Po celem Srednjem Zahodu so bili danes hudi snežni viharji.
Poročila iz Wyominga in Idaha to potrjujejo.
Nogometna igra zahteva veliko žrtev.
Minneapolis, Minn., 19. oktobra. Fred Wilson, 26 let star, je danes tu umrl vsled rane, katero je dobil ko je iffral nagrometno (football) igro. Nek tovariš £a je namreč 6unil v glavo.
Toda to ni prva žrtva, ki jo je zahtevala ta "nežna" igra.
Paraliza v New Jersty.
Trenton, N. J., 19. oktobra. — V tem mestu se je pojavilo danes šest novih slučajev obolelosti na paralizi.
Iz drugih krajev v N. J. ni do-šlo nobene poročilo, da bi se še kje drugje kak slučaj pojavil.
Natančno število mož ni znano, toda uradniki pravijo, da jih ni bilo veliko manj kot sto, rajše še
več.
V tistem rovu je navadno zapo-sljenih 250 mož, toda včeraj niso vsi delavci delali, poleg tega se pa dogodila nesreča ravno, ko so bili delavci pri kosilu.
Ko se je vprašalo uradnike, ako je mogoče, da je kaj delavcev mr-! tvih, so rekli: "Mogoče".
DENAR SE LAHKO ODPOtLJE V 8TAKO DOMOVINO TUDI PO BSZOJAn.
BO JAKI, POZOR!
One. ki imajo kake fotografije ali razglednice Gorice oziroma goriške okolice, prosimo da jih nam dajo na razpolago. Po preteka par dni bomo slike čisto nepoškodovane vrnili.
Pripomniti moramo, da sliko oziroma raigledmot no smejo biti barvano.
Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljie je, da se nam po&lje $4 sa vsak naslov; ako bo kaj prevei, ali kaj premalo, bomo poslali na £aj ali pa sporočili, da ae nam ie dopoilje.
Zdaj je mogoče podati ie okro gls svots, kot naprimer: K100,200 300 itd. do K 10,000.
Brezžične pošiljatr« gredo vse r Nemčijo, od tam ae pa poiljejo denarne nakaznice po poiti na sad oje mesto.
Natančno smo poizvedel!, da ta ke poiOjatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poiiljate« traje tudi dalj časa in to, ako s* napravijo napake pri brezžičnem brzojavn; denarja se ne more is j s n b i t i, pač pa je mogoča sakas nitev, ako se orine kje kaka na oaka.
j Kdor želi poslati na ta način do nar v staro domovino, mora n a tančno napisati naslov in do dati: poiljo naj ss po
Denar sa brezžične brzojavke po Šljite po poitnem Money Orders ali pa gotov denar v priporočenem pismo, ne pa potom pmatnih če kov.
London, Anglija, 19. oktobra. — Iz Aten je dospelo poročilo, da se je danes zjutraj izkrcalo v mestu še nekaj zavezniških vojakov.
Vrhovni poveljnik francoskih čet je zahteval, da naj se prepusti parlament in univerzo temu moštvu za stanovanje.
Prošnja mu dozdaj še ni bila ugodena.
Danes se je vršila seja grškega kabineta. Ministri so sklenili poslati zaveznikom protest, ker so francoski mornarji aretirali več članov takozvane Lige rezervistov. Množica članov te Lige je začela javno zmerjati francosko mornarje. Po dolgotrajnem prizadevanju se je posrečilo mornarjem množico razkropiti. Grški vojaki so videli, ko so a-retirali Francozi petnajst Grkov in jih neznanokam odgnali.
Atene, Grško, 19. oktobra. — Ministrstvo, kateremu načeljuje minister Lambros, je čisto brez upliva. Zaenkrat mu ne preostaja drugega kot izpolniti vse zahteve zaveznikov. Člani kabineta so še vedno prepričani, da to tiran-stvo ne bo dolgo trajalo. Edina rešitev za Grško je, če se pridruži zaveznikom in napove Bolgarski vojno.
Edino zadoščenje, ki ga imajo Grki, je to, da še vedno kontrolirajo grški vojaki vse grško ozemlje. Zasluga grških vojakov je nadalje tudi, da so dozdaj preprečili vse spopade med prebivalstvom in zavezniškimi četami. S tem •>a seveda še ni rečeno, da je kriza končana.
Te dni se je posvetoval grški kralj Konstantin s francoskim in angleškim poslanikom. Takoj po tem posvetovanju je izdal apel na voditelje onega dela naroda, ki mu je ostal zvest. V apelu jih poziva, da naj z vsemi močmi upli-vajo na prebivalstvo, da ne bi nadlegovalo zavezniških čet.
Podadmiral de Fournet, vrhovni poveljnik zavezniškega brodovja v grškem vodovju, je izjavil, da je popolnoma zadovoljen z avdienco pri ministrskem predsedniku in zunanjem ministru.
Po njegovem mnenju se bo situacija kmalo izboljšala.
Grška vlada je storila vse potrebno, samo da bu preprečila nemire. Ljudstvo je prepričano, da bo v kratkem dospelo pred Atene močno ameriško brodovje, ki bo pregnalo zaveznike.
To vest je bilo pred kratkim razširilo vladi prijazno časopisje.
Pariz, Francija, 19. oktobra. — Po današnji seji grškega kabineta je zavladal v glavnem mestu kraljevine * Irske popolen mir. Vlada je prepovedala vse nadaljne demonstracije. Grška policija je prepodila demonstrante, ki so se zbrali pred mestnim gledališčem.
Ministrski predsednik Venizelos je odgovoril na brzojavko svojih francoskih prijateljev takole:
—	Mi vstaši se bomo držali pogodbe, ki smo jo sklenili s Srbijo. Mi vsi, od prvega do zadnjega, se bomo borili ob strani naših pokroviteljev.
Izkrcanje drugega oddelka francoskih čet se j»* čisto mirno izvršilo.
Washington, D. €., 19. oktobra. — Vladni krogi s«, se začeli resno baviti s peticijo, katero so jim poslali atenski meščani potoni ameriškega poslanika v Atenah. Uradniki so prepričani, da se mora na vsak način nekaj ukrenit i.
Petrograd, Rusija, 19. oktobra. — Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo:
—Pri Domi Vatri se je vnela včeraj vroča bitka, v kateri smo bili ini zmagovalci. Sovražnik se je bil z velikimi izgubami umaknil. Proti večeru je vprizoril še par napadov, pa kljub velikemu prizadevanju ni mogel ničesar doseči.
Dunaj, Avstrija, 19. oktobra. — Poročilo, ki ga je danes izdal avstrijski generalni štab, se glasi:
—	Boji ob južni in vzhodni meji Sedmograške se neprestano nadaljujejo. Kiti mi niti Rumuni nimajo posebnih uspehov.
Berlin, Nemčija, 19. oktobra. — Uradno poročilo velikega nemškega generalnega štaba se glasi:
—	Ob vseh prelazih, ki vodijo iz Sedmograške v Ru-munsko se vrše več dni neprenehoma vroči boji.
S fronte generala Ma^kensena v Dobrudži se poroča, da se ni zadnje dni ničesar posebnega pripetilo.
Bukarešt, Rumunsko, 19. oktobra. — Vrhovno poveljstvo rumunske armade naznanja, da divja v dolini Oituz strahovita bitka. Dozdaj so odbili Rumimi še vse sovražni-ške napade, zanaprej se pa ne ve, kako bo, ker dobiva sovražnik neprestano nova ojačenja.
V. dolini Trotus smo vjeli 600 avstrijskih in nemških vojaov. Bazen tega smo zapleniti tudi veliko vojnega ma-teri&la in mitnici je. — ~	v v.

- -	r
I L O T 1 H I O
(Slovenian Daily.)
Owned and published by the PUBLISHING (a corporatl jh.)
! Vedela je, da živi na avstrijskem jugn jugoslovanski narod, ki hrepeni po svobodi, a je preslab, da bi se 5
I cirrkiA TOA/j-in rtlimofll ore+micL'ftfra inrma šil-i io xr Vini i\?
"GLAS NARODA"
i svojo močjo otresel avstrijskega jarma. Šla je v boj, da C O M P A N 7 iztr£a zemljo, na kateri živi ta narod, iz rok pohlepne av-
fRANK RAK SER, President,
LOUIS BENEDIK, Treasurer
Place of Business of the corporatlon and addresses of above officer«: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
Ba celo leto velja Ust m	ln iZa pol leta sa mesto New York..
Canado ..................— $300 Za Evropo sa vse leto..........
Ca pol leta..........................150 Za Evropo za pol leta..........
Ca celo leto rs mesto New York.. 4.00 Za Evropo sa četrt leta..........
2.00 4.50 2.55 1.70
"*GLA3 NAHODA" lshaja vsak dan lzvzemgl nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
day except Sundsys and Holidays. Subscription yearly $3.00.___
Advertisement on agreement.
Prl
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order, bi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejftnje btvalUčc fHvmnl, ds hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln poSilJatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
92 nortlandt
New York Clfcr.
Telefon 4«87 Cortlandt.
Živela Jugoslavija!
Razkosani jugoslovanski narod, katerega so si tekom stoletij znali podjarmiti ter ga okovati v verige suženjstva razni nemški vladarji, pričakuje zdaj ure, ko mu sine solnee svobode.	.
Ne bomo se spominjali nemških, ogrskih m italjan-
skih valpetov, ki so bičali jugoslovanski narod, temveč hočemo stopiti v dobo, ko se jo v narodu prvič začela vzbu-jati zamozavest in misel, da tvori veliko celoto, ki je kot razcepljena slaba, ki bi pa tvorila kot enotna sila veliko moč, odločujočo v krogu drugih narodov.	_
Z vstajanjem Srbije ter nje boja proti zločinskemu Turku (s katerim sta zdaj Nemčija in Avstrija v prijateljski zvezi), se je obetalo tudi ostalim Jugoslovanom lepše življenje svobode in neodvisnosti.
| strijske birokracije.
' Kot zvezda Danica, ki nam zasveti na jutranjem obzorju ter obeta lepši dan, nam je v teli burnih in groznih časih zasvetila na političnem obzorju Jugoslovanstva — zvezda, prorokinja boljših dni.
*Ta zvezda je Jugoslovanski Odbor, ki sestoji iz najboljših in najsposobnejših jugoslovanskih mož.
Imen teh mož ne bomo liavajili, kajti znana so celemu svetu, imenujejo jih s častjo povsod, kjer bijejo srca za svobodo in kjer se sovraži zatiranje in zapostavljanje.
Ta Odbor se je oživotvoril z izrecim namenom, da bo naš zagovornik in posredovalec pri velikih oblastih, ki bodo odločevale končno usodo Evrope.
Glas jugoslovanskega naroda ne seže visoko ter ga sploli ni mogoče dvigniti, kajti ta narod je še vedno uko-van v verige ter mu je zabranjena vsaka svobodna beseda
Delovanje tega Odbora je nepotrebno opisovati, kajti kdor ga ne pozna, je že zamudil svoj čas ter mu je škoda kaj pojasnjevati stvar.
Ta Odbor je že veliko dosegel, a še več bo laliko, če bc našel tako podporo, moralno in materialno kot je v resnici potrebuje in zasluži.
Naša stvar ni izgubljena.
Borimo se namreč za največje ideale, po katerih j« zahrepenelo človeštvo v tisočletjih svojega .razvoja.
Borimo se za Svobodo, Enakost in Bratstvo, ne le med posamezniki, temveč tudi med veliko družino liaro dov, med katero s ponosom prištevamo tudi naš jugoslovanski narod.
Sursum corda! Kvišku srca!
* •
* *
Kaj bi dali uredniki "Clevelandske Amerike", če bi znali spisati tak članek?
Vi, ki ste tako silni in močni v veri in tako slabi v poznavanju dejanskega položaja in krute istine!
Pravi izraz ste slovanske duše, ki ss zažene v višino, hrepeni po nedosegljivem ter pušča vnemar dosegljivo in sploh vse, kar je v resnici dobro za narod!
Članek, ki ga je zgoraj napisal naš urednik, je periščs fraz, a je verna slika vseh člankov? katere beremo ^že dve leti v vseh ultra jugoslovanskih listih.
Pisati navdušene besede in navduševati narod, ie lahko delo.
Veliko težje in nehvaležno je pa pojasnjevati mu dejanski položaj, svariti ga pred pred nepremišljenostmi in pisati resnico, čeprav je do skrajnosti trpka.
__ —k.
Ako bi sc človek zdaj-le nahajal kjo na Kitajskem in bi dobil dvoje poročil, — eno bi se glasilo, da so v Avstriji umorili oziroma obstrelSi 700 delavcev, d ni po bi se pa grl asi 1 o. da so umorili v Bavonne, v Ameriki, par delavcev in eno žensko, — bi popolnoma gotovo bolj vrjel prvemu poročilu, kajti tam je vojna.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
slovanski ne smemo
braženih narodnih mož klas jugoslovanske samozavesti m
narodnega edinstva.
Posledica vstajenja Srbije je bil ilirizem, v kolega taboru so se zbirali tedanji najboljši možje, med njimi tudi Slovenci. Žalibog ni bilo Prešerna, največjega jugoslovanskega pesnika.
Dasiravno ženij, je bil preveč zaverovan v svoje planinsko narečje ter 111 videl preko Ljubljane v Jug. Present pa ni bil nikak politik in zato mu zameriti.
Možje kot Gaj, Stanko Vraz, Trstenjak in drugi pa so prispevali svoj del ilirskemu pokretu ter so zdaj zapisani z zlatimi runami v povestnici Jugoslavije.
Jugoslovanstvo ni bilo torej nikak fantom. Da je to res. kažejo dogodki najnovejšega časa, to so dogodki v prvi in drugi balkanski vojni.
Prva 111 druga balkanska vojna sta pokazali, da živi na slovanskem jugu tudi narod, ki sicer govori neko slovansko narečje, toda po svojem izvoru in svojih tradicijah je moiigolsko-tartarski, in vsled tega tudi ne more imeti pravega zinisla za vzvišene cilje Jugoslavije.
Imena tega naroda nočemo imenovati, dasiravno ga vsak pozna, to pa zato ne, ker se nam smili zaradi njegovega nazadnjaštva.
Kar je ostale Jugoslavije, stoji kot ena bojna vrsta proti zatiralcem Jugoslovanstva.
S tem ne mislimo dejanske bojne vrste, temveč bojno vrsto src, misli in odločnosti, ki bo dosegla svojo zmago, če ne danes pa jutri.
Ko so se odigrali veliki dogodki v Sarajevu, ki so kot plaz z gore porušili trhlo stavbo evropskega miru, so zaigrala srca vseh Jugoslovanov.
Vsak je videl, da se bliža odločilni trenotek. .
Pod vodstvom Srbije., edine samostojne jugoslovanske dežele, silne zagovornice slovanskega rodu, Rusije in sploh vseh držav, ki ljubijo svobodo in bratstvo med narodi, je upal jugoslovanski narod dvigniti tako zaželjeno zastavo svobode ter poraziti svoje dosedanje zatiralce.
Kako se je izvršila stvar dozdaj, je znano vsakemu, ki je zasledoval dnevne dogodke. Mala Srbija je pognala iz dežele še enkrat močnejšo avstrijsko armado, Rusija je s svojimi ogromnimi masami prodrla že preko Karpatov na Ogrsko, zasedla celo Galicijo in Bukovino ter skoro stala pred vrati nekdaj slovanskega Dunaja, ki je pa zdaj sedež one vlade, katere cilj je popolno izstrebljenje Jugoslovanov.
Nek grški pregovor pravi, da Bogovi onega, katerega ljubijo, tepejo ter da vspavajo v brezskrbno spanje onega, kateremu je namenjen končni poraz.
Tako se je tudi zgodilo, da so se morale ruske armade umakniti pred tevtonskimi kohortami in mala muče-niška Srbija je morala izprazniti čašo trpljenja do dna.
Ostali zavezniki, silna Anglija, mogočna Francija, junaška Italija ter vitežka Rumunija, niso mogle preprečiti teh dogodkov, kajti tevtonska nasilnost jih je vezala na drugih velevažnih frontah (naprimer: v Dardanelah).
