iz kolekcije GOLF na strani 32 DOKLEJ ŠE TEMNI OBLAKI NAD RUDNIKI? Prihodnost je tlakovana z glino Keramična industrija prinaša rudarjem upanje na boljši kos kruha Z nadaljnjo usodo Senovega je tesno povezana tudi usoda rudnikov Globoko in Laško. To so 20. oktobra ugotovili predstavniki krške in brežiške občine ter predstavniki rudnika Senovo in rudnika Globoko na posvetu v Krškem. Komisija za preusmeritev premogovnika na Senovem se je lotila dela pred dvema letoma. Našla je rešitev. Namesto rudnika predlaga na Senovem tovarno keramičnih ploščic in obrat za izdelovanje gradbenih žerjavov. Za oboje so študije že napravljene. Gradnjo teh obratov bodo zaupali mariborski METALNI, kakor hitro bodo zagotovljeni potrebni krediti. Ker pa so v republika tudi predlogi za polovično reševanje senovskega problema, so udeleženci ponedeljkove seje v Krškem, na kateri so bili navzoči tudi poslanci s tega območja, poudarili, da to ne bi bilo smiselno. Po- Čimprej preusmeriti rudnik Delegacija občine Kočevje je bila pri predsedniku izvršnega sveta Stanetu Kavčiču 17. oktobra je obiskala predsednika izvršnega sveta Slovenije Staneta Kavčiča delegacija občine Kočevje in se z njim pogovarjala o pokrivanju izgube na kočevski železniški progi, o preusmeritvi Rudnika, modernizaciji cest na Kočevskem in drugem. Franc Korelc, direktor Rudnika, republiški poslanec in član delegacije, nam je povedal, da so na razgovoru sprejeli med drugim tudi naslednje sklepe: ■ Izvršni svet bo pet let pokrival polovico izgube na tej progi; za prizadete občine in za Rudnik pa bo najkoristneje, če bo preusmeritev Rudnika izvršena čim hitreje. ■ Tudi izvršni svet se bo prizadeval, da bodo za preusmeritev prišli najprej na vrsto tisti rudniki, ki jim je preusmeritev najbolj nujno potrebna. ■ Zaradi bližnje ukinitve železniške proge je nujno, da dobi kočevska občina boljšo povezavo s svetom Cesta Kočevje—Delnice naj bi prišla čimprej v plan modernizacije cest. Čimprej pa je treba pripraviti tudi programe za modernizacijo ostalih cest drugega reda v občini. sledice takega ukrepanja bi bile silno neprijetne ne le za kraj in občino, ampak tudi za širšo družbeno skupnost. Nenadoma bd se znašlo na cesti polovico delavcev iz rudnika. Kovinski obrat ne (Nadaljevanje na 23. strani) S krampom nad blagajno! V ponedeljek, 20. oktoora, dve uri po polnoči so neznanci vlomili v pisarno novomeške opekarne Zalog in ukradli železno blagajno, v kateri je bilo 9000 din (denar podjetja, sindikata in menze). Preiskovalni organi so že v prvih jutranjih urah preiskave našli v grmovju okoli 300 m od opekarne razbito in prazno blagajno, poleg nje pa kramp. Sledovi kažejo, da so storilci blagajno porinili skoz okno, da bi jo odprli kje zunaj, ker je v pisarni niso mogli. Preden pa so dobili denar, so blagajno dobro zdelali s krampom. Med tem, ko to poročamo, se preiskava še nadaljuje. Direktor firme GUEST ELECTRONICS g. Peter Brown s plaketo Novega mesta, ki mu jo je v znak priznanja za tesno sodelovanje s tovarno elementov za elektroniko oziroma s šentjernejskim obratom UPORI izročil v soboto, 18. oktobra na slavnostni seji DS v Šentjerneju predsednik občinske skupščine Novo mesto Franci Kuhar. Več o slovesnosti berite na 7. strani! (Foto: Ivan Zoran) V Črnomlju bo važen posvet V petek, 24. oktobra, se bodo v Črnomlju sešli predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih E svetov celotne Dolenjske. Obravnavali bodo poslovanje zdravstvenega sklada za zavarovanje delavcev in priprave na spremembe financiranja zdravstvenega zavarovanja v letu 1970. Na dnevnem redu pa je še problematika zaposlovanja v dolenjskih občinah ter zaposlovanje delovne sile v tujini. V nedeljo kros na Čatežu V nedeljo, 26. oktobra, bo ob 14. uri na Čatežu po dveh letih spet zanimivo tekmovanje najboljših vozačev motokrosa iz Slovenije in Hrvatske. Dvoboj organizira v počastitev občinskega praznika AMD Brežice. Vsak tekmovalec bo v treh vožnjah prevozil 10 »krogov. Prijavilo se je že 24 motoristov, med njimi brpta Rotar in Milko Vesenjak S SOBOTNE MODNE REVIJE SEVNIŠKE KONFEKCIJE -JUTRANJKA- „1UTRANJKINA“ pomlad in poletje 1970 OD 23. OKTOBRA DO 2. NOVEMBRA Nekako od 24. oktobra dalje nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvijo zlasti med 27. in 30. oktobrom. Dr. V. M. Nekaj nad 200 poslovnih partnerjev, predvsem pa predstavnikov trgovine, si je v soboto popoldne v zdravilišču Čateške Toplice ogledalo najnovejšo modno revijo, ki jo je pod geslom »POMLAD - POLETJE 1970« pripravila »JUTRANJKA« iz Sevnice - »Miss Evrope 1969« Saša Zajc: v kopalkah sevniške konfekcije! »Dobro se zavedamo, da bomo samo s kvaliteto, s pravočasnimi dobavami in z doslednim upoštevanjem želja potrošnikov in kupcev tudi v bodoče uspevali,« je med drugim dejal v «rat-kem otvoritvenem nagovoru in pozdravni besedi direktor konfekcije »JUTRANJKA« iz Sevnice tovariš Karel Vehovar, ko je odprl modno revijo »Pomlad—poletje 1970«. Sodelovanje otroških prikupnih manekenčkov iz Sevnice, manekenk v režiji Centra za sodobno oblačenje iz Ljubljane, napovedovalke Dušice Erzinove, pevca Ivice šerfe-zija in humorista Boža Podkrajška, v odmoru pa še nastop ansambla Berger s priljubljeno pevko Melitko Avsenak — vse se je zlilo v prt-srčen in uspel nastop, ki je prav gotovo dosegel svoj namen. Če lahko zberemo vtise z modne revije pod skupnim imenovalcem »svežina, domiselnost, vsestranska praktičnost«, potem smo prepričani, da bi je bile vesele predvsem tudi vse tiste mamice in zaskrbljene družine, ki dostikrat ne vedo, kaj in kako obleči malčka, otroka ali odraščajoče dekle in fanta. »Jutranjka« pa, tako znova kaže, misli na vse; njena konfekcija se odlikuje po (Nadaljevanje na 20. str.) Prisrčne čestitke doktorju Mihi Japlju V četrtek, 16. oktobra, je magister Miha Japelj, Sef oddelka za kemijo v inštitutu za raziskave in razvoj v tovarni zdravil KRKA uspešno zagovarjal na fakulteti za na ravoslovje in tehnologijo %v Ljubljani svojo doktorsko disertacijo z naslovom »Sinteze in reakcije poliazahetero-ciklov«. Prizadevnemu in sposobnemu članu kolektiva novomeške KRKE, ki je tem postal doktor kemijskih ved, iskreno čestitajo prijatelji, nekdanji sošolci ter sošolke, znanci in vsi sode tavci! 1007« pure Lambsvvool spun in Scotland Št. 43 (1022) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 23. oktobra 1969 Prikupne skupine otrok v novih oblekah in plaščih sevniške »JUTRANJKE« so predstavile pisano zbirko otroške konfekcije, glede katere sevniški proizvajalci prav gotovo vodijo v državi. (Foto: AL Vesel) S pomembnimi delovnimi uspehi in s pogumnimi načrtf za bodočnost bodo praznovali prihodnji teden prebivalci občin Brežice in Novo mesto svoj občinski praznik, Semič z okolico pa svoj vsakoletni krajevni praznik. Spomin na slavne dni revolucije častimo z delom in zadovoljstvom delovnih ljudi,, ki si s samoupravljanjem gradijo jutrišnji še bogatejši čas. - Vsem občanom v naštetih občinah in krajih naše prisrčne čestitke za praznike! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA inS Jm 1 I m Brk £9—* i i WMm -. ■' • I; , f, , S§| Britanska lahkoživka, ob kateri je pred leti izbruhnil škandal, ker je zaradi zvez z njo moral odstopiti minister Profumo, je začela zdaj objavljati spomine v tedniku *News of the World« v nadaljevanjih. Milijonske mno-&ce bralcev uživajo ob ponovni zadregi visoke družbe, lastnik tednika pa ob povečani nakladi že tako in tako donosnega tednika Britanski konservativci so sicer samozavestno govorili na letni konferenci stranke, da bodo zagotovo zmagali prihodnje leto, na volitvah, toda njihov voditelj Edioard Heath jih je opozoril, da »zmaga ne bo lahka«. Pri tem je imel v mislih neprijeten podatek, da je v zadnjih tednih priljubljenost konservativcev nad laburisti padla od 25 odstotkov na 4 odstotke. In do volitev je še eno leto ... Predsednik mednarodne organizacije kriminalistov je na kongresu Interpola v Mehiki med-dru-gim dejal: »Kriminalna policija je v položaju zdravnika, ki zdravi po zunanjih znamenjih hude bolezni, ne da bi poznal njen izvor. Ugotavljamo zločinsko dejanje, ne da bi pravzaprav vedeli, zakaj je bilo storjeno.« Torej nekako tako kot gasilci... Austin Coates, 74-letni angleški pisatelj, ki živi v Hong Kongu, vztrajno trdi, da je Mao Ce Tung umrl že leta 1966 in da zdaj nastopa njegov dvojnik. Njegov glavni agrument: Mao ne bi nikoli dovolil tvoji ženi, da bi javno nastopala ali celo prišla na pomemben politični položaj. Njegovi dvojniki — trdi Coates — ne govorijo v hunanskem narečju kakor »pokojni« Mao. Tisti Mao, ki se je pojavil na tribuni v Pekingu ob 20-let-nici LR Kitajske, je bil seveda »dvojnik«... V središču preiskave senatnega pododbora ZDA je William Wolri-dge. »najvplivnejši narednik v ameriški armadi«. Podjetni rmrednik je upravljal vojaške klube v južni Nemčiji in potem v Vietnamu. Na leto zasluži 150.000 dolarjev. Najbolj se je »odrezal«, ko se je z osebnim letalom ameriškega poveljnika v Vietnamu pripeljal v ZDA. Toda še takrat mu podjetna žilica ni dala miru — v svoji prtljagi je prinesel 61 steklenic neocarinjenega viskija... Zajamčene cene Jamstvo velja le za omejeno število prašičev -Kako naj gospodarijo drugi kmetje? - Mesa je še vedno premalo, čeprav je koruza poceni Pred kratkim smo poročali, da je republiški zavod za rezerve dal pobudo za pitanje 10.000 goved pri kmetih. Poskrbel je tudi potrebna sredstva. To je lep prispevek, vendar ne dovolj, da bd postavili govedorejo in prašičerejo na trdne temelje. Sicer to tudi ni naloga zavoda za rezerve. Zato bodo morali še drugi organi prispevati, da se bodo razmere v živinoreji in preskrbi pire bivalstva izboljšale. TELEGRAMI BEOGRAD — Neil Armstrong, Edwin Aldrin in Michael Collins, ameriški astronavti, ki so osvojili Luno, so doživeli med obiskom v Beogradu navdušen sprejem. Sprejel jih je tudi predsednik Tito, ki jim je podelil visoka jugoslovanska odlikovanja. MOSKVA — V ponedeljek so se začela v Pekingu pogajanja med sovjetsko delegacijo, ki jo vodi namestnik sovjetskega zunanjega ministrstva Kuznjecov, in predstavniki kitajske vlade. Pogajajo se o mejnih vprašanjih. LA PAZ — Novi bolivijski predsednik Alfredo Ovando Candia je presenetil Američane in dokazal, da misli resno posnemati vojaško vlado v Peruju, ki je stopila na prste ameriškim interesom. S posebnim dekretom je nacionaliziral ameriško petrolejsko družbo »Gulf Oil« v Boliviji. LONDON — Iz britanskega obrambnega ministrstva se je zvedelo, da je SZ nenadoma umaknila s Sredozemlja večino svojih vojnih ladij. Do nedavnega je bilo v Sredozemlju 55 do 60 sovjetskih vojnih ladij, zdaj pa je njihova navzočnost v tem območju samo simbolična. DUNAJ — Ernsta Fischerja, enega izmed najuglednejših zahodnoevropskih marksističnih teoretikov, so 13. oktobra izključili iz KP Avstrije, ker ni hotel preklicati svojega mnenja o intervenciji v CSSR lani avgusta. BEJRUT — Na sedež palestinske osvobodilne organizacije v libanonskem glavnem mestu so izstrelili šest raket. Poročajo, da je bilo ranjenih sedem oseb. VATIKAN — Predsednik konference belgijskih škofov kardinal Suenes Je na sinodu v Vatikanu govoril o dveh prizadevanjih v rimskokatoliški cerkvi. Ni spodbi-ial načela o prednosti papeža in kardinalskega kolegija, pač pa je opozarjal na praktično uporabo tega načela Po njegovem je struja v Cerkvi, ki želi, da bi se vse versko življenje odvijalo kakor v kaki absolutistični monarhiji. BUDIMPEŠTA — Začel se je sedmi kongres svetovne sindikalne organizacije, ki se ga udeležuje 700 delegatov in opazovalcev nad 200 sindikalnih organizacij iz 124 držav, a tudi predstavniki 33 mednarodnih organizacij. Kongres bo trajal deset dni. Na pobudo Zvezne gospodarske zbornice in Sklada za pospeševanje živinoreje in izvoza mesa so v minulih dneh veliko razpravljali republiški in zvezni organi, kaj bi bilo treba storiti. Nekaj so predvideli in predlagali. Podoba pa je, da bodo njihovi predlogi izboljšali le nekatere razmere, ne bodo pa odpravili vseh problemov. Kmetovalci so prejšnja leta dokazovali, da ne morejo pitati več prašičev, ker je koruza predraga. Na nekaterih kmetijskih območjih naše države pa zdaj bijejo plat zvona, ker ne morejo prodati koruze niti po zajamčeni ceni. Zakaj ne pitajo \eč prašičev? Cena koruze je namreč padla že od letošnje pomladi. Medtem pa bi si rejci lahko poskrbeli tudi dovolj plemenskih svinj in pujskov za pitanje. Seveda če bi verjeli, da se razmere na trgu ne bodo prehitro spremenile. • ■ Pitanih prašičev je še vedno premalo. Rejci pa upravičeno sprašujejo, po kakšni ceni jih bodo lahko prodali oez nekaj mesecev ali v prihodnjem letu. Ali ne bo odkupna cena spet zdrknila na pet dinarjev za kilogram, kot je bila lani. ali celo nižje? ■ Odgovora ne dobijo. Kdo ve, kaj s* lahko zgodi. Družba — ali država — sicer jamči za prašiče, ki imajo 32 odst. mesa, 8,24 din za kilogram žive teže. Toda ne za vse prašiče. Kmetje bi morali skleniti pogodbe. Mnogi pa zaman iščejo organizacijo, '.ti bi bila pripravljena skleniti tako pogodbo z njimi. Brez kooperacijske pogodbe pa ni zajamčene cene.- * Sklad za pospeševanje živi-no reje in izvoza mesa — to je zvezna organizacija — predvideva, da bo za prihodnje leto lahko sklenil pogodbe z zajamčeno ceno za dva in pol milijona pitanih prašičev. Kmetovalci pa so jih pitali tudi po šest milijonov In še več. Toliko jih potrebujemo in bi jih morali spitati da jih ne bi bilo treba uvažati. A kdo bo jamčil odkupno ceno za vse? Taka negotovost pri prodaji je glavini povzročitelj, da še vedno ni dovolj pita- mm ČiVStS PROČ Z BARAKAMI — Starka v predmestju Rima ogleduje ruševine svoje kolibe, v kateri je stanovala. Kakor mnogo drugih so jo porušili stanovalci barak, ki so se na silo vselili v nova stanovanja. Da jih ne bi mogla policija nagnati nazaj v barake, so jih podrli. Na transparentu piše: »Ne zahtevamo lune, pač pa dostojno stanovanje za razumno ceno!« Telefoto: UPI nih prašičev in svinjskega mesa, čeprav je poletna turistična sezona že minila. Brez organiziranega pitanja prašičev z zajamčeno odkupno ceno ne more nihče napovedati niti za prihodnje mesece nitd za prihodnje leto, koliko jih bodo dobili mesarji in če bo dovolj mesa. To pa škoduje anaLto porabnikom mesa in gostiščem, ki so že letos tožila, da podražitve niso mogla vračunati v svoje cene, kot rejcem prašičev, ki po izkušnjah zadnjih štirih let ne upajo veliko tvegati. Nobeno ‘ire-jeno gospodarstvo ne more biti odvisno od slučajnosti. J. P. Potrošniški krediti pri trgovskih ^podjetjih Po najriovejših vesteh zveznega sekretariata za finance bo kmalu izšel predpis, po katerem bodo lahko trgovska podjetja, ki kreditirajo svoje kupce iz lastnih poslovnih skladov, odobrila posojila samo takrat, če bo potrošnik plačal 20-odstotno soudeležbo. Potrošniških kreditov torej ne bodo omejili, prav gotovo pa bo v bodoče pri vseh vrstah potrošniških kreditov tudi v trgovinah potrebna obvezna soudeležba. tedenski zunanjepolitični pregled tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ CK ZKS KONČAL SEJO — Centralni komite ZK Slovenije je končal svojo osmo sejo, ki je začela 9. t. m., ter se je nadaljevala 13. ni 20. t. m. Sprejel je stališča in sklepe o neposrednih nalogah komunistov v Sloveniji. Ti sklepi obravnavajo širok krog odprtih idejnopolitičnih in ekonomskih problemov v Sloveniji in nakazujejo akcijo komunistov pri razreševanju te problematike. Seja CK je sledila »vročim« razpravam, ki so nastale v zvezi s financiranjem gradnje nekaterih cestnih odsekov, vendar se je kmalu pokazalo, da gre za dosti globje in obširnejše probleme kot so ceste in da te probleme živo čuti vsa Jugoslavija, ne samo Slovenija. Zato je razprava na tej seji CK ZKS zaobjela zlasti odnose med republikami oziroma nacionalnimi skupnostmi in federacijo, državni kapital, nelikvidnost, vlog bank, delitev dohodka in vpliv teh problemov na položaj samoupravljavcev. Centralni komite ZKS se je na svojo osmo sejo sestal, kot že rečeno, trikrat. S takšno metodo dela se je CK izognil nepotrebnemu hitenju in si omogočil temeljito, stvarno proučitev idejnopolitičnega In družbenoekonomskega položaja v Sloveniji. Stališča in sklepi so nastajali v stvarnih razpravah med članstvom ZK, kar ustvarja razpoloženje za sistematično zastavljeno razreševanje problemov ter idejno politično in akcijsko enotnost pri izvajanju njihovih nalog v neposredni prihodnosti. Hkrati pa so ti sklepi spodbuda za poglobljene priprave na bližnjo prvo sejo konference ZK Slovenije. ■ PROSLAVA 25-LETNICE SVOBODNEGA BEOGRADA — Dne 20. t. m. je Beograd «slavil 25. obletnico osvoboditve. Svečane seje Stvarna napotila za akcijo mestne skupščine in beograjskih družbenopolitičnih organizacij se je udeležil tudi predsednik republike Tito z ženo Jovanko. Ob tej priliki so predsedniku Titu izročili zlato »Spominsko plaketo mesta Beograda. « ■ ŠEST MRTVIH NA PREHODU — V ponedeljek 20. t. m. zjutraj je na nezavarovanem železniškem prelazu v Sopnicah pri Sesvetih blizu Zagreba ekspresni vlak trčil v kombi. Pri nesreči je izgubilo življenje šest potnikov v kombiju. Nesreči sta potrovala tudi megla in ne> izkušenost voznika. ■ VLAK V ŠOLSKI AVTOBUS — Prejšnji torek zjutraj se je v gosti megli pri Dornavi v ptujski občini, na nezavarovanem železniškem prehodu, tovorni vlak zaletel v avtobus, s katerim so se šolski otroci iz Tomaža pri Ormožu peljali v Ptuj, da bd si tam ogledali pokrajinski muzej. Nesreča je terjala šest otroških življenj (na kraju nesreče so umrli trije), 32 pa so jih odpeljali v ptujsko bolnišnico, šoferja so priprli. Republiški izvršni svet je v zvezi s to hudo nesrečo naročil republiškemu prometnemu inšpektoratu, da čdmprej predloži poročilo o nezavarovanih železniških prehodih in sestavi predloge za pospešeno zavarovanje teh prehodov na območju Slovenije. ■ OSVAJALCI LUNE V JUGOSLAVIJI — V Beogradu so v soboto veličastno sprejeli v goste herojsko vesoljsko trojico iz »Apollo 11«, ki je letos poleti poletela na Luno. Astronavte Neila Armstronga,, Edwina Aldrina in Michaela Collinsa s soprogami je sprejel tudi predsednik republike Tito. ■MANJ GOSPODARSKEGA KRIMINALA — Na Bledu je bilo prejšnji teden štiridnevno posvetovanje o kriminalu v gospodarstvu, ki se ga je udeležilo kakih 200 jugoslovanskih pravnikov. Na posvetovanju so poudarili, da se je v zadnjih petih letih zmanjšalo število kaznivih dejanj in prekrškov v gospodarstvu za 13 odstotkov. Samo na enem mestu v Bostonu se je zbralo sto tisoč ljudi, v VVashingtonu 50.000, v Los Angelesu, San Fponci-scu, Detroitu, Minneapolisu in drugod na desettisoče in sto-tisoče. Bil je dan protesta proti vojni v Vietnamu, ki se je razširil po vsem ozemlju ZDA in drugod po svetu, kjer živijo ali delajo Američani. To je bila doslej največja demonstracija proti vojni v Vietnamu, čeprav je niso organizirali iz enega središča in čeprav so še nekaj dni pred 15. oktobrom govorili o njej kot o »otroški križarski vojni«, kot o političnem ne-j pomembnem in celo praznem protestu političnih zanesenjakov in celo »hippijev«. »Dan vietnamskega moratorija«, * kakor so-*- imenovali 15. oktober, je sprožil 26-letni Sam Brown, bivši študent bogoslovja. Moratorij pomeni odlog ali odložitev plačila, podaljšanje plačilnega roka dolžniku. In prav v tem zadnjem pomenu je bil mišljen dan protesta, ki je prvič v tolikšni meri združil staro in mlado generacijo v ZDA v zahtevi po miru v Vietnamu. Ko je predsednik Nixon le-tos januarja prevzel oblast, je obljubil svojim volilcem in ameriškemu ljudstvu, da bo končal vojno, da bo izvajal politiko, ki se bo v tem pogledu bistveno razlikovala od politike predsednika Johnsona. Pozval pa -je Američane, naj mu dajo nekaj odloga, da bo lahko izpolnil svojo obljubo. Javnost mu je dala ta »moratorij«, ki je trajal devet mesecev. V zadnjih mesecih je postajala čedalje bolj nestrpna in razočarana. Nixon je v tem času res umaknil nekaj ameriških vojakov iz Vietnama — do konca leta se jih bo umaknilo 60.000 — toda ostalo jih bo tam še vedno skoraj pol milijona. Nikakor pa ni hotel povedati javnosti razum, nega roka, do katerega bi se morali umakniti vsi »fantje« iz Vietnama, čedalje očitneje je tudi postojalo, da se tudi »jastrebi« ogrevajo za tako postopen umik, saj bi po sedanjem ključu lahko trajal leta in leta. »Jastrebi« no spoznali, da je to njihova najboljša taktika: ob zelo postopnem umiku čimbolj zavlačevati pogajanja v Parizu, hkrati pa skrbeti za »vietna-mizacijo« vojne. Ta izraz pomeni prizadevanje ameriške vlade in Pentagona, da bi tako okrepila saigonski režim, da bi se lahko sam obdržal, potem ko bi se ameriške čete v glavnem umaknile. Hkrati »jastrebi« rotijo Ameriško javnost, naj samo že malo potrpi, ker da je zmaga na vidiku. Zagotavljajo javnosti in predsedniku Nixonu, da se sovražnik bojuje še z zadnjimi močmi in da je treba samo še malo vzdržati. Njihov najmočnejši argument, ki je namenjen omahljivemu delu ameriškega javnega mnenja, se na kratko glasi: »Mar bomo zdaj vrgli puško v koruzo, ko. se nam po toliko žrtvah in izdatkih vendarle nasmiha zmaga?« »Jastrebe« prav nič ne moti dejstvo, da že leta in leta nastopajo s takimi argumenti. Računajo, da je v ZDA še vedno dovolj naivnežev. Toda množični protest 15. oktobra je pokazal, da jih je čedalje manj. Dubček in Smrkovskv sta prejšnji teden odstopila s Mora- torij položaja predsednika in podpredsednika zveane skupščine CSSR. Tako se je uresni-čila 'napoved o čistki vseh »desničarskih« elementov, ki jo je bilo slišati na plenumu CK KPC v dneh 25. do 27. septembra letos, na tistem plenumu, na katerem je bil Dubček med drughni izključen iz CK. čistka je zajela tudi druge osebnosti, med njimi nekdanjega gospodarskega voditelja in ekonomista Oto Sika, »ki je kriv, da so pred trgovinami v CSSR re-pi«, kakor je dejal generalni sekretar CK KPC Gustav Hu-sak. Kaj bo zdaj z Dubčkom, Husakom in drugimi? Kaže, da jim vsaj za zdaj poleg politične smrti ne grozi tudi proces in ječa. Husak je na plenumu partije dejal: »Ni-smo krvniki, naša partija ni mesnica«. Govoril je tudi o »higienski kopeli«. Vendar je malo dvoma, da bi sledilo še kaj hujšega, če bi bilo po volji stalinistov, kakor so Bi. lak, Kolder, Indra, Stro-ugal in drugi. Husak ni sta* linist ne nestalinist, ampak »realist«. Izpolnjuje tajni in ne tako tajni dolg do Moskve. Kljub temu je tragično in neznansko žalostno poslušati očitke, da so ljudje, kakor je Dubček, prepričan komunist iz mladosti, pomagali kon-trarevoluciji« in podobno. Kdaj bo prišel čas, ko bodo tudi na Vzhodu jemali poli-tične boje v partiji kot poli-tične boje, ne pa kot mračne zarote, rovarjenje, kotrarevo-luclje, izdajstvo in podobno? »Pridobitve revolucije je mogoče ohraniti samo, če jo bomo neprestano bogatili s še večjimi revolucionarnimi dosežki. Kakor gibanje in razvoj družbe nimata konca, tako je nenehen tudi revolucionarni boj. Ta boj je neizogiben, trajen in vse bolj zapleten, njegove oblike, metode in sredstva pa se neprestano spreminjajo. Načelni, iskreni in predani borci bodo v tem boju v vseh okoliščinah našli svoje mesto, vredno njihovega revolucionarnega boja v preteklosti.« TITO (Iz pozdravnega pisma VI. kongresu ZZB NOV) ZVEZA BORCEV JE PREDVSEM POLITIČNA ORGANIZACIJA Gibanje in razvoj družbe nimata konca Naši narodi so upravičeno ponosni na svoje borce iz vojne, ki so v velikanski večini postali tudi prvi borci naše socialistične preobrazbe - Domovina vedno potrebuje pogumne in vsestransko usposobljene ljudi, ki z osebnimi vrlinami in ustreznim delom gradijo vse svobodnejšo in bogatejšo družbo Predsednik republike je bivšim ^orcam poslal tople tovariške pozdrave in izrazil svoje prepričanje, da bo tudi ta kongres nekdanjih borcev pomembno prispeval k boju delavskega razreda m vseh socialističnih sil naše države za nadaljnje razvijanje velikih pridobitev revolucije. Prav tako je kongres ZZB NOV Jugoslavije pomemben prispevek za utrjevanje in poglabljanje samoupravnih ter demokratskih socialističnih odnosov. Po svoje pa je prav tako tudi prispevek k vsestranskemu napredku enakopravnih in pobratenih narodov in narodnosti socialistične Jugoslavije, kakor tudi k boju za ohranitev miru na svetu. Tovariš Tito je nato opozoril na izredno pomembno vlogo organizacije ZZB pri reševanju danes zelo zapletenih in pomembnih nalog. Prav Zveza borcev naj bi po stala Še v večji meri ena iz- — Tovariši, kako bi pokrili naše nepokrite investicije? — Jaz mislim... S cerado! (Karikatura iz »JEZA«) NAŠI TRGOVCI NE UPOŠTEVAJO DOMAČEGA SADJARSTVA Še vedno: z grabljami po jabolka... Za sadje ni kupcev, čeprav ga pojemo povprečno na prebivalca za dve tretjini manj kot v sosednih državah - Kaj bi bilo treba narediti, da bi bili zadovoljni sadjarji in porabniki? Veje sadnih dreves se globoko pripogibajo pod težo plodov. Poleti so jih sadjarji še podpirali, da se ne bi polomile. Zdaj pa marsikateri zamahne z roko, češ naj se lomijo veje, saj ra nobene koristi od sadja. Oni ga bodo imeli še vedno dovolj mestni prebivalci pa naj sami skrbijo zase. Zagrenjenost sadjarjev, ki ne morejo prodati sadja, se nekoliko preplet«, s škodoželjnostjo. To pa nd prav. Krivi niso mestni prebivalci, temveč kratek stik med njimi in sadjarji. To nalogo pa je po ukinitvi poslovnih zvez kmetijskih zadrug prevzela trgovina. Opravlja pa jo slabo. Trgovska podjetja skrbijo predvsem za lastna dohodek. Koliko s tem koristijo sadjarjem in porabnikom sadja v mestih, je ?& njih drugotnega pomena. Neka Ljubljančanka se je pred dnevi hotela postaviti pred znanca, češ da vedno kupi le jaboka jonatan in nobena druga. Pa se je nekoliko osmešila. Jabolka jonatan so dve ali tri leta ve- ljala pri nas za najboljša in so bila r.ajdražja. Letos pa so zdrknila na dr.igo mesto. Na prvem mestu sta spet rdeči in zlati delišes, za katera plačajo odkupovalo! tudi višjo ceno. Kdor tega ne spremlja, pač ne ve, kako se stvari spreminjajo. Ne ve, ker sam ne zna oceniti kakovosti jabolk, ampak posluša le reklamo. Tako se je pri preskrbi s sadjem zgodilo že veliko škodljivega. Uvožena jabolka iz Italije, ki so jih tam odkupovali od pridelovalcev po najnižji ceni — letos 30 lir za kilogram (60 naših par) — so nekaj pomladi kupovali naši porabniki po enaki ceni kot domače jonatanke. Ja bolka jonatan pa so v Italiji najmanj dvakrat dražja od tistih jabolk. Letošnja odkupna cena pa ni nič višja kot pri nas. Naši mestni porabniki so torej plačevali manj kakovostno sadje po visoki ceni le zaradi tega, ker. ne poznajo dovolj niti domačega niti tujega sadja in so nasedli reklami. Nekatere sorte jabolk, ki sti; take teorije niso le napačne, temveč tudi škodljive.« Predsednik republike je nadalje opozoril na pomembno vlogo borcev pri varovanju, razvijanju in posredovanju svetlih tradicij NOB in revolucije mlademu rodu. Vsi se moramo najodločneje upreti raznim poizkusom podcenjevanja, omalovaževanja in neposrednega blatenja našega osvobodilnega boja in revolucije. Nekateri so začeli zlorabljati demokracijo in svobodo, je dejal tovariš Tito, vendar jim je treba to odločno preprečiti. Odločno se je treba tu- Za železniško posojilo že 148,366.400 din Na področju Z2TP Ljubljana so delovne organizacije do 29. 9. 1969 vpisale za 22,866.500 din obveznic Skupnosti J2, kar je največ med petimi združenimi železniškimi podjetji v državi. V Sloveniji je vpisalo obveznice že 250 delovnih organizacij, železničarji v Sloveniji so do istega dneva vpisali 11,600.200 din posojila; obveznice je vpisalo 16.226 železničarjev. Hkrati je 4.194 drugih občanov vpisalo za 3,434.600 din posojila. V državi je do 29. 9. bilo med delovnimi organizacijami 613 vpisnikov za 65,359.500 din, medtem ko so 104.554 železničarji vpisali 67,470.200 din posojila oz. 2 milijona din več kot delovne organizacije! V SFRJ je razen tega 16.594 drugih občanov vpisalo do konca septembra aa 14,682.200 din obveznic. O SKLEPIH PREDSEDSTVA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Ukinitev državnega kapitala Predsedstvo ZKJ je na svoji 5. seji pretekli teden obravnavalo razvoj družbenoekonomskih odnosov v luči uresničevanja stališč IX. kongresa in izpolnjevanja reforme. V ospredju so bila najbolj pereča vprašanja: likvidnost v gospodarstvu, položaj gospodarstva v delitvi družbenega proizvoda in ukinitev ostankov tako imenovanega državnega kapitala - Daljnosežni sklepi predsedstva ZKJ Vsi tisti, ki so zlasti zadnje čase dosti govorili o tem, kako sprejemamo samo resolucije, premalo pa je konkretnih sklepov o čisto določnih vprašanjih, so z zadovoljstvom prebrali sklepe predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije o perečih vprašanjih družbenoekonomskih odnosov, ld jih je bilo sprejelo pretekli teden. V njih so povsem določno opredeljene naloge komunistov — tako tistih, ki delajo na ravni federacije, kot tistih v republikah, občinah in vsaki delovni organizaciji posebej. smo jih še precej let po vojni visoko cenili in veliko izvažali, res nimajo več take veljave kot takrat, Izrivajo jih nove sorte. Tako slabe pa spet niso, da lepi, zdravi plodovi ne bi bili dobri za namizno sadje. Naša trgovina pa jim noče priznati tega. V svojih prodajalnah ponuja kupcem le jonatan in zlati ter rdeči delišes. Seveda prodaja ta jabolka po visoki ceni, cenejših pa nima. Zato si mestni ljudje ne morejo privoščiti veliko sadja, če si ga ne pripeljejo sami od pridelovalcev z dežele. Odkupne cene jabolk v Italiji se gibljejo za enako velike in nepoškodovane plodove od 30 do 80 lir. Cena je odvisna od sorte. V naših trgovinah pa prodajajo vsa jabolka po skoraj enaki ceni. Cene znižajo le za poškodovano sadje. Naši trgovci torej ne upoštevajo domačega sadjarstva, porabnike sadja pa vzgajajo po svojem okusu, ki temelji na njihovem dohodku. Zato se sadjarji ne smejo preveč zanašati na trgovce, ampak bodo morali iskati neposredne stike s porabniki sadja, če jim to ne bo uspelo, bodo tudi v prihodnjih letih lahko z grabljami pobirali sadje za sadjevec in žganje. JOŽE PETEK Sklepe bi lahko razdelili na štiri velika področja: prvi govori o tem, kako odpraviti * nelikvidnost v gospodarstvu, drugi o tem, kako povečati delež gospodarstva v delitvi družbenega proizvoda, tretji je s tem neposredno povezan in govori o ukinitvi tako imenovanega državnega kapitala, v četrtem delu pa so sklepi, kaj je treba storiti za izpopolnitev gospodarskega sistema. Glede teh zadev so sklepi zelo jasni in ne dopuščajo nobenega dvoma, nobenega izgovora ali kakšnega drugačnega tolmačenja, kar bi za resolucije, ki smo jih doslej sprejemali, ne mogli povsem trditi, saj so bile pogostokrat plod kompromisov in se je nanje lahko skliceval vsak — tudi tisti, ki jih ni hotel upoštevati. ■ Poglavitni smisel tistega dela sklepov, ki govori o odpravljanju nelikvidnosti, je v tem, da mora vsak porabiti le toliko, kolikor ustvari in da nihče ne more živeti na račun drugega s tem, da svoja bremena prevali na druga ramena. ■ Bistvo sklepov, ki obravnavajo položaj gospodarstva v delitvi družbenega proizvoda, pa je v tem, da je treba reproduktivno sposobnost gospodarstva povečati, in to takoj, se pravi že z ekonomsko politiko v naslednjem letu. Nobenih novih dajatev ne sme biti, še sedanje je treba pregledati. Federacija naj konec letošnjega leta ukine prispevek na Skopje, konec prihodnjega leta pa še obresti na poslovni sklad. Najti pa je treba druge trajne vire za kreditiranje razvoja gospodarsko nerazvitih republik in pokrajin. Vse oblike odtujevanja sredstev neposrednih proizvajalcev je treba postaviti tako, da bodo le-ti imeli vpliv na njihovo razporeditev. Gre za banke, razne sklade in podobno. ■ Predsedstvo je dalje sklenilo, da je treba ukiniti tako imenovani državni kapital na vseh ravneh. Tistega pri federaciji je treba takoj potegniti iz bank in naj služi le za odplačilo dolgov v tujini, za preostali del pa naj se zmanjšajo obveznosti gospodarstva. ■ V četrtem delu sklepov je cela vrsta nalog, ki jih je treba uresničiti za izpopolnitev gospodarskega sistema. Izhodišče sklepov pa je v oceni, da smo sicer dosegli velike uspehe pri uresničevanju reforme, nekatere naloge pa uresničujemo neenakomerno in premalo. Sklepi so sprejeti, zdaj gre za to, da jih uresničimo, in to vsak po svoji pristojnosti. Prav zato, ker so tako določni, je njih uresničevanje možno tudi kontrolirati. Tega naj se zaveda vsak, ki je za karkoli odgovoren, kajti ljudje hočejo dejanja in ne besed. V. J. Kmetijski nasveti Hlevi brez stelje Ko želi živinorejec zgraditi nov hlev ah preurediti starega, se mora odločiti, če bo redil govedo na stelji ali bo prebil skoraj brez nje. Nastiljanje namreč določa dolžino stojišča in še nekatere druge gradbene rešitve. Odločiti se nikakor ni preprosto, to dokazujejo različne izvedbe in pogostne napake, ki jih vidimo v naših hlevih. ■ Ponavadi je že tako, da ima vsaka stvar svoje dobre in svoje slabe strani. Vsa umetnost je v konkretnih razmerah izbrati tisto, kjer dobre strani pretehtajo slabe. Stelja ugodno vpliva na prirejo in na zdravje živali, ki skoraj nimajo poškodb parkljev in vimena, ustvarja pa tudi hlevski gnoj, omogoča enostavnejše gnojenje in cenejšo gradnjo, pa čeprav vključuje tudi mehanizacijo za odstranjevanje gnoja. Kot rejci sami vedo, pa nastiljanje zahteva tudi veliko težaškega dela, račun je celo pokazal, da terja več stroškov, kot je gnoj sploh vreden, torej ločeno vzeto — povzroča celo gospodarsko izgubo. Prav iz teh razlogov napovedujejo, da se bo vse več rejcev, posebno tam, kjer stelje primanjkuje, s časom preusmerilo na gradnjo hlevov brez stelje in z odplako-vanjem gnoja. Na Gorenjskem smo že imeli priložnost ogledati si nekaj takih hlevov, s katerimi so bili lastniki prav zadovoljni. Naši sosedje Avstrijci, posebno pa še Švicarji, so v praksi že dokazali, kako je treba gospodariti v hribovskih kmetijah, kjer goje malo žit in stelje nasploh primanjkuje. S posebnimi odplakovalnimi napravami odstranjujejo izpod živali, ki stoje na kratkih stojiščih, delno pa na rešetkah, odpadke, ki pomešani z vodo sestavljajo gnojevko, zelo primerno za gnojenje travnatega sveta ki z odličnim izkoristkom hranil in lahkim transportom po ceveh daje tudi odlične ekonomske rezultate. ■ Največja prednost izplakovanja je v prihranku pri delovnem času. Reja brez stelje ima nedvomno prednost v hribovskih krajih, vendar kljub temu za najboljše molznice Se vedno priporočajo steljo. Velja tudi, da se je pri gradnji norega hleva bolje odločiti za odplakovanje, pri preurejanju starega pa je bolje ostati pri nastiljanju. Inž. M. L. med osnovnih opor ZK v njenem boju na nadaljnji družbeni napredek. Zi ZK in za vso našo družbo so bili revolucionarni kadri vselej izredno dragoceni. Imeli so nadvse pomembno vlogo v oboroženem delu naše revolucije in v povojni socialistični izgradnji. Tovariš Tito je s tem v zvezi dejal tudi tole: Škodljive teorije o spopadu generacij v naši družbi »Nujnega obnavljanja in pomlajevanja vseh forumov in vodstev v naši družbi ne moremo razumeti kot zameno tistih, ki po svojih letih sodijo k starejši generaciji, še manj pa kot soočenje generacij. Raznih .teorij’ o spo padu med generacijami v