DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. ^r//A nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. - Malih oglasov trgovskega zna- Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — £aia stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša Nefrankirana pisma se vohče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 59 Maribor, sobota, dne 24. julija 1937 Leto XII Predvsem Da bo lahko prišel proletarijat do besede V zadnjem času moremo zabeležiti, z veseljem, da so vendar bivše srbske demokratične stranke začele bolj živo delati za združitev vseh demokratičnih sil v državi za rešitev osnovnih političnih vprašanj. Pravilno so sklenili mariborski socialistični zaupniki, ko so pozdravili te najnovejše napore de-mckratič. opozicijonalnih strank in ko so svetovali socialistični stranki, naj v tem zbiranju demokratičnih sil najživahneje sodeluje, pri tem ji pa priporočili, naj v bodoče sklepa dogovore samo z organiziranimi skupinami, ki nosijo za svoje delo polno odgovornost, odklanja pa dogovore s posamezniki, ki si samo domišljajo, da nekoga predstavljajo, v resnici se pa niti za nje osebno ne ve, kaj iščejo in kaj hočejo. Kajti tam, kjer je J že itak onemogočeno pravo politično razčiščevanje, je samo v škodo razvoju, če bi poslušali še neodgovorne politične analfabete, ki toliko višje licitirajo s frazami, čim večji analfabeti so. Skrajni čas je, da se rešijo o-sncvna vprašanja državne ureditve, NorveSka delavska stranka v internacionali Stranka same v 37 občinah še nima svojih krajevnih organizacij Po vsem svetu se je pokazalo, da se je val reakcije ustavil samo v tistih deželah, kjer je bil močan socialistični proletarijat, kjer se je postavila v bran socialistična stranka, tista socialistična stranka, ki je pri nas nekaterim kar moda, da jo zaničujejo in napadajo kot staro, neboje-vito socialpatriotsko druščino. Kjer je trockističnemu komunizmu uspelo, da je razbil njene vrste, češ da bo polomu socialistične stranke sledila revolucija, povsod tam pa je namesto revolucije zmagala brezobzirna fašistična diktatura. Pri nas v Jugoslaviji je dobila pri j volitvah v konstituanto v vseh po- j krajinah, izven Slovenije, večino ko- j munistična stranka. Številčno raz- j merje med njo in nami je bilo 4:1 v prid komunistov. Trockistična taktika, ki je namerila ves boj samo , proti socialistom, in taktika neresnih groženj je oslabila mlade proletarske vrste in priklicala reakcijo, ki je ob ugodnem trenutku izdala »Ob- ! znano« in zakon o zaščiti države, Delavski razred je eden Kateri delavec, kateri nameščenec tega ne ve? Najpreprostejši delavec in nameščenec ima toliko soli v glavi, da logiko, pravilnost te trditve spozna. Koliko bolj mora to spoznanje zajeti delavce in nameščence, ki so obiskovali več šol, mnogo čitali, poslušali predavanja ter mislili sami ali sodelujejo v razrednem delavskem gibanju! To spoznanje je prva stopnja delavske kulture. Kdor spozna to dejstvo, je pošten in zvest svojemu načelu, dela tudi v življenju, v delavski organizaciji nesebično, preklinjajoč vse postranske pojave, ki ovirajo temeljno načelo: delavski razred je eden. Mnogo imamo danes pojavov, ki miajo namen to najsvetejše načelo delavstva sabotirati in smešiti, ga ko-rumpirati in izigravati. Mpogo je tudi delavcev, ki nasedajo prevaram in spletkam proti delavskemu razredu, ki morajo imeti le dva namena: podkupovati delavce z obljubami ali pa sejati med njimi prepire, da se ne bi zedinili v načelu, da je delavski razred samo eden. Eni si skušajo z obljubami delavstvu zasigurati politično oblast in vabijo delavce v svoje tabore, drugi pa s prepiri hočejo doseči nesoglasje, med delavstvom, da jim ne bi bilo politično nevarno. Tretji zanašajo v delavske vrste osebne prepire in spore, ki jim skušajo dati načelno obeležje, ki bi dejansko v obliki sodružnih debat delavsko gibanje le krepili, ne ga pa slabili. V tem ravno, ker zanašanje sporov v delavske vrste rahlja solidarnost delavstva, je dokaz, da vsi ti vplivi prihajajo iz tabora delavskih nasprotnikov, ki to razkrajoče delo tudi pridno podpirajo v svojem časopisju. Za delavsko gibanje so strup zunanji vplivi, ki pod krinko in videzom ^cbrchctne kritike ustvarjajo spore ln nerazpoloženje v delavskih organizacijah, ki ruši zaupanje v enotnost. Ti pojavi, naj prihajajo od koderkoli, če niso sodružni, so podtaknjeno zlo, ki ga hote ali nehote, najeti ali nerazsodni ljudje širijo med delavstvom, da bolj in bolj pozablja na to, da je delavstvo en sam razred in da zaradi tega med njimi ne sme biti nesoglasja. Mi smo en sam razred. Naša naloga, in, dolžnost je, da enotnost tega razreda ščitimo in negujemo kakor svojo najsvetejšo svetinjo. Tedaj smo šele pravi zavedni delavci! Osrednje glasilo delavske stranke poroča, da je Oskar Torro, predsednik stranke, izjavil, da bo vodstvo stranke, čim bodo izvršene občinske volitve, sklepalo o pristopu k internacionali. To vprašanje je postalo važno zaradi najnovejših svetovnih dogodkov. Norveške strokovne organizacije so, kakor je znano, že pred nekaj časa vstopile v mednarodno strokovno zvezo. Na seji predsedništva stranke je bilo razvidno iz poročila, da je delavska stranka dosegla maksimum v porasti svojega članstva. Ta ima 142.790 članov v 3146 podružnicah. Prirastek zna*a 20.783 članov s 424 podružnicami. Število članic znaša 22.288; njih število je poraslo za 3469. — Stranko, ima svoje podružnice v 710 cbčinah; vseh občin je 747. Listov ima stranka 42 in od teh je 26 dnevnikov, — Mladinska zveza ima 32.000 članov in 728 podružnic. Dne 21. in 22. avgusta bo norveška delavska stranka v Ahrendalu, kjer je bila ustanovljena, proslavila petdesetletnico svojega obstoja. Atentat na Poljskem. Na predsednika vladinega nacionalnega združenja polkovnika Koca je bil poskusen atentat. Atentatorju pa je predčasno eksplodirala bomba v roki in ga raznesla. Atentator je pripadal desničarski nacionalni demokratski stranki. Gre torej za razračunavanje med dvema fašističnima skupinama. S da pridemo do pravih življenjskih J vprašanj našega ljudstva. Razpravlja . se že o raznih