Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti f*ak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Št. 51. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Maribor, dne 30. aprila 1909. Naročnina listu: Celo leto ...... r2 K Pol leta...............6 K Četrt leta.............3 K Mesečno............... l K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik I. VOLILCIi Dne 7. maja volijo samo tisti, ki imajo gMC" bele glasovnice! V sodnih okrajih: Celje, Laško, Sevnica, Kozje, Brežice, Šmarje, Vransko, Gornji- V grad, Šoštanj, Slovenjgradec, Maren berg napišite na glasovnico: Franc Pišek, državni poslanec, Orehovavas. V sodnih okrajih: Maribor, Sv. Lenart, Ljutomer, Gornja Radgona, Ormož, Ptuj, Konjice, Slov. Bistrica, Rogatec napišite na glasovnico: Dr. Anton Korošec, državni poslanec, Maribor. Vsi na volišče, sicer je nevarnost, s da pride do ožje volitve. s Vzemite seboj zraven glasovnice tudi legitimacijo (izkaznico). PODLISTEK. Romarji. St. M. (Konec.) Včasi je zacvilil vmes oster ženski glas v neprijetni disonanci, včasi se je prikradel!, slaboten otročji glas iz ozkega grla in pol pevajoč, pol jokajoč pobiral besede starejših. Noč je bila mirna, a mrzla in svetla, kakršne so visoke gorske ’no& na Koroškem. — To je bil drug vzrok. «Saj; (veste! Župnik je kihnil v Širok, rudeč robec in pa vprašal: — Kako? Žena se je ozrla nanj. — ((Pravijo, da se tukaj vse ozdravi, glava in noga, roka in vrat. Ljudje pravijo iin jaz sem se napotila ! Župnik se je čuitil neprijetno zadetega in se nervozno presedal na stolu. Samo, da ni liderska! V trenutku je namreč mislil /najhujše in se ni spomnil, da je ženo našel na stopnicah pred cerkvijo. — (Zaupajte! in fant vam ozdravi! Kar ljudje pravijo, to je le potrdilo tega. Žena ga je neverno pogledala in stisnila z levico fanta k) sebi. Fant je zaječal in naslonil glavo na njeno ramo. Bil je gaspan in vehe so mu padale na lica. — Zaupala sem, gospod, kakor ljudje, ki so pravili, a meni se ni zgodilo. — 'Ali se je, ali se ni; vi samo zaupajte in tepite v Njegovem imenu. Ce se zgodi, pojte hvalo, Če se ne zgodi, imate zasluženj'e. A žeria, vi ste ne-verka. Ženski se 'je zabliskalo v očeh, ne srd, ne sovraštvo, visoka misel je bila, ki je vzplamtela v srcu in švignila skozi oči. — Jaz imam zasluženje, večje od vašega in tako, kakoršno vsak izmed (romarjev, ki so prišli to noč na goro, zakaj oni so nosili grehe, (a jaz človeka božjega, ki ga je tepel Gospod. Če jaz hrepenim po Njem, ki stanuje na tej strmini, je to drugo hrepenenje, nego če hrepenijo! (ljudje brez bremena in težkih misli. Vi nosite križ pred procesijo, a jaz človeka — križanega. Obleka na prsih se je odprla in odspodaj se je zableščala bela grud. In ravno na srcu je ležala brazgotina, divja in surova, kakor od kola ali železne pesti. Župnik je razprl oči in pogledal v stran. Kdo ve kak greh je (tam «a vse življenje zaznamil svojo pot. — Ženska, zakrij, «jaz sem duhoven! — Vas je strah? — Strah me je greha in tebe, ki nisi brez njega. — Kdo je brez madeža? — Jagnje na brdu. — A človek? Župniku je stisnilo grlo. Hotel je reči: Ženska, ti si stopila črez prag kakor beračica in moja milost te prenoči. Ne pregreši se zoper dobro voljo!! dosedanjemu ministrstvu poveril posle do rešitve krize. Wekerlu je/" naročil cesar, naj mu natvede več ogrskih politikov, katerih mnenje bi cesar rad izvedel. Prvi (bo poklican k cesarju bivši ministrski predsednik grof Stefan Tisza, Zaslišavanje se bo pričelo v pondeljek. Naš cesar bolgarskemu kralju. Cesar Franc Jožef \je poslal bolgarskemu kralju brzojavko, v kateri mu iskreno častita, da je prišlo do sporazumljenja med Turčijo in Bolgarijo in izraža nado, da bodo prijateljski odnošaji med našo državo In Bolgarijo postali (Še bolj intimni, nego so bili do sedaj. Kralj Ferdinand se je našemu cesarju tudi brzojavno zahvalil. Tudi zunanji minister baron Aehrenthal je takoj, ko je bila priznana neodvisnost Bolgarske, brzojavno častita! bolgarskemu kralju, Perzija. Zadnji dogodki v Carigradu so zelo vplivali, da se je položaj v Tebrisu poostril. Člani eridžuma so Šahov predlog, da bi se vpeljala konstitucija na podlagi Šerijata kategorično odklonili. Prebivalstvo še vedno strada. Evropejci so vsled vladajoče anarhije v velikem strahu. O Urmiji so razširjene zelo vznemirljive vesti. Konzularna pošta je izostala že tri tedne. Preobrat na Turškem. Kako je bil sultan odstavljen. Po seji narodne skupščine, pri kateri se je prebralo poročilo Šefket paše, da, so vse vojaške operacije končane in da je Jdldic. zavzet, je skupščina sklenila, odstaviti sultana. Pri seji sta bila navzoča tudi šiejk ul islam in fetva enim. Uradno glasilo sklepa narodne skupščine o odstavitvi sultana se gla-si tako-le: V torek,"dne 27. malega travna 1909 ob %3. uri popoldne se je narodna skupščina izmed obeh načinov, navedenih v letvi, ki jo je prečrtal in podpisal šejk ul islam, odločila za odstavitev. Z ozirom na to, se proglaša, da je Abdul Hamid II, odstavljen kot kalif in sultan, za kalifa in sultana pa proglasimo prestolonaslednika Mehmed Rešat efendija pod imenom Mehmed V. Sultan prognan v Solun. Sultana Abdul Hamida so odpeljali v Solun v pregnanstvo. Peljal ga je tja posebni vlak. Pred odhodom je bil kolodvor zaprt za vsakega; vojaštvo je zabranilo vhod. Ko se je pripeljal sultan v spremstvu nekalterih pobočnikov na kolodvor, ga vojaki niso pozdravili, tudi častnike je moral sultan naprej pozdraviti, nakar so ti še le odzdravili. Sultan je bil civilno oblečen in je imel seboj svoje žene, dva sina in osem slug. Vlak ga je naravnost odpeljal v Solun, kjer bo strogo zastražen in ostane jetnik, do kler bo živel. Sredstev za življenje mu ne bo manjkalo, a denarja ne bo imel za nove apletkarije. Njegovo življenje ne bo v nevarnosti, ako si sam iz ot upa življenja ne vzame. Novi sultan. Novi sultan, Mehmed V., je prišel v sredo ol 3.