Velenje, 27. januarja 1978 Številka 4 (414) Leto XIV.
Cena 4 din
Skupna seja
V četrtek, 26. januaija popoldne je bila v sejni dvorani občinske skupščine skupna seja občinskega sveta ZSS Velenje in občinske konference SZDL Velenje. Sklep o sklicu skupne seje je sprejelo na svoji zadnji seji predsedstvo občinske konference SZDL Velenje upoštevaje 12. člen predloga volilnega pravilnika.
Na skupni seji je bilo najprej podano poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve, na dnevnem redu pa je bil tudi dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje.
Člani občinskega sveta ZSS Velenje in občinske konference SZDL Velenje so na včerajšnji popoldanski seji sprejeli tudi sklep o postopku delegiranja delegatov iz socialistične zveze delovnega ljudstva v družbenopolitični zbor občinske skupščine, rokovnik za izvedbo pred-kandidacijskih in kandidacijskih volilnih opravil ter konstituiranje delegatskih skupščin v letu 1978 za območje občine Velenje, pa sklep o oblikovanju in delegiranju v občinsko kandidacijsko konferenco.
Na
dnevnem redu pa je bil tudi sprejem poslovnika za delo občinske kandidacijske konference ter razprava o evidentiranih možnih kandidatih za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine ter za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah	samoupravnih
interesnih skupnosti v občini Velenje.
O skupni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje in občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
Soglasje s predlogi
Komite občinske konference ZKS Velenje o predlogih možnih kandidatov za vodilne dolžnosti
Novoizvoljeni komite občinske konference zveze komunistov se je aktivno vključil v priprave na bližnje skupščinske volitve. Tako je na svoji zadnji seji obravnaval evidentiranje možnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščini občine in samoupravnih interesnih skupnostih.
Sprejel je sklep, da na osnovi razprave z vodstvom vseh večjih organizacij zveze komunistov v občini soglaša s predlogom kadrovske koordinacije pri občinski konferenci SZDL in obravnavanim na predsedstvu občinske konference SZDL. Pri tem je komite vztrajal na stališču, da se lahko strinja z evidentiranjem samo tistih možnih kandidatov, ki imajo med članstvom zveze komunistov v občini najširšo podporo in okrog katerih ni bilo nobenih spornih mnenj in stališč.
Osnova za takšno odločitev je bila ocen dosedanjega družbenopolitičnega in ekonomskega razvoja, delovanja delegatskega sistema ter nadaljnji razvoj in uveljavljanje dele-
gatske vsebine družbenopolitičnega sistema, ki ga je v svojih sklepih opredelila občinska konferenca ZKS Velenje.
MOZIRSKI KANDIDATI
V torek sta se na skupni seji sestala občinski svet ZSS Moziije in občinska konferenca SZDL. Med točkami na dnevnem redu, večina jih je bila namenjenih predvolilni dejavnosti, so razpravljali tudi o evidentiranih možnih kandidatih za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini. Za novega predsednika skupščine občine Moziije je bil evidentira n Hinko Čop in za podpredsednika Anton Resnik, za predsednike zborov skupščine pa: za zbor združenega dela, za zbor krajevne skupnosti in za družbenopolitični zbor. Za predsednika izvršnega sveta je bil evidentiran Tone Vrhovnik.
Seja občinskega izvršnega sveta
Izvršni svet skupščine občine Velenje se bo sešel na svojo 111. sejo v ponedeljek in torek, 30. in 31. januarja, obakrat z začetkom ob 11. uri.
Na dnevnem redu 111. seje izvršnega sveta je dogovor o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978, dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SRS, nadalje dogovor o usklajevanju davčne politike v letošnjem letu ter samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje objektov splošne komunalne porabe v občini Velenje za leto 1978.
Nadalje bodo obravnavali predlog odloka o spremembi proračuna občine Velenje za leto f977, predlog odloka o proračunu občine Velenje za teto 1978, nadalje predlog odlo-
ka o tržnem redu za poslovanje trga na drobno, predlog odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Velenje, pa naloge in program dela kadrovske službe ter predlog sklepa o javni razgrnitvi zazidalnega načrta „Rekreacijski center Trebeliško"
Po predhodnem poslabšanju vremena bo v drugi polovici tedna ponovno lepo vreme in hladneje bo.
SPELO SRREČANJE - Tretje srečanje malih vokalnih skupin, ki je bilo preteklo soboto v knjižnici ultumega i centra Velenje, je ne glede na to, da je nastopilo le šest skupin, nadvse uspelo. Ker to •ečanje dosislej ni imelo stalnega kraja, so udeleženci sprejeli pobudo Radia Velenje, da bi bilo srečanje prihodnje s stalno v Velenju. Več o srečanju pišemo na zadnji strani.
Mložni kandidati za druižbenopolitični zbor
V prihoodnje bo štel družbenopolitični zbor skupščine občičine Velenje 35 članov — Predsedstvo občinskcke konference SZDL Velenje je dalo v javno razpravcvo predlog evidentiranih možnih kandidatov za ta zbor
Piedsedsedstvo obtinske konfe-icnce SZDZDL Velele > m tvoji zadnji sefljefi, bih Je 18. ianuaga, izobiikombvaki med dwpm tudi
stališča o o evidentiranih možnih kandidatih tih za družbenopolitični zbor skuptapščine občine Velenje.
Družbemenopolitični zbor občinske se skupščine Velenje bo štel v prihrihodnje 35 članov, po sklepu p predsedstva občinske konferenceice SZDL pa so za ta zbor evievidentirani naslednji možni kancandidati:
1.	BnBranko Canč, TGO Gorenje
2.	Jože>že Dermol, termoelektrarne Šoštoštanj
3.	Štefaefan Dolejši, občinska konferencaica ZK
4.	Marjlaijan Domanjko, GIP Vegrad
5.	Marjlarjana Hojan, rudnik lignita
6.	Teodrador Jelen, REK Velenje
7.	Vidaida Klemenčič, zdravilišče Topolpolšica
8.	Branlanka Koren, zdravilišče Topolšica a
9.	Franranjo Korun, občinska konferencaica ZK
1 10. Stanltane Krevzelj, upokojenec iz Smarmaitnega ob raki
11.	Mardarcel Medved, občinski ' svet ZSS J
12.	Sre Srečko Meh, rudnik 'Jgnita
13.	Janeanez Miklavčič, občinska 1 konferenca nca ZK
14.	Vlado Miklavžina, zasebni kmetovalec iz Skal
15.	Majda Naglost, ERA -tozd kmetijstvo Šoštanj
16.	Elica Nagode, upokojenka iz Šoštanja
17.	Vlado Oremuž, RŠC -tozd RPP
18.	Nadja Pal, občinsko sodišče
19.	Cveta Pušnik, osnovna šola Anton Aškerc
20.	Adolf Ranzinger, TGO Gorenje
21.	Franc Rat, GIP Vegrad
22.	Drago Ribič, občinska konferenca ZSMS
23.	Alojz Saje, TGO Gorenje
24.	Karel Seme, RŠC - dsss
25.	Malčka Šilih, Ljubljanska banka
26.	Milan Štimac, zasebni obrtnik iz Velenja
27.	Stanko Tanjšek, toplovod
28.	Jože Tekavec, upokojenec iz Stare vasi
29.	Mihael Uranjek, dom Velenje
30.	Jože Veber, občinska konferenca SZDL
31.	Gustav Verdev, ERA -tozd maloprodaja
32.	Franc Verdev, rudnik lignita
33.	Ivan Zupane, savinjsko -šaleški zdravstveni dom
34.	Nestl Žgank, skupščina občine
35.	Marija Žužek, osnovna šola Veljko Vlahovič.
'i
\
I
S
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
>
I
s
I
s *
I
S
I
s
I
s
l
\
t
s
I
s
I
N
I
S
I
s k
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
Ji
Šola v naravi
TO V A MLMLADINA FOTOGRAFIRA - Mladinci osnovne organi-cije ZSMSMS krajevne skupnosti Velenje - desni breg redno pribijajo razrazstave fotografij različnih tem pod naslovom „Titova Jadina fotojtografira". Razstave imajo v domu ostarelih, kjer imajo di svoje pr> prostore. Vabijo, da si razstave ogledate in jim pomagate jredlogi. (L (L. C.)
Petošolci bodo izvedli | šolo v naravi — To novo i i obliko šolanja so lani: preizkusili na osnovni šoli Biba Roeck -j Kupljeno sto kompletov smučarske opreme
Po polletnih počitnicah bo letos na pobudo Občinske izob- S raževalne skupnosti, za pete ■■ razrede osnovnih šol izvedena i šola v naravi v zimskem času. S \ to novo obliko vzgojnega dela tako obsežneje pričenjamo tudi v naši občini.
V	okvirnem programu šole v naravi, ki ga je pripravil VIZ, je navedeno, da je šola v naravi posebna, sodobna oblika šolskega dela, ki temelji na tem, da ves razred določene stopnje (tokrat peti) odide s svojim učiteljem ali učiteljem telesne vzgoje v zimsko športno središče ali na kakšno planinsko postojanko, kjer so dani pogoji za šolsko delo in za koriščenje prostega časa, ki je namenjeno pouku smučanja.
Šole v naravi se bo z vseh naših osnovnih šol udeležilo 630 petošolcev. Šola bo organizirana v štirih izmenah v treh centrih in sicer v Belih vodah, na Paškem Kozjaku in Št. Vidu.
Posamezna izmena bo na terenu šest dni. Poleg smučanja se bodo otroci v tem času učili še matematiko, slovenščino, spoznavanje družbe in narave, obiskali bodo bližnje partizanske kmetije in druge znane kraje iz NOB, spoznavali bodo okoliš, določali višinske razlike in se skratka seznanjali z življenjem v naravi.
Za socialno šibkejše učence je bilo nakupljenih sto kompletov smučarske opreme (smuči, palice in čevlji). Opremo nameravajo vsaka leto dopolnjevati tako, da bi sčasoma imeli na razpolago 300 kompletov.
Po rednem šolskem delu, ki traja tri šolske ure, bodo učenci odšli na določena smučišča, kjer bodo razdeljeni v več skupin izvajali program smučanja po knjigi Marjana Jeločnika, Alpsko smučanje in po brošuri Smučanje danes.
Izvedba šole v naravi ni poceni, vendar pa bodo morali učenci sami prispevati le 120 dinarjev.
V	prihodnje naj bi vsaka šola uvrstila v svoj letni plan smučarske in plavalne tečaje. Tako bi obogatili izobrazbo naših otrok še z dvema športnima disciplinama ter se kar najuspešneje vključili v posodabljanje osnovne šole.
POČITNIŠKI ŽIVŽA V — Danes se bo zaključil petdnevni smučarski tečaj, ki so ga organizirali na osnovni šoli Biba Roeck. 60 učencev iz osnovne šole Biba Roeck in 15 učencev iz Zavodenj se je pod vodstvom šestih učiteljev smučanja v dopoldanskih urah predajalo smučarskim veščinam. Za dekleta in fante je bilo res dobro poskrbljeno. Na snegu smučišča v Zavodnjah so bili vsak dan od 8. do 12. ure, vmes pa so jim nudili malico. Po povratku v Šoštanj jih je v šolski kuhinji čakalo še kosilo. Tečajnim je bila minimalna, saj so morali mladi smučarji za tečaj prispevati le 150 ali 200 din. Razumevanju delavcev TUŠa in TVD Partizan se lahko učenci zahvalijo, da stroški niso bili večji.
Smučarski tečaj so imeli tudi osnovnošolci v Topolšici. Trideset učencev je pod vodstvom učitelja smučanja izkoristilo radodarno zimo in na domačem terenu opravilo začetne korake ali dopolnilo že prej pridobljeno znanje.	-
Pravi počitniški vrvež je te dni tudi na smučišču v Šaleku, kjer je smučarski klub Velenje organiziral tečaje za velenjske šolarje pa tudi za starejše občane. Začetnih in nadaljevalnih tečajev se udeležuje okrog sto smučarskih začetnikov in nekaj tistih, ki jim ta veščina ni tako tuja. Seveda so šolarji v veliki večini, saj je bilo v ponedeljek prvi dan tečaja starejših smučarskih začetnikov le za eno skupino, to je približno deset. V vsaki skupini je namreč deset tečajnikov, tečaj pa bo trajal deset učnih ur. Po končanem tečaju bodo za mlade smučarje-šolarje organizirali še izbirno tekmovanje.
Na podlagi 143. člena Ustave SR Slovenije, 2. odst. 18. 28., 34. in 2. odstavka 39. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja (Uradni list SRFJ št. 6/1976) in dokumen-
razvoja ^letališke mreže v SR Sloveniji (družbeni plan razvoja SR Slovenije za obdobje 1971-1975, družbeni plan razvoja SR Slovenije za obdobje 1976-1980 in resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1976) sklenejo uporabniki in izvajalci letaliških storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o temeljih plana razvoja letališke mreže v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE LJUBLJANA
Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za letališki promet
Datum: 25. februar 1977
SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 h TEMELJIH PLANA RAZVOJA LETALIŠKE MRE| V SR SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1976-1980
I. Splošne določbe
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom določajo udeleženci:
—	globalne temelje plana razvoja letališke mreže v SR Sloveniji kot celoti,
—	osnove dolgoročnega razvoja letališke infrastrukture do leta 1985 v okviru enotnega prometnega sistema v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji,
—	razvoj primarne, sekundarne in terciarne mreže letališč, s katerimi se posamezna območja SR Slovenije povezujejo med seboj z drugimi območji v SFR Jugoslaviji in inozemstvom,
—	obseg investicijskih vlaganj in vire financiranja,
—	način zagotavljanja sredstev za odplačevanje kreditov za izvršena vlaganja v letališko infrastrukturo,
—	ukrepe za izvajanje plana,
—	način usklajevanja samoupravnih planov in programov razvoja letališke mreže v SR Sloveniji,
—	organe za izvajanje tega samoupravnega sporazuma.
2.	člen
Udeleženci sporazuma ugotavljajo:
—	da je letalski prevoz potnikov, blaga in pošte najsodobnejša oblika prometa in kot taka potrebna gospodarstvu za uspešnejše vključevanje v mednarodno blagovno in turistično menjavo,
—	da je letališka mreža na območju SR Slovenije del gospodarske infrastrukture, obenem pa dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	da dosežena stopnja razvoja letaliških zmogljivosti še ne ustreza potrebam uporabnikov v letalskem prometu; čeprav so bila v preteklem obdobju namenjena znatna finančna sredstva predvsem za izgradnjo letališča v Mariboru in dograjevanja letališča na Brniku, bo potrebno v naslednjem obdobju zagotoviti finančna sredstva za zboljšanje pogojev poslovanja teh letališč, kakor tudi za postopno gradnjo letališč v okviru programa razvoja letališkega omrežja v SR Sloveniji,
—	da je v interesu uporabnikov letaliških storitev in v interesu družbene skupnosti hitrejši razvoj letalskega prometa in prilagajanje zmogljivosti potrebam, ki jih pogojujejo splošna gospodarska in družbena gibanja, v okviru enotnega sistema primarne, sekundarne in terciarne mreže letališč,
—	da je treba dokončati izgradnjo letališke infrastrukture, ki se je začela graditi v letih 1971-1976,
—	da je treba usposobiti letališča v skladu s potrebami družbenega in gospodarskega razvo-
ja gravitacijskega območja letar lišč v okviru dolgoročne prometne politike v SR Sloveniji,
—	da je v skupnem interesu potrebno načrtovati in usklajevati razvoj letališke mreže na območju SR Slovenije kot del sistema jugoslovanskega zračnega prometa in kot del celotnega prometnega sistema SR Slovenije,
—	da je v splošnem družbenem interesu, da se zagotovijo maksimalni pogoji varnosti zračnega prometa in optimalni pogoji za izkoriščanje letališke mreže.
II. Osnovni cilji razvoja 3. člen
Udeleženci se sporazumejo, da so osnovni cilji, ki jih je potrebno doseči v obdobju 1976-1980, zlasti naslednji:
—	pospešeno vključevanje slovenskega prostora v jugoslovanski in svetovni sistem zračnega prometa,
—	povečanje varnosti na letar liščih,
—	modernizacija in dograditev primarne, sekundarne in terciarne mreže letališč na območju SR Slovenije,
—	povečanje potniškega prometa v domaČem in mednarodnem letalskem prometu s poudarkom in vključevanje domačega in mednarodnega receptiv-nega in iniciativnega turizma,
—	povečanje vključevanja generalne male in srednje aviacije, domače in tuje, v celotni letalski promet,
—	povečanje udeležbe tovornega letalskega prometa v celotnem prometu blagovnih tokov,
—	pospešeni razvoj paletizaci-je in kantejnerizacije letalskega tovora z ureditvijo tarifne politike za prevoz tovora z letali po sistemu ULD - blagovne tarife za unificirane nakladalne enote, palete ali kontejnerje, in po International Bulk unitezation programme — to je poenotenje tarife za masovne tovore ter vključevanje letališč v sodobne oblike integralnega transporta blaga,
—	zagotavljanje konkurenčnih pogojev za razvoj tranzitnega blagovnega prometa,
—	oblikovanje take politike cen letaliških storitev, ki bo zagotavljala vsaj sredstva ze enostavno reprodukcijo,
—	nadaljnje izboljšanje kvalitete letaliških storitev z uvajanjem sodobne tehnologije v skladu z zahtevami in potrebami gospodarstva,
—	doseči v srednjeročnem obdobju 1976-1980 naslednji promet:
potniki tovor ton
1.	Letališče Ljubljana
1.180.000 21.500
2.	Letališče
Maribor 350.000 6.000
3. na letališčih Portorož, Slovenj Gradec, Novo mesto, Murska Sobota, Celje, Ajdovščina, Lesce-Bled, Ptuj, Postojna, Ljubljana—Brezovica in na ostalih športnih letališčih doseči maksimalno možni promet komercialno turistične športne aviacije (mala in srednja generalna aviacija) in postopno uvajanje prometa s Stol — letali, odvisno od dinamike nabave teh letaL
III. Obseg investicijskih vlaganj in zagotavljanje finančnih sredstev
4. člen
Udeleženci ugotavljajo, da bodo za doseganje dogovorjenih osnovnih ciljev razvoja letališke mreže in prometa na letališčih v SR Sloveniji v planskem obdobju 1976-1980 potrebna naslednja sredstva:
1.	za primarno letališče Ljubljana
146.000.000,00 din
2.	za sekundarno letališče Maribor 58.000.000,00 din
3.	za terciarno mrežo letališč
46.000.000,00 din
250.000.000,00 din
Udeleženci ugotavljajo, da so navedena sredstva potrebna za naslednje investicijske naložbe oziroma za odplačilo anuitet za kredite v naložbe za izgradnjo letalske infrastrukture (cene iz leta 1975):
1.	LETALIŠČE LJUBLJANA
-	rekonstrukcija in prevleka vzletno pristajalne steze z zaščitnimi pasovi, osvetlitev kategorije II,
-	ureditev komunalnih naprav in vodov - električni ka-blovodi in transformatorji za napajanje letališča s paralelnim virom električne energije, ureditev preskrbe z vodo in odvajanje odplak s čistilno napravo ter ostalo urejanje infrastruk-turnih objektov in naprav.