potih, po katerih bi prišli do nove ustave, mi bomo podprli vsako razumno in demokratično rešitev, pri tem pa poudarjamo, da je predvsem potrebna politična svoboda, da je potrebno ukinjenje vseh tistih postav in odredb, ki zavirajo normalno politično življenje, Predvsem je potrebno, da ljudstvo svobodno diha, da se more ljudstvo svobodno organizirati v tiste stranke, ki jih samo hoče. Pri tem se ni prav nič treba bati, da pride do anarhije. — Anarhija ni še nikdar nastala iz organizirane demokracije, sv- Nam demokracija ni sredstvo, kakor je nekje zapisalo Kukovčevo glasilo, nam je demokracija cilj in prav zato, ker nam je demokracija najvišje načelo, smo socialsti, kajti popolna politična in socialna demokracija je mogoča šele v družbi, zgrajeni na popolni enakopravnosti delovnih ljudi. —///— Celibat učiteljic Zavrnjen predlog v skupščini. Vesti nekaterih listov o odpravljenju celibata za učiteljice so se izkazale kot netočne. Minister Stoševič je zavrnil predlog, da bi se naj ukinila prepoved o možitvi učiteljic z ne-uč:telji. Razni govorniki v skupščini so navajali, da je celibat nenormalen, ker se učiteljice sili, da se odrečejo možitvi in poroče proti volji svojega srca, oziroma da urede svoje odnose d O' ljubljenega moža na podlagi svobodne ljubezni. Pravoslavna cerkev ne more priznati nobene poroke, pri kateri bi poročena pozneje ugovarjala, da se je poročila vsled sile razmer, t , »■<>> >• — M z moškim, ki ni bil njen izvoljenec. Koruzo plačuje Prizad po Din 100 za 100 kg. Konkordat in kai pravijo o njem Devet poslancev izstopilo iz JRZ kluba, dva pa sta bila izključena. V ospredju notranjepolitičnih dogodkov stoji sedaj vprašanje konkordata. Proti sprejetju konkordata je pravoslavna cerkev, pa tudi svobodno misleči državljani, ki sicer priznavajo svobodo vere in cerkve na način, kot je to urejeno n. pr. v. Franciji ali pa v Ameriki. Vlada pa zahteva, da parlament konkordat sprejme. S to svojo zahtevo je naletela na odpor tudi pri entra delu poslancev JRZ kluba, ki odpovedujejo pokorščino stranki in izstopajo, ali pa jih strankino vodstvo drugega za drugim izključuje. Doslej fo izstopilo devet, poslancev iz JRZ, dva pa sta bila izključena. Da prepreči agitacijo v javnosti in tudi morebitne demonstracije, je j vlada prepovedala do 1. avgusta vse procesije in shode v Beogradu. Ko je pred par dnevi kljub temu krenila pravoslavna procesija iz saborne cerkve, kjer so bile molitve za zdravje težko obolelega patrijarha, je nastopila žandarmerija. — Nastala je gnječa — kakor pravi uradno poro-č'!o — brez krivde uradnih organov. Dogodek pa je našel silen odmev v javnosti in v parlamentu. Predlog na prekinitev debate o konkordatu je vladina večina zavrnila in bo v petek, dne 23. t. m. v parlamentu glasovanje o konkordatu. Zakaj odklanjajo konkordat? Devet izstopivših poslancev je naslovilo na predsednika kluba mini- stra Dragišo Cvetkoviča pismo naslednje vsebine: Gospod predsednik! Poslanski klub JRZ je z večino glasov sprejel sklep, da morajo člani kluba brezpogojno glasovati za predloženi konkordat. Ker pa je ta predloženi konkordat v nasprotju z državno ustavo ] in krši suverenost države ter razveljavlja veliko število državnih zakonov, na katerih sloni red v državi ter izziva verske spore in vznemirjenje med narodom, kakor sc to najbolje dokazali dogodki zadnjih dni v Beogradu, smatramo, da je vse to v nasprotju z bitnimi interesi naroda in države in nasprotuje tudi programu JRZ. Zato vas obveščamo, da z današnjim dnem. izstopamo iz poslan- Razdelitev kreditov za javna dela Slovenija na četrtem mestu. Kredit za javna dela, ki ga je o-dobrilo gradbeno ministrstvo, znaša Din 578 milijonov. Kredit se razdeli po banovinah naslednje v milijonih: dunavska..............^9.2 zetska................ primorska.............38? dravska ...... 35 Beograd ..............31 moravska..............13 vardarska, vrbaska in drinska po , . . 10 Od tega kredita se bo porabilo za gradnjo mednarodne ceste Subotica—Beograd 254 milijonov dinarjev. ga kluba JRZ. /sak naročnik gotovo želi. da Politika« začela čimpreie •• .1 ihnl i bi »De-izhajati rajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti v sr k me- Ne bodo prodrli! Protiofenziva nacistov pred Madridom, kljub silnim žrtvam brezuspešna Uspeli ofenzivni sunek republikancev na črti Valdemorio — Villa-neua del Pardillo — Las Rosas za-padno od Madrida, v smeri iz severa čez kraj Brunetto proti Navalcar-neru, je prisilil generala Franca k nujnim protiukrepom, da prepreči, da pride republikanska vojska njegovim ob rečici Manzanares vkopanim četam, ki oblegajo Madrid, za hrbet. Med tem, ko so republikanci vršili pritisk iz Brunette proti jugovzhodu na Villavicioso in jugozapa-du na Villamantila, je Franco z v naglici zbranimi četami, napadel pri Villaneua del Pardillo in potem na celi črti polkrožnega vdora proti Brunetti in Ouijorni. Boji, ki so se vodili te dni so eni najkrvavejših in najstrašnejših v španski vojni. Predvsem je Franco preizkusil vse vrste najmodernejšega orožja, zlasti artiljerijo in letala, nato pa pognal v boj konienieo in cele kolone Marokancev, Špancev, Nemcev in Italijanov ter afriških As-karov, pa zaman. Bili so odbiti; izgube napadalcev znašajo pet do šest tisoč mož, ki so deloma mrtvi, delo- ma ranjeni in onesposobljeni za boj. Republikanci ne samo, da so obdržali svojo fronto, so jo še popravili, zlasti južno od Las Rosasa. Izgleda, da so, kakor pravijo zadnja poročila, zopet prevzeli inicijativo in nadaljujejo vsled nacističnega protinapada prekinjeno ofenzivo. Vsekakor se je general Miaja tudi v teh bojih izkazal kot dober vojskovodja, ki vse svoje akcije vodi z zavestjo, da sta previdnost in čas njegova najboljša zaveznika. S svojim nastopom pred Madridom je se- daj prisilil Franca, da preneha z nadaljevanjem ofenzive proti Baskom v smeri proti Santandru ob Biskayi. Na aragonski fronti — umik Vladino poročilo pravi, da je armadno vodstvo ukazalo umik 13. armadi pri Teruelu, na prostoru Alba-rasin—Bronhales. Angleži v skrbeh Franco montira v zvezi z Nemci dalekosežne topove ob obali proti