- uri popoldne v vojno ministrstvo, kjer so ga po zdravili veliki vezir, šejk ul islam, predsednika par lamdnta in senata, general Šeiket paša, vsi drug' generali in dostojanstveniki. Vsi so mu poljubili ro ko. Občinstvo, ki je bilo zbrano v dvorani, ga je navdušeno pozdravilo. Mehmed je med viharnimi ovacijami zasedel prestol, ter sprejel poklone navzočih. Navzoča sta bila tudi bolgarski eksarh in ekumenski patrijarh. Streli iz topov so naznanili konec ceremonij. V Jildfcu je sprejel inovi sultan poslance katere mu je predstavil Ahmed Riza. Prestolnica Mehmeda. Novi sultan je izbral za svojo bodočo prestolnico palačo Dolmabagie, v kateri je bil kot ujetnik 33 let. Sprememba na prestolu, se je naznanila brzojavno vsem 'diplomatskim misijam. Novemu sultanu in narodni skupščini je došlo nebroj čestitk in pozVIrajvbv: iz vseh delov Širnega carstva. Na ukaz turške vlade je turški poslanik na Dunaju izročil avstrijskemu vnanjemu ministru notifi-kacijo, v kateri turška vlada naznanja odstavo Abdul Hamida in proglasitev novega,1 sultana Mehmeda. Posebno poslanstvo bo odšlo, da naznani velesilam nastop vlade novega sultana. Revolucija v Mali Aziji. Hodže v Mali Aziji so razvili zeleno zastavo in oznanjajo sveto vojno proti Mladoturkom. Združilo se je že jako veliko število bojevnikov, ki so zasedli že anatolsko železnico. Splošno se sodi, da bodo proglasili uporniki najljubšega sina Abdul Hamida, princa Burhan Edina za sultana in ga dali v Meki oglasiti za kalifa. Raznoterosti. Duhovniške vesti. C. gospod Anton Novak bo 1. maja ustoličen po preč. gospodu stolnemu dekanu Moravcu na župnijo Kamnica, —j Župnija Špitalič je razpisana do 10. maja. —-(C. gospod 'Anton Srebre, kaplan v Šmartnem pri Slovenjgradcu, je prestavljen V Vuzenico. — Na (državni gimnaziji v Mariboru je razpisano mesto veroučitelja. Prošnje do 5. junija 1909 na c. kr. deželni (šolski svet. Prosilci se morajo podvreči predpisanemu izpitu, ki se bo vršil dne 25. maja v pisarni knezoškolijskega ordinarijata. Tozadevne prošnje1 se morajo vložiti 14 dni pred izpitom potom dekanijskih uradov na škofijski ordinarijat. Brinar in ;olika. Kandidat Brinar se odlikuje na svojih shodih po svoji neizobraženosti. Kakor da bi bil prvi mogotec sveta, se postavi učitelj, Brinar pred občinstvo, vtakne ,obe roki v hlačne žepe in govori v (prizorih tako drzno črez klerikalizem (besede in njenega pomena» Brinar itak ne razume), da se je lastnim njegovim pristašem studil' Katoličanstvo je možu Brinarju mračnjaštvo^ (svobodomiselnost mu je vse. Zato pa tudi nikjer ne najde simpatij. #Tudi liberalni poslušalci šepetajo «ped seboj: visokega Brinarja ne volimo, mi ostanemo raje doma. Volilni shod S. K. Z. v (St. Jakobu (pri Kalo-bju — piše „Narodni Dnevnik“ — so preprečili vo-lilci Narodne, Istranke. Konstatiramo, da se je shod S. K. Z. povsem mirno vršil ob udeležbi 250 volilcev pod milim nebom, da, je potem učitelj, Kveder v gostilno Graselli sklical nov shod, ki se je ob splošnem vrišču zaključil črez .dober četrt ure. Taka poročila „Narodnega Dnevnika“ nas spominjajo na pravljico o popotniku, ki gre skozi samoten gozd sam in s krikom sam Sebi dela pogum. jVolilci Nar. stranke bodo pač debelo gledali, ko bodo brali to raco v svojem listu. Nasproti takim zavijanjem, ki kaže' »veliko nervoznost v liberalnem taboru, je najbolje sredstvo: mirna kri in vstrajno delo!- Zasebne pogovore kandidata dr. Benkoviča izkorišča „Narodni Dnevnik“' in »Narodni List“ po staroliberalni navadi. Da1 bi saj resnico pisali! Seveda resnica jim ne prija, zato pa si kar na lepem izmislijo cele pogovore, ki se nikdar niso vršili. Na primer piše „Narodni Dnevnik“ o nekem pogovoru dr. Benkoviča z gospodom PlapinSekom v celjskem hotelu („pri belem volu.“ Poročilo je tako bedasto in iz trte igvito, izmišljenoj, da preidemo preko njega na dnevni red. Pribijemo to notico „Narodnega Dnevnika“ kot dokazi , skrajne , konfuznosti, zmedenosti, nervoznosti in — surovosti liberalnih urednikov, katero povzroča slaba peršpektiva z ozirom na bližajočo (se odločitev 7. in 47, maja! Kandidat Slovenske kmečke zveze Jakob Vrečko priredi v nedeljo dne 2. maja tri shode in sicer: po prvem opravilu na Žusmu; po drugem opravilu pri Sv.- Heleni, župnija Slivnica; po večernicah v St. Vidu pri Bevcu. V torek dne 4. maja ima ob %8 zjutraj shod pri »Sv. Florijanu. Liberalno učiteljstvo je včeraj (v četrtek) razvilo strastno agitacijo za svojega stanovskega kandidata Brinarja, Prosimo ponovno svoje somišljenike, naj tudi uprizorijo agitacijo o'd volilca do voljlca in naj priporočajo našega kandidata Franca Pišeka. Dne 7. maja mora sleherni naš pristaš na volišče. Nesramnost plojevcev in liberalcev. Liberalni listi, s katerimi teo v očividni zvezi tudi plojevci, so o priliki volitev v okrajni zastop ptujski prinesli skrajno lažnjivo vest, da je župnik Merkuš iz Žetal volil z nemškutarji in bil tudi njihov kandidat. Ta slogaška nesramnost presega že vse meje. S to lažjo se hočejo plojevci okoristiti ob volitvah. Ali »ta namera se jim ne bo posrečila. Izvoljeni Merkuš ni župnik, ampak kmet iz Pristave. Župnik Merkuš je dal pooblastilo profesorju Zeleniku, ki spada, tudi med voditelje Plojeve stranke. Župnik Merkuš namreč niti ne prebiva v ptujskem okraju, ampak Žetale spadajo pod rogaški okraj. Krivdo, da so propadli Slovenci pri volitvah v ptujski okrajni zastop, bi liberalci in plojevci radi zvrnili na Kmečko zvezo, zato si izmišljujejo tako nesramna sredstva. Toda mi bomo poskrbeli, da bo slovenska javnost izvedela, kdo je pravzaprav zakrivil tako žalostni propad Slovencev. Učitelji o Ploju. Zelo bo zanimalo, ako ponatisnemo nekatere odstavke iz letaka, ki so ga izdali liberalni učitelji pred dvema letoma proti dr. Ploju. Takrat še Ploj ni uskočil iz Kmečke zveze, za to so ga napadali, sedaj je postal uskok iz kmečkega (talbora, za to je tudi liberalnim učiteljem vzor. (Pisali so med drugim tudi naslednje: „Tudi dvornega svetnika Ploja kmetje ne bodo volili. Za njega deluje le par sebičnih gospodov iz mjffei Ju trgov, ka- terim je Ploj na Dunaju kaj izprosil, sfovS&ski kmečki narod ne more biti za Ploja navdušen. FlGj }S na dve strani oster nož. Na eni stpaifi hoče biti zastopnik volilcev nasproti vladi, na drugi strani je pa svetovalec dvora in se mora pred ministri in pred dvorom takoj na trebuh vleči, če vlada tako hoče. V Mariboru so lani na nekem shodu volfici na Ploja zahteve stavili, pa ta od vlade odvisen mož se je plašno izgovarjal, da se vladi n,e smemo zameriti. Poslance imamo vendar zato, da vladi, če treba, tudi zobe pokažejo, če je ljudstvu krivična, Ploj se pa boji zamere. Kako pa tudi hoče drugače, ker je vladi hvaležnost dolžen, da mu je čast dvornega svetovalca podelila. Dvema gospodoma nilcdo ne more služiti. Ploj gotovo ni zategadelj postal dvorni svetnik, ker je Slovence pogumno zastopal. Nočemo nikakor dvomiti, da bi Ploj ne bil rodoljub, vendar je pa na pol Nemec. Slovensko govori prav slabo, kot govornik v slovenskem jeziku se niti daleč ne more meriti z Zadravcem, ki je izvrsten govornik, kar je pokazal ua velikih shodih v Vuzmetincih in v Ptuju. Oženil se je Ploj s trdo Nemko, ki se navdušuje za Prusijo bolj nego za Avstrijo.