2.	LETALIŠČE MARIBOR
—	odplačilo anuitet za kredite, naložene v izgradnjo,
-	vzletno pristajalne steze z zaščitnimi pasovi,
—	osvetlitve in tehnične opreme vzletno pristajalne steze,
—	električnih kablovodov za napajanje letališča s paralelnim virom električne energije,
-	platforme, spojnic in tehničnega trakta,
-	telefonskih in telegrafskih instalacij,
—	preskrbe z vodo in odpla-kovanja odpadnih in meteoroloških voda s Čistilno napravo.
3.	LETALIŠČE PORTOROŽ
-	vzletno pristajalna steza, platforma, zemeljska dela
4.	LETALIŠČE NOVO MESTO
—	asfaltiranje vzletno pristajalne steze in platforma s priključkom,
—	komunalna ureditev, dostopna cesta in ostala ureditev
11111111
Sklepi 8. seje medobčinskega odbora Gospodarske zbornice Slovenije za celjsko območje, sprejeti 2. 12.1977:
1. Za uspešno izvedbo razprave o predlogu samoupravnega sporazuma o temelju plana razvoja letališke mreže v S RS za obdobje 1976—80 na območju celjske regije je odgovorna Medobčinska konferenca SZDL, ki naj imenuje za
■ #/#/#//########/###/#########"/«""" ■
Samoupravnim organom organizacij združenega dela v občini Velenje
V današnjem Delegatskem Našem času objavljamo predlog »Samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja letališke mreže v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980".
Prosimo, da razpravljate o predlogu »Samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja letališke mreže v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980" ter o sklepih medobčinskega odbora Gospodarske zbornice Slovenije za celjsko območje ter sporočite svoje odločitve Izvršnemu svetu skupščine občine Velenje do konca meseca februarja 1978. ,
Izvršni svet Skupščine občine Velenje
nost za letališki promet bo prek svojih organov opravljala stalno nadzorstvo nad vlaganjem ter smotrnostjo uporabe združenih sredstev ter slabela za to, da se združena sredstva vlagajo v skladu s sprejetim programom. Samoupravna interesna skupnost za letalski promet bo skrbela, da se udeležencem v okviru veljavnih predpisov zagotavljajo kvalitetne letališke storitve.
5.	LETALIŠČE MURSKA SOBOTA
-	za letališke infrastrukturne objekte
6.	LETALIŠČE SLOVENJ GRADEC
-	vzletno pristajalna steza, platforma, zemeljska dela
7.	LETALIŠČE PTUJ
-	ureditev infrastrukture na manevrskih površinah
8.	LETALIŠČE LJUBLJANA - BREZOVICA
-	vzletno pristajalna steza, platforma, zemeljska dela, dostopna cesta, komunalna ureditev
9.	OSTALA LETALIŠČA
-	ureditev infrastrukture na manevrskih površinah.
5. člen
Udeleženci ugotavljajo, da bo potrebno sredstva iz 4. člena tega sporazuma zagotoviti iz naslednjih virov:-
-	združena sredstva gospodarstva 200.000.000,00 din
-	reeskontni krediti iz PH vlog 50.000.000,00, din od tega za posamezna letališča, kot sledi:
10. člen
Da bi se uresničil plan razvoja letališke mreže bo samoupravna interesna skupnost za letališki promet tudi predlagala pristojnim organom družbenopolitičnih skupnosti, da sprejmejo naslednje ukrepe:
—	uvrstitev letališke primarne infrastrukture v prometno infrastrukturo, katera ima prioriteto v družbenem planu razvoja SR Slovenije,
—	zagotovitev možnosti za najemanje reeskontnih kreditov iz sredstev poštne hranilnice,
—	podaljšanje veljavnosti davčne olajšave pri plačevanju
1.	primarno letališče Ljubljana
2.	sekundarno letališče Maribor
3.	terciarna letališča: Portorož, Slovenj Gradec, Ajdovščina, Celje, Murska Sobota, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Lesce-Bled, Ljubljana- Brezovica
združena	reeskontni
sredstva	krediti
gospodarstva	iz PH vlog
129.000.000	17.000.000
38.000.000	20.000.000
33.000.000 200.000.000
13.000.000 50.000.000
to akcijo tudi posebno delovno skupino.
2.	Izvršni sveti občin se naj opredelijo do akcije tako, da bo	§ razprava v združenem delu nemoteno in organizirano	| stekla.
3.	V, predlogu samoupravnega sporazuma za modernizacijo	| in dograditev tercialnih letališč ni upoštevano velenjsko	§ športno letališče. Zato se predlaga proučitev možnosti za	§ pridobitev pogojev in enakovredno vključitev v samo-	= upravni sporazum.	|
iiimiaui(tfiiiiiiHi>fHiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiaii>iiiiiiiiitMiiiimii(iitiiii(iiiiHiiiiiiiiiiiiiiii(iitiiiiiiiiii=
6.	člen
Da bi se zagotovila potrebna sredstva za realizacijo programa investicij iz 4. člena sporazuma v višini ugotovljeni na podlagi dokumentacije o graditvi investicijskih objektov in v predvidenem razmerju virov financiranja, to je iz združenih sredstev gospodarstva in reeskontnih kreditov iz PH vlog (80 %:20 %) bodo udeleženci v obdobju 1976-1980 združevali brez obveznosti vračanja sredstva po poprečni stopnji 0,28 % od osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka TOZD.
7.	člen
Udeleženci se obvezujejo sredstva, ki jih združujejo po 6. členu tega sporazuma, vplačevati na račun Samoupravne interesne skupnosti za letališki promet z navedbo namena nakazila: »Združevanje sredstev gospodarstva za financiranje letališke infrastrukture".
8.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo sredstva za financiranje letališke infrastrukture vplačevali na račun Samoupravne interesne skupnosti za letališki promet hkrati z vplačili akontacije za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Udeleženci dajejo službi družbenega knjigovodstva pooblastilo za preveijanje in obračun vplačil po tem sporazumu.
9.	člen
Samoupravna interesna skup-
davka iz dohodka TOZD, z izločitvijo celotne obračunane amortizacije iz davčne osnove,
—	oprostitev plačevanja carinskih uvoznih dajatev za uvoz aerodromske opreme, katera se ne proizvaja v SFRJ,
—	usklajevanje cen za aerodromske storitve z gibanji cen na drugih področjih združenega dela, da bi bilo omogočeno uresničevanje ciljev in nalog po tem sporazumu,
—	priznanje izvoznega tret-mana aerodromskih storitev v mednarodnem prometu enako kot se priznava za storitve turističnih agencij.
IV. Usklajevanje planov
11. člen
Izvajalci tega sporazuma se dogovorijo, da bodo medsebojno usklajevali plane razvoja letaliških in drugih kapacitet v skladu z družbenimi plani razvoja.
S plani razvoja letališke mreže je treba zaradi usklajevanja in prilagajanja planov seznanjati tudi:
—	Zvezno upravo za civilno zračno plovbo,
—	Zvezni hidrometeorološki zavod,
—	Zvezni sekretariat za narodno obrambo, KRV
—	Zvezno carinsko upravo,
—	Republiški sekretariat za notranje zadeve,
—	prevoznike,
—	Letalsko zvezo Jugoslavije,
—	Zvezo letalskih organizacij Slovenije
z namenom, da se zagotovil hovo sodelovanje pri uresf vanju planov v okviru obsl čih predpisov in obveznosti.]
12. člen Udeleženci tega spo: bodo prizadevali, da bodo rabniki letaliških storitev je vali svoja redna letenja da se zagotavljajo ustrezni letenja, z ekonomsko utem nimi vrstami in tipi letal, jj na potrebe in možnosti tacijskega območja ga letališča.
Udeleženci tega spor bodo prav tako prizadev; bodo posredniki letaliških tev vključevali v svoje or cijske plane možnosti ščanja mreže letališča, v s primerjalnimi ekonoi prednostmi vseh vrst le storitev in geografskega ja letališč.
V. Osnove razvoja letališke] že v SR Sloveniji do leta r
13.	člen Udeleženci se spora
da bodo v okviru samouptj interesne skupnosti spori no določili osnove razvoja! liške mreže v SR Sloveniji obdobje do leta 1985.
Pri tem ugotavljajo, da,, treba tudi v tem obdobju In či sporazum za zd sredstev gospodarstva za otS čilo zapadlih anuitet za I najete za izgradnjo leti infrastrukture.
V." Končne določbe
14.	člen Ta samoupravni spor
spremeni in dopolni po ku, kot je bil sprejet m , ima pravico pobude vsak % ženec tega sporazuma. Os spremembe ali dopolnitve me in da v razpravo sku Samoupravne interesne s" sti za letališki promet, haji zaključni razpravi oblikuje" končne predloge.	jj
15.	člen
Ko skupščina samoupnf interesne skupnosti za leto; promet sprejme osnutek £ memb ali dopolnitev tega ar upravnega sporazuma, dd j rok za javno razpravo, r<*( usklajevanje pripomb in za" kovanje sprememb ozirorn polnitev ter za sprejem in pis predlaganih spremeni dopolnitev.
16.	člen Pravice in obveznosti po„
samoupravnem sporazumu*
stopijo* za posameznega uj ženca z dnem, ko podpi^ samoupravni sporazum. a
17. člen Spore, ki izvirajo iz 1 ki jih ureja ta samoupra razum rešuje arbitraža, oblikujejo udeleženci pri j upravni interesni skupnos letališki promet na način, določajo samoupravni skupnosti, po postopku, čenem v samoupravnih skupnosti.
18. člen Samoupravna interesna^ nost za letališki promet lja po svojih organih izvsji določil tega sporazuma.
19.	člen Ta samoupravni spora
uporablja od 1. 1.1976 inj do konca leta 1980.
20.	člen Originalno besedilo »
upravnega sporazuma z 1? sklepi o pristopu hrani v sv({ arhivu Samoupravna intq skupnost za letališki promet
NAŠ CAS
Št. 4 (414) - 27. januarja 1
Je skupna iniciativa v razvojnih stremljenjih upešala?
Drugi del referata Franja Koruna na volilni seji občinske konference Zveze komunistov Velenje 12. januarja 1978_
podarske "oja samouipiavnih socialističnih o sov velikii, pa vendarle takšne ne zahtevajjo realen pristop. Pre-
0	poslovno) leto smo v gospo dar-i, v delu zdlruženega dela, zaklju-solidno, ce;lo nad pričakovanji z om na rezvultate v prvih mesecih eklega letaL Doseženo, čeprav je ittat veBkiih naporov, pa ne oljuje nikakršnega samozado-stva. Trentdi rasti gospodarskih inj, čeprav pozitivni, so vendarle tolikšne imere kratkotrajni, da lano za celcotno občino, ne pred-Ijajo nekee bistvene notranje ktete. To poomeni, da so relativni ;ga se moraimo zavedati.
rez dvoma! je vrsta objektivnih v, ki jih ini za zanemariti Po £ strani paa je treba priznati, da laša skupnaa iniciativnost v raz-lih stremljeenjih nekako upešala. potrjuje tučdi resolucija o družbe-konomskenm razvoju občine, še ti, če jo pprimerjamo s srednje-lim razvojnnim planom. Občutek kot da s smo se sprijaznili s asnejšo rastajo oziroma s počasno ijo stagnacinje, ki je že prisotna, imamo preed očmi občino kot ito. To terj,-ja brez dvoma globljo izo, ki maara imeti pred očmi s jukturo ppogojene skoke v pre-osti, ki so i zahvaljujoč delavcem poslovnimi strukturam maksi-no izkorisistili dane možnosti: uije stanje : v programskih usme-ih nafegaa združenega dela, »lofljive 1 kadrovske potenciale jihovo ambbicioznost, vzroke pre-asnega raz-zvoja manjših organi-j združenega dela, malega gospo-itva itd. C Gre torej za celovit Stični priststop, ki je nujen, ker
1	sicer zašli li v resno krizo, ne le v »darstvu, t, temveč na vseh tistih ročjih, ki si so pogojena s svobod-menjavo didela, ne le v pogledu pvega n nadaljnjega razvoja, več tudi v pogledu zadržanja roječe ravnini družbenega standar-
Brez dvoroma bo danes temu tenjen del 1 razprave, najbrže pa potrebno o o tem spregovoriti tudi sbej na enini izmed naslednjih sej ference in n v skupščini
' določeni li meri je vzrok za to že Dvna usmeneritev, v zadnjem času ne premalolo skupnih dogovorov, uri in sk skupnih spoznanj za ace načnčrte. Spoznanj vseh jektivnih sil sil, delovnih organizacij elegatske b: baze.
trinjam se le in enotni smo, da je reben kvsvaliteten premik v truktuiranjinju proizvodnje, odka. Vendndar naša pogojenost in iva dete a narekuje tudi rast ine, povečuečuje nenehen pritisk na ivna mesta sta in v tej zvezi široke rte problerrleme.
osledica tal takšnega razvoja je, da v snju vse bo bolj manjka sredstev za ■strukturo, ro, za družbeno gradnjo, zi za samoupravne inte-le skupnosiosti. Ob takem tempu «ja p« bocbodo problemi, s kateri-se bo o b hitro rastoča občina, d povojnijni upravno politični, :urni centerter doline, še občutneje •evaL
'otrebno bo izkoristiti vse tnosti dobnbrih obratov, temeljnih inizacij maTialih organizacij itd. in iti na nadaJdaljnji razvoj industrije, izgradnjo vs vseh vrst industrije, ne stati samo io na dverih kooperant-sodelovavanja ali z Gorenjem, ?adom, lcaikar bi analogno omogo-i še hitrejrejši razvoj materialne b občine V< Velenje. lO govorimim o industriji mešamo liti tudi na la vse druge vrste gospo-ikega prododuktivnoga dela, pro-iva, inženiiniring, zavod za urbani-i itd.
(aš večen ]n problem je produkti-inženiring.ng, ki bi s pridom po veti našo indmdustrijo še širše, ki bo dajal naše de drago kupljeno znanje, S, jame, traitransporta, kontejnerjev, imzacije in in še mnogo kaj. Tu ramo premamakniti vzvode »milom ilom".
J tej smsmeri je pomanjkanje >icij, pogunguma, vztrajnosti, kar je i komptekieksnega gospodarjenja v iini. Pomannanjkanje projektov m v njem času risu naša skupna usmeritev b vendarldarle na izraz nekega movanja, n, neke atmosfere, ki je tala med nd nami in sicer - da se ne da drugrugače, kot tako. fehote se ]k porojeva občutek, da ne preveč reč zanašamo na vodeče Hnske strustrukture, na spontano ivnost orgiorganizacije združenega i, samega gw gospodarstva, da bi naj i pravzapraiprav one tiste, ki naj le dajejo io vspodbudo gospodar-mu razvoju/oju. Mislim, da je zana-je na tak s{k spontan, stihijni razvoj, ned nami, Ini, kot rečeno v zadnjem lobju obstabstaja, zelo škodljiv, ker isno, da je i je vloga vodeče družbe-strukture, ze, začenši z zvezo komu-:ov in vseh teh drugih subjektivnih sil šna, da se se nemudoma organizi-io tako, d, da lahko prispevamo Icsimalno k) k iniciativnosti, k večji ivnosti, pa pa tudi k predlaganju kkretnih pri projektov in njihovemu Jajevanju. u.
graditi m moramo take gibalne , ki bodo 9o istočasno politično in »kovno gib gibalo, ki bo potiskalo vej.
V	tem smislu smo uvedli izvršni svet v občini z nalogo in težnjo, da bi se okrog njih - oni pa naj bi bili politično strokovno močni m kreativni organ, iniciatorji na vseh področjih - zbiralo vse tisto, kar predstavlja enotno življenje in kri v razvoju proizvajalnih šiL
Pred nami so razprave o dolgoročnem programu razvoja, o prostorskem planiranju do leta 2000 in v nadalje na to vezane konkretne akcije. Ne moremo imeti proti dolgoročnemu planu nič proti. Nasprotno! Vendar izkušnje kažejo, da nam že narejeni srednjeročni program narekuje sprotne spremembe in popravke, ki smo jih skupno spoznali in doumeli. Ali iz tega sledi, tu pač naj strokovnjaki oproste, da lahko že vnaprej rečemo, če se bomo vezali na tala izhodišča, potem bo občina in mesto stagniralo, ker se v dolgoročnosti že kar po pravilu podcenjujejo možnosti razvoja in se zapirajo v spone razvoja. Četudi niso tako načrtovani, pa se vendarle težijo k določenemu zavlačevanju konkretnega ukrepanj*. Kot rečeno ne moremo biti proti takšnemu načrtovanju, vendar je to potrebno jemati kot stalno aktivnost samoupravnih interesnih skupnosti, skupščine in izvršnega sveta. Ravno tako z vidika dolgoročnega načrtovanja samoupravnih odnosov, dohodkovnih odnosov ne moremo pristajati na tezo, kar smo naredili naj nekaj časa drži, ali pa bomo v doglednem času dopolnili. To so vendar žive aktivnosti, to je življenje.