Gibraltarju. Angleži se zavedajo, kaj to pomeni. Izigravanje v odboru za nevmešavanje Odbor za nevmešavanje ne pride s svojim delom nikamor naprej. Anglija zahteva: 1. imenovanje nadzornikov v španskih pristaniščih; 2. odpoklic prostovoljcev in 3. obema strankama se prizna značaj vojskujočih se sil. Anglija zahteva sprejem svojega predloga v celoti. Nemci so za priznanje Franca kot vojskujoče se sile, istotako Italijani, tudi.za kontrolo so, toda o odpoklicu čet nočejo ničesar slišati. Nadalje hočejo, da se obravnava angleški predlog v obratnem vrstnem redu, kot pa je bil stavljen. Grandi je celo zahteval, naj Francija takoj uvede mednarodno kontrolo na svoji meji, dasi ve, da jo je Francija ukinila, ker jo je tudi Portugalska. Odbor za nevmešavanje ne more nikamor naprej, ker Nemci, Italijani in Portugalci hočejo zase pravico vmešavanja, prepoved naj bi veljala samo za Francoze, Ruse in Angleže. Ne bo še vojne na Kitajskem Sovražnosti ustavljene 2e zadnjič smo zapisali, da kljub razburljivim vestem iz Kitajske, še ni računati z vojno med Japonci in Kitajci. Najnovejše vesti to tudi potrjujejo. Kitajski pokrajini Hopei in Čahar ostaneta Kitajski, vendar pa v teh pokrajinah ne sme biti kitajskih vojakov. Mir je zapečaten s par sto mrtvimi in ranjenimi na obeh straneh. Nova žehoslovaška vlada V znamenju demokracije. Bivši predsednik čehoslovaške vlade je sestavil svojo tretjo vlado, v kateri je zamenjan samo finančni minister. Namesto drja Kalfusa je začasno prevzel finančno ministrstvo dr. Emil Franke, ki je obenem minister šolstva in narodne prosvete. Kriza vlade je nastala razen zaradi žitnih cen, tudi radi bodočih občinskih volitev in proračunskega predloga. Stranke, vladne in opozi-cionalne, niso ovirale preosnoye vlade v zavesti demokratične odgovornosti. Govorilo se ni niti o neparlamentarni vladi, kakor je zlasti fašistično časopisje želelo. Nova vlada je koalicijska demokratična vlada brez bistvenih izpre-memb. * Glede občinskih volitev so se dogovorili, da se bodo izvršile ne naenkrat, ampak v 25 etapah. dama i*% m svetu Dvajsetletnica kriške deklaracije je bila dne 20. julija t. 1. Deklaracijo sta podpisala za Srbijo Nikola Pašič, za Jugoslovanski odbor pa dr. Ante Trumbič. 143,8 milijonov dinarjev znaša presežek čistega dobičku državnih železnic. Železničarji vedo, da je to njihova zasluga. B.\\ \.i \\ tv H Za nadaljevanje agrarne reforme. Skupščina saveza agrarnih zajednic za Banat je sklenila resolucijo, ki zahteva med drugim nadaljnje izvajanje agrarne reforme,' določitev cen kolonizacijskim zemljiščem ter najetje posojila 500 milijonov dinarjev za pospeševanje kolonizacije, ker je v Banatu, na Hrvaškem in v južni Srbiji mnogo prostranih posestev. Resolucija zahteva higijensko in gospodarsko ureditev kolonij ter najmanj dvaj' setletno amortizacijo nastalih dolgov. Javnost je sprejela resolucijo prijaz- no. Obsojena socialistična pisateljica. Na tri mesece ječe je bila obsojena socialistična pisateljica in poznana psihologinja dr, Marija Lazarsfeldo-va, ker je prenašala dopise za revolucionarne socialiste. Njena prijateljica Marija Schneiderjeva je dobila dva meseca. Taka svoboda vlada v državi, ki jo grade na osnovi papeževe enciklike »Quadragesimo anno«. Za zdravje otrok, Čehoslovaška soc. dem. pomožna organizacija je poslala letos v dveh oddelkih za en mesec okoli 4000 otrok v gorata in gozdnata letovišča. Stroški za otroka na dan znašajo 10—14 Kč. 45 letnico je te dni praznoval ! prvi češki ženski socialdemokratični list. To dokazuje krepko žensko socialistično gibanje. V slavnostni šte- Obiščite MARIBORSKI •TEDEN od 31. julija do S. avgusta 1937 50 odst. popusta na železnicah in parnikih od 29. julija do 10. avgusta 1937 Velika gospodarska in kulturna revija Industrija. - Tekstil - Obrt - Trgovina -Kmetijska razstava - Prva fitopatološka razstava - Pokušnja vin - Zgodovina -Umetnost - Grafična razstava - Tujski promet - Akvaristična- Kuncerejska- Golobar-ska razstava - Razstava malih živali -Modna revija - Mednarodni plesni turnir -»Sen kresne noči« pod vedrim nebom -Koncerti - Kongresi - Športne prireditve -Veselični park na razstavišču i. t. d. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji — Zeleno romantično Pohorje — Vinorodne Slovenske gorice — Gostoljubni, lepi Maribor Vas vabijo! vilki je napisal uvodnik predsednik stranke sodrug Hampl, ki s ponosom m spoštljivo piše o ženskem gibanju na Cehoslovaškem. Strokovno časopisje na Čehoslo- vaškem je dobro razvito. Delavstvo ima 103 liste, med njimi 23 nemških. Naklada teh listov je po 687.624. — Najbolj razširjen je »Kovodelnik«. Ruski poslanik v Berlinu. Bivši ruski poslanik Jurenjev v Tokiu je bil imenovan za poslanika v Berlinu in je te dni nastopil svoje mesto. — Svoja pooblastila je osebno oddal Hitlerju. Pri tem je rekel, da ustvarjanje in vzdrževanje normalnih od-nošajev med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo ustreza interesom obeh držav. Hitler mu je odgovoril, da to izjavo sprejema z zadovoljstvom na znanje in da bodo ta stremljenja našla pri njem (Hitlerju) in njegovi vladi vso podporo. Pripadniki Montesorijeve šole, ki je zelo važna za vzgojo otrok, bodo imeli kongres v Kopenhagenu v času od 1. do 10. avgusta. Zasedba tovaren ob stavkah v Ameriki. Amerika ima svoje pojme. V neki usnjarni je ob stavki nad 200 delavcev zasedlo tovarno. Podjetnik je tožil delavstvo pri sodišču v Filadelfiji. Oblast se pa sicer ni vtikala vmes, ker je to v Ameriki privatni spor dveh strank. Sodišče je iv ,\ U razsodilo podjetniku v prid. — Reklo je, da zasedba obratov ni amerikansko, pač pa komunistično. Odlok se je glasil, da morajo delavci v eni uri izprazniti tovarno. Delavstvo se je odloku pokorilo. To je amerikanska demokracija, ki ima svojo posebnost razvitega kapitalističnega sistema. A. M. de Jung: 38 IZDAJA Otroška leta Mereyntjeja Geysena Mereyntjeju se je zavrtelo v glavi... besede so se mu globoko vtisnile v možgane in so ostale v njih, kot da bi jih nabodel na ost, dasi ni vedel, kaj pomenijo... mogoče pa vendarle... toda ni si upal o tem razmišljati... Gotovo je bilo to nekaj slabega, kar je pravkar izrekel gospod Valter! Kaj takega se vendar ne sme reči, to je bilo hujše kakor pa, da bi bil klel. — Bog in vrag... med njima, da bi ne bilo razlike?... Kako neki je mogoče, da tak bradat, velik mož govori takšne neumnosti! Ne vedoč si pomagati je zrl Mereyntje na lepo gospo, na svojo ljubo Gospo; kaj neki si je ona mislila o tem? ... Toda ona mu je samo kimala in se smehljala. Vsekakor se ji to ni zdelo hudoi... In Vrč?... Ta pa je sedel tu, delal obraz, kot bi ga bila ugriznila štrigla in bulil pred se, sam vase pogreznjen. Prav gotovo ni slišal, kakšne strašne stvari je bil pravkar izrekel gospod Valter ... Kot odrešenje se mu je zdel pojoči glas gospe, ki se je vmešala v pogovor, rekoč: »Herman, mislim, da naš mali gost ne more docela slediti vajinemu filozofiranju, ali se tebi ne zdi tudi tako?