“ Potem se še opisujejo Plojeve družinske razmere, toda na tej poti tudi sedaj nočemo slediti liberalcem, ko je Ploj obrnil kmečki stvari hrbet in se za-dinjal učiteljem. Ploj, la nastopa sedaj kot kandidat liberalnih učiteljev, bo gotovo propadel, kakor stojijo danes razmere v volilnem okraju. Napor liberalnih učiteljev je brezuspešen. Naši na delo \za Meška in Ozmeca, da bosta tem sijajnejše zmagala. Kmečki prijatelji so pa zares Plojevci. Sedaj agitirajo najbolj strastno proti svojemu sobratu Mešku. Okrajni zastop ptujski so «am zapravili pristaši Plojeve strjanke. To stoji! Toliko malomarnosti v agitaciji, ko pri teh volitvah Še nismo kmalu videli. Da bi Plojaši le desetinko one agilnosti pokazali, kakor jo razvijajo v agitaciji za uskoka Ploja, bi volitev iz veleposestva drugače izpadla, Z.elo čudno se nam zdi nadalje to, mogoče še v nedolgem času obrazložimo to zanimivo prikazen, da so odločni pristaši Ornigovi, n. pr. poštar Marinič pri Sv. Urbanu, začeli agitirati zu Ploja. Liberalci in Štajerci janci se torej združujejo za Ploja. Grdo gonjo so uprizorili liberalci proti kmečkemu kandidatu Roškarju zaradi nesreče, pred katero nihče ni obvarovan. Iz popolnoma zanesljivega vira vemo, da je akte, s katerimi razpolaga liberalna stranka, pregledal tudi dr, Jurjtelu, liberalni odvetnik šentlenartslki dr. Gorišek pa, ki ne more nič poslužiti pri okrajpi hranilnici in kmečki posojilnici, Agitirajte od voiilca do uoliica! ker jo imajo kmetje v rokah, dela izpiske za liberalne liste. Dr. Jurteli bi svetovali, da naj raj študira zopet Plojeve akte in priobčuje izvlečke. Bomo videli! iz Celja nam pišejo: Liberalni kolovodje bi radi zopet nemoteno obrekovali naše pri-staše* kakor so to pri zadnjih volitvah storili. Seda.] pišejo,, ;da diodo objavili životopis; našega pristaša Mlakarja. Le poskusite! Mi nismo tudi v tem oziru tako nepripravljeni kakor pri zadnjih volitvah Usmo dobro preskrbljeni. Ali hočete životopise svojih liberalnih kandidatov Goričana, Ploja, dr. Kukovca, dr. Božiča, Berlisga, Karbe? Samo začnite in mi bomo vračali brezobzirno in brez pardona,! Petrovški nadučitelj Slane je naiven. Ko vidi dolgo duhovsko suknjo na vetru frčati, pa se kar vsede in piše to novico ly „Narodni List.“1 Kdo ' se naivnosti tega narodnega strankarja «ne smeji. Slov. Plan .v {Društvo naznanja, da prodaja g. Vašo Petričih, veletržeo v Ljubljani, jako dobro čistilo za črevlje pod imenom „Zlatorogov korist Slovenskemu planinskemu Društvu in da je od prve pošiljatve tega (čistila Slovenskemu Planinskemu Društvu že naklonil znesek 25 K. Nujno je torej priporočati, da se Slovensko občinstvo prav pridna toga dobrega čistila poslužuje' in s Item nakloni Slovenskemu Planinskemu Društvu no« /vir dohodkov. _ Liberalni učitelji SO se vrgli z v «o silo na agitacijo proti Kmečki zvezi. Pri tem vporabijajo tudi protizakonita sredstva. V rokah imamo dokaze za več slučaj’e v, da so liberalni učitelji v šoli razdelili učencem liberalne liste in vabila na liberalne shode, naj jih neso svojim starišem. Opozarjamo zadnjič učiteljstvo, naj se nikar ne pusti izrabljati od celjskih doktorjev v strankarske namene in naj nikar ne zlorabljajo šole v svrho agitacije. Ako ta zadnji opomin ne bo izdal, bomo nastopili brez vsakega pardona, posledice naj si pa liberalni učitelji pripišejo samim sebi. Učitelje plačuje ljudstvo, da mu vzgajajo otroke, ne pa da delajo proti ljudstvu. Preveč prozorno! Dr. Božič in njegovi volilni korteši so že izgubili duševno ravnotežje. Kozla za kozlom ustrelijo. Naša notica „Živijo kokoš!“ je tako poparila Božičevo okolico, da so dali priobčiti v „Nar. Dne v., ki je za vse neumnosti vedoo na razpolago, to le zares klasično zahvalo: „Zahvala g. dr. Božiču za brezplačno pravno pomoč. Podpisano veže prijetna (?) dolžnost, da se tem potom javno zahvalim g. dr. Antonu Božiču, kaz. zagovorniku v Celju, za vse strokovnjaške nasvete v neki zemljiški zadevi na mojem posestvu kakor tudi za osebno posredovanje med menoj in mojim nasprotnikom, vsled česar je temu prihranil znatne stroške, meni pa nepotrebna pota. Vse nasvete in osebni ogled je napravil g. dr. Božič brezplačno, za kar se mu najiskrenejše zahvaljujem. Ana Rodetova, posestnica na Zg. Hudinji štev. 33 pri Celju.“ Ta le zahvala in pa ono dejstvo, da je dr. Božič gonil svojega starega, sivolasega očeta po shodih, v dokaz, daje res. kmečki sin, dokazujejo dovolj jasno, da še dr. Božič ni goden za deželni zbor. Mi odkritosrčno ne razumemo, kako more človek, ki je že nad 30 let star in se mu je celo posrečilo dobiti naslov doktorja, javno uganjati take nerodnosti. Zk volilni sklad so darovali p. n gospodje: Frangež Šmarjeta 10 K; dr. F. K. 10 K; V. Z. 6 K; Kranjc — Sv. Peter 2 K; Dvoršak Slivnica 5 K, Štravs — Trbovlje 3 K; odborniki Lj. hran. in posojilnice v Celju 20 K; Ral Sv. Ilj 5 K; Hirti — Slivnica 10 K (Hirti 5 K, Belšak 5 K); pazoiki in delavci, zbrani na društvenem skupnem sestanku v Trbovljah 8 K z željo: Naprej do zmage! Somišljeniki, pazite, da ne daste iz rok glasovnic in legitimacij. Nasprotniki bodo porabili vsako sredstvo v prilog svojim kandidatom. v Štajersko. Mariborske novice. Turiste in izletnike iz Maribora in Dravske doline opozarjamo, naj pred enim mesecem ne hodijo v Šumik, ker je sneg vse brvi prek Lobnice (polomil in so plazovi deloma 'odnesli pot. Zelo/ nevarno je stopati (krog drče pod Velikim Šumikom in pod Vern-skim slapom, ker se tamkaj zdaj plavijo drve in koli. — Podravska podružnica S. P. D. Navihano tatico je policija prijela v osebi Marije Kozjak od Šentjanževega vfrha, okraj Sloyenj-gradete. Predr,zna tatica, ki je bila velikokrat že predkaznovaina, je ukradla strojevodji Andreju Puklu v Studencih pri Mariboru iz zaprte omare zlato uro in verižico. Po storieni tatvini je šla v Maribor, kjer je poslala nekega 12 letnega dečka z uro in verižico k zlafa-ju Ilgerju/ v Poštno •' ulico, naj ukradeni stvari tam proda za 50 kron. Zlatarju se je to preee.l sumljivo zdelo, ker je ura sama bilaj štirikrat toliko vredna. Po dečkovem sporočilu so prijel. Kazjakovo, katera je končno priznala tatvino. Pred dvema mesecema je bila Marija Kozjak še-le odpuščena iz ženske kaznilnice v Begunjah na Kranjskem, Neprijeten dogodek na glavnem trgu. Minul« soboto so na tukajšnjem glavnem trgu razprodajali različne starine.. Med temi je bilo tudi «nekaj starih slamnic, toda takih, da se je človeku kar gnusilo, ako jih je pogledal. Skrajni Čas je, da. bi se take stvari ne dogajale več na glavnem trgu, na katerem se tudi Ri vil a prodajajo. Preprečena sleparija. V tukajšnjo konfekcijsko trgovino Aleksandra Ledinega na Tegethofovi cesti je prišel te dni 191etni «delavec Anton Muhič iz Partin ja, okraj Maribor, pokazal neko jusmo, v katerem se Ledineg naprosi, naj izroči Muhiču eno