V	tem smislu razsipamo ogromno denarja za raznorazne elaborate, da lahko strokovnjaki, oddaljeni od Velenja, od delavskega centra, zaprti v institutih, nadomestijo družbeno aktivnost pri izdelavi takih programov. To ne gre in še nihče ni tako uspel Zato, da bi bili taki programi realni, je potrebno imeti sintezo politike vsakdanjega utripa in strokovnega dela. To pa ne pomeni improvizacij aH prepuščati delavce empirizmu brez strokovnih programov in raziskav, vendar jih je potrebno sprotno povezovati z vsakdanjostjo in z aktivnimi vodečimi faktorji življenja.
Ne moremo mimo tega, da je v občini Velenje, zlasti v mestu, vsebolj prisoten malomeščanski način življenja, podkrepljen z močno potrošniško mentaliteto, ki je resda svojstvena določenemu ozkemu sloju prebivalstva, ki pa je močan in vpliven, ki dejansko vpliva na odločujoče pozicije v družbi, kar se odraža na raznih drugih področjih v občini in izven nje.
Morda je eden od vzrokov za tako stanje tudi v kadrovski situaciji sedanjega trenutka. Premalo je čutiti iniciative delavcev, strokovnih kadrov in strokovnih institucij občine. Če pa že do iniciative pride, potem je že kar po pravilu vsaka pod nakovalom kritike, molka, indireferentnosti ali kontrapro-jektov, ker pa ima še ta strokovni sloj zelo močan politični vpliv in močne politične tipalke, potem se zaradi sporov med strokovnjaki zavlačujejo stvari v brezkončnost.
Konflikti so normalni. So in bodo tudi v bodoče ter so nujni, ker končno premikajo zadeve, vendar pa je treba izhajati iz tega, da družbo ne grade samo strokovnjaki, temveč Judje in nekdo mora biti v tej družbi, ki bo presekal, ki bo odločil in ne bo pustil, da se stvari razvodenijo, odložijo v neskončnost, ker se pač ne da sporazumeti. Zveza komunistov v občini je imela v prenekateri stvari te slabosti, da je imela premalo odločnosti m poguma, da bi kot arbiter nastopila v pravem času. To naj bo opozorilo volilni konferenci, da ne kaže odlašati s tem, kadar je seveda potrebno, kajti ta slabost je nalezljiva, škodljiva in nevarna. Bolje je prevzeti nase napačno ali manj racionalno odločitev, kot pa sploh ne odločati. To sicer ni popularno, je pa tudi potrebno. Pojavi so prezentni, ko ima pri nas včasih veliko večji vpliv na strokovno odločanje - in to v imenu neke formalne demokracije - -recimo temu privatni interes - ne pa celotni družbeni interes. Potrebno se bo vprašati, kdo odloča in po kakšnih kriterijih, od kod izvirajo razne tipalke odločanja, ko govorimo o določenih naložbah, usmeritvah, o prioritetah za določene javne objekte itd. Kdo ie tu, ki o teh prioritetah odloča. Nihče drug kot skupščina. Če pa so to samoupravne interesne skupnosti, potem se je potrebno zoperstaviti njihovemu monopolu. Saj končno v samoupravnih interesnih skupnostih delamo tudi mi, ki naj bi kot člani zveze komunistov korigirali te odklone, da bo samoupravna interesna skupnost res samoupravna.
Delovanje samoupravnih interesnih skupnosti je dokajšen problem in s temi problemi se moramo soočati. Sredstva, ki- jih trošijo samoupravne interesne skupnosti so nesorazmerno velika, v odnosu na dohodek, ki ga ustvarjamo, medtem ko se izdatki samoupravnih interesnih skupnosti dosledno povečujejo. Zato takih bremen ne more prenesti nobeno gospodarstvo in tudi naše ne. Zato prihaja do konfliktov med
materialnimi možnostmi in družbeno potrošnjo. Ne smemo pozabiti kaj vse smo počeli pred časom, ko smo vodili bitko za boljše gospodarjenje, za stabilizacijo. Potrebno se je temeljiteje soočiti tudi s problemom gospodarjenja znotraj samih samoupravnih interesnih skupnosti. Prisotno je, da je treba dajati vse več in več sredstev, nikjer pa ni čutiti pritiska in interesne skupnosti, da naj bolje gospodarijo s temi sredstvi. Iz tega na primer sledi, da so te samoupravne skupnosti postale tiste, ki zamenjujejo integracijo družbenih dejavnosti. Imamo samoupravno interesno skupnost za zdravstvo, šolstvo, varstvo itd. In dosegli smo, da je n.pr. zdravstvo izgubilo svojo avtonomijo, namesto da se še močneje samoupravno organizira in konfrontira z združenim delom, mora združeno opredeliti svoje potrebe in zahteve do zdrav-
V?hvesticijska politika je v skladu z zastavljenimi srednjeročnimi načrti, ki smo si jih postavili pred časom v naši občini. Moj namen ni govoriti o investicijskih vlaganjih v naše ener-
fitske objekte, v termoelektrarno oštanj, v modernizacijo rudnika lignita Velenje, kar je seveda ogromna investicija, kar je za Velenje in za Slovenijo silno pomembno. V te objekte so bila naložena sredstva celotnega slovenskega združenega dela, tuji krediti itd.
Moram dejati, da so bili tu doseženi izredni rezultati in izredni napori pri izgradnji objektov, pri reaUziranju investicij. Hkrati pa bomo morali skupaj izpostaviti nadaljnje vprašanje, kako pa realizirati tisti del, ki ni bil do sedaj v fazi kapitalne izgradnje realiziran - to je v nadaljnjo vlaganje družbenega standarda. Nadalje smo vsak čas priča pomembnim dogodkom v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju, v keramiki v Gorenju, v Vegradu v Velenju in drugod. Ni namen danes naštevati teh pridobitev. Tu se vlagajo ogromna sredstva, ki so se zagotovila ravno za modernizacijo in nadaljnje prestrukturiranje materialne proizvodnje. Tako lahko ugotovimo, da je dosedanja globalna usmeritev bila pravilno zasnovana. Očitno pa' je po vsem tem vendarle potrebna večja postopnost, v spreminjanju struktur investicij, v spreminjanju programov v smislu doseganja resnično kvalitetnejših premikov dela, zlasti pa pri ustvaijanju dohodka.
Obseg izgub v lanskem devet mesečnem obdobju je v primerjavi s predlanskim enakim obdobjem nižji za 13 %.
Lani je bila izguba v šestih temeljnih organizacijah združenega dela s 6390 delavci, predlansko leto pa je poslovalo z izgubo 20 temeljnih organizacij združenega dela z 9800 delavci
Na zmanjšanje izgub je vplival ugodnejši rezultat produktivnosti. Pretežni del izgub 191.212 tisoč dinarjev ali 99 % je na področju industrije in rudarstva, od tega odpade na rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje - TOZD termoelektrarna Šoštanj 43 %, temeljna organizacija rudnika 52 % in tovarna gospodinjske opreme Gorenje - temeljna organizacija štedilniki 4 % - ostali 1 %. Vse kaže, da bodo ob zaključnih računih rezultati še ugodnejši
Zavedamo pa se, da je energetika vprašanja posebnega družbenega pomena in da dohodkovna razmerja pri proizvodnji električne energije daleč presegajo občinske meje, torej tudi delavci v rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje in termoelektrarni Šoštanj ne morejo v zadostni meri vplivati na spremembo stanja v pogledu gospodarskih rezultatov. Komunisti iz rudarsko elektroenergetskega kombinata si morajo prizadevati za optimalne rešitve v rudarsko elektroenergetskem kombinatu in to tako v pogledu gospodarjenja in s tem v zvezi doseganja kar najboljši ekonomskih rezultatov dohodkovnega povezovanja.
Na podlagi programa za izvajanje zakona o združenem delu v rudarsko	elektroenergetskem
kombinatu Velenje so postopki v zvezi z organiziranjem dohodkovnega povezovanja organizacij združenega dela v rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje v takšni fazi, kjer se razrešujejo nekatera bistvena vprašanja in problemi v zvezi z družbenoekonomskim položajem delavcev v temeljnih organizacijah v posameznih delih delovnih procesov, predvsem na področju proizvodnje električne energije, prihaja do vprašanj, ki jih je potrebno zelo hitro razjasniti Pripravljena so izhodišča za samoupravni sporazum o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka temeljnih organizacij iz proizvodnje električne energije - kilovatne ure.
Obstajajo še v nadalje odprta vprašanja:
1. Ali lahko v primeru proizvodnje električne energije v rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje (TOZD REK«) govorimo o skupnem proizvodu, ki je rezultat skupnega dela delavcev več temeljnih organizacij, ki so v sestavi več
delovnih organizacij. Z drugimi besedami, ali gre za fazno proizvodnjo proizvodov, ki se vgrajujejo v enotni končni proizvod - KWh.
2.	Če je proizvedena električna energija rezdhat skupnega dela več temeljnih organizacij, ali se ne ugotavlja količina opravljenega dela vseh, ki sodelujejo v tem procesu proizvodnje, na sponkah generatorja v termoelektrarni
3.	Ali ne ugotavljamo iz takšnega dela skupni prihodek, ki je rezultat združevanja dela in sredstev v sestavljeni organizaciji rudarsko elektroenergetskega kombinata.
4. Če ugotavljamo skupni prihodek na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev med temeljnimi organizacijami proizvodnje električne energije in je višina skupnega prihodka odvisna od izmerjene količine vloženega dela vseh temeljnih organizacij, ki sodelujejo v proizvodnji, aH se razporeja tako ugotovljen skupni prihodek na skupine temeljnih organizacij, ki sodelujejo ali na podlagi meril in kriterijev (normativov, standardov, planov in njihove izvršitve) na posamezne temeljne organizacije.
Izhodišča kadrovskih kriterijev__
O oblikovanju delegatskih skupščin in kadrovskih predlogih za vodilne dolžnosti v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih
Iz dosedanjih izkušenj pri uveljavljanju delegatskega sistema, kot oblike organiziranosti delavskega razreda za izvajanje oblasti, lahko na osnovi analize uresničevanje tega sistema v naši občini ugotovimo, da nas najpomembnejše naloge pri nadaljnji graditvi političnega sistema čakajo prav na področju delegatskega - skupščinskega sistema.
Pri neposrednih pripravah na volitve moramo zato upoštevati naslednja izhodišča:
1.	Delo družbenopolitičnih organizacij je potrebno v bodoče organizirati tako, da bodo le-te postale politični temelj in najširša fronta za delo delegatov, delegacij in delegatskih skupščin. Družbenopolitične organizacije morajo prevzeti odgovornost za oblikovanje in usklajevanje stališč delegacij m delegatskih organov, zato je treba vsebino dela vseh družbenopolitičnih organizacij, zlasti organizacij ZK prenesti v delegacije in delegatske skupščine in preseči sedanje stanje, ko se delo forumov družbenopolitičnih organizacij pojavlja kot parale lizem delegatskega skupščinskega sistema. Družbenopolitične organizacije, kot najširša politična fronta samoupravljanja, morajo prevzeti odgovornost za ustvarjanje kar najboljših pogojev za delo delegacij in delegatskih organov ter zagotoviti, da stališča, ki jih delegati prenašajo v delegatske skupščine in druge delegatske organe, ne bodo oblikovana mimo delegatske faze.
V statutih organizacij združenega dela in krajevnih skupnostih ter drugih splošnih aktih je potrebno natančno opredeliti, kdo oziroma katera služba je odgovorna za strokovno pomoč pri delu delegatov in delegacij, vzporedno s tem pa si je potrebno prizadevati, da se v sleherni delegaciji zastavi takšna delitev dela med delegati, ki bo zagotavljala dosledno in odgovorno izvajanje delegatskih razmerij in nalog.
Preprečiti je potrebno uveljavljanje stalnih delegatov in zagotoviti stalno družbenopolitično usposabljanje delegatov.
2.	Zlasti je potrebno intenzivirati delo aktivov ZK znotraj skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Prekiniti je potrebno s prakso, da moramo s formo ZK neprestano dajati direktive delegatskim organom. Aktivi zveze komunistov v delegacijah in delegatskih skupščinah morajo postati idejno jedro v procesu dogovarjanja o svobodni menjavi dela, saj je z oblikovanjem posebnih delegacij dana tem aktivom trdnejša organizacijska osnova.
3.	Kot pozitivni korak v utrjevanju delegatskega sistema in dele-
gatskih razmerij podpiramo prehod od splošnih in posebne delegacije, saj s tem vključujemo v delegatski
sistem večje število delovnih ljudi in občanov, istočasno pa je s tem dana možnost za kvalitetnješe delo delegacije in delegatskih skupščin.
Vzporedno s tem je potrebno ustvariti trdnejšo povezavo med delegacijami in samoupravnimi organi in vključiti člane delavskih svetov in svetov krajevne skupnosti v delegacije.
4.	Pri oblikovanju delegatskih skupščin in določanju števila delegatskih mest je potrebno podpreti stališča, da čim več temeljnih organizacij in enovitih organizacij dobi v zborih delegatskih skupščin samostojna delegatska mesta. Dosledno pa je potrebno uveljaviti prakso skupnega zasedanja posameznih zborov občinske skupščine in skupščine SIS, ki so sestavni del skupščinskega sistema. Sistem preglasovanja je potrebno preseči in namesto tega uveljaviti sistem dogovarjanja in usklajevanja družbenih interesov.
5.	Kot pozitivna podpiramo tudi izhodišča za oblikovanje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje v tem smislu, da so v družbenopolitični zbor vključeni predstavniki najvišjih organov družbenopolitičnih organizacij, da bi se tako dosegla bolj usklajena metoda oblikovanja stališč tega
zbora, ki mora predstavljati faktor stabilnosti našega delegatskega skupščinskega sistema, istočasno pa zagotavljati, da bodo družbenopolitične organizacije imele vpliv na sprejemanje pomembnih odločitev znotraj občinske skupščine ne pa vzporedno z njo.
6.	Da bi lahko v postopku razprave o pomembnejših gradivih prišli do ustreznih rešitev, ki morajo biti variantno pripravljene, je potrebno tako v pripravo gradiva kot v strokovno pripravo razprav močneje vključiti družbene svete, ki morajo postati demokratična oblika angažiranja vseh organov in organizacij, ki sodelujejo v delegatskem sistemu. Mnenja smo, da je potrebno čimpre-je ugotoviti, kdo jih bo vodil
7.	Več pozornosti je potrebno v bodoče posvetiti dograjevanju sistema družbenega dogovaljanja, kar se mora odražati v bolj doslednem izvajanju sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki naj nadomestijo klasično zakonodajo.
Pri tem bo potrebno dati poseben poudarek angažiranosti predsedstva skupščine za poglabljanje samoupravnih odnosov v združenem delu in utrjevanju delegatskih razmerij med temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in dbčinsko skupščino na eni strani ter med zbori občinske skupščine in republiško skupščino na drugi strani
8.	Podpiramo tudi izhodišče, da se izvršni svet skupščine občine Velenje v bodoče ne oblikuje iz načelniškega in direktorskega sestava, da pa je potrebno v izvršni svet vključiti strokovno in politično najboljše kadre, ki jih premoremo. Čeprav je na dosedanje delo izvršnega sveta mogoče izreči precejšno mero kritike, pa vendarle zagovarjamo stališče, da bi morali ne glede na zahteve, da se izvršni svet kot celota menja, ohraniti določeno kontinuiteto, tako v kadrovskem kot programskem smislu. Močneje je potrebno uveljaviti pozitivne izkušnje pri delu izvršnega sveta in le tega bolj povezati z združenim delom na eni strani, na drugi strani pa zaostriti njegov odnos do upravnih organov m sklepov, ki mu jih nalaga skupščina, kot izvršilno operativnemu organu.
Uveljaviti bi kazalo, prakso, da se v bodoče izvršni svet sestaja tudi v razširjeni sestavi skupno s predsedniki izvršilnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti, predsedstvo skupščine kot nevoljeni organ pa skupno s predsedniki samoupravne interesne skupnosti, ki so sestavni del skupščinskega sistema.
Redna sestava izvršnega sveta naj bo v bodoče manjša, taka kot je že sicer opredeljena v občinskem statutu (11 članov)
9.	Da bi ustvarili boljše pogoje za delovanje delegacij in delegatskih skupščin je potrebno v prvi vrsti izboljšati sistem informiranja v smeri, ki je nakazana v gradivu občinske konference SZDL, kjer se predvideva, da mora postati osnova delegatskega obveščanja v občini Delegatski Naš čas, s katerim bi vsem delegatom v bodoče posredovali gradivo za vse seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in zborov občinske skupščine. Prav bi bilo, da bi Delegatski Naš čas prejemali vsi zaposleni v občini in tudi vsi delegati v krajevnih skupnostih. Mnenja smo, da bo predlagani sistem prinesel veliko prednosti in postal osnova najširši demokratični razpravi o slehernem gradivu, ki se bo obravnavalo v delegatskih skupščinah.
10.	Prizadevati si moramo, da se v vseh organizacijah združenega dela, pa tudi v krajevnih skupnostih, izboljša strokovna pomoč pri delu delegacij, ter da se ustvari večja povezava med delegacijami, da bi v skupščinah ne prihajalo do popolnoma nasprotnih stališč delegatov in nepotrebnih konfliktov v delegatskih odnosih.
Pripravile delovne skupine OK
ZK Velenje, sprejelo predsedstvo OK SZDL Velenje
Veliko pomembnih nalog
Pred dnevi je tovarniški komite Zveze komunistov tovarne gospodinjske opreme iz Velenja na eni izmed sej razpravljal o nalogah, ki jih bodo morali opraviti komunisti Gorenja v letošnjem letu. Poleg tega pa je beseda tekla tudi o pripravah na kongresa zveze komunistov, ki sta pred nami. V zvezi s tem so poudarili, da je treba v obdobju kongresnih priprav, katerih osnova je študija tovariša Edvarda Kardelja, težišče dela komunistov prenesti v osnovne organizacije. K delu z osnovnimi organizacijami je treba pristopiti še bolj sistematsko, tako, da bodo le-te resnično pomenile to, kar morajo pomeniti. Potrebno pa je opredeliti, je med drugim podčrtal sekretar tovarniškega komiteja, Janez Živko, kaj od osnovnih organizacij pričakujejo predstavniki tovarniške konference in ostali delavci, ki nikakor niso ravnodušni do dela, vpliva in aktivnosti osnovnih organizacij v svoji sredini O tem pričajo številne kritične pripombe na delo komunistov.