Ena izmed teh držav, ki je stopila v boj za pravično «tvar svetovnega bratstva in svobode velikih in malih narodov, je bila Italija, ki se je še o pravem času izpameto-ya!a ter se odrekla zvezi s tevtouskkn tiranstvom. __-
Rockefellerjevc početje v Avstriji.
če raj smo prinesli poročilo, d:»
J. Šeb., Cleveland, O. — Kranjska dežela je imela, kot. je razvidno iz uradnik statistih, leta 1910 525,995 prebivalcev, med katerimi je bilo Nemcev okoli 25.000, vštevši Kočevarje. — Prvi nemški subenarin, ki je dospel v Združe ne države, se je imenoval "Deutsehlaaid". njegov kapitan jo bil Paul Koenig. — Zdravi! Oglasite se še kaj!
Miroslav. — V odgovor na Vašo cen j. vprašanje Vam pojasnjujemo. da smo v onem članku o pošti za vojne vjetnrke popolnoma pravilno pisali. — Pisma, ki jih pišejo vojni vjetniki v Ameriko, so poštnine prosta, toda, ako pišete Vi pismo iz Amerike, recimo, v Rusijo ali Italijo, morate dati gori toliko poštnine, kot če sle ga kdaj pisali v Avstrijo ali kako drugo državo. Toliko v prijazno pojasnilo glede j)ise"m za vjetni ke. — Barva slovenske zastave je beilo-modro-rdeča. Da. slovenska zastava je zdaj v starem kraju prepovedana, zazdaj jo nadomestil je turška.
"Hinko", La Salle, 111 — Na Vašo željo smo priredili kratek spis o srbski zgodovini, upamo, da je Vam ustreženo. Imate še kako željo?
Oitatelj G. N. — Zavarovalne družbe v Evropi so še in gotovo se jiii je tekom te vojne št' več novih pojavilo, namreč takih, ki zavarujejo vojake. Družbe, ki zavarujejo življenje, so zdnj tako sigurne kot so bile pred vojno, kajti vsaka navadna zavarovalna družba ima v svojih pravilih, da ne dobe sorodniki po možu, ak<» je ubit v vojni, nobene zavarovalnine.
Avgust P., Tyre, Pa. — Gotovo je, da ima atmerišik dolar danes največjo vrednost. — Rusija je več kot še enkrat večja kot Združene države. Rusija meri S miljo-nov tisoč {157 kvadratnih milj. medtem ko Združene države le i.bl 6,484.
Al. G., Kincaid, HI. — Ako bi
bila vojna med Avstrijo in Združenimi državami, bi Vam, ako ste še vedno avstrijski državljan, ne bilo treba iti v vojno zciper Avstrijo, ker bi Vas tukaj internirali ali zaprli. — Ako bi bila pa slučajno vojna med Združenimi I državami in Mehiko in ako bi bile Združene države v veliki sili. naprimer. da bi Mehikanci prodirali v Združene države. jn»tem bi mo-rali iti v vojno vsi t«'lesno sposr»b ni nmški v Združenih državah, ki niše. Mehikanci. — Najhitrejša. že.J<1 'i»i«*a je menda New York Central, in sicer takozvani ''Empire State Kxpr»ss"\ ki prevozi 112 milj na uro; vozi med New Yorkoiii in ("hk-agom.
MODERNO UREJENA
TISKARNA KLAS MOM
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
DELO OKUSNO.
* *.
IZVRŠUJE PREVODE \ DRUGE JEZIKE.
■ m ■ m
UNIJSKO ORGANIZIRAT
* * * *
POSEBNOST SO:
DRUŠVV -H.NA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE. CENIKI L T. D.

%SA NAROČILA POŠLJI T* Ski
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St., New York, N. Y
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom naznanjam, da krijem in popravljam vsakovrstne str»he in izdelujem tudi vsakovrstna kleparska dela ter izdelujem stvari iz bakra, kot kotla za kuhati žtranj-* ter jili razpošiljam na vse kraje po Zedinjenih državah.
Vsako delo je jainčeno.
Priporočam se za obilo naro. il.
I. A. Janežič
6525 St. Clair Ave.,
Cleveland, Ohio.
lika!
Kadar gre za obstoj naroda, ni nobena žrtev pre ve
Bradley, 111. — Ker noben dopis ne pride vz li.iše naselbine, seni se namenil jaz pisati. Kar s>e dela tiče, je še precej dobro; delamo zmii a j m vsak lahko delaj J'* tiobi.1 "dvorski list "Globe'* če hoče. Večina Slovencev je za- svojega posebnega poročevalec p o si en i h pri znani tovarni Joseph] 'a lterna- *viea, kabel-br-zojavko. Turk, kjer delajo železne poste-;	Iia Dunaju v raznih tovar-
lje, drugi pa pri Sears, Roebuck aah .zast^vkal° 20.000 delavcev, & Co., v kateri tovarni se izdelu-; k,kr Jim 111 ,)il(> Vt**~ lnn^'e živeti jejo vsake sorte farmarske stre- cl> starih plaeah. Zastavkali so in je; najmanjša plača je $2 na danj zahtm"ali vi*Je plače, in sicer za take, ki se imenujejo' Prišlo je do izgredov — kot •'common labor". Večinoma se Pfav* časnikar —. v akcijo je sto-dela od komada, kjer se precej l>i,a vojaika sila in krogi j p So za-dobro zasluži. Tukaj nas je okoli	7CK) delavcev,
štirideset slovenskih družin in ne- To imenujemo mi Rockefeller-kaj samcev, deklet pa nič, ker ka-.sk<\ f>(**citj'"-
kor hitro katera sem pride, se o-j	koncu poročila srno pripoan-
moži, zmeraj jih je premalo. Tu- <3a poročilo sic«-r bolj tež-kajšnji Slovenci si nameravajo ko vl'j^t.no. kljub temu, da zago-postaviti Slovenski Dom, katere ! tavlJa omenjeni list. da je to z-4o ga nam je tudi zelo potreba, ker! zanes!Jiv poročevalec, Uwla isto-naselbina raste in to bi bil ponos!tako smo pripomnili, da ne pravi-našega naroda; najbolj nam jejmo- da to ni mogoče, potrebno, da bi se kaj naredilo,	res ali ne, pravimo, da
da bi se imeli kanu zbirat, kakor^m'f>?roče je.
se tudi drugi narodi zbirajo vj	v Avstriji je vojna, v Av-
svojih dvoranah. Toraj, Slevenc: ^"^ vlada zdaj kruta sila, — v Brad levu, združimo se in poma-j-pravica! — in ne bi bilo gaj:no vsak po svoji moči, da pri-1 ^"»dno, ako bi «se vlada, ki je vse-demo do svojega cilja ! Seveda je; "a zložna, kaj takega podsto-teža^na stvar, toda če bo sloga' P1^-
med nami, se to lahko zgodi, kerj	Je kaJ takegH še tukaj mo-
to ne bo samo nam v korist, am-j£oee' tukaj v Ameriki.
pak še našim otrokom. Tukaj j Poglejmo, kaj se je pred par'mrtev, še enkrat poročila, toda imamo dvoje društev, in sicer dr.!^nevi godilo v Bavonne, kaj se je drujri mož je pred sedmimi leti u-sv. Petra in Pavla K. S. K. J. in godilo pred leti v Coloradu. i mrl in ji zapustil štiri otroke, dr. sv. Družine; pa si moramo vedno no a- prostor iskat za društvene seje, ako bi imeli svojo lastno dvorano, bi se iznebili teh sitnosti. Toraj, rojaki, vzdramaimo se in premislimo stvar dobro in boste sprevideli, da nam je potrebno, da kaj zaeneano, ker to bo velikega pomena Ea naš narod tukaj v Brad levu. Pozdrav! — John Pezdirc.
i Nov uzoren pisalni stroj!;
v
-A.
Mož se je vrnil in našel svojo ženo kot vdovo.
Richard Smith iz Nacka je pred tridesetimi l^ti zapustil svojo ženo in se včeraj vrnil zopet k njej.
Na svojo veliko presenečenje je našel štiri otroke in žena mu je > povedala, da se je, misleč, da j<* <
Dolga pot.
Včeraj je dobila Miss Selma Krauss, stenografinja v neki tovarni na Broadwayu, razglednico, ki je bila oddana v New Egypt, N. Y., 25. avgusta leta 1909. Pisala ji je neka prijateljica, katere se pa ni več spominjala.
Prijateljica ji je sporočila, da "se je ravnala po njenih nasvetih in da je zdaj vse v redu'*.
Karta je obredla vse dele sveta, predno je prišla naslovljenki v roko.___
Z*
Okna izložb.
Dobro razsvetljena okna izložb povspešijo zboljšanje trgovine. Narede pozornost mimoidočim in so znak naprednosti. Vaša izložbena okna se učinijo najboljšim prodajalcem ako jih prav uredite in raz-svetljite v jesenskih iz zimskih večerih. Pustite, da vam povemo kaj so napravile za druge, dobro razsvetljene izložbe.
The New York Edison Company
At Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway	I	I *»1 E ftfctti Street
1» Delancey Street	«124 Weat 42d Stmet	"27 E 18th Street
"	I	1 *M2 E 14Mt Street
•Open until i
1« IrriitK Place
i he Siartžin! Kritic '.tn Ur
KUPITE GA SEDAJ!
f 'k--', v.,-i i
i -1
Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj.
Gotovo ni pisalnepra stroja na svetu, ki bi bil edičen novemu Oliver Mislite na tako nežen pritisk, da b; stopinja mačiee pritisnila tipke' POZOR!
Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača.
Ta daje celo kontrolo črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le s 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju.
Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "d" takoj ter hitreje in lažje.
17 CENTOV NA DAN!
SVARI 1.0!
Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni Ne sta ne več kot zastareli v pri m*ri z novim razkritjem.
Dočim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenačili večje stroške s tern, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto.
Od I oči te se sedaj videti La umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Če rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta.
Ce rabite Oliver, je naravno. da si želite najfinejši model.
Zapomnite si, da pe ta najnovejši Oliver "9'* največja vred-kakem pisalnem stroju. On


nost. kar se jo je kedaj dalo ▼ ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in Vb unče touch ter dodatno poljubni premikač, lzmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.
Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakema po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, ■ slavnim PRIN-TYPE, ki piše kpt tisk.
Se danes pišite za vse posameznosti {TJ^V*?
do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, eakaj se poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obveznosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse.
THE OLIVER TYPEWRITER CO.,
310 BROADWAY,	NEW YORK, N. Y.
ROJAKI, NABOČAJTE SE NA "O L A S NABOB A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. _

.Slovensko Kttoliilro
B= . B
ZA ZEOINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
mm 21. Ja—rjm 1902 v Srteri PuMfWuh
y LAVNI CKADNUIi
fratiMcaik: jožar FETERNML, BOX 00 wiiioefc,
I im<1 predsednik: K.A BOL ZAJLAR, Box 547, Forest Cflty, Vb IL podpredsednik: L/JO 18 TAUCHAK, Box 835, Bock Spri*«. Wf% TmJiijk • JOHN TELBAN. Box 707. Forest City, Pa. ti »sjnlk: JOHN 080LIN, Box 402, Forest Olty, Pa. *i«c*jnik: MAUTIN MUHIČ, Box 637, Forest Olty. Pa.
i; JOSIP 7.41.AR, 1004 NortU Chicago BL. JoUsft. Oh
pl *urru rvacx too
[OVNI IDKATNDU Ohtssas BL. J«li* Dk
■AOZOBNI ODBOBl
Predsednik: IONAO PODVASNIK, «320 Station 8L EL B., Pittsburgh, Pa t aadaomlk: JOHN TOHNlO, Box «22, Forest Oltj, Pa. II. aadsornik: FRANK PAVLOv<5l<X Box 705, Ooo«mau*h, Pa. ILL aadeoralR; AND&BJ SLAK, 7713 Issler Ara. Clsreland, 0*1%
r«KOTNI ODBOBl
rT*t«*lLdk; MAHTIN OB REŽ AN, Box 72, Bast Mineral, Kan* I pcrotblk: MARTIN STEFANČIČ, Box 78, Franklin, KaM IX furotnlk: MIHAEL KLOPCI C, 528 Darsoo Ara. K. F, D. I, ln» r«ld. Detroit, Midi,
UPRAVNI ODBOBl
rxed*edalk: ANTON HOČEVAR R F. D. No. 2 Box 11%, milim hI. O« I apravnlk: ANTON DEM&AB, Box 135, Broaghtaa, Pa. a ti ravnil: PAVBL OBREGAB. Box 402, Witt, HI.

lAeplsl naj ss poilljaje L tajniku Iren Telbaa, P. O.
glasile: LAB B A B O D A".
m.
Kratka zgodovina Srbije.
J 'i it j*>iio 7n "Olas Naroda**. A. A.
(Konec.) BERLINSKA POGODBA.
IViiH" Mil.m j«- l>il izobražen in w. oj<n v .soli. ki .)<' bila v prilog KiiM.ic, in on je s svojo politiko -(■•■lil ruskim ukrepom. dokler nista Kusiju in Turčija sklonili mir \ Sv. Štefanu.
S t<> |>ogodbo je namrer Rusija h pravila veliko Bolgarijo, kateri ji- <la!.t eelo nekaj krajev, po.se-1 jenih s Srbi.
T;, k -rak Rusije je napravil v Srbiji veliko nezadovoljnost. In takrat se j<* pričela srbska politika obračati proti drugi strani. N i berlinskem kongresu je srb-iM'bir.nioeiti vladni zastopnik .lovan Ristič zastonj pozival ruske zastopnike, da bi kako drugače naredili s Srbijo.
liu>i so nm takrat eelo sami na svetovali, da naj se obrne na Av-: !.;■ in poskuša dobiti njo na
svojo strait.
i'-i je napotilo princa Milana. ii.t je doeela spremenil svojo po-1't'ko, in namesto, da bi se še na • i-.'.!" obračal na Rusijo za pomoč ji poskušal priti do sporazuma z vst.ro Ogrsko, da bi ta sila kaj storila v korist Srbije, oziroma, da I" jo vsaj podpirala pri njeni stvari.
S p"ktiko Milana se seveda niso ->' s!ija!i v i Srbi; — irlas. da je bil.i sklenjena berlinska pogodba, napravila*veliko razburjenja v srbskih panslavističnih krogih.
Berlinska pogodba je bila skle-njena 13. julija 1878; v Bel gradu jo je pa princ Milan proglasil 22. avgusta.
Pan.sla v i stični del srbskega naroda je bil — kakor rečeno — silovito razjarjen vsled tega koraka prinea Milana.
PROGRESIVNA VLADA.
Politična zgodovina Srbije od b-ta 1 -7!J pa do 3. marca 1889, ko je odstopil kralj Milan, ni drugega kot hud boj med Milanom in pro greši vei na eni strani in med Rusijo in njenimi pristaši ua drugi strani.
Kraljeva stranka je postajala v^-dno man j popularna, kajti srbska zaveznica je vedno bolj dobivaj® Srbijo v svoje kremplje, po-s oje vala ji je denar, na katerega je morala potem Srbija plačevati visoke davke; kralj Milan je moral sčasoma prenarediti cel fi-nančni sistem, nastaviti višje davke. upeljati na razne stvari vladni monopol itd.
Sploh opozicija proti Milanovi vladi je bila vedno večja.
Leta 18S2 je bil vprizorjen celo poskus vzeti kralju Milanu življenje.
Leta 1883 je prišlo v nekaterih krajih celo do ustaje, katero so pa lojalne čete kmalu zatrle.

VOJNA Z BOLGARIJO.
Takrat, ko je vladal kralj Mila i, je bila stvor jena unija Bolgarije iu Rumelije. kar je povzročilo, da sta se on in njegova vlada zelo razburila; takoj so zahtevali in pričeli delovati na to. da se to unijo razdre ali pa, da sc da Srbiji toliko ozemlja, da bodo sile na Balkanu v ravnotežju, sicer ne bo nikdar miru.