na ši družbi ne moremo sprejeti. Proti takim teorijam se moramo odločno bojevati, ker ne ustrezajo naši staro di bojevati za znanstveno in umetniško resnico o narodnoosvobodilnem boju . in revoluciji. Tovariš Tito je med drugim pozval vse borce, naj se neposredno in prizadevno skupaj z vsemi občani angažirajo pri nadaljnji razširitvi zamisli o vseljudski obrambi 'in za vsestransko krepitev obrambne sposobnosti države. Ponovno je tudi poudaril, da'je Zveza bor cev predvsem politična organizacija in eno izmed osnovnih oporišč delavskega razreda in ZK v boju za samoupravno in demokratično socialistično družbo. POTROŠNIKI: NAŠE PRAVICE IN DOLŽNOSTI — POTROŠNIKI: NAŠE PRAVICE IN DOLŽNOSTI — POTROŠNIKI: N/ 1^1 O kupčevih pravicah in dolžnostih v maloprodaji blaga vemo na splošno prav malo, čeprav gre tudi pri tem, le na videz nepomembnem vprašanju, za prav resne trgovske in pravne odnose - Kaj je »jamčevanje za napake«? - Ali bomo od prodajalca jahko izterjali nastalo škodo, če kot kupci blaga nismo izpolniH jnaših dolžnosti? V modernih časih smo prisiljeni veliko večino stvari, ki jih potrebujemo, kupiti. To ne velja samo za »meščane«, temveč tudi za kmete. Ti se že zdavnaj ne morejo več zadovoljiti samo s tem, kar sami pridelajo. Danes se nam zdi tak položaj čisto razumljiv. Pozabljamo namreč da še v začetku tega stoletja ljudje marsikatere stvari niso kupovali, temveč so jih naročali pri obrtnikih ali izdelovali doma. Moderna industrija pa proizvaja vse. Naročila pri obrtnikih so skrčena le na nekaj, proizvodov. Med industrijo in potrošnjo posreduje trgovina. Tako so naši stiki z njo vedno pogostnejši; vedno več kupujemo, vedno manj naročamo izdelavo posameznih proizvodov. r Pred leti, ko je blaga primanjkovalo, smo bili zadovoljni s tem, da, smo sploh kaj dobili. Danes pra/vimo drugače: moj dinar je trdo in pošteno prislužen, zato hočem blago, ki bo vredno tega denarja. Za skromnejšo ceno hočemo enostavnejši proizvod, za višjo ceno boljšega, lepšega, trpežnejšega. Skoro smo v zadregi, kaj naj kupimo. Podjetja nam v reklamah priporočajo proizvode, ki so vsi »najboljši, tehnično najbolj dognani, najtr-pežnejši, najlepši, imajo največji učinek«, že smo v trgovini, da kupimo proizvod, ki ga želimo. Plačamo ga in odnesemo domov. Toda pokaže se pomanjkljivost, napaka, proizvod ni tak kot bi moral biti, ni nam všeč, zdi se nam, da ni vreden plačanega denarja. V zadregi smo, kaj naj storimo. Kakšne možnosti imamo v takih in podobnih primerih kot kupci pri nakupih v trgovini? O drugih nakupih (na primer zemljišč, električne energije, vode, plina, stavb) tu ne bomo govorili. Toda tudi pri nakupih na drobno (zakon to imenuje maloprodaja) položaj ni tako enostaven, kot se zdi na prvi pogled. ■ Vsak dan kupimo mno< go stvari: hrano, cigarete, pijačo, obleko, včasih tudi pomembnejše stvari: gospodinjske aparate, radijski ali televizijski sprejemnik. Pri tem se skoro ne zavedamo, da smo sklenili eno izmed pogodb: kupno-prodajno pogodbo. Tudi nakupi v trgovini temeljijo na taki pogodbi. Pogodba je sklenjena, ko se kupec in prodajalec dogovorita o blagu in ceni. Odtlej dalje je za obe strani obvezna. V trgovini po navadi kupno-prodajno pogodbo istočasno sklenemo in spolnimo. Blago izberemo, zvemo za ceno, ga plačamo in vzamemo. Sedaj pa pride vprašanje, na katerega bomo poskušali odgovoriti v naslednjih vrsticah: kako ravnati, kadar mislimo, da je blago pomanjkljivo, da ima napake? Blago nam ni všeč ■ Včasih se zgodi, da nam blago po nakupu ni več všeč ali ugotovimo, da ga ne bo. mo potrebovali: izbrana srajca premajhna ali prevelika. Ugotovili smo, da sorodnik, ki smo mu darilo namenili, že ima prav tak brivski aparat, mlinček za kavo ali knji-go. Za otroka smo kupili drugačno slovnico, kot je za ta razred predpisana. V vseh teh primerih nam blago ne bo moglo služiti tako kot smo želeli pri nakupu. V trgovini bomo poskušali blago vrniti. Vendar v takih primerih podjetje ni dolžno vzeti blaga nazaj in vrniti denarja. Zanj namreč v večini primerov ni važno, za kaj bo kupec potreboval blago. Strokovno rečeno: kupčev motiv se normalno ne upošteva. Vendar je naša trgovina — to ji lahko priznamo — v zadnjih časih močno napredovala. Večkrat nam v takih primerih vrnejo denar, še večkrat pa so pripravljeni zamenjati blago za drugo (z doplačilom morebitne razlike). Vendar naredijo to iz uslužnosti, zaradi dobrih odnosov s kupci, ne pa zato, ker bi bila to njihova dolžnost. | Podobno je z razmer, jem med blagom in ceno. Nič nam ne pomaga, če smo kasneje ugotovili, da je prav tako blago drugje cenejše ali da ni vredno plačanega denarja. Samo če bi bila cena izrazito neutemeljena ali nepoštena, bi vsaj pred sodiščem uspeh doseči razveljavitev pogodbe. Sicer pa se mora vsak kupec sam pobrigati, da bo kupil blago po ustrezni ceni. Včasih so cene resda določene s predpisi. Vendar je spomo, ali bi lahko na podlagi teh predpisov kupec dosegel razveljavitev pogodbe. V vseh navedenih primerih torej ne bomo mogli zahtevati od podjetja, da vme denar in blago zamenja. Blago ima »resne« pomanjkljivosti ■ Pravna pravila torej ne upoštevajo vseh okoliščin, zaradi katerih kupcu blago ne more služiti. Kupca ščitijo le, če ima blago — zaenkrat jih tako imenujmo — »resne« napake. O tem, kakšne so te napake, pa je potrebno ma- lo več besed. Najprej nekaj o tem, kako se sploh določi kakovost blaga. BS Največkrat se posebej ne dogovarjamo o kakovosti blaga. Če kupujemo na primer margarino, nas kot običajne potrošnike ne zanima podrobneje, po kakšnem postopku je proizvedena, kakšen je odstotek posameznih snovi v njej. Pričakujemo, da bo blago srednje, povprečne kvalitete. Ta domneva velja tudi v pravu, če se stranki nista posebej dogovorili. Blago mora imeti vse tiste lastnosti, ki so potrebne za njegovo normalno uporabo: dežnik se mora brez težav odpirati ali zapirati, krovno blago mora biti dovolj napeto in gosto, da ne prepušča dežja, palica mora biti ravna in podobno. ■ Včasih je kakovost blaga določena s predpisi o standardih (jugoslovanski standard — JUS). Zvezni zavod za standardizacijo je namreč z zakonom pooblaščen, da iada podrobne predpise o lastnostih posameznega proizvoda. Ti standardi zelo podrobno opisujejo blago. Okensko steklo na primer mora imeti določeno debelino, prozornost, trdnost, odpornost proti Idioti in mrazu, prožnost, itd. če je kakovost blaga določena s standardom, potem mora biti ta natanko taka kot jo je standard predpisal. Na nekaterih proizvodih beremo »Ni po JUS-u«. Ta označba pomeni, da proizvod nima lastnosti, ki jih predpisuje standard, ker za določen proizvod takega standarda sploh ni ali ni obvezen, ali pa sme proizvajalec od standarda odstopiti. ■ Podobno kakor s standardi je kakovost lahko določena tudi z uzancami, s posebnimi sanitarnimi ali z drugimi predpisi. To je zlasti pogosto pri prehrambenih proizvodih. Včasih sam prodajalec ali proizvajalec zatrjuje, da ima blago do ločene lastnosti: zobna krema čisti tudi rjavo barvo, ki nastane na zobeh zaradi kajenja; posoda je talca, da je v njej mogoče peči meso brez dodane maščobe. ■ Mnogokrat pa se kupec in prodajalec še posebej dogovorita o kakovosti ali lastnostih blaga: prodajalcu povem, da kupujem varovalko za električni štedilnik ali drug močnejši potrošnik električnega toka; povem mu, da kupujem hlače za enajstletnega otroka; prodajalec obljubi, da mi bo našel prav tako blago. Tako je torej lahko določena kakovost (vrsta, lastnost) blaga, če blago takih lastnosti ne bi imelo, lahko rečemo, da ima napake, da je pomanjkljivo. Prodajalec ni pravilno spolnil svoje dolžnosti' Sedaj smo na vrsti mi. Vedeti moramo, kaj bomo storili v takem primeru. Odgovor spet ni tako enostaven. ■ V strokovnem pravnem jeziku govorimo o jamčevanju za napake. Te napake so lahko več vrst. Nekatere so pravne (na primer, če Je prodajalec prodal blago, ki ni njegovo), druge dejanske ali stvarne. Pravne napake v maloprodaji skoro ne pridejo v poStev, zato jih niti ne bomo obravnavali. Bolj pogostne so stvarne napake. Tudi te so različne. Vse namreč niso enako pomembne. Po splošnih pravnih pravilih jih določimo v glavne in postranske. Vendar imamo poseben predpis, ki ureja tudi prodajo blaga na drobno. To Je Temeljni zakon o blagovnem prometu iz le- ta 1967. Ta pa govori le o »pomanjkljivostih« blaga. Rekli bi torej lahko, da je blago pomanjkljivo vedno takrat, kadar nima običajnih, dogovorjenih, z zakonom ali drugimi predpisi določe- da podjetje napako na kupljenem blagu odpravi. Vendar sme to storiti le, če je kupec privolil. Če smo kupili konfekcijsko izdelano obleko, sme podjetje predlagati, da očisti madež na kupljeni obleki. Od nas pa je odvisno, ali bomo s tem zadovoljni, ali pa bomo izbrali drugo možnost. Pravniki tudi niso enotnega mnenja, ali sme kupec zahtevati zmanjšanje kupnine če ima blago napako. Zakon te možnosti ne omenja, dopustna pa je po splošnih pravnih pravilih. nih lastnosti, ne glede na to ali se pomanjkljivost da odpraviti ali ne. Kaj lahko zahtevamo od prodajalca? ■ Če gre za pomanjkljivosti blaga kot smo jih malo prej opredelili, ima kupec po 1. odst. 23. člena Temeljnega zakona o blagovnem prometu več možnosti. Predvsem sme kupcc zahtevati, da prodajalec blago zamenja, t. j. da vzame blago nazaj in izroči kupcu enako, toda brezhibno blago. Druga možnost Je, da kupec vme blago in zahteva od podjetja, da mu vrne kupnino. Pravniki niso enotnega mnenja o tem, kdaj mora podjetje blago zamenjati »ali« vrniti plačani znesek. S tem pa seveda ni rešeno vprašanje, kdo odloča o tem. Pravilno bi bilo, da bi kupec smel zahtevati vračilo kupnine le, če podjetje ne bi moglo dati drugega brezhibnega blaga. Zakon nadalje dopušča možnost, | Itazume se, da bomo lahko te pravice uveljavili le, če je blago imelo napake, še predno nam je prodajalec blago izročil. Napake, ki bi nastale po tem, se bodo upo-števale le, če bodo posledica okoliščin pred izročitvijo (slaba izdelava nekaterih de-lov proizvoda). Zelo podobne so posledice, če ima napake tisto blago, za katerega se proizvajalec posebej obveže, da bo v redu delovalo, oziroma, da bo omogočena redna raba v določenem času. Govorimo o prodajalčevi ali proizvajalčevi garanciji. Tako garancijo predpisuje za nekatere proizvode že sam zakon. O tem pa morda več kdaj drugič. Sklicevanje na napake - in na naše pravice! ■ Na napake sc ne bomo mogli sklicevati, če nas je prodajalec nanje opozoril ali bi morali kako drugače sklepati, da gre za pomanjkljivo blago. Mnogokrat je blago že označeno kot »blago z napako«, kot blago II. vrste ali podobno. V takih primerih moramo z nekaterimi pomanjkljivostmi tudi računati. Včasih se že iz cene vidi, da gre za slabše blago, če bi bile npr. pomaranče na splošno po 5 dinarjev, nekatere pa so po 1,50 dinarja, potem lahko sklepamo, da gre za poškodovano, toda še užitno blago. Vendar tudi pri proizvodih, ki se prodajajo kot blago z napako, nismo dolžni trpeti večjih pomanjkljivosti kot so napovedane, kot so primerne znižani ceni ali kot to določajo predpisi. Srajca z »napako« ima lahko npr. napako v delu tkanine, ne more pa biti brez levega rokava. ■ Ostane še vprašanje, kako ravnati, da se bomo lab-ko sklicevali na pravice, ki jih imajo nasproti prodajalcu, če ima blago napake. Posebne pravne norme, ki veljajo v gospodarskem poslovanju (pri nas t. i. Splošne uzance za blagovni promet) predpisujejo nekatere kupčeve dolžnosti v takih primerih. Splošna pravna pravila pa določajo šestmesečni rok od prevzema blaga za prodajalčevo jamčevanje za napake. Pri kupni pogodbi mora — tako kot tudi pri drugih pravnih poslih — tudi druga stranka ravnati s potrebno skrbnostjo. Predvsem bomo morali biti skrbni pri samem nakupu blaga. Morali ga bomo pre-gledati kolikor je pač mogoče natančno, če bomo napako opazili, bomo morali to takoj sporočiti podjetju, t. j. kar na licu mesta prodajalcu. ■ Nekaterih napak seveda ob prevzemu ne bomo mogli odkriti, Pojavile se bodo šele kasneje, najpogostneje ob uporabi stvari: čevlju bo npr. ob prvem dežju odstopil podplat. Take napake moramo podjetju sporočiti takoj, ko se pokažejo. ■ Uveljavljanje svojih pravic bomo močno olajšali, če bomo imeli na voljo dokaze o nakupu blaga. V nekaterih prodajalnah piše, da blago zamenjamo samo na podlagi računa ah paragonskega lističa. To ni povsem točno, podjetje je dolžno zamenjati ali vrniti blago tudi brez tega. Vendar bo moral kupec dokazati, da gre za blago, ki ga je kupil prav v tej trgovini in prav tega dne. To pa bo pogosto zelo težko brez računa ali blagajniškega lističa. •t ■ V naših podjetjih se ve- ■ dno bolj utrjuje prepriča- ■ nje, da bodo kupca pri- ■ tegnili le z dobro kvali- ■ teto, zmerno ceno in ■ solidno postrežbo. Kupci ■ imamo do tega tudi pra-' ■ vico. Vendar v medseboj- ■ nih razmerjih ne sme vla- ■ dati samovolja. Obe strani ■ se morata zavedati svojih ■ pravic In dolžnosti. Temu ■ je namenjen tudi ta čla- ■ nek. Dr. B. Z. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! \ Oktober Mtffi® V minulem, letu so bili napori delovnih ljudi v občini usmerjeni v krepitev njene gospodarske moči. S tako usmeritvijo smo bili vključeni v tokove reformnega časa. Kljub prizadevanju delavcev, kmetov in inteligence, kakor tudi vseh organiziranih činiteljev v občini pa gospodarstvo še ni doseglo take ravni, da nam ne bi bilo potrebno razmišljati o razširitvi in modernizaciji obstoječih delovnih organizacij ter iskati nove vrste proizvodnje in uslug. Po likvidaciji KOVINE Bizeljsko in POSAVJA Brežice, katerih ni bilo mogoče rešiti, ugotavljamo, da dosegajo samorastniška podjetja dobre poslovne rezultate. Ti rezultati pa nam še ne omogočajo, da bi lahko hitreje razširjali proizvodnjo in povečevali družbeno porabo. Prav zato moramo programsko pospešiti organsko povečevanje delovnih organizacij, katere že imamo, ob tem pa razmišljati o novi dejavnosti, ki bi omilila nezaposlenost. Zato smo odprto področje za slovensko gospodarstvo. Na kmetijah je preveč ljudi Ne smemo prezreti dejstva, da se s kmetovanjem preživlja še zmeraj 39,8 odst. prebivalstva. To je odločno pr- ' ■ '(} lw. cbdelovaU ne zemlje ne more zagotoviti sodobnega življenja 10.096 ljudem. Prav zato so nam potrebna nova delovna mesta in napredek s'e\erne de-lovr.e organizacije. V tem letu smo pričeli pripravljati srednjeročni program, s katerim se želimo vključiti v program razvoja socialistične republike Slovenije. V prihodnjih letih predvidevamo močnejši industrijski razvoj Tovarne pohištva v združenem podjetju SLOVENIJALES. Opekarne Brežice, Rudnika Glo boko obrata pETI Metlika v Dobovi, obruta no-omeške IMV v Brežicah in obrata sevniške JUTRANJKE v Brežicah. Kmetijsko trgovsko podjetje AGRARI A Brežice in Kmetijska zadruga Bizeljsko bosta razvijala sodobno kmetijsko proizvodnjo na svojih zemljiščih, ob tem pa pomagala zasebnemu sektorju kmetijstva z lastno in združeno proizvodnjo. Zdravstveni turizem, turizem in gostinstvo imajo pri nas dobre pogoje za razmah, zato predvidevamo intenzivni razvoj čateških Toplic, restavracije in motela na Čatežu, gostinske enote pri Ljudski potrošnji Brežice, gostišča Mokrice in zasebnih gostišč. Obrtna dejavnost družbenega in zasebnega sektorja ima še mnogo možnosti; za- Vinko Jurkas, predsednik brežiške občinske skupščine: »Za naš praznik — iskrene čestitke vsem občanom, združene z najboljšimi željami za nadaljnji vsesiranski napredek naših krajev!« to želimo, da Agroservis Brežice, obrtna zadruga Zle tal ' rimi obrati, OKP Dobova, Kovinoplast Jesen e ueco les Brežice in zasebni sektor storitvene in proizvodne obrti. Trgovske poslovalnice Krke, Ljudske potrošnje in Agrarie Brežice, Koloniala Maribor, Metke Klanjec, Keramike Zagreb in drugih do bro zadovoljujejo potrošnike. Pogrešamo le specializirane trgovine, zato bo vsako trgovsko podjetje izven občine, ki je pripravljeno imeli trgovski prostor v Brežicah, dobrodošlo. Obnova vinogradov in vinska klet Upanje na boljše sodelovanje, odkup in predelavo Sezimo v žep za ceste! Za 52 kilometrov cest bomo v občini potrebovali poldrugo milijardo dinarjev - En sam kilometer asfaltne prevleke nas stane 30 milijonov Sdan — Samo ena pot do nojhitrejše rešitve: krajevni samoprispevek V občini Brežice je 97 kilometrov cest četrtega reda. Asfaltiran je samo odsek od Budiča do Čateških Toplic in odsek od Ribnika do Lipe pod Mokricami. Pri inšpektorju inž. Jožetu Ajstru smo dobili vrstni red za modernizacijo občinskih prometnih žil. V njem so Strokovnjaki upoštevali prometno obremenjenost in pomembnost cest. ■ Na prvem mestu je cesta Dobova — Kapele — Zupelcvcc, sledijo pa ji ceste Velike Malence Dvorce, Mokrice—Brega-na, Cerklje—Zasap, Dečna sela — Sromlje, Spodnja Pohanca — Zg. Pohanca, Nova vas — Velika Dolina, Dvorce — Sobenja vas, Brežice — Dečna sela, Dobova — Bukošek, Bizeljsko — Pišece in nazadnje Globoko — Bojsno — Zupelevec. ■ Vseh naštetih cest je 52 kilometrov, za kar je pri sedanjih cenah potrebna poldruga milijarda starih dinarjev. To že deloma pojasnjuje občanom, zakaj asfaltiranje tako počasi napreduje. En sam kilometer asfaltne prevleke velja trideset milijonov Sdin. Do asfalta na občinskih cestah vodi samo ena pot: krajevni samoprispevek. h kateremu bo dala svoj ilelež občina in ponekod tudi podjetja. ■ Občinska skupščina Brežice je letos prispevala 520.000 dinarjev soudeležbe za republiško cesto Brezina—Pohanca. Prebivalci ob njej bodo morali nekoliko preložiti slavje, ker se bodo dela zavlekla za teden ali dva, toda nič zato — asfalt je že na pragu. J- T- grozdja, obnovo vinogradov ter prodajo vina nam daje program Slovenija-vina, obra. ta Brežice, po katerem bo zgrajena predelovalna in komercialna klet v Brežicah. Gozdno gospodarstvo Brežice mora v okviru tako občinskega in republiškega programa razvoja dobiti primernejši položaj. Ta prizadevni Kolektiv je s pomočjo Tovarne celuloze Krško in kreditov že uredil 1000 ha topolovih plantaž. Na tisoče hektarov gozdnih površin pa še čaka na obnovo. PREVOZ Brežice in poslovna enota SAP Brežice, ki si delita tovorni in potniški cestni promet, naj bi predvidoma obnavljala prometna sredstva in v skladu s potrebami nabavljala nova. Z elektrifikacijo proge predvidevamo modernejši železniški promet. S povečanjem prometa in razširitvijo postaje Dobova bo narasel tudi obseg dela v Podjetju za popravilo železniških voz v Dobovi. V našem perspektivnem razvoju bomo intenzivneje morali vzdrževati in modernizirati ceste. Menim, da je treba s pomočjo občanov, krajevnih skupnosti, občine in cestnega sklada SRS urediti ceste III. reda in vse najvažnejše ceste IV. reda. Preskrba z vodo, tem dragocenim virom življenja, še tudi ni urejena, zato bomo v bodoče morali nadaljevati gradnjo vodovodov ob soudeležbi koristnikov. Vsi v korak z gospodarstvom Vzporedno z razvojem go ' spodarstva in njegovo ekonomsko močjo, bomo rezvi-jali tudi stanovanjsko komunalno gospodarstvo, urbanizacijo, šolstvo, otroško var stvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, kulturo in prosveto, sredstva informacij, spomeniško varstvo, obrambno sposobnost, civilno zaščito, požarno varnost in druge, za občane pomembne dejavnosti. K tem pomembnim nalogam pridružujemo še razvoj samoupravnega sistema v delovnih organizacijah, občinski skupščini in krajevnih skupnostih. Prepričani smo, da bomo s sodelovanjem občanov, združenih v družbeno političnih organizacijah v občini in z zbori volivcev tudi na tem področju dosegli napredek. Za občinski praznik vsem občanom iskreno čestitam in jim želim 7n> ogo uspeha pri ■delu! VINKO JURKAS, predsednik občinske skupščine Brežice MIROSLAV KUGLER: Pod brežiškim obzidjem (flomaster, 1964) OBČINSKA SKUPŠČINA BREŽICE pozdravlja v imenu vseh družbeno-političnih organizacij v občini vse prebivalce in jim čestita za 28. oktober — naš občinski praznik. Spominu borcev BREŽIŠKE ČETE iz prvih dni revolucije se oddolžujemo s tem, da gradimo čvrste temelje svobodne domovine in srečne bodočnosti naših mladih rodov. SPORED PROSLAV IN PRIREDITEV ČETRTEK — 23. oktobra: ob 15. uri turnir v malem nogometu v Cerkljah ob Krki PETEK — 24. oktobra: ob 15. uri otvoritev vodovoda Gaj — Ribnica SOBOTA — 25. oktobra: ob 10. uri otvoritev vodovoda v Pišecah ob 16. uri otvoritev vodovoda Zakot — Bukošek ob 16.30 tek mladosti po Ulici 21. maja v Brežicah ob 18. uri republiški rokomet:. Brežice : Gorenje (ženske) ob 19. uri republiški rokomet: Brežice : Kranj (moški) NEDELJA — 26. oktobra: ob 9. uri rokometni turnir učenk in učencev osnovnih šol brežiške občine ob 10. uri otvoritev ceste Velika Dolina — Ponikve ob 14. uri motokross na Čatežu ob Savi: dvoboj Hrvatska — Slovenija ob 16. uri otvoritev vodovoda na Vinjem vrhu PONEDELJEK — 27. oktobra: ob 18. uri promenadni koncert godbe na pihala iz Kapel pred brežiškim prosvetnim domom ob 19. uri slavnostna akademija v prosvetnem domu: recital PO POTI BREŽIŠKE ČETE TOREK — 28. oktobra: ' - ob 8.30 promenadni koncert brežiške godbe na pihala pred prosvetnim domom v Bi’ežicah ob 9. uri razglasitev rezultatov športnih tekmovanj sindikalnih podružnic in podelitev pokalov v veliki dvorani brežiškega prosvetnega doma ob 9.30 slavnostna seja občinske skupščine Brežice v veliki dvorani prosvetnega doma; podelitev OKTOBRSKIH NAGRAD za 1969 ob 9.30 štafetni tek športnikov v pozdrav občinskemu prazniku in 50-letnici KPJ, SKOJ in sindikatov ob 11. uri otvoritev rastlinjaka št. 5 AGRARIE Brežice na vrtnariji Čatež V počastitev občinskega praznika bodo od 20. do 28. oktobra proslave in prireditve v vseh krajevnih središčih občine Brežice. PRISRČNO VABLJENI NA VSE PRIREDITVE. TEKMOVANJA IN DRUGA SREČANJA' Kaj pokažejo številke v občinskem zrcalu m o c /-»/-Qr*4- {f/J Do'rm/iv. Naložbe vzbujajo upanje na hitrejši napredek - Obrtništvo ubira bližnjico -V občini manjka še 1500 delovnih mest — Obeti za ženske v kon.ekciji Predstavo o občini bodo bralcem nekateri številčni podatki gotovo zaokrožili, čeravno jih bolj redko pokličemo na pomoč. Marca letos so našteli v tej občini 28.497 prebivalcev, od tega nekaj nad 10.000 kmečkih ljudi. Občina meri 26.760 hektarov. 21.241 ha površin jc v zasebni lasti in .5519 ha v družbeni lasti. Gozdov je 12.000 ha, vinogradov 1178 ha, sadovnjakov 575 ha in njiv 6900 ha. Od zasebnih kmetovalcev so lani odkupili v občini 165 ton prašičev,. 821 ton klavnih goved in 309 ton klavnih telet, razen tega pa še 344.000 iajc en milijon litrov mleka, 53 ton krompirja, 27 ton namiznih jabolk, 898.000 litrov vina itd. Vrednost vsega odkupa je bila nekaj nad 12,3 milijona dinarjev. ' Avgusta letos je bilo zaposlenih v občini 4922 jielav- cev, od tega 1349 žensk. V občini bi potrebovali vsaj še 1500 novih delovnih mest. Samostojnih podjetij ima brežiška občina 23, razen tega pa še 25 obratov, katerih matična podjetja imajo sedež zunaj nje. Zasebnih obrt nih delavnic je 434. Bruto produkt je znašal lani 265,282.000 dinarjev Industrija je bila udeležena v njem z 18 odst., kmetijstvo z 32 odst., obrt s 17,1 odst., promet s 4,2 odst., gozdar- stvo z 2,6 odst. itd. Razmerje med osebnimi dohodki in skladi se slabša v škodo skladov. Lani je.bilo porabljenih za plače 81 odst. dohodka, letos v prvem polletju pa že 84 odst. V gospodarstvo se je. :ani povrnilo v obliki naložb 10.756.000 dinarjev in približno toliko znašajo tudi letošnje naložbe. Za druge namene je bilo lani porabljenih 4.155.000 din investicij, prihodnje leto pa bo v negospodarske panoge vloženih že 12 milijonov dinarjev. Investicije v gospodarstvo bodo leta 1970 močno poskočile, in sicer na 40,578.000 dinarjev. To daje upanje za hitrejši napredek občine. OB PRAZNIKU BREŽIŠKE OBČINE St. 43 (1022) Meteorski vzpon gospodarstva Novomeško gospodarstvo je v zadnjih dveh letih toliko napredovalo, da vzbuja upravičeno zanimanje strokovnjakov - Reforma novomeških delovnih organizacij ni prizadela, temveč jim je pomagala! S podpredsednikom občinske skupščine Novo mesto Avgustom Avbarjem smo se pogovarjali o nekaterih vprašanjih, ki še bolj osvetljujejo nezadržno rast gospodarstva v občini. ■ Znano nam je, da zadnja leta, bolj natančno po reformi, gospodarstvo v ovomeški občini doživlja aiter vzpon. Kaj menite, d takšen polet? »Po mojem mnenju so sa to trije vzroki: 1. Vse delovne organizacije v občini so svoje slabosti na srečo rešile že pred reformo. Na primer: vključevanje v mednarodno delitev, uskajevanje oen itd. Zato nam reformski ukrepi niso povzročili kakšnih večjih pretresov. 2. Posrečena proizvodna usmeritev (morda pametno načrtovanje, lahko pa tudi naključje), tako da Imamo sedaj proizvodne organizacije, ki se dobro držijo. 3. Zavzetost vodilnih kadrov in neposrednih proizvajalcev, ki se želijo za vsako ceno razviti.« B Smo v obdobju povečanih investicijskih vlaganj. Kaj mislite, smo v občini glede tega še vedno ? dovoljenih mejah? »Trenutno so ugodni pogoji za hiter razvoj delovnih organizacij, zato smo morali ujeti, kar se je dalo, ker le tako lahko zagotavljamo nadaljnji nemoteni razvoj. Povzpeli smo se v tisti krog proizvajalcev, ki so upoštevani na jugoslovanskem tržišču. Razveseljivo je, da so vsi nad povprečjem svojih konkurentov, zato lahko uspevajo! Naložbe delovnih organizacij gredo v glavnem iz lastnih sredstev, medtem ko se pojavljajo zahtevki za obratna sredstva pri poslovnih bankah. Naše delovne organizacije so po bančnih podatkih ob polletju samo ia letošnje ustvarjene akumulacije vložile 71 milijonov dinarjev v razširjeno reprodukcijo. Seveda pa so dobile investicijska sred- stva tudi od zunaj, kar kaže na zaupanje do naših podjetij.« ■ Nekateri ljudje imajo pomislek, da toliko gradimo; je njihova bojazen upravičena? »Menim, da je vsaka bojazen odveč. Le tako lahko gremo po hitrejši poti razvoja. 2al ne gre vzporedno z ostalo gradnjo rast družbenega standarda, ki je v precejšnjem zaostanku.« ■ Kako gledate v tem sklopu na INIS? »Skupna želja je, da se čimprej spet pokadi iz to- »Gospodarstvo novomeške občine je sredi svojega največjega poleta, kakršnega drugje v tako veliki meri ne zaznavamo,« je med drugim dejal v pomenku za naše bralce podpredsednik ObS Novo mesto tovariš Avgust Avbar. varniškega dimnika. Vendar ne smemo biti nestrpni, nočemo se zaleteti. Treba je razviti proizvodnjo, ki bo šla. Kljub temu da je bilo ob ukinitvi proizvodnje veliko različnih mnenj, se je pokazalo, da je takšna rešitev (žrtev) pripeljala do ugodnega stanja, v katerem se je znašlo gospodarstvo v naši občini. ■ Sedaj je gospodarstvo v prvi etapi izgradnje; kaj pomeni druga etapa? »Druga etapa, ki mora čim hitreje slediti prvi, bo namenjena modernizaciji in povečanju storilnosti. V tem sta dosedaj največ naredila NOVOTEKS in NO-VOLES; ostali gredo tudi v tej smeri, vendar zaradi objektivnih vzrokov nekoliko počasneje.« ■ Kaj pa zaposlovanje? »Občinska zgornja meja zahteva približno 16.000 zaposlenih (sedaj jih je 13.000); večina na novo zaposlenih ne bo prišla v mesto, temveč se bo vozila na delo iz bližnje okolice. Na ta način vsaj nekaj časa ne bo večjega pritiska na obstoječi družbeni standard (šolo, prehrano, otroško varstvo itd.), ki je že tako pomanjkljiv. Seveda bo treba tudi v tej smeri takoj ukrepati.« ■ Kaj pa kmetijstvo in odliy ljudi v industrijo? »Že spdanji odliv kmečke delovne sile je zahteval razmišljanja. Povečalo se je kooperacijsko sodelovanje med kmeti in zadrugami, zaznaven je napredek v nabavi kmetijske mehanizacije. Morda je to znak za boljše življenje na kmetih. Družba kot celota naj stori svoje, da se bodo kmečka gospodarstva okrepila in da se bo dalo na kmetih . živeti. Občinska skupščina je že dala predlog za spremembo dednega zakona in za povečanje zemljiškega ma-:simuma.« ■ Kaj boste naredili, da bo ugodje ljudi čim boljše? »Zgradili bomo dve novi Soli v Novem mestu ter Solo v Smarjeti. Čedalje več je zasebnih gradenj, odpira pa se vprašanje komunalne ureditve. V zaostanku so storitvena dejavnost, otroško varstvo, (culturne institucije, zabavna dejavnost in še marsikaj. Vse to bo treba čimprej urediti, da se bodo ljudje čimbolje počutili. Pri tem pa računamo tudi na nekoliko širše sodelovanje z večjimi delovnimi organizacijami, ker je ključ rešitve teh vprašanj tudi v njihovih rokah. SLAVKO DOKL Vlado Lamut: Novo mesto iz Ragovega loga (1954) Občinska skupščina Novo mesto in vodstva vseh družbeno političnih organizacij v občini iskreno čestitajo vsem prebivalcem za 29. oktober — praznik občine! Za gospodarstvo v novomeški občini je značilen razmeroma hiter razvoj, ki tudi po sprejetju družbene reforme ni uplahnil. Nasprotno, prav v tem obdobju je občinsko gospodarstvo doživelo največji razmah. Ugotovitev velja za vse panoge, razen za družbeno kmetijstvo. Najvišji vzpon je gospodarstvo doseg- lo lani. Družbeni brutoprodukt se je v tem letu v primerjavi z 1967 povečal za 31,9 odstotkov, družbeni proizvod za 28,4 odstotkov, netoprodukt za 23,7 odst. in brutoakumulacija za 41,5 odst. Splošna konjunktura, ki je vladala lani na jugoslovanskem tržišču, ni edina vplivala na hitro rast: domači dvig je bil namreč večji kot v zveznem in republiškem merilu. V tem času se je močno povečal tudi izvoz; podjetja niso samo proizvajala. P- ampak tudi prodajala na zahtevnem zuna-/ njem tržišču. Leta 1967 je znašal izvoz 5.480.939 dolarjev, lani pa že 9,348.898 V dolarjev V letošnjih 9. mesecih je izvoz (A (A narasel že na 10,197.207 dolarjev; od tega je bilo prodanega blgga na konvertibilno področje za 7,007.000 dolarjev. Podjetja, ki izvažajo, so izvozila več kot 20 odst. svoje letne proizvodne vrednosti v tujino. Tudi podatki za prvo polletje 1969 kažejo, da je gospodarstvo doseglo izredne proizvodne in poslovne - uspehe, ki še vedno presegajo jugoslovanska poprečja. Realizacija se je v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 27,8 odst. oziroma v industriji za 23,2 odstotka. V republiškem merilu se je vrednost industrijske proizvodnje povečala za 13 odst., v zveznem merilu pa za 11 odst Tudi na področju zaposlovanja je bil dosežen napredek; letos se je na novo zaposlilo 800 ljudi, kar predstavlja povečanje v primerjavi s povprečjem preteklega leta za 5 odst. ali v primerjavi z enakim obdobjem lani za 8 odst. V Sloveniji znaša povečanje v tem času 2.8 odst., v Jugoslaviji pa 3,6 odstotka. Asfalt je res suhega zlata V tem zapisu govorimo predvsem o večjih komunalnih delih, ki so bila opravljena ali pa še bodo do konca letošnjega leta. Vseh podatkov o vrednosti teh del nismo mogli dobiti, po približni oceni pa vsota presega 10 milijonov dinarjev »če dočakam, da bodo tudi cesto skozi naš kraj polili s tisto črno rečjo, bom dal ob prvem Martinu za pet Štefanov, sem spomladi omenil sosedu čez cesto, zdaj “pa me ta duša že lovi za besedo. Kakopak, pili ga bomo in poplaknili prašna grla! Cesta brez prahu je zlata vredna, jaz to vem!« Mokro polje je zdaj videti čisto drugačno kot mesto. Mož, posestnik T., ki je dovolil zapisati samo prvo črko svojega priimka — »da se ne bi predaleč razvedelo, kdo daje za pijačo!« je pokazal redke zobe in s težaškimi čevlji poštorkljal po črni gladki cesti, češ: »Pete že obrusiš, prašen pa nisi.« Na kratko sem se poslovil. Vožnja po novem asfaltu je pravi užitek. Prestavljaš iz tretje v četrto ali iz četrte v tretjo. Stroj poje. Avtomobil se v breg ne napreza. Zlahka in hitro premaguje kilometre... Cesta Ra tež—Šentjernej je asfaltirana. Tako se zdaj pride iz Novega mesta v Šentjernej in Kostanjevico po asfaltu tudi po desnem bregu Krke. Del pogodbe med republiškim cestnim skladom, novome&tim oestnim podjet- jem in novomeško občino je z modernizacijo šentjemej-ske ceste uresničen. Cesti Soteska—Podturn in Podturn —Dolenjske Toplice bosta po tej pogodbi asfaltirani do 30 junija 1970. Projekti zanju bodo v kratkem narejeni, če bo še kaj lepega vremena se bodo dela na »ni omenjenih cest začela letos. Od lanskega do letošnjega oktobra je bilo asfaltiranih precej ulic in cest v Novem mestu ter neposredni okolici, poleg tega so dobile zaporni sloj 2e prej asfalM rane mestne in izvenmestne ce6te. V Novem mestu so take: Ulica talcev, šmihelsica cesta, cesta skozi Žabjo vas, Slakova ulica, Prešernov .a vse to prebivalci. Zdaj to niti ni najbolj bistveno. Ko se ozremo nazaj, se razveselimo opravljenega dela. In napredka razpetega med an-ski m in letošnjim oktobrom. IVAN ZORAN St. 43 (1022) DOLENJSKI LIST Z otvoritvijo prenovljenih in novih prostorov v obratu za proizvodnjo uporov in potenciometrov in slavnostno sejo delavskega sveta v Šentjerneju je Tovarna elementov za elektroniko iz Ljubljane v soboto, 18. oktobra, proslavila 20-letnico ustanovitve. Da bi dobil dogodek še večji pomen, so po sklepu samoupravnih organov nagradili s 1.000 oziroma 2.000 din več kot 300 delavcev in delavk, ki so v tovarni najmanj 10 oziroma 20 let, s tem pa so jim dali najlepše priznanje za njihovo dolgoletno zvestobo osrednji proizvodni hiši. - 1 Slovesnim trenutkom so poleg članov delavskega sveta, direktorjev vseh ISKRINIH tovarn, direktorja Združenega podjetja ISKRA Vladimira Logarja, predstavnika republiškega sekretariata za gospodarstvo, zastopnikov novomeške občine in Šentjerneja prisostvovali domači in tuji poslovni partnerji, med katerimi so posebej pozdravili vodilne osebnosti iz El Niš in direktorja londonske firme GUEST ELECTRONICS g. Petra Browna. Na seji delavskega sveta je o razvoju in uspehih Tovarne elementov za elektroniko govoril direktor inž. Vladimir Klavs, o šentjernejskem obratu pa vodja Stefan Simonič. Tovarni in obratu je za jubilej izrekel čestitke generalni direktor ISKRE Vladimir Logar, enako pa so storili še nekateri udeleženci slavja V imenu občinske skupščine Novo mesto je tovarni čestital za jubilej, šentjernejskemu obratu pa za otvoritev in uspešno uresničene proizvodne načrte predsednik Franci Kuhar. Ko je opisal pomen tega dogodka za gospodarstvo v občini in se zahvalil za pomoč tovarni in obratu pri urejanju šent-jemejskih problemov, je izročil spominski plaketi Novega mesta: ■ Rudiju Jančarji!, pionir- ■ ju naše elektronike in ■ vodji predhodnika to- ■ varne elementov, Inšti- ■ tuta za elektro zveze, ■ ter g. Petru Brownu, ■. direktorju firme, prek ■ katere prodajajo šent- ■ jemejske upore na an- ■ gleškem trgu. G. Peter Brown se je najprej zahvalil za pozornost, ki mu je bila izkazana s podelitvijo plakete, nato pa je obvestil svoje slovenske partnerje, da bo njegova firma še bolj razširila uvoz Šentjernej skih uporov in da je Anglija odprto tržišče tudi za znatno večje količine šent-jernejskih potenciometrov, kot jih tja zdaj pošljejo. Po seji delavskega sveta so si vsi udeleženci ogledali prenovljene prostore za proizvodnjo uporov, ki je zdaj skoraj povsem avtomatizirana. Delavski svet je sejo nadaljeval na Otočcu, kjer so jubilantom podelili denarne nagrade. Gredoč na Otočec so se udeleženci slavja ustavili na Otoku pri Dobravi, kjer jim je arheolog dr. Vinko šribar iz Narodne ga muzeja v Ljubljani pokazal dosedanje izsledke pri raziskovanju srednjeveškega freisinškega trga Gutenwertha. Tovariš Tito je podpisal odlok Marca 1948 je tovariš Tito na pobudo pokojnega Borisa Kidriča podpisal odlok o ustanovitvi Inštituta za elektro zveze. Pod vodstvom Rudija Jančarja so se v inštitutu zbrali navdušenci in postavili temelje elektroniki, tehniški zvrsti, ki se je rojevala že med NOB v okupirani Ljubljani in v partizanskih delavnicah na osvobojenem ozemlju. Inštitut je dobil nalogo, da brezžično poveže državno vodstvo za gospodarstvo z najvažnejšimi gospodarskimi območji in industrijskimi podjetji. Da bi to zapleteno in težko nalogo inštitut lahko opravil, je moral pridobiti elektronske elemente in merilne naprave, že po nekaj letih razvojnega dela v laboratorijih je inštitut usposobil za industrijsko proizvodnjo serij 9 sestavnih delov, s tem pa so že bile dane možnosti za razvoj nove industrijske veje v Sloveniji in Jugoslaviji. Partnerji onstran Atlantika Tovarna elementov za elektroniko * je največja med nasledniki inštituta. Direktor inž. Vladimir Klavs je na seji delavskega sveta v Šentjerneju med drugim povedal: »Po krizi leta 1967 je dosegla tovarna lani in letos velik napredek. Ne obotavljaje se je šla na pot posodobljanja in avtomatizacije proizvodnje. Proizvodnjo je tolikanj povečala, da ne more vseh izdelkov prodati doma. Izvoz je nujen. Vzemimo za primer šentjernejski obrat, kjer se je proizvodnja v zadnjih štirih letih petkrat povečala in bo prihodnje leto pripravil za trg že 300 milijonov uporov. Ker porabi vsa Jugoslavija letno le 60 do 70 milijonov uporov, mora obrat 70 do 80 odstotkov proizvodov izvoziti.