Člani komiteja so menili, da ne gre prezreti dejstva o hitrem večanju števila članov zveze komunistov v njihovi organizaciji združenega dela in da temu porastu z organizirano obliko idejno političnega izobraževanja le težko sledijo, kar velja predvsem za usposabljanje vodstev posameznih osnovnih organizacij. Na nedavnih volilnih konferencah so izbrali nova vodstva osnovnih organizacij, tako, da novi sekretarji še nimajo veliko tovrstnih izkušenj in da za svoje delo pričakujejo določeno mero pomoči in konkretnih napotkov.
Ko so govorili o delu osnovnih organizacij, so izpostavili predvsem dva smotra: delo mora biti kontinuirano in redno, vsebina in način pa takšna, da bosta zagotavljala čimvečjo udeležbo komunistov na sestankih, zaradi takšnih metod in oblik, ki bodo slehernemu članu zagotovile možnost, da pokaže svoje sposobnosti in, da bo lahko izpolnjeval svoje dolžnosti Kot drugo pa je treba v vseh samoupravnih sredinah doseči to, da bodo osnovne organizacije izpolnjevale svojo vlogo avantgarde delavskega razreda in da bodo še bolj kot doslej postale usmerjevalke in nosilke ne le družbeno političnih temveč tudi ekonomskih odnosov. Da pa bi to dosegle, se morajo dela lotiti organizirano in z vso odgovornostjo. Prav tu pa je po njihovem mnenju odločujoča vloga tovarniškega komiteja ZK, ki mora s svojim delom in z delom komisij zagotoviti stalnost dela osnovnih organizacij ter sproti preverjati njihovo aktivnost. Vsak je dolžan vestno in temeljito opravljati svoje delo, za to bo ob morebitnem ugotavljanju pomankljivosti potrebno ustrezno ukrepati.
Pomembne sklepe pa so izoblikovali tudi o razpravi o delu posameznih komisij. V pripravah na bližnje volitve je treba doseči to, da v posamezne atgane upravljanja ne bodo izbrali ljudi, ki s svojim delom ne zagotavljajo, uresničevanja postavljenih aljev. V ta namen so pripravili pogovor s sekretarji osnovnih organizacij in se dogovorili, da bodo aktivno sodelovali pri evidentiranju kandidatov za delegacije m posamezne organe samoupravljanja. Na tem sestanku so posameznim komisijam naložili obveznost, da do februarja pripravijo nekatere predloge, kot na primer predlog o delovanju komunistov iz delovne skupnosti skupnih služb v temeljnih organizacijah. Razprava med člani Zveze komunistov je namreč pokazala, da se komunisti te delovne skupnosti vse premalo vključujejo v delo in življenje temeljnih organizacij. Nadalje so komisijo za idejno politična vprašanja zadolžili, da posveti posebno pozornost vsebini njihovega glasila Informator, za katerega so ocenili, da ne prinaša vseh tistih informacij, ki jih delavci od njega pričakujejo oziroma potrebujejo. Člani komiteja so prav tako bili mnenja, da se komunisti ne vključujejo dovoli v pripravo, obravnavo in izvrševanje samoupravnih splošnih aktov m da premalo prispevajo k razčiščevanju in določevanju njihove vsebine. Zato mora komisija za samoupravljanje pripraviti predlog izvajanja tega procesa.
O tem, kako se vsi sprejeti sklepi izvajajo, pa bo govora na dveh sejah tovarniškega komiteja ZK, ki jih bodo pripravili v mesecu februarju.
4 (414)14) - 27. januarja 1978
NAS CAS
3
60 vrst štedilnikov i Velenje povezati z dobrimi cestam
V ponedeljek smo obiskali Tovarno gospodinjske opreme Gorenje, da bi predstavili temeljno organizacijo združenega dela Štedilniki. V pogovor smo pritegnili vodjo tozda Viktorja Kneza in delavca Branka Amona, Marijo Brca in Milico Pire._
Štedilniki so bili lani še v sestavi hale I in hale VI. Prav v tem času pa so v končni fazi ustanavljanja svoje temeljne organizacije. Trenutno je v tej temeljni organizaciji zaposlenih 690 delavcev, od tega je 70 odstotkov žensk. Sprva so izdelovali štedilnike na trda goriva, potem pa so postopoma prešli na proizvodnjo električnih štedilnikov in pa različnih kombinacij od super štedilnikov do sedanjih vrst. Proizvodnja je bila vsako leto večje, le pre dvema letoma je nastopila manjša kriza na tržišču, zaradi česar so morali takrat proizvodnjo preusmeriti v izdelavo druge bele tehnike, to je hladilnikov in pralnih strojev. Danes pa je po njihovih izdelkih veliko povpraševanje in če bi hoteli zadostiti vsem potrebam, tako v izvozu kot na domačem tržišču, bi morali na dan narediti še nekaj 100 štedilnikov več. Upajo, da bodo proizvodnjo povečali še v tem letu, ker tudi ta del, ki je bil prej v sestavi celotne temeljne organizacije štedilniki, povečuje proizvodnjo in bo že v prvi polovici letošnjega leta s proizvodnjo lahko pokril trenutne potrebe na tržišču.
Lani so sklenili pogodbo z delovno organizacijo Alfa iz Vranja, katera je 1. januarja letos začela izdelovati štedilnike na trda goriva, v Gorenju pa v prostorih, kjer so prej izdelovali štedilnike na trda goriva uvajajo proizvodnjo električnih štedilnikov. Viktor Knez je povedal, da sedaj izdelujejo okrog 60 različnih vrst štedilnikov od najenostavnejših
nih odnosov. Prav zdaj je v polnem teku sprejemanje vsem potrebnih samoupravnih aktov. V razpravi je samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov, ki ga bomo seveda, sprejeli do konca januarja, stekle pa so tudi že priprave za volitve v samoupravne interesne skupnosti, nadalje za evidentiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine in seveda tudi vseh potrebnih samoupravnih programov v naši temeljni organizaciji združenega dela."
m
Viktor Knez
do najbolj zahtevnejših z vsemi elementi kot so na primer programske ure, infra grelci, mo-tročki in razni drugi dodatni elementi.
Trenutno proizvajajo dva programa: program 600 in program 500, katerega pa bodo verjetno v tem letu nehali izdelovati, ker bodo začeli izdelovati nov 500 program.
Na dan naredijo 1.300 različnih vrst štedilnikov, letos pa predvidevajo, da bodo proizvedli 300. tisoč štedilnikov. Prepričani so, da bodo ta poizvodni načrt uresničili, verjetno pa celo nekoliko presegli, saj na to kaže že januarska proizvodnja. Letošnji proizvodni načrt predvideva za nekaj tisoč izdelkov nižjo proizvodnjo kot je znašala lani. Zmanjšali so ga prav zaradi uvajanja novega programa.
In kakšni so bili njihovi dosežki v preteklem letu?
„Lani smo - gre za del, ki se je izločil iz prejšnje temeljne organizacije," je povedal Viktor Knez, „dosegli ugodne rezultate. Če upoštevamo število izdelkov, smo proizvodnjo izpolnili z 99,86 odstotki, finančno pa s 114,58 odstotki. Izdelali pa smo nekaj več kot 304 tisoč posameznih vrst štedilnikov."
Viktorja Kneza smo za tem vprašali tudi, kako uresničujejo zakon o združenem delu?
„Že samo oblikovanje temeljne organizacije združenega deia
Marija Brcar
Branko Amon je skupino-vodnja v tozdu Štedilniki, sicer pa je v Gorenju zaposlen že sedmo leto. Najprej je delal na delovnem mestu sestavljalec I, pozneje kot transporter in pred-delavec.
„Seveda sem se za ta napredovanja na delovnem mestu, moral potruditi ne le pri delu samem, ampak tudi pri izobraževanju. Obiskujem namreč srednjo eko-nomdco šolo in upam, da jo bom uspešno končal , nam je povedal Branko Amon, ki je tudi aktiven družbenopolitičen delavec. O tem je dejal: „LahkO zatrdim, da je družbenopolitično življenje v naši temeljni organizaciji dokaj razgibano. Delujemo na najrazličnejših področjih in vsa najbolj aktualna vprašanja skupno rešujemo; tako, so na primer osnovne organizacije sindikata, Zveze komunistov in Zveze socialistične mladine zelo tesno povezane. Vse to smo dosegli v prizadevanju za poglabljanje samoupravnih odnosov in za izvajanje Zakona o združenem delu. Tudi mi mladi, ki delamo v tej temeljni organizaciji, se aktivno vključujemo v vse te samoupravne in politične procese, posebej še sedaj, ko so pred nami dcupščinske volitve in pa predkongresno obdobje, v katerem nas čaka veliko pomembnih nalog."
Branko Amon
štedilnki," je odgovoril,, je tudi že ena izmed nalog, ki izhajajo iz zakona o združenem delu pri nadaljnem poglabljanju samouprav-
^ uyj	W11IW „	_______,......... J... .r______ Novo zaposleni delavci ne plačujejo posojila za cesl
Cestni odsek Velenje - Obirc v gradnji - Sredi marca bodo končani projekti za prvi odsek Šaleške magistra!
Se bo zbralo toliko sredstev za ceste, kot smo jih vpisali?
uuierv ciciijc — <juii>» » yiaunji —	--------------- — ■ r ..	.-.
katero pa še ni zagotovljenih finančnih sredstev - Pričakujemo, da bodo delovne organizacije obveznosti izvrši
zaključni računih
Leta 1976 je stekla akcija vpisa posojila za ceste. Občani naše občine smo se vanjo dobro vključili in pokazali visoko zavest. Znesek vpisa posojila je bil precej visok in na njegovi podlagi smo si zadah tudi načrte. Vendar je štab za vpis posojila zaskrbljen, ker se bo težko zbralo toliko denarja, kot je v začetku kazalo. To pa zaradi tega, ker mnogi, ki so posojilo vpisali, odhajajo drugam in svoje obveznosti potem ne izvršijo, tisti, ki so se na novo zaposlili, pa posojila ne plačujejo. Ponovno naj zapišemo, da se plačuje posojilo za ceste še celo letošnje leto, zato bi bilo prav, da bi ga plačali še vsi tisti, ki ga doslej še niso. To nalogo naj bi opravila vpisna mesta posojila za ceste oziroma kadrovske službe delovnih organizacij. Akcijo vpisa posojila smo sicer že zaključili; to pa ne pomeni, da so vpisana mesta svojo nalogo opravila. Prav tisti, ki so bili zadolženi, da izpeljejo akcijo vpisa posojila za ceste, bi morali delovati še naprej enako aktivno in v akcijo plačevanja posojila za ceste vključiti slehernega novo zaposlenega. Zavedati se moramo, da bomo akcijo, ki smo si jo ob vpisu zadali, izpeljali le, če bo na voljo dovolj finančnih sredstev.
Doslej smo zbrali za ceste v naši občini 32 milijonov dinarjev. 25. milijonov dinarjev je namenjenih za gradnjo ceste Velenje — Vinska go-
ra. Republiška skupnost za ceste je že pričela gradnjo odseka do Obirca in bo dela končala junija letos. Kljub temu, da se cesta Velenje-Arja vas izvaja v skladu republiške skupnosti za ceste, se pri tem precej angažirajo tudi predstavniki Skupščine občine Velenje in tako so se že dogovorili, da bo ekipa, ki gradi odsek do Obirca, gradnjo ceste nadaljevala. Tako bo odsek ceste Velenje - Vinska gora, za katerega smo bili dolžni zbrati -denar v naši občini, dograjen predvidoma že letos.
Ko smo v naši občini vpisovali posojilo za ceste, pa smo mislili tudi na novo cesto, ki bi povezovala mo-zirsko in našo občino - Šaleško magistrata. Štetje prometa, ki so ga opravili na sedanji cesti, je pokazalo, daje cesta preobremenjena, saj je ob prometnih konjicah možno voziti po njej le 40 km na uro. Ozko grlo v Penku je potrebno odpraviti, saj nam že dolgo ni v ponos in povezati našo občino z lepo sodobno cesto. Gradnjo Šaleške magjstrale bodo razdelili v tri etape. Prva, ki se bo od ceste Velenje - Šoštanj odcepila pri odcepu proti Lokovici, potekala preko Lokovice in se priključila na sedanjo cesto Šoštanj — Mozirje sredi Pepka, bi morala biti dograjena že do leta 1980. Zanjo je doslej zbranih sicer šele 7 milijonov dinarjev, njena investicijska vrednost pa bo
okoli 50 milijonov. Predsednik komisije za projekte Šaleške magistrale Ivan Gaber je povedal, da pričakujejo da bodo delovne organizacije po zaključnih računih izpolnile obveznosti, ki so jih podpisale ob vpisu posojila za ceste in tako pripomogle k temu, da bomo z gradnjo prvega odseka Šaleške magistrale čim prej pričeli. Drugi odsek Šaleške magistrale bo potekal od sredine Penka do Rečice ob Paki, tretji pa od tu naprej , do ceste Šentrupert — Mozirje. Lokacija trase za prva dva odseka je že pripravljena in tudi potrjena od republiške skupnosti za ceste. Projekte za prvi odsek, ki bodo veljali okoli milijon dinarjev izdeluje Zavod za urbanizem Velenje in kot je povedal ing. Ledinek bodo končani do srede marca. Pryi odsek Šaleške magistrale bo gradila naša občina, ko pa bo cesta dograjena, jo bo prevzela republiška skupnost za ceste, dosedanja regionalna cesta skozi Penk pa bo potem občinska. Kljub temu, da je to precej velika odgovornost in je z gradnjo ceste veliko dela, je za občino veliko ceneje, če gradimo sami, ker bo tako precej denarja ostalo v občini. Prvi odsek Šaleške magistrale bo dolg 5 km (sedanji je približno 2 km daljši, poleg tega pa so na njem ostri ovinki), širok 9 metrov, projektiran pa je tako, da bo na celotnem odseku možno voziti s hitrostjo 80 kilometrov
na uro.
Projekt za prvi odsek nove proti Mozirju bo torej kmalu pravljen. Z gradnjo bi tudi lahk hitro pričeli. Tisti, ki so zado za to, upajo in so prepričani, ' do naši delovni ljudje tudi pokazali visoko zavest, da bod lovne organizacije obveznosti nile in da bodo posojilo za vplačali tudi tisti, ki so se za) po vpisu posojila za ceste. Seye morali obveznosti izpolniti tu sti, ki odhajajo na druga d mesta, in so podpisali, da bo< ločen znesek posodili za ces nujnosti gradnje ceste proti M pa prav gotovo ni potrebno po jati, saj bi prav gotovo slehei čan, ki se je le enkrat peljal potrdil, da bi nova že mor: Zelja prav vsakega občana pa gotovo ta, da naše mesto pove z drugimi občinami s kar naj! nejšimi cestami. MIRA
l al
Letališka steza letos do prve faze
Pretekli petek so se sešli na letno skupščino člani Aero kluba Velenje - Tudi v preteklem letu najpomembnejša w
kadrov-Gradnja nove letališke steze —
V preteklem letu je bilo najpomembnejša naloga delo kluba Velenje vzgoja in izobraževanje mladih za polaganja izpitov za pilote jadralnih in motornih letaL Lani je sedem članov kluba opravilo izpit za jadralnega pilota, štirje pa za motornega pilota. Skupaj imajo sedaj v klubu 13 pilotov. Vseh članov pa je blizu 140, od tega približno petdeset aktivnih.
Med pomembnejša dela, ki so jih člani velenjskega aero-kluba opravili v zadnjem času nedvomno sodi izgradnja lope za letala, napeljava vodovoda, telefon, električne napeljave vanjo, nadalje so uredili dovozno pot, most, parkirni prostor pri letalski zgradbi ipd.
Lani spa so člani kluba začeli tudi pripravljalna dela za izgradnjo letališke steze v dolžini 860 metrov in
širini 18 metrov. Ta steza bo služila tudi za letenje s poslovnimi letali, torej je bodo lahko s pridom uporabljali tudi naši delovni kolektivi, saj bodo s potovanja z letali veliko pridobili na času. Kot je povedal predsednik Peter Robida pa bodo lahko na novi letalski stezi v Lajšah pristajala tudi manjša potniška letala (do 40 potnikov) v primeru potrebe, saj so predstavniki zvezne uprave za civilno letalstvo izjavili, daje lega letališča glede na vremenske razmere izredno primerna in da bi ga lahko v izrednih primerih uporabljali kot alternativo ljubljanskemu oziroma mariborskemu letališču.
Člani si bodo prizadevali, da bi s pomočjo vseh dejavnikov v občini (delovnih in dnižbenopolitičnih organizacij), kateri so jim že doslej nesebično pomagali, že v tem letu
Letna skupščina Aero kluba Velenje
stezo uredilo do prve faze, da bi lahko služila športnemu letenju in v poslovne namene. Poleg tega nameravajo v letališkem poslopju v Lajšah urediti tudi delavnico, v kateri bi lahko tudi sami izdelovali jadralna pa tudi motorna letala. Povemo naj, da člani že pripravljajo izdelavo treh motornih letal. Eno bo imelo kovinsko konstrukcijo z močjo motorja -približno 100 konjskih moči, uporabljali ga bodo za šolanje in vaje pilotov. Izdelali ga bodo iz domačih materialov. Dvoje letal pa bodo izdelali iz lesa in dural cevi.
Sicer pa imajo sedaj štiri jadralna letala, kovinske konstrukcije. Naročili so tudi vlečno letalo Pipers za potrebe športnega letenja, in teritorialne obrambe. Da tudi padalci so si za letos zastavili obsežen delavni program, potrebujejo dvoje padal, četrto področje, ki bodo v prihodnje razvijali pa je letalsko medelar-stvo. V,to sekcijo želijo vključiti kar največ mladih. Poleg te pa v klubu delujejo še nalsednje sekcije: motorno letenje, jadralno letenje, padalstvo in samogradnja letal. Slednja sekcija je republiškega značaja, ki pa ima sedež v Velenju., Njen častni predsednik je general v upokoju Lado Ambrožič.