« Gospod Valter se je pogladil preko čela in rekel veselo: »Da, da, menda imaš prav. Stopi semkaj, Mereyntje, ali že znaš čitati?« »Da, gospod Valter,« je odgovoril Mereyntje vneto in se spustil s stola na tla, »hodim že v šesti razred!« Gospod Valter je kratek hip nekaj iskal, potem pa je potegnil knjigo iz omare. »Tu,« je rekel, »vsedi se lepo tja k oknu in poglej si mato to knjigo, boš videl, ako že kaj razumeš! Krasne slike so v njej.« Mereyntje je sedel pri mali mizici v kotu blizu okna in je pobožno ogledoval knjigo, ki je ležala zaprta pred njim. Platnice so bile iz svetlega usnja, na njih je bila z zlatom vtisnjena podoba čudnega moža, z dolgimi, zavihanimi brki in komičnim tridelnim klobukom, izpod katerega je trmasto kukala smešena, kratka kita; možakar je bil obut v velike škornje in izgledalo je, kakor da se prekopicuje čez veliko žogo; Me-reyntjeju se je zdelo to strašno prismojeno. Na zgornjem in spodnjem robu platnic je stalo napisano s tankimi, ležečimi črkami: Doživljaji barona Munchhausnai. Od Gustava Dorča... Bila je t^> zelo imenitna knjiga, toda Mereyntje je mislil samo na eno: da ležijo pred njim božje sanje ... ali pa so bile to slučajno samo sanje vraga?... Od strani sol mu udarjali na uho glasovi odraslih. Tu in tam, kadar je bilo iz mešanice debelih moških glasov čuti glas njegove ljube Gospe, je zaigral Mereyntjeju blažen smehljaj na ustnicah, toda razumel ni niti besedice. Zamišljen je sedel pred zaprto knjigo, dokler se ni končno noogumil, da io je počasi in spoštljivo odprl. Vestno je ogledoval naslovno stran in pričel nato čitati prvo poglavje. Ne dolgo potem je že bil ves zatopljen v čitanje nenavadnih izmišljotin gro>-tesknega lažnjivca, kakršen je bil ta baron Munchhauscn, in polastilo se ga je brezmejno začudenje. Niti trenutek mu ni prišlo na um, da bi kakorkoli dvomil v poštene namene tega žeuijal-nega lažijunaka. Saj je bilo vendar to v tej krasni knjigi z usnjenimi platnicami natisnjeno in prikazano v prelepih slikah. Vse je bilo zelo čudno, svojevrstno in tajiustveno ter je potekalo čisto drugače, kot pa potekajo dogodki v vsakdanjem življenju... Kako le je bilo mogoče te tako enostavno prikazati?... Kratko nato se je za trenutek ustavil in vzdihnil. Zamišljen je P01" mislil, kaj je bil prečital in videl naslikanega, P0-nadoma se mu je zazdelo, da je našel rešiti- Seveda se ni v resnici ugodilo! T<>;,so b']e muhaste sanje! ... Božje sati je! ... Alku torej je gospod Valter pa vendarle govoril repnici), sedaj mu je bilo vse jasno in razumljivo. • • • • • Kaj takega je mogel sanjati rsanu> ljnbi Bog! ... Kako krasno ie bMo to! Akt' h1 1 r111 11 c '31' ffpsood Valter tega porrej razodel, bi b'l mogoče sedaj v dvomili in zmeden. ker ne b' bil vedel, kai naj si misli o teh zmešanih in zmedo povžtočujfčlh nri-povedkah Sedaj »a mu je hijo vse jasno kojt beli dan. ne da bi bil moral šele otročje neumno izpraševati. Z izrazom rphlevnosti v sveiili 'očeh je pogledal proti pisatelju, ki se je v tem trenutku s svojim obrazom obrnil proti njemu,in niti prijazno pokimal. ■M*M* ~ t*S Govorjenje je utihnilo in Vrč je. vstal, (Dahe prihodnjič.) l> -- Maribor Sodrugi in sodružice, pomagajte Žrtvam stavke! Že lepo število sodrugov in sodružic se je odzvalo našemu pozivu za pomoč odpuščenim obratnim zaupnikom ob priliki stavke tekstilcev, Prosimo vse tiste, ki so naš poziv prezrli, da naj z majhnim prispevkom pripomorejo akciji do popolnega uspeha. Prijave za hrano, kakor tudi denarne prispevke -sprejemata tajništvo Strokovne komisije, Delavska zbornica, II. nadstropje in pa uprava »Delavske Politike«, Ruška cesta 5. Družnost! KMO. Črne liste. Izgleda, da so pekovski mojstri v Jugoslaviji naložili črne liste. Te dni se je mudil v Zagrebu nek pekovski pomočnik iz Maribora, ki je iskal dela v ta-mošnjih pekarnah. Obšel je par pekarn, toda povsod, kjer je predložil svojo delovno knjižico, so ga odpravili, rekoč: »A, Vi ste bili zaposleni pri tem mojstru v Mariboru, za Vas pa nimamo dela!« Iz teh izjav se da sklepati, da so gotovi pekovski mojstri naložili črne liste, da onemogočijo, da bi pekovski pomočnik, ki ga radi izvajanja uredbe o omejitvi nočnega dela vržejo na cesto, dobil delo drugod. Imetniki orožnih listov naj plačajo pri policiji banovinsko takso za orožne liste. Koncert v parku. V nedeljo, dne 25. t. m. (ob lepem vremenu) od 11. do 12. ure ( ibo koncertirala v parku -godba Glasbenega društva železniških delavcev (kapelnik M, Schonherr). Tombola. Prvo godbeno društvo tekstilnih delavcev in uslužbencev v Mariboru obvešča, da se bo tombola vršila -dne 25. julija ob 3. uri pop, na vrtu gostilne Weiber na Pobrežju. Lepi dobitki! Pridite! Odbor. Umorjeno so našli v Bresternici na podstrešju hiše 133 posestnico Kristino Gselmanovo. Gselmanova je ležala na podstrešju že kakšnih osem dni. 40 letnica 1. Delavskega kolesarskega osrednjega društva za Dravsko banovino v Mariboru. AKADEMIJA 31. julija 1937 v dvorani pri Renčlju na Pobrežju ob 20. uri: 1. Godba železničarskih delavcev in u-shižbencev (dirigira kapelnik namestnik Petrak Josip); 1. Cornevillski zvonovi (overtura); 2. slovenska nedelja (potpuri). 2. Simbolična skupina kolesarjev (članstvo podružnice Studenci). 