Ti srbski nazori niso našli nikjer podpiranja, namreč pri nobeni svetovni sili, kar je povzročilo, da je prišlo do vojne med Srbijo in Bolgarijo. Srbi so bili poraženi pri Slivnici, nakar so morali zapustiti celo Pirot. medtem ko je nadaljno prodiranje bolgarske armade proti Nišu vstavljeno od Av-stro-Ogrske.
V marcu leta 1866 se je sklenilo med Srbijo in Bolgarijo časten rnir.
Potem so prišli pa žalostni dogodki, ki so bili v zvezi z Milanovo razporočitvijo. Njegova žena je bila Natalija, o kateri smo že podrobnejše pisali v članku "Nekdanja srbska kraljica strežnica v bolnici", ki je bil v listu priobčen pred par dnevi.
Kralj Milan ni bil posebno moder in prebrisan vladar, za časa svoje vlade je napravil veliko napak. ki ho napravile v več slučajih Srbiji veliko škodo toda vse te napake nm niso toliko škodovale kot ta nesrečna družinska afera, katere povzročitelji so bili pr-za prav njegovi sovražniki v Srbiji, kakor tudi oni izven Srbije, ki so ruvali proti njemu.
Poskušal se je mirnim potom u-makniti s krmila, iu uspel je, toda pred no je šel s pota, je uapravil velik korak, da je vpeljal novo, zelo liberalno ustavo, namreč v januarja 1889, in sicer ravno v času. ko je prenehaja vsa agitacija za novo ustavo ali konstitucijo. In nato je na veliko začudenje Srbov in njegovih rusofilskih sovražnikov prostovoljno odstopil in dal vlado v roke svojemu edinemu sinu Aleksandru, katerega je proglasil kraljem 6. marca 1889. kljub temu. da je bil Aleksander še mladoleten.
KRALJ ALEKSANDER.
Vodilni mož njegove vlade je bil Jovan Ristič, ki je bil pravzaprav vladar žr za časa mladoletnega kralja Milana (1869—1871). Kljub temu. da je bil do 1868 vedno voditelj liberalne stranke, se je kot faktičen vladar pokazal kot elestremen konservativec.
Nova konstitucija, ki jo je upe-Ijal kralj Milan ravno prej pred-no je odstopil, ie bila nekako utelešenje radikalnih principov, in po številu raočn« ia stranka je bila radikalna. Skupština je bila sestavljena'skoraj iz samih radikal-cev. Jovan Ristič je bil konservativen, medtem je bila pa ostala vlada radikalna.
Med Rističem in vlado je rastlo vedno večje nezaupanje, vsled 6e-sar se je pričelo tudi med narodom ponavljati tisto kar je bilo za
časa Milana, namreč boj proti vladi, kajti Srbija se do takrat še ni bila iznebila tistih anarhističnih elementov, ki so bili za časa Milana. Aleksandrovega očeta.
Vlada se je takrat držala še starega sistema, namreč, da si je iz-posojevala denar, da je mogla tako pokrivati rasteče stroške. Nezadovoljnost proti vladi je bila ved no večja.
Vlada si je mislila, da si bo s tem nekoliko opomogla, ako bo pripravila Skupštino, da bo napra vila postavo, da mora kralj Milan, kakor tudi njegova ločena žena kraljica Natalija, iz dežele.
Toda ta korak je eelo situacijo še poostril, kar je dalo pogum privržencem princa Petra Kara-gjorgjeviča, ki je medtem oženil hči črnogorskega kralja in ki je stanoval v Cetinju ter užival naklonjenost Rusije.
Politična situacija je postala še veliko bolj kritična, ko je umrl en član kabineta, general Kosta Protie, nakar je vlada poskušala spraviti v kabinet Pašiča, voditelja radikalne stranke. Stvar je postajala vednoinvedno bolj obupna, da se je 13. aprila 1893, konč no Aleksander, takrat šele sedemnajst let star, progla-sil samostojnim kraljem in formira L svoj prvi kabinet, katerega člani so bili vsi iz radikalne stranke.
ALEKSANDROVA ADMINISTRACIJA.
Radikalna vlada na čelu s svojim kraljem ni mogla ničesar narediti, ker so bili radikalei preveč izpremenljivi. Sčasoma so morali člani kraljevega kabineta odstopiti, ker je hotel gotov del radikalno stranke, da pridejo nazaj prejšnji člani, ki so bili pri vladi še predno je bil kralj samostojen vladar. To je povečalo napetost med vlado in liberalno stranko, katera sicer ni bila tako številna, toda je imela med seboj najbolj uplivne može, ki so imeli tudi sred stva. Politični boji so bili zopet tukaj.
Proti-dinastijčna stranka je zopet dvignila svojo glavo in celo mnogi radikalni listi so planili po kralju in agitirali, da se to dinastijo spravi spota in se naj postavi na krmilo zopet Karagjorgje-viča.
Istočasno je pa kralj Aleksander zvedel, da se ekstremui radikalei pogajajo z Rusijo za pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni dovoliti Rusiji, da bi ona kakega ruskega nadvojvodo proglasila srbskim kraljem.
BIVŠI KRALJ MILAN SE JE VRNIL.
V takih okoliščinah je bil kralj Aleksander v velikih zadregah, vsled česar si je mislil, da je najbolje, da pokliče svojega očeta, bivšega kralja Milana, ki je takrat živel v Pariznu, da bo vprašal njega, ki je poznal vse nolitikaše. kaj mu je storiti.
Pričetkom januarja 1891 je prišel v Belgrad bivši kralj Milan. Radikalni kabinet je resigniral in formiran je bil kabinet iz mož, ki niso bili pri nobeni stranki. Odpravilo se ie tudi radikalno ustavo in vpeljalo zopet ustavo, ki je obstojala leta 1869.
Narod je imel teh političnih bojev že do grla dovolj. Treba je bilo. da je nastopila vlada proti elementom, ki so proti njej ruvali, nadvse energično.
Več radikalcev je prišlo pred sodišče, češ. da so hoteli spraviti s krmila dinastijo itd. Začasno je bilo življenje vrejeno in narod se je bil poprijel poljedelstva.
Najbolj značilen korak srbske zunanje politike koncem devet-nastega stoletja je bil, da je bil takrat imenovan bivši kralj Milan za vrhovnega poveljnika srbske armade, vsled česar sta Črna-gora in Rusija s srbsko vlado sko-ro vse zveze pretrgale, na drugi strani so pa odnošaji med Avstrijo in Srbijo bili zelo prijateljski.
POROKA KRALJA ALEKSANDRA.
Vse to se je skoro čez noč spremenilo, ko je v juliju 1900 nenadno- kralj Aleksander poročil Drago Mašin, neko spremljevalko kraljice Natalije, Aleksandrove matere.
Takrat se je Aleksander popolnoma udal Rusiji, prepovedal je svojemu očetu živeti v Srbiji in je sledil ruski politiki v vseh stvareh, karkoli se mu je naročilo iz Rusije, je storil.
Da bi svoje stališče nekoliko podprl, je napravil v aprilu leta 1901 novo ustavo ter ustanovil par
lament z dvema zbornicama.
S tem je sicer dobil nekaj ugle da, toda veliko več ga je izgubil s svojo ženitvijo.
Časopisje, ki je imel proste roke, je grozovito napadalo kralja in kraljieo, ki si nista mogla nič pomagati.
Sčasoma je celo tako daleč prišlo. da so pričeli pisati in govoriti, da je kraljica svojega moža. kralja Aleksandra, že tako daleč spravila, da bo kralj v kratkem j proglasil njena dva brata za prestolonaslednika oziroma princa.
Leta 1902 se je raznesel glas, da obstoja vojaška zarota, ki hoče kralja na kakršenkoli način spra
j je. Bosne in Hercegovine, Črne- pri tem se blamiramo tako. da v - (gore in Stare Srbije ter severoza- največjih slučajih v resnici zaslu-
-«.- „ .	.	d •• Pri tajni seji in sklenila, da naj o-
viti spota. medtem sta pa Rusija .	. .	,
• a. * --	i-i- i - -- stane pri starem, da se naj ne prie-
m Avstrija ponavljali, da je jima	^
vseeno, kaj se zgodi s kraljem Aleksandrom.
Kralj Aleksander je sprevidel, da se nahaja zopet v zelo obupnem položaju. Študiral je. kako bi si mogel pomagati; — - mislil si je, tla mora napraviti v svetovni politiki kak velik korak ali na razporočiti svojo ženo, ki mu ni rodila otrok.
Nekateri pravijo, da je poskušal napraviti med Srbijo in Bolgarijo zazvezo. da bi skupno o-svobodili Macedonijo izpod turškega jarma.
Nekateri njegovi intimni prijatelji pa pravijo, da je čakal in resno nameraval razporočiti svojo ženo. kraljico Drago; — čakal je le, da bi ona odšla na neko letovišče v Avstrijo. Ona bi bila morala o-diti 15. junija 1915. toda 11. junija so prišli v kraljevo palačo zarotniki, obkolili poslopje, vdrli notri ter na najboli grozovit način umorili kralja Aleksandra in kraljico Drago.
Kdo je bil za to zaroto, nihče zagotovo ne ve.
KRALJ PETER KARAGJOR-GJEVIČ.
Po tem žalostnem in obsoja nja vrednem dogodku je bil pro glasen srbskim kraljem Peter Ka-ragjorgjevič : — formiran je bil provizoričen kabinet, v katerega je bil imenovan tudi polkovnik Mašin, svak umorjene kraljice Drage, ki je baje organiziral zaroto; on je postal minister za javna dela. --
Skupština in senat sta se sešla. nakar se je sprejelo zopet konstitucijo od leta 1899 ter se odpravilo Aleksandrovo.
Imenovanje Petra Karagjorgje-viča srbskim kraljem je bilo potrjeno in 24. junija 1903 je vstopil v Belgrad kot kralj.
Rojen je bil leta 1844, bil je sin Aleksandra Karagjorgjeviča in vnuk Karagjorgje, vstanovitelja te dinastije.
Leta 1883 je poročil princezo Zorko, hčer tedanjega kneza (zdaj kralja) Nikite v Črnigori.
Oblast kralja Petra Karagjorgjeviča je bila odkraja le po imenu; najvišje administrativne urade so držali zarotniki proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi, ki so dobili od S kup š tine enoglasne zahvale, da so umorili kralja in kraljieo.
Rusija. (Vnagora in Avstro-O-grska so bile edine države, ki so čestitale kralju Petni, ko je zasedel srbski.prestol, in v decembru leta 1903 so vse države začasno od poklicale svoje zastopnike iz Bel-grada kot nekak protest proti postopanju srbske vlada napram zarotnikom.
Toda v septembru 1904, ko je bil Peter kronan, se je pričelo proti zarotnikom ostro nastopati, nakar so bile zopet vse države, raz-ven Anglije v Belgradu zastopane. —
Javno mnenje med armado in sploh narodom je postalo tako, da ie vlada morala nekaj storiti nro ti morilcem prejšnjega kralja in kraljice.
Leta 1906 je tudi Anglija obnovila s Srbijo diplomatične zveze.
Istega leta je Srbija sklenila z Bolgarijo zavezo, katera je obstojala v tem. da je postala Srbija
tako lahko svoje blago pošiljala in dobivala preko Bolgarije in Črne
ga morja, vsled česar je prišlo med omenjen«. 14 rojakov.
''se bolj poceni dobi"! Krateko-—— malo- sloge ne potrebujemo, ker hodni del Macedonije, kjer prebi- žimo omenjeno itne. Ljudje smo, sloga tlači iu nesloga jači. vajo ljudje srbske narodnosti in toraj moramo imeti tudi nekako Taka je -toraj situacija v naj-srbske vere.	i ime m ker istega ne znamo ali večji slovenski naselbini v Penn-
Ko je Avstrija anektiraia Bosno SIno morebiti že poza-bili. je sylvan i ji. Pa naj kdo reče, da ni in Hercegovino, je bil cel srbski ^ilo potrebno, da se nas še enkrat sem resnice pisal, narod navdušen za vojno proti Av nacionalizira ali krsti.	| Omenil bi lahko še veliko dru-
striji, pri tem so Srbe podpirali' Zakaj smo taki? Zakaj si tako gih zanimivosti iz naše kolonije. Črnogorci.	i nasprotujemo 1 Ali ui bilo večje pa je bolje, da molčim, sicer bi še
Prišlo bi bilo popolnoma gotovo ,<?efbe *san10 radi te=a- ker vi-	S- urednik, smatrali se
do vojne, ako bi ne bile finančne s,uCajuo Jaf	to izredno čast. deležnim veselja nad našim sijaj-
razinere -Srbije tako grozovito f™ sklleal shod? Pa za božjo nim napredkom, slabe. Anglija. Rusija, Francija in volj°' ?ek<1° mora	iniciati-' Pittsburško prebivalstvo bo pa
druge velesile so pa rekle, da naj|V°: tom se sPOI,in»u na kon- kljub temu slavilo stoletnico bo mir. vsled česar se je Skupšti- JL61.*013"0 J' K J' pred tr*,ni leti. mestnega charterja. ako ga poča-na dne 11. oktobra 1908 sestala\ 'akra,t sem_ namreč naprosil te- stilno mi z našo navzočnostjo ali liri tnini iti ckionito ^o „	našega župana Magee-ja, ne. V dolžnost si pa štejem obve-
ne s sovražnostmi.
Do vojne res ni prišlo, pač pa so Srbi poslali M. Milanoviča. tedanjega ministra zunanjih zadev, da je šeL k velesilam in govoril za srbsko stvar.
Pričetkom leta 1909 je bilo v Srbiji zopet čuti klice za vojno, namreč iz istih vzrokov kot leto poprej, toda mnisier Pašič, ki je takrat faktično naeeloval vladi, je pripravil Srbijo do tega. da je po nasvetu Rusije prepustila rešitev balkanskega vprašanja svetovnim silam, katere rešujejo danes to zamešano vprašanja na stra šen in nerazumljiv način.
D.o vojne med Avstrijo in Srbijo bi bilo potem še dvakrat kmalu prišlo, toda velesile so bile to še pravočasno preprečile, kajti potem bi bilo gotovo prišlo do svetovne vojne.
Anton Zhašntk.
KONEC.
Kako je prišlo do balkanske vojne, je čitateljem znano, zato menda nima pomena pisati.
Kako je prišlo do sedanje svetovne vojne menda tudi ni treba pisati.
1 mor prestolonaslednika v Sarajevu. katerega so izvršili avstrijski državljani, srbski dijaki, ni treba smatrati za vzrok vojne, ker ta vzrok tiči bolj na severu.
Ako bi se bil ta umor izvršil pred leti. ko ni bila Nemčija šep tako dobro pripravljena, gotovo j ne bi bilo prišlo do vojne, ker ne
bi hotela Nemčija.
•
(Gornji spis je v zelo skrajšani obliki prirejen po knjigah : — A. Kerr. "Scrbien und Tuerkei im 19. Jahrhundert"; — S. Novakovi.' '4 Srbi in Turci, XIV. in XV. veka"; — V. Geogevič, "Das En-de der Obrenovič"; — V. K. L.. "A Royal Tragedy").
da pozdravi delegate. V ta na- *titi merodajne kroge, koliko spo-men sem bil trikrat pri njem, in štovanja imamo mi Slovenci do kakor nam je vsem znano, je naši mesta, v katerem si služimo svoj prošnji tudi ugodil. In kaj .misli- vsakdanja kruh.
te. kaj je napravil mayor Magee. Xašim slovenskim državljan««,, da pokaže svojo hvaležnost za Itmram pa na tt,m m,.stu krefi velikansko uslugo, ki smo mu jo r.ast ber tako vpstuo izpolnjlljejo
storai s tem. da je imel i/redno woje državljanske dolžnosti. ' Ne cast pozdraviti nas? Ko se je po- JlH smfl <lržaTljani saino Jin slovil. m, je seitkal ' sto dolar- pajlirjlL ali n;uu J(1 državljaiwtvo iev - m tega ema se je olnlolždo (tna povsm) 1)ltVa(laa
mene m mavorja. Hvala Bogu. da proposition". Gotovo bo zadnje, mayor me ne ve o tem. sicer bi si Toraj tako je stanje v pittsbur. drugi pot bolj natančno premislil. ^oV,.nski ka!nMiji r predno b. šel adresinit pitts-bur- Pa ]m.z zainepe, *!ko slovensko javnost! Komen-!
tarja k temu iti potreba, ker si _|_____
lahko vsak svoje misli.	^ | KADAR GRE ZA OBSTOJ NA.