V sodelovanju s tem društvu bodo predstavniki kluba letos organizirali v Lajšah „zlet proizvodov graditeljev letal", med katerimi bodo tudi že letala, ki bodo že letala. Povabili bodo tudi predstavnike iz tujine. S tem zletom želijo pokazati, da je možno narediti letala tudi z zelo skromnimi sredstvu
Na letni skupščini aero kluba je predsednik Peter Robida, ki bo to funkcijo opravljal tudi v prihodnje, še posebej naglasil, da so člani,
učenci Rudarskega šolskega i dijaki velenjske gimnazije preJ niki osnovne organizacije ZSMJ varne usnja Šoštanj in drugi oj pri raznih delih kar 31 tisoč u" stovoljnega dela.
Velenjski aeroklub pa tesno sodeluje tudi z Aero I Celje in AK Slovenj Grade, I sta mi vseskozi nesebično pora Zaradi pocenitve in poenosl oziroma zaradi izboljšanja ' pa bodo verjetno morali v pri delo v posameznih klubih delji ko da bi imel klub na primeri* jadralno letenje, drugi - pa® tretji pa motorno letenje. i
Milica Pire
O svojem delu v temeljni organizaciji Štedilniki je pripovedovala tudi Marija Brcar sestavljal-ka na traku: „V Gorenju sem že deveto leto. Najprej sem dobila ; delovno mesto kovičarja, nato pa sem zamenjala še več opravil, preden sem začela delati to, kar delam danes. Z delom, ki ga opravljam danes sem zelo zadovoljna, saj mi ni treba več delati v treh izmenah kot pred devetimi leti, ko sem prišla v Gorenje. Pa tudi naporov je potrebno manj, tako, da se res ne morem pritoževati."
Predstavila se nam je še Milica Pire: „V Gorenje sem prišla pred dvanajstimi leti. Najprej sem bila v skladišču in v emajlirnici danes pa delam kot sestavljalka. Med delom danes in pred dvanajstimi leti je seveda velika razlika. Delamo samo v eni izmeni, in samo 42 ur. Z vsem, kar se v naši temeljni organizaciji dogaja, lahko rečem, da sem zadovoljna. Delo ni težko, delavci pa smo kolikor toliko sprotno seznanjeni z vsem, kar se dogaja v naši delovni organizaciji in se v vse tokove tudi po najboljših močeh vključujem.
J. K.-S. V.
«MB«S
Pomagati slehernemu učencu
V prvem polletju šolskega leta 1977/78 beležimo na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju zelo dobre učno-vzgojne rezultate. Na šoli je izdelalo s pozitivnim učnim uspehom 96,7 % vseh učencev, kar pomeni, da je od skupnega števila učencev 903, negativnih samo 3,3 % učencev, pa še ti v večini z eno negativno oceno. Takšen učni uspeh je prav gotovo odraz prizadevanj kolektiva in vsakega posameznega delavca na šoli. Čeprav imamo na šoli veliko učencev, ki še nimajo dovolj razvitih delovnih navad, učencev, ki težje dojemajo učno snov, je skrb celotnega kolektiva usmeijena v to, da bi pomagali slehernemu učencu, da bi uspešno izdelal razred.
Ob analizi dela ugotavljamo, da uporabljajo naši delavci silno pestre, raznovrstne, aktivne oblike dela z učenci, da pouk aktualizirajo, da se vedno češče postavljajo v vlogo organizatoija pouka in postavljajo učenca v ospredje učnovzgojnega procesa kot subjekta vzgoje in izobraževanja, da pouk diferencirajo in individualizirajo. Vsa ta prizadevanja se gotovo odražajo v znanju naših učencev. Ne smemo pa prezreti še pomembnega dejavnika: izboljšanja materialnega položaja šole. V preteklem letu smo namreč lahko dokupili precej knjig v našo knjižni-
co, zlasti takih, ki jih učenec uporablja kot dodatno učilo pri pouku, nabavili smo nekaj grafoskopov, kinoprojektor, precej filmov in drugih učnih pripomočkov. Želja učencev po znanju je v današnjem času napredka znanosti in tehnike še toliko večja, zato bomo morali poskrbeti, da bomo sodobneje opremili učilnice za tehnični pouk, fiziko in kemijo. Še bolj bomo morali skrbeti za to, da bo sleherni učenec v šoli maksimalno angažiran in da bomo v polni meri razvijali njegove sposobnosti.
Zavedamo se, da se ob spremenjeni vlogi sodobne družine prelaga vse več vzgojnih nalog tudi na šolo m druge dejavnike izven nje. Tako se pojavljajo predvsem problemi na področju pridobivanja delovnih navad učencev, vzgoje pravilnega "odnosa do dela in sploh in šolskega dela posebej, pravilnega odnosa do učiteljev, do starejših ljudi it. Zato poudarjamo veliko vlogo, ki jo ima razredni kolektiv pri oblikovanju posameznika, podpiramo vse oblike samoupravnega angažiranja in organiziranja učencev, probleme pa, ki nastanejo ob delu, skušamo reševati sproti. Ob analizi dela ugotavljamo, da je na šoli veliko manj negativnih vzgojnih ukrepov, da so vedno bolj, pogoste ustne in pisane pohvale ter druge oblike spodbud učencev. To
potrjujejo tudi ocene iz vedenja, saj je od 903 učencev, 135 učencev ocenjenih z oceno vzorno in le 18 učencev z oceno manj primerno. Vsi ostali učenci so ocenjeni z oceno primerno.
Čeprav smo lahko z delom v tem polletju zadovoljni, želimo naše delo še izboljšati: poenotiti zahteve — da bi ustvarili kar se da enoten pedagoški režim na šoli, še povečali sodelovanje z vsemi sodelavci in prijatelji šole, še zlasti pa popestriti delo s starši naših učencev, saj se zavedamo, da lahko le ob sodelovanju šole in doma pričakujemo optimalne vzgojne rezultate.
C. PUŠNIK
Jože Škrabe
okupacije je po ustanoi, odbora v Šentilju pri Veljj
Na pokopališču v Podkraj v sredo, 18. januarja pok Jožeta Skrabeija, znanega i _ benega delavca, rezervnega kij tana JLA in predsednika Zt borcev prostovoljcev za sem mejo 1918-19 občine Vele, Jože Škraber se je rodil 15} nuarja leta 1901 v Kontovetti Trstu. % kot mladeniča soj klicali v prvo svetovno vojnoj razpadu Avstroogrske se je ti« odzval klicu generala Maistij vstopil kot boreoprostovoljej severno mejo v celjski pešpoF katerem je bil do demobiliz% v Velikovcu. Svojo vojaško y bo je nadaljeval tudi v bivSj gosiaviji, najprej kot artileiji in kasneje kot finančni ofic^ času i
OF odbora a sodeloval v narodno osvob^ nem gibanju na terenu, kas pa je kot aktiven borec vstoij Slandrovo brigado. Za svoj«, naštvo in zasluge je od mat Tita prejel več odlikovanj. 1 borec prostovoljcev za sev\ mejo pa je pred leti prejel j Maistrovo spomenico in ^ plaketo. Po demobilizac$j JLA, kjer je dosegel čin ka^ na, je vseskozi živel v Šoštaij se z veliko vnemo udejstvo\ raznih družbenopolitičnih <} nizacijah. Bilje velik ljubitelj rave in navdušen gobar, saj) kakor je sam pripovedsval,; znal kar 95 različnih vrst gol* Na njegovi zadnji poti s£ spremljali številni prebivalci! štanja in okolice ter sobor^ prve in druge svetovne vojnei odprtem grobu so se od n poslovili trije govorniki in štt ni prapori, v zadnje slovo pij je zaigrala delavska godba Zt
»■■•••■•■■■■■■■■■■■•■■•■■■■■•■■•»■■■i aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa<
V 3 LETIH: OD TEMELJNEGA KAMNA DO KONCA POSKUSNEGA OBRATOVANJA
Lani sso v novi termoelektrarni Šoštanj 4, našem največjem termoenergetskem objekttu, med poskusnim obratovanjem proizvedli 162,5 milijona kWh električne energijtje, oziroma nad 30 % več, kot je določala elektroenergetska bilanca -Resniččno velika zavzetost in odgovornost investitorjev tega šoštanjskega energetskega
velikana
Letos iz nove TEŠ 4 že nad 1,485 milijarde kWh električne energije
Vest, ki je prišla včeraj iz Šoštanja, je bila pravzaprav že pričakovana.
Nova termoelektrarna Šoštanj 4, moči 335 MW, je končala poskusno obratovanje.
Od položitve temeljnega kamna za ta naš največji termoenergetski objekt, 1. februarja 1975, pa do konca poskusnega obratovanja, 26. januarja 1978, niso pretekla niti tri leta. Pri ocenjevanju tega dosežka gotovo ne gre prezreti dejstva, da smo zabeležili pri gradnji nove termoelektrarne Šoštanj 4 najvišji odstotek udeležbe jugoslovanske industrije, dosežen pri gradnji tovrstnih objektov.
Med gradnjo nove Šoštanjske termoelektrarne 4 je bilo mogoče ugotavljati, da se je investitor vseskozi zavedal velike odgovornosti in teže nalog, ki jo je prevzel z gradnjo tega elektroenergetskega objekta. Nova termoelektrarna Šoštanj 4 namreč ni samo perspektivni interes Šoštanjskih termoelektrarn oziroma rudarsko
elektroenergetskega kombinata Velenje, pač pa skupna potreba vsega našega združenega dela.
V Šoštanju so sproti sprem^ali potek del, spremljali stroške ter porabo sredstev, ocenjevali pa so tudi podražitve. Opravljali pa so skupaj z glavnim dobaviteljem opreme tudi redne terminske kontrole. Sprejeti so bili številni različni ukrepi, ki so pripomogli, da je bila nova termoelektrarna Šoštanj 4 zgrajena skorajda v dogovorjenem roku, saj je zamuda pri gradnji pravzparav zanemarlji-
Pomembno je, daje bila ta velika investicija uresničena z istimi finančnimi viri, kot so bili predvideni ob njeni odobritvi', dela pa so veljala celo manj, kot je znašala predračunska vrednost. Ti in drugi podatki kažejo na resnično veliko zavzetost in odgovornost investitorjev nove termoelektrarne Šoštanj 4.
V nedeljo, 25. septembra 1977, ob 11. uri in 56 minut so novo termoelektrarno Šoštanj 4 prvikrat priključili na omrežje. S poskusnim obratovanjem je začel ta naš največji elektroenergetski objekt novembra, ki je tudi najbolj avtomatiziran, konec novembra. Odlika tega 335 MW bloka je velika zanesljivost obratovanja in prilagodljivost zahtevam sistema.
Lani so v novi termoelektrarni Šoštanj 4, med poskusnim obratovanjem proizvedli blizu 162,5 milijonov kWh električne energije, proizvodnjo, predvideno z elektroenergetsko bilanco, pa so presegli za 30,4 %.
Za letos pa je predvideno, da bi v novi termoelektrarni Šoštanj 4 proizvedli 1 milijardo 485 milijonov kWh električne energije oz. okrog 45 % vse energije, proizvedene v tem letu v šoštanjskih termoelektrarnah. Do 24. januarja zvečer pa so v novi termoelektrarni Šoštanj 4 že proizvedli 165,266.000 kWh električne energije.
J
J
ir-**"""""""'
aaaaaaaaaaaaaa
CELOVITO UREJANJE DRUŽBENO EKONOMSKIH ODNOSOV V TES
ohodkovivni odnosi se kot nepretrgana nit vlečejo od nakopanega premoga preko proizvodnje v termoelektrarni >štanj doo prodane električne energije — Na dohodkovnem področju sprejetim samoupravnim sporazumom se bo že v atkem ppriključil sporazum o ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka na pragu termoelektrarne Šoštanj, s mer bodrio vzpostavljeni dohodkovni odnosi in medsebojna dohodkovna soodvisnost med tozdi rudnika lignita in rmoeleklktrarne - Uspešno zaključeno dogovarjanje o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov — V zpravi pnravilnik o delitvi osebnih dohodkov - Pred sprejemom statuta delovne organizacije termoelektrarne Šoštanj Vključevanje v akcijo preraščanje sedanje delovne organizacije REK Velenje v sestavljeno organizacijo združenega )la REK ( - Poseben poudarek skupnemu razvoju v sozdu REK, ki je porok, da bo zagotovljen industrijski razvoj ileške dololine tudi v naprej — Doseženi rezultati samoupravne preobrazbe v šoštanjskih termoelektrarnah spodbujajo prav vse zaposlene k novim naporom za dosego še pomembnejših rezultatov
Od samegega začetka akcije za »sničevanjeije zakona o združenem slu je v te termoelektrarni Šoštanj isotna težnžnja po celovitem in vse-nskem ureurejanju družbeno eko-jmskih odndnosov, kar terja velike
ipoie vseh h subjektivnih siL To še isti velja za za urejanje dohodkovnih Inosov, ki ki se kot nepretrgana nit ečejo od d nakopanega premoga eko proizvazvodnje v termoelektrarni jštanj do io prodane električne tergije.
Na dohodiodkovnem področju so slavci v te termoelektrarni Šoštanj cejeU že ne nekaj samoupravnih spo-zumov, v jav januarju in februarju pa j še razprzprava in sprejem samo-aravnega spi sporazuma o ustvarjanju razporejanjanju skupnega prihodka i pragu terrermoelektrarne Šoštanj. S m samoupupravnim sporazumom jdo vznoro stavljeni dohodkovni Inosi med sd temeljnimi organiza-jami rudnilnika lignita Velenje in rmoelektrarrame Šoštanj, vzposta-jena bo me medsebojna dohodkovna •odvisnost, tt, tako pri ustvarjanju kot i delitvi si skupnega prihodka na
pokazal, tako kot vista drugih referendumov v termoelektrarni Šoštanj zrelost pri dogovaijanju in uspeh.
Kljub vsemu pa je bilo v razpravah o delitvi osebnih dohodkov poudarjeno, da je potrebno z delom pri oblikovanju meril za delovno uspešnost kontinuirano nadaljevati, spremljati učinek sedanjih meril ter jih na podlagi analize dopolnjevati, in razvijati. Za ugotavljanje vrednosti posameznih delovnih opravil delavci v termoelektrarni Šoštanj uporabljajo analitično točkovno metodologijo, ki so jo v praksi že preizkusili. Da bi ugotovili uspešnost delavca pri opravljanju dodeljenih mu nalog v termoelektrarni Šoštanj uporabljamo normative časa in materiala, individualne in skupinske plane ter konkretne
kazalce za produktivnost in gospodarnost v proizvodnji.
Skupno s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov delavci v termoelektrarni Šoštanj razpravljajo še o statutu delovne organizacije, ki je prav tako kot pravilnik, predviden za sprejem za konec januarja. Z opisanimi aktivnostmi bodo delavci v termoelektrarni Šoštanj uspešno zaključili z organizacijo temeljnih organizacij in njihovim povezovanjem v delovni organizaciji termoelektrarne Šoštanj. Zato se v termoelektrarni Šoštanj, tako kot v celotnem rudarsko elektroenergetskem kombinatu, že nadaljuje začeti postopek za preraščanje sedanje delovne organizacije rudarskoelek-
troenergetskega kombinata v sozd rudarsko-elektroenergetski kombinat. Samoupravni organi v termoelektrarni Šoštanj so dali v javno razpravo samoupravni sporazum o združitvi v sozd rudarsko-elektroenergetski kombinat, s čimer se zaključuje razprava o dohodkovni in samoupravni organizaciji sozda iudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje. V prvih razpravah o omenjenem sporazumu delavci še zlasti poudarjajo skupni razvoj v sozdu, ki je porok, da bo zagotovljen industrijski razvoj doline tudi potem, ko bo" premoga.
> \
S
I
N
I
S
1 Tudi za zgled drugim
Pred pol leta smo v „Našem času" zapisali, da sodi med delovne skupnosti v občini Velenje, ki že začenjajo v konkretni praksi uresničevati vsebino zakona o združenem delu, tudi termoelektrarna Šoštanj.	.. .
V prizadevanjih za kar najbolj dosledno uresničevanje vsebine zakona o združenem delu so opravili v šoštanjskih termoelektrarnah doslej že več pomembnih nalog. Zdaj jih čaka, kot pišemo v drugem sestavku,, med drugim le še sprejem statuta nove delovne organizacije termoelektrarne Šoštanj ter sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju delovne organizacije v sestavljeno organizacijo združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
Ugotavljati je mogoče, da so delavci šoštanjskih termoelektrarn tudi pri uveljavljanju vsebine zakona o združenem delu dosegli prav takšne rezultate, kot jih že dalj časa beležijo na področju proizvodnje električne energije ter investicijske izgradnje. Torej so lahko za zgled drugim delovnim organizacijam v elektrogospodarstvu tudi na tem področju.	—
Nad 600 - članski delovni kolektiv termoelektrarn Šoštanj je pripravljen tudi nove naloge v zvezi z uresničevanjem vsebine zakona o združenem delu opraviti tako, kot je vse dosedanje. Svoja hotenja na področju proizvodnje in investicijske izgradnje je že doslej večkrat izpričal, tudi z visoko obratovalno pripravljenostjo, ki je znatno nad evropskim poprečjem, prezreti pa tudi ne gre zadnje vesti o novi termoelektrarni Šoštanj 4, našem največjem elektroenergetskem objektom, kije prav včeraj končala poskusno obratovanje. Od zasaditve prve lopate zanjo pa do konca poskusnega obratovanja niso minila niti tri polna leta.
S niti tri polna leta.	J
| ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^^^^^^^^j|
bodo izčrpane zaloge
Poleg dolgoročnega razvoja se daje poudarek še skupnemu razvoju
in posodabljanju sedanje tehnologije ter sistema poslovanja nasploh.