obleko, katero bo potem plačal učitelj Wassermann, bedi n eg je poklical stražnika, ker se je izkazalo,, da pismo ni pravo. Muhiča so oddali sodniji. Iz sodne dvorane. Pred mariborskim okrajnim sodiščem sta se morala zagovarjati zidarska polirja Al. Lederer in Mat. Ozimic, oba uslužbena pri stavbeniku Rudolf Kitimanu v Mariboru, radi prestopka proti/ varnosti življenja. Južna železnica je delala namreč za glavnim kolodvorom novo skladišče (in nov tir. Vsa tozadevna dela je dobil v delo stavbenik KifSmann, pri katerem sta loba gori omenjena uslužbena. Pri tem delu je bilo treba odkopati eno plast hriba, kar bi se moralo iod stopnje do stopnje odkopati. Lederer pa je zapovedal/' naj se en del pod-koplje, da se bo preje dogotovilo. (Ozimič je pa ta nalog prenareclil v tem, da se naj podkoplje vsa plast hriba. Delavci so šli na delo, (izpodkopana plast se je utrgala in pokopala delavca Štefana Ertla pod seboj. Izkopali so ga mrtvega 'izpod plasti. Ker sta bila še oba nekaznovana in se vobče dobro obnašala, sta bila kaznovana vsak s 'tremi tedni strogega zapora, ker sta pustUa podkopati plast. Celjske novice. Prekoršek popravlja. Z- ozirom na dopis, priobčen v „Straži“ št. 49. v rubriki Štajersko pod „Celje“ zahtevam, da v smislu § 19. tisk. zakona sprejmete sledeči popravek ter ga natisnete *na istem mestu z istimi črkami: Ni bes, da je Ivan Prekoršek plačan agitator Nar stranke tor da kuje v stanovanju liberalnega koncipijenta, generala Nar. stranke, v zvezi z Milošem Stiblerjeni naklepe zoper kmečko ljudstvo. Res pa je, da sem nastavljen} od Ciril in Metodove družbe kot pot. učitelj za Štajersko in da kot tak delujem v prid slovenskega prebivalstva na kulturnem in šolskem polju, da se pa pri tem na strankarsko politiko ne oziram. Ni res,, da dopisujem dan za dnevom v liberalni-dnevnik in agitiram od petka naprej za dr. Božiča. — Res pa je, da sem napisal članek o slovenski števni kandidaturi v nemških mestnih in trških skupinah, v katerih bi morali nastopiti slovenski meščani in tržani ne kot pristaši te ali one politično stranke. — Res je nadalje, da sem bil v marnberškem okraju zadnjič 21. svečana pri narodni slavnosti na Muti. Res je, da sem bil v petek in soboto v občini Meža, Št. Janž, Sv. ledert v slovenjegraškem okraju radi podružnice, ki jo ustanovim v St. Janžu. Celje, 28. aprila 1909. — Dan Prekoršek. — Vse je lepo, g. Prekoršek, kar ste napisali, samo, da bi bilo — res. Če že niste plačan agitator Narodne stranke, pa brezplačno agitirate za njo in njene kandidate. In kdor Vas pozna, tudi ne bjo verjel, da se pri svojem delovanju ne ozirate na strankarsko politiko. Po § 19. lahko vsakdo popravlja, če pa kdo veruje takim popravkom, je druga stvar. Celjska Zadružna zveza je posegla na Štajerskem s tem v političen boj, da hodi njen revizor Miloš Štibjer govorit in agitirat za liberalno stranko po Sipodnjem Štajerskem. Vkljub! telmu se še nahajajo pri nas nekatere posojilnice, ki so vi rokah ka-toliškb-narodnih pristašev in ki se ne morejo odločiti, da bi zapustile Zvezo, koja pri vsakih volitvah posega v boj v prilog liberalne stranke. Mogoče, de nekateri mislijo, da je dobro imeti dvojno železo v ognju, vendar odkritosrčna politika ta ni. Ali igrajo tudi denarno-egoistični nagibi pri tej .gospodarski politiki, je drugo vprašanje, Mojega danes nočemo raz-motrivati. Za župana je izvoljen dr,- Jabornegg, za podžupana' pa Maks Ramscher, ker dr. Jesenko ni hotel več sprejeti podžupanske Časti. Porotno sodišče. Že večkrat! je imelo celjsko porotno sodišče opraviti s ponarejevalci in razpeče valci ponarejenega denafrja. A vsikdar jim je uše1 glavni vodja, te družbe Ivlan Krkovič iz Podboršta. Odte&niti se je znal tudi obravnavi, pri katetri so bili osirje njegovi sokrivci občutno kaznovani. Šel je v Ameriko in tudi poskusil ponarejati denar. Ker mu je pa, izpodletel poskus z amerikanskim denarjem je začel pa s ponarejanjem 20 kronskih avstrijskih bankovcev. Pošiljal jih je domov ter, razširjal po Staler, skem, Kranjskem in Hrvaškem. Na poziv avstrijske policije so ga zasledili v Clevelandu, kjer je imel popolnoma^ moderno urejeno delavnico, Ker je pa ponarejal tudi amerikauske dolarje, ga je tamošnja poli-eija zaprla na 2 leti in ga potem odposlala v Avstrijo. Obravnava je trajala tri dni. Krkovič je: bil obsojen na 9 let težke ječe. Ptujske novice. Zakaj so propadli Slovenci pri volitvah v okrajni ‘zastop? Nadejali smo se, da bodo Slovenci zmagali saj letos;/ razmere so bile za nje precej ugodne. C. kr. ministrstvo je ugodilo rekurzu Slovencev radi (zadnjih volitevj tako da bi imeli letos, ako se vsi udeležijo volitve, dobrih 20 glasov večine' In vendar smo propadli. Kdo je kriv? Prvi vzrok je, da tee ni dovolj agitiralo. Cela agitacija je bila v «o- kah ptujskih Plojevih pristašev in staro-liberalcev Zupančiča, Zelenika i. dr. Če sploh kedaj, potem se je pri teh volitvah pokazala, prav jasno vsa nezmožnost liberalne stranke. To ni ljudska stranka, ki išče povsod svoj dobiček. Navadno sa fee zbirali vo-lilci v Narodnem domu k skupnemu pbgovoru. Letos pa so si gospodje dobiček/ toed seboj -bratovsko razdelili: Haložani naj pridejo k Mahoriču, Slovenje' gorioani pa k Zupančiču. Pri/ lakih razmerah ni čudno, da< kmet nima zaupanja do mestnih gospodov. Zato pa dvigni le kmalu, Slovenska kmečka zveza, ti odkritosrčna in nesebična prijateljica slove,hskejgat 'kmečkega ljudstva/ dvigni svoj mogočni prapor tudi v zaspanem ptujskem okraju; bodi nam rešiteljica in voditeljica, ti naša nada, naš ponos! Sveitaj dolžnost vsakega volilca M ptujskem okraju pri prihodnjih deželnozborskih volitvah je, da odda svoj glas edino le kandidatom S. (K. Z., to je dne 7. maja dr. Antonu Korošecu, državnemu poslancu v Mariboru,t dne 17, maja pa Jožefu Ozmecu, župniku pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, in Antonu Meško, županu v Lahoncih. Liberalizem nima zmožnosti* ha bi nas vodil, to je pokazal dne 27. aprila t. 1. v Ptuju; zato proč ž njim. Naša slovenska in kmečka stranka je K.- \Z. Drugi vzrok, da smo propadli, je needinost, ta stari greh slovenskega ljudstva. Volilci) niso vedeli prav, koga naj volijo; poslal se jim je sicer nek se-znamek kandidatov, a do večine niso imeli zaupanja, med tem ko so delali Nemci po gotovem načrtu složno in vstrajno že cele tednef poprej. In tudi v prihodnje ne bo edinosti in prave delavnosti med nami, dokler ne bomo zbrani tv eni močni ljudski stranki, in t,a bodi Slovenska kmečka zveza. Grobokop svojega naroda je vsak Slovenec, ki -nasprotuje ljudski stranki S. K. Z. Tretji vzrok je zaspanost fin neznačajnost nekaterih omahljivcev, ki se pri polni mizi ali v mirni družbi prav radi ponašajor a'("svojo narodno zavednostjo, v volilnem boju pa puščajo svoj narod na cedilu. Neznačajneži so, politične pokveke/ ki ne zaslužijo, da se še dalje ž njimi pečamo. Fej; jih bodil Načeimk ptujskega okr. zastopa, župan Oroig, je razposlal pred rolitrami vsem volilcem in zaupnikom tiskan računski pregled svojega dosedanjega delovanja od 1.1904. do 1. 