In dragi g. urednik, imate RODA, NI NOBENA ŽRTEV PRE-
en dokaz o našem naj) redo vanju J	VELIKA!
V narodnem pogledu smo tako ____*__
nazadnjaški, da nas vsi Kmppovi 42eent i metrski topovi ne vzbudijo. In'bojim se, da bo pri tem tudi ostalo. Zagrizenost in nevošč-Ijivost vladata pri nas in tega n- j ničiti ne bi bi'1 sam llkwlenburg v1 T"/-""'« srcem naznanjamo so-stanu. Spominjam se dogodka nM,mk°m- prijateljem in znancem pred štirimi leti. Sklicana je bila	vest. da nam je dne 14.
glavna letna soja podružnice sv.	l»o kratki in mučni bojez-
Cirila in Metoda in te seje sta s- ni pwminula nepozafbljena ličer-vdeležila — predsednik iii tajnik. ka °"iroI";1 s4's'tr;l In kakor je bilo tedaj, tako je še'	REGINA
danes.	j v starosti šestih let. Kanjka. je
Posliižili smo se že marsikakih .šla zvečer zadovoljna k počitku medicin, "da bi to kruto bolezen in zjutraj s»- ni odzvala materne-
NAZNANILO IN ZAHVALA.
0 razmerah v Pittsburgh.
Koliko Slovencev šteje Pittsburgh ?
V mojem zadnjem dopisu seui poročal, da jih je 5000 v tej naselbini, toda motil sem se — groz no motil. Po najnovejšem cenzu su, ki se je vrnil dne 15. t. m., našteli smo jih 14 (čitaj iu beri štirinajst L katerih imena bi vam tudi lahko navedel
Kakor sem že poročal, bodeino koncem tega mesecai in pa 1. in 2. novembra imeli tukaj takozvaui Centcnial Charter Celebration, pri kateri slavnosti bodo sodelo vali vsi narodi, živeči v Pitts-burghu in bližnji okolici. Kooni-tej. kateremu je na čelu tukajšnji predsednik trgovske zbornice, se je obrnil tozadevno na Kosino politaji^ko Zvezo, da bi preskrbela, da tujezemski element po svo ji moči sodeluje pri tej aferi Razumljivo je toraj, da skuša Zveza, pri kateri smo tudi mi zastopani. po ssvoj-i najtboljsi moči ustreči pittsbursiki javnosti in vsled tega se je obrnila na posamezne narodnosti, da se pripravijo na iz van red no slavnost. Odpora ni bilo nikjer drugod, nego samo pri nas — Slovencih, kakor
ozdravili, toda brez uspeha — ni mu klicu za vstati, bila je namreč sredstva za to.	J nezavestna, noge ji niso več po-
Poroča se vam. da smo na dru- magalc in zvečer je izdihnila svojstvenem polju dobro organizirani, jo mlado dušo. Seveda! Imamo namreč k;nkih 20 Tempotoiu izrekamo iskreno društev v tej naselbini, zadosto- hvalo vsem. ki so nam bili v po-valo pa bi, da jih imamo ne več moč in tolažbo; hvala sob ra to m, kot pol ducata — najmanj toliko sorodnikom in prijateljem za da-strank se namreč najde med na- rovane krasne vence in hvala mi. Politično društvo imamo eno vsem. ki so jo spremili k večnemu — na papirju. Pri tem bi najrajši počitku. Ostane naj vsem v dobil vsak vodja, član pa nobeden, brem spominu in tebi hčerka ozir. brez članov pa ni društva. Izobra- sestrica pa naj bo lahka črna zem-ževalnega društva nimamo nobe- ljica! nega. ker-itak že preveč vemo. Či-
talnica spi in vzbuditi se je ne iz-! plača, ker smo že dovolj čitali in brali ter vemo več kot kdo drugi. I Slovensikh trgovcev ni potrebaJ ker si našo potrebščine lahko nabavimo v židovskih trgovinah —
Žalujoči ostali: Ivan in Marija Čuk, stariši. Viktcr J. in Heribert R., brat, Viktorija, sestra. Kast Palestine, Ohio.
.___ ______________ ponavadi, seveda. Tozadevni siiod
tako neodvisna od Avstrije, da je Je btii sklican na nedeljo dne 15. tako lahko svoje blago uošiliala in * Iu- 0,15 uri popoldne v K. S.
papoCdne Domu iu odzvalo se je, kakor že
Srbijo in Avstrijo do resnih ne-prilik.
BOSENSKA KRIZA.
Leta 1908 je Avstro-Ogrska anektiraia Bosno, istočasno se je pa v Turčiji pojavila revolucija; in vse to skupaj je dalo povod zelo resni krizi.
Takrat je bilo namreč že veliko — x-- .------,
Srbov, ki so vedno upali na ures- [ stoljufonostjo. ničen je takozvane 4 4 veliko-srbske Ali se je za čuditi? Prav nič ne! ideje", katera je obstojala v tem. Sami smo' krivi temu, ker nam da bi se stvorilo unijo v eno samo manjka poguma in ponosa! Vsaki srbsko državo iz originalne Srbi- bi bil rad to, akr ne 'more biti, *n
Toraj tolrko je v resnici Slovencev v tem mestu, in ako kdo trdi, da jih je več-, pa naj« nami dokaže. Ali se ni za »zjokati, dragi g. urednik? Mesto, da bi se bolj približali (ne." vsaj spoznali) z domačim tukajšnjim prebivalstvom, se odtegujemo od njih, se skrivamo, zatajujemo — sramujemo, in ako nas potem imenujejo "Ilunkevs", se pa pritožujemo nad takšno go-
BfBiaBfBfiilBfgJBfitf^^
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CORTLANDT &T. NEW YORK, N Y gglgiaiElBISiliSISSfBiai^
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	.—.25 Ahnov nemškoangleiki tolmač, vezan	—.50 Cerkvena zgodovina	—.70 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Slov.-angleški in angl.-
slov. slovar	—.50 Slov.-angl. in sngL-slov.	slovar	1.50 rrtns ni in trtorej*	—-.40 Umna Živinoreja	r—.50 (Jmni kmetovalec	—.50 Veliki slovencko angl eftld tolmač	$2.00
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Doli s orožjem! Božični darovi Hubad, pripovedke, 1. In 3.
svezek po Uustroviini vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Na različnih potih O jetiki
Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, rek! Titanik Trojka, povest Vojna na Balkanu, 13 Zgodovina e. in k. peipolka
it 17 s slikami Zgodovina slov. naroda K.
—.50 —.15
—.20
—.20 —.20 —^0
—as —
—•25 —.30 —.50 ■ves. $1.85
zvezek
Življenja trnjeva pot
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)
RAZGLEDNICE:
Newyorike a svetliesmJ. humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New Torka p krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav veliki
Astrijsko-lUlijanska vojna
mapa Balkanskih dri&v Evrops Evrope, vesan Vojna stenska mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Co-lorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wis-eonain, Wyoming in West Virginia in vseh dragih držav po Avstro-Ogrske mall
veliki vesea Cell svet
Velika stenska mapa U. B. na drugi strani pa seU svsft
—.40
-.M
—.75
—.08 —.2»
r-81
—.25 —JU
—.50 $1.50 —J2M
—.2« —.1$ t-J«
.__________________$1.5f
OPOMBA: Nsro^Uom je prila ittl denarno vrednost, bodisi ▼ go-tovinl, poitai mhnriri, ali psiiafli	Postnim je pri vasi
v w—ne
••• • • * - - * - - - -V i
.-i. "■■	:>-..;s Jiš"..i. . ^ ■ v :
Jogislovanska
=a
i
Kitil. iednita
g
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota,
Sedež v ELY, MINNESOTA, vuvn uxioiDEh
FSfcftMdnlk! 7. JL «EEM, SOI Ohen* Waj citati
dock. Pa.
Fsdpredsednik \ ALOIS BALANT, Box 106. Pea»l Avf*
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, lfii««. Hlscajnik s JOHN GOUŽE, Box 109, Ely, 1 Hanpnik; LOUIS COSTELLO, Box 688, SaUda, Ool*
VEHOVNI ZDEAVHIJI; fefe. MAETIN IVEO, 900 N Chicago St, Jolist, OL
KADZOKHIKI:
MID ECTNICH, 421 « 7th St., Calnmst, Xi«L
PT5TER ŠPEHAR. 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«.
JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
ItiN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wy*» «. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wapfc,
POMOŽNI ODEOEi
VO0SPH 1CERTEL, od društva sv. Cirila 1b Metoda, |trr. L
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jesus*, itev. 2, Ely, Warn. JOHN GRAHEK, st., od druitva Slovenes, itev. 114, Ely, Mlnm.
Vd dopisi, tikajoči ae uradnih sadev, kakor tudi denanf
joilljatve, naj se poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pr> feoibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilaxov t« nI Mt •aSjralo,
Druftveno glasilo: "CDAB SAKODi"
siti, sedaj pa je rfedala tako mrač-jzopet bičati konja. Kobilica se na-no, mrklo, srepo in nedoumno, ka-Jpenja z vsemi silami in dirja na-kor jjledajo svetniki na kmečkih prej. Strugar jo bije večkrat za-
podobah ali pa umirajoči.	jporedoma po hrbtu---- Za sabo
S temi čudnimi, neprijetnimi sliši neko trkanje, in čeravno se pogledi se je pričelo. Strugar, ki(ne mara ozreti, ve dobro, da bije je bil čisto omamljen, si je izpo-(mrtva glava ob sani.... A vedno sodil od soseda konjička in sedaj temneje in temneje postaja in se pelje s staro v bolnico, ker se burja je vedno mrzlejše in ostrej nadeja, da ji Pavel Ivanič s pra- ša ški in mazili vrne stari pogled.
44 In ti, Matrjona----mrmra,
če bi te Pavel Ivanič vprašal, ali
"Moral bi vnovič živeti..-.." razmišljuje strugar. "Novega o-rodja bi si moral omisliti, spreje-
sem te morebiti pretepal, ali ne, j mati naročila.... Denar bi moral
reci: Ne! — In jaz te ne bom nič dajati stari____ Da, tako je!"
Sedaj mu padejo vajeti iz rok.
Strugar Petrov.
A. P. Čehov.
Strugar Cirigorij Petrov, ki je že davno znan kot najboljši mojster in največji nepridiprav v celem (ialieinskem okrožju, se vozi s svojo staro bolno ženo v bolnico.
Pot je dolga, skoro trideset vrst, a pri t«'in tako težavna, da bi moral obupati tudi najizkušenejši voznik, nikar pa takšen lenuh, kakršen je strugar (irijjorij.
Oster, leden veter mu brije v obraz, in povsod, kamorkoli pogleda. se dvigajo takšni oblaki sru*ira. da v resniei ni lahko povedati, «"e prihaja od zemlje ali od nebes.
Zavoljo mteža se tudi ne razločijo polja, niti brzojavni drogovi, niti gozdi; a če se zaleti burja posebno besno v Petrova, potem ne vidi niti konjskega jarma pred seboj. Stara, slabotna kobilica se komaj ziblje, strugar pa bi prišel rad hitro dalje. Nemirno se poriva po svojem sedežu semtertja in pritiska konjička v enakomernih odmorih z bičem po suhem hrbtu.
"Slišiš, Matrjona, ne jokaj..." — mrmra polglasno. 4 Ko prideva z bo/jo itoniočjo v bolnieo, ti bode to takoj.... Pavel Ivanič ti hode dal kapljiee, ali ti bode ukazal puščati kri, ali pa bode njegova milost izvolila, podrgniti te s kak M»im špiritom.... pa bo šla bolečina i/ boka. Pavel Ivanič se bodo potrudil.... Kričal bo morda nad mano. ali teptal z nogo, a potrudil se bo vendarle.... Izvrsten gospod! Tako prijazen mož, Bog mu daj zdravje!.... Kakor hitro prideva tja, bo skočil iz svojega stanovanja in me začel zmerjati: Kako? Zakaj T Zakaj nisi prišel o pravem času? Ali sem pes, da se moram eeli dan truditi z vami, vra žji ljudje? Zakaj nisi prišel zjutraj? Glej, da se pobereš! Pridi jutri!'* — Jaz pa mu porečem : / "Gospod doktor! Pavel Ivanič! Preblagorodni.... "
"Ali pojdes, da bi te.... Pobe-ri se!"
Strugar preteiv. konjička in mrmra, ne da bi pogledal svojo ženo:
"Vaše preblagorodje! Jezes, kakor se sam Bog. ... v imenu svetega križa, odpeljal sem ob jutranji zori. Kako bi mogel priti o pravem času, ako se Gospod — O mamka inožja! — srdi in pošlje tako snežno burjo? — Saj razvi-dite sami.... Se eelo plemenitejši konj ne bi mogel voziti ob takšnem vremenu, jaz pa, kakor vidite, nimam konja, marveč staro kljuse!" "
Pavel Ivanič bo napravil nato jezen obraz in zakričal:
"Poznam vas! Vedno imate pripravljen izgovor! Posebno ti, Gri-Ška! Poznam te že dolgo časa! — Ni-ii res, da si bil med potjo naj
manj petkrat v krčmi?" -----
hiteča mu porečem; ".Važe pre-
blagorodje! Ali sem zlobnež, ali pogan, ali kaj ? Moja stara izdiha dušo, umira, jaz pa naj bi tekel v gostilno! Kaj pravite, usmilite se! Krčme naj vzame...."
Potem te bode PaVel Ivanič velel zanesti v bolnico. -Jaz pa padem predenj na kolena.... — "Pavel Ivanič! Vaše preblagorodje! Ponižno Vas zahvaljujeva! Odpustite nam, norcem in grešnikom! Ne| zavržite nas kmetov! Trikrat smo si zaslužili, da nas naženo, Vi pa se vznemirjate zaradi nas in še noge si omažete v snegu!"
Potem me bode pogledal Pavel Ivanič. kakor bi me hotel udariti. A kako bi nam ne bilo pokle-kati pred vami, če ste naši dobrotniki. naši ljubeči očetje tako-rekoč! Vaše preblagorodje! Resnične so moje besede, kakor pred Bogom: pljunite mi v obraz, ee Vas goljufam: kakor hitro bo moja Matrjona zdrava in zopet na nogah, storim vse, karkoli mi uka-žete. Vse naredim. Vaše prebla-gordje! Skatljieo za smodke iz brezovega lesa, če želite.... Kro-glje za igro, najbolj inozemske ge-glje znam delati.... Vse storim Vam na ljubo! Niti beliča Vas ne stane! V Moskvi bi plačali za takšno skatljieo za smodke štiri rub-lje, jaz pa ne vzamem kopcjke!"
Doktor se bode začel smejati, pa ni i poreče: "No, že dobro, že.... Te že razumem ! Skoda le, da si
pijanec----" "Jaz, draga moja
stara, vem, kako treba govoriti z gospodo. Takšnega gospoda sploh ni. da bi jaz ne znal žnjim govoriti. Človek mora biti vljuden in
paziti na takt----vse s taktom!
Bog daj, tla bi le ne izgrešila poti! Glej no. kako nese snežinke okrog! Moje oči so že polne snega!"
In strugar mrmra brez prenehanja. Nehote giblje z jezikom, da bi se tako iznebil težkega čuv-stva. ki ga navdaja. Mnogo besed ima v ustih, a v glavi še več misli in vprašanj.