« In dalje: »Poleg tega, da že več kot deset let sodelujemo s poslovnimi partnerji v Jugoslaviji, navezujemo v zadnjem času trdne vezi tudi s tujimi sodelavci. Prek izvozne službe PSO (prodajno servisne organizacije) smo dosegli spodbudne uspehe zlasti v sodelovanju s firmo GUEST ELECTRONICS, ki jo je ustanovil in jo vodi g. Peter Brown. Naša dejavnost ne zaje- ma le izvoza izdelkov, ampak tudi izvoz sistemov (ingeniring, know how). V Indiji že več let dela tovarna keramičnih telesc in uporov, za katero je ingeniring in glavno opremo dobavila naša tovarna. Pripravljamo pa še nove projekte za Indijo ter za Turčijo in Cile. Z ugledno italijansko firmo ZA-NUSSI se dogovarjamo za izgradnjo skupne tovarne uporov v Italiji, za katero bi spet prispevali naš ingeniring.« Za upor manj kot 5 sekund! šentjernejski obrat je naj večji med obrati Tovarne elementov za elektroniko. Zrasel je v preurejenih hlevih, njegovi začetki pa so bili skromni. Značilna je rast z lastnimi sredstvi, kadri, tehnologijo ter doma zamišljeno in izdelano opremo. Iz zgodnjega obdobja je podatek, da so člani kolektiva vložili v izgradnjo več kot 100 tisoč ur prostovoljnega dela, medtem ko so strokovnjaki prebedeli na desetine noči pri reševanju nalog. Obrat je doživljal vzpone in padce, krize in uspehe, vendar so ljudje vztrajali... Leto za letom so v obratu povečevali proizvodnjo samo tako, da so sprejemali v službo nove delav- Pogled v oddelek za spira-lizacijo uporov v šentjernejskem obratu (zgoraj) Slavnostne seje DS tovarne elementov za elektroniko ob njeni 20-letnici in otvoritve prenovljenih prostorov v šentjernejskem obratu so se udeležili med drugim tudi (z leve proti desni): generalni direktor ZP ISKRA Vladimir Logar, preds. ObS Novo mesto Franci Kuhar, direktor GUEST ELECTRONICK g. Peter Brown in drugi gostje (Foto: Ivan Zoran) ce. Uvedba druge m tretje izmene pa je že pomenila prelomnico in proizvodni stroški so se začeli zmanjševati. To pa še vedno ni zadostovalo in zadovolji- lo. Ce so hoteli prodajati izdelke tudi zunaj jugoslovanskih meja, je bilo treba proizvodnjo močno povečati, pripraviti pošiljke neoporečnih izdelkov^ in jih kupcu ponuditi po ugodni ceni. O tem, kaj je sledilo, je vodja obrata Štefan Simonič na delavskem svetu med drugim poudaril tole: »S sodelovanjem strokovnjakov v tovarni smo začeli temeljite spremembe v mehanizaciji in tehnologiji proizvodnje. S svojimi sredstvi smo izdelali prototipe strojev, jih preizkusili ter pripravili investicijski načrt. Stroje smo pomnožili in zdaj omogočajo letno proizvodnjo 300 milijonov uporov. Ti stroji tudi omogočajo, da bomo za izdelavo enega upora porabili celo manj kot 5 sekund, medtem ko je bilo še letos potrebno 12 sekund, lani 18, pred petimi leti 38, leta 1960 pa še kar 92 sekund.« če bo šlo po zamisli, bodo v obratu po novem letu uvedli četrto izmeno, letno proizvodnjo pa povečali na 400 milijonov uporov. Kajpak bodo morali zaposliti še nove delavce. V takih okoliščinah bodo lahko dosledno uveljavili 42-umi delovni teden in povečali osebne dohodke. Pa izvoz? »Letošnji izvoz bo 100 milijonov uporov ah 65 odsi. vseh izdelanih. 75 odstotkov izvoza kupi firma GUEST ELECTRONICS. Naj-večji domači kupec pa je El (elektronska industr.-ja) Niš. Poleg tega,« je nadaljeval Štefan Simonič, »smo v 10 mesecih izdelal: opremo za 100 milijonov uporov za indijsko tovarno ASIAN ELECTRONICS. Ker nismo imeli prostorov v obratu, smo večje stroje zmontirali v kartuziji Pleterje.« Podobne načrte, kot so jih uresničili v proizvodnji uporov, imajo tudi za potenciometre, ki jih bodo letos izdelali 9 milijonov in od tega 8 milijonov prodali na tujem trgu. IVAN ZORAN V ŠENTJERNEJU PROSLAVLJENA 20-LETNICA SLOVENSKE ELEKTRONIKE Velika bitka je dobljena - samo 5 sekund za upor! liMPSKP aas aas aaž &iž fiJS S>S iL« bL *3 aiis: aiiis 332 igle »••••mn P riložnost, da se stoletna tradicija pro-zvodnje zdravil, ki sega v Novem mestu v drugo polovico 15. stoletja, razmahne in preraste okvire mestne apoteke, se je ponudila leta 1954. Skrita želja, dati dolenjskemu človeku možnost, da v mladi socialistični družbi seže po boljšem, bogatejšem življenju, za katerega je šel v boj in štiriletno revolucijo, se je ponudila takrat, ko je obdobje po končani prvi obnovi in prvi petletki okoli 1954 razgibalo gospodarsko življenje Dolenjske. Začela se je izgradnja, delno pa rekonstrukcija vrste pomembnih gospodarskih objektov. Farmacevtski laboratorij »KRKA« v novomeški lekarni je zaživel v sila skromnih razmerah, toda s pogumnimi načrti, ^da delovni ljudje Dolenjske pokažejo, da so sposobni ustvarjati, proizvajati in gospodariti drugače in boljše, kot se je delalo nekoč Petnajst let ni dolgo obdobje, pa vendar je novomeška tovarna zdravil prehodila prav v tem času tako pomembno pot kot le malo-katero naših podjetij, ki so zra- ^ sla v zadnjem poldrugem desetletju. Ko je letos 22. maja tovariš Sergej Kraigher, predsednik skupščine SRS s sodelavci obiskal kolektiv KRKE, mu je generalni direktor tovarne mr. ph. Boris Andrijanič predstavil podjetje v številkah in z dejstvi, ki so na- Petnajst let tovarne zdravi! KRKA prav gotovo ni dolgo obdobje. Kljub skromnemu začetku in težkim pogojem pa je v teh kratkih letih zrastel iz »Farmacevtskega laboratorija KRKA«, ki se je rodil v novomeški lekarni 1954, eden izmed velikanov jugoslovanske farmacevtske industrije, ki je v tem času s svojo proizvodnjo in dejavnostjo prišel s takratnega 11. na današnje 3. mesto med jugoslovanskimi tovrstnimi podjetji. Pred KRKO sta danes samo PLIVA in GALENIKA. Še v 1963 je imela tovarna zdravil KRKA približno 3 milijarde Sdin bruto produkta. V 1966 je dosegla 6 milijard, lani 15 milijard in letos jih bo imela že 23. Samo od 1966 do 1969 je KRKA dvignila svojo proizvodnjo za približno 400 odstotkov. To je za čas skromnih dveh oziroma treh let ogromen skok. Zato se moti, kdor izven podjetja misli, da pozna tovarno zdravil KRKA. Kdor jo je videl pred 10 leti v prezidanem, prastarem gostinskem objektu sredi mesta, je danes ne prepozna več. In kdor jo je videl jeseni 1967, ko je stekla proizvodnja v obratu antibiotikov, bo presenečen ob vsem, kar je zraslo medtem v KRKI. A če jo je videl lani, morda ne bo verjel, v kako silnem delovnem poletu je mladi, toda čvrsti in v dragocenih izkušnjah že prekaljeni, skoraj 1100-članski kolektiv domače tovarne zdravil, ki je postala eden izmed stebrov gospodarskega napredka Novega mesta in Do lenjske. KRKA včeraj in danes pore mladega kolektiva pokazali v razveseljivi in mnogo obetajoči luči. Če jih danes nekaj ponovimo, delamo to z željo, da pred občinskim praznikom Novega mesta in občine seznanimo javnost z rastjo in načrti podjetja, ki ga še vse premalo poznamo. Letos že 23 milijard Sdin bruto produkta 2e v uvodu smo povedali, da Jfc KRKA samo v zadnjih treh letih povečala svojo proizvodnjo za približno 400 odstotkov, kar je izreden skok. Ce dodamo še razveseljiv vzpon KRKE v vrsti jugoslovanskih farmacevtskih proizvajalcev, je doseženo tretje me-' sto v SFRJ tako pomemben dogodek, da je treba celotnemu kolektivu in njegovemu sodstvu izreči vsaj pred občinskim praznikom zasluženo priznanje. že kratek sprehod skozi tovarniške oddelke prepriča tudi nestrokovnjaka, da življenj^ v KRKI ne pozna zastoja. Vse kipi in vre, vse je sredi načrtov za še hitrejši in kar najbolj vsestranski razvoj, Samo letos bo KRKA izvozila za 5 milijonov dolarjev svojih izdelkov, kar pomeni 6 milijard Sdin oziroma že skoraj 30 odstotkov proizvodnje. Se pred tremi leti je delalo v KRKI približno 700 ljudi; zdaj jih je že skoraj 1100. V KRKI je skoraj 250 ljudi z visoko izobrazbo, nad 220 pa jih ima srednjo izobrazbo. V KRKI delajo farmacevti, kemiki, biologi, zdravniki, ekonomisti, veterinarji, pravniki in razni inženirji; tu je tudi precej farmacevtskih, kemijskih in ekonomskih tehnikov ter raznih drugih poklicev. Že dolgo je znana pametna štipendijska poli- rroizvodnja zdravil te v Novem mestu naslanja na skoraj 500-Ieiuo tradicijo, saj so prvo samostansko lekarno ustanovili 1170 že frančiškani. Prva meščanska apoteka je hila ustanovljena natanko pred 400 leti: prvi lekarnar je bil Peter Klaus leta 1569 oz. 1570. Sto let kasneje je v mestu nastala še tretja lekarna; ustanovljena je bila med leti 1680 do 1688. — Bogata, skoraj pol tisočletja stara tradicija, je pred 15 leti ponovno zaživela v skromnem farmacevtskem laboratoriju pri novomeški lekarni, iz njega pa se je razvila zdaj tretja največja jugoslovanska farmacevtska industrija, naša KRKA. Na sliki: Novo mesto v 17. stoletju (po Valvasorju, izrez.) Meti najtežjimi deli v tovarni je nedvomno proizvodni postopek na oddelku za aseptično polnjenje antibiotikov. Odgovornost strokovnega kadra in fizičnih delavcev je prav v teh prostorih največja. V zadnjih šestih letih so strojno opremo v tem oddelku že dvakrat zamenjali s sodobnejšo. Nenehna rast, modernizacija in izpopolnjevanje dela na tem oddelku bodo dosegli nov vzpon s preselitvijo v najmodernejše proizvodne prostore v sklopu novih obratov v Ločni. Od obrtniške proizvodnje do moderne tehnike in tehnologije Inž. Rado Cimerman, tehnični direktor KRKE: »Že 15 let se KRKA v vseh ozirih nenehno širi. Tehnični razvoj tovarne je doživel vse etape razvoja: od obrtniške do maloserijske proizvodnje, vse do moderne, na znanstvenih osnovah grajene telinike in tehnologije. Začeli smo s skromnim izborom farmacevtskih proizvodov. Razširitev v Ločni pa nam je omogočila modernizacijo podjetja. Leta 1960 je bil zgrajen nov objekt za proizvodnjo farmacevtskih surovin s pomočjo kemijske sinteze, v 1967 pa nov objekt za proizvodnjo antibiotikov na fermentativni osnovi. Lani je stekla tudi manjša proizvodnja kozmetičnih in tehničnih proizvodov. Danes ima KRKA štiri zvrsti proizvodnje. ki se med seboj dobro dopolnjujejo: proizvodnjo farmacevtskih gotovih izdelkov, sintetsko-kemijsko proizvodnjo farmaceutskih surovin, bio-sintetsko ali fennentativno proizvodnjo kozmetičnih ter tehničnih proizvodov. Po nazivu in obliki ima KRKA zdaj približno 350 farmacevtskih, kozmetičnih in drugih proizvodov.« lužbence. Letos rešuje kolektiv 153 novih stanovanjski gradenj; do 1970 je delavski svet odobril za te gradnje 326 milijonov Sdin. Znana je prizadevna skrb podjetja za rekreacijo zaposlenih, za obratno menzo in za nenehno izboljševanje delovnih pogojev. Ni napredka brez znanstvenoraziskovalnega dela Zasluga za hiter in kvaliteten razvoj v KRKI gre tudi njenemu inštitutu za raziskave in razvoj: tu se rojevajo ideje in realizacije za osvajanje novih področij, tu se bogati izbira zdravil in vseh drugih proizvodov, ki jih daje KRKA na domači in tuji trg. S pomočjo svojega inštituta je KRKA poslovno povezana z različnimi drugimi inštituti, univerzami in klinikami v Jugoslaviji in v tujini. Sodelovanje z najmanj 39 ustanovami v SFRJ ji zagotavlja nenehno dviganje Kvalitete in napredka, brez katerega farmacevtska in kemijska proizvodnja ne more izhajati. KRKA sodeluje z 8 znanstvenimi ustanovami v inozemstvu, po-slovno-tehnično pa s 16 svetovno znanimi podjetji s področja farmacije, kemije in deloma tudi kozmetike. Med njimi so največje in najpomembnejše tuje tovarne kot: Sandoz iz Švice, Bayer iz Nemčije, Pfizer, Parke—Davis in Squibb iz Amerike, Bracco iz Italije, Byk—Gulden iz Nemčije in druge. V razvoj svojega inštituta vlaga KRKA ogromna sredstva in je glede tega na vodilnem mestu v jugoslovanski farmacevt- ski industriji. Bodočnost podjetja je neločljivo povezana z vsestranskimi načrti inštituta, ki so osrednji del vseh KRKINIH programov. . Investicije za najsodobnejšo proizvodnjo Sedanji prostori in premajhne delovne kapacitete že nekaj časa ovirajo še hitrejšo in večjo proizvodnjo v KRKI. Podjetje je v svoji najbujnejši rasti, zato je program investicij zanimiv in vsestransko obsežen. Iz lastnih skladov, s pomočjo bančnih kreditov in -deloma inozemskih komercialnih kreditov, pripravlja KRKA investicijo v šini 8,5 milijard Sdin. N s novih lokacijah v Ločni že raste velik obrat za kompletno galeniko oz. farmacevtsko industrijo z vsemi oddelki. Tu bodo poslej ampulni, antibiotični, mastni, sirupni, tabletni in dražejni oddelki ter kozmetika. Približno 2 milijona dolarjev bo oziroma je že vložila KRKA v svojo moderno opremo, tako da bo novi obrat res najsodobnejši farmacevtsko-galenski proizvajalec. tika KRKE, brez katere danes te tovarne v Novem mestu sploh ne bi bilo. Dosjej je KRKA štipendirala že 220 ljudi za svoje potrebe. Se zdaj štipendira tovarna 37 zunanjih in 38 internih bodočih strokovnjakov. Glede načrtne vzgoje kadrov je KRKA prav gotovo med prvimi v pokrajini in med najboljšimi v Sloveniji. Na prvem mestu: predvsem skrb za delavce Poslovni uspeh podjetja omogoča KRKI ugodno delitev na osebne dohodke in sklade. Lani je znašal ta odnos 60:40, letos pa se bo še izboljšal v korist skladov in v KRKI računajo na delitveno razmerje 54:46. Medtem ko je znašal povprečni čisti osebni dohodek 1966. leta 96.000 Sdi-narjev, se je lani povečal na 144.000 Sdin, letos pa bo za približno 9 odstotkov večji, torej v poprečju okoli 156.000 Sdin. Sorazmerno visoko povprečje osebnega dohodka temelji na velikem številu kadrov z visoko in srednjo izobrazbo, hkrati pa je odraz nenehne rasti proizvodnje, povečevanja izvoza in razširjanja vrste proizvodov. Podjetje ima že zdaj 60 lastnih stanovanj za svoje delavce in us- Profesor dr. Miha Likar: .Nadvse razburljivi poizkusi' Enega izmed zunanjih sodelavcev KRKINEGA inštituta za raziskave in razvoj, profesorja dr. Miha Likarja z inšti-tuta za mikrobiologijo medicinske fakultete v Ljubljani, ki v okviru svojih viroloških raziskav sodeluje s tovarno zdravil KRKA, smo prosili za kratko oceno tega sodelovanja. Tovariš profesor Likar nam je za uvod pojasnil, da s svojo skupino raziskovalcev že skoraj 10 let proučuje vplive vnanjih čini-teljev na razmnoževanje virusov. Osrednji problem virusnih bolezni pri človeku pa je, da zanje pravzaprav še ne poznamo učinkovitih zdravil. Nato je nadaljeval: »2e v začetku naših poizkusov smo iskali snovi, ki bi ovirale viruse pri njihovem razvoju. Pri tem nam je zlasti pomagal prof. dr. inž. Tišler s kemičnega inštituta univerze v Ljubljani. Snovi, ki jih je sintetizirala Tišlerjeva skupina, tiazolidini, so močni aji-tivirusni strupi. O tem delu smo objavili več razprav skupno s prof. Tišlerjem in sodelavci doma ter v tujini. Spoznanje, da tiazolidini ovirajo razmnoževanje virusov v poskusnih okoliščinah, pa nas ni zadovoljilo. Najučinkovitejšo med temi snovmi snio začeli preizkušati tudi proti herpesu na ustnicah. Vsakdo pozna neprijetne mehurčke in kraste na ustnicah, ki jih ne- teri ljudje dobivajo ob vsaki povišani telesni temperaturi ali tudi zaradi drugih vzrokov. Uspehi so nas presenetili, saj snov še ni bila do kraja preizkušena. Imeli smo le podatek, da za laboratorijske živali ni posebno strupena in da skoraj docela ovira razmnoževanje virusa herpesa v celičnih kulturah. V tem obdobju našega dela pa je prof. dr. inž. Tišler prišel pri svojem delu s temi snovmi tako daleč, da jih ni več vključeml v svoje delovne programe. Ker ni bilo več sredstev za nadaljnje delo, sem se obrnil na KRKO. Spomnil sem se na kolego s fakultete dr. Hdnigsmana, direktorja medicinskega in informativnega sek- <- ' - - >MPš •a-.*.- -.vttv.-A-.-■........ JB ■:>£ M V Ločni pri Novem mestu se bodo v prihodnjih letih zbrali vsi oddelki novomeške tovarne zdravil, tu pa bo tudi upravna stavba podjetja. Načrti predvidevajo še nujno potrebne objekte družbenega standarda (kuhinjo, menze, sodobno zdravstveno ambulanto, družabne prostore in potrebne prostore za izobraževanje kadrov). Levo od vhoda že rastejo stene bodočega centralnega skladišča KRKE. lec v Jugoslaviji in na enaki ravni, kot je podobna proizvodnja v zahodni Evropi. Povečali bodo oddelek za antibiotike, ki bo v istih prostorih, vendar bodo njegove kapacitete razširili za 300 odstotkov, kar omogoča na novo razvita tehnologija. V Ločni že raste novo, moderno skladišče, saj so zdaj KRKINA skladišča posejana po vsem mestu. Stekel je tudi novo urejeni obrat za proizvodnjo aerosolov (WD—40, lak za lase, PIPS itd.). Nad reko gradijo čistilne naprave za industrijske odplake. Pomembna je KRKINA investicija za ureditev centra za avtomatizirano obdelavo podatkov. Z mehanografijo bo delo tovarne zelo modernizirano in olajšano. Z novim IBM sistemom bo vsakomur v tovarni takoj na voljo sle--herni podatek, ki ga zahteva nemoteno uresničevanje vseh služb v podjetju. In bitinja bodočnost? že dosedanji razvoj je v celoti potrdil, da KRKA ni samo dosegla svojih dosedanjih napovedi in različnih programov, temveč je vse to celo močno prehitela. Nepoučenemu sta nagel razvoj proizvodnje in izvoza KRKE skoraj nerazumljiva. Uresničene investicije in izboljšani programi naj bi leta 1972 povečali sedanjo vrednost proizvodnje od 25 milijard na 50 milijard Sdin. 2e čez tri leta namerava KRKA izvažati za 10 milijard Sdin svojih izdelkov oziroma na leto nekaj nad 8 milijonov dolarjev. Do 1971 bi morali dokončati tudi upravno stavbo podjetja, tako da bi se celotna KRKA preselila v Ločno. Tam bodo poskrbeli tudi za objekte družbenega standarda: za kuhinjo z menzami, zdravstveno ambulanto, družabni prostor za približno 300 ljudi, kakor tudi za prostore za notranjo šolo podjetja. V KRKI se zaposleni nenehno izpopolnjujejo, dobro vedoč, da je predvsem v znanju moč kolektiva. Nekaj denarja bo KRKA vložila tudi v upravne prostore, ki jih bodo uredili v Beogradu, manjše prostore pa bi morali imeti tudi KRKE že od lani rešujejo tudi vprašanje proizvodnje v prejšnjem podjetju INIS. Več možnosti je, kaj bi lahko naredili z velikimi stavbami INISA. V KRKI so pripravili z domačini in s tujimi strokovnjaki ter firmami več predlogov, izmed katerih pa ni še noben do kraja preštudiran, niti ne sprejet. Ko bodo lOVARNA ZDRAVIL KRKA se zadnja leta čedalje uspešneje vključuje v mednarodno delitev dela tudi s pospeševanjem svoje izvozne dejavnosti. Izvozno-uvoz-no službo vodi posebno izšolan in specializiran kader, ki ima sedež v Ljubljani. KRKA je začela izvažati leta 1963 in je takrat iztržila prvih 20.000 dolarjev. Že leta 1966 je svoj izvoz povečala na 600.000 dolarjev. V zadnjih 3 letih, ko je KRKA razširila svojo proizvodnjo skoraj za 400 %, pa je močno razvila tudi asortiman, kvaliteto in kvantiteto svojega izvoza. Lani se je dvignil na 3,300.000 dolarjev; od tega je KRKA izvozila na konvertibilna področja za 1,400.000 dolarjev in na tržišče SEV za 1,900.000 dolarjev. Letos je planiran iz- v ' • • i •♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ v vseh republiških središčih, kot vsi načrti znani in pripravljeni, jih v Ljubljani deloma že imajo. Kasneje bo na vrsti še skladišče za zdravilna zelišča, ki je prav tako ena izmed pomembnih dejavnosti KRKE. Kaj bo z novomeško steklarno? Znano je, da na predlog občinske skupščine strokovnjaki Zdaj izvažamo že 30% vse naše proizvodnje Mr. ph. Miloš Kovačič, komercialni direktor KRKE: »KRKA je imela v zadnjih letih preccj močno komercialno ekspanzijo tako na domačem, kakor tudi na inozemskem trgu. Prodaja na* ših izdelkov stalno narašča doma in na tujem. Zaradi vedno večjega zanimanja inozemskih in domačih kupcev smo letos in v naslednjih letih predvideli večje rekonstrukcije naše proizvodnje in investicije v nove obrate. S tem si obetamo še večje ekonomske učinke v naši komercialni dejavnosti'. 2e letos znaša izvoz 30 % od celokupne proizvodnje v KRKI. Predvsem izvažamo farmacevtske proizvode, pa tudi kozmetična sredstva, antibiotska krmila, zdravilna zelišča, eterična olja itd. Približno 50 °/o izvažamo v vzhodne države, ostalih 50 °/o pa na področje konvertibilnih valut. Na vzhod prodajamo največ v Sovjetsko zvezo, kamor izvažamo zdravila že več kot 5 let in imamo tam registriranih precej naših preparatov. Z državami SEV sodelujemo tudi sicer na področju farmacevtske grupe; pri tem gre za razne oblike sodobnega sodelovanja.« im m la iiLLŠ! E9K3 TO bSi aagjađa TO TO TO torja v KRKI, ki me je povezal z direktorjem inštituta magistrom Jermanom. Spoznali smo se z mladimi kemiki KRKINEGA inštituta za raziskave in razvoj. Za nas so bile -možnosti za sodelovanje že od vsega začetka nadvse mikavne. Kmalu je postalo očitno, da bo skupina kemikov pri KRKI pod vodstvom dr. mag. inž. Japlja izdelala za nas mnogo več snov:, kakor smo pričakovali. V letu d.u smo se približali že stoti kemični sjjojini, ki smo jo za KRKO preiskali. Ob nekem predavanju, ki sem ga imel na KRKINEM inštitutu v Ločni, so mi sodelavci inštituta predlagali, da bi njihove nove kemijske snovi preizkušali tudi glede učinkov na nekatere bakterije in glivice, ki povzročajo različne bolezni. S strokovnega stališča to za nas ni bilo posebno veliko opravilo, manjkalo pa nam je tehničnih moči. Kmalu smo dobili od KRKE tehničnega sodelavca, ki se ukvarja s temi preiskavami, posebej pa še znanstvenega sodelav>ca, ki se zdaj začasno v našem inštitutu pripravlja, da bo kasneje prevzel vodstvo virusnega oddelka v KRKINEM inštitutu. Učinki teh dodatnih raziskav so prekosili vsa naša pričakovanja. Skoraj lahko rečem, da najdemo vsak mesec novo sredstvo. ki deluje proti tej ali oni bakteriji ali glivici. Med temi so tudi zanimive snovi, ki so že preizkušene kot nestrupene, pa delujejo n. pr. proti skupini. bacilov tuberkuloze. Pred dobo antibiotikov bi bili naši poizkusi nadvse razbuljivi. Tako imamo danes mnoge snovi, ki delujejo v poizkusih proti tem ali onim virusom, bakterijam ali glivicam. Rezultate smo začeli objavljati, umevno skupaj, in o njih predavati doma in v tujini na strokovnih sestankih. Menim, da je doslej največji uspeh in priznanje povabilo newyorške Akademije znanosti, da smo predavali o tiazolidinih letos mnija na simpoziju v New Yorku. Pri tem pa je poglavitno, da za enega izmed derivatov tiazolidu nov, ki ga imenujemo »snov 8« v obliki, ki so jo pripravili v KRKI, pričakujemo, da bo izvrstno zdravilo proti herpesu na ustnicah ali licih. Ker zahtevajo tovrstne raziskave veliko časa in truda, še posebno glede na preizkušanje te snovi z ozirom na njeno strupenost na poizkusnih živalih, nam prav najtesnejše sodelovanje jamči uspeh. Upamo, da bomo s to snovjo preprečili nastajanje opisanih neprijetnih mehurčkov in krast na ustnicah in da bo tako »snov 8« postala zdravilo.« bo glede njih kolektiv dokončno odločal. Stališče KRKE pa je izraženo v tehle besedah: »Naša želja je prav gotovo, da INIS ponovno usposobimo bodisi za steklarstvo ali za naše potrebe. S tem bomo izbrisali madež v naši občini, ki je črna pika slovenske gospodarske politike.« ☆ Se daleč nismo mogli našteti vsega, kar je novega v KRKI samo letos in lani. še bo treba seznanjati javnost z zanimivimi načrti, uspehi in težavami novomeških farmacevtov in kemikov. Samo bežen sprehod skozi KRKIN inštitut ponuja n. pr. bogato gradivo, ki ga v tem skopem zapisu ni mogoče niti približno omeniti. Eno pa drži: KRKE res ne poznamo ali pa jo poznamo le malo. Njen kolektiv je sredi naj večjega delovnega poleta in gospodarskega vzpona, ki ga številke in dejstva prikazujejo samo v skokih. Zdi se, kot da bi KRKA prehitela sama sebe s svojo izredno ekspanzijo. Sredi te njene rasti in programov je vsakomur težko trditi, da njen kolektiv m njegovo vsestransko delo res pozna. Pred občinskim praznikom pa lahko povemo še tole: H ponosni smo na sposobne far- ■ macevte, kemike, ekonomiste, ■ inženirje, veterinarje, na nji- ■ hove tehnike, kot na vse de-H lavce in delavke v KRKI, ki ■ tako uspešno gradijo enega iz- ■ med čvrstih .stebrov gospodariš stva in razvoja Dolenjske. TONE GOŠNIK KAJ PROIZVAJA KRKA? Ni tako redko vprašanje, ki ga večkrat slišimo: »Kaj pa pravzaprav delajo v KRKI, da se tako širi?« Vprašali smo v podjetju ln zvedeli, da proizvaja tovarna KRKA naslednja zdravila oz. preparate: — za zdravljenje tuberkuloze, — za zdravljenje raznih Infekcijskih obolenj, — za zdravljenje kožnih obolenj, — za zdravljenje želodčnih obolenj, — za zdravljenje srčnih obolenj, — rentgenska konstraat-na sredstva in — preparate za odstranjevanje parazitov, za profilakso pred arteriosklerozo, za psihična obolenja in preparate za zdravljenje revmatičnih obolenj. Je, iz \ KRKE pa ne \ bi šla nikamor!" 1 Letos že 5 milijonov dolarjev izvoza voz za 5 milijonov dolarjev, od tega polovico na zapadna in polovico na vzhodna tržišča. Pogodbe za teh 5 milijonov dolarjev so podpisane, izvoz poteka v redu. IN V BODOČNOSTI? Že zdaj izvaža KRKA v 27 držav. Močno narašča izvoz v Sovjetsko zvezo, Poljsko, ČSSR, Vzhodno Nemčijo, Bolgarijo in Romunijo. Čedalje bolj si odpira tržišča v Afriki, Aziji ter v Severni in Južni Ameriki. Največ izvaža v Etiopijo, Gvinejo, Sudan, Nigerijo, Gano in Aden. Močan pa je seveda tudi izvoz na klasična zapadna tržišča, čeprav je ^konkurenca tam najhujša. Na zapadu se uveljavlja KRKA zlasti z antibiotiki in zdravilnimi zelišči, ki jih izvaža v Francijo, Švico, Italijo, Holandijo, Zapadno Nemčijo, Avstrijo, Dansko, Anglijo in v ZDA. Proizvodnja v KRKI pa nenehno narašča, širi se izbor blaga za domači in tuji trg. Že v prihodnjih 3 letih naj bi znašal bruto produkt v KRKI 55 do 60 milijard Sdin, njen izvoz pa naj bi se povečal na 15 do 16 milijonov dolarjev. KRKA je mlad kolektiv. 2e bežen sprehod skozi proizvodne oddelke hitro pove, da je skoraj povsod v ospredju mladi rod, ki se je vključil v delo enega največjih domačih podjetij v zadnjih letih. Pred občinskim praznikom Novega mesta pa smo želeli slišati, kaj meni o spremembah v podjetju v zadnjem desetletju kdo izmed onih, ki so rasli s »KRKO« že v njenih prvih, najtežjih časih. Poslali so nas v tabletni oddelek, ki je bil eden izmed prvih v novomeški tovarni zdravil. Oddelek za proizvodnjo tablet, dra-žej, granul in posipov nam je najprej predstavila tov. Morosinijeva, diplomirana farmacevtka, ki vodi oddelek že vrsto let. Tu pripravljajo maso za ta-bletiranje, nato pa zdravila tabletirajo, dražirajo in opremljajo. Oddelek, ki ima nov, moderen strojni park, predstavlja več kot polovico celotne proizvodnje vseh oblik zdravil v tovarni. Zaradi različnih terapevtskih področij, ki potrebujejo razna zdravila, je »izbira blaga« ali asortiman proizvodov, kot temu pravijo v tovarni, prav tu sila velika. ■ »Vsak preparat mora ustrezati svetovnim standardom. Tudi naš oddelek si močno prizadeva, da so vsi njegovi izdelki stalno na najvišji ravni sodobne farmacevtske industrije« nam je med drugim dejala lov. Morosinijeva in nas nato odpeljala v veliko, svetlo delovno dvorano, kjer tiho ali polglasno bme različni stroji, iz njih pa tečejo v stekleničke, škatlice in različne vrečke in ovitke iz umetnih mas neskončne vrste, potočki in celi potoki najrazličnejših tablet, tabletk in dražej raznih barv in oblik. V oddelku, ki ima največ »starih« (seveda le po letih službe, da ne bo zamere!) delavcev, smo povabili na kratek pomenek tovarišico CVETKO KOCJAN, staro 34 let, mater dveh otrok, ki dela pri KRKI že od 2. decembra 1959. Lepo po domače in brez zadrege je povedala: ■ »Vsa ta leta sem že v tabletnem oddelku. Doma sem z Rateža pod Gorjanci; na delo se vozim ▼ mesto z avtobusom, domov pa nas odpelje kombi iz naše tovarne. Za prevoz plačamo delavke samo po 10 dinarjev, razliko pa nam povrne tovarna. Pirej sem se vozila na delo s kolesom. — Pred desetimi leti nas je bilo v tabletnem oddelku morda 15 ali 20. Takrat smo imeli majhne, tesne prostore. Vse smo se šele priučevale, bilo pa je tudi še zelo veliko ročnega dela. Zdaj ’ ■■ Tako zadovoljnih delavk, kot je Cvetka Kocjan v tabletnem oddelku, je v KRKI precej. Vse ccnijo pridobitve 15-Ietnega razvoja in napredka svojega podjetja. je vse drugače: delamo z modernimi stroji, dvorana pa je velika in svetla. Marsičesa smo se ta leta v tovarni naučile. Tu mi je všeč; zares ne bi rada zamenjala delovnega mesta, sploh pa ne bi šla iz tovarne! Najraje imam delo, ki ga zdaj opravljam. Zdaj sem polkvalificirana delavka; s tovarišicami se dobro razumemo in res sem zadovoljna z delovnim mestom v oddelku.« ■ Nasmejala se nam je, ko smo vprašali, če morda mož zasluži več kot ona: »To pa ne! Domov prinesem več kot on, ki je kvalificiran delavec v nekem drugem novomeškem podjetju.: ■ Tudi tu se je pokazala enakovrednost ženskega dela v naši družbi. V KRKI, ki ima veliko žensk, med katerimi je največ mladih mater, Je dobro počutje delavk v kolektivu toliko pomembnejše. Cvetka Kocjan je nadaljevala: ■ »če sem zadovoljna z delovnimi pogoji? Seveda sem! Tu se da delati! Imamo dobro obratno menzo, kjer dobimo za ra dinar odlično in pestro enolončnico ali pa različno drugo toplo in mrzlo hrano. V oddelloi imamo štiri kopalnice s tuši, urejeno garderobo, zrak lahko ohladimo oz. zamenjamo z ventilatorji. Na vsakem koraku občutimo, kako vodstvo podjetja in celoten kolektiv nenehno skrbi za napredek tovarne. Iz leta v leto smo s proizvodnjo modernejši, hkrati pa imamo čedalje ugodnejše delovne pogoje. V našem oddelku delamo zdaj v dveh izmenah; naročil je veliko in vse vemo, da potrebuje tovarna vedno več proizvodov tudi za izvoz. Ne, iz KRKE pa res ne bi šla, ker 9em tu zadovoljna z delom, z odnosi in zaslužkom. Rada imam to delo, ki sem se ga naučila prav v KRKI!« ■ To, kar nam je povedala Cvetka Kocjan iz novega tablet nega oddelka, pa bi nam povedal tudi vsak drugi delavec ali delavka v naši tovarni zdravil. Ni namreč človeka ▼ podjetju, ki se ne bi z veseljem zavedal Izredno hitre rasti mlade tovarne, v kateri vsi s velikim zaupanjem gledajo v jutrišnji dan. e i ! i s : i i s »••••••••••••••••••••••••••••••A* #> to« JOŽA SENICAR, 21 let tkalka v NOVOTEKSU: ■ »Ko sem prišla v tovarno, je bilo delo res težko. Stroji so bili slabi, slaba je bila surovina, najslabši pa so bili prostori. Nismo mogli imeti pravega reda, saj je bilo vse umazano in razkopano, čeprav smo se trudili, da bi bilo na svojem mestu. Kurili smo s premogom, zmeraj se je kadilo in če je bil zunaj mraz, smo zmrzovale tudi me, če je bilo vroče, pa smo se dušile v znoju . . .« Kliše tega zgodovinskega posnetka iz nekdanje NOVOTEKSOVE tkalnice (levo) smo našli v arhivu DOLENJSKEGA LISTA. Tiskan je bil pred dvajsetimi leti in pod njim je pisalo dobesedno takole: »Nenehno teko stroji za petletko... Brigadirka Marija Hostnik, ki visoko presega vsak dan svoj proizvodni plan« Če so presegale plan v tistih pogojih in na takih strojih, kako ga ne bi danes! Da so tisti časi v NO* VOTEKSU le še zgodovina, sta potrdili tudi dve delavki iz današnje popoldanske izmene (desno), ki se jih še spominjata ... Temu velikemu napredku smo pravzaprav posvetili ves prostor na tej strani. CVETA •lena i Ml LANOVI Č, 23 let zapo-NOVOTEKSOVI apreturi: ■ »če se spomnim na to. v kakšnih pogojih smo delali pred 20 leti, me kar zona obide. Ni bilo ne prostora, ne zraka, ne svetlobe — ta stiska je sedela tudi v nas. Razlika med tistim in današnjim časom je nepopisna. Izboljšal se Je tudi delovni postopek, s tem pa storilnost in zaslužek, če bi prišli nazaj tisti, ki so šli pred leti iz tovarne, bi mislili, da se jim sanja . . .« MED TEKSTILCI NA PARKETU Tleskajoči ropot ,*oIničkov sega v vsak kotiček prostrane, bleščeče dvorane. To pa je tudi vse, kar je ostalo od nekdanje zatohle in vroče, v špalir votkov stisnjene tkalnice. Pa še ropota bo vse manj: 24 najmodernejših statev vrste Shulzer, brez klasičnih čolničkov, ki tako značilno pokajoč švigajo med nitkami, naznanja nov čas, ko se bodo tkalke in tkalci lahko tudi pogovarjali med seboj in ne le mahali z rokami, saj grmenja tkalnice do zdaj ni mogel prevpili noben krik ... Kdor je videl tkalnico še pred letom dni in kdor stopi vanjo danes, je ne bo več prepoznal. Morda se bo še spomnil znanega obraza, morda bo ugotovil, da niti statve niso vse nove — vendar bo moral priznati, da je prišel v nov svet, v katerem je prvič pri nas dovolj prostora ne le za stroj, ampak tudi za človeka. Ljudje, ki so bili po osvoboditvi veseli, da so dobili streho nad delovnim mestom, so spoznali, da pri vse hitrejšem napredku gospodarstva lahko shajajo v svoji stroki samo z vedno ^večjo storilnostjo in vedno boljšo kakovostjo izdelkov. Vsega tega pa samo s streho rrd glavo, nad delovnim mestom, niso mogli doseči. Rekonstruirali so 2000 kv. metrov delovnih površin in to med neprekinjenim obratovanjem vseh oddelkov, žrtvovali so 2 milijona 600 tisoč dinarjev ter postopoma prelevili tovarno v industrijski kompleks, ki se lahko postavi vštric z vsemi podobnimi v srednji Evropi, vsem domačim tovarnam pa je šolski primer in zgled. Začeli so leta 1966 s predilnico, nadaljevali 1967 z apreturo in zaključili letos s tkalnico. 1160 zaposlenih ima zdaj tekstilno tovarno, kakršno lahko z lučjo iščemo pri belem dnevu daleč na okoli. Treba je bilo namreč najprej sploh dokazati, da manjšega delovnega' uspeha kot na tujem, ni kriv samo »leni narod« ali morda socializem, če ne že kar legendarno prekletstvo in zaostalost dolenjskega konca. Da so dobri delovni pogoji osnova za poslovni uspeh, so po svetu vedeli že zdavnaj,1 pri nas pa je to treba šele — dokazati! In novomeški tekstilci so dokazali... Pri sorazmerno majhnem številu zaposlenih bodo letos naredili skoraj 2 milijona metrov tkanin ali blizu 2.000 metrov na zaposlenega, kar je relativni in absolutni in kakršenkoli hočete tekstilni rekord v državi. Na prvem mestu v Jugoslaviji so po storilnosti predilnice in na prvem mestu po storilnosti tkalnice, najbolje imajo izkoriščene klasične statve (95 odst.!) in na prvem mestu so v vseh izračunih o storilnosti pri meter votkih (vse po podatkih tekstil- nega inštituta v Beogradu! ). Povprečni osebni dohodek v NOVOTEKSU je 1.070 din. Odlično je poskrbljeno za družbeno prehrano, za varstvo otrok, imajo svojo ambulanto in zdravnika, gradijo svoje zaključeno stanovanjsko naselje'lh' za novo šolo'"v Bršlinu .so prispevali levji delež. »Danes je premalo dati ljudem samo delo,« pravi direktor NOVOTEKSA inž. Avgust Fajfar, »priznati jim je treba tudi njihovo človeško dostojanstvo, da jih ni niti pred svetom, niti pred samim seboj sram svojega delovnega mesta in svojega kolektiva!