3. Pevski odsek podružnice Slov. Bistrica: 1, Pevska sloga; 2. Utrgaj mi še rožice: 3. Vzbuienje duhov. 4. Govorilni zbor: »Molitev« (podružnica Pohrežje in »Vzajemnost« Pobrežje). 5. Ples kmetskih fantov in deklet (podružnica Studenci). Odmor. 6. Skupni mariborski pevski zbor: Slava delavstvu. 7. Odlomek 3. dejanja iz »Malomeščani«, igrajo diletanti podr. Slov. Bistrice. 8. Godba na fanfare centrale v Mariboru (dirigent s. Vampi); 1. Hrvatski potpuri; 2. pozdrav iz Litije (koračnica). 9. Skupna kolesarska piramida. Zaključno sliko spremljajo fanfare. Dopoldanski koncert. Dne 1. avgusta dopoldne v Gambrinovi dvorani velik koncert železničarske godbe (dirigent kapelnik M. Schonherr). Popoldne velika vrtna veselica pri Seifriedu1 (Lešnik), Tržaška cesta. Vstopnina samo za sobotno akademijo Din ?, 4 in 6. K oibilni udeležbi vabi odbor. »Pohorska žična železnica«. V poletnih mesecih se pojavijo v časopisju štorije o morskih kačah. Mi pa smo tako srečni, da se nam takih štorij ni treba šele izmišljati, ampak jih lahko serviramo -radovednemu svetu k-ot popolnoma resnične, z dodatkom, da sicer ne gre za kače, pač pa za stvar, ki se že vleče kot morska kača, in sicer je to — »Pohorska žična železnica«. Kljub neprestanim krizam v odboru še niso obupali, kaj zato, če pade ena glava, na prazno mesto stopi takoj nov pobornik ideje. Tako so te dni izvolili zopet novega predsednika, ki pa ima zelo omejena pooblastila: ali bo do drugega leta železnica gotova ali pa -bo s predsednikom in odbor-om vred likvidirana tudi idejna zamisel. Sedaj so siti. Neznan dopisnik se je v »Večerniku« z dne 15. julija bridko razjokal radi neke mize v Magdalenskem parku, okoli katere da posedajo samo mladeniči, ki tamkaj »kvartajo«, dočim moralo častitljivi starčki, katerim je miza namenjena, stati ob strani in kvečjemu »kibicirati«. Razen tega je namignil, da hodij-o kvartopirci v bližnje grmovje opravljat svojo potrebo ter da poškodujejo nasade. Ker pa ta notica ni rodila zaželjenega uspeha, je par dni na to zabrenkal še na drugo, nacijonalno struno, češ, da na klopici posedajo »nemškutarji«. To je pomagalo. Dne 22. t. m. so mizico odstranili. Sedaj ne bodo ob njej posedali ne mladeniči, ne »nemškutarji« in častitljivi starčki ne bodo imeli kje »kibicirati«. — Obiskovalec Magdalenskega parka, S četrtega nadstropja na dvorišče v hiši, v kateri se nahaja »Velika kavarna«, je skočil 501etni industrijalec Nikolaj Perper iz Reke in se ubil. Poprej si je še prerezal vrat z britvijo. Tezno pri Mariboru Resna beseda tistim priseljenim delavcem, ki se jih tiče. Med delavcem in delavcem ni razlike, pa naj si je te ali one narodnosti, te ali one vere. Boj za skupne interese veže delavce in ustvarja iz njih eno- družino. Najhujše obsodbe vredno je, ako delavec, ki pride -od drugod, ni solidaren z delavcem-domačinom ali ga še celo pomaga zatirati, na ta način, da -stopi v vrste hlapcev kapitalizma. Žal, da je nekaj takih zaslepljencev najti zlasti med nami primorskimi delavci radi katerih trpimo tudi vsi ostali. Z gnevom v srcu moramo ugotoviti, da se nahajajo med nami pravi propagatorji fašizma, ki so se v letih diktature (udejstvovali kot pravi -fašisti. Zakaj le so bežali ti ljudje pred fašizmom v Jugoslavijo, mar bi bili ostali v Italiji, ne pa da trosijo kugo fašizma po Jugoslaviji. Taki ljudje seveda tudi niso zavedni, so neorganizirani, petolizci in denuncijanti, kar zlasti težko občutijo sodelavci v tovarnah. Nas zavednih primorskih delavcev je sram take tovarišije in še sami se moramo braniti pred očitki, ker mnogi delavci mislijo, da smo vsi, ki smo prišli od tam preko, enaki. Pa nismo! Zavedni primorski delavci, ki smo morali ibe-žati v Jugoslavijo, hočemo biti borci proti fašizmu, za demokracijo in socializem, da pripravimo našemu narodu lepšo bodočnost, kot je pa usojena narodom pod fašističnim jarmom. — Zaveden primorski delavec. Ali sl ie poravnal naročnino? Ako Se ne, izpolni svojo dolinost! Cei|« Naši križi in težave. Kakor sta Celje in okolica lepa, tako malo čedne so razmere, v katerih živi tod naš delavski rod v senci visokih tovarniških dimnikov. Krivde je mnogo na nas samih, ker smo boječe pohlevne ovčice, ki dopuščamo, da nas vpregajo v težek jarem, ki bi bil še za mnogo močnejše stvore kot pa smo ljudje, pretežek. Toda ovčice garajo in četudi imajo slabo pašo. Od gospodarja ne zahtevamo ničesar, le sočne krme, ki bi jim jo nakosili drugi se jim hoče. Te ovčice imajo zlasti mnogo za povedati čez obratne zauonike, čez organizacijo itd., da bi pa sami bili organizirani in kaj prispevali, ali podpirali zaupnike — tega pa ne! Draginja narašča, vsak ve, kje ga čevelj žuli, pa kaj boš, ako so pa lačni ljudje tako nezavedni. Radi nezavednežev trpe tudi zavedni kovinarji. Delavski zaupniki so le zelo potrebni, kar je razvidno iz pritožb delavstva pri tv. Westen. Odkar je tovarna brez zaupnikov, tovarna sprejema delavstvo in ga odpušča, kakor da bi bila Borza dela št. II. Značilno pri vsem tem je, da tudi na novo odpuščeno delavstvo išče zaslombe pri delavskih zaupnikih, kateri so že eno leto izven obrata. Razumljivo je, da ne morejo uspešno posredovati, vendar bodo vkljub temu izvedli posredovanje. Kino .METROPOL* Celje prinaša: ?4., 25., 26. ju-Uia ob 16.15, 18.15 in 20.30: KOZAK IN SLAVČEK. Temperamenten, pustolovski film, bo vsakomur v največje 'abavo. V glavni vlogi: Jarmila Novotna in Svetislav Petrovič. — V nedeljo, dne 25. nb 10. in 14. uri matineja; PRERIJSKI PEVEC.___________________________________ Vzajemnost Studenci pri Mariboru Mladinski dan priredi »Vzajemnost« dne 15. avgusta 1937. — Vabimo vsa bratovska društva, kakor sodruge in sodružice. Tezno Vrtno veselico priredi »Vzajemnost« na Teznu v nedeljo, dne 25. julija v gostim Felič, v slučaju slabega vremena 8. avgusta Igra godba Glasbenega društva žel. delav-cev in uslužbencev -pod vodstv.om g. c on herrja. — Začetek ob 3. uri. Vstop prost. — K udeležbi vljudno vabi odbor. Of%dravjw Tvojega otroka spadajo tudi %d'mviagfye SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Kako je bilo med pravoslavno procesijo v Beogradu? Uprava policije v Beogradu1 je izdala poročilo o poteku pravoslavne procesije, dne 19. julija t. 1. Poročilo pravi: Ob 4. uri so pričele molitve za patri-jarha. Udeležila se jih je duhovščina iz raznih beograjskih cerkva in iz okolice. Okrog cerkve se je zbralo 1000 do 1200 ljudi. Pred cerkvijo je organizirana klika in duhovščina vzklikala: »Živio Voja Janjič!