1908. v nemškem in slov. jezikn. Dohodki znašajo: 841.666 K 2 v, in sicer so prispevali: država 54.000. dežela 105.509 89, občine in interesenti 16.019-29 K, mo3tovina borlskega mostu znaša 22.217-12 K; okrajne doklade znašajo skupaj 498 719 72 K in znaša za leto 1905: 126.450, za 1. 1906: 127.037-20, za 1. 1907 : 126 927 46, za 1.1908: 118.305 K. Za prodano galico se je dobilo 145.200 K. Skupni stroški znašajo 841.666 02 K; izdalo se je: za zdrževanje cest 247.511 00, za nove okrajne ceste 172 628-28, za pešpote in razširjanje cest 8.866 01, za občinske ceste 55.07162, za kmetovalstvo 163 817-30, za razne potrebe 193.77180 K. Računski pregled je pravzaprav hvalospev na žnpana Orniga, kojega ime se bere če ne v vsakem, pa vsaj v vsakem drugem odstavku. Uboj« Zadnji petek je želar Kramperger na Mestnem vrhu zabodel z nožem pri prepiru radi posestva svojega sina, da je bil takoj mrtev. Nesreča. Pri pijonirskih vajah na Dravi se ja ponesrečil v pondeljek predpoldne- 'nek Četovodja deželne brambe. Čoln je zadel ob steber pri železniškem mostu; četovodja je izginil M ‘valovih, <Še do danes ga niso našli. Drugega vojaka prostaka, ki se je nahajal v istem Čolnu,, ‘so rešili. V Gradcu je umrl g. Ivan Schamesberger, gostilničar Iv ptujski nemški kazini. Drugi kraji. Ruška koča dobi poštno zvezo od 1. junija do 1. oktobra, tako je odločilo c. kr. poštno ravnateljstvo in a prošnjo Podravske podružnice Slovenskega planinskega društva. Pri koči postavi poštna «prava nabiralnik. Poštni sel c. kr. pošte v Rušah bode po-setil kočo trikrat na teden, namreč v pondeljek, sredo in petek. Št. Janž na Drav. polj«. V Slov. Gospodarju se je nekdo zgražal nad .„Post-Ablage“ in samonem-škimi tiskovinami. Cenjeni g. dopisnik ima lahko zavest, da je to govoril oziroma pisal iz srca vsega tukajšnjega občinstva, ki se zgraža nad takim postopanjem od strani stavne poštne uprave! Pa ta „Post-Ablage“ ima že za seboj svojo zgodovino. Pred letom dni je fee bil v rokah takšne strani, da smo že komaj čakali spremembe. Ta je prišla lansko jesen, ko je prevzel nabiralnik tukajšnji štacunar, g. Kac. Tega smo bili vsi \eseli. Četudi odškodnina ni v ni-kaki primeri s trudom, opravljal je vendar svojo službo, kolikor mogoče, požrtvovalno. Dobili smo vsak dan poštne pošiljatve na dom. Ker mu pa ni bilo. za to, da bi poštni «pravi cfcelal tlako in od gotovih strani še sitnosti požiral, odpovedal; se je temu. Ko se je to zvedelo, so so hitro oglasili trije prošnjiki, a ni dobil „Post-Ablage“ tisti, ki se je prvi oglasil, kot je to običajno, ampak g. Ferenčič, ki je že kedaj imel to „upravo“, pa jo je ,„dol dal“. In sedaj, ko jo je sprejel, se kar nie ne zmeni zlato, da bi, kakor je njegova dolžnost, poštne pošiljatve dostavljal na dom. Ali on ni k temu zavezan ? Upamo, da bo to zadostovalo, sicer bomo začeli [glasneje govoriti, da se bo še višje slišalo! Ifiničarji! Dne 7. maja vsi na volišče! St. Janž na Dravskem polju. Zaporedoma s« je v zadnjem Časuj, našlo v vašem cenjenem .listu kakšno poročilo od nas. V zadnji številki so pa ti poročevalci kar utihnili. Ali, ‘res niso imeli kaj poro* čati, ali je vsem zaprlo sapo? /Pričakoval sem, da bom izvedel, kdo je bil tisti, utopljenec, ki ga je Dra. Iva prinesla do Rošnje, kjer so ga na velikonočni pondeljek izvlekli iz vode.. (Rad bi bil vedel, kdo da je ta nesrečnež, ki je imel na telesu znake ran, đob Ijenih še pri življenju. Ali ije bila tukaj nesreča, ali samoumor, ali zločin? Kdo bo to dognal? Račje. Dne 29. aprila se je vršil pri nas prav dobro obiskan volivni shod. Za predsednika je bil izvoljen državni poslanec Pišek, ki je oddal po pozdrava besedo kandidata Robiča. G. Robič je izvrstno poročal o ae o vanju v deželnem zbora, Roškar pa o delovanja v državnem zboru, kmetijskih šolah, o Kmečki zvezi, o novih dolgovih in o žganjarski predlogi. G. Pestovšek je govoril o šolskih razmerah. Vsi voliloi so kandidatom S. K. Z. izrekli zaupanje in izjavili, da bodo volili dne 7. maja dr. Korošca, dne 17. maja pa Robiča in Roškarja. Raclenci-Kapela. Torej naš Zemljič, kojega zaradi njegove politične nezanesljivosti in velike domišljavosti tudi v domačem kraju nihče več ne mara, je .samostojen kandidat. Drugi kandidat j e se postavljajo ha zaupnih shodih od volilcev, Zemljiču ni treba zaupnikov in njihove volje, on se je samooblast-no sam dal na lastno roko razglasiti kandidatom. Mi pri Kapeli, se še dobro spominjamo, kako je Sjadnji čas, ko je še bil sicer odbornik Kmečke zveze in hodil k njenim shodom, a potem zabavljal čez njo, obsojal namišljeni .„komando“ svojega rojaka iz Biserjan, dr, Korošca. Toda za nočjo je prišel dan, in Slovenski Stajen je dobil 'komandanta, kakor še ga doslej ni imel. To je naš Zemljič! Cele. mu volilnemu okraju se vsiljuje in zapoveduje, naj ga voli. Nihče uskoka ni želel, nihče po uskoku ni vprašal, toda on sam se je vsilil. Grozni „komandant“ Korošec sklicuje vsaj zaupne shode, povprašuje zaupnike, prepušča jim odločitev, toda tega vsega našemu mlademu, popolnoma neizkušenemu, a sila domišljavemu Zemljiču ni treba. Njegov prvi nastop v Ljutomeru bo marsikomu, očj odprl. Nastopil je pod varstvom liberalnih učite, ljev in znanega liberalnega advokata. Na shodu so je krepko zabavljalo črez duhovnike! Posebno kaplane .so vzeli na piko ter jih imenovali <„|nevedne, neizobražene, privandrane.“ Gg, se. bodo za te komplimente gotovo na poseben način zahvalili in to zahvalo bo čutil kandidat Zemljič, Cela Kapela pa se smeji, ko Je izvedela, da je Zemljič za Roškarja stotake' izdal pri zadnjih volitvah. No, gospod Zemljič, tako ste se upali pač samo tam pobahati, kjer ne poznajo najinih žepov, od katerih marsikateri celo svoje „življenje“ ne vidi stota, ka, ker je prej raztrgan in zavržen. Mi bomo dne 17. maja pokazali, da uskokov ne maramo, četudi so naši domačini. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. v Tukajšnja mlekarna je (začela dne 21. aprila t. 1. poslovati v novem poslopju, ki je opremljeno z najnovejšimi stroji in najmodernejšim mlekarskim .orodjem. Ustanovljena je bila pred tremi leti po prizadevanju našega č. g. župnika 'Jožefa Ozmec, sedanjega kandidata, S. K. Z. Pod njegovim vodstvom se je, ttako lepo razvi, jala, da so Ji že lansko leto prejšnji prostori in stroji postali premajhni., 'Zato je lanski občni zbor sklenil, naj se bržkobrž napravi večja mlekarna. Sedaj je srečno dovršena, Postavila se je s požrtvovalnostjo preč. g. dr., Tvana Mlakar, stolnega dekana v Mariboru, ki je na svojem posestvu dal sezidati primerno poslopje, kakor s prizadevanjem č. g., (J. Ozmec, ki je brezplačno vodil vso stavbo, ter s pomočjo deželnih potovalnih, učiteljev g. Martina Jelovšek in g, Jožefa Zupanc, ki sta jo podpirala z načrtom, podukom in nadzorstvom. Vsi gospodarji in gospodinje, ki sq (vneti za pravi gospodarski napredek, se veselijo nove mlekarne, ker so prepričani, da se bo pod spretnim vodstvom našega č. g. župnika J. (Ozmeca krasno razvijala ter jim 'dala marsikatero krono, ki je drugače ne bi, (nikoli videli. Velika zasluga, da je pri nas sploh prišlo do mlekarne, gre tudi našemu vrlemu gostilničarju g. Janezu Finžger, ki Ije dal svojo hišo na razpolago za prvotno mlekarno. /Bodi mu tem potom od ivseh udov mlekarske zadruge izrečena prisrčna .zahvala! Sv. Jari) Ob Ščavnici. 26. aprila smo tokaj pokopali g. Franca Kocmat; bil je posestnik, dolgo dobo 34 let uči-telj — nekdaj poštar, občinski predstojnik, in nekaj časa načelnik okrajnega zastopa Gornjeradgonskega. — Bil je -spreten svetovalec in pomočnik marsikateremu v raznih zadevah; ljudstvo ga bo težko pogrešalo, manjkal mn bo. N. >fp. v m. St. Bölfenk pri Središča. Dne 27. aprila je bil najden posestnik iz Koga Frane Ivanoša mrtev v neki Kraljevi Somi v občini Pavlovci v župniji Ormož, kjer se je obesil. Pokojni je bil miren človek in dober delavec. Vsled žalosti se mu je duh omračil. SlOT. Bistrica- Naša mladina se je res začela probu-. jati. Odkar imamo izobraževalno društvo, prav pridno segajo po knjigah. Dobro bi bilo, da bi napravilo društvo zopet kakšno podnčno zborovasje. Mladeniči, mladenke, možje in žene, kateri še niste pristopili društvu, pristopite čimprej! Sloven]gradeč. Dr. Božič je preplavil volivni okraj Šoštanj-Slovenjgradec-Marnberg s poslanico, v kateri se nahajajo tako gorostasne neumnosti, da bi kaj tacega od advokata Božiča ne pričakovali. Naj omenimo samo eno točko. Dr. Božič trdi, da so „klerikalci“ krivi, da kmet vsled pogodbe z Og’sko ne more za dobro ceno prodati svojih pridelkov in da so „klerikalci“ izročili naše kmetijstvo na milost in nemilost Ogrom. Dr. Božiča vprašamo le, kako bi naš kmet dobro v denar spravil les, ato bi bila meja pri Središča zaprta. Saj je znano, da gre veliko lesa iz naših okrajev na Ogrsko. In drugič ne b naš kmet nikdar ne dobil turšice, pšenice itd. za sedanjo ceno, ako ne bi prišlo do pogodbe z Ogrsko. Dr. Božič, vi ste sicer jezični doktor, pa se kljab tema včasih vrežete. Takih pa naše ljudstvo ne potrebuje v deželnem zboru,"zato bodo 17. maja vsi zapisali na modre glasovnice: dr. Karl Verstovšek, profesor, Maribor. Slovenjgradec. Vaša novica, da namerava jezični dr. Božič preseliti se semkaj, je našega tukajšnjega znanega kričečega zakotnega jezičnega dohtarja silno poparila. Za zdaj nima kaj dela, kaj pa še le potam, ko mu bo začel delati konkurenco dr. Božič? Staritrg pri Slovenjem graca. Spomladansko veselico bo priredilo tukajšnje „kmet. bralno društvo“ dne 16. maj-nika t. 1. — Vprizorila se bo nova igra „Zi kr ž in svobodo“ ■— prav svobodoljubnim in pobožnim liberalcem v zabavo in poduk. — Vrlo dobro došli vsi, posebno p j še naši vz-gledni sosedje Korošci! tukaj v Staremtrgn pridete med svoje. Dobrna. „Deutsche Wacht“ dolži v št. 29, kakor vsakokrat, če kaj piše o naših razmerah, da smo Slovenci krivi, da toplice vsako leto nazadnjejo. Mi svetujemo dopisniku ali pravzaprav tistim, ki krpucajo take neumnosti, naj bodo lepo tihi, kajti primorani bi bili sicer celemu svetu pokazati, kdo je kriv, da toplice nazadujejo. Za danes vprašamo samo to: koliko je stalo lansko leto popravilo toplic in drugič, kdo povrne deželi škodo, ki jo je povzročil vrtnar s tem, da je dal kopati ribnik, delati jez in je vse moral zopet podreti in zasuti. Ako nam ne boste dali miru, vi veliki otročaji, vam bodemo malo prste oklestili. Nam je to že preneumno. Dolič. Govori se pri nas, da agitirata, [posestnika Franc Jurač,' po domače Mravlak, in [Alojzij Zupanc, po domače Jernej* [proti S. K. Z. s tem, da trosita neresnično vest, da bodo morali vsi posestniki, ki so dobili seno ali slamo, ]?o znižani ceni, 14 kron za cent doplačati. Tem in vsem ’drugim agitatorjem povejte, če, bodo s takimi sredstvi delali proti kmečki stranki, da se je iz državne podpore kupilo seno in slama, in ne bo nikdar, potrebno onim, ki so prejeli kako podporo, kaj doplačati. Laško. Kandidat za kmečko skupino, ji e g. dr. Karba, o katerem je znano, da ga niti inteligenca ne mara,- ker se čuti zvišenega, nad vsakim človekom. Čudimo se, da se je ta gospod doktor tako daleč ponižal, da hoče Sbiti kmečki poslanec, ko drugače našega kmeta niti ne pogleda, razim kadar je prisiljen po svojem poklicu. Pri nas je splošno [mnenje, da ne volimo dr. Karba, katerega radi njegove vzvišenosti niti gospoda ne mara, za poslanca. Ta človek ni šel nikdar med kmečko ljudstvo, in -ni imel in ne bode imel srca za ubogo, kmečko ljudstvo. Mi \ olimo naše kmečke prijatelje Alojza Terglava in pa dr. J. Benkoviča. Slivnica pri Celju. Pri nas obstoji bralno dru. štvo 17 let. Zadnjih deset let je bolj životarilo, ker ni imelo knjig, pa tudi skoraj ne udo|v. Dosegli so se nekateri uspehi na gospodarskem polju;' zlasti je nekdo , is podporo, ki je došla društvu, svoj vinograd vzorno opremil, kar se mu na tem mestu no misli očitati. Omeniti imamo nekaj ’drugega, kar se nam zdi neumljivo. Zdaj, ko je prešlo društvo v druge roke ter se je malo pomladilo vsled vstopa mladine, ta smer delovanja g. Kurbusu ni menda všeč, ker mu noče več pripadat , ampak snuje kot protiutež, lastni pevski zbor; v nedeljo, ko smo drugi v cerkvi, se zbirajo fantje v Šoli ter se učijo pet. Vprašamo ponižno, g. nadučitelj, zakaj pa niste prej v društvu učili peti? Cernu zdaj taka vnema, ustvariti si pevski zbor ? In, ali imajo Vaši pevski oziroma politični vajenci vzrok, odvračevati ljudi od našega društva, kakor to vi resnici delajo? Htvalijo se tudi, da imajo dovolj knjig in Časopisov; zakaj prej v društvu niste poskrbeli bolj za čtivo? Vemo tudi, kaj berejo, saj .se jim njihova nalpreirjnost in svobodomiselnost pozna na njihovem vedenju in govorjenju. Premalo ste izbirčni, ker poberete vsakega, zlasti Še tiste, s katerimi sta imela dušna pastirja za dotične ne ravno na priporočilen najčin opravtti. To bi lahko vedeli, da Kumere, Gabrov Tonč in Skaletov Miha niso posebno močna vaba za vaš