« To je ena bistvenih skrivnosti NOVOTEKSOVEGA uspeha. Morda bo vsa ta prva mesta in odlike lažje ovrednotiti, če vemo, da v naši državi ostro tekmuje več kot 30 tekstilnih tovarn, da bi se pretolkle vsaj v prvo polovico na lestvici oblačilne lige! To jim pomeni »biti ali ne biti,« kar pa za NOVO-TEKS že dolgo ni več vprašanje ... Vrnimo se torej v tkalnico in si od blizu poglej- mo ta čudež. O poreiormni specializaciji ter premišljeni organizaciji dela ter prodaje pri NOVOTEKSU smo v našem listu že večkrat pisali, prav letos pa so v Bršlinu dokončali še eno že zdavnaj zastavljeno nalogo: nekdaj najbolj izkoriščenemu in zapostavljenemu tekstilnemu delavcu so uredili delovno vzdušje in okolje tako, da mu ga marsikdo na bolj »uglednem« delovnem mestu lahko zavida. Sodobne, velike, svetle in zračne dvorane so nadomestili nekdaj tako značilne »šede« z nagnjenimi strehami, ‘ki mečejo pusto jetniško svetlobo na vse pod seboj. V strop novih dvoran vdelani dušilci zvoka in naprave za izenačevanje vlage in toplote krote ropot, vročino, mraz in pritisk. Delovni postopek je urejen, vzdrževanje strojev in prostorov zavidljivo, pološčeni tlak in parket sta zamenjala vlažne betonske plošče in vegaste počrnele deske, prepojene z zadušljivim prašnim oljem. Delavcu ne ostane drugega, kot da se prepusti utripu tovarne in se ves preda delu, ki ga zdaj lahko tudi z veseljem opravlja. »TOVARNE DELAVCEM!« so 30. avgusta 1950 med prvimi v Jugoslaviji prav novomeški. tekstilci vklesali v marmorno ploščo na pročelju upravnega, poslopja. Danes, po 20 letih zorenja in odpovedovanja, pa so te črke vklesarie tudi v srcih ... /°Q£>ATtC/ /°Q'lGr/& 1958 - Pogled v novo tkalnico (Foto: M. Moškon) /*v VCAQAM7A n— tm 5* Uo 7*° toc Mr 4* Ja *k V / nts m* tfu n**7 /m aamatmtB *1 » Na travniku pod Grmom proti Gotni vasi, kjer so predvčerajšnjim še brskale kokoši, kjer se je včeraj nagubala dobra stara ilovica pod noži rumenih buldožerjev, grmi danes najživahnejše novomeško gradbišče, jutri pa bo tu stala naj-večja dolenjska dvorana z 21.000 kvadratnimi metri pokrite površine. Skoraj bodo pozabljeni žulji, znoj in dvomi, skoraj bo nastanek IMV le še otroška povestica — nekaj, o čemer so Novo-meščani sanjali 20 let, postaja vse oprijemljivejše. V prvi tretjini te nove dvorane že teče montažni trak za au-stine. Po novomeške osebne avtomobile že romalo kupci iz vse Ju-slavije . . . B^ako trnjeva in uporna ja bila pat trmastega rokodelskega kolektiva izpod Gorjancev, da so mu priznali industrijsko kvalifikacijo, koliko samoodpovedovanja in razuma je bilo treba, da so v naslov tovarne lahko zapisali »avtomobilska«, kako zapletena, zahtevna In nevarna so pota jugoslovanskega razvoja, začinjenega z mednarodnimi vplivi in prekanjenostjo — tega nam naj. brž ni treba ponavljati. Najbrž pa tudi m preveč domišljavo, če zapišemo, da razen naših Podgorcev take preizkušnje ne bi zdržal nihče! Prihodnje leto 25000 vozil! Vedeli so, kaj hočejo in bo so si priborili z zobmi in rokami brez najmanjše naklonjenosti, brez najmanjše milosti! Zrasli so v vetru in zdaj gredo z vetrom iz Kukove gore! Morda preveč pohvale? Prisluhnimo dejstvom! Dostavni avtomobil, včasih z motorjem DKW, daneš s solidnim angleškim Leylandom nad pogonsko osjo, je prvi serijsku avtomobil na Balkanu z originalno obliko — zasnovali in izdelali so jo konstruktorja IMV! Ce danes popularni »novomeški kombi« postavimo ob bok Volkswagnovemu, Fiatovemu ali Fordovemu, nas ni treba biti prav nič sram. Se posebno, če vemo, da so oni trije velikani, trije najmočnejši na svetu, trije, ki so se jdh ustrašila dosti bolj znana imena avtomobilske druščine. Naši kombiji dobro služijo svojim gospodarjem, zvesto poskakujejo po naših slovitih cestah, ubogljivo poslušajo tudi groba povelja in si končno sami delajo najboljšo reklamo. Največ jih prodajo v Srbijo (65 odstotkov!) in celo za tu. jino so zanimivi! Odlično organizirana prodajno servisna služba v domovini ima 10 lastnih poslovalnic, 35 pogodbenih servisnih delavnic v vseh večjih jugoslovanskih mestih (še 35 pa jih Morda je bila največja zanimivost za angleško gospodarsko delegacijo, ki jo je pretekli teden na obisku v Jugoslaviji vodil ugledni lord Ebbisham, prav montaža austinov v novomeški IMV. Povpraševali so o možnostih za še večjo razširitev sodelovanja, posebno gospod L. Friedman (z očali), direktor velike avtomobilske organizacije OWEN (dirkalni avtomobili B.R.M.!), je bil navdušen nad napredkom naše tovarne. je v priprarvi) in 30 vozil za terenske servisne ekipe. V največ 48 urah lahko pridejo na pomoč v najoddaljenejša kot države in pomagajo svojim varovancem, da spet odbrze naprej. Ni čuda, da je švedska avtomobilska revija primerjala (kar povzemamo po Ljubljanskem dnevniku) IMV servfe z Rolls-Royoeovim in ju skupaj dajala za zgled vsem drugim avtomobilskim tovarnam. Kaj v aytamobilskem svetu pomenijo Švedi in angleški Rolls-Royce, pa najbrž ni treba razlagati. Ko je pred dnevi stekel montažni trak osebnih avtomobilov austfa IMV 1300 super saloon de luxe, je bdHa javnost presenečena, čeprav so v tovarni to napovedali že pred dobrim letom ali kaj. Se bolj so bili kupci ob sapo, da je IMV dr- žala tudj obljubo, ki jo je dal generalni direktor Jurij Levičnik novinarjem na avtomobilskem ssjmu v Beogradu: cena bo manj bot 30 tisočakov, dobavni rok manj kot tri mesece. Take obljube ni zmogla obdržati še nobena jugoslovanska avtomobilska tovarna. Zdaj ‘sestavijo 20 austinov IMV na dan, prihodnje leto jih nameravajo prodati 6.000, že zdaj pa mislijo na razširitev izbire (več vrst avtomobilov iz skupine British Ley. land Motor Corporation — BLMC), kar bo to predvideno številko ver.’ jetno še povečalo! Prikolice, na katere so Novome-ščani in najbrž vsi Slovenc* dolgo časa gledali skoraj omalovažujoče, so še danes glavni vir deviznega dohodka IMV. Sloves, ki so si ga pridobile v nič manjši konkurenci kot je avtomobilska, je edinstven in komaj verjeten! Zato so tudi na velikem sejmu prikolic v Essenu (Zah. Nemčija) pretekli teden lahko prodal; 3000 prikolic za leto 1970 in to prav v Nemčiji, ki je najbolj stroga in zaprta, kar zad.va konkurenco iz uvoza, saj imajo sami več kot 100 izdelovalcev prikolic. Ker prodaja Adria IMV karavanov tudj na Švedskem in v drugih zahodnoevropskih državah stalno narašča, organi samoupravljanja že razmišljajo, da bodo morali letošnji plan 10.000 prikolic za prihodnje leto povečati na 15.000, če bodo hoteli zadostiti vssmu pov^a^a. *nju. Tako bodo morali do konca tega leta povečati število zaposlenih na več kot 3.000, vzporedno z matično tovarno pa razširiti zmogljivosti tudi v tovarnah na Suhorju in v Črnomlju. Povečali bodo proizvodnjo servisne opreme v obratu v Brežicah za okrog 10 milijonov novih dinarjev dn povečali proizvodnjo v mirenski tovarni na 5.000 šivalnih strojev na mesec. Samo vozni za na cesto nameravajo v letu 1970 narediti 25.000: 15.000 avtomobilskih prikolic, 6.000 osebnih in 3.000 dostavnih avtomobilov. Z malo več sreče, kot so jo imeli dosedaj, pa bo cek> ta številka lahko presežena! M. MOSKON Pogled v montažno dvorano prikolic ADRIA (levo), tekoči trak montaže kombijev (desno). / IONIR V poreformnem obdobju so za PIONIRJEVA prizadevanja značilne tri stvari: razen v Sloveniji, kjer so že gradili, so želeli prodreti na tržišče v Zagreb in ob Jadranu in kot tretje: s povečanjem gradbene mehanizacije in z uporabo sodobne elektronike pri pisarniškem poslovanju povečati proizvodnost in poslovnost. V razmeroma kratkem času so ta prizadevanja že uresničena. PIONIR je prodrl na tržišče v Zagrebu in že štiri leta uspešno gradi ob jadranski obali. Letos dajejo veliko denarja za gradbeno mehanizacijo, kupili pa so tudi elektronski računalnik DATA-Philips. PIONIR je prodrl na tržišče izven slovenskih meja, kar je za tako veliko podjetje v današnjih tržnih razmerah neizogibno. Razen že ustaljenih gradbišč v Sloveniji je ustvaril v zadnjih štirih letih nova, obsežna gradbišča ob jadranski obali in gradbišče v Zagrebu. Vodilo: gospodarstvo ne pozna meja, je s tem uresničeno, čaka pa jih samo še napor za uveljavitev na mednarodnem evropskem tržišču, s čimer so šele začeli. Reforma je zavrla investicije in 1965 se je splošno gradbeno podjetje PIONIR iznenada srečalo z dejstvom, da ni bilo naročil. Dotlej so komaj zmagovali gradnje. Začela so se razmišljanja o trgu. Kaj storiti? Začasno so se usmerili v gradnjo stanovanj in hkrati iskali dolgoročnejše rešitve. Prizadevanja za gradnje na novih tržiščih ' V podjetju, ki zaposluje 1000 delavcev in ustvarja 10 milijard starih din na leto (tako je bilo 1.1965), ni mogoče živeti od upanja. 1966 se je PIONIR že pojavil na jadranski obali. Vstopnico za tja si je pridobil s kvaliteto del in z doslednim upošteva^ njem rokov. Jadranska obala pomeni za povprečnega zemljana dopust, sončenje, počitek in podobne stvari, ki so s tem v Obilo sreče in blaginje želimo občanom brežiške in novomeške komune in jim čestitamo za njihov praznik! zvezi. Za PIONIRJEVE gradbince je pomenila, ko so se prvič srečali z njo, krepko in težaško delo. Naleteli so na mnoge dotlej neznane težave. Organizirati gradbišče nekaj sto kilometrov od sedeža podjetja ni majhna stvar. Treba je oskrbeti prevoz, zagotoviti nastanitev in prehrano delavcev, prepeljati na gradbišče gradbene stroje in opremo, zagotoviti na tujem neznanem trgu cement, opeko in vse drugo, kar je potrebno pri gradnji. Takšnih, popolnoma novih nalog je bilo za cel koš. Ob Jadranu za 92 milijonov hotelov in drugih stavb • SreeavalT"so' se z njimi, $e sDooadaii in gradili. Ko so zgradili prvi hotel, je bila to zlasti za kolektiv velika zmaga, čeprav se en sam hotel zgubi v množici gradenj. Zdaj, po štirih letih krepkega dela, lahko pokažejo veliko več: gradnjo na Reki za 9 milijonov din, hotel Ičići pri Opatiji za 6 milijojov din, hotele v Poreču za 14 milijonov, hotele v Uvali Scott za 4 milijone, gradnje v Mošćenički Dragi za 2 milijona din, gradnjo na otoku Lošinju za 1 milijon din, hotele Solaris pri Šibeniku za 16 milijonov din. hotele na otoku Hvaru za 18 milijonov din, letos pa se tem gradnjam pridružuje še hotel Materada v Poreču v vrednosti 25 milijonov din. PIONIR si je pridobil vstopnico za jadransko obalo. Naložb v turizem in gostinstvo bo ob Jadranu vedno več. Ta vstopnica je zato toliko več vredna. Odprlo se je novo tržišče, za katerega se je bilo treba potegovati štiri leta. V teh štirih letih pa so z gradnjami ob jadranski obali ustvarili za 92 milijo- nov din vrednosti, kar je dve tretjini enoletne PIONIRJEVE proizvodnje. Zagreb kot drugo novo tržišče in nakup ' težke mehanizacije Druga prizadevanja so bila usmerjena v Zagreb. Po štirih letih naprezanj so lani dobili v Zagrebu prvo večje naročilo in letos dogradili SLOVENIJALESOVO bla- govno hišo, ki je po splošni sodbi ena najbolj atraktivnih zgradb v Zagrebu. Za prihodnje leto ima PIONIR v Zagrebu že za blizu 3 milijone dinarjev naročil. V gradbeništvu je vedno teže dobiti delavce, človeško delo je tudi dražje od stroj- To stran smo odstopili splošnemu gradbenemu podjetju PIONIR. Novo mesto Velik hotelski sklop v Zeleni laguni pri Poreču (spodaj) je bil pred dvema letoma ena izmed najobsežnejših PIONIRJEVIH gradenj. Tudi tu so si pridobili pohvalo investitorja z doslednim upoštevanjem dogovorjenih rokov za gradnjo, čeprav tudi investitor ni verjel, da je mogoče tako veliko gradnjo uresničiti v 6 mesecih. Nova restavracija, tri hotelske stavbe, dovozna cesta In letne hišice za CSSR so del letošnje gradnje in velikega uspeha, Id {a je SGP PIONIR doseglo na otoku Hvaru nega. Vedno večja naročila naravnost zahtevajo stroje. Letos so namenili 7 milijonov din skladov za nakup težke gradbene mehanizacije. Tudi to bo razerj vsega drugega pripomoglo k temu, da bo PIONIR lahko obdržal tista tržišča, na katera je prišel s tolikšnimi napori. Elektronski računalnik bo pripomogel k večji poslovnosti Pri poslovanju na obsežnem območju se stekajo po- V stanovanjskih stavbah D v soseski S-6 v šiški v Ljubljani (zgoraj), ki jih je zgradilo SGP PIONIR, je 240 stanovanj datki z raznih gradbišč in delovnih enot sorazmerno počasi. Ko so zbrani, mine spet nekaj časa, preden so obdelani. Na ponudbe naročnikov je treba odgovarjati čim hitreje s predračuni, ker je tudi to ena izmed odlik poslovnosti in konkurenčnosti. Letos bo PIONIR dobil elektronski računalnik DATA-PHILIPS. Zanj bodo odšteli 600.000 din. Elektronski računalnik bo v nekaj urah izdelal predračune in kalkulacije, ki so jih do zdaj pripravljali uslužbenci po. starem načinu po nekaj dni. PIONIRJEV zaščitni znak je trikotnik. Ta trikotnik razen vsega drugega nehote simbolizira tudi glavna . današnja tržna prizadevanja podjetja. En krak predstavlja PIONIRJEVE gradnje v Sloveniji, drugi gradnje v Zagrebu in tretji gradnji ob jadranski obali. Gradnje ob jadranski obali so največ pripomogle, da je tudi PIONIRJEVO leto postalo dolgo 365 dni. Tam ni zime in ti. stih ovir, ki drugod prisilijo gradbince, da prenehajo z deli v pozni jeseni in z njimi vnovič začenjajo šele spo-mladi. Tako kot industrija lahko zdaj delajo vse leto in vse leto uporabljajo svoje proizvodne zmogljivosti. PIONIRJEVO LETO - DOLGO TRISTOPETINŠESTDESET DNI Ta prostor smo odstopili lesnemu kombinatu NOVOLES iz Straže polkončnimi izdelki pa je 50 odst. vezanih plošč. Vse to dokazuje, da je NOVOLES v svojih prizadevanjih dejansko težil k proizvodnji, ki bo dajala na trg izdelke, kar najbolj oplemenitene z delom. Pri naložbah je manj kot polovico denarja uporabljal za stavbe in več kot polovico za Strojno opremo. Ob hkratnih prizadevanjih za večjo gospodarnost in rentabilnost poslovanja je zdaj pred končno ostvaritvijo smotrov, ki so se zdeli dolga leta neuresničljivi. Ob praznovanju občinskega praznika občine Novo mesto želimo še veliko delovnih zmag in iskreno čestitamo! TRIJE N0V0LES0VI MEJNIKI mah proizvodnje drobnega pohištva, ki je končni izdelek. Tovarna drobnega pohištva se je s tem rešila mnogih težav, neizogibnih v starih, neprimernih in premajhnih prostorih v Novem mestu. NOVOLESOV kolektiv se je povečal za polovico, vrednost proizvodnje pa je že 3,3-krat večja kot 1954. leto ob ustanovitvi. Proizvodni obrati so zdaj osredotočeni na dveh krajih: v Straži in v Soteski, kar v veliki meri olajšuje organizacijo dela, zmanjšuje stroške prevozov itd. Ob načrtih za nadaljnji raz. voj proizvodnje se v NOVO LESU vedno bolj in bolj ukvarjajo z izobraževanjem ljudi, ki naj že v bližnji prihodnosti zagotovi primeren strokovni sestav. Z načrtnim štipendiranjem, z izobraževanjem zaposlenih na višjih in srednjih strokovnih šolah in v osnovni šoli si zagotavlja NOVOLES strokovnjake in usposobljene delavce, ki jih bo potreboval za oživitev naložb v proizvodnjo. Večletno zavestno štipendiranje in izobraževalno delo je pripomoglo k temu, da imajo v NOVOLESU danes 18 strokovnjakov z visoko šolo, 26 z višjo šolo, in 66 s srednjo strokovno izobrazbo. Skupaj z republiško izobraževalno skupnostjo so letos pri Zavodu za izobraževanje in produktivnost dela v Novem mestu ustanovili redni lesni oddelek tehniške srednje šole, ki ga obiskuje 34 dijakov. Tretji mejnik: s preureditvijo v podvojeno proizvodnjo Z obsežnim načrtom preureditve proizvodnje so začeli že 1968, z naložbami pa bodo končali prihodnjo spo- V začetku več kot dve tretjini žaganega lesa. Prvi mejnik: naložba v tovarno vezanih plošč. Drugi mejnik: tovarna drobnega pohištva se seli v Stražo. Tretji mejnik: s preureditvijo v podvojeno proizvodnjo. Nekaj besed o izvozu in smotrih preureditve proizvodnje delovni enoti mlad. V NOVOLESU so že lani opustili proizvodnjo parketa. V preurejenih prostorih parketarne so začeli proizvajati stilno pohištvo. NOVOLES ima še vedno pet obratov, vendar je parketarno zamenjala tovarna stilnega pohištva, za katero so kupili ustrezno strojno opremo. Hkrati s tem so v NOVOLESU že lani začeli z obširnimi naložbami v skupni vrednosti okoli 25 milijonov din. Gradijo novo sodobno žago, ki bo imela enake zmogljivosti kot obe dosedanji žagi skupaj. Z novo, sodobnejšo strojno opremo za tovarno drobnega pohištva, tovarno vezanih plošč in tovarno stilnega pohištva bodo •v teh obratih podvojili proizvodnjo. Povečane zmogljivosti v proizvodnjo bodo zahtevale več energije in zato gradijo tudi novo energetsko centralo. V dveh stopnjah bodo preusmerili proizvodnjo na žagi v Soteski. 1970 bodo v Soteski začeli s proizvodnjo sredic, po drugi stopnji preusmeritve pa bodo izdelovali panel plošče kot končni izdelek. Z naštetimi preureditvami bodo v NOVOLESU, kot že rečeno, podvojili proizvodnjo, ki bo ob dvakrat večjem šte- vilu zaposlenih za desetkrat večja, kot je bila 1954. Tolikšen učinek bosta omogočili zlasti uskladitev zmogljivosti kot posledica naložb ter večja storilnost dela. S tem bodo ustvarjeni pogoji za še večji izvoz, za večje osebne dohodke in za večjo akumulativnost NOVOLESOVE proizvodnje. Nekaj besed o smotrih preureditve proizvodnje Najboljše zagotovilo za smotrnost omenjenih naložb pa je že to, da sodeluje v njih z 850.000 dolarji Mednarodna banka za obnovo in razvoj. V tujini so NOVOLES spoznali in spremljali njegovo delo več kot desetletje. Prepričljivi podatki o rasti njegove proizvodnje in o njegovih sodobnih prizadevanjih so pripomogli k odločitvi, da tudi udeleženec sodeluje v naložbi s svojim posojilom. 53,3 odst. celotne NOVOLESOVE proizvodnje je namenjena izvozu. V poldrugem desetletju zavestnega dela se je razmerje med žagarsko proizvodnjo in končnimi izdelki izpremenilo od poprejšnjih 69:31 v 39:61 odst. NOVOLES je ob izredno hudi konkurenci na svetovnem trgu ves čas skoraj v celoti izvažal na Zahod. V letošnjem izvozu so končni izdelki zastopani s 65,4 odst., pol-končni pa s 34,6 odst. Med če bi iskali podjetje, ki na našem območju najdlje izvaža, bd bil to gotovo NOVOLES. Od vojne opustošena Evropa je v prvih letih miru, ko si je še celila rane, potrebovala veliko lesa. Tudi ta nuja je odprla lesni' industriji in NOVOLESU pot na svetovno tržišče. Naijprej smo izvažali samo napol obdelan les — žagarske proizvode. Kaj kmalu je tudi do nas prodrlo spoznanje drugih narodov, da je les zelo dragocena surovina. Drevje raste prepočasi in gozdov je premalo, da bd lahko z lesom ob vedno večji porabi razmetavali. To spoznanje je sililo k boljši in gospodarnejši obdelavi te dragocene surovine in k temu, da jo uporabljamo samo tam, kjer je nenadomestljiva. NOVOLESOV razvoj, svojevrsten in zavidljiv, vsebuje v tej ali oni obliki vsa ta spoznanja. Njegovi izdelki so odhajali v svet vedno bolj oplemeniteni z delom, ob tem pa je NOVOLES preraščal iz majhne tovarne v kombinat lesne industrije. NOVOLESOV rojstni datum je težko določiti. Kot mnoga naša podjetja je nastal s spojitvijo več manjših podjetij. Kot lesnoindustrijsko podjetje šteje za svoj začetek dan, ko so 1945. leta na obnovljeni žagi v Soteski spet zarezala rezila žag v hlode. Prihodnje leto bo od tega poteklo že 25 let. Svoj »uradni« začetek pod sedanjim nazivom pa ima NOVOLES 1954. leta, ko je nastal z združitvijo Lesnoindustrijskega podjetja in Tovarne lesnih izdelkov Novo mesto. V začetku več kot dve tretjini žaganega lesa Ob uradni ustanovitvi je imel NOVOLES žago s parketarno v Straži, žago v Soteski in tovarno drobnega pohištva v Novem mestu. Vse njegovo imetje je bilo vredno nekaj več kot 2 in pol mili-jon^ din. S pol manj delavci je takrat proizvajal štirinpol-krat. manj kot danes. 69 odst. vsega, kar je kolektiv ustvaril, so bili žagarski proizvodi. Izvoz je že takrat predstavljal 52,2 odst. celotne NOVOLESOVE - proizvodnje, izvažali pa so predvsem žagani les. Srečanje z inozemskim tržiščem je bilo najboljša spodbuda za razmišljanja o tem, v kaj usmeriti proizvodnjo v podjetju in kako zastaviti na- Levo: za podvojeno proizvodnjo bo potrebne tudi več energije, zato v NOVOLESU preurejajo energetsko centralo; v sredi: stilna jedilnica, eden izmed zelo iskanih izdelkov NOVOLESOVE tovarne stilnega pohištva; desno: pogled v del tovarne vezanih plošč z novo, najsodobnejšo opremo črte. Prva spoznanja o tem, da je treba prodajati zlasti v tujino izdelke, ki so čimbolj oplemeniteni z delom, sega še v to obdobje. Prvi mejnik: naložba v tovarno vezanih plošč 1959 je bila v Straži dograjena tovarna vezanih plošč. Hkrati se je tudi parketarna preselila iz žage v druge prostore, razen vezanih plošč pa je začel NOVOLES izdelovati še en nov izdelek: šivane fur. nirske zaboje. Surovina za te zaboje je bil manjvredni lu-ščenec iz tovarne vezanih plošč. S sorazmerno majhno naložbo v tovarno vezanih plošč se je NOVOLESOVA proizvodnja povečala po vrednosti za polovico ob domala enakem številu zaposlenih. Straža, kjer je bil novi obrat zgrajen, pa s tem že postaja žarišče, v katerem se bo *v prihodnosti osredotočila večina NOVOLESOVIH obratov. Ustvarjena je prva stopnica k smotru: posodobiti proizvodnjo in jo preusmeriti iz žagarske v takšno, ki bo dajala na tržišče čimbolj dokončane izdelke, žagi v Soteski in tovarni drobnega pohištva v Novem mestu se zdaj pridružujeta še parketarna z novo zaboj arno in tovarna vezanih plošč. Drugi mejnik: tovarna drobnega pohištva se seSi v Stražo 1964 so bili dograjeni v Straži novi proizvodni prostori za tovarno drobnega pohištva, ki se preseli iz Novega mesta. S tem so bili zagotovljeni pogoji za nemoten raz- dominvest IMii Ii P I H! Okoli 40 zaposlenih — med njimi so v večini inženirji arhitekture in gradbeništva, komunalni inženirji, diplomirani pravniki in gradbeni tehniki — bo ustvarilo letos v DOMIN VESTU s pravkar naštetimi dejavnostmi 15 milijonov din. S takim strokovnim sestavom se lahko pohvali malokatero podjetje. Pojdimo zdaj lepo po vrsti in si podrobneje oglejmo posamezne dejavnosti. še prej moramo povedati, da deluje DOMINVEST v sedanji cfoliki od leta 1966. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Stanovanjsko gospodarstvo je tudi nam kot občanom najbližje. Vseh stanovanj v družbeni lastnini, s katerimi gospodari DOMINVEST, je v občini okoli 1400, ocenjena pa so na 75 rfulijonov din (dejanska vrednost je znatno večja). DOMINVEST je ob ustanovitvi prevzel veliko slabih stanovanj in zanemarjenih stavb. Najprej se je lotil obnove tistih osnovnih stvari (strehe, električne in vodovodne napeljave itd), ki jih h'šni sveti niso zmogli. Stare stavbe niso s stanarinami nikoli ustvarjale do. Če bi rekli, da je DOMINVEST podjetje, ki se ukvarja s stanovanjskim gospodar* stvom in urejanjem naselij, bi povedali premalo. DOMINVEST opravlja štiri dejavnosti; te so: R gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori ■ komunalno urejanje stavbnih zemljišč ■ urbanizem in projektiranje ■ inženiringi za tuje investitorje volj denarja za obnovo in vzdrževanje. Z osredotočenjem-^pnarja od .stanarin v eniff^rokah je bil6 omogočeno prelivanje. V..štirih letih je porabil DOMINVEST za 300 večjih popravil 3,400.000 din. Oioli 30 starih,, stanovanjskih stavb, ki se jih ne izplača popravljati, bodo prodali. Mnogi stanovalci nimajo pravega odnosa do stanovanj. To se kaže pri selitvah, ko ugotavljajo, da so kuhinjska oprema in nekatere naprave izrabljene veliko bolj, kot bi bile ob pravilnem ravnanju. Stanarine so ves čas enake (od 1966 pa do danes se je izpreminjalo le razmerje med tistim delom stanarin, Stavba OBRTNIKOVE blagovnice na Gesti komandanta Staneta v Novem mestu je domiselno napolnila med hišami vrzel, ki je zijala celih 20 let po vojni. Za gradnjo te stavbe je prispeval del denarja tudi DOMINVEST fci ga je plačeval stanovalec, in delom, ki ga je prija družba), gradbene liške storitve pa so se podražile za 100 odst. Izvajalec za manjša gradbena in obrtniška dela je težko dobiti. Raje se lotevajo novih gradenj, kjer je zaslužen večji, DOMINVESTOVA naročila pa odlagajo na zimo. Pri DOMINVESTU zelo po. grešajo, dejavnost hišnih svetov. Izkušnje kažejo, da so vsa popravila opravljena bolj kvalitetno tam, kjer nadzorujejo izvajalca hišni sveti. Ker želijo boljših stikov med stanovalci, hišnimi sveti in DOMINVESTOM, uvajajo zdaj oskrbnike naselij in pobiralce stanarine. Pred štirimi leti so začeli s stanovanjskim gospodarstom brez vseh izkušenj in tudi zato je tu napredek počasnejši. V novih stanovanjskih naseljih, ki še nastajajo, je na pretek težav s kurjavo, neurejenim okoljem in neurejenimi komunalnimi napravami. Za vse to je potrebnega velijo denarja. Ta se zbira v te namene toliko let, kot nastaja naselje, zato ni mogoče urediti vsega naenkrat. Nova stanovanja je DOMINVEST do zdaj kupoval (gradnja za trg). Kvaliteta in uporabnost teh stanovanj nista bili najboljši, zato bo DOMINVEST v bodoče sam nastopal kot investitor novih stanovanjskih stavb. Gradili jih bodo po svojih na-črtah, za gradnjo pa uporabljali svoj denar in združeni denar podjetij, ki bodo takšna stanovanja kupila za svoje potrebe. Prva takšna gradnja — 36-stanovaa\jski blok — bo v Jerebovi ulici, na-Brte zanjo pa že pripravljajo. POSLOVNI PROSTORI Poslovni prostori, s katerimi gospodari DOMINVEST, so vredni 14 milijonov din. Napredek je tu najbolj viden, saj se je obnova poslovnih prostorov, namenjenih trgovini in obrti, prav razmahnila šele v zadnjih štirih letih. Večja obnovitvena dela so bila opravljena v 30 poslovnih prostorih (okoli 3000 kvadratnih metrov), razen tega pa je bilo na novo zgrajenih o!£Oli 2500 kvadratnih metrov teh prostorov. V te namene so porabili 8 milijonov din/zbranih z najemninami od poslovnih prostorov. DOMINVEST je sodeloval pri obnavljaju vseh lokalov — največ je bilo narejenega v trgovini — razen pri obnavljanju in preurejanju MERCATORJEVE blagovnice na Glavnem trgu. V obnavljanju je več prodajaln, za nekaj prodajaln pripravljajo načrte, med večjimi posegi pa bo blagovnica v Šentjerneju, čeprav je, kot že rečeno, prav pri gospodarjenju s poslovnimi prostori narejenega največ bi bil napredek lahko še večji. Večje posege in uresničevanje obširnejšega programa obnove ovira velika razdrobljenost trgovskih in gostinskih podjetij v občini. Ob tem je težko združiti interese in denar, nemaloikrat pa se kot dodatna in nepotrebna ovira pojavlja še neutemeljeni strah pred konkurenco med podjetji iste stroke... ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ Za komunalno urejanje stavbnih zemljišč je porabil DOMINVEST doslej vsatto leto po 500.000 din, zbranih s komunalnim prispevkom. Letos so začeli s komunalnim urejanjem večjih kompleksov in bodo vlagali v te namene po 2 milijona din Ta prostor smo odstopili podjetju DOMINVEST Novo mesto DOMINVEST JE POOBLAŠČENA STROKOVNA' ORGANIZACIJA DOMINVEST je pooblaščena strokovna organizacija za urganizem v občinah Novo mesto in Trebnje. V *reh letih je izdelal 34 zazidalnih načrtov, več not 900 lokacijskih dokumentacij in kopico drugih urbanističnih rešitev. Urbanistična programa občin Novo mesto in Trebnje, ki sta v delu, sta v tej dejavnosti najpomembnejša. Izdelujejo zazidalne načrte za industrijske rezervate za KRKO, NOVOTEKS in LABOD, za IMV pa so ga že izdelali. Lani so začeli tudi s pro-jektivo in izdelovanjem inve-sticijsko-tehnične dokumentacije. Izdelujejo načrte za proizvodne in poslovne prostore (trgovske in gostinske), za stanovanjske stavbe in letne hišice. Razpolagajo z Štirje DOMINVESTOVI arhitekti v ateljeju v pomenku o načrtih (zgoraj) 8 tipskimi projekti za eno-stanovanjske hiše in jih z vračunanimi stroški potrditve prodajajo po zelo nizki ceni od 650 do 950 din. INŽENIRINGI ZA INVESTITORJE j Inženiringi za investitorje so nova dejavnost DOMII^-VESTA. V tf.cvifu tega izdelujejo: ■ zazidalne načrte, ■ lokacijsko dokumentacijo, ■ projekte, in -opravljajo: H pravne posle, ki so po-| trebni za pridobitev ze- ■ mljišča, ■ sofinanciranje družbene gradnje ter ■ gradbeni nadzor in druge investicijske posle. Novo mesto skoraj neopazno, toda vztrajno spreminja svojo podobo in postaja urejeno mestno naselje. Težav pri tem ne manjka, saj raste na zelo razgibanem zemljišču, ki ne ponuja lahkih rešitev. K napredku mesta in drugih večjih naselij v občini je prispeval svoj častni delež tudi DOMINVEST. želje in potrebe so žal večje od možnosti, ker tudi tu dinar postavlja meje, prek katerih ni mogoče. na leto. Tako že urejajo zemljišče za bodoče naselje ob Ragovski in pri novi pekami v Ločni. Letos je v načrtu prestavitev sejmišča na Veliko Cikavo, ki bo veljala 820.000 din. Spomladi bodo začeli urejati zemljišča ta bodoča naselja pri novi bolnišnici, v Gornji Straži in v Mačkovcu ter za bodoče komunalno obrtniško ob- Po preselitvi NOVOLESOVEGA obrata z Ragovske močje ob Cesti herojev, ceste v Stražo je DOMINVEST s preureditvijo dela Predvsem bodo gradili ce- nekdanjih tovarniških prostorov pridobil 16 družin- ste in kanalizacijo. skih stanovanj OB HITRI RASTI NOVEGA MESTA JE ČAS ODGOVORITI NA VPRAŠANJE: kaj 1 je dominvest L kiiJ* . 16 P M®mm Mpm? >v&» ■ \ Ta prostor smo odstopili tovarni perila LABOD Novo mesto V LABODU so zaposlene pretežno ženske. To pomeni veliko bolniških dni in porodniških dopustov, ki jih ni mogoče planirati. Nenadne izpade je mogoče nadomestiti samo z rezervno skupino. V takšni skupini so delavke, ki imajo 4-urni delavnik, ki so se vrnile z bolniške, vsestransko sposobne šivilje-nadomestovalke in tako dalje. Pri manj kot 300 delavkah je težko zbrati dovolj ljudi za rezervno skupino in takšno skupino ustvariti. Razen tega so za nemoteno proizvodnjo v obratu potrebni še rezervni stroji in mnoge stvari, ki jih je mogoče ustvariti samo v večjih delovnih enotah. Osnovni pogoji za ustalitev so ustvarjeni. Prihodnje leto bo v LABODU 700 delavcev, če bo potrebno, pa se lahko Čestitamo za praznik novomeške občine V prihodnjih petih letih bodo ustvarili za 5 milijonov din amortizacije, kar bo zadoščalo za popolno obnovo strojne opreme. Ostanek do hodka — tega bo 10 milijonov din — bodo namenili za obratna sredstva. Izvoz je že zdaj pomembna postavka v LABODOVI proizvodnji. Letos bodo izvozili za 700.000 dolarjev svojih izdelkov, delu za izvoz pa je še namenjenih okoli 40 odst. LABODOVIH proizvodnih zmogljivosti. Leta 1975 bo LABOD izvozil za 1 milijon dolarjev izdelkov. Del transportnega traku v likalnici LABODOVEGA obrata v Novem mestu (zgoraj), ki je največja letošnja V tej stavbi na spodnji naložba in bo veliko pripomogel k temu, da bodo zmogljivosti najsodobnejših likalnih strojev gospodarno sliki so novi, s°aobno ure-izkoriščene. — Velika proizvodna dvorana šivalnice obrata v Krškem (spodaj), v kateri je nameščenih vec jeni prostori LABOIX>\ Iv proizvodnih trakov, omogoča takšen razmah, kakršnega so si pri LABODU dolga leta zaman želeli. GA obrata v Krškem 8000 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov, 580 za poslenih in 70 milijonov vrednosti v proizvodnji so stvari, o katerih si je LABODOV kolektiv pred petimi leti ko maj upal sanjati. Obdobje naložb je zdaj mimo in pred kolektivom so predvsem razmišljanja o ustalitvi. Skozi zajetna vlaganja v zadnjih petih letih so us varili dva sodobna obrata — enega v Novem mestu in enega v Krškem. Oba obrata zagotavljata najnujnejše osnove za rentabilnost in gospodarnost. LABOD PO IZGRADNJI K USTALITVI Proizvodni obrat mora biti dovolj velik Obrat mora imeti vsaj 300 zaposlenih. Zakaj? Varnost premoženja v obratu morajo čuvati vsaj štirje vratarji. štirje vratarji kot nepro-. izvodni delavci porabijo v obratu za 1,25 odst. tega, kar ustvarja 300 ljudi. Ne-obhodno so potrebni električar in strojni mehanik. Tudi teh se ne izplača imeti za manj kot 300 ljudi. Delitev dela je v tehnološkem postopku v manjšem podjetju teže izvedljiva. Nujno potre ben je tekoči trak, pri manj kot 300 delavcih pa daje proizvodnja na traku premajhne ekonomske učinke. Pogled na nove proizvodne prostore LABODOVEGA obrata v Novem mestu (zgoraj) z manjšimi naložbami poveča število zaposlenih tudi na 1000. Proizvodne zmogljivosti so zdaj dograjene, zato se kolektiv odloča za povečanje obratnih sredstev. V prihodnjih petih letih ne bodo več vlagali denarja v povečevanje proizvodnje. © Ne več v naložbe, pač pa v povečanje produktivnosti Zaradi uvajanja sodobnejše strojne opreme (kupili jo bodo z amortizacijo) in strokovne usposobitve delavk bodo produktivnost povečali vsako leto za 6 odst. V petih letih se bo torej povečala za 30 odst. To pomeni, da bo LABODOVE proiz vodnje 1. 