Skupno s sporazumom o združitvi v sozd rudarskoelektroenergetski kombinat delavci v termoelektrarni Šoštanj razpravljajo tudi o organizaciji skupnih služb v sozdu in njihovem odnosu do delavcev v delovni organizaciji. Vse te razprave, poleg rednih prizadevanj za zanesljivo
obratovanje termoelektrarne Šoštanj in uspešne izgradnje termoelektrarne Šoštanj IV, zahtevajo izredne napore in polno angažiranost vseh delavcev.
Rezultati te angažiranosti so vidni na vsakem koraku in prav to delavce vzpodbuja k novim naporom in še večjim rezultatom!
=iiHiimmMni»iwmiiMHiiiimiiiiw<iimiMMiimmiimmmiiwiiM
T
Ttril
termoeioelektrarne Šoštanj.
delitvi vi čistega dohodka na ■Jude so deldelavci v termoelektrarni ;>štanj že s odločili z ustreznimi moupravnimimi splošnimi akti, ki sločajo, da da se sredstva za osebne shodke in sn skupno porabo obliku-jo v odvisnisnosti od dosežene pro-jktivnosti :i in gospodarnosti s edstvi. Pri Pri tem so merila za Foduktivnosiiost in gospodarnost Dnkretno < opredeljena, kar bo :podbujalo lo boljše poslovanje v meljnih orgorganizacijah.
Zaključna na razprava o delitvi Kbnih dohlohodkov se je začela v scembru la: lanskega leta. Takrat je il sprejet tU tudi samoupravni sporami o skuprupnih osnovah in merilih i delitev cv osebnih dohodkov. V izpravi, ki jiki je bila pred sprejemom imoupravnejvnega sporazuma, so onstruktivncivno sodelovali vsi delavci
termoelekllektrarni Šoštanj, kar je lekakor pr prispevate k odličnim szultatom n dogovarjanja, kar je otrdil tudi rdi referendum.
S tem so do delavci v termoelektrar-i Šoštanj pij pokazali izredno visoko imoupravnovno zavest, ker so znali iko občutCutljivo področje dogo-irjanja, kol kot ie področje delitve lebmh dohlohodkov, uspešno zaklju-iti z dogovoDvorom o skupnih osnovah l merilih ih za delitev osebnih ohodkov. r.
S tem pa soa seveda področje osebnih ohodkov še' še ni v celoti zaključeno, eprav je v < v skupnih osnovan dogo-orjena cela sla vrsta konkretnih meril, ato je v rv razpravi še pravilnik o Blitvi osebsebnih dohodkov, čigar sejem .je je predviden za konec jiuaija.
Razprave ve o pravilniku potekajo spešno, ker ker se delavci zelo priza-evno vkljudjučujejo v oblikovanje mil za d< delovno uspešnost, elovno vzdvzdušje kaže na to, da bo iferendum m za sprejem pravilnikov
Boris Dejanovič - v. d. vodja tozda TEŠ II: V naši delovni organizaciji smo sedaj sredi uresničevanja zakona o združenem delu. Pravočasno smo sprejeli vse samoupravne sporazume in druge akte in tako izoblikovali osnovo za nadaljnje uspešno izvajanje samoupravljanja. V tej prvi fazi smo sprejeli Samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v delovno organizacijo, Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka in osebnega dohodka, pa Samoupravni sporazum o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka in dohodka. 31. januarja bomo izvedli referendum. Sprejeli naj bi Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in Statut delovne organizacije. Pravkar dajemo v javno razpravo akt o
zivno vključujejo v razprave in pozdravljajo te pozitivne spremembe. tipamo, da bomo z njimi uspeli doseči novo kvaliteto dela.
Drago Dvoršek - predsednik osnovne organizacije sindikata
to 1
Boris Dejanovič
združitvi dela delavcev v SOZD REK. 15. februarja pa bomo imeli referendum.
Od Zakona o združenem delu pričakujemo novo samoupravno kvaliti
Drago Dvoršek
TEŠ II: Izgradnja četrte faze termoelektrarne je pomenila za celoten kolektiv veliko priznanje. Z začetkom gradnje smo se znašli pred zelo odgovorno nalogo kako najracionalneje, najhitreje in najbolje izrabiti družbena sredstva, ki so nam bila na razpolago. Uspelo nam je, da smo dela zaključili v predvidenih rokih in da smo uspešno opravili poskusno obratovanje. Med deli je prišlo tudi do manjših zastojev, pojavile so se nekatere napake, ki pa smo jih hitro in učinkovito odpravili. Sedaj imamo izredno pomemben elektroenergetski objekt, ki je izpolnil vrzel v preskrbi z električno energijo.
Uresničevanje Zakona o združenem deluje pri nas, tako kot v drugih delovnih organizacijah, sedaj v polnem teku. Mislim, da ie obveščenost delavcev dobra,
da so zainteresirani in se aktivno vključujejo v javno razpravo.
V naši delovni organizaciji je vsak samoupravni sporazum najprej obdelal delavski svet, ki je ocenil, če je sporazum že dovolj dorečen in primeren za javno razpravo. Javno razpravo pa smo izvedli po sindikalnih skupinah in na zborih delovnih ljudi. Večina delavcev je dobro razumela bistvo vseh aktov.
Po sindikalnih skupinah in na zborih delavcev zbrane pripombe uskladimo na skupnih sejah delavskih svetov.
Večino samoupravnih sporazumov in drugih aktov smo dosedaj že sprejeli, pred nami pa je referendum za Statut delovne organizacije in Sporazum o delitvi čistih in osebnih dohodkov. Pravkar pa imamo v razpravi Samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v SOZD REK
JOŽE KOVAČ - vodja bloka III: ..Termoelektrarna Šoštanj IV je za naše elektrogospodarstvo neprecenljivega pomena, prav tako pa tudi za gospodarstvo Šaleške doline. Uspešno upravljanje tega bloka, kije eden največjih pri nas, bo omogočilo uresničitev plana elektrogospodarstva Slovenije. Štejemo si v veliko čast, da so nam zaupali gradnjo in vodenje takega objekta. Vsem, ki so pri njegovi izgradnji kakorkoli sodelovali, posebno pa temeljni organizaciji Inženiring, gre velika zahvala za to, da je blok bil pravočasno zgrajen in predan v poskusno obratovanje.
Naše moči smo v zadnjem obdobju usmerili tudi v prizadevanja za dosledno izvajanje določil Zakona o združenem delu. Po najboljših zmožnostih se trudimo, da bi uresničili to, kar zakon predpisuje. Delamo po programu, ki ga je začrtala
posebna komisija za uresničevanje Zakona o združenem delu in tako smo sprejeli že več pomembnih samoupravnih sporazumov in drugih dokumentov. Prav sedaj pa sta v obravnavi samoupravna sporazuma o združitvi v SOZD REK in o medsebojnih odnosih v delovni skupnosti skupnih služb v SOZD REK. Vsi delavci smo v pripravi in pri sprejemanju teh aktov kreativno sodelovali in o njih konstruktivno razpravljali, zato so bili tudi referendumi končani zelo uspešno. Naše razprave pa bi lahko bile še tehtnejše, če bi za to imeli več časa, kajti vse te, za nas izredno pomembne dokumente, smo obravnavali in sprejeli v dokaj kratkem času."
Franjo Mašek, član delavskega sveta, sindikalni poverjenik: Dograditev TE 4 mi [»meni zelo veliko. V termoelektrarno
21 let že živim s termoelektrar- j§ no in vsak uspeh, ki smo ga v tem času dosegli mi veliko pomeni. Vsak uspeh je zrasel na naših žuljih in upravičeno se ga i lahko veselimo.
Prepričan sem, da lahko zremo v prihodnost z ogtinuz-
Jože Kovač
Šoštanj sem prišel kot 24-leten fant. Takrat sem pomagal pri gradnji prvega kotla. Nato pa se je elektrarna neprestano večala in sedaj smo dosegli resnično zelo veliko, saj dajemo slovenskemu gospodarstvu kar 60 odstotkov električne energije.
Franjo Mašek
mom. Samoupravno smo dobro 1 organizirani, sprejeli smo samo-1 upravne akte, ki jih predvideva i zakon o združenem delu. Konec § meseca bomo sklepali še o Pravilniku o delitvi osebnih dohod- J kov in Statutu delovne organiza- § cije. Trenutno razpravljamo o aktu o združitvi dela delavcev v 1 SOZD REK, referendum o tem pa bomo imeli 15. februarja.
Veliko smo naredili, vendar pa nas čaka še veliko dela. Naše delo je odgovorno in tega se mora zavedati sleherni izmed nas, saj si življenja bre elektrike danes ne moremo zamišljati. Zavest naših delavcev je visoka zato menim, da bomo v prihodnje, sedaj ko smo se še bolje samoupravno organizirali, lahko delali še uspešneje.
iteto. Naši deiavci se inten-iriutiiitiiiiiiuiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiitiifiiiiiiiiitiiiiiiiittiiiiiiiiiiHiimiiiM
St. 4 (41414) - 27. januarja 1978________NAŠ CAS
Na ponedeljkovi trening tekmi smo opazili tudi nekaj novih igralcev, ki so pristopili k Rudarju. Tako so člani velenjskega drugoligaša postali Miljkovič (prej Maribor), Kikič (Jedinstvo Bihač), Islamovič (Pro-zor), in Mujič (Sloga Doboj), medtem ko v zvezi s Hohnjecem in Vlaji-čem (OFK Beograd) v ponedeljek še niso bile vse podbrobnosti urejene. Na priprave z nogometaši Rudarja na Mali Lošinj pa sta odpotovala tudi RAnkovič (Čelik) in Rogič (Novi sad).
Nabrati čimveč moči
Čeprav je do spomladanske borbe za prvenstvene točke v nogometnih ligah še razmeroma daleč pa je v klubih že živahno. Odmor, ki so ga trenerji namenili igralcem je pri kraju in pričelo se je naporno nabiranje prepotrebne moči. Vsakdo bo skušal za kakšno mesto popraviti jesenski položaj na lestvici, zato le temeljite zimske priprave zagotavljajo uspešno nadaljevanje tekmovanja.
V selekcijskem centru v Šmart-nem ob Paki sta pred dnevi začeli s pripravami četrta in peta nogometna selekcija, ostale tri pa bodo na prvi trening prišle v začetku februarja. Obiskali smo enega prvih treningov selekcije članov v telovadnici osnovne šole Bratov Letonje iz Šmartnega, kjer nam je trener Feri Bencik povedal nekaj več o tem, kako se bodo pripravljali na start spomladanskega dela prvenstva v Slovenski nogometni ligi.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
Razpisna komisija pri delavskem svetu DO
Na podlagi 91. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v delovni organizaciji Rudarski šolski center Velenje razpisna komisija
razpisuje opravljanje del in nalog
Glavnega direktorja RŠC Velenje
Pogoji:
—	da ima visoko strokovno izobrazbo,
—	da ima najmanj 10 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, od tega najmanj 5 let na področju vzgoje in izobraževanja,
—	da ima sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja vzgojnega in proizvodnega procesa,
—	da je družbeno — politično razgledan in moralno neoporečen.
Zaželeno je, da kandidat predloži koncept svojega dela za uresničevanje ciljev in planov RŠC Velenje. Stanovanje po dogovoru.
Osebni dohodek po določilih pravilnika o delitvi sredstev za
osebne dohodke DSSS.
Interesenti naj vložijo vloge na naslov:
Rudarski šolski center Velenje — splošno kadrovski sektor,
Prežihova 3, pod oznako: za razpisno komisijo, v roku 15
dni od objave razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku enega meseca od zaključka razpisa.
Vsi interesenti morajo predložiti dokazila o izpolnjevanju
pogojev, sicer se vloge ne upoštevajo.
Sestava koncepta za uresničevanje ciljev in planov RŠC pa se
lahko izvrši na podlagi predhodnih razgovorov s predstavniki
samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij RŠC
Velenje.
Zbor delavcev — svet delovne organizacije Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o., Velenje, Titov trg 2
ponovno objavlja dela oziroma naloge
EKONOMSKI PROPAGANDIST
Pogoji:
—	končana srednja šola (komercialna, ekonomska smer)
-	tri leta delovnih izkušenj na področju ekonomske propagande
—	poskusno delo 90 dni
-	Dela oziroma naloge so tudi terenska.
Zaposlitev je mogoča takoj oziroma po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili na Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, 63320 Velenje, Titov trg 2/11 — p.p. 89 najpozneje do 6. februarja 1978.
6
y šport telesna kultura rekreacija
• NOGOMET
Rudar na Malem Lošinju
Priprave nogometašev velenjskega Rudarja za spomladanski del tekmovanja v 2. zvezni nogometni Kgi zahod so v polnem teku. V nedeljo so se vrnili z osemdnevnih priprav s Partizanke, v ponedeljek pa so na s snegom pokritem igrišču pri Jezeru odigrali krajšo trening tekmo med sabo. V sredo je 26 igralcev Rudarja skupaj z vostvom odšlo na priprave na Mali Lošinj, kjer bodo ostali do 12. ali 13. februarja in nadaljevali drugo fazo bazičnih priprav. V tem času bodo odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem, med drugim že danes z Beliščem, članom hrvaške lige. Skupaj z Mariborom, kije prav tako na pripravah na Lošinju, Osije-kom in nogometaši Reke pa bodo veijetno sodelovali tudi na „turnirju Bgašev" na Malem Lošinju, ki bo 11. februarja.
„Kot vidite, smo začeli z vadbo v telovadnici Tu bomo imeli vsaj šest treningov za krepitev telesa, nato pa se bomo preselili na prosto, seveda, če bodo vremenske razmere dovolj ugodne. Na snegu bomo skušali pridobiti čimveč moči, zato bomo trikrat tedensko trenirali zunaj, enkrat pa v telovadnici Odigrali bomo tudi osem prijateljskih tekem. Mislim, da bo naša ekipa pričakala začetek tekmovanja dovolj dobro pripravljena, saj se vsi igralci na trening zelo trudijo. Že na našem prvem letošnjem srečanju smo se kupno dogovorili o tem, kako bomo delali. Znano je namreč, da delo v našem klubu temelji na pravi športni disciplini in zavzetosti igralcev. Vsi nogometaši se zajedajo, da morajo redno trenirati, sicer se bodo sami izrinili iz moštva. Ob koncu jesenskega dela prvenstva smo pristali na drugem mestu, kar predstavlja zelo ugodno startno osnovo za nadaljevanje. Zaradi tega moramo delati še bolj resno, kajti naš načrt predvideva, da končamo prvenstvo nekje do četrtega mesta, ne glede na spremembe, ki bodo nastale v ekipi. Naše načelo spomladi bo, da v ekipo vključimo čimveč mladih igralcev, saj nam naše dosedanje izkušnje govorijo, da je le to porok za doseganje dobrih rezultatov. Poleg tega pa igrajo v ekipi fantje, ki se zelo dobro poznajo med sabo, ker so v večjem delu domačini, to pa pogojuje kolektivnost ne le na igrišču, ampak tudi izven njega. Tudi to ima svoj vpliv na kvaliteto rezultatov, ki jih beležimo. Višjih ciljev, kot jih dosegamo sedaj pa si niti nismo postavljali. Položaj, ki smo ga zasedli ob zaključku jesenskega dela prvenstva je za naše razrede več kot ugoden. Upam in želim, da bi podobne uspehe dosegali tudi v prihodnosti. Od naših številnih navijačev pa pričakujemo, da nas bodo še naprej objektivno bodrili, saj so želje nas vseh povsem enake: zmagati čimveč tekem."
J. KRAJNC
Delo ni zamrlo
Delo v nogometnem klubu Gradbenih iz Ljubnega ob Savinji je bilo v obdobju med eno in drugo letno konferenco kljub znatnim sistemskim spremembam, aK pa prav zaradi njih, dokaj pestro. Tekmovalnim dosežkom so se pridružile tudi različne ostale aktivnosti, ki jih v tem času ni veljalo zanemariti. Zlasti velja to seveda za portoroške sklepe, ki so v delo kluba vnesli začasno zmedo. Temu je v veliki meri vzrok dejstvo, da delegati celjske temeljne nogometne zveze ne prej in ne pozneje niso našli poti do klubov v mozirski občini, da bi jim v javni
Navijačem bo treba ustreči tudi v prihodnje
razpravi predstavili bodoči razvoj slovenskega nogometa ali pozneje razložili bistvo in pomen omenjenih sklepov. Poskušali so si pomagati in v tem so le delno uspeli. Delno zato, ker jim kljub vsem naporom ni uspelo najti primerne oblike tekmovanja, ki bi v prvi meri nadaljevalo skoraj petdesetletno tradicijo nogometne igre na Ljubnem in ki bi tudi vnaprej zadovoljevalo zares številne privržence.
Prav zaradi slednjih dejstev niso klonili in so svojo zagnanost preusmerili še na druga področja. Vrzel, ki je nastala s prenehanjem prvenstvenih tekem so zapolnili s številnimi prijateljskimi tekmami z Elkrojem iz Mozirja, z rojaki onstran meje, klubi iz sosednje Hrvatske, z občinsko ligo in drugimi različnimi srečanji. V klub so včlanili številne privržence, pa tudi pri drugih akcijah so se pioniiji, mladinci in člani zares izkazali. Na različne načine so si zagotavljali za delo potrebna sredstva in tudi tu uspeli. To je pomembno šc zlasti zaradi priprav na 50-letnico delovanja kluba, ki jo bodo slavili čez dve leti. Za to priložnost bodo preuredili igrišče in v spomin na prvo nogometno tekmo na osvobojenem ozemlju v Sloveniji postavili spominsko obeležje. V sklop stranskih dejavnostih spada tudi maškarada, ki jo bodo letos nogometaši pripravili na Ljubnem in je v tem kraju ni bilo reci in piši najmanj deset let. V prihodnje bodo morali najti tudi več povezave z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter društvi, tako na ravni krajevne skupnosti, kot na ravni občine.	\
Še nekaj besed o tekmovalnih dosežkih. Pionirji, mladinci in člani so v tem obdobju odigrali skupno 69 tekem. Vknjižili so 39 zmag, 12
porazov in osem neodločenih rezultatov. Samo člani so odigrali 41 tekem. Zmagah so 29-krat, bili osemkrat poraženi in štirikrat nasprotniku podarili točko. Podatki veljajo za prvenstvene, pokalne in prijateljske tekme. V zadnji tekmovalni sezoni so člani v A skupini TNZ Cejje zasedli drugo mesto, uvrstitev mladincev in pionirjev pa ni znana ker vodstvi obeh tekmovanj do danes še nista uspeli posredovati podatkov. Člani so zasedli prvo mesto tudi v občinski ligi. Priborih so si 14 točk in razliko v zadetkih 40:2.