«, »Dol konkordat!«, »Živio patrijarh!«, »Dol z mračnimi tipi!« Ko je prota (Petrovič obvestil zbrane, da je procesija prepovedana, so že v cerkvi 1* .,1*' ' ’ pričeli vzklikati: »Dol Stojadinovič!«, »Dol Korošec!«, »Dol jezuiti!«, »Dol konkordat!«, »Živio Voja Janjič!« Procesija se je kljub temu podala z nekaj cerkvenimi zastavami na čelu, z duhovščino v ornatih, med katero so bili tudi trije ali štirje škofje, proti-Ulici kralja Petra, — Orožniki so čakali procesijo v Ulici kralja Petra in se jim je le s težavo po-srečilo, da so ločili duhovščino od ostalega občinstva. V trenutku, ko se jim je posrečilo duhovščino ločiti od ostalega občinstva, -so ljudje napadli orožnike. Da ne bi prišlo do nemirov težje narave, jih je orožništvo spustilo skozi kordon, ki se je nahajal pred patrijarhijo. Ko se je procesija z duhovščino in zastavami pomikala ipo Ulici kralja Patra dalje in je naletela na drugi kordon orožnikov, je tudi ob tej priliki občinstvo napadlo varnostne organe. Prav tako pa je duhovščina dejansko napadla orožnike in jih tolkla s cerkvenimi križi in zastavami. Kordon orožnikov se je počasi pomikal do poslopja Narodne banke, lu pa je občinstvo in duhovščina pričela obmetavati orožnike s kamni. Masa je hotela za vsako ceno prodreti v Kneza Mihajla ulico, ki je bila polna ljudi. Nekaterim ljudem s-2 je posrečilo prodreti kordon, enako pa tudi nekaterim duhovnikom, ki so se v ornatu podali v Knez Mihajlovo ulico. — Ostala duhovščina se je vračala z tnaso k saborni cerkvi. Ves ta čas so ljudje na vse strani širili letake z neresnično vsebino. Ko se je ljudstvo ,z duhovščino vrnilo do saborne cerkve, je duhovščina sporočila, da je škof iz Šabca ranjen. Ko pa sio varnostni organi spremili množico do saborne cerkve in v cerkev samo, se je na -orožništvo s stolpa vsula ploha kamenja in drugih trdih predmetov Ob tej priliki je bilo ranjenih več orožnikov. Ljudstvo se je nato razpršilo po stranskih ulicah. Škof Simeon, o katerem se je raznela vest, -da je ranjen, in za katerega je v narodni skupščini nekoliko minut po tern dogodku nekdo trdil, da je ubit, je sam brez tuie pomoči odšel v patrijarhijsko poslopje. Duhovščina, ki je prišla v Knez Mihajlovo ulico, je zbirala ljudi na Korzu ter pozivala na demonstracije. Radi tega so morali večkrat posredovati varnostni o t-gani in razganjati ljudi. Duhovščina je J11)*1 naprošena, naj sede v potniški avtomobil in se odpelje. Del -duhovščine se je odpeljal v saborno cerkev, drugi del pa v savinačko cerkev. Istočasno je bilo še nekoliko poskusov demonstracij v posameziih dtelih mesta. Joda te dem-onstraciie so bile že v za e preprečene. V vseh cerkvah, in o vsa deset minut, so ‘Dričeli m0^° zvnnenje je trajalo od desetih do polena)-stih. Zvonenje je ustvarilo med meščanstvom precejšnje vznemirjenje, ker se zvoni z vseh cerkva istočasno samo v pruneru nevarnost, ali mobilizacije. Ob pol desetih zvečer je bil poklican pred patrijarhijo rešilni avto. Ta avto ,e ob iričetrt na deset odpeljal škofa Simeona v živkovičev -sanatorij. Z avtomobila sta vpila na ulice -dva duhovnika: »R-azbojmki m morilci s-o pobili vladiko!« Kakor hitro je bil upravnik mesta o tem obveščen, je takoj poslal v Živkovičev sanatorij načelnika sanitetnega oddelka uprave mesta Beo-grada dr. Stoianoviča, da «3 osebno prepriča o staniu tjakaj prepeljenega škofa Simeona. Dr. Stojanovič je ugotovil, da ima vladika dve rdeči lisi, in to eno na vrhu nosa. m eno ob desnih sencih. Ker sedaj zlonamerni ljudje pa tu°' duhovščina raznašajo vesti, da so škofa Ne bo Vam žal: Prej nego kupite blago za obleke, kostume in plašče, obiščite w _ ____ Kj cr iavvilc, ulu CESKI MAGAZIN Maribor kjer dobite blago neverjetno poceni. Krojaške potrebščine!!!! Ul. 10. oktobra Prodaitt ■i m mu i Mi« im r - ----------------- in na veliko i Proti krivim naukom in zablodam! Hrastnik, julija 1937. Čudna je politika, ki jo vodijo v zadnjem času gotovi ljudje. Ni čuda, ako se delavci vprašujejo, kako to, da je sedaj za te ljudi naenkrat najboljše to, o čemer so včeraj govorili, da je najslabše. Glavno, kar označuje te ljudi pa je, da se trudijo prikazati nas socialiste kot slabe političarje, zato, ker se nočemo postavljati na glavo in 2 njimi vred sesti na politični vrtiljak. Po njihovem mnenju bi morali mi delati štafažo jeruzalemcem v boju proti Živko-viču, namesto, da ta hoj vodimo sami, ne pa s tistimi, ki so Živkoviču pomagali 11 J—J - — I -»!!_, i• —» nlnrtnTia •»'llrnni •c. Ako bi prišel Jevtič bi najbrž zahtevali, da gremo skupno z JRZ demonstrirat proti njemu, dasi vemo, da so tisti, ki žive od Jevtičeve zapuščine prav toliko vredni, kot Jevtič sam. Kaj so imeli delavci iskati pri pogrebu pok. Dolinarja? Dolinar je padel ne kot žrtev demokracije, ampak kot borec za stanovščino, t. j. za od1 klerikalizma propagirani fašizem, kakor se nam razodeva v sosednji Avstriji. Na tem ne izpremeni ničesar dejstvo, da je padel zaklan od orjun-ske roke. Ako bi se bili tisti, ki so prinesli vence iz revirjev tega zavedali, bi si bili prihranili blamažo, da jih šele stanovski fašisti morajo podučiti, da ne spadajo v njihove vrste. In potem napis na trakovih tistih vencev: »Drugi fašistični žrtvi . . .« Kaj je res, da je to bila šele druga fašistična žrtev' Simeona ranili varnostni organi, je bilo u-gotovljeno, da so varnostni organi odbijali napade demonstrantov z gumijevkami. Če bi kdo udaril z gumijevko škofa Simeona, bi ta gumijevka povzročila čisto drugačen udarec, ker je težka 1 kg. 0, kako kratkega spomina so nekateri ljudje! Ali so res že pozabljene žrtve 24. aprila 1921 in potem cela vrsta tistih, ki so v resnici padli za .svobodo? Kako je mogoče po vsem' tem pisati v delavskem listu, da sta ob Živkovičevem prihodu v Ljubljani trčila drug ob drugega fašizem in demokracija? Dva fašizma, da, demokracija, če jo je bilo kaj poleg, je bila za deklo. Kako daleč gredo ljudje v svojih krivih nazorih, dokazuje letak, v katerem čitamo: »Pristaši slovenskega ljudskega gibanja smo zadnji teden pokazali, da naš boj proti fašistični nevarnosti JNS ni samo boj za ohranitev obstoječega stanja.