1975 dosegla 70 milijonov din. Ob tako povečani produktivnosti bodo osebni dohodki porasli od zdajšnjih 830 din (povprečje za I. polletje i966) 1200 din v letu 1975. Osnova za to bosta razen povečane produktivnosti tudi večja rentabilnost in gospo damost poslovanja. ' Kolektiv semiške ISKRE šteje danes 600 ljudi in šele 18 let je minilo, X* kar je bilo podjetje ustanovljeno - Vsako leto povečujejo proizvodnjo, ♦ zaposlujejo novo delovno silo in tudi vedno več dajejo za napredek vsega ♦ semiškega predela * : + : ♦ ♦ ♦ ♦-♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ f ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ prihodnost. Nikdar niso sproti razdelili, kar so ustvarili, temveč zmeraj dajejo na stran za nadaljnji razvoj podjetja in Semiča. Samo letos je tovarna dala za gradnjo asfaltne ceste do Gradca, za cesto na Smuk in za bencinsko črpalko blizu 700.000 dinarjev. Obenem pa so odprtih rok tudi za mlade ljudi, ki želijo študirati. Letos so razpisali 15 novih štipendij, trenutno pa tovarna podpira 21 visoko-šolcev, 17 dijakov srednjih šol in 8 slušateljev poklicnih šol. Ni se še ogrel denar, ki so ga letos namenili boljšim prometnim zvezam s svetom, že v tovarni razpravljajo o tem, kaj bodo prihodnje leto naredili. Pravijo, da asfaltiranja ne bo še konec. Najprej brez prahu do železniške postaje, potem pa ... Gotovo se bodo do prihodnjega krajevnega praznika spet odrezali z darež-ljdvostjo! Proizvodna hala bo odprta še pred koncem letošnjega leta. Nova delovna sila, ki se še priučuje zahtevnemu delu, bo do takrat že vešča opravil, zato že v letu 1970 računajo z nadaljnjim 20-odstotnim porastom proizvodnje v vrednosti 60 milijonov dinarjev. Iskra je med kolektivi milijonarji, ki ne živijo iz rok v usta in vedno mislijo na ISKRA je pregnala revščino iz naših krajev Otroka mi komaj verjameta“ Tudi Vidmarjeva Vera je v tovarni kondenzatorjev od vsega začetka. Pravi, da je 15. maja 1951 prvič prestopila prag tovarne in do zdaj ji še nikoli ni bilo žal. — Bila sem kmečko dekle. Imeli smo kmetijo in resda nisem bila lačna, sem pa na vsakem koraku srečevala prav bedo. Tudi jaz sem ena tistih, ki smo tovarno gradili. Dekleta smo vozile opeko, zemljo, kopale jame za sadno drevje pa še delale za stroji. Oba z možem sva zaposlena v tovarni, doma pa imamo še kmetijo. Gradimo novo hišo, imamo televizor, sodobno urejeno kuhinjo, več kmetijskih strojev, pralni stroj, le avtomobila še nisva kupila. Pa upam, da ne bo več dolgo, ko se bova vozila. Lahko se samo pohvalim. Otrokoma večkrat pripovedujem, kako smo včasih živeli, a komaj mi verjameta. Onadva sta že od malega imela vsega dovolj. Hčerka že študira v Ljubljani na šoli PTT, sin pa je še majhen. Sem tudi v delavskem svetu podjetja. Zmeraj sem za to, da prispevamo za razvoj kraja. Veliko smo za Semič že naredilit veliko pa še bomo! Letošnji ■ I . I m ■ ■ CESTA IN ČRPALKA • V okviru praznovanja letošnjega semiškega praznika so 12. oktobra že odprli novo cesto do turistične postojanke na Smuku. Cesta pa ni le turističnega, temveč tudi gospodarskega pomena za gozdno gospodarstvo in zasebne lastnike gozdov. Zgrajena je bila s prispevkom tovarne Iskra in domače krajevne skupnosti ter s pomočjo Gozdnega gospodarstva Novo mesto. # Zelo pomembna za Semič bo tudi nova bencinska črpalka. Gradnja do praznika sicer ne bo končana, gotovo pa bo začela poslovati še v letošnjem letu. Bencinsko črpalko, edino v kraju, gradijo s pomočjo podjetja Petrol, s pomočjo občine Črnomelj, krajevne skupnosti in tovarne kondenzatorjev. Črpalka bo veljala dobrih 140.000 dinarjev, nudila pa bo potrošnikom vse vrste bencina, nafto in kurilno olje. Semiška tovarna kondenzatorjev je milijonar, ki ne skopari } 28. oktober - krajevni | praznik Semiča Vsako leto znova oživijo spo-| mini na leto 1941, ko so se na S Smuku zbrali najnaprednejši si- • novi Bele krajine in ustanovili • I. belokranjsko četo. Kolikor z S leti bolj bledijo spomini na vojne S dogodke, pa toliko bolj stopa • v ospredje sedanjost. Krajevni S praznik postavlja danes na teht-I nico tudi uspehe delovniH ljudi | za napredek podjetja, kraja in • družbe, za katero so prelivali kri S naši borci. • kle v Iskri dobila delo, smo najprej polagali parkete. Ko smo dobili prva dva stroja, sem prve svitke navila jaz. Nikdar pa nisem sanjala, da bo iz tiste revščine kdaj nastala taka sodobna tovarna in da bo meni kdaj tako rlepo, kot mi je danes. Sami smo gradili barako, kjer smo imeli nove delovne prostore. Vozila sem leš, postavljala stene, za tovarno smo gradili sadno drevje, zgradili smo rezervoar za vodo itd. Danes sem preddelavka. Zaslužim več kot 1000 dinarjev na mesec. Imam stanovanje v bloku, novo pohištvo za dnevno sobo in spalnico. Otrokoma sem kupila televizor in radio, zdaj kupujem še pralni stroj. Sin je pri vojakih, hčerka hodi še v šolo. Onadva. ne vesta, kaj je revščina. Spita na jogi blazinah, jaz pa sem na slami. Mi, kar nas je starejših, znamo ceniti Iskro. Ustvarili smo jo mi, s svojimi rokami. Tovarna je del nas samih! Kadar danes mladi ljudje stopajo v kolektiv, dobijo prvi dan bele rokavice in haljo. Samo usedejo se za stroj in delajo. Privo* Samo letos so na novo zaposlili 160 ljudi, samo letos so proizvodnjo povečali za 30 odstotkov, tako da bo ob koncu leta tovarna ustvarila za najmanj 46 milijonov dinarjev izdelkov, izvoz, pretežno na zahodno tržišče, pa bo navrgel okoli 700.000 dolarjev. Iskraši nikdar niso zadovoljni s tem, kar že imajo, in prav to jih vsa leta poganja kvišku. Po nekajkratnih rekonstrukcijah podjetja so se letos lotili novega vzpona. Z lastnimi sredstvi, brez vseh posojil, gradijo spet nove delovne prostore, merilnico in laboratorij za znanstveno raziskovalno delo, kar bo veljalo 4 milijone dinarjev. Rašunajo, da bodo povečani delovni prostori zadostovali do leta 1975, ko se bo proizvodnja po dobro zastavljenem dolgoročnem razvojnem načrtu gibala nad 100 milijonsko vrednostjo, iz- voz pa bo dotlej narasel na 2 milijona dolarjev. Anica Vidmar je bila prva delavka, ki je pred 18. leti stopila v tovarno. »Saj to sploh ni bila tovarna! Ena soba je bila, ki smo jo šele preurejali za delo,« je rekla. — Izkusila sem revščino semiškega konca. Veliko otrok nas je bdlo pri hiši in od 9. leta dalje sem služila. Ko sem kot mlado de- ščim jim, samo pozabiti ne bi smeli, da je bilo nam drugače. PISMA UREDNIŠTVU Hlapčevstvo in šovinizem Ni dolgo tega, kar je lahko vsakdo opazoval v restavraciji »Dane« na Mirni naslednji dogodek: Zvečer je bil okoli 22.10 točilni prostor poln gostov: Med njimi so bili tudi štirje iz sosednjih republik, lei so mirno pili svojo pijačo in poslušali glasbo iz juke-boxa. Vstopilo je še nekaj gostov; med njimi so nekateri imeli tudi instrumente in so začeli igrati domače viže. Fantje iz sosednjih republik so se pomaknili v bližino glasbenega avtomata in še naprej poslušali glasbo, ki ni nikogar motila. Veselo razpoloženje domačih gostov se je nenadoma spremenilo v sovražnost. Slišati je bilo nespodobne opazke in grožnje, šef restavracije je izklopil glasbeni avtomat in dejal štirim fantom, naj odidejo, češ da bode lokal zaprli. V resnici je restavracija odprta do druge ure zjutraj. Povsem drugače pa je v sosednji gostilni, kjer so tuji gostje bolj priljubljeni < seveda tisti s tujim denarjem). Neki domačin je hotel kaj toplega za pod zob, vendar je gostinec odgovoril, da nimajo ničesar razen mrzle , Nešportno na športnem polju 3. oktobra je bila v Krškem nogometna tekma v okviru delavskih športnih iger za l. 1969. Tega dne so sc v malem nogometu pomerili delavci SOP in prosvetni delavci. Vendar pa zaključna tekma med kovinar ji iz Splošnega obrtnega podjetja in prosvetnimi delavci ni bila v športnem vzdušju in je spominjala celo na pretepe v ameriških voestemih. To ni bil prvi primer na tekmovanju, ko so se posamezni prosvetni delavci obnašali nešportno. Toda tokrat je prišlo do pretepa, ki je imel hude posledice. Predmetni učitelj Rudi Iskra, sicer dober pedagog in odličen igralec, je med tekmo udaril nasprotnega igralca in mu prizadejal poškodbe po nosu. Tekmo so prekinili, vendar se tudi po končani tekmi nekateri še niso pomirili, ampak so nadaljevali pretep. Pri tem je bil težje poškodovan še en nasprotni igialec. Mislim, da takšno ne• športno obnašanje posameznih vzgojiteljev škodi naši družbi, predvsem pa mladini, ki jo že tako pritegujejo slabi 'zgledi. Bogomil Jurečič, Gorica pri Krškem govedine. Trenutek zatem je vstopila skupina italijanskih izletnikov, ki so želeli večerjati. Takoj so bili postreženi s toplili jedmi, čeravno niso bili predhodno naročeni. To sta zgolj dva drobca U odnosa naših gostincev. Podobne stvari se dogajajo in sprašujem se, če pri nas ni nikogar, ki bi o tem rekel javno besedo. Je mar res prav, da je zaradi nekaj dinarjev. več naš gostinec pripravljen zatajiti domačega človeka? T. O. Okrog 15 Odgovor na »Mojster V predzadnji številki lista sem prebral prispevek, v katerem »odjemalci iz Šentruperta« kritizirajo mesarja v tem kraju. Ker menim, da kritika ni povsem upravičena, moram zapisati naslednje vrstice. Omenjeni mesar je na splošno pri večini kupcev ze.o priljubljen, ker je ustrežljiv in vljuden. Prav zaradi tega je članek presenetil ■” ljudi, ki poznajo mesarja, njegovo delo in o'r.aš'ir.je. če je bil kdo pr zad?tt ne vem. zakaj se je skril za re-čino in ni hotel izdati s v •>/Ko vendar sem se spretno iz- sem prišel do čanglovega hri- muzndl. Pri drugem posegu ba, sem zaslišal v Korenovi pa je bil spretnejši in me je koruzi glasno lomastenje, močno ugriznil v levo nogo. Najprej sem pomislil: to so Vendar ugriza nisem preveč prašiči. Stopil sem korak ali čutil, kajti vse moje misli so dva naprej. Tedaj pa, kot bi bile usmerjene v to, kako ustrelil, je skočila vame veli- bom prišel izpod kosmatin- ka, kosmata mrcina. Padla ca. Medved se je zaradi kri- sva pod breg. Zakričal sem Čanja in otepanja verjetno na ves glas in pričel otepati prestrašil, kajti po udarcu z nogami in rokami. Me- in ugrizu me je izpustil. Na-' dved me je mahnil s šapo, sem vedel, ali naj vpijem naprej ali molčim, ker nisem verjel, da je zares odnehal. Bilo pa je res! Ko sem prišel malce do sape, sem začel teči, kolikor so me nesle noge. Začutil sem, da se mi hlačnice lepijo, bile so krvave. Nato me je Kocjančičev Ivan peljal k zdravniku v 2užemberk, od tu pa so me z rešilcem poslali v Novo mesto.« Vinka sem našel doma; še vedno je bil v rahlem šoku. Kar tako res ne more pozabiti neprijetnega objema! Nazaj grede sva z Anico Ferlinovo iz. Križa šla na njivo, kjer se je bila odigrala nenavadna nočna drama. Našla sva še polno sveže obrane mlečne koruze, ki je bila skrbno zružena. Pod bregom sva si ogledala še mesto, ki er je potekal neenakopraven boj. Izpuljena trava in odrgnine pričajo, da se je bil težak boj za življenje. Nedaleč od tega prizorišča je kosil deteljo 66-letni kmet Alojz Koren iz Gornjega Križa. Ko sem mu povedal, da sem bil v njegovi koruzi in da sem si nekaj oglodanih storžev vzel za spomin, mi je pokazal najprej sled jelena, J. PRIMC | ki si je prejšnjo noč privo- RADA BI VAM POVEDALA Kaj je bilo med očetom in mojo materjo, se ne spo minjam prav. Nikoli se nista glasno prepirala. Med njima je bilo neko tiho sovraštvo, ki pa je moralo segati globoko v dušo matere, kajti njene oči, njen pogled, v katerem sta se mešala ledeno sovraštvo in pomilovanje obenem, s kate rim je obšla vse, kar je bilo v naši hiši, ne bo nik. li zbledel v meni. Navajena sem bila, da sem se prebujala sama. Oče je odhajal na delo zjutraj, opoldne ali zvečer. Kam je odhajala mama, mi nista znala nikoli prav povedati. Vselej sta me ob tem vprašanju že nekako odpravila, čudno te snobno mi je bilo sami doma, zato sem tedaj navadno odhajala k Vilmi. Vilma je bila prvi otrok številne družine našega soseda, malega kmeta. Težko je bilo razumeti tega človeka, ki se je blagodejnega dežja v sušnih dneh bolj veselil kot rojstva svojega otroka, človeka, ki ga je hribovska zemljica zelo skopo plačevala. Huda letina ga je prizadela bolj kot smrt v družini. Bil je pač človek, ki mu je sleherna bilka pomenila življenje. Z Vilmo sva se dobro razumeli. Z mano je delila svej kruh in ob samotnih večerih je ostajala pri meni, dok?er nisem zaspala. Tisto jesen, ko je mama zopet odšla, je oče postajal vse bolj molčeč in na senceh je začel rahlo siveti. Vilma je vsak dan prihajala k nama, da je malo po-gospodinjila. če je ni bilo, sem sama stekla ponjo. Tako zelo sem se navezala nanjo, da ob njej niti matere nisem pogrešala. Le tega nisem mogla razumeti, zakaj naju je vendar zapustila. Oče mi je dejal, da nisva bila dovolj dobra z njo. Danes vem, da jo je imel oče še vedno rad, mati pa ga je sovražila in z njim vred vse, kar je bilo njegovo. Zato je odšla in zahtevala ločitev. Kmalu po ločitvi je postala Vilma očetova žena in moja mati. Vse bi bilo dobro, ko bi lahko zdržala doma, toda bila sem navajena na potepanje in nič na svetu me ni moglo zadržati doma, niti Vilma ne. Tako se je dogajalo, da sem vedno pogosteje postajala kamen spotike ljudem na vasi. Koliko hudega bi prihranili sebi in Vilmi, ko bi ubogala in ostajala doma! Tako se ne bi zgodilo, da bi mi besede, ki so kakor polena udarjale vame, zrušile moj svet o Vilmi, očetu in materi. Na vasi se je marsikaj šušljalo, nazadnje so začeli k?i odkrito govoriti, da je Vilma grda, ker živi z mojim očetom, in da nas bo vse zadela kazen božja, tudi mater, ki naju je z očetom tako brezbožno zapustila in šla greLit z drugim. Besede, ki jih nisem še niti prav razumela. Te daj sem navadno zajokala, stekla domov, se skrila v kot in prestrašena opazovala Vilmo. Ostala je ista. Teda vse eno sem čutila, da je med naju počasi stopalo nekaj ne razumljivega, kar se je prav tako počasi začelo v meni razraščati, me begati in razdvajati. Tako je iz besed »Kaj jo boš poslušala, saj tako ni tvoja mati! — Boš videla boš že videla potem, ko bo imela svojega otroka, da ima mo prav! — Veš, mačeha ne reže debelih rezin...«, pobranih na vasi, zrasel plevel v moji duši. Spet in spet sem gledala Vilmo, toda v ničemer ni bila podobna hudobni mačehi iz pravljic. Pa vendar sem jo videla div-gačno. Potem se je res spremenila. Danes vem, zakaj. Bila je noseča, postala je bolj nervozna, težje je delala in tež je je prenašala krivične besede, ki so padale nanjo Res ji ni bilo lahko. Vedela je, da je rojstvo njenega otroka v očeh teh ljudi neodpustljiv greh. Bala se je za še nerojeno dete, ga ljubila in hkrati že sovražila. Tedaj se je v meni nekaj premaknilo, nekaj, kar je bilo močnejše od vseh besed, izrečenih na vasi. Spoznala sem, da go grdi ljudje, ne pa Vilma. Bolele so me Vilmi ne žalostne oči, bolelo me je njeno trpljenje, njen strah pred otrokom, katerega že sedaj nihče ni maral. Zakri čala sem nanje, morala sem zakričati, da sem vsaj za hip prevpila to, kar nam je vzelo toliko lepega. Ko je Vilma v obupu jokala, sem stekla k njej in zakričala: »Jaz, jaz ga bom imela rada in ti in očka!« Tako, kot sem tedaj sovražila te ljudi, katerih besede so nas bile kot toča, nisem sovražila še nikoli poprej 'n niti pozneje. Danes sem odrasla majhni punčki, čas pa je opravi* svoje. Moje matere ni več, uničilo jo je ravno tisto življenje, od katerega je toliko pričakovala. Ne obsojam je, zato nimam pravice. Ne morem vam povedati, kako zelo rada se vračam domov, kjer me pričakuje Vilma, ki je resnično postala moja mati. Pozabili smo preteklost in danes nam je lepo. Kadar odhajam od doma v dolino, se oziram in Vilma mi maha v slovo. »Pa kmalu spet pridi!« mi kliče brat Roman. Naše življenje bi bilo mnogo lepše, če bi naju vas gledala kot mater in hčer. Ona mi je dala dom in ljubezen. IRMA (Honorar 100 din) Vinko še vedno ne more razumeti, da se je vse tako srečno končalo šil, planil proti gozdu in slučajno zadel v Vinka ter da ni imel namena napasti, ker bi v nasprotnem primeru gotovo opravil svoje delo do konca. Drugi spet trdijo, da je bila medvedka z večjimi mladiči, ki je hotela prido biti na času za umik svojih varovancev, zato se je zaletela v kmeta. Kakorkoli je že bilo, to bo ostala skrivnost. Kmet Koren mi je povedal, da se tam res potepa medvedka, ki ji sledijo že odrasli medvedki, vendar ni rečeno, da je bila ravno to tista stara mrcina. Gorenje je obiska! medved 17. oktobra okoli ene ure zjutraj so začeli v vasi Gorenje pri Kočevju tuliti vsi psi. Vaščan Cveto Novak, ki ni mogel spati, je mislil, da je vas obiskal vlomilec. Kleti so zdaj namreč polne mošta, žganja in drugih dobrot. »Oborožil« se je s palico in stopil po vasi. Nenadoma je pri kapelici zagledal senco Junaško se je bližal kapelici, ko je v »vlomilcu« prepoznal — medveda! Takoj je uganil, da medvedu s palico ne bo kos. Odšel je domov, a se je kmalu vrnil z žepno svetilko. Pri kapelici sedečemu medvedu je začel vztrajno svetiti v oči. Medved je obračal glavo sem in tja, da bi se izognil slepeča svetlobi. Novak pa je bil pri osvetljevanju medveda vztrajen. Kosmatincu je bilo nadlegovanja kmalu dovolj, zato se je potegnil v gozd. Znana pevka zabavnih melodij Biserka Spevec je bila pred kratkim v gosteh v cerkljanski garniziji. Med dveumim zabavnim programom je zapela vojakom več pesmi iz svojega bogatega repertoarja, ob spremljavi orkestra zagrebškega doma JLA. Foto: M. Jaranovič Manekenke Alenka Martel, Saša Zajc in Anka Senčar v kopalnih bikinijih za poletje 1970. Videli smo jih v soboto popoldan na modni reviji sevniške konfekcije »JUTRANJKA«, ki je poleg bogate pase otroških konfekcij gluh oblačil pokazala tudi prikupen izbor kopalk za novo plavalno sezono 1970. (Foto: Mirko Vesel) „JUTRANJKINA" pomlad in poletje 1970 SLAVKO DOKL da bodo v poletju 1970 prevladovale enostavne bele in zelene barve. Večina kopalk je iz poliestra ali uvoženega bombaža, okraski kot male sponke, polžepki, čipke in še kaj pa kažejo, da gre »Jutranjka« tuda tu v korak z modo. »Enostavno, praktično — in lepo!« tako so gledalci (predvsem .moški trgovski svet) ocenjevali bogato izbiro ženskih kopalk za prihodnje poletje. Tg. Zajc, Anka Senčar, Alenka Martel in Duša pokazale še bogato izbiro lepo krojenih kopalk — bikinijev in polbi-kinijev ter nekaj vrst klasičnih ženskih kopalk. Kaže, praktično oblačenje otrok. Videli smo vrsto oblek za najmanjše in »velike« otroke. Naj- povemo za tiste, ki niso bili na reviji, da je nastopila tudi »najmlajša manekenka«, 22 mesecev stara Zdenkica — v prečudovito lepo krojeni enostavni oblekici in s kar pogumnimi koraki. Pozornost so vzbujale predvsem ljubke in praktične obleke za najmlajše, kot tudi številne obleke za razne priložnosti za fante in dekleta. Manekenke so nosile krila in bluzice, dekliške obleke ter komplete iz poliestra, uvoženega batista s potiskanim modnim vzorčkom raznih izvedb, pa iz nylon diolen-lofta, polifana in platna za vroče dni, združenega s poliestrom. Potiskane piket tkanine in več vrst jer-seya so prav primerna blaga, da ugodimo 'željam mladih potrošnic in jim pripomoremo do okusnih oblačil. Otroški plaščki balonarji so poželi splošno priznanje, saj smo jih videli v petih otrokom primernih barvah. Otroške kopalne obleke so zaključile konfekcijski svet mladih, nato pa so Saša (Nadaljevanje s 1. strani) mnogih prvinah, ki jih je kolektiv sevniške tovarne znal vnesti v sodobno in vsak četrtek Smrt v gozdu 13. oktobra okoli poldne so našli v gozdu pod Pšeničevim vrhom na Travni gori mrtvega 30-letnega Staneta Dima iz Hudej pri Trebnjem. Domnevajo, da je bil mrtev že dr/a dni. Pokojnik, ki se je preživljal z delom v gozdovih, se je dogovoril z Antonom Pšenico iz Sodražice, da bo podiral drevje v njegovem gozdu. Vse kaže, da je do nesreče prišlo, ko se je med žaganjem preklala bukev, ga udarila in vrgla 7,5 m daleč. Pokojnika je našel njegov brat Jože, ki ga je iskal sku paj z Rudetom Arkom iz So dražiice. Glasovalni stroj? Na četrtkovi seji občinske skupščine v Sevnici je po končanem glasovanju eden izmed odbornikov vstal in dejal dobesedno takole: »Prosim, da nam predsednik še enkrat razloži, za kaj smo glasovali.« Očitno je'bilo še več takih, ki so dvignili roko iz navade . . . S pesmijo je izpovedal svojo srčno bol ZA MLADE PO SRCU Pokličem jo, Milka vstan’ ma. gori, sem fantič tvoj, bi rad s teboj le enkrat še govoril... Pred mnogimi leti, kdo bi se še spominjal, je ljudski muzikant Franc Potočar-Jur-jevc, doma iz Potočne vasi pri Novem mestu, hodil v vas k dekletu. Vendar takrat še ni vlekel meha kot kasneje, ko je s svojo zvesto spremljevalko harmoniko prerajžal pol sveta, doživel veliko in igral na več kot 300 ohcetih. Tudi med revolucijo je bil priljubljen partizanski harmonikar; navduševal je borce z ljudskimi vižami na mitingih. Kljub temu, da si je na;-del že šest križev, ga še ni zapustila dobra volja; vedno še igra, poln je življenjske sile, pa tudi za ušesi jih ima precej. Segavi Jurjevc, ki mu ni para daleč naokrog, je tudi oče znane ljudske pesmi »Kadar pa mim’ hiš’-ce grem«. Zakaj je napisal to lepo in priljubljeno pesem, je povedal Potočar takole: »Ko sem še pasel, sem na paši rad poslušal Cigane. Igrali so in peli različne ciganske pesmi. Spremljal sem jih tudi sam na piščali, ki sem si jih urezal iz leske. Ko sem bil staT 18 let, sem zahajal v vas' k zalemu dekletu. Rad sem jo videl in imel. Vendar pravega uspeha ni bilo. Deklica se je raje odločila za samostan. Odšla mi je. Ko se je odpeljala proti Ljubljani, sem se skril in jokal. Ta vlak sem Si zapomnil za vedno, kajti T meni je zapustil žalosten Okraden pri motelu Božo Lamovšek, uslužbenec na Otočcu, je 16. oktobra zvečer pustil svoj avtomobil pri motelu na Otočcu, zjutraj pa je ugotovil, da je okraden. Neznanci so mu iz avtomobila odnesli več osebnih predmetov in orodje, skupaj vredno več kot 900 dinarjev. Požar v obratu INLES V ribniškem obratu INLES je 15. oktobra okoli 6. ure v kotlovnici izbruhnil požar. Najprej se je vnel prah. Ogenj je pogasil z gasilnim apara tam kurjač Kersnič. Približ no uro kasneje pa je na istem mestu izbruhnil večji požar, ki so ga hitro pogasili gasil oi INLES in gasilci iz Goriče vasi. Zgorela je le zračna cev, vredna okoli 4000 din. Pohva liti je treba sosednja gasilska društva, ki so hitro prišla na pomoč in bi tudi pomagala, če bi bilo potrebno. Medved bolj zaščiten kot človek Na Prevolah so govorili o škodi, ki jo povzroča divjačina na posevkih suhokranj-skih kmetov. Ob tej priložnosti je nekdo vprašal, kod gredo medvedi čez Krko na levi breg reke. Znajde se su-hokranjski kmet in pripomni: »Saj so bolj zaščiteni kot ljudje, zakaj ne bi hodili kar čez mostove?« ANICA Ferlin stoji v Korenovi koruzi, v rokah drži obr? ® koruzne storže, ki so ostali po petkovi medvedovi Pojedini. Za njenim hrbtom je pot, kjer sta se rvala medved in Vinko (Foto: S. Dokl) Od Maribora do Sofiie . . . Na torkovem posvetu gostinskih in turističnih delavcev v Kostanjevici je nanesla beseda tudi na ceste. Vsi. so bili mnenja, da so ceste, zlasli asfaltirane, zelo pomembne za razvoj turizma. K besedi se je oglasil Jože Knez iz sevniške občine in dejal: Ceste so res &lo pomembne. Naj povem, da imamo od Maribora do Sofije samo še 13 kilometrov makadamske ceste! Ko so vsi v dvorani ostrmeli nad tem podatkom, je še dodal: — Teh 13 kilometrov makadamske ceste pa je na območju občine Krško ... Iz bolnišnice — v smrt Martin Kramarič iz Slam-ne vasi je 16. oktobra peljal iz novomeške bolnišnice domov 85-letno Barbaro Simonič. Na Gorjancih je osebni avtomobil Zastava 750 zdr knil v jarek; treščil v jašek, se prevrnil in se spet postavil na kolesa. Pri tem se je Barbara Simonič tako hudo poškodovala, da je med prevozom nazaj v bolnišnico podlegla poškodbam. Tudi voznik Kramarič je bil iaže poškodovan. Gmotno škodo so ocenili na 3500 din. na grob, kjer je pokopana, Milica, dragica, ljubca prva moja, pokleknem dol’, pokličem jo Milka, vstan’ ni gori. Sem fantič tvoj, bi rad s teboj le enkrat še govoril, ali Milica, dragica, ijubca, prva moja, zdaj že leži, zdaj mimo spi v hladni In temni zemljici. Zvonovi ji kar pojo, žalostno pesmico, fantje pa jp neso, zdaj v črno zemljo, Bim, bom, bim, bom, žalostno poje zvon. Na grobu pa zdaj raste rožica, ltpa bela žalostna, iz krvi iz srca meni jo zdaj podajo. Odtrgal si bom nežni cvet, nesel ga bom po celem’ svet’, ker le to je tisti nedolžni cvet, od njenih mladih let...« SLAVKO DOKL POPRAVEK Zgodbo »Zakaj je morje silano?«, ka smo jo objavili v zadnji številki našega Usta, je zapisal Rudi Pirnar in ne Rudi Pintar, kakor je bilo zaradi tiskarske naipake pomotoma objavljeno. Uredništvo MNOGO SVATOV NA ZLATI POROKI. Nedolgo tega sta čila in zdrava praznovala 50-letnico skupnega življenja Alojzij Mirt in njegova žena Urša, roj. Gracer, oba iz Rožnega 29, p. Brestanica. Mirt je delal kot kopač v rudniški jami čez 30 let, njegova žena je na majhnem posestvu opravljala vsa dela, ob tem pa vzgojila 9 otrok, ki so vsi še živi in vsak pri svojem kruhu. V nedeljskem svatbenem sprevodu skozi Brestanico je peljalo kar 12 avtomobilov, polnih svatov in sorodnikov. Obema še mnogo zdravih in srečnih let! P. V. Če želite odgovor ali naslov iz malih oglasov, nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 par! UPRAVA LISTA r y •■■■' ■ 5 ** ** iti iti — **■ -A.A. Hm..-*-*. .*’ Fil^jS*st Andrej Arko iz Kočevja razstavlja v _ Dolenj,^1. galeriji svojo edinstveno zbirko »verigarjev«, pf'j Jugoslovanskih znamk, ki so bile izdane pri nas pre<* leti. Na sliki: verigar za 10 par — »četvorček« Vinko se je znašel v medvedovem objemu Spet Slokar in Pušnik »IKT. v . Ljudski muzikant Franc Potočar — Jurjevc iz Potočne vasi pri Novem mestu (Foto: S. Dokl) spomin. Dolgo sem se spominjal tega težkega trenutka v mojem življenju. Nato sem odšel \ vojakom in se tam naučil igrati harmoniko. Hrepenel sem po igranju, v notranjosti me je nekaj tiščalo. Bolečine nisem mogel izpovedati vse do nekega dne, ko sem sanjal, da fantje pojemo in igramo na bližnjem domačem hribčku, na Pungerci. V snu sem čutil, da se hribček guga; vle-gel sem se na tla in poslušal muziko, ki je po nekem skrivnem kanalu prihajala iz Češke. Melodija Je bila takšna, kot jo poznamo danes. Bilo je približno okoli ene ure po polnoči. Na vse viže sem se napenjal, da bi me- lodijo obdržal v spominu. Nisem se zaman. Zjutraj sem pogruntal, da je žalostinka. Spomnil sem se drage deklice in sem k melodiji pridjal še tekst, ki je v originalu takle: »Kadar pa mim’ hiš’ce grem, kamor sem bil navajen, svoji ljubici, dragici ljub-cd prvi moji. Pokličem jo: Milka, vstan’ mi gori, sem fantič tvoj, bi rad s teboj le enkrat še govoril. A Milica, dragica, ljubezen prva moja, zdaj že leži, zdaj mirno spi, na trdi nepostlani. Zvonovi ji že pojo, žalostno pesmico, fantje pa jo neso, v črno zdaj jamico. Bim, bom, bim, bom, žalostno | zvon zvoni, Jaz pa si brišem i svoje oči. Ko pa pridem tja | Knael Koren pozna divjačino, zato je pripomnil: »Vet’Uat nas obiskujejo divji Prašiči, vendar je tokrat bil ^njadved' v naši kortzi.« (Foto: S. Dokl) V soboto konferenca Zveze komunistov Za soboto, 25. oktobra, je v Brežicah sklicana seja občinske konference ZK. Sekretar komiteja Franc Bukovi n-8lky bo v referatu obravnavaj družbenopolitično delo-V2 'je in naloge komunistov v procesu preobrazbe ZK. Po razpravi je na dnevnem redu še sprejetje statutarnega sklepa o organizacijskih oblikah ZK v brežiški občini. S sklepi bo konferenca seznanila vse krajevne organizacije. Zanimanje za razstavo »JUTRO« Po trgovskih in gostinskih podjetjih v Brežicah zbirajo prijave za kolektivne oglede razstave »Jutro«, ki jo prireja poslovno združenje za trgovino v Celju. Zanimajo se predvsem za prikaz uporabe najnovejših tehničnih pripomočkov v gostinstvu in trgovini pa tudi za predavanja, ki se bodo vrstila od 4. do 10. novembra. Obisk pri brežiški mladini 17. oktobra je obiskal občinski komite ZMS v Brežicah predstavnik republiške konference ZMS Ivan Marolt. Seznaniti se je želel z delom mladih v tej občini. Pohvalil je sodelovanje ZMS z drugimi družbe no-političnimi or-ganizacijami,- Po razgovoru na komiteju je odšel še v tovarno pohištva, kjer šteje aktiv ZMS kar 80 članov. Vodstvu organizacije v podjetju je dal napotke za delo in vsem skupaj zaželel veliko uspeha. Cigančkom šolske potrebščine Socialnovarstvena služba pri občinski' skupščini; Breži oe je kupila otrokom 16-član-ske ciganske družine v Cerkljah šolske torbice, zvezke, knjige in vse druge šolske potrebščine. Trenutno je redno zaposlen samo en družinski član, enemu pa so dobili delo v Nemčiji. Vsem dela zmožnim članom so priporočili zaposlitev in um prepovedali prosjačenje. Gozdovi in njihovi gospodarji Izvršni odbor občinske konference SZDL v Brežicah je za 22 oktober sklicaHrazpra-vo o kmetijstvu in gozdarstvu. Do konca meseca bodo te razprave v vseh tistih krajevnih središčih, kjer žive lastniki gozdov. Stališča kmetov', predstavnikov gozdnega gospodarstva ter lesne industrije bo konferenca posredovala republiškim organom. Nič več rdeča luč za brežiško gospodarstvo V brežiški občini hočejo hitrejši gospodarski razvoj, zanj so odgovorni tudi delovni kolektivi — Brez dobrega občinskega razvojnega načrta ne bo šlo več! — Neugoden socialni sestav zavira napredek S podpredsednikom občinske skupščine v Brežicah tovarišem Ivanom Zivičem smo se pogovarjali o gospodarskih gibanjih v občini oziroma o nadaljnjem razvoju gospodarstva v Spodnjem Posavju. Na našo pripombo, da gospodarstvo v tej občini počasi napreduje, je podpredsednik odgovoril, da so za to določeni vzroki in bo v bodoče treba iskati ved. nc novih, sposobnejših metod dela. | Kaj ste si vzeli za programska izhodišča? Osnova so programska go- spodarska izhodišča, ki jih je sprejela občinska 'konferenca SZDL v predvolilnem programu, potrdila pa jih je tudi občinska skupščina. Ta zajemajo dolgoročnejši načrt naše občine, ki naj utrdi sodelovanje z ostalimi občinami, vključenimi v spodnje posavsko območje oziroma v širšo republiško regijo.« gj Kakšen pa je prispevek delovnih organizacij pri uresničevanju tega programa? »Vse delovne organizacije morajo izdelati svoje kratkoročne oziroma dolgoročne razvojne načrte. Naše delo mora biti usmerjeno v spodbujanju delovnih organizacij, da pridejo do teh dokumentov. Seveda to lahko naredimo preu samoupravnih organov, svetov pri občinski skupščini in zbora delovnih skupnosti. Samo s pomočjo teh organov lahko pridemo do občinskega oziroma regionalnega razvojnega gospodarskega načrta.« | Mislite, da so v delovnih organizacijah sposobni izdelati takšne načrte? »Da uspemo, je treba vključiti vse domače in zu- RAZISKAVE VLIVAJO UPANJE: NIČ VEČ OD DANES DO JUTRI Odpira se jim novo življenje Kolektivu rudnika Globoko, o katerem smo že nekajkrat zapisali da išče pot iz životarjenja, so geološke raziskave odprle nove možnosti. Že prvi rezultati so presenetljivo ohrabrujoči. V rudniku Globoko pol milijona ton gline za keramične ploščice in milijon ton nepregorljive gline za uporabo v železarnah keramična industrija kakovostno surovino v neposredni bližini. Z enim samahom bi lahko ubili kar dve muhi: rešili bi negotovosti se-novsko delavstvo in globo-ške rudarje. Za vse to je potrebna pomoč širše družbene skupnosti. Z 'njeno podporo bi že kmalu lahko zgradili v Posavju mnogo obetajočo industrijo in zaton rudnikov ne bi bil več tako boleč za gospodarstvo te pokraiine. J. TEP?EY Raziskave bodo zaključene do konca leta. Omogočila jih je občinska skupščina Brežice iz sklada skupnih re zerv. Rudnik Globoko je največji proizvajalec 'line v Sloveniji, saj je pridobiva kar 90 odstotkov. Glavna od jemalca te gline sta 2elezarna Jesenice in železarna štore, ki pa sta zaradi nelikvidnosti slaba plačnika. To močno vpliva na gospodarsko trdnost rudnika. Nad milijon dinarjev samoprispevka za šole Od 1. januarja do 1. septembra letos so zbrali brežiški občani 473.576 ‘ dinarjev krajevnega samoprispevka za obnovo šol. Lani se je nateklo v te namene 576.206 dinarjev. Delavci, kmetje, obrtniki in upokojenci bodo plačevali samoprispevek še tri leta. Gospodarska zbornica Slovenije je predlagala, da bi namesto surove gline raje prodajali sušeno glino, ki ima neprimerno večjo ceno od surove. S tem bi se rentabilnost lahko precej povečala. Zaloge te gline so v Globokem ogromne. Ugotovili so, da jih je 1 milijon ton, povprečni letni odkop pa je enajst tisoč ton. Najnovejše raziskave so pokazale? da bi rudnik lahko koristno uporabil tvid velike rezerve peščene gline. Do sedaj je niso odkopavali, ker ni bila odporna proti ognju. Ta glina pa je odlična surovina za izdelovanje keramičnih ploščic. Ker vse kaže, da bo taka tovarna zrasla na Senovem, je to odkritje ir: '-.n dragoceno. Globoko je oddaljeno od Senovega le 20 km, torej bi imela bodoča senovska Vesela novica za študente Svet za zdravstvo in socialno varstvo je predlagal občinski skupščini Brežice zvečanje socialnih podpor in študijskih pomoči. Upošteval je priporočili upravnega odbora sklada za borce in upravnega odbora za podeljevanje študijskih podpor, v katerih "oba utemeljujeta zahtevo po zvečanju s povečanjem življenjskih stroškov. Ivan Živič, podpredsednik ObS nanje strokovnjake; poleglega pa moramo imeti dobro in strokovno usposobljeno občinsko upravo.« | Kako boste uresničili načrte? »Res je, da se programi ne dajo uresničiti čez noč, vendar bi takšne rešitve potrebovali že danes. Kot prvo si zamišljam resnejše razgovore z vodstvi delovnih organizacij. Imeli smo jih že v tovarni pohištva, v rudni-ku Globoko, Kovinoplastu na Jesenicah itd. povsod je prevladovalo mnenje, da je možnost napredka samo v razširjeni- reprodukciji z 'ast-nfmi sredstvi in z najetjem kreditov.« ■ Ali povsod mislijo tako? »Nekateri so se zadovolji- li s sedanjim stanjem, vendar jih je treba pripraviti do tega, da gredo v razširitev. Le tako bomo lahko dobili nova delovna mesta za mladino, ki se želi zaposliti. Takšna gledanja so lahko zelo nevarna za nadaljnji razvoj nasploh. Nova delovna mesta moramo odpirati tudi zato, da spremenimo socialni sestav, ki ni ugoden. Za izvedbo te naloge so v celoti odgovorni delovni kolektivi! Prepričan sem, da se veli'.ca večina zaveda, da nosijo veliko odgovornost pri razvoju in krepitvi gospodarstva ter spremembi socialnega sestava. že s tem, ko skrbno gospodarijo z družbenimi sredstvi, se povezujejo v sodobne gospodarske in družbene tokove, napovedujejo takšno politiko.« ■ Kakšno stališče imate do tujega kapitala? TEREZIJA SLIVNIK PARNA PEKARNA BREŽICE Priporočamo naše izdelke in čestitamo za praznik brežiške občine! NOVO V BREŽICAH ■ EN ZOBOZDRAVNIK ALI DVA? Svet za zdravstvo m socialno varetvo je do sedaj ugodil prošnji za opravljanje zasebne prakse v zobozdravstvu enemu kandidatu in mu postavil rok za začetek ordinacije najkasneje junij 1970. Potrebo po zasebni praksi bodo še preučili. Ce se bo pokazalo, da za brežiški okoliš eden ni dovolj, bodo omogočili zasebno ordinacijo še druge, mu prosilcu D DRAMSKA SEKCIJA DPD BRATOV MILAVCEV bo v novi sezoni naštudirala delo Miška Kranjca POT DO ZLOftINA. 2en-■ki in moški pevski zbor, ki ju vodita Elizabeta de Gleria in Prane Baškovič, bosta novembra gostovala v Slovenskih Konjicah in Oplotnici. ■ PRITOŽBE IN PROŠNJE NAJPREJ NA OBČINSKO SKUP-SCI NO! Iz nevednosti ljudje običajno naslavljajo vloge naravnost na republiške ali zvezne organe, te pa se potem nazadnje ustavijo v domači občini. Tudi občinska skupščina ima komisijo za prošnje in pritožbe. Ta je v prvi vrsti dolžna reševati zadeve, ki težijo občane. Bolj ko se bodo ljudje obračali nanjo, bolje bo po. anala njihove težave in jim tudi laže pomagala. ■ SADJARJI VABIJO KLPCE. Kdor si še ni oskrbel sadja za 8imo, ga še vedno lahko prav poceni dobi. Mnogi kmetje, ki so imeli do pred kratkim delo s pospravljanjem koruze in stiskanjem mošta, šele zdaj obirajo jabolka. Prodajajo jih zelo poceni, po 40 par in tudi ceneje, če jih kupci sami oberejo. Ponekod jih aaslužijo samo s trganjem. Polovico jih dajo gospodarju, polovico jih pa sami odnesejo. ■ PREDSEDSTVO OBČINSKE ZVEZE prijateljev mladine pripravlja enodnevni seminar za predsednike in tajnike društev. Letos bo začelo akcijo za povečanje članstva in ustanavljanje novih društev v občini. OBČINSKI PRAZNIK JE PRAZNIK IZPOLNJENIH ŽELJA Na zdravje, sovaščan! Pomagaj si sam in drugi ti bodo ponudili roko! »Pridite k nam, če ne prej, za praznik!