Nesreča ga je zadela nepričakovano, ni je slutil, niti mislil o njej ; ne more se niti zavesti, niti umeti. kako se je vse pravzaprav pripetilo. Dosedaj je živel mirno, vse je šlo po starem tiru, v pijanem pozabljanju so mu potekali dnevi, ne da bi se seznanil z žalostjo ali z veseljem, sedaj pa čuti hipoma grozno duševno bol.
Brezskrbni lenuh in pijanec je prišel tebi nič meni nič v položaj človeka, ki je ves poln misli, ki skrbi, hiti naprej, da, ki se mora eelo boriti z naravo. Pa nič manj čudno ni to, odkod je prišla hipoma ta nežna skrb za staro ženo.
Strugar se spominja, da se je zlo pričelo včeraj zvečer. Ko je prišel domov, nekoliko opit, kakor je že njegova navada, je začel po starem običaju kričati, zmerjati in mahati z rokami, stara pa je pogledala svojega trinoga tako, ka kor še nikol.
Navadno je bil izraz njenih oči Izmučen, ponižen, kakor* pri "psih.! nieo. ki so čeato . tepeni jn

več tepel. Pri svetem križu! In povej mi, če sem te tepel s hudim? Kar tako sem te včasih nabunkal. Smiliš se mi. Kak drugi bi malo pazil na ie ,jaz pa se peljem s teboj ----prizadevam si. A snežinke
se pode po zraku, pode se! Gospod, zgodi se tvoja volja! Bog daj le to, da bi ne izgrešil poti.... Ali te še kaj bode v bokih, Matrjona? Zakaj molčiš? Vprašam, če te bode v bokih?" Strugar se hi tro ozre po ženi.
"Zakaj se vendar sneg na njenem licu ne tali?'* si misli in nekak notranji glas mu pretrese hrbet in zmrzle noge. "Na mojem o-brazu se sneg tali. na njenem pa ne----lira----čudno."
Strugar se boji, da bi si takoj priznal, kar vidi v resnici, in zato skuša dospeti k temu spoznanju po ovinkih in ne naravnost. Čudno se mu zdi, da se sneg na star-kinem obličju ne tali, čudno tudi to, da se je njen obraz tako raztegnil, postal voščenosiv in stro-goresen.
"No, ali si neumna!" mrmra strugar. "Jaz ti govorim odkritosrčno, kakor pred Bogom, ti pa greš in.... Neumna si! Navsezadnje niti ne bode treba, da vozim do Pavla Ivaniča."
Strugar povesi vajeti in se zatopi v misli.
Celo uro molči in premišljuje. Ne upa si, pogledati nazaj na staro: strah ga je. Vprašati jo kaj in ne dobiti odgovora, je tudi strašno. Konč-no sklene nekaj, da bi se rešil te mučne negotovosti. Ne da bi se ozrl nazaj nanjo, jo prime za mrzlo roko. In roka, za ka-\ tero je prijel, pade mrtva nazaj. Umrla je potemtakem. To je vrag!"
In strugar plaka.
Ni toliko žalosten, kot pijan. Premišljuje pač o tem, kako hitro mine vse na svetu! Komaj se je pričelo njegovo zlo, pa je že zopet pri kraju. Ni mu pustilo niti časa. da bi živel pošteno s svojo staro, govoril žnjo par dobrih besed, pokazal ji svoje sočutje; — njena smrt ga je prehitela.
Štirideset let je živel žnjo, toda teh štirideset let je preteklo kakor v sanjah. V pijanosti, pretepanju in revščim Je hitelo življenje brez sledu naprej.
In kakor nalašč je umrla stara ravno takrat, ko je razvide!, da ji dela krivico. Brez nje ne more živeti; njegova krivda proti njej je prevelika.
"Saj je morala beračiti!" — se spomni hipoma.
"Se sam sem jo poslal naokrog, k ljudem^ naj prosi kruha. To je bilo prav! Neumniea bi morala živeti vsaj še deset letT sicer bo mislila, da sem zares tako hudoben človek. Sveta mamka božja, kam pa se vozim sedaj ? Sedaj ni treba zdravnika, temuč pogrebcev. Nazaj!"
Strugar obrne in z vso silo oši-ne konjička.
Pot postaja uro za uro slabša. Konjski jarem se že sploh ne vidi več. Zdajpazdai se zadene med vožnjo ob mlado jelko; temni pred met razdraja strugarju roki, imi šine bliskoma mimo oči, in potem ie zopet le belap lan in sneg, ki se vrti pred divjo burjo.
"Moral bi iznova živeti....", si misli strugar.
Spomni se ,da je bila Matrjona pred štiridesetimi leti mlada, lepa in vesela in da je prišla od bogate kmetije. Dali so mu jo le zato, ker so pričakovali mnogo od njegove spretnosti v rokodelstvu. Vse je obetalo dobro življenje, in vsa nesreča je prišla le od tega, da se je vlegel po svatbi pijan na peč in se takorekoč iz te pijanosti ni vzdramil celih štirideset let svojega zakona. Svatbe se spominja, kaj pa je bilo pozneje — če ga u-bijejo — pa se ne more domisliti, razen tega, da je pil, spal in bil okrog sebe.
Tako se je izgubilo tistih štirideset let....
Beli sneženi oblaki postajajo po malem sivi. Mračiti se je začelo.
"A kam se peljem?", si zakliče strugar nenadoma. "Treba bode pokopavati, jaz pa se vozhn v bol-Kar ves~iz uma sem!" Strpgar obrne vnovič jn jame
Tšče jih, hoče jih pobrati in jih ne more, zakaj roki sta mu odrekli pokorščino in se ne gibljeta več...
"Saj je vseeno", si misli, "konj
teče tudi tako. Spal bi zdaj____
Spal bi med pogrebom in med za-dušnico."
St rugar zapre oči in spi. Kmalu nato zapazi, da konj stoji. Ko odpre oči. vidi pred seboj nekaj temnega, kakor kočo ali kozolec.___
Moral bi stopiti raz sani in pogledati, kaj je tam pred njim, a njegovo telo je polno takšne lenobe, da bi raje zmrznil, nego zapustil svoi sedež.. In zopet mirno za-dremlje.
Zbudi se v veliki sobi s pobeljenimi stenami. Skozi okna prodira svetla solnčna luč. — Strugar vidi v svoji bližini ljudi in jih hoče pokazati, da je častivreden, pameten mož____
"Zadušnieo bo trebalo citati, bra tje!" se oglasi. "Morali bi to povedati duhovniku____"
"Že dobro, že! Le miren bodi!" mu veli znan glas.
"Očka! Pavel Ivanič', zakliče strugar začuden, ko vdi doktorja
pred seboj: "Preblagorodni____
dobrotnik moj!"
Skočil bi rad pokonci in pokleknil pred zdravnikom, toda ne more ganiti niti z roko niti z nogo.
"Vaše preblagorodje! Moje noge. kje so? Kje so moje roke?"
"Tvoje roke in noge so proč — zmVznile so ti! No. no. zakaj se jo-češ? Saj si dolgo živel, hvala Bogu ! Gotov imaš šest križev na hrbtu — ali še nisi zadovoljen?"
"To je revščina, revščina--
Vaše preblagorodje, v resnici je revščina. Pr in velikodušnega oproščenja! Še pet, šest let bi moral živeti---Zakaj? Tujega
konja imam, moral bi ga vrniti — --Svojo staro bi moral pokopati ---In kako hitro mine
vendar vse na tem svetu! Vaše preblagorodje! Pavel Ivanič! Najlepšo skatljieo. iz brezovega lesa ---kroglje za igro bom napravil !"---
Doktor mahne z roko in odide iz bolniške sobe. S strugarjem Gri-gorijem Petrovič je pri kraju.
Draginja kačjega strupa.
V poslednjem času se kaj povprašuje po kačjem strupu iz V-vstralije, ker lovci kač se žrtvujejo. da love kače in živim od-jemljejo strup. Ta se na Angle škt ■m rabi pri kemijskem učenju in stane libra tega strupa nad •$20,000.
Newyorska policija s strojnimi puškami.
Včeraj je po peti avenue para-dirala Fort Wads'.vorth divizija newyorskega policijskega department a.
V	sprevodu je bilo videti tudi strojno puško!
Puška se jo vsekakor zelo do-padla kapitalistom, ki so sedeli v Union League klubu, katerega sedež je v najbo/lj razkošnem delu pete avenue.
Vsekakor bi bilo dobro newyor-škega policijskega komisarja vprašati, kaj pomeni ta strojna puška, kaj pomeni to moderno orožje v newyoiskem policijskem sistemu.
Newvorška policija po3taja z vsakim dnevom bolj militaristič-na. — Ko so se pred par tedni nršila zborovanja newyorškili delavcev, ki so se pripravljali na splošno stavko iz simpatije do železniških stavkarjev, je bilo okoli zborovališč vse polno policajev na konjih, ki so prerivali uboge dela ve e.
N e\vyorška policija je vedno bolj podobna moderni armadi kot pa policiji. Bogve čemu jim bo ta strojna puška, ki gotovo ni edina. Čemu? Kaj pravite?
V	Bavonne so bile oziroma so se nastavljene strojne puške v Roekefellerjevili napravah, katerih se bo poslužila policija, dekla avtokrata Boekefellerja, ako bo treba.
POZQR SLOVENSKI IZDELOVALCI ŽENSKIH IN OTROČJIH SLAMNIKOV V NEW YORKU!
M
Dvigajo se bele megle...
Helen Helenov.
Iz urada slamnikarske Unije smo dobili sledeče poročilo s prošnjo. da ga priobčimo:
"V nedeljo popoldne. 22. oktobra, ob dveh. se bo vršila na 64. E. 4. St.. NeAV York, seja vseh ncvvvorških slamnikarjev.
To je prva sezona, da so slamni-karji dobro organizirani in da so z močjo organizacije v stanju prisiliti delodajalce, da jim plačajo primerne plače, ki so povprečno •V*> za srednje dobrega operatorja in povprečno za vsakega srednje izurjenega blokarja, in sicer to od početka pa do konca sezone. —
Ali hočete, da bo unija kontrolirala vsako delavnico?
Aii hočete, da se bodo delavske razmere izfct ijševale ?
Pridite vsi, unijski in neunij-ski, možki in ženski delavci, in sicer kolikor mogoče zgodaj, da se bo vam vse potrebno pojasnilo in razložilo načrte, potom katerih bo mogoče to doseči.
Sezona se je pravzaprav že pričelo. Ali ste "pripravljeni", da boste zahtevali in dobili od gospodarja dostojno plačo? Pridite k seji, da se bo mogoče pripraviti.
Točno ob dveh v nedeljo popoldne!
Dvigajo bele se megle, ki so pokrivale morje, in z veličastno se glorijo bledo odeva obzorje.
Solnčeee tople poljube diha na širne poljane, kot bi vzbuditi hotelo pesmi v njih tihe, svečane....
Pesmi, ki željna jih duša sniva o krasni pomladi, kakor o mladem življenju cvetka na rosni livadi....
Kdaj bo konec?
Ves svet napeto pričakuje konca najstrašnejše vojne, kar jih pomni svetovna zgodovina.
Vsak človek premišljuje, kdaj bo konec tega strašnega klanja, kdaj se bo ljudstvo toliko izpa-metovalo, da bo samo izrazilo svoje misli in želje ter se ne bo več pustilo diktirati od svojih kraljev, cesarjev, diplomatov in državnikov. Ni dovolj, da bere človek samo dnevne novice, pač pa mora dobiti tudi nekak pojem o notranjih zapletlpajev v raznih državah, o raznih političnih spletkah, o vzrokih sedanjega klanja, ki so Ie površno omenjeni v časopisju. O vsem tem razpravlja na dalgo in široko naš 44 SLO VENSKO-AMERIŠKI KOLEDAR", ki se že prav pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. Ker letos ni mogoče dobiti iz starega kraja nobenega koledarja in nobene pratike, je u-mevno, da bodo posegli po njem vsi ameriški Slovenci.
Ker smo ga tiskali le omejeno število, ga naročite takoj. — Cena je isto kot lansko leto. "SLOVENIC PUBLISHING CO." 82 Cortland St., New York, N. Y.
Skupni odbor Unije izdelovalcev ! slamnikov, krajev, post. 24. in 42.
Kje je ALOJZIJ DEBELAK" Doma je iz vasi Retje pri Lo škem potoku. Nahaja se nekje v West Virginiji. Ako sam to bere, naj se oglasi in ako pr: kak rojak ve za njegov naslov, naj ga naznani na spodn.fi na slov. Iščeta ga sestri Angela in Pavi ina. Pišite na: Joe Zupančič. Box 17, Arrow, Pa.
NAZNANILO.
Clajioiu društva sv. Barbare postaja št. 46 v Penn Station, Pa., se naznanja, da je tajnik Andy Sirk neznano kam odšel in odnesel s seboj ček za svoto $48.00. Na njegovo mesto jt» bil izvoljen Frank Demšar in zato so naprošeni oddaljeni člani, da naslovijo vsa pisma in denarne pošiljatve, tikajoče se našega društva, na naslov novega tajnika:
Frank Demšar. Box 253,	Manor. Pa.
(20-23—10)
Sneg.	"
Omaha, Neb., ]!). oktobra. — Tukaj je že tri dni neprenehoma deževalo, danes zjutraj je pa začelo snežiti.
SMRT!
Zakaj ne odložite nje dneva?
Bolgari žive dolgo. Večkrat prekoračijo starost sto let. Njih naravni čaj jih varuje pred teles nim strupom ki naredi ljudi bolne in prepreči večjo starost. Bolgari so močni. Njihove bistre oči. njihova rdeča lica in so prosti bolezni ali nervoznega glavobola, reumatizma, zaprtja in drugih bo lesni, ki so vzroki narave. Tu v Ameriki jih je nad loO.OOO, ki rabijo Bolgarski Krvni Čaj in sedaj ga priznajo za pravo ton i ko, ki dela kri telesu moških žensk ali otrok. Odpravi prehlad preko noči in ozdravi gripo ali pa pljučnico.
Pet ar Blažič, 2S00 Chouteau Ave. St. Louis Mo. je pisal sledeče pismo:
"Že sem izgubil upanje, da bom še kdaj ozdravil, toda zdaj odkar pijem Bolgarski Krvni Čaj se vsak dan boljši počutim, glavobol in nespanje, od katerih sem skoro tri leta trpel, je prešlo; prej nisem mogel jesti meso ali pa piti kako pijačo; zdaj pa lahko jem in pijem, kar mi le srce poželi".
Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli. v Canado za $1.12.
Marvel Products Company,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete pošilja-tev osigurati. pošljite 10c. več.
VABILO
na
W* VESELICO,
ki jo priredi
društvo SV. BARBARE post. 32 iz BraddoCka, Pa..
v soboto dne 28. oktobra 1916
v Mačkovi dvorani na 4. cesti--v Rankinu, Pa.
Ker je čisti dobiček namenjen domači blagajni, zato vljudno vabimo vse rojake in rojakinje ter vsa društva, da se te našo veselice v kolikor mogočo polnem številu vdeleže. za kar se jim že vnaprej zahvaljujemo. Na ve>eliei l>o igrala slovanska godba. Za sveže pivo in dober prigrizek bo skrbel veseli eni odbor.
Začetek točno ob 5. uri zvečer. Vstopnina za moške je $1.00. za dame pa 10r; pivo prosto.
Zaeno se pa naznanja vsem članom omenjenega društva, toraj tudi oddaljenim članoan in članicam. ki so zavarovani-za bolniško ped poro. da bo vsak primoran plar.iii vstopnino $1.00, in sicer ne pri vhodu v dvorano, ampak pri seji z asesmentom.
< 'lane se tudi prosi, da se r»<d-neje vdeležujejo naših sej in da delujejo za napredek društva
Pri zadnji seji dne S. oktobra je !>il izvoljen novi tajnik i:i zalo naj se pošiljajo vsa pisma in as«*s-menti, tikajoči se našega društva, novoizvoljenemu T. tajniku:
John Zaman, 1013 Tal hot Ave., Rear, (20-23—10)	Braddof-k, Pa.