J. P.
• KOŠARKA
Elektra druga
V soboto seje končal jesenski del prvenstva v slovenski košarkarski ligi. Košarkarji šoštanjske Elektre so v zadnji tekmi prvega dela tekmovanja premagali ekipo Vrhnike z rezultatom 105 : 68 (49 : 33). Koše za domačine so dosegli Polovšak 23, Udrih 14, Janko in Srečko Jošt 114, Kokolj 12, Kafedžič 7, Kristan 6, Fliš 6 in Breznik 9. S to zmago so se Šoštanjčani uvrstili na drugo mesto, imajo 16 točk, prav toliko kot prvo-uvrščena Ježica in tretji Branik.
Prav je, da se ob koncu prvega dela prvenstva SKL ozremo na uspehe in neuspehe Elektre, ki zastopa našo občino v tem tekmovanju. Nedvomno je, da je košarka v tem obdobju veliko pridobila v kvaliteti ne samo v posameznih selekcijah, ampak v vsem slovenskem prostoru. V spomladanskem delu tekmovanja čaka košarkarje Elektre Ogorčen boj za sam vrh. Saj se jim ponuja možnost za uvrstitev v višji razred tekmovanja. Seveda je želja vseh, tako igralcev, vodstva kluba kot mnogih navijačev, da bi v tem uspeli. Zato se bodo morali ža nadaljevanje prvenstva temeljito pripraviti. Če bodo imeli na voljo finančna sredstva, bodo odšli na tridnevne priprave, saj jih že v prvih štirih kolih čakajo najtežji nasprotniki in to Obala, Rudar, Loka Invest ter Branik.
Košarkarji Elektre optimistično gledajo na nadaljevanje prvenstva, saj je znano, da sta dobra volja in požrtovovalnost njihova glavna naloga odlika. Z odhodom Kebliča na odsluženje kadrovskega roka je ekipa dobila odlično zamenjavo v Udrihu, ki je prišel iz Trboveljskega Rudarja in se je odlično vključil v moštvo.
Najzaslužnejši za visoko uvrstitev Šoštanjčanov v prvem delu tekmovanja v slovenski košarkarski ligi so Jerič, Polovšak, Breznik, brata Jošt, Udrih, Kifsdžič, Hliš, Kokolj in Kristan.
Ob koncu naj povemo, da še vedno ni rešena sporna tekma med Elektro in Obalo. Kot vemo so Šoštanjčani to tekmo prvega kola dobili, vendar so domači košarkarji vložili protest, češ da so bila kršena materialna pravila tekme. V ponovljeni tekmi pa so Šoštanjčani ostali praznih rok. Nato so vložili protest, katerega pa bo v kratkem kot kaže vendarle rešilo predsedstvo košarkarske zveze Slovenije.
M. N.
Drugi del prvenstva v Slovenski košarkarski ligi se bo začel
12. februarja. Razpored tekem: 12. II. 1978 Elektra: Obala 18. II. 1978 Rudar : Elektra 25. II. 1978 Elektra : Lokainvest 4. III. 1978 Branik : Elektra 11. III. 1978 Elektra : Fruktal 18. III. 1978 Ježica : Elektra 25. III. 1978 Elektra : Triglav 1. IV. 1978 Elektra : Kras 8.1. 1978 Trnovo : Elektra 15.1. 1978 Elektra : Pomurje 22.1. 1978 Vrhnika : Elektra
Sandi Klemše ŠE DRUGIČ
Športno društvo v nazarskem GLIN-u je lansko leto tudi drugič zapored pripravilo tekmovanje za najbolj vsestranskega športnika. Tekmovalci so se pomerili v smučanju, streljanju, kegljanju, plavanju, krosu in šahu. Skupno je nastopilo 135 športnikov, organizatorji pa ugotavljajo, da se zmanjšuje število tistih udeležencev, ki so pripravljeni nastopiti le v eni ali dveh disciplinah. Zaradi tega tudi upravičeno pričakujejo, da bo tekmovanje v letošnjem letu pritegnilo še več tekmovalcev in da se bo rekreacija v sestavljeni organizaciji združenega dela STIK Mozirje še bolj razmahnila.
Naslov najboljšega športnika je še drugič zapored osvojil Sandi Klemše, za njim pa so se zvrstili Nikolaj Marjanovič, Rajko Selišnik, Danijel Strmčnik, Srečo Skok in drugi.
J. P.
DŠI 77
Že v prejšni številki smo pisali o pomenu delavskih športnih iger in o udeležbi v tem tekmovanju v naši občini danes objavljamo še mesta, ki so jih dosegle posamezne ekipe oziroma tekmovalci.
VELESLALOM - ženske (ekipno: 1. zasebni sektor, občine Velenje, 2. Termoelektrarna Šoštanj, 3. Rudarski šolski center tozd elektro-kovinarski obrati.
Moški (Ekipno: 1. Termoelektrarna Šoštanj, 1. TGO Gorenje -DSSS, 3. TGO Gorenje - tozd Elektronika.
Andreju Kajzetju sta na razglasitvi uradnih rezultatov čestj predsednik SSK Velenje Lojze Jevšenak ter član kluba Emil Hi mal in mu izročila rudarsko svetilko.
J
Nogometaši selekcije iz Šmartnega marljivo nabirajo moči j. vodstsvom trenerja Ferija Bencika.
Ženske posamezno - A skupina:
1.	Ida Holobar, 2. Milena Kopet, 3. Franja Turičnik; B skupina: 1, Kri-sta Košič, 2. Marija Melanšek, 3. Jožica Mandič.
Moški - ^skupina: 1. Miha Šuler, 2. Mirlca«Klanfer, 3. Milan Žohar; B skupina: 1. Herbert Košič,
2.	Tone Ravnjek, 3. Alojz Bole; C skupina: Janez Bolanc, 2. Tone Hoj-nik, 3. Marjan Mljač; D skupina: 1. Jože Lorbek, 2. Ferdo Tamše, 3. Glavač Bojan.
KEGLJANJE - ženske (ekipno:. 1. Vegrad, 1. TGO Gorenje DSSS, 3. REK - tozd DPG; Moški (Ekipno: 1. REK - RLV tozd Meh. in transport, 2. RŠC - tozd EKO, 3. Tovarna usnja Šoštanj; Ženske (posamezno: 1. Jana Praznik, 2. Saša Taušič, 3. Anica Kladnik; Moški (posamezno: 1. Jože Hribernik, 2. Marjan Šumnik, 3. Branko Vouk.
MALI NOGOMET: Moške ekipe: 1. TGO Gorenje DSSS, 2. KOC -tozd komunala, 3. Tovarna usnja Šoštanj;
ODBOJKA - (ekipno ženske: I. WZ Velenje - Šoštanj, Modni salon Velenje, Bolnica Topolšica. STRELJANJE (ekipno - moški:
1.	Tovarna usnja Šoštanj, 2. RŠC -tozd RPP, 3. TOG Gorenje DSSS; Ženske: 1. TGO Gorenje, 2. Skupnost za zaposlovanje, 3. ERA Velenje; moški posamezno: 1. Rudi Za-ger, 2. Franc Trebše, Jože Detlbah; Ženske posamezno: 1. Zinka Zager,
2.	Marjana Hojan, 3. Rezka Glose-čnik.
Republiško priznanje
Plavalni klub Velenje je organiziral tečaj za neplavalce, učence šole
s cap vkofl linij me^
Veljko Vlahovič, stare od sedem do deset let. Tečaj je bil zelo uspešen, saj so splavali skoraj vsi, ki so se tečaja redno udeleževali.
Plavalni klub Velenje je organiziral tudi tečaj za neplavalce iz delovnih organizacij. V tečaj so se vključili delavci iz REKa, Vegrada, Integrala, ERE, Name in SDK-ja. Plavalnega tečaja se je udeležilo 90 delevcev.
Za organizacijo tega tečaja za neplavalce je dobil Plavalni klub Velenje posebno republiško priznanje (na sliki).
Mednarodni plavalni miting "
Ravenčani so bili od 21. dol januarja organizatorji mednarodr plavalnega mitinga, na katerel sodelovalo 160 tekmovalcev iz 9 in ZR Nemčije, Avstrije, Iti Cehoslovaške, Madžarske in BcC je. Med našimi tekmovalci so tudi člani plavalnega kluga Velr ki so v močni konkurenci daj lepe rezultate.
Med članicami je Metka Heilf disciplini 100 metrov hrbtno h segla odlično drugo mesto s < 1. 17. V konkurenci starejših j[ nirk je Katja žibert dosegla mesto v disciplini 100 metrovp s časom 1.28 in peto mesto v^ plini 200 metrov prs: 3.13 Matjaž Gaber šek pa je v 1 renči mladincev, v disciplini j metrov prsno dosegel šesto i časom 1.18.
M. PRISUj
Delavci Gorenja § na pohorskih B smučinah
V tovarni gospodinjske op«. Gorenje v Velenju je komisM šport in rekreacijo tudi v let*' smučarski sezonijjripravila več čarskih tečajev. Že ob novem 1 tečaj končalo 40 delavcev, v ji atju je bil prvi tečaj od 16. do? ta teden pa se začne ponovno* tečaj. Predvidevajo še več tetf tako da bo skupno število številko 500. Tečaje imajo na i čišču pod Malo Kopo, predvserf so vabljivi zaradi nizkega prisfj delavcev. Za petdnevni tečaj ^ po [danskih urah (z večerno si so morali odšteti le 150,00 di
Sicer pa tudi drugi delavci dom izkoriščajo ugodno sm Zahodnem Pohorju. Tako je tozdov Gorenja imelo tekmo' čimer se temeljito pripravljaj! smučarsko prvenstvo Gorenj*,' konec tedna.
Rezultati posameznih te tozdov Gorenja: TOZD HLADI KI: Veleslalom na Pungartu, 1' nuaria: Ženske: Martina Vei' 61,4 Vera Grešnik 134,2, MoS Stane Iršič in Anton Goroj 84,4, 3. Marjan Vrhnjak 48,1 Rudi German 50,7, 5. Rudi 52,7, 6. Janez Kos, 7. Franc itd. TOZD ELEKTRONIKA: slalom na Pungartu, 21. janii Ženske: Ema Ževart 57,49-Betka Pele 72,53 ... Moški: dfc let: 1. Drago Krinker 44,65, 2.,. Podgoršek 47,64, Mihael Sle«J
61,40... TOZD POHIŠ1 Mošld, veleslalom na Pungarti Boris Korun 45,17, 2. Jurij Vt1 45,87...
I
o,-
1
Izenačen rekord skakalnic
Na 45-metrski skakalnici v Velenju je bilo v nedeljo tekmovanje v smučarskih skokih, ki so ga izredno dobro organizirali člani velenjskega smučarsko skakalnega kluba. Tekmovanje je bilo izredno kvalitetno pa tudi udeležba je bila velika, saj je nastopilo kar 97 tekmovalcev iz petnajstih slovenskih klubov. Mnogi gledalci, ki so se zbrali ob skakalnici, so bili že zlasti navdušeni nad skokom državnega reprezentanta Andreja Kajzerja, smučarsko skakalni klub Ilirija Ljubljana, ki je v poskusni seriji s skokom 44,5 metrov izenačil rekord skakalnice.
Med mlajšimi mladinci - tekmovanje je veljalo za pokal SR Slovenije, je bil najboljši Zlato Suzič, SSK Ilirija Ljubljana, ki je zbral 191,4 točk (skoka dvakrat po 38 metrov). Najboljši velenjčan je bil Roland Javornik, ki se je s skokoma 37 in 37.5 m (179,8 točk) uvrstil na če-
trto mesto. Matjaž Koželj je skokoma dvakrat po 32,5 m (1! sedemnajsti med 28 tekmovalci
Nato so skakali še starejši ml ci in člani. Med starejšimi mlai je bil najboljši Branko Benedik Triglav Kranj 221, (42, 42, 5; 21. mesto pa se je uvrstil don Ivan Fekonja 110,4 (27,5, 2 Člani: 1. Andrej Kajzer SSK 1 Ljubljana 227,1 (21,5, 42,5),) ter Ceh SSK Velenje (38, 37), Milan Cepelnik 178,4 (35,5,3 13. Polde Krevzel, 17. Slavko lek, 24. Jakob Lahovnik (vsi Velenje), 26. Franc Obu (Sh» ob Paki).
Za najboljšega tekmovalca i brali Andreja Kajzerja in mu izi, spominsko rudarsko svetilko.;, deljsko tekmovanje v smuč skokih v Velenju so finančno' prle tudi mnoge delovne org je naše občine.
NAS ČAS	____Št. 4 (414) - 27. januarja 1
obveščevalec
Ikoledar
tek 27.1..-Janez bota 28.11. - Peter detia 29.11.-Franc oedeljek 230.1. - Martina rek 31.1..-Vanja »da 1. 2. — Ignac trtek 2.21. - Marija
deSurstva
»AVSnVENI DOM i LEN JE: :
1. 1978S od 7. do 19. ure dr. irijan Lebban
. 1. 19778 od 19. dr. Ivan ipsnc
L 1. 19788 do 7. ure dr. Ivan tpanc
. 1. 197578 od 7. dr. Željko idič
l 1. 19*978 do 7. ure dr. iljsko Radidič
L 1.1978 8 od 7. do 19. ure dr. vel Grošelelj
l. 1. 197)78 od 19. dr. Ivan
. 2. 19798 do 7. ure dr. Ivan alj
»RAVSTVVENI DOM ŠOŠ-LNJ:
l 1. do 3C30. 1.1978 dr. Jovan •par
L 1. do 6 6. 2. 1978 dr. Peter zar
•TERINAARSKA POSTAJA
27. 1. d do 3. 2. 1978 dipl. erinar PelPetei Rihtarič, dežu-t doma So Šoštanj, Prešernov trg telefon 88 880-023
mali oglasi
ODAM A ATRIJ I., podkieten, Egrajen do lo IV. faze. Informacije: telefon 85151-085. ODAM praprašiče, težke od 100 -130 kg a di din 26.-, domače reje, ter dnevno no sveža kokošja jajca a 2,20 din (v (večja količina po 2,00 lin). Henrihrik Veinter, Lopata 55, Ce§e.
IDAM prostostor, primeren za mirno obrt Infcnformacije dobite na Splitski 13 13 - Salek. ODAM pi poročno obleko, eno rijofičasto :o in roza. Ogled Staro Velenje, CeCeljska 48. RNO deklekle išče sobo v Velenju. Vse ostalo k) po dogovoru. Naslov v uredništvu m lista pod šifro: NUJNO.
i DELIH K prodam osebni avto Renault 4 4, Mihael Potočnik, Glavni trg 2g 2, Šoštanj. ODAM ro« rodovniški kravi simen-tabke pa sna sme, stari tri in osem let. Poizvejte ne na naslovu: Miha Oster-lič, Speglovjlova 48, Preloge, Velenje. G AL „DraDragica", kristalni lestenec, medicidicinsko enciklopedijo 9 knjig, skc skoraj novo, ugodno prodam. Na Naslov v uredništvu.
rajam vs vsa elektioinsta-ijska delaiela in se priporo -m za r naročila! Franc etnik, 63:63330 Mozirje 48.
kino
Igrajo: Clijj Robertson, Ganavieve Bujold.
31. 1. - torek ob 17.30 in 19.30 CAMORRA NAPUUSKA MAFIJA - italijansko-francoska kriminalka. Režija: Pasquale Squitieri. Igrajo: Fabio Testi, Jean Seberg.
1.	2. - sreda ob 17.30 in 19.30 -CAMORA NAPUUSKA MAFIJA -italijansko-francoska kriminalka.
2.	2. - četrtek ob 17.30 in 19.30 - PRIŠLI SO PONOČI - politična srhljivka. Režija: Elia Kazan. Igrajo: Patrick MxVEY, Patricia Hoyce, James Woods.
KINO ŠOŠTANJ
28.	1. - sobota ob 19.30 -MAŠČEVANJE BELE STRELE -ameriška drama. Režija: Joseph Sargent, Igrajo Burt Reynokls, Jennifer Billengsley.
29."	1. - nedelja ob 17.30 in 19.30 - OBSESSIJA - ameriška kriminalka. Režija: Brian De Šalma. Igrajo: Clflj Robertson, Ganavieve Bujold.
30.	1. - ponedeljek ob 19.30 -ODDALJENA TROBENTA -ameriški vestern. Režija: Raoul Waksh. Igrajo: Tray Donahue, Suzanne Pteshette.
1.	2. - sreda ob 19.30 - PRIŠLI SO PONOČI - politična srhljivka. Režija: Elia Kazan. Igrajo: Patrick McVey, Patricia Hoyce, James Woods.
2.	2. - četrtek ob 19.30 -CAMORA NAPUUSKA MAFIJA -ifalijansko-francoska kriminalka. Režija: Pasauale Squitieri. Igrajo: Fabio Testi, Jean Seberg.
KINO DOM KULTURE
30. 1. — ponedeljek ob 20. uri -FILMSKO	GLEDALIŠČE
VELENJE MAŠČEVANJE BELE STRELE - ameriška drama. Režija: Joseph Sargent. Igrajo: Burt Reynolds, Jennifer BiHings)ey
Tehnologi na zimski „tehnologiadi"
Tehnologi Go renja že več let zapored prirejajo svoja tekmovanja v različnih Sortnih zvrsteh. Tekmovanje, ki traja vse leto in obsega zares najširšo izboro športov, so imenovali kar „tehnologiada", sedaj pa se je že docela uveljavilo. Letos so začeli s tekmovanjem v veleslalomu, ki so fg priredili 21. januaija na Pungartu. Čeprav so imeli zares težave vremenske razmere, je tekmovanje lepo uspelo.