zbor. Z'ato ste pa tudi vi krivi tistih prizorov, ki odigravajo v nekaterih družinah: mladenič bi (Še raid v Vaš zbor, ker se je vsled pritiska od strani VaiŠih zavezal, sta riši mu pa branijo in tako nastanejo prepiri. Svojo šolsko mladino Vam zaupajo, ker moraijo, svojih odraslih pa ne. Boj na.izobraževalnem polju, ki ste gaza-S&li na vaši strani, se nam studi, ker ni bil potreben in smo postopali vedno lojalno, Galicija. Dobili smo še naslednji dopis. V nedeljo, 'dne 25, t. m. priredila sta Kandidata S. K. Z. gg. dr. Benkovič m Alojz Terglav volilni shod, ki se je zvršil krasno, kot doždaj menda Še nobeden. V Galiciji se je pokajzalo, kako Kmečka) z veza napreduje. Pred dvema letoma ob državnozborskih volitvah je Narodna stranka shod K. Z. razbila, a ta dan je prišel dan plačila za surovosti, ki so se tedaj vršile. Narodna stranka je doživela dva poraza ta dan pri nas. Na Pernovo je sklicala shod, pa ni bilo nikogar, da bi mogli razlagati svtoj evangelij, zato pa hajd v Galicijo, ta je naša. Pa ne boš Jaka! Strah, ki ga je izrekel dr, Kukovec v Žalcu na shodu pred slov. mladeniči ni zastonj. Ravno mladeniči, ki so Erlo organizirani, so nastopili jasno in odločno* Žalska banda je bila premagana. Osramočeni so morali oditi, četudi so prišli vi cilindrih in Irakih, misleč, da bo ta vplivalo. Pa naši fantje nimajo strahu pred frakom in vedo, da s cilindrom se da tudi puhla glava pokriti. To bodi Žalčanom dokaz, da se Galicam ne damo komandirati od nikogar, najmanje pa od liberalne inteligence, ker vredno hmelj tako lahko prodamo, čeprav se Žalčanom v roke ne damo.. — Veseli nas pa, da so prišli na shod vrli Petrovčam in Vrbenčani, Bog Vas živi!) /Kmečka zveza mora zmagati!- Fantje, posebno vi Savinjski dolini, pri naših fantih si vzemite zgled in ne pustite, da bi liberalci žvižgali, vi pa plesali, ampiajkj žvižgiati morate vi, oni pa naj plešejo, ali pa gredo, kakor so od nas šli. Volilcem v splošni kjuriji, ki voli '7, maja pa na znanje, ,kaj so liberalci klicali v Galiciji, da smh hlapci, kaj bomo mi naredili. Ali bomo volili Brinarja, ki je kandidat tistih, ki hlapce in male kmete zaničuje? Ne! kat en mož oddajmo 7, m/aja vsi glasove g. Francu Pišek, kmetu in drž, poslancu,, ki se ne sramuje, biti poslanec za nižje sloje. Odločnost in energijo moramo imeti. Zmaga, mora biti naša, naj velja kar hoče, Galicija je pokazala, kaj je napredek. Pred dvema letoma nas je Narodna, stranka strahovala, a danes se pa z dolgim nosom od nas podala. Pa kaj se če; mi pa ostanemo, kakor smo bli, vsi ene misli in ene krvi, in Kmečke zveze zvesto držimo se vsiH Kandidata sta nemoteno vrlo razvila program in pri glasovanju se je dvignilo do 250 rok za kandidate Kmečke zveze, proti pa nobena. Nasprotnikom se pa pove, da je bilo na shodu res 250 ljudi, ker so se šteli pri izhodu, kar jih je pa prej odšlo še Šteti niso bili. To je lepo Število, posebno, keij so bili sami volilci, ker ženske, otroci in Nar. stranka so bili zunaj. Kmečko zve|zo naj Bog živi! Tudi v Savinjski dolini se že dani, skoraj bo d asi. to je prav!, — Podgorlan. Odgovor. y Sir. knji. 28, l!5i. berem: „Prokleti bodi podpihovalec in dvojezičnik; zakaj med mnogimi, ki v miru žive, napravi zmešnjave.“ Sirah 20, 20. „Grd madež je laž na človeku.“ Teh besedi se ni spomnil moj prijatelj na gričku, ko se. me je lotil v „Dnevniku“ in v ,„N. Listu.“ Mislil si je, zdaj smo ga pa, Pravite, da sem šibal kmete, M tuintam primorani vf -'sili delajo ob nedeljah. Gospod! To je laž. Rekel sem, da je delati ob nedeljah, težka dela namreč — velik greh. Smejo pa delati, če so v sili,, smejo delati s cerkvenim dovoljenjem, n. pr. če bi bila (nevarnost, da bi hmelj postajal rujav, če bi Dreta začela vpadati, ali če bi se bilo bati velike vode. Mislim, da vas ni bilo v cerkvi (saj je povsod znano, da ste bogaboječ mož — ki (se Boga ogibljete, kar se da), sicer bi morali to slišati. Torej bodite drugič bolj [previdni. Pridite sami poslušat, ali pa pošljite bolj pametnega špijona. Prav veliko neumnost pa ste napravili, ko ste zapisali, da sem se postavil na nasprotno stališče v korist ljubljanskemu škofu. Vi že leta in leta šun-tate ljudi proti ljubljanskemu škofu, torej bj morali v teh zadevah biti dobro informirani. Ali ne -veste, da ljubljanski škof že skorot feno leto ne oskrbuje svojih posestev, temveč da je vse v rokah stolnega ljubljanskega kapiteljna ? jCei vam jd [bilo to znano, ste vedonia in hote lagali, če vam ni bilo -znano, pa molčite, ali prej poizvedujte. Jaz da sem spremenil svoje stališče! Zapomnite si! P. Anzelm je kmečki sin, ki bd ljubil kmeta do zadnjega vzdiha. Povedal pa bom vsakemu v obraz, če dela krivico, — naj bo li kmet ali pa gospod ! Recimo, ida sem jaz župan, vi pa moj tajnik. Vi bi na moj župniku Mer--kušu. Listnica uredništva. Kog: Mi bi že fali prostora, a potem, bi tudi sodišče nam dalo--prostor. fini ja Viele glasovnice na v v r e- Vaša narodna dolžnost je, da kupujete vse manufakturno blago v trgovrniTklerjelobro in najceneje in taka je trgovska hiša na drobno in debelo Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago proti povzetju in čez K 20 — franko po avstro-ogrskih deželah. i + + + + + -I- t 4- + + + * + + 4* t Za nakup priporočamo tvrdko 1. E. Šepec, Maribor C*raj skl trg štev. 2 katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd. 7 Bsa HI Hotel Pri belem volu v Celju X sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak Čas na razpolago: : : 51 : se priporoča za obilni obi* Ignac Božič narodni krojač v Maribora, Tegethofota ulica 16, t hiši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 3 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. -Q Melonatelj cerkvenega orodja in posode Q Karol Tratnik, Maribor Župnijska ulica št. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim! 38 Mina narodna steklarska trgovina Fran itrupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najaižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba! debelo. lTa drobno. Slovenski brivec! Prečastiti duhovščini iq slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo moderno urejeno brivnico. :: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. IVAN BERGLEZ, brivec Maribor. Šolska ulica 2. 