38 miljonov dolarjev
.!<■ (lolorenili za zgradbfe jekla mill tovarn v LORAINU in pričelo se je graditi te tovarne že t;i teden.
Na te okoliščine se bo v zgodovini LORAINA vedno spominjalo, posebno še zato, ker bodo imele posebni npliv pri bodočem procvitu mesta LORAIN.
V tem kraju, ki že zdaj šteje do 40.000 mož in kjer bo v nov m tc^nmaii zaposlenih najmanj še dvakrat, ako ne trikrat toliko, kot jih je zdaj zaposlenih, nudimo naprodaj rojakom lote, ki so priznani v Lorain kot najboljše zemljišče.
To zemljišče, ki ga imamo naprodaj, leži v središču tega kraja, je prav tik tovarn in je opremljeno z vsemi modernimi ugodnostmi kot tlakom, plinom, elektriko in vodo.
Taka prilika kot je ta, za kupiti lote, kakršni so ti in za tako ceno, se nudi le enkrat v desetih letih. Izrabite to priliko še danes, posebno še zato, ker nikjer vam ni mogoče naložiti boljše svoj denar kot ravno v teh letih, ako jih kupite še DANES. Cene so zdaj še primerne, toda dvomiti se ne more, da bodo v par mesecih zelo poskočile.
Kupite zemljo in preselite se v LORAIN, kjer si zamorete ustanoviti svoj lastni dom. Najbolje je, ako si napravite svoj dom tam, kjer je vam zagotovljena boljša bodočnost in zadovoljstvo cele družine. Naše ponudbe povedo vse.
Mi ne potrebujemo nobenih nadaljnih priporočil.
To ni nobena sleparija, tudi ne ponudba "Get Rich Quick Wallingford". Boljši pogoji in boljše ponudbe še niso bile stavljene nobenemu v zadnjih desetih letih v Ameriki.
Mi delamo na solidni, pošteni in priporočljivi podlagi. Mi svarimo rojake, da ne kupujejo lotov, ki jih
ti L-/1 o t* ni kiln Vi
CA T\A/1 TTA/1 A Oil XT Till «1 lr rt h f» A/lrt l-i r«**^	^	„ - « 1.______-I ^ " 1 i	1 1_______*____ 1 "	1 • •
tu ima zemlja že zdaj svojo vrednost in prav gotovo bo vbodoče še več vredna.
Mi vam nudimo te lote pod jako ugodnimi pogoji. Mi zahtevamo le 10% nakupnine in deset dolarjev (10.00) v mesečnih obrokih.
Pišite še danes v svojem materinem jeziku in mi vam bomo takoj odgovorili ali pa pošljemo k Vam svojega zastopnika.
DENES & COMPANY, REAL ESTATE OFFICE
435 4th Ave*	Dixon Bldg.	Pittsburgh, Pa.
mmm
mmmmm

Onstran hriba.
Milan Pugelj.
(Konec.)
Razšla sta se, in Margareta je sedela v svoji tesni sobi. Sedela je, domislila se je, da bi pisala pi smo, dolgo in polno silne ljubezni, da bi ga prosila, naj je ne zapusti nikoli. Večno naj misli nanjo, naj je ne pozabi nikoli za eno uro v svojem živfj<\yu. Zakaj mislila je, kako leliko je srce in kako veselo, ko se zaveda, da tam v dalji mogoee misli kdo nanje vsak čas, misli in hrepeni ni ljubi.
Samotno je bilo v izbi, ali Mar-p are t i je bilo lepo in prijetno.
Pisala je pismo pri mizi in zde lo se ji je in čutila je, kako hodijo okoli nje njegove misli. Okoli njene glave plavajo, stiskajo se k obrazu, poljubljajo oči.
Kaj to, če gre jutri na pot, ko pa pojdejo z njo vse te misli, ki bodo neprenehoma hodile okoli nje, plavale okoli glave, stiskale se k obrazu in poljubljale oči.
Kaj to. ako pojde v drug kraj, v novo in mogoče težko službo, ko gledajo oči bodočnost, ko se nekoč razjasni nebo, solnee posije, stori se veliko jutro življenja ....
Bile so sanje v duši tisti večer in pustile so veselo zveneč akord v srcu. Jasen je bil akord in zato je bilo srce srečno in veselo.
Napisala je Margareta pismo in legla spat. Trudna je bila, kmalu so se zaprle oči, in sanje so se razlile okoli nje.
Maj je bil v deželi, najlepši čas, smejalo se je nebo, peli so ob večerih smarnični zvonovi. In ti zvonovi, ki so peli ob večerih tako prijozno, so zapeli nekoč veselo in svečano. Na glas, vsi radostni in razigrani so zapeli, plavali so po dolini, dvignil ie popotnik glavo, kakor bi jih hotel videti, kako plavajo pač visoko v zraku nad njim tako praznično razpoloženi in polni svečanega veselja.
—	Ilej, vst an i Margaivta, deni v lase venec belih mirt; čakajo svetle kočije, brskajo iskri vran-ei!____
—	Stopi, Margareta, storilo se je veliko jutro tvojega življenja! S«*di na voz, da steko vranei jjori proti samotni eerkvi.
Gledala je Margareta: prišla je nevesta, sedla je na voz. "Glej, kaj nisem to jaz, kaj niso to moje oči, kaj niso to moji lasje, kaj ni to moj obraz?"....
Gladala je Margareta: prišla je nevesta, sedla je na voz.
Stopila je Margareta k vozu. k vraneem je stopila in jih prijela za uzde.
"rjavite se, svatje, tista Margareta ua vozu je senca, prava Margareta pa sem jaz;. Ustavite *** svatjp, in se prepričajte!"
"Pusti dekle, konje! To je prava Margareta, srečna vse dni od početka življenja, ti si pa nje podoba, ali tvoje življenje je brez sreče do konca dni.... "
Govorili so svatje, nategnile so se vajeti in zaeeptali so vranei.
"l'vrritp se, svatje, in si dajtp dopovedati!.... Seneo imate na vozu. Margareta pa stoji pred vami in drži konje za uzde. Večno je bilo polno neprilik moje življenje in ta je zadnja pred velikim jutrom, ki vstane."
Ali svatje niso verjeli, razjezili ko se obrazi, dvignil se je bič nad konji.
"Stopi na stran, dekle, sicer gredo konji preko tebe in bo na tem kraju konec tvojega življenja!"
Razjezili so sc svatje, zažvižgal je bič.	•
Zaprosila je Margareta na novo in s solzami v očeh:
"Pomislite, prepričajte se, svatje ! Seneo peljate k poroki, jaz sem prava Margareta!"..,.
Razjezili so se obrazi, zažvižgal je bič, dvignili so vranei glave in zdirjali so preko Margarete.
Trdo kopito ji je strlo srce, rde-?a kri je tekla iz njega po prsih doli na prašno cesto in se je mešala s prahom v umazano mlako. Se je bila živa. divje je bolelo srce — prebudila rc ie....
In s ti-tim hipom je izzvenel vedeli akord, ki so ga bile pustile v sreu sanje, težke in moreče misli so legle na dušo. megle so stal« pred očrni, v megleno morje se je pogreznila vsa bodočnost.
Vstala je Margareta, ko se je etorilo jutro in je šla na potajo.
Tam je čakal Franc.
Ni bilo veselja na nobenem o-brazu, ni bilo nade v srcu na lepo bodočnost, na veselejše svidenje
4'Piši mi, Franc, zbogom. Franc, fa m ne vidimo veči"
inv m* **v xaiwui srnsyw >' vv»
"Oprosti, da je moje življenje tako ubogo, oprosti Margareta, in daj mi roko, ako se ne vidimo nikoli več!"____
Zažvižgal je vlak, premeknili so se vozovi, odšel je Franc na svojo samotno pot—.
III.
In tisti dan ie bil zanj dolg kakor večnost in težek kakor silno breme. Mislil je na bodočnost, ai^ tisto jutro je videl njen obraz, in potem ni več mislil na njo. Žive ljudje, nimajo sreče v življenju, nikoli je ne bodo našli....
Franc se je domislil na svojo minulost.
Ozrl se je daleč nazaj po prehojeni poti, ki je bila tiha in samotna in žalostna in brez trenutka veselja. Vse se je godilo tam enakomerno, komaj tuintam bureu do godek, da je bila pot za njim tem samotnejša in žalostnejša. Glej, n ista bo bodočnost. V megle je zavita sedaj, ali te se dvigajo, kakor se jim plač bliža, ali ne dvignejo se nikoli. [Malo nad glavo ostanejo, nikoli se ne odpro na šroko. nikoli ne posije solnee na žalostipolno pot. Ni zelenja na njej, ni sledu o pamladanskih rožah komaj tožen spomin na Margaret ine oči.
Mislil je Franc na Margareto in težko mu je bilo ob tistih mislih. Minilo jc vse čez eno samo noč, mrzel je bil obraz, mrtve so bile oči.
"Zbogom, Franc, če se ne vidimo nikoli več...."
Se je zvenelo od vseh strani, od desne, od leve so prihajale na uho mrtvo-povedane besede, tiho so hodile za njim. Niso utihnile, pričele so očitati.
"Zbogom. Franc, če se ne vidimo nikoli več...."
Legale so na obraz zasmehljive poteze, že so se zaničljivo zasme-jale ustnice.
"Zbogom, Franc, če se ne vidimo nikoli več----"
Zanieljivo so se smejala usta, poteze zaničevanja so bile na o-brazu.
"Zbogom, berač, če se ne vidimo nikoli več____"
Užaljeno je bilo ljubeče srce. ali preko ust ni mogl žaljiva beseda.
"Oprosti, da je moje življenje tako ubogo...."
Ni hotela žala beseda iz ust, kakor je bilo pač užaljeno sree.
Pozno po pol d n" ie bilo že tisti-krat. ko je tako mislil Franc, ko je začutil vso samoto in zapušee-nost svojejra življenja. Kam se naj obrne, kam naj stopi, ko ni novega nota, ko je pred očmi samo megleno morje....
Večer se je delal. Frane se je napravil domov s sprehoda, šel je po stopnicah gori v svojo sobo in že legel v postelj. Ali niso so hotele zapeti oči. šle so podobe pred njimi, vrnila se je davna pot. — Dolgo je bilo žo od takrat, ali vrnila se je ista : čutile so jo noge ni bile so težke in trudne. Po strmini gori po hribu je šel. pogledal je v dolino, sreče in cvetja polno....
Z Margareto se je napravil na tisto pot. kakor je bila pač težavna in so bile nojre težke in trudne "Peljem te, Margareta, po težavni poti, in trudne so noge in izmučeno je telo, ali plačilo je veliko. Do vrha hriba in potem doli po drugi strani, in dosežena je dolina sreče in nebes. Stoterno je plačilo, blagor tistemu, ki ga bo užival. — Saj ni treba, da bi ti hodila, saj te ponesem sam na ono stran.... "
Ali Margareta je hodila sama ob njegovi strani, upalo je počet-koma srce, mislilo je na dolino onstran hriba in je bilo potolaženo. Mi poti ni bilo konec in zamislile so se oči in dvomi so objeli srce.
"Mogoče je ta pot brez meje, mogoče je neskončna...."
Dvomlo je srce. ni verjelo besedam
"Ima konec, Margareta, in neskončno se razveseli ob njem srce...."
Al srce je dvomilo in ni verjelo besedam. Polagoma so ga objemali dvomi, tiho je vstajal obup.
"Ah. Frane, vrniva* se, vse je brez cilja, brez misli je----"
Težko mu je bilo, da bi šel nazaj. da bi zdaj zapustil vso svojo srečo.
"Ne. Margareta! Umrjem potem. ako tudi sedaj ne dosežem sreče ne cilja. — "
In šla sta naprej, ali vrh se ni hotel približati. Silno oddaljen in hladen je stal v daljovi, zdelo se
'"Vrnimo se zdaj! Kam siliti naprej, ko je vse brez smisla, ko ni nikjer cilja____"
"Nikoli ne, Margareta! Dalje do konca, do ciljev, do doline sreče...."
Tekel je pot po obrazu, težko s« je tolažilo srce, zmagovali so dvomi.
"Ali ne, Margareta! Samo zdaj me ne zapusti, samo do vrha pojdi z mano, da se odpre pogled po široki dolini; Po isti dolini! Po tisti dolini sreče ni veselja in zado-voljnosti. ko tako nestrpno hrepeni srce, ko umre duša od plamene-čih želja—."
In šla sta dalje po obupni poti v strmino gori. ali ni se maral približati vrh. ostal je mrzel, ni maral pogledati v tisto stran. In pot je bila težka, od ila. polzelo je trudnim nogam, popolnoma izmučeno je bilo telo.
Margareti je prišlo na pamet, da bi stopila nastran, da bi legla tam ob strani in zaspala in si odpočila. In zaprosila je. in Franc je dovolil, ludi on je bil truden, zapreti so se hotele oči, silno težke so bile trepalnice, besede so bile izgovorjene v polsanjah.
"Ničesar nimam, Margareta, nimam luči. da bi ti posvetil. Ali čakaj ; zvezdo vzamem z neba in razsvetim z njo to temno okolico."
Trudne so bile oči, besede so bile izgovorjene v polsanjah.
"Vzemi zvezdo, daj mi jo, tako lepo in syetlo. — "
Že je legla Margareta na trda tla, že so se zaprle oči.
"Ah, in mraz ti bo, Margareta, in nimam ničesar, da bi te odel. Ali čakaj; tisti temni in težki o-blak bom vzel z neba in odel te! bom z njim, da ti bo toplo in prijetno----"
Ze je legel tudi Franc, zaprle so se oči, zas_palo je izmučeno telo. In sanje so stopile na okolij lepe sanje so bile in srečne in bo-! gate. Dosegla sta bila vrh, sam se: ie obrnil proti njima, prijazno se je bil nasmehnil, stopil je z nagli-j mi koraki nasproti. In bila sta na njem. in pogledala sta v dolino, polpo sreče in bogastva. Tam je vse cvetelo, tam je bila doma spomlad in sreča in zadovoljstvo.
"Samo še po tej strani doli, samo še ta pot, in sree bo veselo in duša bo srečna____ "
In šla sta in sta dosegla dolino. Kipelo je sree od veselja, vriskala je duša od silnega blaženstva. Blagoslovljena, ti srečna dolina, blagoslovljena na vseh vekov veke! —
To so bile sanje do jutra, do takrat, ko so se zopet odprle oči, ko so pogledale dalje po poti, ko so se ozrle na vrh, ki je stal tuj in j mrzel in oddaljen....
Se je spala Margareta in poklicati jo je bilo treha. Mirno je spala, pokojno je bilo liee. enakomerno so se dvigale mlade prsi.
"Vstani, Marjrareta, treba ie na pot____"
Odprle so se lepe in velike oči, več ni bilo pokoja na obrazu, otož-iiost se je razlila po njem. Pogledala je na pot, ki je ležala pred očmi, pogledala je vrh, ki je stal še daleč, ki je bil tuj in popolno-ma hladen.
"Kam, Frane, ko je dolina ne-dosežna...."
"Dosežna je, Margareta, samo stopi, samo hodi po poti dalje in izženi obup in dvom iz srea!"....
In tako sta hodila še dolgo pot. tja do vrha; trudne so bile noge* se telo silno izmučeno, ali dosegla sta vrh. Približal se je bil na pogled, stala sta na njem. pogledala sta doli po dolini, videla sta spomlad. samo cvetje je bilo tam, samo žarki spomladanskega solnca, od sreče se je smejalo veselo nebo. od lepih sanj se je zibalo morje. Tam so stale palme, lotosi so cveteli po mrnih jezerih, tihe reke so se pomikale proti morju-----
Tain so cilji, tam je sreča____
Tam se poj o ob tihih večerih lepe pesmi, gozdne vile jih pevajo pod visokozrastlimi bori, pevajo jih iz svojih čistih grl, po dolini plavajo glaso\n. bližajo se srcu romarja, objemo ga in potolažijo; izlijejo vanj mehkobo in ljubezen----
Tam je dobovina slavcev, tam pojo vso jutro ob žuborečih potokih. tam se vozijo beli labudi po temnih tolmunih, vztrepavajo s perutnicami, igrajo se in ljubijo...