« Veste, kako smo delavci, tudi trezni levičarji, krstili učenjake, ki so izdali ta letak? Za čuvarje obstoječega reda. Socialisti smo vodili boj proti nacističnemu fašizmu in klerofašizmu in ga bomo. Socialisti vemo, da je parlament isti parlament, kot je bil izvoljen 5. maja, q. ' X v »i Kdor je res za demokracijo ve kaj mu je storiti. Ta ne bo šel v politični cirkus, tudi ne bc igral vloge neumnega kraljička, ki se je pustil nositi od orla v zračne višave, da je potem ostal osramočen, ampak bo stremel, da zbere armado odločnih, prepričanih borcev, ki vedo, da ni glavno nacionalizem in vera, ampak socialna demokracija. To povemo, ker nočemo varati sebe in drugih, ker nočemo zidati babilonskega stolpa, ampak novo zgradbo človeške družbe! Zato: živela socialna demokracija! Delavec. Tiskovni sklad Studenci: Divjak Alojz namesto za mašo za umrlim očetom daroval za tiskovni sklad Din 30.—. Iskrena hvala! Delavski pravni svetovalec Gradnja hiše (Celje). Vprašanje: Ali lahko zahtevam, da postavi sosed hišo 4 m od moje meje? Odgovor: Predno se dovoli gradba hiše, se vrši na licu mesta komisijski ogled, na katerega mora občina pozvati tudi vse sosede. Tu lahko postavite svoje zahteve. — Komisija mora preizkusiti, da reši Vajin spor z dogovorom: Če do tega ne pride, Vaju napoti na sodišče, kjer boste morali dokazati, da ne stavite svoje zahteve radi nagajanja sosedu, marveč, ker nastane škoda. Na Vaša vprašanja iz zavarovanja pogodbe bi mogli .odgovoriti šele po vpogledu obeh pogodb. Nagrada advokatu (Tezno). Vprašanje: Potom odvetnika sem tožila svojega moža na plačilo vzdrževalnine, ki mi je bila tudi prisojena in moj mož obsojen na plačilo stroškov. Odvetnik je nato zarubil pokojnino mojega moža ter je na ta način debil nekaj denarja, vendar pa si ga je pridržal za plačilo svojih stroškov. Odvetnik je tudi zarubil neko terjatev mojega moža, ki v resnici ni obstojala, tako da je rubež ostal brezuspešen in sedaj zahteva povračilo teh stroškov od mene. Ali je k temu upravičen in ali sme zadržati prejete zneske za plačilo svojih stroškov? Odgovor: P.o § 30 zakona o advokatih je edvetnik upravičen gotovino, ki jo je položila njegova stranka ali ki jo je prejel za njo, zadržati do zneska, ki je potreben, da pokrije svoje nagrade in stroške. Če je torej Vaš zastopnik del prejetih vzdrževalnin-skih obrokov zadržal za svoje stroške, je postopal v skladu z zakonom in ne bodete mogli v tem oziru proti njemu ničesar doseči. Stroške brezuspešnega rubeža ste pa tudi dolžni nositi Vi, če ste ta rubež naročili odnosno če ste svojega zastopnika pooblastili, da vodi za Vas izvršbo. Kdo vzdržuje ohromele? (Ormož.) Vprašenje: Sem ohromel in me kljub osemletnemu zdravljenju v raznih bolnicah ne morejo spraviti na noge. Kam naj se obrnem, ako me iz bolnice odpuste, ko je dolžan skrbeti za me? Odgovor: Ako nimata svojcev, ki bi Vas ipo zakonu morali vzdrževati, napravite prošnjo na banovino za sprejem v banovinsko hiralnico. Stroške bo morala nositi občina. Razveljavljenje izročilne pogodbe (Trbovlje) Vprašanje: Hčeri sem izročila posestvo in si izgovorila prevžitek, ki ga pa sedaj hči noče izpolnjevati. Ali morem izročitev posestva preklicati? Odgovor: Izročilne pogodbe ne morete razdreti, pač pa lahko tožite na izvršitev obveznosti iz te pogodbe. Prodaja čevljev (Pobrežje). Vprršanje: Sem čevljar in imam čevlje naročnikov, ki mi pa niso plačali in se tudi več ne zglase Ali smem te čevlje prodati? Odgovor: Svoj zaslužek morate najprej iztožiti in nato na podlagi pravomočne sodbe čevlje zarubiti in na javni dražbi prodat'. Na lastno roko pa jih ne smete prodati. Napitnina (Slatina Radenci). Vprašanje: Tukajšnji natakarji imamo 300 Din mesečne plače. Napitnine ne dobivamo nobene, dasi uprava zaračuna go-s‘om za postrežbo 10 odst. Ali imamo pravico zahtevati teh 10 odst.? Odgovor: Če ste sklenili pogodbo na mesečno plačo Din 300.— brez napitnine, n-mate pravice zahtevati tudi teh 10 odst., če pa je bila dogovorjena tudi napitnina, pa gre teh 10 odst. Vam. Mladinski Klic mladih: Dasi je moj oče »narodnjak« in sem doma slišal pripovedovati samo o naraščajoči moči fašizma in o propadanju socializma, sem že zgodaj spoznal, da more le organizacija z demokratičnimi in socialističnimi načeli pravilno zastopati vse: posameznika, kakor tudi množico, pred izkoriščanjem. Ne fašizem, temveč socializem more prinesti ono, kar nam je potrebno! Mladi smo še, vendar bodimo previdni; ne smemo se dati »farbati« od raznih tujih oseb, ki sc jim pač pravično misleči ljudje na poti, ne smemo se plašiti, kadar kaplan ali fajmošter zaropotata na prižnici in nas imenujeta brezbožnike, ampak s trdnim prepričanjem v zmago pravice z vnemo sledimo boju starih borcev, za priznanje onega, kar bi tudi nam koristilo. Gospodarski red, ki sloni na korupcij: in izkoriščanju, nam ne more dati ničesar. Danes, ko kapitalizem grabi bogastvo in si S socializmom proti faSIzmu! zida palače na račun naših žuljev, je potrebno, da mi, mlada generacija, nadaljujemo borbo, ki so jo vodili že naši sodrugi-predniki, opirajoč se na znanstvena dognanja Karla Marxa. Vodili so borbo in polagali žrtve za demokracijo in socializem in to v času, ko je bilo ljudstvo še bolj neuko in bolj daleč od spoznanja, kot pa je danes. Žrtve padajo še kar naprej. Kri španskih sodrugov, ki bodo s svojim junaštvom rešili domovino fašističnega suženstva, bo znova povzdignila moč socialistične internacionale. Ako mladi sodrugi v Španiji žrtvujejo življenje za svobodo, pa mi žrtvujmo vsaj svoje sile za organizacijo; izobražujemo se. širimo socialistično misel in predvsem našo »Delavsko Politiko«. S socializmom proti fašizmu, to bodi naša parola v življenju! J. G., Trbovlje. Prepoved govora strokovnemu tajniku s. Vidoviču pred