« vabijo Pišečani, Dolinci, Sromljani, Artičani, občani s Čateža, Gazic in Vinjega vrha, iz Zako-ta, Bukoša in drugih krajev. Povsod tam, kjer so med letom trdo delali, bodo slavili sadove skupnega dela za svatovsko mizo. Sosed bo nazdravil sosedu, vas bo nazdravila vasi. Po krajevnih skupnostih so že od zgodnje spomladi dalje marljivo popravljali poti, kopali vodovode, urejali igrišča za otroke, postavljali javno razsvetljavo in uresničeva- li druge skupne načrte. Občinska skupščina je namenila letos za vodovode 60.000 dinarjev. Krajevne skupnosti so imele letos na voljo več denarja kakor lani. Iz proračunskih virov so doslej prejele 210.000 dinarjev, kar je tri četrtine odobrene letne vsote. Vsak dinar je bil med tem nekajkrat oplemeniten, bodisi s prostovoljnim delom občanov, ki ponekod že mesece niso poznali prostih nedelj. Na tisoče metrov cevi je speljanih pod zemljo na krajih, ki prej niso poznali studenčnice. V daljavah vodijo Pišečani. Izvir Gabmice iz Pišečke gore so razpeljali 18 kilo-metrov daleč jx> vaseh. Vrednost tega vodovoda cenijo na 300.000 dinarjev. Za krajevno skupnost in za slehernega občana pomeni to zares veliko delovno zmago. Drugod po vztrajnosti niso zaostajali za Pišeca-mi, čeravno so bili izviri pitne vode mnogo bližji. Vodo so letos napeljali v hiše prebivalci vasi Vinji vrh, Gazice, Bukošek, Za-kot, Gaj pri Veliki Dolini, v kratkem pa bodo tudi Sromljani namočili dva zaselka. Ni Še dolgo, kar so 'začeli kopati rezervoar in zajetje za vodovod Bojsno—Župelevec—Vrhje. Vodo bodo dobili drugo leto, toda pohiteli bodo, kolikor se bo dalo, še to jesen. Iz denarja, ki ga prispevajo Brežičani za mestno zemljišče, urejajo v mestu Cankarjevo in Vod-nikovo ulico. Obedve bodo asfaltirali, vendar šele po občinskem prazniku, ker je cestno podjeye preobremenjeno z delom. Za ureditev teh ulic bodo porabili 100.000 dinarjev, to pa je skoraj toliko, kolikor steče skupaj v enem letu. Vaščani s Čateža se tudi že veselijo asfalta skozi vas. Pravijo, da ni bilo več mogoče vzdržati leto in dan v prahu, kajti promet je iz dneva v dan večji. Hiše ob cesti bodo prispevale za asfalt po 2.000 dinarjev, svoje deleže pa so obljubile tudi KS, Restavracija Grič, ča-teške toplice in Agraria. Občinska skupščina bo dala zraven 50.000 dinarjev. še malo in cesta v vasi bo dobila novo obleko. ' J. T. »Vsakogar sprejmemo z odprtimi rokami, samo pride naj!« | Tovariš podpredsednik, občutek imam, da ovira še hitrejši gospodarski razvoj premajhna samostojnost nekaterih delovnih organizacij. »Pri nas imamo 25 obratov, Lej er so matična podjetja v drugih občinah. Ker pa so ti v veliki investicijski izgradnji, pričakujemo, da bo ta povečana izgradnja imela svoj fizični odraz tudi v naših obratih. Naša prizadevanja gredo v smeri, da bo to prisotno tudi v vseh obratih naše občine. Pozdravljamo pripravljenost razširitve dejavnosti v svojih obratih, kot na primer v metliški Beti, Slovenija vinu, Jutranjki, Petrolu Ljubljana itd.:< H Kakšna je vaša splošna usmeritev? »Poleg razširitve obstoječe industrijske osnove in z morebitnimi novimi naložbami računamo v glavnem še na turizem — gostinstvo, kmetijstvo, trgovino, obrt in servisno dejavnost.« ■ Komu bi vi dali glavno besedo? »Občinski skupščini kot celoti, ki je najvišja oblika samoupravljanja na ravni občine, poseben poudarek n® 7bo-ru delovnih skupnosti. Ta ima pravico in dolžnost, a a razpravlja, sprejema stališča in u'.crepa.« | Za kakšno politiko se osebno zavzemate? Zavzemam se za aktivno, objektivno, jasno in odgovorno delo skupščine in njenih organov v tesni povezavi z vsemi subjektivnimi dejavniki v občini.« SLAVKO DOKL RADIO BREZICE PETEK, 24. OKTOBRA; 18.00 do 18.10 — Napoved programa in poročila. 18.10—18.30 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.30 do 19,30 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 26. OKTOBRA: 11.00 Domače zanimivosti. — Poročila z občinske konference ZB Brežice — Damjan Vahen: S poti po Poljski — II. del — Za naše kmetovalce: inž. Lojze Pirc — Lastnikom zemljišč, primernih za vinograde in sadovnjake — Zabava vas ansambel Avsenik — Magnetofonski zapisi s svečanosti ob občinskem prazniku — Pozor, nimaš prednb-sti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 28. OKTOBRA: 8.00 do 18.10 — Občani Brežic praznujejo — reportaža. 8.10—9.30 — Delovni kolektivi čestitajo — I. del. 9.30 do 10.30 — Direktni prenos svečane seje občinske skupščine' Brežice. 10.30—11.30 — Delovni kolekti- vi čestitajo — II. del. 18.00—19.00 — Svetujemo vam — Jugoton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov. 19.00—19.30 — Nove melodije — glasbena oddaja. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Vera Ivnik ia Sevnice — dečka, Majda Kmetič iz Boštanja — Polonco, Ružica Trajkovič iz Brežic — Sladjnno, Valerija H os ta iz PodboCJa — deklico, Slavica Skrbet iz Bojsnega — deklico, Marija Pungarčič iz Brezine — Mitja, Antonija Baškovič iz Vel. Malene — Zinko, Marija Furlan iz Crešnjic — Srečka, Marija To niše jz Brožič — Darjo, Stanka Zavišrk z Bizeljskega — Stanislava, Marija Rebernik z Bizeljskega — Draga, Ružica l.epšina iz Stare vasi — deklico in Stcfiea Gregorčič Ir. Drenja — Maria. — CestiUimo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franc Kcržan, upokojenec ix Artič, je padel po stopnicah in ai poškodoval desni kolk; Marjan Omahna, kleparski vajenec iz Laškega, si je pri prometni ne. sreči poškodoval glavo in levo roko; Ivan Erjavec, miličnik iz Krškega, padel z mopedom in si poškodoval glavo; Obrad Roga-novič, traktorist Iz Sibic, je pa del s kolesom in si poškodoval glavo; Anton Veble, čevljar ia Gaberja, je padel z mopedom in sd poškodoval desno roko; Rozalija Starc, kmctica iz Vel. Dola, je padla z lestve in si poškodovala desno roko in demo nogo. V V mim vesti §H SKRB ZA MLADI ROD SPET NA TEHTNICI Za Posavje je zdaj pravi trenutek, zaradi meja ga res ne kaže zamuditi Zakaj v Ljubljano in Celje, če je cilj lahko bliže? Starši najbrž ne bi bili tako mirni, če bi vedeli, kako množičen je pojav zobnih in čeljustnih nepravilnosti pri otrokih in kako majhen odstotek prizadetih je deležnih zdravljenja. Kdor se bo le malo poglobil v te stvari, bo pozdravil pobude krških zdravstvenih delavcev za ustanovitev specialistične ortodontske ambulante in pokrajinskega ortodont-skega centra V študiji, ki jo je pripravil 7,a razpravo o tem dr. Matjaž Zupančič iz Krškega pravilna organizacija ortodontske službe lahko prepreči nastajanje novih motenj in reši širok krog mladih ljudi. Do sedaj so bile nepravil nosti, ki spremljajo otrokov razvoj, mnogokrat prepozno zapažene in preredico zdravljene. Dr. Zupančič ve povedati, da pošiljajo starši otroke na zdravljenje največkrat Dr. Stane Pavlič je predaval o denarništvu Predsednik komiteja za zunanjo trgovino pri izvršnem svetu Slovenije dr. Stane Pavlič je 16. oktobra obiskal Krško. Prišel je na povabilo sekcije za mednarodne odnose pri občinski konferenci SZDL in vodil razpravo o perečih mednarodnih monetarnih vprašanjih in vlogi Jugoslavije v tem okviru. Ude ležence je še posebej seznanil z odnosi med našo državo in zahodnoevropskim tržiščem ter tržiščem na Vzhodu. Z njegovim tolmačenjem so bili gospodarstveniki in druž-beno-politični delavci spod-njesavskih občin zelo zadovoljni. šele tedaj, ko sami ugotovijo, da so otrokovi zooje *a-kor »polomljen plot«, ko jih o tem prepriča okolica ali celo otrok sam. S trenutkom, ko dobe v zdravstvenem domu napotnico, se začno romanja, dolga dve, tri, štiri ali celo pet let. V spremstvu staršev potujejo otroci približno enkrat na mesec v ortodonske ustanove v Celje, Ljubljano in Zagreb. A vendar bi bil cilj lahko bližji. Prihranili bi čas in de nar, pa tudi vqč otrok r>i se lahko zdravilo. Prav oddaljenost, slabe prometne zveze in prezaposlenost staršev so zdaj najpogostejše ovire, aaradi katerih prizadeti otroci ne obiskujejo specialističnih ustanov. Veliko jih tudi začne, potem pa preneha in tako zavrže ves vloženi trud. Pogostnost ortodontskih nepravilnosti v Krškem in okolici je takoj po vojni igo-tavlial prof. čelesnik, pozneje pa tudi drugi. Ta predel si je izbral zato, ker so otroci preseljenih staršev odraščali v pregnanstvu. Trlrr^t se je pokazalo, da je teh nepravilnosti povprečno 47 od stotkov. Leta 1956 so pregledi šo- larjev med 7. in 14. letom odkrili povprečno 54 odst. anomalij. Nepravilen razvoj zobovja in čeljusti so ugotavljali na pregledih še večkrat za tem. Statistični podatki kažejo, da bi morali zdraviti povprečno 39 odst. otrok zaradi zobnih in čeljustnih nepravilnosti. čeljustna ortopedija je zvrst preventivne medicine. V okvir njenega zdravstvenega varstva sodijo žene med nosečnostjo, predšolski otroci ter šolska mladina od 7. do 15. leta. V Posavju je 21.470 otrok. Vsako leto zabeležijo še povprečno 1100 porodov. Za tako območje bi ena strokovna or-todontska ekipa komaj zadostovala. Od 27. septembra letos imajo specialistično ambulanto enkrat na teden v Krškem. Prav zdaj je pravi trenutek, da bi jo razširili .na vse Spodnje Posavje, Kozjansko in Obsotelje. J. T. Delavski svet CELULOZE iz Krškega bo imel jutri slavnostno sejo v počastitev 30-letnice obstoja tovarne. Na sejo so povabljeni tudi vsi tisti delavci, ki trideset let delajo v tej tovarni. Na sliki: jubilanta Jože Grmovšek in Ivan Kolenc; obadva sta prišla v podjetje že 1939. (Foto: Jožica Teppey) V CELULOZI POOSTRUJEJO DELOVNO DISCIPLINO Letos je izrečenih manj kazni Največ opominov zaradi izostankov z dela ŽELJE JE TEŽKO USKLADITI Z DENARJEM Kam na križpotjih starosti? Topel in varen kotiček ni vedno poceni Vedno več ljudi se obrača na občinsko skupščino za plačevanje delne ali celotne oskrbnine v domovih počitka. Ker pa so stroški za bivanje v teh ustanovah izredno veliki, se v Krškem in verjetno tudi drugod odločajo za domsko oskrbo le v najnujnejših primerih, če se le da, urejajo to z Delovni načrti, denar in vodstva v SZDL Predstavniki občinskih konferenc SZDL zvezne volilne enote Krško so se srečali 17. oktobra v Krškem. Razpravljali so o delovnih načrtih Socialistične zveze, o financiranju te organizacije in kadrovskih vprašanjih v njej. Po končanem posvetu so si ogledali hladilnico AGROKOMBINATA v Stari vasi. rejništvom pri tujih družinah. V tej obliki pomoči vi ciijo socialni delavci celo nekaj prednosti. Precej cenej ša je, razen tega pa imajo ostareli ljudje možnost ostati v okolju, katerega so vajeni. Nasploh je težko najti družine, ki imajo možnosti za oskrbo betežnega 51>ve-ka, s katerim je običajno precej dela. Mnogokrat je treba precej prepričevanja. Če bi bile rejnine večje, domnevajo, da bi se Uidi v krški občini več ljudi odločilo za sprejem starega človeka v družinsko okolje. Težki kronični bolniki, telesno ali duševno moteni ljudje pa seveda ne pridejo v poštev za oskrbo na doma. Tem najlaže pomagajo v zavodu, zato si mnogi želijo preživeti življenjsko jesen v varnem in toplem kotičku, kjer bo pri roki tudi zdravnik. J. T. bodo imeli vedno korekten odnos do dela in delovne skupnosti. To bo tudi vodilo komisije pri izrekanju kazni tistim, ki jim delo in red v delovni organizaciji nista prva skrb. Kristijan Pavliha Poslovili smo se od Alojza Brudarja Pred dnevi smo se poslovili od Alojza Brudarja iz Malega Mraševega, 70-letnega poštenjaka in trpina. Vse življenje je garal za svojo družino in se trudil, da bi svojih 13 otrok — živi jih še 10 — pošteno vzgojil. Veliko hudih preizkušenj je moral prestati: v stari Jugoslaviji je bil zapostavljen, 1945 so mu ustaši požgali domačijo, na starost ga je prizadela težka bolezen. Ničesar se ni ustrašil, pridno je delal, zase in za svoje otroke. Z velikim trudom si je zgradil hišo. Nekaj mesecev se je boril za življenje, potem pa se je nenadoma poslovil od vseh, ki smo ga poznali in cenili. Najmu bo lahka domača zemlja! J. S. Jutri v Kostanjevici V Kostanjevici bodo odprli jutri vrata Lamutovega likovnega salona otroškemu likovnemu ustvarjanju. Raz-stava nosi naslov Grafika jugoslovanskih pionirjev. Njen pokrovitelj je akademik Božidar Jakac. Uvodni nagovor bo imel docent akademije za likovno umetnost v Ljubljani Marijan Tršar. Po ogledu razstave so vsi udeleženci vabljeni v Dom kulture k predstavi Mladinskega gledališča iz Ljubljane, ki bo uprizorilo mladinsko igro CI-PEK IN CAPEK. Jutri srečanje pravnikov Upravni odbor Društva pravnikov Posavje vabi člane in diplomante višje upravne in pravne šole za jutri na sestanek v Krško. Predsednik okrožnega sodišča Novo mesto Štefan Simončič bo predaval o odškodninski odgovornosti delavcev gospodarskih organizacij in delavcev pri zasebnikih za škodo, ki jo povzročijo tretjim osebam. Zatem bodo pravniki obravnavali, spremembo temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Da ne bo zamud! še ta mesec bo v Krškem posvet s predsedniki sindikalnih organizacij. ObSS bo nanj povabil tudi predstavnike organov upravljanja in vodje služb, ki so v delovnih organizacijah dolžne izpopolniti samoupravno zakonodajo. Sindikat spodbuja s tem delovne kolektive, ki bi pravočasno spravili v red svoje notranje predpise. Spominska plošča skojevcem 21. oktobra so Kostanjevičani slavili krajevni praznik. Ob 12. uri so se zbrali domačini in gostje pred hišo ob mestni tehtnici, kjer so za 50-letnico ZKJ odkrili spominsko ploščo padlim skojevcem. Spomin nanje je obudil rojak in prvoborec Karel Vene. Kulturni spored je za to priložnost pripravila osnovna šola Kostanjevica. Slovesnosti s0 prisostvovali tudi svojci padlih, katerih imena so vklesana na plošči. Če želite odgovor ali naslov iz malih oglasov nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 par. UPRAVA LISTA KRŠKE NOVICE Prihodnost je tlakovana z glino • travi slovenski mesečnik • karavana siriva ■ IZLET ZA ČLANU ZB NOV. Prihodnjo nedeljo bodo v tovarni papirja organizirali izlet za tiste člane kolektiva, ki so bili borci narodnoosvobodilne vojne. Z avtobusom se bodo popeljali v Kumrovec. Ob povratku si bodo udeleženci ogledali kmetijsko zadrugo Bizeljsko, po vsej verjetnosti nasade vinske trte ln klet v Orešju. ■ VELIKO JEZE NA RAČUN TRGOVINE IN ODKUPA. Letošnja dobra letina ni dala kmc-tom le veliko dela, ampak je povzročila tudi precej jeze na račun trgovine. Svojih pridelkov, predvsem sadja in krompirja, ljudje nimajo kam prodati, trgovina pa se za njihove skrbi ne zmeni. Tako si vsak kmet pomaga z neorganizirano prodajo manjših ko^ ličin pridelkov. Zastoji pri jesenskem odkupu se ponavljajo že več let, pa še vedno ni nikogar, 160 strani 3 din Verjetno ni delovne organizacije, ki si ne bi prizadevala, da bi bili zaposleni čim bolj disciplinirani, da bi vestno izpolnjevali naloge itd. Verjetno pa t.ud2 ni podjetja, kjer ne bi kaznovali tistih, ki ne upoštevajo internih predpisov, ki hočejo delati po svoje, ki nočejo delati. Takih, ki so imeli opravka z disciplinsko komisijo zaradi kršitve delovnih dolžnosti, je bilo včasih v tovar ni papirja v Krškem precej. Sedaj jih je veliko manj, vendar še vedno preveč. Tudi izrekanje kazni zoper kršilce delovnih dolžnosti je del samoupravljanja, menijo v tovarni papirja, kaj ti proizvodni plan, ki so ga sprejeli v začetku let«, je potrebno realizirati. To pa je mogoče doseči ’.e z dobro tehnologijo, organizacijo dela, disciplino itd. čeprav smo navclli, da je kršilcev delovnih dolžnosti v tej tovarni precej manj kot Gostinci v Kostanjevici Za v torek, 21. oktobra, je bil v Kostanjevici razgovor o gostinstvu. Vabljeni so bili predstavniki družbenih gostinskih obratov in zasebni gostilničarji. Beseda naj bi tekla o vlogi gostinstva v našem gospodarstvu, o vprašanjih družbene gostinske dejavnosti, o davčni politiki in drugih zadevah, ki težijo delavce v tej stroki. pred leti, je disciplin sija komisija letos izrekla že 73 kazni: 37 opominov, 21. jav nih opominov, 11 zadnjih javnih opominov in 4. predloge za izključitev iz deiovne organizacije. Po strukturi kršitev je bilo izrečenih največ kazni zaradi neopravičenih izostankov, zaradi odklonitve delovnih nalog, vinjenosti, . zaradi neprimernega obnašanja do Sodelavcev m drugega. V primerjavi s številom kršitev v preteklih letih je letos določeno izboljšanje. To izboljšanje je verjetno posledica boljše strukture zaposlenih. Kader, s katerim razpolaga danes tovarna papirja, se Je precej as talil. Kljub temu pa situacija podjetja, zlasti pa še doslednost pri izvajanju poslovne politike, zahteva, da bodo zaostrili. V tovarni menijo, režim delovne discipline še da imajo v delovni skupnosti svoje mesto le tisti, ki Celjani navdušeno sprejeti Na predvečer krajevnega praznika so prišli v goste celjska gledališčniki. Zaigrali so Jurčičevega »Desetega brata« po Inkretovi dramatizaciji. Kostanjevičani so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Na predstavi je bilo 600 ljudi. Igro so sprejeli z velikim navdušenjem. (Nadaljevanje s 1. strani) bo mogel zaposliti več kot 428 ljudi, vseh skupaj pa je nekuj nad 900. Nujno je torej. da izpeljejo celoten načrt in postavijo v kraj še ke-raniiino tovarno. Gradnjo keramične industrije na Senovem podpirata tudi laška in brežiška občina. To bo napravilo konec životarjenju rudnika Laško in rudnika gline v Globokem kier so bogate zaloge surovin za keramične plošči ce. V okolišu Globokega je glina izredno kvalitetna. Na leto bi je lahko pridobivali vsaj 10.000 ton in s tem bi krili 35 odst. potreb keramične tovarne na Senovem. Rudnik rjavega premoga Laško bi prav tako oskrboval Senovo s 35 odst. gline, medtem ko bi razne vrste kremenovega peska kopali kar na Senovem. »Glina iz Globokega in Laškega je prvovrstna in omogoča najsodobnej- ši tehnološki 'postopek za izdelovanje keramičnih ploščic,« je na posvetu zatrdil predstavnik Zavoda za raziskavo materiala dr. Kacjan iz Ljubljane. Prizadete občine in rudniki pričakujejo, da bo izvršni svet SRS v razpravi o preusmeritvi Senovega upošteval vse ekonomske in tehnološke utemeljitve za postavitev tovarne keramičnih ploščic v tem kraju. JOŽICA TEPPEY ki bi se potrudil, da bi to vsaj za spoznanje bolje steklo. ■ NOVO VODSTVO V MLADINSKI ORGANIZACIJI. Pretekli petek so se mladinci v tovarni papirja zbrali na letni volilni konferenci ZMS. Zal je bil obisk zelo slab, temu primerno pa je tekla tudi razprava. Ob zaključku konference so mladi izvolili novo vodstvo — sekretariat organizacije v tovarni. Ta je dolžen eim-prej pripraviti delovni program za naslednje obdobje. ■ CESTNI REFREN SE SE VEDNO PONAVLJA. Prebivalci, ki so doma ob cesti Pohanca— Krško, so razočarani, ker njihova 'dolgoletna želja po asfaltu na tem odseku letos še ne bo izpolnjena. Nikakor ne morejo razumeti, da za tako važno prometno žilo ni denarja. Čutijo se precej prizadete, zlasti zdaj, ko so začeli cesto modernizirati v sosednji brežiški občini Predavanje Draga Košmrlja Krajevna organizacija SZDL v Sevnici vabi prebivalce, naj se v torek, 28. oktobra, ob 18. uri udeležijo letne konference. Razen običajnega dnevnega reda je na sporedu zunanjepolitično predavanje Draga Košmrlja, komentatorja pri Radiu Ljubljana in letošnjega dobitnika Tomšičeve nagrade za novinarsko delo. Nova menza v Krmelju Prihodnji mesec bodo izročili namenu menzo Metalne, kjer bodo delavci prejemali tople malice. Menza je sodobno urejena, ima lepo jedilnico, kakršne verjetno nima verjetno nobeno drugo podjetje v občini in tudi mar-sikak gostinski lokal ne. \ B. D. Teiče: slabo založena trgovina Na zadnjem sestanku SZDL na Primožu so udeleženci zatrjevali, da je trgovina na Telčaih zelo slabo založena z osnovnim blagom. Dodajali so tudi, da se je izbira zmanjšala, odkar je bil zamenjan poslovodja, ki se je spoznal na potrebe in želje kmečkega prebivalstva. V čast darovalcem Na nedeljski krvodajalski proslavi v Sevnici, največji doslej, so podelili 104 darovalcem krvi 27 zlatih in 77 srebrnih značk, trije najboljši pa so dobili še posebne diplome in knjige. Ta posebna priznanja so dobili Jože Kel-narič, ki je daroval doslej kri že kar 39-krat, Tine Klemenčič, ki je daroval kri 38-krat, in Franc Lombar, ki je dal kri 36-krat. Na slovesnosti je govoril Rudi Lisec, pred. sednik občinskega odbora RK, v kulturnem delu pa je nastopil pionirski pevski zbor pod vodstvom Viktorja Kren-čiča S. Sk. Studenec: kdo se bo zavzemal za kmete? Kmetj^ iz okolice Studenca prosijo, naj se občinsko vodstvo potegne za njihove pravice. Kot zatrjujejo, je Elektro Krško pri škropljenju s kemičnimi pripravki naredilo na poljih precejšnjo škodo. Zdaj ne kaže, da bi se vsak prizadeti potegoval za odškodnino, saj marsikdo ne ve niti poti do nje. To so ljudje govorili na sestanku prejšnjo nedeljo, ko so pripravljali konferenco krajevne organizacije Sociali, stične zveze. Načrti so sestavljeni Svet krajevne skupnosti Krmelj pričakuje v prihodnje izdatnejšo pomoč občinske skupščine OBČINSKA SKUPŠČINA 16. OKTOBRA O ZASEBNEM KMETIJSTVU Vse se vrti okoli istih vprašanj Krmeljska Ltrajevna skupnost, ica jo vodi Milan Levstek, je za leto 1969/70 sprejela obširen program dela, ki bo terjal tudi precej denarja. V prihodnje je nujno treba izboljšati položaj krajevnega vodovoda. V ta namen je predpisana obvezala uvedba vodomerov ter nov cenik, ki predvideva nižje cene vode kot v Sevnici in enake sosednjim vodovodom. V delu so tudi načrti za podaljšanje vodovodne napeljave, ki bi dajala tekočo vodo še 12 vasem. Ker so te vasi tudi na območju krajevnih skupnosti Šentjanža in Tržišča, bo potrebno o tem razpravljati tudi v teh krajevnih skupnostih. Zadnja leta so postale huda nadloga Krmelja — pod- Krmelj: odškodnina za hišo 2e nekaj let se vleče pravda zaradi škode, ki jo je kopanje v rudniških rovih povzročilo hiši, ki je last Ivanke in Jožeta Gorenca iz Krmelja. Te dni je vendar bila sklenjena pogodba, po kateri bosta Metalna iz Krmelja in sevniška občina plačali vsaka po 30.000 novih dinarjev odškodnine. To pogodbo je potrdila tudi občinska skupščina in tako končala zadevo, ki je bila dokaj zapletena. Danes o podjetjih Odborniki zbora delovnih skupnosti bodo danes obravnavali poslovanje podjetij v letošnjem letu ter njihovo plačilno zmožnost. .Ta seja bi morala biti že v četrtek, vendar je razprava o osebnem kmetijstvu zasedanje obeh zborov skupščine tako zavlekla, da je bilo treba prestaviti posebno sejo. Smrtna nesreča pri Štefanu V soboto, 18. oktobra, se je pri Štefanu pri Trebnjem zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 25-letne Evelyn Stritzky iz Hamburga. Peljala se je v avtomobilu Ahrensa Eckeharda iz Miinclma, ki je prehiteval dva tovornjaka in se zaletel z vso silo v avtomobil Ljubljančana Jožeta Lavriča. Nemec je sicer zavrl, vendar nesreče ni mogel več preprečiti. sevniSki paberki ■ PRIPOROČILA DRUŠTVA NE ZALEŽEJO. »Potrebna je akcija, poglejmo kakšno je naselje, kakšna nesnaga v potokih, na Gmajni, kako je s kanalizacijo. Mi smo brez moči, dajemo lahko le priporočila,« je v imenu turistič. nega društva na zadnji seji skupščine pozval prebivalce Sevnice odbornik Nagode. B V DOMU ŠE DELAVNICA. V domu počitka na Impoljci so začeli urejati še 133 kvadratnih metrov veliko delavnico za delovno terapijo varovancev. To bo nova pridobitev tega lepo urejenega doma. ■ NI DOVOLILA. Kot je bilo pričakovati, je občinska skupščina zavrnila prošnji Andreja Rusa iz Brega in Jožeta Godca iz Bo-štanja, da bi gradila zunaj zazidalnih okolišev. Najprej je treba pozidati ppedvidena zeml išča, nujno je tudt spoštovati urbani, stično načrtovanje, zato ni mogoče delati izjem, ki bi takoj dobile dosti posnemalcev. m DRUGIČ PREVIDNE JE. Grad beno podjetje Zagorje prav gotova zadovoljno z izidom zad- nje javne dražbe za stavbna zemljišča za gradnjo blokov v Sevnici. Ostalo je priznanih rok, ker je novomeško podjetje Pionir po. nudilo več za zemljo, te večje stroške pa bo vneslo v stroške stanovanj. Ker občinski odlok ni zahteval ob licitaciji tudi cene stanovanj, je skupščina sklenila, da ga je treba tem smislu takoj dopolniti. ■ IZLET V DACHAU. Gasilsko društvo zbira prijave za potovanje v MUnchen in bližnji Dachau, kjer je bilo zloglasno nacistično taboriščfe. Stroški potovanja so 260 dinarjev na osebo. ■KAJ JE S TEHTNICO? Živinska tehtnica pri gostilni Kragl je še vedno pokvarjena, tako da morajo lastniki voditi živino ha tehtanje drugam. Kot nekateri zatrjujejo, je gostilničar že sam hotel usposobiti tehtnico, vendar ta to ni dobil dovoljenja. ■ POOBLASTILO ZA ZAKOLI-ČENJE. Komunalno stanovanjsko podjetje je po sklepu skupščino odslej pristojno za zakoličenje, to Je preno? nnčrtn na teren gane, ki jih je nujno potrebno redno uničevati. V naselju je slabo urejena kanalizacija, ponekod pa je sploh ni. Krajevna skupnost ima tudi v načrtu, da bo podaljšala asfaltni trak do šole, na dosedanjo asfaltno cesto pa položila zaščitno prevleko. Del denarja v te namene se bo zbralo s prispevkom za uporabo mestnih zemljišč, za pomoč pa bodo zaprosili tudi občinsko skupščino. B. D. Drožanje: vsaj petino več članov Povečati moramo število članov organizacije SZDL, tako da bo v vsaki hiši vsaj en čl$n! To je eden izmed sklepeft z letne konference SZDL v Drožanju. Na konferenci so se tudi dogovorili, da. bodo nadaljevali nekatere skupne akcije, kot na primer gradnjo ceste Metni vrh — Padež in ceste čez Presno Loko in Konjsko glavo. Temeljno izobraževalno skupnost so sklenili zaprositi, naj organizira prevoz otrok tudi iz tega kraja, kjer je okoli 30 otrok. Razmere lahko izboljšajo le dolgoročni ukrepi, ki jih zdaj skoraj ni Podatki neizpodbitno povedo, da se zadnja leta dohodek kmetijstva zmanjšuje. Narodni dohodek zasebnega kmetijstva se je v sevniški občini zmanjšal od 15,9 milijona novih dinarjev v letu 1066 na 13 milijonov v lanskem letu. Občinska skupščina ne more biti ravnodušna do tega, kako živi 7300 prebivalcev ali 40 odst. vseh, zato se vedno znova vrača na te probleme, čeprav je vprašanje kaj lahko sama naredi. \ Četrtkova razprava je bila obsežna kot malokdaj doslej. Občinski referent za kmetijstvo IVAN DOBRŠEK je v uvodu dejal, da se od lani stvari niso izboljšale, čeprav je že kazalo, da bo republiška skupščina resneje posegla na to pomembno in težavno področje. Pozival je h konkretnim akcijam, zlasti v živinoreji, ki daje dve tretjini kmetovega dohodka, ter opozoril na pomembnost kreditiranja. MIŠO KERŠIČ, načelnik za družbene službe, je s podatki dokazal, da bo občinski proračun moral dajati vse več za plačalo stroškov zdravljenja, saj vse več kmetov ni več zavarovanih, ker ne morejo plačati prispevkov. Odbornik ILAŠ je med drugim ponovil staro * Ob dnevu krvodajalcev so 19. oktobra v Sevnici podelili priznanja najpožrtvovalnejšim darovalcem krvi. Na sliki: predsednik občinskega odbora RK tovariš Lisec podeljuje priznanje Tinetu Klemenčiču iz Sevnice za 38-kratno darovanje krvi. SSVNISKL vestnik PREPRIČAJTE SE! Trgovsko podjetje SEVNICA vam nudi v novi konfekcijski trgovini nasproti Lisce zelo kvalitetno konfekcijo, izdelke tovarn MURA, RIO in VARTEKS trditev, da v političnem vrhu ni pravega razumevanja za kmetijstvo. Odbornik NAGODE je menil, da je treba najprej razčistiti, kdo je kmet ia kdo ni, saj bi to razjasnilo več vprašanj. Načelnik JERAJ je menil, da je krivično dosedanje določilo o zdravstvenem zavarovanju kmetov, ko kmet nima pravice do plačanega zdravstvenega varstva za nazaj, če je plačal prispevke šele po predvidenem roku. Podpredsednik ObS JOŽE Impolje: delo gre h kraju Urejanje cestnega odseka pri betonskem mostu pri Lokah gre h koncu. Vaščanom Spod. in Gor. Impolja je pri tem delu pomagal tudi sevniški obrat GG Brežice. Lani vodovod, letos pa še cesta — to so pridobitve prebivalcev vasi, ki spadajo pod KS Primož. Predsednik KS je prizadevni Leopold K. Z. Gre zares Zadnji primeri, ko niti svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve niti skupščina nista dovolila, da bi v Boštajni, Loki ali kje drugje gradili zunaj zazidalnih okolišev, je resno opozorilo, da se ni nihče šalil, Jco je sprejemal odloke o zazidavi. Graditelji sami vedo, kakšne so posledice, če se ne pokoravajo strokovno obdelani in demokratično sprejetim pravilom gradnje. Pogosti so primeri, ko ljudje kupijo zemljo, potem pa izsiljujejo, ne oziraje se na to, če je na tem zemljišču gradnja predvidena ali ni. Pred nakupom bi se bilo pač treba zanimati, če je zemljišče sploh zazidljivo KNEZ je govoril o tem, kaj sta občina oziroma njen proračun sposobna narediti za pomoč kmetijstvu. Ko je primerjal dohodke in izdatke, je ugotovil, da lahko naredi zelo malo, saj že zdaj izdatki za kmečko prebivalstvo presegajo dohodke. Poslanec inž. JOŽE BU- ČAR je dejal, da je najpomembnejše, kako smo - se sposobni organizirati, da bi obvladovali naravne procese v kmetijstvu. Opozoril je na ustalitev cen, zagotovljen odkup, izboljševanje agrarne strukture, organizacija strokovne službe, ki edino lahko pripomorejo do izboljševanja. Predlagal je tudi, naj bi’ v občini naredili srednjeročni načrt razvoja kmetijstva. FRANC MOLAN je med drugim predlagal, naj bi sprejeli vsaj minimalni program, za katerega bi se potem zavzemali vsi dejavniki v občini. Direktor kombinata inž. ZVONE PELIKAN je v enourni razpravi izčrpno pojasnil sedanji položaj kmetijstva, ki je kljub svojim posebnostim postavljeno v enak položaj kot druge panoge. Glede odnosov do zasebnega kmetijstva je 'dejal, da se kombinat ne čuti edini dolžan skrbeti za napredek zasebnega kmetijstva, če trgovci in prekupčevalci izkoriščajo razmere na tržišču in poberejo denar, ki bi ga lahko delno porabili pospeševanje. Občinska skupščina je zatem sklenila, da je trena narediti srednjeročni program razvoja kmetijstva, razen tega pa je tudi sklenila predlagati pristojnim republiškim organom, naj delno spremenijo sedanja določila o zdravstvenem zavarovanju kmetov. M. LEGAN Šentrupert: prostor za upokojence Sentruperski upokojenci bi si radi uredili svoj »klub«, prostor, kjer bi se zbirali ob pomenku, branju časnikov in igranju družabnih iger. V ta namen so zaprosili za dovoljenje, da bi dozidali svoj prostor k dvorani starega prosvetnega doma. če taka prizidava ne bo dovoljena, bi se lotili tudi gradnje samostojne stavbe. ŠE ENA PLAT NAŠEGA ŠOLSTVA Kot bi pozabili nanie Slabe in oddaljene šole ne dobijo učiteljev -9 km peš v šolo - Kal je še odrezan od sveta -------i-------------- »Pomanjkanje učnih moči zelo ovira naše delo,« je ob proslavi dneva pionirjev dejal ravnatelj osnovne šole v Šentjanžu Jože Bavec, šent-janška šola, ki ima dve podružnični šoli, na Kalu in Cirniku, bi. potrebovala >nfi učiteljev, vendar jih ne more dobiti. Mladi učitelji in učiteljice si po končanem šolanju raje poiščejo službo v mestu, kjer imajo boljša stanovanja, več razvedrila, pogosto pa tudi boljše osebne dohodke. Druga, skoraj nepremostljiva težava je velika oddaljenost nekaterih naselij od šole. Nekateri učenci višjih razredov napravijq vsak dan celo po 18 km v obe smeri zaradi šole v Šentjanžu in razumljivo je, da posebno pozimi ne morejo slediti dou-ku. Kdo je kriv za take raz- mere, sprašujejo njihovi starši. Problem zase je podružnična šola na Kalu, ki je ..najbolj oddaljena od občinskega središča in Hma najslabšo povezavo s svetom. Tam že četrto leto vztraja edini prosvetni delavec Jože Bregar, ki bi nujno potreboval pomoč, vendar noče noben učitelj deliti z njim vseh naporov in težav. 20 učencev, njih starši in učitelji si nadvse želijo, da bi vendarle obnovili njihovo šolo, ki je bila med vojno požgana, kasneje pa zelo ’a-bo obnovljena. Pričakujejo tudi družbeno pomoč pri gradnji ceste Primštal—Kal, ki se vleče že deseto leto. če bi Imeli cesto, bi lahko uredi-, li prevoz učencev višjih razredov v šolo v Šentjanžu. B DEBELAK ■:;r .................................... ■................. ' ■ ........................................ .............................................................................. Nič se ne da vsiliti »Največ pobud za delo krajevne skupnosti mora priti od spodaj,« pravi Jože Klemenčič Izkušnje učijo, da je akcija uspešna samo, če pride pobuda zanjo od spodaj, od ljudi samih. To so dokazala lanska gradnja poti Mrzla Luža — škovec in druga dela, ki smo jih opravili.v sodelovanju s prizadetimi.« »Krajevna skupnost, to ni samo skrb za poti, njene naloge so obsežnejše, čeprav je zlasti za manjše vprašanje, če so vse to, kar se jim nalaga, sposobne tudi opraviti. Kako je v Veliki Loki?« »Ce se tega ne bi zavedal naš svet KS, prav gotovo lani ne bi z denarjem pomagal kulturno-prosvetnemu društvu Ivan Cankar, enemu poslednjih društev, ki še ?ivi. Pomagali smo tudi gasilskemu društvu, podpiramo vsako skupno akcijo, kjer gre za skupno korist. Tako imamo v načrtu tudi ureditev sejmišča v Veliki Loki, kjer so že bili nekdaj znani sejmi, ureditev prosvetne dvorane in druge stvari.« M. L. Odbornik, predsectniK sveta krajevne skupnosti, predsednik gasilskega društva in še kaj bi lahko našteli, vse to je 28-letni Jože Klemenčič iz Velike Loke, ki mora ob vsem tem vsak delovni dan na delo v Ljubljano. »Kaj bi odgovoril tistemu, ki bi kritiziral delo krajevne skupnosti?« »će bi bil z našega območja, bi mu rekel, da nosi tudi on svoj del krivde, da krajevna skupnost ne naredi še več. V PRIHODNJIH LETIH ŠE VEČJA STISKA. Pred petimi leti zgrajena osnovna šola v Trebnjem ima že zdaj povsem izrabljene zmogljivosti, podatki o rojstvih pa obetajo še mnogo večjo stisko. Po ugotovitvah analize bi bila izhod le dozidava novih prostorov, sicer bo nujno trpela kvaliteta pouka. (Foto: Legan) PRED RAZPRAVAMI O ORGANIZACIJI ŠOLSKE MREŽE V OBČINI Kaj bo v šolah v prihodnjih letih Narejena je analiza, ki bo vplivala na porabo samoprispevka za šolstvo -Kaj predlaga glede šol na Jelševcu, Trebelnem in v Knežji vasi? Te dni je Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela iz Novega mesta izdelal »analizo osnovnega šolstva« v trebanjski občini. Naslov pravzaprav pove preveč, saj delo vsebuje le podatke o gibanju prebivalstva oz. šolskih otrok, napovedi za prihodnjih šest let ter predloge za organizacijo sol-ske mreže. ŽIVLJENJE NA VASI: mojster Anton Ajdišek iz Ornuške vasi pri Trebelnem, ko je pri Francu Zarabcu razpeljal kolce za koš — skoraj tako kot pajek mrežo (Foto: Leopold Pavlin) , OTROCI KMEČKIH STARŠEV RAZMIŠLJAJO O SVOJI PRIHODNOSTI Zapostavljeni za mestnimi vrstniki Nekatere ugotovitve mladinske ankete med učenci sedmih razredov Občinska organizacija ZMS je izvedla med učenci sedmih razredov, katerih starši se ukvarjajo s kmetijstvom, posebno anketo, ki je pokazala nekatere zanimive ugotovitve. Anketa kaže razpoloženje precejšnjega dela mladine trebanjske občine, saj več kot polovico učencev izhaja iz kmečkih družin. Anketa je potrdila staro ugotovitev, da so kmečke družine zelo velike. Poleg staršev je v družini 4 do 5 otrok. Povprečna starost lastnikov kmetij je blizu 50 let, kmetije pa so v povprečju velike le 3,4 ha. Povečuje se Število polproletarcev. Ce primerjamo življenje delavca v mestu in lastnika ene takih kmetij, moramo priznati, da je precej^ja razlika. Večina anketirancev je zato menila, da je pode-žels!.ca mladina zapostavljena. Hudo je zapostavljena tudi v kulturnem pogledu. Knjižnic na podeželju skoraj ni več, leposlovnih knjig večina anketiranih sploh ne bere. Le 8 od 47 je odgovorilo, da redno bere tedenski tisk (Dolenjski list, Kmečki glas). Za radii a je malo časa, saj je razen šole treba trdo delati tudi na polju. Kino je daleč ali pa ga sploh ni Večina anketiranih je odgovorila, da piše domače naloge pozno zvečer po končanem delu. Za učenje in ponavljanje skoraj ni časa. Temu primeren je šo’ski uspeh — kar 02. odst. anketiranih je že ponavljalo razred. Vsi učenci so se zavzeli za bo, da bi uvedli v šole tudi pouk kmetijstva. To so podkrepili z različnimi izjavami, kot na primer: »Dobili bi nekaj znanja, * njim bi sa pomagali pri kmetovanj^...« Mi, ki mislimo ostati na kmetiji, bi se seznanili z modernim gospodarjenjem...«, »La že bi si izboljševali po- ložaj ...«, »Mestni otrocd bi nam bili bližji, bolj bi vzljubili naravo, spoznali bi naše težko delo ...