Gledale so oči dolino sreče: tam so bili cilji, tam je bilo blažen-st vo....
Ali vmes je bila še dolga pot, (navpična je bila, nikoli pristopna
In tako sta se bila samo ozrla na tisto življenje, ki ga je tako želela duša; komaj so ga videle oči.
nikoli ga ni vživalo sree____Ne-
dosežna je bila dolina ciljev in sreče, nedosežna za oba, ki sta bila uboga in revščine bogata....
Tako je bilo vse življenje ne-preliojena gora. samo pot do vrha in nazaj in žalostno in samotno u-miranje ob koncu.
Potujočim Slovencem
priporočam svoj d^bro urejeni
SALON

AA
I ^mmmmivmrn^m^rmrnmmmmmmm^ j
Išče se delavce ! Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV.
ter snažna prenočišča. Prodajam dobra domača vina po zmerni ceni. Prijetno shajališče Slovencev!
Jos. Birk,
6006 St. Clair St., Cleveland, O
POZOR ROJAKI!
'Ma]mp«i^jt xu'lo n Smk« lase, kakor tudi »"I« brlte In brado. Od ta*m mazila zrastejo a «m tednih kru«ni »osti In dol»i lasje kakor tud ■BoSkim krasni brti In brada In nebodo odpadali ii oenreli. Revnmtizem. irontibol all tryanj" v rokah noffah in ▼ križn, v o§rr,h dneh popolnoma ozdra vim. ran*-, opekline, bule. ture. kraste in ifrinte potne noge kurje očetu, ozeb'inn v par dn«»h po-polnem* odstranim. Kdor bi mr.ie adravila brc: uspeha rabil mu jamčim za 55 00. Pišite take. j pt cenik, ki a? takoj pošlj&n. ;r.st.->T;pj.t:j
J AC OS WASOlO,
6702 Bonna A vs., Cleveland, Ohio
Or. LORENZ,
Ipecl&iUrt moških bclesoL
J ma mem edini hrvtžko govora
H Specialist mofikih boleanl ▼ Plttsburghu, t'a.
DR. LORENZ. Ml Peon At. II. nadut, na nil ft.
Uradne ure: tinevDo od 9. dopoldne do 8. ure srečer. V petkih od ft. doline do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. io 2. popoL
Premogarji, delavci pri jamah in nakladalci koksa v okrajih koksa v Connellsviile, Westmoreland in Fayette okrajih v Penasylvaniji.
Najnarji zaslužijo zdaj nad $5.00 dnevno.
Nakladalci koksa zaslužijo čez $3.25 na dan.
Stalno delo.
H. C. Frick Coke Company
SCOTTDALE, PA.
RABIM DOBRO KUHARlČoT
katero veseli kuhati v kempi. Plača $30 na mesec; dobra kuharica dobi tudi večjo plačo. Delo stalno za dalj časa. Prednost imajo samske, vdove ali oženjene brez otrok.
Hubert Mihič, (14-10 3x v 2 d) Piokens. W. V a
Želim zvedeti za naslov svojih treh bratov: JOSIPA, ALOJZIJA in JANEZA KXAUS. Prosim vse tri. da se mi oglasijo. — Anton Knaus, c o John Knaus Camp, New Berry, Mich. (18-20—10)
POTREBUJEMO DELAVCE.
6-, 8- in lOurno delo. Zasluži se >d $2.25 do $4.00 na dan. Delo na lan in od kosa. 10% bonusa poleg plače za stalno mesečno delo. Le stalni delavci naj vprašajo. Velika slovanska naselbina.
Koliler Co., (10 23—10)' Sheboygan, Wis.
Rsid !>i zvedel za naslov svojega
prijatelja JOHNA KOSAR-NAR. Doma je iz Loškega potoka. Pred enim lotom je sta-j noval v New Yorku in kje je zdaj, mi ni znano. Prosim cenj. rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Modic, 091 East 64. St., Cleveland. Oiiio. (19-21—10)
EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL
v RANKINU, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica.
Jcs. Starčevič, lastnik
SLOVENCEM dobro znan še z Butler St., Pittsburgh, Pa.
Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in mrzel prigrizek vedno na razpolago. ^	Rojakom se priporočam.


ANTHONY KRZEN;TIH,
STAVBENIK IN K0NTRAKT0R
izdeluje risbe in proračune.
Njegova posebnost je popravljauje in prenavljanje poslopij.
LES OPEKA CEMENT
Pisarna: HOTEL MUCHITZ,
Forest City, Pa.
je očem, da je obrnjen v stran, romarju, ki je iskal sreče po sve da se nikoli ne ozre po romarjih. I tu. In videle so jo oči , zasolzile so
Strma je bila pot in težka, £e je se. zakrile so jih žalostne roke____
bilo srce prenapolnejno z dvomi.' '1 Pojdmo. Margareta, fifeupa je feito dovrhaao----- #& £ft£*§£U_
vrnimo
Kadar Je kako drnStvo namenjeno kopiti banders, MUtara, regalje »odbene Instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, rerlllco, pi1i«i> prstane Itd-, ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene Tpražat*. Upraianto Va»
Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. V zalogi imamo tudi
STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50,
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALUO. —. CENA JE 15 CENTOV.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega X1 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
82 Cortl&ndt St,	New York, N. Y.
VINA! VINA! VINA!
VINSKO ŽGANJE (TROPIN JEVEC)
Za samo $26.00 pošljemo 52gralcn sod californijskega rdečega vina in za samo $37.50 pošljemo pa sod 52 galon Rieslinga(belega) vina Vse blago jamčeno pod zakonom THE PURE FOOD LAW. Pišite po cenik na:
DALMATINSKO-KALIFORNiJSKO VINARSKO ZADRUGO
140 Liberty Street,	New York, N. Y.
Telefon: Bell 111 Ililand.	SVOJI K SVOJIM!
P. & A. 561 X East.
Ignatz Podvasnik,
6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA.
(Nasproti East Liberty postaje.)
Prodajam na debelo domače in importirane pijače; dropo-vieo. slivovieo in razne druge likerje; razna piva. Dovažam na dom; pismena naročila točno izvršujem. O moji postrežbi se lahko prepričate pri mojih odjemalcih. Rojakom se toj>lo priporočam.
VABILO
na
VINSKO TRGATEV,
ktero priredi
Slov. samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico Inc.
v soboto, dne 21. oktobra 1916
v "BEETHOVEN HALL",
210 iztočna 5. ulica blizu 3. Ave., New York City.
Pričetek veselice ob 8. zvečer. Vstopnina z garderobo vred 35 centov. "Vinska trgatev" bode združena z vsemi običajnimi šaljivimi točkami, ki bodo gotovo v vsestransko zabavo slav. občinstvu
Vsa slavna društva iz Greater New-Yorka in okolice, kakor tudi posamezni rojaki in rojakinje so uljudno vabljeni, da se te veselice v prav obilnem številu udeleže.
Udeleženci, ozir. gostje, kateri bodo nndili največ zabave, bodo odlikovani s posebnimi v to svr-ho določenimi darili.
Da pa zamore ta naša prireditev pokazati poleg vsestranske zabave tudi pristno narodno lice prosimo cenj. rojakinje in rojake, katerim je le količkaj mogoče, da pridejo k "Vinski trgatvi" v narodni noši.
Opozarjamo nadalje slavno občinstvo, da se vrši otvoritev "Vinske trgatve" in poskušnja točno ob 9. uri zvečer. Ker je ta točka veseličnega programa najzanimivejša, je važno za slehernega, da dospe pravočasno v dvorano.
Za vsestransko naklonjenost se slavnemu občinstvu že vnaprej zahvaljujemo in beležimo, s spoštovanjem
ODBOR.
la 2c. pa al bodete prihranili dolarja. Oenito, wC vrat poOljamo-brezplačna PHU* ponj.____
UM FMS * OOn Sonem&agh, Pa* Box 828,
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "O LAS K A & O D A' NAJVK&II SLO VINSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
jLttlfc,______

glias narod
. OKT. 1916.
\
I« I« Kraszewskii
UMIRAJOČI.
ZGODOVINSKI ROMAN.
(Za "Glas Naroda" priredil J- T.)
tstor. — V poltemi je stal nek neznani gospod ter držal v roki šop papirjev.
Advokat ga ni spoznal na prvi pogled. — Oblečen je bil v elegantno črno obleko, na rokah je imel črne rokavice, na glavi cilinder. — Imel je sive lase in ves naguban obraz.
Advokat je stopil čisto k njemu in ga še enkrat pogledal. — Malo je manjkalo, da ni na glas zakričal.
—	Pan Zembrinski?----Ali je mogoče? — Ali ste res pan Zem-
brinski f
' — Da, jaz sem Zembrinski — je odvrnil starec. — Prosim, govorite malo tišje, da kdo ne sliši. — Zelo rad bi govoril par besed 7. vami.
—	Ni mogoče, gospod Zembrinski. — V svojih prostih urah se ne bavim z uradnimi stvarmi. — Toda za božjo voljo, kako ste se izpre-
: menili. — Kdo bi si mislil, da ste vi oni človek, ki živite v napolpo-ilrti Nagelnici v Lublinu. kjer sem vas vprvič obiskal. Zembrinski je skomignil z rameni in se zasmejal:
—	Človek se mora ravnati po razmerah. — Doma živim tako, kot se meni zdi, izven doma pa po volji drugih.
Knez Robert se je vrnil razburjen v svoje stanovanje. — Predno — gaj vas nisein niti spoznal____
je zamogel zbrati svoje misli, je zaslišal za seboj generalov glas. ! _ Saj še samegra scbe težko spoznam. — Toda. to ie toliko bolj-
—	Prižgi vendar luč. — Zakaj je taka tema pri tebi?	_ Torei, vrniva se k stvari.
—	Ravnokar sem prišel od očeta — je odvrnil Robert.	_ Saj' 'sem vam rekp] £0sp0d Zembrinski, tla se v svojih pro-
—	Tudi jaz moram govoriti s teboj. — Jutri boš torej odpo- stih urah ne bavim s službenimi zadevami.
14
(Nadaljevanje). XII.
toval?
Ko je nažgal general svečo, je pogledal svojega nečaka v obraz in se prestrašil.
—	Za božjo voljo, kaj ti pa je? — Zakaj si tako bled?
—	Očetove besede so me zelo ganile.
—	To je vse lepo. — Jaz ti bom povedal nekaj bolj veselega. —
Ravnokar >em govoril z grofom Mošeinskim. — Možak pravi, da je ma _
—	Toraj ni na noben način mogoče? —Ne, nikakor ne.
Zembrinski je zastokal.
—	Pridite jutri v mojo pisarno.
—	V pisarno ? — Ni mogoče. No, torej če ni drugače, vas bom jutri izjemoma sprejel do-
Zembrinski je znova zastokal.
—	Torej, res ni mogoče?
—	Ne, pan Zembrinski, res ne.
Poetu.
ma.
njegova najsrčnejša želja, da bi res prišlo do poroke. — Gospodična je zelo zaljubljena vate. — Stric škof ti je poslal sto cekinov za priboljšek.
Vse te n«viee pa niso Roberta čisto nič razveselile. — Stal je. gledal v tla in molčal.	j_
—	Zakaj ne odgovoriš?
—	Saj je vse dobro. — Vse gre po sreči.
—	Meni se pa zdi. da ti nisi nič posebno srečen.
Mladi knez je molčal.
—	Dragi Robert, usodi se ne moreš protiviti. — Vem, da tvoje še popolnoma ozdravljeno. — Tako je bilo in tako je z vsakim. — Še eelo jaz, sedemdesetletni starec, se rad spomnim svoje mladosti. — Kaj pa hočeš več kot mlado bogato nevesto?
—	Saj se nič ne pritožujem.
—	Toda vendar, vendar. — No, se boš že premislil. — Bog te spremljaj! — Lahko noč za danes.
Knez Hugon je poljubil svojego nečaka in odšel.
Robert je sedel in se zamislil.
Slednjič je odprl miznieo, vzel iz nje šop papirjev in jih nesel h kaminu.
Na dnu mizniee je bila slika ženske. — Krasen obrazek, v katerem je bilo izražen«> vse upanje, vsa sreča, se mu je smehljal nasproti. — Pogledal je sliko tako žalostno, kot da bi se poslavljal od dvojih mladostnih sanj.
Roke so se inu tresle. — Sam ni vedel, če bi sliko poljubil, ali če bi jo vrgel v ogenj.
—	Zakaj bi sežgal? — Zakaj bi sežgal?
Tresoč se po vsem telesu je začel zbirati pisma ter jih nositi nazaj v miznieo.
Enega med njimi je začel brati.	Satire pikre vzdigni bič!
—	Zakaj bi sežgal.' — To so suhi listi drevesa, ki zeleni za dru- Sr<Ut liaJ »"-isli-ta i" gega. — Tukaj naj bodo in naj pričajo, da sem bil nekoč srečen, ozi- ^ J1°d°^no •prizadet, roma, da sera mislil, da bom srečen.	{l J!lsne #av« ne ukloni,
Naslednje jutro je zdrdralo z grajskega dvorišča več voz.	navdušeni poet!
Knez Norhert. general Ilugon in ostali so se polagoma razgubili po palači.
Na dvorišču je ostala samo Stelina družabnica, gospodična Antonija. — Ko je gledala za vozovi, je imela solzne oči. — To je vendar čudno. Ona je imela najmanj vzroka jokati se.
Ko je zaslišala za seboj korake, si je hitro obrisala oči in odšla.
Po bližnjici sta prihajala pater Serafin in pan Vincentovič. — Za njima je stopal pan Burski.
—	Kljub temu. da so bili gostje zelo prijazni — je govoril gozdar Vincentovič — kljub temu. da smo dobro jedli, se mi zdi vseeno boljše, da so odšli. — Enkrat so si izmislili ribe. enkrat divjačino. — Danes so hoteli zajtrkovati pod lipo, jutri večerjati pod hrastom ....
—	Da, vsf fin.--
—	O, tudi jaz sem imel veliko dela — je rekel Burski.
Kaj ne, da mi oprostite? (Dalje prihodnjič).
PRIDOBIL JE PRIZNANJE.
oglas. Cenjenim rojakom priporočam •v oje
imm viha.
List "The National Labor Tribune", ki je skozi petdeset let glasilo pittsburških delavcev, jc-vprizoril pravo gonjo proti nepriporočljivim oglasom patent zdravil. Zastopniki so preiskali na tisoče pisem, v katerih hvalijo Bolgarski Krvni Čaj oni, ki so ga ra bili. Odpravi večkrat prehlad pre ko noči in se ga lahko priredi za vsakega v družini.
Josip Stimac, 2426 E. 29 St. So
ti najboljiega groidja.
Najbolj i« staro belo vino Riesling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gaL #15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdede
Lorain, Ohio ie pUal s.ede.e pi .j*-
* _	vino 27 do 28 galon $14, 50 galozi
Iz dna srca se Vam zahvalju-	$25, rdeče vino 27 do 28 galon
jem na Vasem Bolgarskem Krv-	«2.50, 50 galon $22.50. — 100
nem Čaju, ker odkar ga vživam.	proo| močan tropinjevee 4% gaL
se čutim popolnoma zdravim".	«2, 10 gaL pa $25. Pri omenjenih
Eno veliko škatljo Bolgarske-	^enah je vštet tudi vojni davek
ga Krvnega Čaja, ki traja pet	ea vino. — Potovalni agent je jro-
mesecev, pošlje za $1.00 kamor	lak lL ŽngeL
Anton Medved.
Življenja boj je hud in trd. Kani z mehkimi čutili hočeš? Zdaj vriska, zdaj preklinja svet. in ti vzdihuješ, tarnaš, jočeš, užaljeni poet?
1'bija Jjud se noč in dan, kje našeH bi bogastva vire, in ti opevaš log in evet in ti bi živel rad od lire., zamišljeni »poet?