upravnim sodiSčem — razveljavljena Predstojništvo mestne policije v Mariboru je dne 6. decembra 1936 dovolilo sestanek Krajevnega medstrokovnega odbora strokovne komisije za Slovenijo URSSJ. — Zabranilo pa je na podlagi § 25 zakona 1 društvih in shodih, da bi na tem shodu govoril s. Vidovič Stanko, tajnik medstrokovnega odbora iz razlogov javnega miru in reda. Proti tej odločbi je vložil s. Vidovič Stanko potom odvetnika dr. Reismana pritožbo na Bansko upravo, katera je pritožbo zavrnila, češ, da po § 25 cit. zakona upravna oblast I. stopnje lahko prepove shod ali posvet, če spozna, da ja nevaren javnemu redu. Če pa sme upravno oblastvo sestanek v celoti prepovedati, ga .me tudi deloma, odnosno lahko izključi v interesu javnega reda in miru ali državnih koristi kako osebo od nastopa na zborovanju. Državno oblastvo je imelo proti Stanku Vidoviču tehten razlog za tak ukrep, varovalo je javni interes, ki je nad zasebnimi, ki izviraio morda iz .poklia*uh dolžnosti. S. Vidovič je nato vložil po svojem zastopniku tožbe na Upravno sodišče, ker upravno oblastvo ni uporabilo, oziroma ni pravilno uporabilo zakona in upoštevalo predpisov postopka. Upravno sodišče je izdalo te dni sledečo sodbo: V okvirju s § 25 zakona o društvih, shodih in posvetih določenih pogojev smejo upravna oblastva po svobodnem prevdarku prepovedati ali omejevati shode in posvete. V stvereb svobodnega prevdarka je tožba na upravno sodišče po čl. 19 t. 3 za- KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o. z. v Prevaljah. Poštni predal štev. 3. Telelon interurban štev. 5. Poštni čekovni račun 12.048. Brzojav: Kodes Prevalje. Osrednja pisarna in centralno skladišče v Prevaljah. Podružnice : Prevalje, Leše, Mežica, Črna I, Črna II, Sv. Helena, Guštanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jiih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Član društva lahko postane vsak. Delež znaša samo Din 100.—. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah! V slogi je moč, v delu rešitev! Studenci pri Mariboru Umrl je 20 junija 76 letni s. Martin Divjak. Žaluirčim naše sožalje. _____ Nc^obrc v pravem pomenu besede postaja 'v-■k. i nogomet. V dunajskem stadionu je dne 5. t. m. pričelo drugo kolo za evropsko prvenstvo. Srečala sta se kluba dunajske »Admire« in FC Genua. Po' izjavi samega napovedovalca so se na igrišču odigrale scene, kakor jih doslej na Dunaju še niso bili vajeni. Kravalizi-rali so Italijani, kakor je to mogoče pričakovati le od fašističnih športnikov, ki se smejo prikazati pred obličje duceja samo kot zmagovalci. Fu^kcijonarji. so skušali delat' red, policija je morala postaviti cele kordone, dledalci pa so žvižgali, vpili, protestirali in v govorilnih zborih zahteval’ aretacijo italijanskih pretepačev. Ob zaključku igre, ki je končala neodločeno, so italijanski igralci dejansko napadli igralce »Admire« in enega izmed njih dobesedno pobili na tla. Pohodno so se neki italijanski igralci obnašali že pred meseci pri neki tekmi na Dunaju. Tedaj je bil kriv — sodnik. Tako se razblinja na dunajskem štadionu vse umetno go-ieno prijateljstvo med Dunajom in Rimom v nič ter pretvarja v besno sovraštvo. En.' t»''- g > a n i-ščau- kona o crž. svetu in uprav, sodiščih načeloma nedopustna. Kljub temu pripada upravnim sodiščem pravica presoje, ali se je gibal svobodni prevdarek v pravih mejah, tedaj, ali se z njega uporabo ni kršil kak zakoniti predpis, — ali je bilo upravno postopanje v konkretni zadevi pravilno izvedeno ter, —- ali dopuščajo rezultati postopanja sploh logičen sklep, ki je razviden iz izreka odločbe, t. j. da n' uprrvno oblastvo prekoračilo mej, v katerih se po načelih logičnega mišljenja more in mera gibati odločanje po svobodnem prevdarku. S. Vidovič ni nevaren javnemu redu in miru. V danem primeru vsega tega ni bilo. Prvostopno oblastvo pred odločbo, da na sestanku ne sme govoriti Vidovič Stanko, ni zaslišalo niti medstrokovnega odbora, niti Vidoviča samega. Za vzrok te prepovedi je navedlo le to, da je izdano iz razlogov javnega reda in miru. Tudi banska uprava postopanja ni izpopolnila in ni navedla konkretnejših razlogov za svojo odločbo, kar bi vsekakor rrorala z ozirom' na § 25 cit. zak. Radi tega in ker tožitelj Vidovič še ni bil kaznovan radi kršitve javnega reda in .miru in da tudi sicer iz upravnega spisa ni zadosti razvidno, da bi bil Vidovič nevaren javnemu redu in miru. je banska uprava prekoračila meje pristoječega ji svobodnega prevdarka, ko je potrdila prepoved, da tožitelj Vidovič ne sme govoriti na dotičnem sestanku. Sama mo»nert kršitve javnega miru in reda še ne zadr.~t”:e za policijske ukrepe proti tožite-lju Vidoviču. T»sbi je b;!o zato ugoditi in napadeno odločbo razveljaviti radi nezakonitosti. Literatura »Indeks«, socialno-statistička revija na srpsko-hrvatskem, fnancuskom, engleskom i njemačkom jeziku Četrtrnka. 10 str. Januar 1937. Št. 1. Leto IX. Arthur Benko, Grado, Zagreb, Žerjavičeva ulica 12. »Delo proti tuberkulozi«, glasilo narodne protituberkulozne lige. Št. 1. Februar 1927. Leto III, Str. 1—16. četrtinka. Izhaja 6-krat letno. Cena Din 10.—. Narodna prot>' tuberkulozna liga, Ljubljana, Miikloš.čeva cesta. »Maribor za popolno slovensko univerzo«. Osminka. 16 str. Društo jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Godala proda delavsko kulturno društvo »Enakost« na Javorniku po ugodni ceni ir, smrt: Mandolino, mandolin pikolo, man-dol čelo in mandol bas. Inštrumenti so nrav , 1v —nbranieni. Ponudbe na naslov DKD. »Enakost«, Slov. Javornik. Bonboniera „Beograd* Maribor, Cafova ulica itev- 1 Dnevno sveže prvovrstno pecivo, specialitete, največja izbira bonbonov č! ’ itd. - Za .Mia, .big Povsod gre glas B- Rnnsus zlatar, Kranl je za nas/ r»hte«alle ceniki Kis za vlaganje Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov ter žganjarna. JAKOB PERHAVEC Maribor, Gosposka ulica it. 9 — Telefon St. 25*80 Špirit za vlaganje Vedno v zalogi: Rum, konjak, slivovka itd. Na debelo! Na drobno! Za konzoret) Izdaj. In nrelnje Vlktm Eržen r Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltel) Josip Ošlak v Mariboru.