Rezultati:
Ženske - posamezno: 1. Franja Turičnik 53,57, 2. Vitka Hemaus 56,75, 3. Doberšek Irena 77,57 ... Ekipno: 1. Stara kost 141,19, 2.
Kalimero 167,68, 3. Mušnice 214,43
Moški posamezno:
1. Milan Žohar 43,44 2. Jure Vaupot 44,46, 3. Mirko Čas 48,02, 4. Zlatko Rošer 48,33, 5. Franc Štukksr 48,47, 6. Toni Tiršek 49,81... Ekipno: 1. Kalimero 2,59,73, 2. Stara kost 2,60,41, 3. Mušnice 2,64,83 ...
H. J.
VELENJE.
Poroke: Stanislav Krajnc, rojen 1956, rudar iz Velenja in Jožica Jakob, rojena 1959, delavka iz Velenja.
Smrti: Katarina Praznik, upokojenka iz Topolšice 213, stara 77 let, Marija Sotler, upokojenka iz Hrastovca 46, stara 87 let.
NO VELELENJE
27.	1.--petek ob 17.30 in
.30 - ZAŽAŠCITNIK - italijanska
jfiifriallca. „
28.	1. - - sobota ob 17.30 in .30 - ODODDALJENA TROBEN-i - amomeriški vestern. Režija:
0	ul WaWaksh. Igrajo: Tray »nahue, SuzSuzanne Pleshette.
29.	1.--nedelja ob 17.30 in
.30 - ODODDALJENA TROBEN-
1	- ameriškriški vestern.
30.	1. - p- ponedeljek ob 17.30 in JO - OIOBSESSIA - ameriška iminalka. R. Režija: Brian De Šalma.
Petkov kulturni večer
V	knjižnici Kulturnega centra Velenje bo v petek ob 19. uri FILMSKI VEČER, ki sta ga pripravila Kinoklub GORENJE in klub „OFA" Združenje orientalskega prijateljstva v Ljubljani Na sporedu so:
1.	barvni filmi o Indoneziji
2.	dokumentarni in igrani filmi Kinokluba Prevalje.
Razstavi
V	galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje je samo še do 31.1.1978 odprta razstava slik „BALINEŠKO SLIKARSTVO" (Indonezija). Razstava je odprta vsak dan med 9. in 18. uro, v soboto pa bo zaprta.
V	preddverju doma kulture Šoštanj je odprta razstava slik na tekstilu NANDETA LESJA-KA iz Prebolda. Ogled je možen ob filmskih predstavah in drugih prireditvah
RAZSTAVA ŽENSKIH ROČNIH DEL
Kulturni center Velenje in Svet za družbeno aktivnost žena pri Občinski konferenci SZDL Velenje vabita vse žene občine Velenje, da tudi letos razstavijo svoja ročna dela tradicionalni razstavi ŽENSKIH ROČNIH DEL, ki bo v galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje ob 8. marcu -Dnevu žena.
Svečana otvoritev razstave bo v okviru petkovega kulturnega večera 3. marca 1978 ob 19. uri.
Zaradi sestava kataloga bodo sprejemali dela za razstavo le do vključno srede 22. februarja 1978. Dela oddajte v knjižnici kulturnega centra Velenje Titov trg 5, vsak dan med 7. in 14. uro.
prireditve
ob
slovenskem kulturnem prazniku 1978
občina velenje
Četrtek 2. februar
dom kulture Šoštanj ob 19. uri
Aleksej Arbuzov: »STAROMODNA KOMEDIJA", SNG
Ljubljana,
igrata: Štefka Drolčeva (nagrada Staneta Severja) in Rudi Kosmač, režija: Miran Herzog
petek 3. februar
doma kulture njob 17. uri kulturni večer, slovenska pianistka MARINA HORAK, klavirski recital,
program: Mozart, Schumann, Debussy, Chopin
petek 3. februar
knjižnica Velenje ob 19. uri petkov kulturni večer IVAN VAVPOTIČ, otvoritev razstave slik, mala retrospektivna razstava ob 101. letnici umetnikovega rojstva,
pokrovitelj: Zavod za urbanizem Velenje
sodeluje: slovenska pianistka MARINA HORAK, klavirski recital,
program: Mozart, Schumann, Debussy, Chopin
EVIDENTIRANJE MLADIH
Mladi iz naše občine se bodo tudi letos nadvse množično vključili v mladinske delovne akcije. Tako je center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Velenje že poslal vsem osnovnih organizacijam ZSMS v naši občini evidenčne liste za evidentiranje mladih za mladinske delovne akcije.
Letos bodo evidentiranju posvetili še več pozornosti kot prejšnja leta in izbrali mladinke oziroma mladince, ki so dobri delavci, tovariši, samo-upravljalci in seveda dobri mladinci. Evidentiranje bodo končali do 15. februarja.
Zbor delavcev delovne skupnosti skupnih strokovnih služb pri
Krajevni skupnosti Šoštanj
OBJAVLJA prosto delovno mesto
REFERENTA ZA ADMINISTRATIVNO TEHNIČNE POSLE
POGOJ: končana srednja šola in najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj ali administrativna šola z 1-letnimi delovnimi izkušnjami.
Zaposlitev je mogoča takoj oziroma po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo prošnjo s potrebnimi dokazili na delovno skupnost skupnih strokovnih služb pri Krajevni skupnosti Šoštanj, 63325 Šoštanj NAJKASNEJE 8 DNI PO OBJAVI.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAS ČAS"
INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 2 63320 VELENJE
I
i i
• i
• - l t ZNAMKA i
L......I
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam tednik „NaS čas" od. naprej
PoSiljajte ga na naslov:
(priimek in ime).
(ulica)
(poštna številka in poŠta).
Datum.
(lastnoročni podpis)
gorenje gorenje gorenje. gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje (lorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenja gorenje gorenje gorenje
gorenje
Gorenje SOZD, o.sub.o. Velenje
Komisija za medsebojna razmerja delavcev DSSS SOZD
3! objavlja PROSTA DELA OZIROMA NALOGE
GLAVNEGA NADZORNEGA ORGANA
v službi stanovanjskega gospodarstva
Pogoji:
1.	gradbeni inženir z najmanj 3 leti delovnih izkušenj ali gradbeni tehnik z najmanj 5 leti delovnih izkušenj
2.	občasno terensko delo
3.	vozniško dovoljenje B kategorije
4.	poskusno delo 75 delovnih dni
Stanovanje po dogovoru. Prijave z dokazili o izobrazbi naj pošljejo kandidati
Kadrovski operativi, GORENJE TGO VELENJE. Rok za vložitev prijave je 15 dni po objavi.
i eonni* i
gorenj« gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenj« gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje goreni«
SVET
SAVINJSKO-ŠALESKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA VELENJE
razp/suje delovno mesto
GLAVNE MEDICINSKE SESTRE
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	višja strokovna izobrazba
2.	pet let ustreznih delovnih izkušenj
3.	moralnopolitična neoporečnost.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za razpise 15 dni od dneva objave razpisa.

i S
s !
I
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT-VELENJE Kadrovsko—socialni sektor
Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu DO ESO TOZD VTO
OBJAVLJA dela in naloge:
1. TEHNOLOGA
Pogoji:
J
-	poznavanje dela v tehnološki pripravi za izvajanje instala-	j| cij ogrevanja, vodovoda in klime	s
-	3 leta delovnih izkušenj	J
-	odslužen vojaški rok
i
-	srednja strokovna izobrazba strojne smeri (strojni tehnik)	J
-	5 let delovnih izkušenj na področju instalacij, ogrevanja	j vodovoda, klime in prezračevanja	£
Rok za prijave 8 dni od dneva objave.	J
Pismene prijave sprejema kadrovsko-socialni sektor REK	J
Velenje, Rudarska 6.	t
Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v 10	#
dneh po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja.	* Srečno!
£
2. KONTROLORJA
Pogoji:
■/############/#/####//#####/####/####/#/■
:. 4 (41414) - 27. januarja 1978
NAŠ CAS
V ponedeljek so člani velenjskega humorističnega društva obiskali stanovalce v domu za starejše osebe v Velenju. Ob tej priložnosti so jim pripravili kratek kulturni program, ob koncu prijetnega srečanja pa so vse oskrbovance še obdarili. (L. O.)
fred zapornicami v Starem Velenju je tudi tabla z napisom: Preko prehoda vodi živino na povodcu. Verjetno je tabla v sedanjem času že odveč. Če pa nekateri mislijo, da mora biti „za vsak primer", potem bi jo bilo treba zamenjati!
Mnogi prvošolčki so v ponedeljek, ko so se začeli smučarski tečaji, naredili prve korake na snegu s smučmi. Potem ko so se nekaj časa učili z njimi hoditi, je sledila vožnja po blagi strmini z učenjem raznih smučarskih veščin: počepi, pluženje, zavijanje in seveda tudi ustavljanje. Temu je sledil tudi prvi poskus vožnje z
vlečnico. Saj je čisto lahko, so si verjetno mislili/ Toda sidro se je kar naenkrat izmuznilo iz rok, sni ček se je znašel na vseh štirih, pa še nekaj solzicjej na lice. Sicer pa je tu učitelj smučanja in prvi stfc premagan. (Foto: S. Vovk)
i
Uspelo srečanje malih vokalnih skupin I prijetno s koristnirn
ib temu, da se je tretjega sre- (Florjan Lesjak) in kvintet Flanungo Vsaka skupina je zapela dve hodnje vsaka skupina predstavila s =	J	i
Kljub temu, da se je tretjega sre čanja malih vokalnih skupin prejšnjo soboto v knjižnici Kulturnega centra Velenje udeležilo le šest skupin (tri so se zadnji trenutek opravičile) lahko rečemo, da je srečanje uspelo in zadovoljilo ljubitelje ljudske pesmi, ki so se zbrali v knjižnici.
V Velenju so nastopile naslednje skupine: Koroški vokalni kvintet pod vodstvom Albina Krajnca, vokalni kvartet Frankolovčani (Rado Pinter), vokalni kvartet iz Rogaške Slatine (Metod Jakob), dekliški kvintet KUD Bukovica pri Selcah (Franc Potočnik), žalski vokalni kvintet KPD Svoboda Žalec
(Florjan Lesjak) in kvintet Flanungo (Franc Žendoner) iz Velenja.
Vse nastopajoče je v imenu organizatorjev Zveze kulturnih organizacij občine Velenje, Radia Velenje in Kulturnega društva Stane Sever iz Škal pozdravil predsednik ZKO Velenje Karel Kordež in izrekel zadovoljstvo, da je bilo tretje srečanje v naši občini. „Pesem združuje ljudi v težkih in srečnih trenutkih. Govorica pesmi je čista, resnicoljubna, slovenska pesem pa je barvita in lepa kot naša domovina," je dejal in izrazil željo, da bi se v prihodnje v ta prijateljski krog vključili tudi slovenski pevci iz zamejstva, ki so sodelovali že na prejšnjih srečanjih.
Koroški vokalni kvintet delavsko prosvetnega društva Svoboda Prevalje vodi Albin Krajnc (na sliki v sredini), kije bil tudi pobudnik srečanja teh skupin. V sedanjem sestavu pojejo že od leta 1964, in sicer predvsem koroške narodne pesmi. Nastopajo na raznih prireditvah doma in med koroškimi Slovenci, predvsem pa tam, kjer je zahtevana večja intimnost in kjer so omejene možnosti za večje zbore. Dvakrat so skupaj z instrumentalno skupino nastopili na Ptujskem festivalu, prav tolikokrat pa na festivalu narodnozabavne glasbe v Steverjanu. Leta 1973 so na prvem nastopu na Ptujskem festivalu dobili nagrado kot najboljši debitant. Redno tudi snemajo za Radio Ljubljana, Maribor in Celovec (za slovensko oddajo).
Najmlajša skupina, ki je v soboto pela v Velenju na tretjem srečanju, je bil Vokalni kvartet iz Rogaške Slatine. Člani kot kvartet nastopajo šele pol leta, pred tem pa so sodelovali pri raznih drugih manjših skupinah.-
Vsaka skupina je zapela dve oziroma tri narodne in umetni pesmi, ob koncu pa so vse skupine skupaj zapele pod vodstvom Franca Potočnika še Ipavčevo Slovenec sem in Prešernovo Zdravljico.
Srečanju v knjižnici, ki je ponovno opozorilo na bogastvo slovenske narodne in umetne pesmi, je sledil še pogovor med sodelujočimi na reviji in organizatorji, udeleži se ga je tudi predsednik republiške ZKO Tone Lotrič. Med pogovorom so poudarili, da je treba v prihodnje storiti vse, da bodo male vokalne skupine, ki jih je v Sloveniji izredno veliko, deležne več pozornosti. Skupine naj bi v prihodnje še obogatile in popestrile svoj program, izrečena pa je bila tudi želja naj bi se v pri-
hodnje vsaka skupina predstavila s po eno novo skladbo.
Prvo srečanje malih vokalnih skupin je bilo v Črni na Koroškem, drugo pa v Moravcih. Ko je stekla pobuda za ta srečanja, je bila izrečena n tudi želja, da bi bila srečanja vsako leto v drugem kraju, da bi pevci iz raznih krajev spoznalo kar največ ljudi. Vendar so se pojavile v zvezi s tem organizacijske težave. Zato so predstavniki uredništva Radia Velenje med pogovorom predlagali, da bi bila srečanja kvartetov, kvintetov in sektetov v prihodnje v Velenju in to v organizaciji Radia Velenje. Udeleženci pogovora so to pobudo z veseljem sprejeli.
S. V.
Dekliški vokalni kvintet KUD Bukovica pri Selcah je bil ustanovljen pred sedmimi leti. Nastopa na raznih prireditvah škofjeloškega območja, skupino pa vodi Franc Potočnik.
V želji, da bi ohranili v kraju domačo pesem, so v Frankolovem ustanovili vokalni kvartet, ki nosi ime njihovega kraja. Kvartet je med drugim sodeloval na dveh Ptujskih festivalih, na festivalu v Steverjanu, posneli pa so tudi LP ploščo. Samostojno so nastopili tudi na javni radijski oddaji Prvi aplavz, na oddaji Koncert iz naših krajev in na mnogih drugih prireditvah.
Člani kvinteta Flamingo pojejo že pet let njihov vodja pa je Franc Žerdoner, pri delu pa mu pomaga tudi Ciril Zdovc, predavatelj z Rudarskega šolskega rentra Velenje. Fantje pojejo samostojno, ali pa nastopajo na raznih festivalih narodnozabavne glasbe skupaj z ansamblom Šaleški fantje. Prvič so javno nastopili na oddaji Pokaži, kaj znaš v Bevčah.
Društvo prijateljev mladine iz Šmartnega ob Paki je za vse tiste, ki bi radi izvedeli kaj več o umetnosti pletenja, pripravilo zanimive tečaje, na katerih spoznavajo tehniko, vzorce in vse ostalo, kar k pletenju sodi. Ti večeri pletenja, kot jih imenujejo pa niso le koristni, marveč tudi prijetni, saj udeleženke ob spretnem vrtenju igel tudi o marsičem" pokramljajo. O tem smo se prepričali, ko smo jih pred dnevi obiskali in navezali pogovor z nekaterimi od njih.
KARLA PODVRATNIK (vodja tečaja): „Ta tečaj smo pripravili z namenom, da vsem tistim, ki jih to zanima, omogočimo izpopolnjevanje znanja o pletenju. Na tečaj, ki je brezplačen, prihaja redno dvanajst do petnajst udeleženk najrazličnejših starosti, tako, da smo zares pisana druščina. Sestajamo se dvakrat tedensko po dve uri in moram reči, da so ti večeri zelo prijetni in da vsi zelo radi prihajamo. Zaradi tako velikega zanimanja bo naš tečaj trajal
_ saj mislim, da lahko na veliko pridobimo."
VERA BRIC: „Prej nikoli pletla, zato sem z izkoristila ponujeno in se prijavila za ta temu, da sem bila začetnik pa sedaj že znam in spletla sem si že
Vera Bric
pulover. Ti večeri so me budili k pletenju in sem, da si bom kaj. Znanje, ki ga bom pridobila moram čimbolj no uporabiti in ga seveda izpopolnjevati"
OLGA IRMAN: rečeno hodim sem ker mi je všeč. Nekaj sem o tenju vedela že prej, skušam to znanje čimbolj nitL Najbolj koristno zame. da sem izvedela nekaj krojenju raznih pletenih kov in o pletenju vzorcev.
Karla Podvratnik
verjetno še do konca meseca februarja. Želimo pa si, da bi ob koncu teh naših srečanj pripravili razstavo vsega tistega, kar bomo v tem času spletle."
TATJANA BANKO: _,,Zelo sem navdušena, da so v Smart-nem pripravili tak tečaj. Pletenje me nadvse veseli zato redno prihajam sem, da bi pridobila kar največ znanja. Lahko priznam, da komaj čakam tisti večer v tednu, ko se dobimo, saj se prav prijetno pogovarjamo in zabavamo, tako da nam te urice kar prehitro minejo. Želim, da se tečaj še ne bi kmalu končal,
Olga Irman d
zadnje pa se mi zdi pomembir1 da so ti večeri poleg tega, dar koristni tudi prijetni, tako, ] nam ob pletenju in živahne kramljanju ure kar prehi^
J. KRAOh
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinu^
Med skupinami, ki so pele v soboto v Velenju, je bil tudi Žalski vokalni kvintet, ki obstoja šele petnajst mesecev. Njihov repertoar obsega sedaj 22 pesmi. Doslej so nastopili že sedemkrat na raznih revijah, koncertih in drugih priložnostnih prireditvah.
„NAŠ ČAS", glasilo So stične zveze delovnega Ijudstr izdaja Center za informiranj propagando in založništvo ^ lenje, Velenje, Titov trg 2, p, ,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljf 1. maja 1965; do 1. januarf 1973 je izhaji kot štirinaft dnev k „SALEŠKI RUDA& kot ednik pa izhaja „Njf ČA5 od 1. januarja 19731 prej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stat, Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamr Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednikj
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titovi 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni nasl«_ Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev(B inozemstvo 300 dinarjev).	J
B
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-601-21420. "
Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskaitt „Ljudska pravica" Ljubljana.	|
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnej-sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februau 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.