Visoka služba, jezik dolg, poki on do tal — to vleče nase. Predstavljaj ti krepost deklet, kdo briga se za tvoje glase, ljubljeni poot?
A če ti Bog ni dail moči, da sveti srd izliješ v žolči, sam sebi poj do si vili lat in gluhim stenam — ali molči, nesrečni moj pot!
IZUMITELJI
želite li informacije kako da
IZPOPOLNITE in ZAVARUJETE
SVOJ IZUM, pišite v SLOVENSKEM JEZIKU
in Vi bodete takoj dobili
natančen odgovor
▼ SLOVENSKEM JEZIKU.
Knjižico zastonj vsakemu, ki Jo zahtev*.
Pišite na naslov:
A. M. WILSON,
509 Victor Bldg. Washington, D. C.
koli, v Canado za $1.12:
Marvel Products Co.
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete pošilja ev oaisrurati. po?' iite 10c. več.
S apoitovanjem
S. JACKSB, Box 161_St. Helena, Cal.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Pensvl-vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
•'TKl!< BUREAU OF INDUS TRIES AND IMMIGRATION* Kje je ANTON MIKLIC, podo ba državo New York varuje pri
mače Bernadov? Doma je iz seljence ter jim pomaga, če so bili Vrbovea. far a Dobernič na Do- oslepaijeni, oropani ali če ao ■ nji lenjskem. Prosim, če kdo i zmedi mi slabo ravnali rojakov ve za njegov naslov,j Brezplačna navodila In pouk \ naj mi ga naznani, ali naj se pa naturalizacijskih zadevah — kako sam oglasi naravnost meni. — postati državljan Združenih dr Frank lvogelj, 108 \V. Oak St., žav, kjer te oglaaiti sa državljan Chisholm. Minn. (20-23—10) ! «ke liatine.
NAJBOUA TRGOVINA OPOJ- Sorodniki naj bi čakali dovo NIH PIJAČ V AMCTTTTT došle priseljence na Ellis Island XT	.. , .	sli pri Barge Office.
Naročite vse pijače p n nas po j Oglasite se ali piiite:
pošti. Ekspres vam jih prinese v hišo.
je upilo na vas in name — je pristavil pater Sera-
— Pa vse hi št* bilo — je rekel pan Vnicentovič, — če bi mi ne
1100 municijskih tovarn v Italiji.
Min. predsednik Bozelli je izjavil. da posluje v Italiji noč in dan 1100 tovarn za munieijo, v katerih je vposlenih 426,000 delavcev in delavk (45,000 žensk.) Produkcija streliva se je pomnožila za 110 odstotkov in produkcija strojnih pušk za 600 odstot kov od začetka vojne.
DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI!
ušel pomagač.
—	Kdo pa!	;
—	Jalovca. — Morda ga j«* Gozdowski preplašil, morda se je na naveličal Branska. — Nek«- lepe noči je odšel, ne da bi se od koga poslovil.
—	Meni se je vedno zdelo — je pripomnil Burski — da je ta človek s hudičem v zvezi. — Vse je napravil, kar so mu zapovedali. to pa samo zato. da je lahko delal, o čemu mi niti pojma nismo imeli.
—	Mogoče je eelo denar ponarejal?
—	Hudič ve. morda res?
—	Kdo vam je pa vdahnil tako misel?
—	Meni? — Jaz vidim vse in molčim — je odvrnil Burski. — •faz vem marsikaj, o čemer vi niti ne slutite.
—	Kaj naprimer?
—	Ali niste videli, da so ga obiskovali razni ljudje? — Ali niste opazili, tla je v vsako stvar vtikal svoj nos, da je o vsem mogočem povpraševal in vse zapisal. — Nekoč sem videl skozi okno, ko je z nekim svojim gostom pregledoval razne papirje. — Ko sem stopil v hišo. sta poHedada kot da bi ju kdo udaril z loparjem po glavi. — Jalovca mi je rekel, da je njegov gost nek kramar in da se pogaja in jim o izdelkih. — Jaz sem pa čisto natančno videl, da ni bilo na mizi nikakih računov pač pa čisto druge listine.
—	Zakaj ste pa dozdaj molčali? — Zakaj šele zdaj pripovedujete, ko je ptič že zapustil kletko?
—	Kaj bi govoril ? — Saj sta se vedno norčevali iz mene.
Po teh besedah je Burski odšel.
Pan Vincentovič je obstal in se zamislil.
Tudi Gozdowski je bil precej vznemirjen vsled tega nenadnega j • dhoda. — Začel je poizvedovati po njem in izvedel, da je bil pred! kratkim v službi pri nekem židu, pisal je ljudem prošnje in jim dajal razne nasvete. — V njegovi koči so našli za pečjo natančen zapisnik vseh knezovih dolgov. Gozdowski je zapovedal vse skupaj se-! žgati in tako je ostala uganka nerešena.
Ko je opravil advokat llartknoeh svoje zadeve v Bransku, se je vrnil domov in začel svoje staro življenje. — Vsak dan, ki ga je preživel, je bil razdeljen v dva dela. — Dokler je bil v pisarni, se ni brigal za nobeno privatno stvar, ko je bil pa doma, ni hotel ničesar siišati o pisarni.
Nekega večera se je bila zbrala pri gospodu Hartknochu precejšnja družba ljudi.
Naenkrat je vstopil služabnik in javil gospodarju, da želi žnjim govoriti nek človek.	t	( .
Gospod advokat je sprejemal take obiske v posebnem kabinetu | poleg pisarne. — Nobeni stranki ni dopustil stopiti v salon.	rojaki naročajte 8e na
—	Počakajte — je rekel prijateljem. — Takoj bom tukaj. — Že "glas naroda", največji zopet me nadlegujejo.
Po teh besedah je odiel v kabinet.
Na miši je gorela mala svetilka, ki je le napol obsvetljevala pro-
Dr. KOLER,
638 Pen Ave., Pittsburgh' Pa.
Dr. Koler Je najstarejši Blo venski zdravnik, I p e c 1 J al i a t v Pittsburgh!* ki ima 131etno Takso v sdrav-JenJu tajnih mo tkih bolezni.
Sifilis ali xa-strupljenje krvi
_____________ . zdravi s glasovi
um t»U6, ki ga. Je lzumel dr. prof. Erllcb Ce Imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in Izclstil vam bo krt. Ne čakajte, ker ta bolezen se neleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali trl-per ln tudi vse druge posledice, IU nastanejo radi izrabljivanja sameva sebe.
Kušenje cevi, ki vodi lz mehurja oa-drsvitn v kratkem času, Hydrocelo all kilo ozdravim v SO urah ln sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole* ?lne v križu in hrbtu in včasih tudi pri spu&čanju vode. ozdravim • goto-vojstvo.
Reumatlzsm, trganje, bolečin«, otekline, srbečo, ikrofle ,ln druge kožne bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času lp ni potreb-no letati.
IŠČEJO Sfi PREMOGARJI
Za uniiske in neunijske majne blizu Pittsbiirgha. Premog je G čevljev širok, nikakih ovir, delo vsak dan, toliko vozov, kolikor
morete nakladati. Plača po tonu.|Rd. rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00
Prazne hiše za poročene ljudi. Možje, ki hočejo dobro zaslužiti, naj pišejo ali pa pridejo k: UNITED COAL CORPORATION Employment Dept. Room 105 424 Fourth Ave., Pittsburgh, Pa. Uradne ure: od 8.30 predpol. do 12. opoldne.
STATE DEPARTEMENT OF LABOR.
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vgak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob pred ah od osme do devete ure ■večer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto veak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob čredah od sedme do devete ure svečer.
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati ja, da mu bodo sli rojaki v vseh o sirih na roko.
Uradnica.
za ujet-like v Rusiji in Italiji.
Lahko io poilje denar sorodni kom, prijateljem in snanesm, kateri s« nahajajo v ajetnlitvm ▼ Rusiji ali Italiji. Potrebno ja, kadar s« nam denar pošlje, da m priloži tudi njetnikova dopisnica aU pismo in se nam tako caoiogoii pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravat« poilati denar ujetniku, pošljite g» takoj, ko sprejmete njegov n>"4ov, kar ako M odlašali, bi se lahko dogodilo, da U ga ne našli rti na Utem mestu in mu n« mogli nročiti da-narja.
TVRDKA FRANK SAKSEE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
HARMONIKE
»odljil kakršnekoli rrste iodeio.t«ai t« popravljam po najnižjih cenah, • delo trpežno In unesljlva V popravo aaneeljlvo vsakdo pošlje. Ker sem Se nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v »vojetn lastnem domu V popravek v same m ksanjske kakor vaa d rune Harmonike tet računam po delu ka-kurftno kdo aahteva bres aa da ljal h rpraiaaj
JOHN WKNZEL 1*1? Kast «2n4 H*_ Clevelaai. Okla
IŠČE SE ČRKOSTAVEC,
ki je sposoben delati v tiskarni, v kateri se zlaga in ti sik a dnevnik. Vse ponudbe pošljite na naslov:
"Hrvatska Zastava", 1040 \V. 18. St.. Chicago, IU. (20-2G—10)
Iščem svojega prijatelja ANTONA GORNIK, doma iz Grab-rovea št. 15, fara Metlika, Dolenjsko. Pred štirimi leti je bival tukaj v Steedtonu, Pa., in potem je odšel v Gardner, Idaho. Od tam se mi je javil par-krat in izdaj je minulo že dve leti, ko nič o njem ne vem. Prosim cenjene rojake, ee "kdo ve. da ini javi, ali maj se pa sam Oglasi, ker sporočati imu imam vese važnih stvari iz starega kraja. — Martin Černugel, 408 S. 2. St., Stoeiton, Pa.
Villa je baje na Hearstovem posestvu.
Iz večjih virov se poroča, da se je bandit Villa utaboril na Hearstovem posestvu v Mehiki. Hearst je lastnik več takozvanih "žoltih" časopisov v Združenih državah. V svojem f-asopisju vedno agitira za vojno proti Mehiki.
Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00
Rum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00
Gin ali Brinjeveo. $2. $2.50 $3.00
Kimel........... $2. $2.50 $3.00
Anisette........... $2. $2.50 $3.00
Rosolijo......... $2. $2.50 $3.00
Vinski špirit.....$3. $3.50 $4.00
Vina »lakira ali
kisla.......... $1. $1.50 $2.0G
Pilite po natančni cenik whi-skeya, vina, okrepčujočih pijač itd. Mi plačamo ekspresne ali že-leznicne stroške ako naročite za $5.00 ali več. Naročte tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno s naročilom. Denar pošljite po posti ali v pri poročenem pismu.
G. F. ZARUBA & GO.
313 THIRD A VENUE.
Dep. O. N. PITTSBURGH. PA
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) * GREATER NEW YORKT7
ANTON BURGAR
*2 COETLANDT STREET, NEW YORK, N. Y
IZDELDJE IN PRESKRBUJB vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje Id daj«- potre bar a as vete v vseh vojaških sadsvah Rojakom, ki žele dobit? ameriški državljanski papir, daje potrebne informaeije pled* datuma Iskreanja ali imena parni k a.
Okrnite ae sanpno na njega, kjer boat* to*no ln « u«l«» ^
rtreiaal

brat, pomagaj trpečemu bratu!
Izum našega rojaka Henry P. Mertel.
Zaolej vidite aparat, s katerim se prihrani do 35% na gasolinu. zboljša se slab motor in povspeši hitrost.
slovenski dnevnik v zde. dravah.
Mertel Power Exhilarator.
Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero goni motor na gaso lin in je lep okras za vsako karo.
MERTEL POWER EXHILARATOR je aparat, ki se nikdar ne po kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej pre kosi vse dosedanje izume te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri računih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč. Glavno je pa to, da v hrib moč podvoji in prepreči, da bi se kara v klancu zaustavila.
Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za poskušnjc in prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen, povrnem denar v teku enega tedna.
Cena poniklanemu EXHIT.ARATORJU je $10.50 in mesingaste stemu pa $10.00. Razprodaialci dobe popust. Piiite na:
215 Seeancas Rd*
he*ry p. mertel,
V. J.
Posebno poročilo Profesorja Doktur SLOAN.
S sehnj je prinesel v Pittsburgh vse svoje čudovite stroje in aparate, ki se jih rabi pri zdravljenju uiožkih iu ženskih bolnikov in tu bo nadaljevat svoje usj>e.šne metode, ki jih rabil z veiikim usi>ehom na davnih kiiuikah v Evropi, i>o!eK vsega tega pa ne bo računal nič za preiskavo in nasvete.
PROSTO PRKISKANJE Z ELEKTRIČNIMI ŽARKI Je na razi>olago vsaktiuu bolniku, ki se oglasi v njegovem uradu. Doktor Sloan pravi: Pralno se zamnre koga zdraviti, je neobhodno potrebno, da se ga natančno preišče, ker ravnotako je j»otn*lino zdravniku vedeti za pravo bolezen bolnkia, kakor pa znati, kako zdraviti. To je torej, da pridete in preiskani boste brezplačno ter sprejeli zdravniške nasvete; preiskalo se vam bo vodo, kri in želodec, še celo rabilo se »k« električne žarke. Potem šele se prične zdravljenje (Če se bolezen prouajde ozdravljivim) in zdravnik i>ove prili^no. kako dolnu je iw>trel.no /.iravitj in kolik" bo stalo.
njegovi uradi so sni izmed najboljših.
Tu boste videli čudovite stroje, potom katerih se večkrat doseže znatne uspehe, ki se jih ni doseglo po drugem načinu. Čudili se boste, kako vse na vas učinkujejo ti stroji in aparati.
Ako ste bolni.
Pridite t»k»j. d« »atn ta ŠDecialist pokaže, kaj zamore za vaa narediti, povedal vam bo ako za-morete bit i u&afjca. Ako ate že rabili vse druge
$1000.00 X ŽARKE
se rabi pri preiskavi in zdravljenju.
Mnoga prizna nja in uspehe
fm« radi znanstvenega načina, ki ch pri vsakem bolniku uporabi Nič ne opusti, kar zauiore po masatl Itoluikt) t najkrajšem času Ostium zdravljenje IU [IO|Hll|L. ugodnost se jam či bolnikom. TTT vBueh*. r;-kar rvc obupajte, temveč prid'te in pasme profe-•ofj« «n doktor u. da rabi avoje čudov i« pri prav. ki j,h dobil 17 raznih delov »veta. ph njem boste videli pri-
prave zrn zdravljenje veeh bolezni, ki jih ■« motfuče zdraviti. Njig.-va -jporab» vsakovrstnih priprav je poaladica večletn-ga učenia. V»<r to je brez veakih bolečin ali ikode k*r oxdra" I jen je je prijetno in ni potrebno trubiti svojega dHavnesra r«»». Doktorjev rumen ie. nihče ne tro« avoj težko prialužem dena<- brez a»p«>""r. lorej po kratki unorahi nimL« m*" H» nota Ho popolnega idravja?	B
Ali imate
nered v 2»Iodcu. katar, bronehitia. nered v /xJicah ali mehurju, reumatizem. bolna jetra, zaprtje, clavobol. nečisto kri. ture att mazuie.' Otrpneloat. b->lečine. zbadanje •U zvijanje, nervoznoat aH oalabeloat. Kakršnokoli balezen ali onemoglost? Bolne pliuča? Bolno arre? Kaželj? Spolne l olezDi. moške «Ji ienake"
Vala prilika.
Zdaj je va*a prilika, da obiifete velikega Specialista, da v*s preiMe z X ž* rte i popolnoma brezplačno. Nikdar preje »e ni še nudila taJca prilika bolnikom, ki se zdaj nudi ženskam ali moškim vtem mestu. Svetuje mo-^m. da ra takoj ohUčete.
Uradne ur« vsak dan od 9. ure zjutraj
do 8. ure 7 večer. V nedeljah od 9 SO do 1. ure
Prof. Doktor Sloan
_ za stalno nastanjen 303 Smlthfield St..
Nasproti poit«. Plttabursh. Pa.