55 107 Svoji k svojim! £pOOOC Restavracija XXXX2J Narodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljcan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sohe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Cerkveni slikar Peter Markovič akadem. slikar v Rožeku na Koroškem se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. g g občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, g jr posebno altamih in bandemih slik, križevih po- ^ tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ ♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ Ä času doma v svojem atelijejn in izdelujem manj- Ä «£ ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne g g slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj g jr za večja dela: za slikanje cerkva v različnih jv ^ slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. 28 g Čudo! 50.000 parov örevljev, 4 pari samo 7 K. Radi nakupa velike množine morem po tako nizki ceni prodati 2 para moških in 2 para ženskih črevljev za 7 K. Velikost naj se označi v centimetrih. S. Urbach, Krakov. Pošilja se le po poštnem povzetju. Ako s« skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni pristno barvan cefir, kanavaz, kriset, platno, oksford, sukna za gospe kakor tudi robce, servijete itd. Jaroslav Marek, Bistra pri Novem mesta na Metavi (Češko). Vzorci se pošiljajo zastonj in franko. Neugajajoče se sprejme nazaj. 96 86 Slikar in pleskar Franc Divjak v MARIBORU, župnijska ulica št. 7 prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjtnemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po uajuižjih cenah. Tovarna za žice in mreže Slovenski krojač Jakob Vezjak v Mariboru, Šolska ulica 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po naj-no vej šem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine ua stroje. 36 r Cerkveni in sobni slikar in pleskar franjo Horvat .. dl MARIBOR, Kasinogasse štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke! 4Ö Pozor! Slovenci! Pozor! Josip Macuh, Maribor Stolna ulica štev. 5. se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih eenah. 84 Kdor želi trpežno vrh no suknjp, naj se obrne z zaupanjem na izdelovalca sur- Tovarna za žice m mreže *nme naj se obrne z zaupanjem na izdelovalca Kunte F. Strašice, Češko «« ™lHšni’ priporoča mreže in žice v lesenem in železnem okvirju, strojne žice, mreže za pesek, kuhinjska cedila, žimnice za postelje, elastične žimnice, otirače za Črevlje, specijalitete žičnih žimnic itd. 102 pošta Ne mačka (Moravsko). 7 vrhnih sukenj s poštnim povzetjem po 1 K 20 vin. komad- Kdor knpi enkrat, kupi zopet. V zalogi je principijelno trpežno sukno. Vzorci se ne pošiljajo. 103 registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/2% brez Posojila na zemljišča po 5% do 51/,0 odbitka rentnega davka. _ 'n z amortizacijo. Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na zastavo vrednostnih listin. ]agn0 Osebni kredit na menice in v tekočem p pod najugodnejšimi pogoji. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertaoija vknjiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Šimi stroški. = Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev Brezplačno reševanje vseh zadev. MAI/Ä naznanila ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju. v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8 oralov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skopaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista. 91 Veliko posestvo prav lepo, na Spod. Štaj. se proda zaradi bolehnosti 'posestnika celo ali pa na drobno. Posestvo meri čez 70 oralov in sicer 8 orale vinograda, 12 oralov njiv, 18 oralov travnikov, 12 oralov sadonosnikov, 25 oralov gozda z 12 zidanimi poslopji, gostilno, prodajalno blizu farne cerkve, v dolini ob okrajni cesti pol ure od kolodvora. Cena se določi po velikosti prevzetega posestva in številu poslopja. Ponudbe pod „Veleposestvo“ na upravn. tega lista. Poslano! Umetniški zavod Adolf Vogel, Hall pri Inomostn, Tirolsko, se najtopleje priporoča za napravo altarjev, spovednic, prižnic v gotskem romanskem in renesančnem slogu, taberna-keljev, križevih potov, oljnatih slik, božjih grobov, slik za bandero itd. Ilustrirani cenik sastonj. Ako se skličete na „Stražo“, dobite 5% popnsta. 106 Blahut Ivan O v Bukovici pri Frideku (Šlezija) 41 pošilja izvrstno čisto platno vseh trst. Vzorci se pošiljajo na zahtevo zastonj. Trgovci imajo velik popust. 104 Prva prodajalna domačega sukna, kakor sukna za gospode in gospe, je pri tkalniški zadrugi „Vzajemnost“ Hronov ob Metali (Češko). 30 m različnega sukna, platno, oksfort, cefir, kanavas itd. (v vsaki hiši vporabno) se vpošlje za 15 K- Vzorci in ceniki zastonj. Od 25 K se pošilja franko. 105 Dne 7. maja b glasovnece. asek črevljarski mojster V Celju Schmiedpsse 3 pri c. kr. davkariji -------------------priporoča bvoJo največjo zalogo črevljev na Sp. Štajerskem' Svoii k SVOlimi Preöast- duhovščini in cenj. občinstva po najnižji ceni radi ---—d--------—---: pomanjkanja prostora. Naročila se izvrše v 24. urah, delo je dobro in trpežno. Sprejemajo se tudi popravila, katera se ITl»g.r o£a.la.r izvršijo točno in dobro. Oddajo se tudi črevlji proti meseč-.V, nema plačilu na obroke. ICO m zlatar SlFBureš Pohištvo od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Tiskarna st. Cirila v Mariboru. Maribor Tegethofova cesta 33. priporoča svajo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji eeni. (rrnmoffmp 8 ^0Tens^m* ploščami, čistim in 1 cLlilUlUIlt? jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri 34 ,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1 V Mariboru, Grajski trg Št. 3 pri črnem orlu. Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Edino narodno kamno- seško podjetje v CELJU. Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, poliranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih 'ali betoniranih ::: rodbmskih'grobišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. ::: Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora, rsgisfrovana zadruga z mmejsno za mm Grajski frg št. 3 v hiši gostilne pri črnem oriu (Schwarzen-Adler). Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja en milijon kron Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/a. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojil« m dtajofo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 48/*%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po ö1/,0/? in na osebni kredit po 6°/o- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih Btroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbe del» posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek«. ur* so vsako sredo in četrtek cd 9. do 12, dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isva*®»#! praznike. — V uradnih urah se sprijena» in is-pllčnjs denar. pujagnifa m in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—IS dopoldne in od 2.—b. popoldne. 6 {■«»Ollliilea S*»»® «vidi s*«* !#«>»»«£* Bs.jp emtl»« Btwfcirwlnl&e.