« itd. Kot je razvidno iz drugih odgovorov, mladi na vasi pričakujejo, da bo družba podprla njihova prizadevanja za napredek in da se bo njih položaj izboljševal. Ce se bodo razmere izboljševale, prav gotovo ne bo samo 7 izmed 47 anketiranih želelo ostati na vasi. TONE OVEN Veliki Gaber: delo s starši . Osnovna šola v Velikem Gabru ima letos v načrtu štiri roditeljske sestanke, na katerih bodo razen učnih uspehov in vzgojnih zadev obravnavali tudi naslednje teme: družina in vzgoja, duševni razvoj otroka in mladoletnika, kazni in nagrade ter vzgoja delovnih navad učencev. Prvi sestanek s starši bo v nedeljo 26. oktobra. Ker bodo zbrani podatki služili tudi javni obravnavi, naj navedemo vsaj najvažnejše ugotovitve. Ce ločimo po območjih sedanjih osemletk, se je v minulih petih letih število prebivalstva na območju osnovne šole Trebnje povečavalo za 15 promilov na leto, na območju Mirne za 23 promilov, na območju vseh drugih osemletk pa se je zmanjševalo: v Mokronogu za 6,9 promila, Velikem Gabru za 17,7 in-.Šentrupertu za 12,2 promila. Se zanimivejši so podatki o gibanju rojstev ter napovedi za število učencev do šolskega leta 1975/76. Na osnovno šolo Trebnje bo v tem času prišlo 89 odst. več otrok kot leta 1959/60, na šolo v Velikem Gabru 87 odst. več, Mirno 30 odst. več m Mokronog 10 odst. več. Vse druge šole z izjemo podružnične šole v Dobrniču, ki bo imela približno tretjino več učencev, bodo imele v letu 1975/76 manj otrok: Šentrupert za 13 odst., Dol. Nem-ška vas za 23 odst., šentlo-vrenc za 20 odst., Trebelno za'40 odst., Jelševec za 13, Sela-šumberk za 47 odst., Knežja vas za 35 odst. in Čatež za 51 odst. Na podatke je seveda vplivala reorganizacija šodske mreže na območju šole Trebnje in Mokronog. Predlog organizacije šolske mreže v občini upošteva predpise in normative, ki veljajo v, našem osnovnem šolstvu. Stremi tudi k odpravi kombiniranega pouka ter k uvajanju celodnevnega bivanja v šolah. Najzanimivejši sc seveda predlogi, kako organizirati šolski pouk v krajih, kjer ž obstoječo šolsko mrežo in materialnimi razmerami nismo zadovoljni. S podatki je dokazano, da bo v bližnji priliodnosbi treba povečati šolo v Trebnjem, saj bi le po tej poti lahko odpravili sedanjo stisko, ne da bi trpela kakovost pouka. Prešolanje otrok iz šentlovrenca stiske ne bi bistveno zmanjšalo. Na Mirni bo kmalu potrebno začeti graditi drugi del šole, posebno še, če bi del učencev prešolali iz osemletke v Šentrupertu, kjer se bo število šolarjev počasi zmanjševalo. Glede šole na Trebelnem in Jelševcu je v analizi rečeno, naj bi ostalo vse tako kot doslej, s tem da bi na Jelševcu ali kje v bližini zgradili novo podružnično šolo ter primerno usposobili šoli na Trebelnem in v Mokronogu. V analizi je tudi predlog, naj bi sčasoma opustili Solo v Knežji vasi, otroke pa pre-šolali v Dobrnič. Navedeno je tudi, do kod bi moraie šole organizirati pjjpvoze otrok, da bi bilo zadoščeno določilu, po katerem je treba nad 4 km oddaljenim šolarjem zagotoviti prevoz. Kot že rečeno, analiza ni zadostila vsem vprašanjem organizacije šolstva v občini. Res pa je tudi, da nekdaj še takih podatkov nismo imeli, in ni čudno, da smo gradili šole, ki danes stoje premalo izkoriščene. M. LEGAN Veliki Gaber: prve analize V nekaj vaseh iz okolice Velikega Gabra, kjer so zna-ni pridelovalci krompirja, so poslali v analizo blizu 200 vzorcev zemlje. Vzorci bodo raziskani po novejši metodi, po kateri se ugotovi tudi dostopnost fosforja v zemlji. Prav oskrba s fosforjem je na splošno najbolj pomanjkljiva. Stroške analiz, kri bodo znašali okoli 3000 novih dinarjev, - bo plačal občinski sklad za pospeševanje kmetijstva. Danes spet od delu RK Danes popoldne se bo v Trebnjem sestal novi izvršni odbor občinske organizacije Rdečega križa, da bi ugotovil, kaj vse je treba ukreniti, da bi poživili delo te organizacije. Najprej bo potrebno po krajevnih organizacijah izvesti občne zbore ter marsikje, kjer so bili stari zgolj na papirju, izvoliti nova vodstva. V ta namen bodo člani izvršnega odbora obiskali posamezne krajevne organizacije. Poziv pred dnevom mrtvih V petek je bil v Trebnjem sestanek predstavnikov druž-beno-političnih organizacij iz večjih krajev v občini, na katerem so govorili o žalnih slovesnostih na dan mrtvih. Ob tej priložnosti so pozvali prebivalce, naj pomagajo urediti partizanska grobišča in spominska obeležja, v večjih krajih pa naj se udeležijo žalnih slovesnosti. Mala Loka: qrad so or«WH Odkar je bila ukinjena nižja kmetijska in gospodinjska šola na Mali Loki, je šlo vse nezadržno pot navzdol. Inventar je bil v javnem razprodan, stavba, prijazni gradič na pobočju hriba, pa je propadala. Občinska skupščina ga je zato oddala Mestnemu arhivu iz Ljubljane, ki je že pokazal, da misli stavbo vsaj za silo vzdrževati. Čeravno so z arhivskim gradivom nnpo’ni li le nekaj prostorov, so te dni vendarle prekrili streho, v načrtu imajo še nekatera druga obnovitvena dela. Oglašuj*«* v Dol. Iis*«i! TREBANJSKE IVERI | VEC LEZIšv V MOTELU. V letošnji turistični sezoni Je marsikdaj zmanjkalo prostora v Putnikovem motelu. Ker se bo tujski promet še povečeval (vsako leto je približno za polovico več-ji promet na cesti Ljubljana—Zagreb), so že v delu načrti, po katerih bo motel dobil Se okoli 60 ležišč, kar je še dvakrat toliko kot doslej. Oj dograditvi novih prostorov želijo tudi polepšati zunanjost stavbe. ■ NOVA ZEMLJIŠKA KNJIGA. Na območju katastralne občine Trebnje je bilo doslej že toliko sprememb, da je bilo potrebno izdelati novo zemljiško knjigo Obsežno delo bo kmalu končano. ■ POCENI GROZDJE. Tudi letos so nekateri vinogradniki iz okolice Kraševca po železnici pripeljali večje količine grozdja in ga prodajali na -železniški postaji. Na drobno so ga prodajali po 1.5 dinarja, v večjih količinah pa še precej ceneje Nič čudnega, če ie bilo zanj precejšnje zanimanje in je bilo grozdje v nekaj dneh razprodano. 9 PREI) USTANOVNO LETNO SKUPŠČINO. V ponedeljek se je sostn! iniciativni odbor, ki v pripravlja ustanovno letno skupSčino organizacije rezervnih oficirjev in podoficirjev. Znano je, da ta organizacija v prihodnje ne bo več delala v sklopu Zveze združenj borcev ■ KDAJ AVTOBUSNA POSTA- JA? Urbanistični načr. Trebnjega predvideva, da hi kraj imel avtobusno postajo blizu železniške postaje. Ker bo to terjalo veliko denarja, ki ga najbrž še lep čas ne bo, bi kazalo premisliti tudi o kaki drugi rešitvi, saj. je ob naraščajočem prometu obračanje pred stavbo občinske uprave vse bolj težavno. Ce bi na primer odkupili nekaj zemljišča, bi lahko naredili postajo med staro šolo in zadrugo, kjer je zdaj malo zaseden parkirni prostor za tovor- ^IZPRIČEVALO? 2e dalj časa leži na tleh ob cesti od Starega trga proti Trebnjemu napisna deska, ki opozarja na Tomosov servis. Menda ni to spričevalo za usluge tega servisa? BSE GOSTIŠČE. Zdaj, ko je kmetijska zadruga v zadružni stavbi odprla prodajalno tekstila, pohištva in galanterij, ima v načrtu, da bo v sosednjih obokanih prostorih, kjer je zdaj skladišče. uredila tudi postišče. Pred sejo skupščine ITAS: prekinili so delo in razveljavili pravilnik o nagrajevanju v podjetju Za 28. 10. je sklicana seja občinske skupščine Kočevje. Na njej bodo razpravljali o zasebni obrti v občini, o programu razvoja otroškega varstva do leta 1980, c ciganskem vprašanju, sprejeli bodo plan odstrela jelenjadi in medvedov za leto 1969/70 in sprejeli več odlokov in sklepov Na dnevnem redu so še personalne zadeve in odbor-niška vprašanja. Kmetje o gozdarstvu Preteklo nedeljo so kmet- j je iz območja Fare in Osilnice na dobro obiskanih sestankih, ki jih je sklicala SZDL, razpravljali o gozdarstvu. Na obeh sestankih so se zavzemali za svobodnejšo trgovino z lesom, za več samoupravnih pravic pri upravljanju z gozdovi in za razne oprostitve ter olajšave v zvezi s prodajo in lastno porabo lesa oziroma za nižje stroške gozdarske slu>be. Opozorili so tudi, da so bili kočevski gozdovi v prvih povojnih letih z obvezno oddajo lesa precej izčrpani, zato v njih ni posebno velikih zalog lesa. Služijo za iziet Vsi učenci osmih razredov kočevske osemletke bodo šli predvidoma ob koncu šolskega leta na izlet na Dunaj. Nekateri učenci, katerih starši ne bi mogli plačati potovanja na Dunaj, so s pomočjo učiteljev organizirali »servis za pomoč v gospodinjstvih«. Učenci si bodo z raznimi gospodinjskimi deli (varovanje otrok, čiščenje oken, sekanje drv itd.) prislužili denar za izlet. Kdor torej želi pomoč v gospodinjstvu, naj telefonira upravi osnovne šo le Kočevje (po možnosti ob petkih od 8. do 9. ure) ali pa pride naročit »pomoč v gospodinjstvu« kar osebno. Kočevska občina ni zmožna plačati svojega dela izgube na kočevski progi - Življenje rudnika odvisno od železnice - Program preusmeritve rudnika je izdelan - Za izvedbo potrebnih 45 milijonov kredita Na razširjenem sestanku organizacije ZK Rudmika rjavega premoga Kočevje, ki je bil sklican na pobudo kolektiva pretekli petek zvečer, so razpravljali o preusmeritvi rudnika in poki-ivanju izgube železnice. Sestanka sta se udeležila tudi sekretar občinske konference ZK Stane Lavrič in predsednik občinske skupščine Miro Hegler. Sestanek je bil sklican za to, ker hočejo člani koleku va čimprej jasen odgovor, do kdaj bo obstajala kočevska proga (če bi bila nam reč ukinjena, bi moral biti hkrati ukinjen tudi rudniki in kako daleč so priprave za preusmeritev rudnika, iti ima zalog premoga za 4 leta do največ 5 let. Strokovne službe rudnika so podale poročilo o obeh zadevah. V zvezi s pokrivanjem železnice so ugotovili, da občina Kočevje ali delovne organizacije niso sposobne pokriti svoje polovice izgube (drugo polovico krije izvršni svet), železnica je zagrozila, da bo 'kočevsko progo z novim letom ukinila, če izguba ne bo v celoti, z zamudnimi obresti vred, plačana. Komunisti rudnika so se strinjali z odločitvijo, sprejeto na sestanku vseh prizadetih gospodarskih organizacij občine, naj čimprej obišče predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča posebna delegacija in skuša doseči, da bi izgubo na kočevski progi v celoti poravnal izvršni svet. Program za preusmeritev rudnika je že izdelan in hkrati z zahtevki za kredit predložen Kreditni banki (za 16 milijonov din kredita), republiškemu skladu skupnih rezerv (za nadaljnjih 16 milijonov din kredita) in nekemu bodočemu poslovnemu partnerju (za 13 milijonov din kredita za nakup opreme v tujini). Rudnik bi po tem programu preusmerili v Izdelavo keramičnih ploščic. Grudnja in oprema iove tovarne bo veljala 49 milijonov din, razen tega pa bo potrebovala za 8 milijonov din obratnih sredstev. Nova tovarna, ki naj bi predvidoma začela obratovati v letih 1972 do 1973, bi že v prvem ietu obratovanja ustvarila 9 milijonov din za odplačilo anuitet, 4 milijarde din amortizacije in še 15 milijonov din čiste akumulacije, ki bi jo porabili za gradnjo obrata keramzita. v Od sedanjih 360 članov ko lektiva rudnika bi dobilo de lo v novi tovarni keramičnih ploščic 300 ljudi okoli 100 bi jih še naprej delalo v Socialno šibkim učencem Rudarji Osebne dohodke bodo začasno izplačevali po starem pravilniku, ki določa enako vrednost točke za proizvodnjo in režijske službe - Dosedanji direktor dal odpoved - Za v. d. direktorja imenovan Šilc V kočevskem podjetju ITAS je prišlo 15. oktobra do nekajurne prekinitve dela, ker delavci v proizvodnji niso bili zadovoljni z novim načinom nagrajevanja. Naslednji dan so na sestanku kolektiva razveljavili novi pravilnik in sklenili, da bodo za oktober izplačali osebne dohodke po starem, se pravi po enotni vrednosti točke za delavce v proizvodnji, in režijskih službah. Do 25. novembra bodo sprejeli nov pravilnik o nagrajevanju. Značilnost spet (začasno) veljavnega pravilnika je, da obračunavajo osebne dohodke na osnovi mesečnih rezultatov fakturirane realizacije, na podlagi katere ugotavljajo dohodek in dobiček podjetja, kar delijo v razmerju 30:70 na sklade in osebne dohodke. Del za oseone dohodke še naprej razdele na osnovi vrednosti točke in števila doseženih točk. Režijci so imeli vsak mesec enako število točk, delavca v proizvodnji pa različno (zaradi preseganja norm, nadur itd.). V podjetju smo zvedeli, da po sedaj veljavnemu pravilniku izplačujejo osebne dohodke od julija,- ko so znašali povprečni osebni dohodki zaposlenih v proizvodnji 2054,55 din, v režijskih službah pa 2110,35 din. Povprečje za zadnja dva meseca do danes (17. oktobra) še ni izračunano, je pa nižje. Novi pravilnik, ki mu je bila sojena kratka življenj- ska doba, je imel za cilj bolje plačati strokovne delavce. Vse pa kaže, da so bili de-lavoi z njun premalo seznanjeni, čeprav so o njem razpravljali pred sprejemom po vseh obratih. Zaradi teh dogodkov je dal odpoved direktor inž. Franc Rudi. Delavski svet je za vršilca dolžnosti direktorja imenoval dosedanjega sekretarja podjetja Franca Šilca. Značilno za ITAS je, da se menjajo airektorji nekoliko hitreje kot v drugih delovnih organizacijah. Vprašanje je, če je to za kolektiv najbolj koristno. Kljub temu Pa ITAS, ki je ena naj večj ih delovnih organizacij v ofočini, dosega lepe proizvodne uspehe. JOŽE PRIMC zahtevajo čimprej jasen bodo pomagali tudi njihovi sošoloi. ki zbirajo star papir, steklo, železo, nabirajo zdravilna zelišča, kostanj itd. Vse to prodajo in denar nalagajo na hranilno knjižico, ob koncu šolskega leta pa ga bodo dali svojim sošolcem, ki ne bodo imeli dovolj za izlet. V novi osnovni šoli v Kočevju malicajo učenci v dvorani v srednjem traktu šole, k}**r je tudi šolska kuhinja. Med malico je ta prostor nabito poln učencev. Nekateri malicajo sede, drugi stoje; do okenca, kjer izdajajo malice, pa se vijeta dve dolgi vrsti. Skratka: malicanje poteka precej nekulturno. (Foto: Primc) MAMA daje kredite V kočevski NAMI smo zvedeli, da prodajajo blago tudi na kredit, in sicer od 6 mesecev do dveh let. Največji kredit, ki ga lahko kupec dobi pri NAMI, je enak osmim mesečnim osebnim dohodkom kupca, vendar pa v nobenem primeru ni večji kot 10.000 din. Tujci in domačini, ki delajo v tujini, imajo za nakupe v devizah imajo 10-odstoten popust. Razen tega imajo v NAMI menjalnico tujih valut. Uskladiti predpise 17. oktobra je bil v Kočevju seminar o usklajevanju samoupravnih predpisov delovnih organizacij z ustavnimi dopolnitvami. Organiziral ga je občinski sindikalni svet, kil je preskrbel zanj tudi potrebno gradivo. Na njem je predaval predstavnik Zveze delavskih univerz Slovenije. Udeležilo se ga je 26 predstavnikov iz 16 delovnih organizacij. Samoupravna zalkpnodaja je temelj za vse odnose znotraj delovnih skupnosti, zato bo občinskd sindikalni svet vztrajaj, da bo usklajena do prihodnjega leta. Na sestanku kolektiva ITAS 16. oktobra so razveljavili novi pravilnik o nagrajevanju. Kolektiv je bil seznanjen, da je dal direktor odpoved in da je delavski svet imenoval za v. d. direktorja Franca Šilca. (Foto: Primc) odgovor sedanjih obratih (strojnem, zunanjem, na žagi itd.), 30 bi se jih upokojilo, okoli 30 pa jih že zdaj vsako leto zapusti delo (običajni osip). Komunisti so v razpravi posebno poudarili, da je preusmeritev ali ukinitev manjših rudnikov v Sloveniji pro-blem vse slovenske družbe, ne le rudnikov. Zahtevali so, da mora preusmerjanje oo-tekat-i na pravični gospodarski, socialni in družbenoekonomski osnovi, ne pa na osnovi bolj ali manj zasebnih razgovorov. Posebno so poudarili, da v zvezi 5 preusmerjanjem ne zahtevajo zase nobene protekcije, ne bodo pa tudi dopustili, da bi pri preusmeritvi imel prednost kakšen rudnik, ki do nje ni upravičen. JOŽE PRIMC Novo v knjižnici V zadnjem času je Ljudska knjižnica v Kočevju dobila naslednje nove strokovne knjige: Ačimovič: Subjektivni elementi krivičnog dela, Ogrin: širine sveta, Maj storovič: Ledeniki in gejziri, Lopez: Rojstvo Evrope. Frohm: Preprečevanje zanositve, Mikuž-Kos: Kako doživlja otrok bolezni, Divjak: Vzori in ideali naše mladine, Dhonre: Moderno gledališče, Shirrer: Vzpon in padec tretjega rajha I, II, De Gauile: Vojni spomini III. Pogačnik: Zgodovina slovenskega slovstva II, III, Barbour: Stopinje na Luni, Domicelj: O pop glasbi, Thomas: Španija proti Španiji in še: Jugosloven-sko-bugarskite odnosi ter Ena leva, ena desna (priročnik za pletenje). Spet dražje meso Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje je pred kratkim spet dobilo soglasje občinske skupščine, da podraži meso. Nove povprečne maloprodajne cene za kilogram mesa so: mlada pitana živina 14 din (prej 13,70 din), govedina I. vrste 13,22 din (prej 12,70 din), govedina II. vrste 12,05 din (prej 11 din), teletina 15,21 din (prej 14,02 din) in svinina 14,62 din (prej 14 din). Občinska skupščina je za vse vrste mesa ugodila zahtevam ZKGP, izjema je le svinina, kateri je ZKGP zahtevalo povprečno ceno 16 din za kilogram. Delovni čas v NAMI V NAMI v Kočevju so že določili dokončni delovni čas. Samopostrežni del je odprt vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 11. ure. Ostali del (brez restavracije) je odprt vsak dslavnik od 8. dc 19. ure, restavracija pa vsak dan od 7. do 22. ure. V NAMI so v prvih 15 dneh po otvoritvi iztržili povprečno več kot 60.000 din na dan. Preveč smeti v mestu V Kočevju odvažajo smeti 2-krat na teden, kar je premalo ali pa je premalo smetnjakov. Odvoz smeti je treba urediti tudi za Trato. Prebivalci tega dela mesta zdaj odvažajo smeti na tri mesta v svoji okolici, ki pa niso primerna za smetišča. Zdaj se bodo morali odločiti: ali si bodo sami uredili primerno smetišče, ali bodo zahtevali smetnjake (potem bedo morali plačevati tudi takso odvoz smeti), ali pa bodo morali voziti smeti na mestno smetišče v Mestnem logu DROBNE IZ KOČEVJA S SESTANKA KOMUNISTOV RUDNIKA ■ ■ ■ PRIPRAVLJALNA DELA ca gradnjo motela na Jasnici (ob cesti Kočevje—Ljubljana) so se eačela. Gradilo ga bo kočevsko podjetje ZIDAR, ki želi lepo jesen čimbolj izkoristiti za betoniranje temeljev. Motel ^o stal na Eolo lepem kraju v gozdičku. Od njega bo lep razgled na Kočevsko In Ribniško dolino.• Motel bo nekako tam, kjer je leta 1797 takratna oblast zapovedala zgladiti »šance« za obrambo Kočevja proti Francozom. ■ ■ ■ LEPO JE BILA OBISKANA numizmatična razstava, ki Je bila odprta ob občinskem prazniku. Domači zbiralci kovancev so s svojimi zbirkami navdušili predvsem mladino. Veliko mladih je predlagalo, naj bi organizirali tudi zbiralce vaznih kovinskih značk in odlikovanj. Takih zbiralcev je precej med mladimi, pa tudi odraslimi, zato bi kazalo pri filatelističnem društvu zanje ustanoviti posebno sekcijo, če bi zimsko obdobje koristno porabili, bi za dan mladosti že lahko priredili samostojno razstavo značk in odlikovanj. ■ ■ ■ PRED DNEVOM MRTVIH svojci pokojnih pridno urejajo grobove na novem pokopali-Bču, ki jo lopo vzdrževano in že kar obsežno, šele zdaj vidimo, da Je bilo staro pokopališče res potrebno opustiti, čeprav je bilo takrat precej negodovanja. V Ko- čevju je že tako. cla ob vsaki no-vosU veliko modrujemo :'n kritiziramo, kasneje pa se je privadimo. dl ■ ■ MALO GRE iz občin skega proračuna za kulturo, po nekih izračunih celo manj kot i din na leto na prebivalca. Ver-ietno se tudi drugim dejavnostim ne godi bolje, saj o t*m le govorimo in pišemo. Preračunajmo, koliko nas veljajo mladoletni prestopniki, ki so v vzgojnih zavodih. Samo na območju krajevne skupnosti Kočevje Je 13 takih prestopnikov, vsak pa velja občino na mesec nekaj nad 440 din. Na leto izdamo samo za mladoletne prestopnike na območju mesta več kot za vso kulturno dejavnost v občini! če bi proti mladinskemu kriminalu odločneje nastopali, bi lahko privarčevani denar namenili za koristnejše zadeve. ■ ■ ■ IVICA ŠERFEZI je nastopal z istim programom kot drugod po Sloveniji tudi v Kočevju. Za predstavo je bilo veliko zanimanja. Težave pa so bile spet s stalno skupino mladih, ki si sku-Sajo na slične predstave vedno izsiliti prost vstop. S tem povzročajo nered in zmanjšujejo kulturni pomen prireditve. Kljub vsem prošnjam in opominom ta skupina ne odneha s svojo prakso, zato bo uprava doma za to sezono odklonila vse podobne koncerte. Tako bo manj škode na lomu, manj pa bo trpel tudi kulturni ugled kočevskega občinstva. INLES je prvič razstavljal na Beograjskem sejmo Od 4. do 12. oktobra je bil v Beogradu sejem pohištva in lesne gradbene opreme. Med več kot stotimi razstavljal-ci iz naše države in tudi tujine se je letošnjega sejma udeležil tudi Inles iz Ribnice. Za sejem je vladalo veliko zanimanje tako med posameznimi potrošniki kot tudi mnogimi domačimi in tujimi podjetji. Lahko pa rečemo, da so s sVojimi kvalitetnimi izdelki na njem prednjačila prav slovenska podjetja, kot npr. Brest iz Cerknice, Marles iz Maribora, Meblo iz Nove Gorice in Stol iz Kamnika. Njihovi paviljoni so bili najbolj obiskani, zato pa tudi ni izostal finančni uspeh razstavljanja. To velja zlasti za Brest iz Cerknice, ki je na sejmu prikazal nekaj povsem novih modelov kuhinjske opreme in sobnega pohištva. Prednosti tega sejma pa so bile tudi v tem, da so individualni potrošniki lahko naročili razno pohištvo tudi na obroke. Na razstaviščnem prostoru 50 m2 je letos prvič razstavljalo tudi ribniško lesno industrijsko podjetje. V kratkem razgovoru z direktorjem Inlesa tov. Šparovcem in šefom prodajnega skladišča iz Beograda inženirjem Avdom Redžičem sem se na sejmu Pogovoril o poslovnem uspehu njihovega razstavljanja. Kot sta mi dejala, se sejma najprej sploh niso mislili udeležiti, v zadnjem trenutku pa so se premislili in razstavili nekaj napomembnejših proizvodov stavbnega pohištva: okna, polkna, garažna in balkonska vrata. Še prav posebno zanimanje pa je bilo med obiskovalci njihovega paviljona za nova tako imenovana lamin vrata, ki jih bodo pričeli izdelovati po licenci šved- ske tvrdke ABCO. Ta vrata niso popolnoma plastična, vendar so obložena s pol milimetrsko folijo, ki prekriva smrekov les in je zelo odporna proti temperaturnim in fizikalnim spremembam. To pa vsekakor predstavlja novost na svetovnem tržišču, kar je pokazal tudi beograjski sejem. Zanje so se zanimala razna tuja gradbena podjetja in to predvsem iz Madžarske in FREA iz Frankfurta. Izostala pa niso tudi domača gradbena podjetja, kot npr. Inpros, Kon grap, direkcija za rekonstrukcijo mesta Beograda, vojaško gradbeno podjetje iz Sarajeva ter tovarna Rade Končar iz Zagreba, ki bi hotela svoje poslovne prostore opremiti z njimi. Nič manjše pa ni zanimanje tudi privatnih potrošnikov. Mnoga gradbena podjetja pa bd želela z njimi Zaslužni občani pa so brez priznanj v__________________________________________________ Le redke organizacije in organi predlagajo svoje zaslužne člane za odlikovanje - V ribniški občini še ni pravega vzdušja za redno spremljanje dela tistih posameznikov, ki šo posebno prizadevni V ribniški občini je podeljevanje odlikovanj zaslužnim posameznikom in organizacijam prava redkost. Občani se sprašujejo, ge v njihovi občani res ni prizadevnih ljudi, ki bi odlikovanja .dobili, kot jih dobivaijo v drugih občinah. Za odgovor na ta in še nekatera druga vprašanja smo zaprosili predsednika občinske skupščine Boga Abrahamsberga, ki nam je povedal: —■ Komisija za odlikovanja pri občinski skupščini je v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL pripravila in posredovala kabinetu Predsednika republike že marca letos predlog za odlikovanje 22 zaslužnih občanov. Med predlaganimi so cfeni delovnih organizacij, druž b eno-poli tičnih organi zacij in društev. Odlikovanja bodo podeljena, ko bomo Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici veljale naslednje Maloprodajne cene: Kočevje: Ribnica: , (ccna v din za kg) krompir 0,78 S),80 sveže zeije 1,10 0,90 kislo zelje 2 2 cvetača 5 5,30 fižol v * zrnju 7,05 7,35 7 ®ebula 3,40 3,70 Česen 10.30 10,60 solata 2,60 4,80 Paprika 3.40 3,50 paradižnik 2,70 2,70 korenje 2 2,50 Peteršilj 2,60 — Jabolka 1,40 1,80 2 hruške 2 in 3,40 3,50 grozdje 3,30 3,20 limone 6,80 6,70 banane 6,20 6,20 Jajca (cena za kos) 0,64 do 0,73 0,77 Pozlačena Grmada Ortnek. — V jesenskih jutrih je naša Grmada v vencu orumenelih gozdov kot pozlačena. Tako so 12, oktobra videli tudi ljubljanski planinci, ^ so spešili proti njej iz meglene doline prek živobarvnih košenic. Grmada je bila prva Postaja njihovega izleta v Dobrepoljsko dolino. Navdušeni so bili nad njeno lepoto in so obljubili, da bodo o tej lepotici dolenjske narave povedali tudi drugim. Pred dnevom mrtvih Tudi letos, kot vsa leta doslej, bodo krajevne organizacije ZB NOV v ribniški občini Poskrbele, da bodo partijska grobišča in spomeniki okrašeni. V vseh večjih krajih bodo na pokopališčih in Pri spomenikih spominske svečanosti, na katerih bodo obudili spomin na padle borce in žrtve fašističnega terorja. Največ teh svečanosti bo novembra dopoldne. dobili potrjene predloge. Predvidoma bo to za 29. november ali za občinski praznik, 22. marec. Naša komisija si je že v letih 1987/68 prizadevala, da bi delovne organizacije, krajevne skupnosti, sindikalne podružnice in društva tame-ljito proučili delo svojih članov in jih predlagali za odlikovanje. Tega žal mno^i niso storili, zato so še vedno ostali neopazni nekateri zelo prizadevni občani. Vse to kaže, da v občini še ni ustvarjeno vzdušje za redno spremljanje dela tistih posameznikov, ki se pri delu poseono prizadevajo. Samo s skupnim prizadevanjem občinske komisije za odlikovanja m celotne javnosti bi lanko zbirali predloge in nagrajevali najzaslužnejše občane. Posledica naše ohlapnosti je tudi, da doslej ni še nihče razmišljal o ustanovitvi občinskega sklada, ki bi tudi z denarjem nagrajeval in spodbujal najbolj prizadevne občane, ki so nujno potrebni za uspešno delo društev, delovnih organizacij itd. Pro- učiti bomo morali prakso nekaterih drugih slovenskih občin, ki take sklade že imajo in iz njih nagrajujejo svoje najbolj prizadevne kulturne, javne in druge delavce ter organizacije. V ta sklad, če ga bomo ustanovili, bo za nagrade prispevala občinska skupščina in verjetno tudi delovne organizacije. opremiti tudi razne bolnišnice, samo če bi jim podjetje izdelalo vrata z nekoliko večjo širino. O kvalitetni izdelavi in novosti ribniškega Inlesa pa priča še drugi podatek. Za postopek se zanima tudi Zavod za raziskavo materiala iz Beograda. Njihov predstavnik inženir Davi do vic pa jih je celo zaprosil, da bi strokovnjaki Inlesa demonstrirali študentom gradbene in gozdarske fakultete način obdelave in izdelave tega novega artikla. V teh dneh bodo v Beogradu odprli tudi večje prodaj ne prostore Inlesa, ki so jih rekonstruirali. Ti obsegajo prostornino 450 m2. V spodnjih prostorih bo izložbeni prostor s prodajalno, kjer bodo kupci lahko kupovali tudi na potrošniški kredit. Vsekakor pa bo to precej pripomoglo k boljšemu propagiranju njihovih proizvodov, kakor Ponujajo prostore Prebivalci Malega loga v Loškem potoku so tik pred vojno zgradili s prostovoljnim delom gasilski dom. Po vojni so ga obnovili in uredili njegovo okolico. Občinski odbornik tega območja Jože Anzeljc nam je povedal, da so lastniki doma pripravljeni odstopiti prostore kakšnemu podjetju, ki bi v njem odprlo svoj obrat. Stavba je namreč velika in bi zato kljub temu ostalo še dovolj prostora za gasilsko orodje. Tako bi dobili kruh mladi ljudje, posebno dekleta, za katere je najtežje najti zaposlitev. tudi k boljši prodaji njihovih izdelkov za veliko in malo potrošnjo. Vsekakor pa je uspeh na letošnjem beograjskem sejmu pokazal, da bi moralo podjetje tudi vnaprej sodelovati na takšnih manifestacijah. MIHA MATE ii smo Franca Ršgferja Ortnek, — Pred kratkim smo na pokopališču v Velikih Poljanah pokopali priljubljenega in cenjenega domačina Franceta Riglerja, ki je sodeloval v vseh društvih in organizacijah ter pri vseh delih za napredek domače vasi in skupnosti. Posebno vneto je delal' v Turističnem društvu, za katerega ustanovitev se je posebno prizadeval in bil več let tudi njegov predsednik. Bil je tudi prvi upravnik turističnega doma na Grmadi. Za nesebično in požrtvovalno delo bi moral biti prav letos odlikovan, žal pa ga je smrt prehitro iztrgala iz naših vrst. Vedno nam bo ostal v lepem spominu! V. PREZELJ Vsak vlagatelj, ki ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vloženih najmanj 500 novih dinarjev! je zavarovan za primer nezgodne smrti Razen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše nezgodno zavarovanje! Največ sporov zaradi žalitev Ljudje so vedno bolj občutljivi za vse, posebno pa za svojo posest -Največ sporov med sosedi nastane zaradi žalitev in motenja posesti Ribniški poravnalni svet obravnava največ sporov zaradi osebnih žalitev in motenja posesti. Vsi ti spori, do katerih pride običajno med sosedi, nastanejo velikokrat brez pravega vzroka. Verjetno prihaja do njih zato, ker postajamo 'Judje zaradi drugačnega in »hitrejšega« načina življenja bolj občutljivi in tako tudi bolj dovzetni za prepire. Sosedje se sprejo Že zato, če en izmed njih prežene otroke s svoje posesti, kjer pa otrooi niti niso naredili škode, vsaj pomembnejše ne. Sosedi se spro, stepejo in pridejo pred poravnalni svet. Vedno bolj so ljudje občutljivi za svojo lastnino, saj sosed ne pusti sosedu, da bi zapeljal voz na njegovo parcelo, čeprav tam ne bo na redil nobene' škode. Seveda pa se včasih hoče Kakšen sosed napraviti še bolj možakarja in ti zapelje z vozom na sosedovo parcelo, čeprav je očitno, da bo napravil škodo. Precej sporov je tudi zaradi meje. Taki spori so dolgotrajnejši. Na zasedanjih poravnalnega sveta je pogosto zelo »vroče«. Sprte strani ne izbirajo izra- zov za dokazovanje pravice in obtoževanje nasprotnika. Vendar se sprte strani v večini primerov poravnajo, za kar pa je odločilna spret nost predsednika poravnalnega sveta. Zanimivo je, da le redki pridejo ponovno pred poravnalni svet, kar dokazuje, da ima ta svet res pomembno vlogo pri pomir-jevanju in sporazumevanju sprtih strani. ! v-p- Nova cesta od Loškega potoka do Loža V nedeljo, 19. oktobra, je bila na meji med občin: ma Ribnica in Cerknica lepa slovesnost. Tega dne so predstavniki obeh občin izrolili namenu novo, 12 km dolgo iresto, Ki povezuje Lošk' po-:ok i Ložem in Loško dolino ter z območjem proti Cerknici in morju. Nova cesta je velikega gospodarskega in turističnega pomena. Razdalja do Loža -- tam je zaposlenih večje število poto5k;h delavcev in delavk — se je z novo cesto precej -skrajšala, po drugi strani pa omo o a cesta razvoj turizma v krajih, ki so bili doslej odmaknjeni oa sveta. Prebivalci o-škega potoka in Loške doline so nove ceste zelo ve~eli. ŽiČNiCA: 700 prostovoljni <>r Člani sindikalne podružnice ŽICNICE-obrat Ribnica so sklenili, da bodo s prostovolj. nim delom napravili železno konstrukcijo za delovno dvorano, ki je v gradnji. Za to delo bo potrebnih okoli 700 ur. Vsak član kolektiva bo prispeval po 25 prostovoljnih delovnih ur. Prizadevnosti članov kolektiva velja vsa po-hvala, saj bodo novi proiz-vodni prostori omogočili zaposlitev novih delavcev. Nič več peš v šolo? Krajevna skupnost Jurjeviča je na pobudo staršev, ki imajo šoloobvezne otroke, zahtevala, naj bi šolarje vozili v ribniško šolo. Delegacija, ki jo je vodil predsednik Marn, je obiskala občinsko supščino, kjer je dobila zagotovilo, da bo ta zahteva kmalu rešena, šolarji iz Kota in -Jurjeviče, ki jih je okoli 50, imajo do Ribnice skoraj uro hoda, razen tega pa je v sosednji vasi Breže tudi 10 šolarjev. -r Pred sejo konference Na zadnji seji izvršnega ce SZDL v Ribnici so med drugim razpravljali o delu krajevnih organizacij. Skleni- li so, da bodo do srede de* cembra konference vseh tistih krajevnih organizacij SZDL, ki jih niso imele lani. Konec tega meseca ali v začetku novembra pa bo s^ja občinske konference SZDL, na kateri bodo razpravljali o ugotovitvah javne razprave o gozdarstvu, o delovanju in samoupravi krajevnih skupnosti in delu Socialistične zveze nasploh. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Predlog: asfalt do Loškega potoka Potočani že živahno razpravljajo o možnosti za asfaltiranje ceste od Sodražice do Loškega potoka - Ta cesta je dolga okoli 10 km Lepa asfaltna cesta je že dolgo sen Potočanov, črni asfaltni trak sega že do Sodražice, od koder je do Loškega potoka le še okoli deset kilometrov. To ni dosti, verjetno pa bo preteklo le precej časa, preden bodo želje Potočanov uresničene. Modernizacija te ceste je vsekakor upravičena, vprašanje pa Je, kdaj bo zanjo na razpolago tudi denar. Na območju Loškega potoka živi okoli 2000 prebivalcev, ki jih povezuje s svetom le cesta. Dobra cesta bi pomenila za te kraje hitrejši gospodarski razvoj. Predvsem bi cesta pripomogla k hitrejšemu napredku industrijskih obratov na tem območju, Loški potok pa bi bil tudi bolj odprt proti svetu, se pravi za turizem. Asfaltna cesta bi olajšala tudi prevoz lesa, ki ga je tu precej. Razprava bo kmalu končana Do te nedelje bo v ribniški občini končana javna razprava o gozdarstvu, ki jo je or-ganizirala Socialistična zveza. Razprav po vaseh se udeležujejo tudi predstavniki občinske skupščine, kmetijskih zadrug, ZKGP-obrat Ribnica, nanje pa so vabljeni tudi poslanci. Prve razprave so bile razmeroma dobro obiskane, saj vprašanja v zvezi s ceno lesa, upravljanja z zasebnimi gozdovi, vzdrževanja gozdnih cest in poti ter drugo, kar zanima vse gozdne posestnike. Od Loškega potoka do čabra ni daleč. Hrvatje nameravajo modernizirati cesto do meje z ribniško občino. S temi modernizacijami cest pa bi ribniška občina dobila ugodno zvezo z morjem in Notranjsko. Potočani že živahno razpravljajo o možnostih za asfaltiranje oeste, do katerega mora po njihovem rrrne nju priti najkasneje v dveh do treh letih. Za uresničitev teh načrtov se bodo zavzemali z vsemi močmi. Asfaltirana cesta do Loškega potoka bi bila koristna tudi za druga območja. Tako bi še bolj odprla Travno goro, kjer je znani turistični dom, hkrati pa bi odprla svetu tudi Goro, kjer je pet vasic. K. ORA2EM ■ ■ ■ KOLESA SE NISO UMAKNILA iz javnega prometa, čeprav se vse bolj uveljavlja motorizacija. Za številne ljudi, predvsem delavce, uslužbence, gospodinje in šolarje je kolo edino prevozno sredstvo, čeprav je koles veliko, v občini ni obrtnika, ki bi jih popravljal. Menda je s tem delom malo zaslužka, zato se ga nihče ne loti. Tako so kolesarji prepuščeni le svoji iznajdljivosti, če se jim kolo pokvari. ■ ■ ■ OŽIVELA SO pota na Slemena v zadnjih dneh. Tod raste kostanj, ki je letos dobro obrodil. Številni nabiralci pridejo sem od blizu in daleč. * ■ ■ ■ MEDVEDJE STRAŽIJO po Slemenih. Ljudje povedo, da se potika okoli kar pet kosmatincev, ki plaše domačine, še posebno pa otroke, ki obiskujejo šolo. Z divjadjo imajo Slemenci sploh precej težav, saj jim dela na poljih občutno škodo. ■ ■ ■ LETOS SI lahko Ribni-čanje prvič kupijo pečen kostanj. Na trznem prostoru si je prodajalec kostanja postavil lično barako za peko kostanja. Vse to je v redu in prav, ni pa prav, da je tam okoli polno papirja, ki ga mečejo jedci kostanja. ■ ■ ■ KONČANE SO konfe- rence krajevnih organizacij ZK, do 1. novembra pa bodo končane tudi konference aktivov ZK. V kratkem bo seja sedanje občinske konference, okoli 15. novembra pa seja nove c očinske konference, v katero so izvolili nove člane na minulih konferencah krajevnih organizacij. V teh organizacijah so ali bodo razpravljali razen o svojem delu v preteklem obdobju šo o položaju po razširjeni seji sekretariata CK ZKS in 8. plenumu, o nalogah komunistov pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja, o organiziranosti in delovanju ZK v občini, o spremembi pravilnikov o delovanju ZK v občini in drugem. ■ ■ ■ SEMINAR ZA OBRTNIKE občinske skupščine bo predvidoma v novembru organizirala delavska univensa Ribnica. Trajal bo dan ali dva. Na njem se bodo odborniki seznanili s svojili nalogami in odgovornostmi v občinski skupščini, z metodami dela občinske skupščine in njenih teles, s postopkom predlaganja, sprejemanja in izvrševanja odločitev občinske skupščine, opredelitvijo osebne odgovornosti, integracijsko funkcijo občinske skupščine, z odnosom med občinsko skupščino in krajevnimi skupnostmi in podobnim. Na seminarju bodo predavali domači in zunanji predavatelji. m REŠETO m / V sredo seja skupščine Oba zbora občinske skupščine Črnomelj bosta na zasedanju v sredo, 29. oktobra, razpravljala o šolstvu, kulturi in telesni vzgoji v domači oblini Sprejeli bodo tudi nekaj odlokov. Seja se bo kot po navadi začela ob 8. uri. Pokopališče že urejalo Vrtnarji so te dni začeli urejati novi del pokopališča v Vojni vasi, komunalno podjetje pa je nabavilo pesek, ki ga prodaja zasebnikom. za urejeno. Tudi gradnja mrliške mrtvih bo pokopališče lepo urejeno. Tudi granja mrliške veže se je le premaknila z mrtve točke. Gradbeno podjetje v Črnomlju je prevzelo gradnjo, ki bo še letos do III. faze končana. Preloka: fantje so se vrnili Preloška niladina je trenutno brez predsednika, a vseeno dela. že pripravljajo igro, da bodo z njo vaščane razveselili za novo leto, prav tako nameravajo ustanovita orkester. Večina mladih sodeluje tudi pri folklori. Odkar so se vrnili od vojakov vaški fantje, je na vasi sploh bolj živahno. Mladina se sestaja in vadi v prostorih bivše trgovine, želijo pa, da bd pred-sedništvo organizacije prevzela Anica Starešinič. Spet pomagajo šolski kuhinji Krajevne organizacije Rdečega križa so se letos spet lotile zbiralne akcije za pomoč šolski kuhinji na Vinici. Po vseh vaseh na viniškem koncu zbira RK sadje in zelenjavo ter krompir, nakar zbrano blago z vozovi pripeljejo v šolo. člani RK ter starši otrok v vseh vaseh z razumevanjem prispevajo za šolske malice, akcija je manij uspešna v vasi Hrast. Mladinski klub ima nov prostor Vse od novembra lani črnomaljska mladina ni imela svojega kluba, ker je bila ob sobo v stavbi družbeno-političnih organizacij, ki jo je kupila banka. Pred dnevi je mladina dobila nov klubski prostor v eni izmed sob nekdanje gostilne Kolbe-zen. Gostinsko podjetje je odstopilo prostor mladim, uporabljali pa ga bodo tudi občinska zveza za telesno kulturo, šahisti in strelci. V kratkem bodo mladinski klub opremili. Cesta na Smuk je odprta Slavje ob otvoritvi nove gozdne ceste, obenem je lovska družina razvila prapor Prejšnjo nedeljo se je pri Tajčbirtu zbrala množica domačinov in kolona vozil, dve dekleti v narodnih nošah pa sta čakajočim na uradno otvoritev ceste ponujali Šilce zganja. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik občinske skupščine inž. Martin Janžekovič, direktor tovarne Iskra Franc Košir, predstavnik GG — obrata črmošnjice tov. Šebenik in predsednik krajevne skupnosti Semič Jule Kočevar, ki je imel otvoritveni govor. Nova cesta je dolga 2 km, vanjo je bilo vloženih 160.000 dinarjev, zgrajena pa je bila v slabih treh mesecih. Pri RAZPRAVE O GOZDOVIH Občinska konferenca čane na razprave o predlogu novega sistema gospodarjenja z gozdovi. in o analizi stanja gozdov v občini. Razprave bodo v nedeljo, 26■ oktobra, ob 10. uri v naslednjih krajih: na Vinici v osnovni šoli, v Adlešičih v zadružnem domu, v Semiču v prosvetnem domu, v Črnomlju v sejni sobi ObS. Iz Preloke bo odpeljal avtobus na Vinico ob 9. uri, s Sinjega vrha ob 9.30. Občani iz Črešnjevca se bodo lahko odpeljali v Semič z avtobusom ob 9.15 in iz štrekljevca ob 9.30. Prevoz nazaj bo organiziran po končanih sestankih. Zakonskih barometrov je zmanjkalo V turistični pisarni v Črnomlju so šli v poletnih mesecih spominki zelo dobro v denar. Zanje so iztržili kar po 5000 din mesečno in še več. Med kupci so bili naj-pogostnejši Nizozemci, id so letovali v Metliki. Največje povpraševanje je bilo po belokranjskih prti&cih, pisanicah, pletenih košaricah m zakonskih barometrih, ki so, kot kaže, postali nepogrešljivi spremljevalci vzdušja v marsikateri družini. Baje so zakonski barometri že v avgustu zmanjkali in jih ni bilo moč kupiti. Letos je obiskalo turistično pisarno tudi precej ribičev. Drugo leto bodo poskrbeli tudi zanje, pravočasno bodo namreč nabavili dovolj ribiških palic. ČRNOMALJSKI DROBIR ■ UPRAVNI ODI JOK ZŠAM po dnižnice v Črnomlju je na seji 18. oktobra sklenil pomagati svojim članom in poklicnim šoferjsm, ki še nimajo predpisane kvalifikacije. Če bo od 25 do 30 prijavljenih, bodo v okviru Zavoda za kulturno prosvetno dejavnost organizirali Solo za šoferje. Kdor do maja 1970 ne bo imel zahtevane kvalifikacije, ne bo mogel voč opravljati šoferskega poklica. Interesenti se lahko prijavijo tlo 1. novembra pri Zavodu za l:ul-tumo-prosvetno dejavnost, kjer dobe tudi vsa pojasnila. ■ DELAVCI, KI SKRBIJO ZA ČISTOČO ULIC, se pritožujejo, da Je za kioskom pred gradom zmeraj velik kup smeti. Veter smeti raznaša in delo je zaman. Predlagajo, naj ji kiosk nabavi posodo za smeti. ■ PRKD LETI JE I*OTOCAR 'vodno pekel in prodajal kostanj, zdaj pa že već let ni nikogar, ki bi se lotil toga dela. Zato pečene- ga kostanja v Črnomlju ni mogoče dobiti. ■ NA VELIKEM STIDIONU V LOKI so se topoli zaradi neodpornosti proti mrazu posušili. Suhe veje, ki so padale na tla, so postale nevarne za obiskovalce pri-reditev, zato jih je dala krajevna skupnost posekati. Topole bodo nadomestili z odpornejšimi drevesi. ■ OBISK KINO l*R12DST4V UPADA — V letošnjih 9 mesecih je gledalo kino predstave v Črnomlju 39.645 obiskovalcev, kar je mnogo manj kot v istem času lani, ko je bilo v kinu še 45.347 gledalčev. Da bi lahko donosno poslovala, je uprava kina sklenila nabavljati samo 'comercialne filme. ■ Piti BENCINSKI ČRPALKI so prejšnji tod en položili v zemljo novo cisterno za bencin. Naglo naraščanje motorizacije je narekovalo podjetju Petrol, da si oskrbi dovolj zalog. gradnji so veliko pomagali GG Novo mesto, podjetje Pionir in Iskra Semič, dela sta vodila Jule Kočevar in Nande Kapš. S to cesto se je odprla možnost izkoriščanja gozdov na Semeniču in Smuku, obenem pa je precejšnjega turističnega pomena. Kolona vozil in pešcev je krenila na Smuk,, kjer so imeli slavje še lovci. Lovska družina Semič, je razvila svoj prapor, ki sta mu botrovale Tončka in Prane Košir. Se-miško lovsko društvo je v nagovoru pohvalil tudi predsednik lovske zveze Črnomelj Janez Žunič. Pri slovesnosti je sodeloval še semiški oktet. Izletniki so se na Smuku lepo zabavali, postregli pa so jim celo z jelenovim golažem. J02E HUTAR £. N' < '£v ' 4 > Esi $3 r ^ Letos je bila dograjena osnovna šola na Vinici. Dograditev je z opremo vred veljala 550.000 din. šola je zdaj ena najbolj sodobnih osemletk na Dolenjskem, le preskrba z vodo ni urejena. Prav pred kratkim so nastale velike težave, ker je v premajhnem vodnjaku zmanjkalo vode. (Foto: Ria Bačer) Po številu strokovnjakov med najslabšimi Gospodarstvu v občini Črnomelj bi lahko boljše šlo, če bi imeli več strokovnjakov - Namesto da bi naraščalo, število visoko izobraženih ljudi še upada - Kje je vzrok in kdo je temu kriv? 15. oktobra je bil v Črnomlju posvet, ka ga je sklical predsednik občine inž. Martin Janžekovič z vsemi direktorji podjetij ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Razpravljali so o gospodarskem položaju občine in o vzrokih, zakaj uspehi niso boljši, obenem pa o izdelavi razvojnega programa do leta 1975. Na posvetu so dali pod drobnogled vsa podjetja, zlasti pa tista, ka so imela ob polletju izgubo ali so izkazala poslovanje na meji donosnosti. Veliko so govorili o stanju v zadrugi, mesnici, Beltu, Belsadu, obrtnem komunalnem podjetju itd. Belt, ki je bil še pred kratkim v hudih težavah, se finančno popravlja. Odprodali so že veliko zalog, kolektiv pa se je zavzeto lotil uresničevanja sanacijskega programa. Prav tako kot Belt pa imajo tudi druga podjetja težave zaradi odhajanja delavcev v tujino. To je eden izmed razlogov, da črnomaljskemu gospodarstvu ne gre tako, kot bi želeli. Navzoči so se zavzeli za pospešitev raznih oblik sodelovanja ali celo za združitve sorodnih podjetij v občini in navzven, poudarjali pa so, da je treba čimprej v vsakem 'podjetju izdelati razvojni načrt do leta 1975. Med glavnimi vzroki za gospodarske težave je poman j kanje strokovnega kadra, kar je lahko ugotoviti iz analize, ki jo je za posvet pripravila občinska konferenca SZDL. Po številu stfokov-njakov občina Črnomelj daleč zaostaja za slovenskim, še bolj pa za jugoslovanskim povprečjem. Leta 1967 je bilo v Jugoslaviji na 1003 prebivalcev povprečno 7,2 študenta visokih šol, v občini Črnomelj pa je leta 1969 na 1000 ljudi komaj 2,6 študenta. Da je trenutno v kolekti- vih porazno stanje, pove podatek, da je imela Jugoslavija leta 1967 na 100 zaposlenih povprečno 4,5 visokošolsko izobraženih iju-Ji, medtem pa je še letos v Čr- nomlju na 100 zaposlenih komaj 1,6 izobraženca. Črnomelj bi lahko ujel jugoslovansko povprečje iz leta 1967 šele čez 12 let, če ne bo takoj sprememb v kadrovski politiki. Navzoči so sklenili, da se bodo v svojih delovnih organizacijah zavzemali za povečanje števila štipendistov, da bodo pri študiju lolj podpirali svoje izredne štu- dente, razen tega bodo skušali privabiti domov razne belokranjske strokovnj ske, ki službujejo drugod. Zlasti je treba takoj spre* meniti odnos do strokovnjakov, ki so že zaposleni, tako go sklenili na posvetu. Bojijo se namreč, da bi se odhajanje nadaljevalo. V zadnjih štirih letih je odšlo 21 visoko izobraženih Hudi, na novo pa jih ni toliko prišlo v občino. Na posv; .?o sklenili, da je treba strokov-n jakom dati taka delovna mesta, za katera so študirali, in da je treba spremeniti tudi politiko do njihovih osebnih dohodkov. R. B. Več pravic lastnikom gozdov Iz enega sklada usmerjati sredstva tja, kjer je za družbo najbolj koristno -Sveti gozdnih posestnikov naj soodločajo! V črnomaljski občini so imeli že več razprav o novem sistemu gospodarjenja z gozdovi, ki ga predlaga republiški izvršni svet. Občani se strinjajo z ugotovitvijo, da sedanji sistem ni primeren, ker imajo premalo vpliva na gospodarjenje z goz- dovi in na promet z lesom. Menijo, da je potrebno jvamoviti poseben republiški sklad, v katerega naj bi se stekala sredstva vseh gozdnih območij, dajali pa naj bi jih tja, kjer imajo pogoje za razširitev gozdnih površin. Tak primer so veli- V BELTU se stanje popravlja ke steljniške površine v Beli krajini, ki so zelo primerne za pogozdovanje. Medtem ko domače gozdno gospodar-stvo nima dovolj denarja ?a vlaganje, pa nekaterim gozdnim območjem denar ostaja. Kmetje se strinjajo, cia se biološka amortizacija še nadalje odvaja, vendar samo od lesa za prodajo, ne pa od lesa za domačo pora 10. Prav tako smatrajo, da je treba tudi v novem sistemu gospodarjenja 3 gozdovi obdržati strokovno gozdarsko službo in družbeni nadzor, zahtevajo pa, naj to službo opravljajo samo stroko mo usposobljeni delavci. Na sestankih, ki so bili na svetu lastnikov zasebnih gozdov, na izvršnem odboru občinske konference SZDL in v nekaterih krajevnih organizacijah SZDL želijo, da bi dobili sveti gozdnih posestnikov več pravic pri odločanju o načrtih, delitvi sredstev, določanju cene, pri trošenju biološke amortizacije in podobnih vprašanjih, kjer zdaj kmetje niso imeli dosti besede, saij je bilo njihovo zastopstvo v organih gozdnega gospodarstva ?jelo majhno. Razprave o gozdarstvu bodo na območju občine končane do konca oktobra. Sprememba naslova! Naročniki m spremenijo svoj slan naslov naj sporočijo oba naslova Dogaja *e da sporo č!Jo samo novega, (tar pa ima mo pr) nas včasih več naroč nikov t onaKim mimKom ui imenom seveda ne moremo vedeti fiigav niulov ie treba spremeniti Vojaki! Vsi vojaki ki naročajo Do lenjski Ust, naj napiSeJo tudi točen domač naslov da bomo vedeli ali naj jim pošlliamo belokran.isko-kočevsko izdajo (t dvema zvezdicama) a!l posav fi sko-trebanjsko • Za občinski praznik čestitamo! INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO Priporoča svoje izdelke, hkrati čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo še veliko delovnih uspehov! GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO čestitamo za praznik občine Novo mesto! KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO Poslužujte se naše mehanične delavnice — servis za moipede TOMOS! Za občinski praznik čestitamo! KMETIJSKA ZADRUGA KRKA NOVO MESTO vabi v svoje dobro založene trgovine. Posebno priporočamo ozimnico. Za praznik čestitamo! TRGOVSKO PODJETJE HMELJNIK NOVO MESTO Nudimo alkoholne in brezalkoholne pijače. Za praznik čestitamo! OPEKARNA ZALOG -NOVO MESTO Nudimo vse vrste opečnih izdelkov! Za praznik iskreno čestitamo! Vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom čestitamo in želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Novo mesto ter se priporočamo! ZAVAROVALNICA SAVA poslovna enota NOVO MESTO KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK s svojimi proizvodnimi okoliši in gostilno »NA TRGU« Za ^občinski praznik občine NOVO MESTO čestita vsem svojim članom, gc-stom, kmetovalcem in občanom! SPLOŠNO MIZARSTVO DVOR pri Žužemberku priporoča svoje usluge in čestita za praznik novomeške občine! ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST NOVO MESTO Popravljamo vso gasilsko opremo, polnimo gasilske aparate in opravljamo SERVIS vozil NSU Za praznik občine čestitamo! imiimn—ii m um p upi KROJAŠKO PODJETJE KROJAČ NOVO MESTO Izdelujemo po meri moške in ženske obleke in sprejemamo večja naročila! Za občinski praznik čestitamo in se priporočamo za naročila! ONPZ METAL JESENICE na Dolenjskem čestita občanom brežiške občine za praznik! AGROSERVIS BREŽICE obrat AGROTEHNIKE Ljubljana Čestitamo ca praznik občine In priporočamo svoje usluge! PROJEKTIVNI BIRO REGION BREŽICE čestita za občinski praznik vsem delovnim organizacijam In občanom! DEKORLES BREŽICE priporoča svoje izdelke in čestita za praznik občine! TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE čestitamo za praznik brežiške občine in priporočamo naše izdelke! GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE čestita prebivalcem za praznik občine Brežice in priporoča svoje proizvode po dnevnih konkurenčnih cenah! Nekatere proizvode prodajamo tudi na potrošniški kredit. GOSTINSKO PODJETJE GRAD MOKRICE JESENICE na Dolenjskem 1 vabi goste na obisk gradu, kjer nudi kvalitetne gostinske usluge. Za praznik občine BREŽICE čestitamo in želimo veselo praznovanje! 'v. SLOVENIJA VINO LJUBLJANA poslovna enota BREŽICE čestitamo za občinski praznik! RESTAVRACIJA NA GRIČU - motel Čadež vabi goste v svoj lokal in čestita | za, praznik! OBRTNO KOVINSKO PODJETJE DOBOVA Izdelujemo kovinsko opremo in konstrukcije. Za praznik brežiške občine čestitamo! TRGOVSKO PODJETJE LJUDSKA POTROŠNJA BREŽICE vabi v svoje dobro založene trgovine in čestita za praznik občine! ŽELEZNIŠKO PODJETJE ZA POPRAVILO VOZ DOBOVA * čestita občanom za občinski praznik občine Brežice! TRGOVSKO PODJETJE KRKA BREŽICE s svojimi poslovalnicami v Brežicah in drugih krajih čestita občanom za praznik in jih vabi v svoje prodajalne, kjer bodo solidno postreženi in zadovoljni z nakupom! . AVTOTRANSPORTNO SERVISNO PODJETJE » PREVOZ r BREŽICE priporoča svoje kvalitetne prevozne usluge in mehanične delavnice. Za občinski praznik iskreno čestitamo! STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE BREŽICE čestita občanom za praznik občine! SPLOŠNO LIVARSTVO DOBOVA...... Odlitki brona, aluminija, bakra in sive litine. Za občinski praznik čestitamo! PETROL Ljubljana POSLOVNA ENOTA BREŽICE čestita prebivalcem brežiške občine in vsem voznikom, ki se poslužujejo Petrolovih bencinskih servisov in črpalk! • \ • vabi v svoje trgovine in obrate, kjer nudi najboljše pridelke in ostalo blago! Za občinski praznik čestitamo! maa^ KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE ■ UB] V..”/ BREŽICE | OPEKARNA BREŽICE Nudimo vse vrste opečnih izdelkov! Za občinski praznik čestitamo! GRADIMO; GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO stanovanjske hiše, poslovne in manjše industrijske objekte ter opravljamo vsa druga gradbena dela m KRKA Upravni odbor podjetja „KRKA“ TOVARNA ZDRAVIL — NOVO MESTO razpisuje v smislu zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje (Uradni list SRS št. 26/67) posojila za študij na naslednjih šolah: FNT - oddelek za farmacijo -FNT - oddelek za kemijo -elektrotehnična fakulteta (šibki ekonomska fakulteta - 3 študijska posojila 1 študijsko posojilo tok) - 1 študijsko posojilo 1 študijsko posojilo Gradbeno in obrtno podjetje Novo mesto s svojimi obrati: zidarskim, ključavničarsko-kleparskim, mizarskim, pleskarskim, vulkanizerskim in šiviljskim čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom za novomeški občinski praznik! UB/ BREŽICE $ $ & LASTNIKI MOTORNIH VOZIL POZOR! Vse rezervne dele, avto gume, letne in zimske, za vaša motorna vozila dobite po konkurenčnih cenah v naši trgovini AVTOMATERIAL V BREŽICAH, Pod obzidjem 32! $ $ & i $ $ Svet osnovne šole ŽUŽEMBERK razpisuje delovno mesto VZGOJITELJICE za vzgojnovarstveni oddelek za predšolske otroke (aa nedoločen čas). Rok prijave 15 dni. srednja tehnična šola - oddelek za farmacijo - 4 študijska posojila Posojilo lahko prejmejo kandidati, ki izpolnjujejo naslednja pogoja: — najmanj prav dober uspeh v šoli, — dohodek na družinskega člana na mesec ne sme presegati 500 Ndin. Prednost imajo moški prosilci iz višjih letnikov ustrezne šole in otroci članov kolektiva, če izpolnjujejo navedena pogoja. Prošnje, ki jih je prejelo podjetje že pred razpisom, bodo obravnavane skupaj s prošnjami, ki bodo prispele po objavi razpisa. Prosilci, ki so prošnje že oddali, morajo te dopolniti z dokumentacijo, ki jo zahteva razpis. Prošnje z dokazili o uspehu v šoli in potrdilo o premoženjskem stanju naj prosilci pošljejo v roku 14 dni od dneva razpisa kadrovskemu oddelku tovarne. n asi raz razgledi po svetu IZBOR NAJZANIMIVEJŠIH ČLANKOV IZ PREKO 100 SVETOVNIH REVIJ IN ČASOPISOV LIST SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Industrijsko podjetje »PETA« Radeče pri Zidanem mostu razpi suj e ‘ ' ‘M ' prosto delovno mesto administratorja v splošnem sektorju. Delo je možno nastopiti takoj, OD po pravilniku podjetja. Potrebna izobrazba: ESS ali dokončana administrativna šola, zaželena je tudi praksa — Stanovanja ni na razpolago OBVESTILO V dopisno ekonomsko, administrativno, tehniško (strojno, elektro, lesno, kemijsko), osnovno, poklicno kovinarsko in delovodsko (strojno) šolo ter tečaje vpisujemo do 1. novembra 1969. Učna pisma smo že začeli pošiljati. — Uvodne razgovore in seminarje bomo organizirali tudi že v tem mesecu. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, LJUBLJANA, Parm6va 39 telefon 316-043, 312-141 — poštni precžal 106. BREZOBVEZNO IN BREZPLAČNĐ VAM POŠLJEMO NA ogleo novo Številko naših razgledov IZPOLNITE IN ODPOŠLJITE NA NASLOV * * t t I + I t t t t NAŠI RAZGLEDI LJUBLJANA CANKARJEVA 5 Pošljite mi na ogled novo številko NAŠIH RAZGLEDOV Ime in priimek Naslov Podpis Ce vam jih v 6 dneh vrnem, nimam do vas NOBENIH OBVEZNOSTI. Ce vam jih v 6 dneh ne vrnem, me smatrajte za naročnika. Združenje šoferjev in avtomehanikov podružnica KRŠKO razpisuje v sodelovanju s poklicno šolo za voznike motornih vozil Ljubljana-Ježica TEČAJ za kvalificirane voznike motornih vozil Pogoji: 1. popolna osemletka 2. enoletni staž voznika C kategorije. Tečaj se bo pričel v začetku decembra 1969. Prijave sprejema do 20. 11. 1969 IZLETNIK, Krško, Hočevarjev trg, telefon 71-142. gpp« Ob bridki izgubi naše drage žene, mame in stare mame ALOJZIJE ZUPINA IZ VEL. BRUSNIC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence ter izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujemo podjetju KREMliN in Cestnemu podjetju iz Novega mesta za podarjena venca, gospodu župniku in proštu za obred pri pogrebu, sosedom za vso pomoč v teh težkih dneh in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti Žalujoči: mož Rudi, sinova z družinama in drugo sorodstvo. LOVCI IN ŠPORTNIKI! PRAVKAR PRISPELO! Krogelni naboji vseh kalibrov - tudi 7 x 57 R in šibreni naboji. - Oglejte si tudi drugo lovsko, ribiško in športno opremo ter lovske obleke slovenskega kroja v preurejeni poslovalnici LOVEC« NOVO MESTO, Cesta herojev 8 PTT PODJETJE NOVO MESTO O Sprejemamo vezane in nevezane hranilne vloge % Na poštah in pri vseh dostavljačih lahko kupite poleg vseh poštnih vrednot tudi kvalitetne razglednice £ Pri dostavljačih širših poštnih okolišev lahko oddaste knjižene pošiljke 0 Uporabnikom ptt storitev se priporočamo ter jim želimo veliko delovnih uspehov in prijetno praznovanje občinskega praznika občine NOVO MESTO OPREMALES NOVO MESTO razpisuj e naslednja prosta delovna mesta: 1. LESNO INDUSTRIJSKI TEHNIK za delo v pripravi dela; lahko je tudi začetnik — pripravnik 2. VODJA NABAVE REPROMATERIALA s srednjo ekonomsko šolo ali trgovski pomočnik Prednost imajo lastniki osebnega avtomobila 3. LESNO INDUSTRIJSKI DELAVCI za strojna in montažna dela 4. UČENCI V GOSPODARSTVU za strojna, površinska in montažna dela Nastop dtela takoj ali po dogovoru. UPRAVNI ODBOR PODJETJA »KREMEN« — Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto vodje razvojne službe podjetja Pogoji: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še posebne pogoje, in sicer: imeti mora visoko strokovno izobrazbo rudarske smeri in odsluženo vojaško obveznost. Praksa na podobnih delovnih mestih zaželena. — Poskusno delo bo trajalo tri mesece. — Osebni dohodki po pravilniku podjetja. — Dvosobno stanovanje v Novem mestu zagotovljeno. Upoštevali bomo prijave, ki bodo na naslov podjetja prispele v 15 dneh po objavi razpisa. — Ponudbe z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo na naslov podjetja. RADIO LJUBLJANA imam glasbo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S fe- stivalov jazza. ■ ČETRTEK, 30. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska Šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Glasbena klasika. 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poro- čila — Turistični napotki za tuje goset. 12.30 Kmetijski nasveti — Marko Jelnikar: Presajanje gr- movnic in drevja. 12.,40 čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 »Pesem iz mladih grl«. 14.40 »Enajsta šola«. 15.30 Glasbeni intermemo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 četrtkovo glasbeno popoldne. 18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer s pesnikom Lojzetom Krakarjem. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Večer skladb Danila Švare. Glasbeno udejstvovanje mladih (3. oddaja). 14.40 Mladinska reportaža: Na poti s kitaro. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra — Manfred Bieler: »Missa«. 22.15 Jugoslovanska glasba. ■SREDA, 29. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Iz glasbenih šol. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Raoul Jenčič: Vtisi s svetovnega prvenstva oračev v Jugoslaviji. 12.40 Priljubljeni pevci slovenskih narodnih pesmi. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Koncert za oddih. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Rad VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00, ■ PETEK, 24. OKTOBRA: 8.08 Operna matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milica Koman: Kaj bi za slovensko kmetijstvo pomenila ureditev porečja Save?, 12.40 Nastop moškega zbora iz Hodiš na Koroškem. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 18.15 Rad imam glasbo (studio Ljubljana). 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka škobemeta. 20.00 Prenos koncertov Iz New Yorka, Bukarešte in Ženeve ob proslavi dneva Združenih narodov. 22.15 Besede in zvoki jz logov domačih. S SOBOTA, 25. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.35 Čez travnike zelene z domačo pesmijo. 9.50 »Naš avtostop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Branko Korbar: Pospeševanje turizma v gorskem gozdnem svetu. 12.40 Z ansambli domačih napevov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Melodije za razvedrilo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.45 Jezikovni pogovori. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.15 Oddaja za naše izseljence. B NEDELJA, 26. OKTOBRA: 6.00—8.00 DObro jutro! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 še pomnite, tovariši .. . a) Aleš Stanovntk-Iztok: Pokol na Vrzdencu, b) Ljudmila Burkelca-Planinka: Dekle, daj mi rož rdečih, c) Jožica Atelšek: Rešili ste mi življenje. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste, 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov. 14.50 Z ansamblom Klaus Wun-derlich. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Nedeljski operni stereo. 17.30 Radijska igra — Vitomil Zupan: »Upor črvov«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvcier«. 22.15 Zaplešite z nami. H PONEDELJEK, 27. OKTOBRA: 3.08 Glasbena matineja. 9.05 , Za mlade radovedneže. 10.15 Pri t vas doma. 11.00 Poročila — Turi-? stični napoti za tuje goste. 12.30 - Kinpiyskii,oasHeti,,fxi* inž. Posjačar: Razmerje med- mleč- - nostjo in pitovnostjo v gospodarnosti govedoreje. 12.40 Igra pihalni orkester Ljudske milice V iz Ljubljane. 13.30 Priporočajo vanj . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbenf intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interena 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Koncert ansambla »I Musiča« v Ljubljani. 22.15 Za ljubitelje Jazza. ■ TOREK, 28. OKTOBRA: 8.08 Operna matineja. 9.35 Deset minut z ansamblom Atija Sossa. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Veterina. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . 14.05 Torek, 28. oktobra 9.35 TV V ŠOU Zagreb 10.30 RUŠČINA Zagreb 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE Beograd 14.45 TV V ŠOLI Zagreb 15.40 RUŠČINA Zagreb 16.10 ANGLEŠČINA Beograd 17.00 RISANKA Ljubljana 18.00 LUTKOVNA ODDAJA Zagreb 18.20 OBREŽJE — oddaja za italijansko narodn. skupino Ljubljana 18.40 TORKOV VEČER S STARI-MI GODCI — II. del. Ljubljana 19.05 OBIŠČITE Z NAMI SKOPJE Ljubljana 19.50 CIKCAK Ljubljana 20.00 TV DNEVNIK Ljubljana 20.30 VIJAVAJA Ljubljana 20.35 VELIKA IMENA SODOBNE. GA FILMA — Don Owen: Kako se je Emie šel življe-nje — kanadski film Ljubljana 21.35 MEDNARODNI ORKESTER JANEZA GREGORCA Ljubljana 22.00 POROČILA Ljubljana Nedelja, 26. oktobra 9.00 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Pohorje, Pie. šivec) Beograd 9.30 NARODNA GLASBA Zagreb 10.00 KMETIJSKA ODDAJA Ljubljana 10.45 PROPAGANDNA ODDAJA Ljubljana 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Ptički brez gnezda in Risanka Ljubljana 11.40 TV KAŽIPOT (do 12.00) Ljubljana 18.20 PEKEL ZA MOŽA V SEDLU — ameriški film Ljubljana 19.45 CIKCAK Ljubljana 20.00 TV DNEVNIK 20.30 VIJAVAJA Ljubljana 20.35 MUZIKANTI — humoristična oddaja Beograd 21.20 VIDEOFON Zagreb 21.35 ŠPORTNI PREGLED JRT 22.05 NEOBVEZNO — dokumen. tarna oddaja Beograd 22.45. TV DNEVNIK Beograd Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK Zagreb 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Drugi spored: 17.25 POROČILA Zagreb 17.30 KRONIKA Zagreb 17.45 DALJNOGLED Beograd 18.15 PEVSKI ZBOR Ljubljana 18.45 GLASBENA ODDAJA Zagreb 19.45 TV PROSPEKT Zagreb 20.00 TV DNEVNIK Zagreb 21.00 SPORED ITALIJANSKE. TV Ponedeljek, 27. oktobra 9.35. TV V ŠOLI Zagreb 10.30 ANGLEŠČINA Zagreb 10.45 NEMŠČINA Zagreb 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO. BRAZBE Beograd 14.45 TV V SOLI Zagreb 15.40 NEMŠČINA Zagreb .15.ANGLEŠČINA ^Zagreb 16.10 FRANCOŠČINA Beograd 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) Beograd 17.45 TIKTAK: F. Bevk: PESTER-NA — nadaljevanje Ljubljana 18.00 PO SLOVENIJI Ljubljana 18.25 PROPAGANDNA ODDAJA Ljubljana 18.30 PRVA POMOČ V NESREČAH Ljubljana 18.50 ZABAVNO GLASBENA OD. DAJA Beograd 19.20 ZNANOST IN MI Ljubljana 19.45 CIKCAK Ljubljana 20.00 TV DNEVNIK Ljubljana 20.38 VIJAVAJA Ljubljana 20.35 Dimitar Solev: NAVADNI OSLEZ — ali Hibiscus Es-culentus — drama TV Skop. je Ljubljana 21.40 Leo VVeiner: SONATA V FIS. MOLU Ljubljana 22.05 POROČILA Ljubljana avtomatski oljni gorilniki K ROŽ Ml IVI PLAMENOM- - • Drugi spored: 17.25 POROČILA Zagreb 1.30 KRONIKA Zagreb 17.45 RISANKA Beograd 18.00 LUTKOVNA ODDAJA Skopje 18.20 ODDAJA O PROMETU Zagreb «t00 NARODNA-GLASBA- Skopje 19.15 REPORTAŽA Sarajevo 19.45 TV PROSPEKT Zagreb 20.00 TV DNEVNIK Zagreb 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Petek, 31. oktobra 9.35 TV V ŠOLI Zagreb 11.00 ANGLEŠČINA Beograd 14.45 TV V ŠOLI Zagreb 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE ^ Beograd 17.50 NOVE DOGODIVŠČINE HUC-KLEBERYJA FINA — serijski film Ljubljana 18.15 GLASBENA ODDAJA Beograd 19.00 SVET NA ZASLONU: Kaj je vredno (nekaj problemov la neuvrščenega in nerazvitega sveta) Ljubljana 19.50 CIKCAK Ljubljana 20.00 TV DNEVNIK Ljubljana 20.30 VIJAVAJA Ljubljana 20.35 POVELIE ZA UMOR — an. gleški film Ljubljana 22.25 ŽIVLJENJE V VESOLJU — II. oddaja Ljubljana Drugi spored: 17.25 POROČILA Zagreb 17.30 KRONIKA Zagreb 17.45 ODDAJA ZA OTROKE Skopje 18.15 GLASBENA ODDAJA Beograd 19.00 PANORAMA Zagreb 19.50 TV PROSPEKT Zagreb 20.00 TV DNEVNIK Zagreb 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Sreda, 23- oktobra 9.35 TV V ŠOLI Zagreb 16.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) Beograd 17.05 TRAPOLLO HH 33 — II. nadaljevanje Ljubljana 17.45 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA Zagreb 19.15 POPULARNA GLASBA Sarajevo 19.45 CIKCAK Ljubljana 20.00 TV DNEVNIK Ljubljana 20.30 VIJAVAJA Ljubljana 20.35 KONCERT OB DNEVU VARČEVANJA — prenos Ljubljana 21.35 ČLOVEK S KAMERO — Človek iz Luizijane Ljubljana POROČILA Ljubljana Četrtek, 30. oktobra 9.35 TV V SOLI Zagreb 10.30 NEMŠČINA Zagreb 10.45 ANGLEŠČINA Zagreb 11.00 FRANCOŠČINA Beograd 14.45 TV V ŠOLI % Zagreb 15.40 NEMŠČINA Zagreb 15.55 ANGLEŠČINA Zagreb 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA. ZBE Beograd 17.15 VESELI TOBOGAN — I. oddaja Ljubljana 17.45 PO SLOVENIJI Ljubljana 18.15 MOŠKI ZBOR IZ PTUJA (JRT) Ljubljana 18.45 TV KOMEDIJA Zagreb 19.45 CIKCAK Ljubljana 20.00 TV DNEVNIK Ljubljana 20.30 VIJAVAJA Ljubljana 20.35 William Thackeray: SEMENJ NIČEVOSTI — nadaljevanje Ljubljana 21.20 PROBLEMI DRUŽBOSLOVNE LITERATURE — oddaja iz cikla Kulturne diagonale Ljubljana. 21.55 SMART — serijski film Ljubljana 22.00 POROČILA Ljubljana ZMOGLJIVOST 16.000 DO 450.000 kcal/h KURILNO OLJE ZA GOSPODINJSTVO DO 1,6" E NA VSEH BEN-CINSKIH ČRPALKAH Sobota, 1. novembra 9.35 TV V ŠOLI Zagreb 17.45 GLASBENA ODDAJA Ljubljana 18.15 OTROCI EVROPE — mladinski spored Beograd 19.15 SPREHOD SKOZI ČAS: I. svetovna vojna Ljubljana 19.40 PET MINUT ZA BOLJŠI JE. ZIK Ljubljana 19.45 CIKCAK Ljubljana 20 30 VIJAVAJA Ljubljana 20.00 TV DNEVNIK Ljubljana Kosovel-Srebotnjak: EKSTAZA SMRTI Ljubljana 20.35 REZERVIRAN ČAS TV KAŽIPOT Ljubljana POROČILA Ljubljana NORDIJSKA IZVEDBA KONKURENČNE CENE Švedska kvaliteta GENERALNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO Jerromoio MARIBOR VSAK KUPEC sobne peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU EMO 8 sobna peč na olje 75oo kcal/h z AET prižigalceni i'i EMO 5 sobna peč na olje Sooo kcal/h z AET požigalcem KAMIN EMO 5 sobna peč na premog 5ooo kcal h EMO 3 sobna peč na olje 3ooo-4ooo kcal h z AET prižigalcem Lanskoletni nagrajenec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen. 1. nagrada RENAULT 16 TS 2.-26.nagrada * POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI „EMO” Žrebanje meseca decembra v Beogradu Mogoče boste letos vi... 9xmjan+H - GARANCIJA DOLENJSKI UST * TEDNIK' VESTNIK vsak četrtek BO OPO izvodov! Petek, 24 oktobra — Rafael Sobota, 25 oktobra — Darijan Nedelja, 26 oktobra — Lucijan jnedeljek, 27. oktobra — Sabina prek, 28 oktobra — Simon oda. 29. oktobra — Ida trt ek, 30 oktobra — Sonja Brežice: 24. in 25. 10. ameriški film GOSPODU Z LJUBEZNIJO. 26. in 27. 10. amer. film DVOJNIK V ŠKRIPCIH. 28. in 29. 10. angl. film STOJ, STRELJAM! Črnomelj: od 24. do 26. 10. angleški barv. film DR. SYN ALI SLUŽBO DOBI Gospodi n jsko pomocnico is- če 4-članska družina. Plača zelo zelo visoko. Inž. Mezgolič, Dolomitska 21, Ljubljana. DEKLE IN FANTA za kmečka dela sprejmem. Preslabim tudi službo, nudim stanovanje in hrano. Babnik, Vodnikova c. 123, Ljubljana. TAKOJ SPREJMEM vajenca. Dobravec, dimnikarstvo, Litija. Oskrba v hiši. Pc;'.oj vsaj 6 razredov osnovne šole. DRUŽINA z enim otmkom išče dekle ali ženo za varstvo otroka v dopoldanskih urah. Will, Cesta herojev 41, Novo mesto (prj Labodu). DEKLE, katero ima veselje za gostinstvo, lahko do*bi takoj zaposlitev. Plača po dogovoru. Angela Mencinger, gostilna Zelenica, Žirovnica — Gorenjsko. ISCEM DEKLE za varstvo dveh otrok Naslov v upravi lista (2009/69). GOSPODINJSKO POMOCNICO, pridno in pošteno, iščem za moderno gospodinjstvo pri 4 osebah. Ceme Vižmarje 66, Ljubljana — Šentvid. NEMČIJA — priložnost za dekle! Za adravniško gospodinjstvo z dvema osebama iščemo prijazno mlado dekle za kuhinjo in gospodinjstvo (za kuhanje potrebno ie najnujnejše znanje). Pogoji: čistost, zanesljivost in samostojnost. Najkrajša možna doba za zaposlitev je 8 do 12 mesecev Vožnja plačana. Zaslužek 31.000 Sdin poleg hrane in stanovanja. Možnost izučitve za adravniško sestro. Ponudbe s fo-• tografijo na oglasni oddelek Dol. Usta pod »Bodoča sestra«. SLUŽBO DOBI dekle za delo v gospodnjstvu in v aranžerski delavnici Stane Kolman, aranžer, Bled SPREJMEM DEKLE, ki bi se ra da zaposlila v Ljubljani. Zadravec, Gal levica 88. Ljubljana. SPOSOBNE pohištvenega mizarja iščem Samsko stanovanje priskrbi ieno. Lokar, Ljubljana — Stegne 4 (za Celovško 204). PRODAM SL"7BO IŠČE ISCEM mesto gospodinjske pomočnice v bližini Novega mesta ali Ljubljane, pripravljena pa sem tudi pomagati v gospodinjstvu, če mi kdo preskrbi primerno stalno zaposlitev Naslov v upra- vi lista 2051-69 VZAMEM v varstvo otroka v starosti od 2 let naprej. Naslov v upravi lista (2024/69). MLINSKE KAMNE — naravne, od lične za belo meljavo, < skoraj nove, proda Ciril Kovačič, Hrib 1 pri Stoipičah. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno osamdeset-basno harmoniko Violeta. Naslov v upravi lista. 20416-69 PRODAM montažno barako, pri. merao za shrambo orodja pri gradnji ali garažo. Ponudbe na Dol. list pod »Poceni«. PRODAM stroje in orodje. Kolarstvo Les, Brežice. PRODAM STROJ za popravilo najlon nogavic. Stefi Lavrič, Kidričeva 2, Kočevje. PRODAM coa 400 elektrofiltrskih zidakov Trbovlje, cca 400 kosov cementne strešne opeke odlične kvalitete, malo rabljen 100-litr-ski hrastov sod in televizor »Pa-las« ČSSR. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Črnomelj«. POCENI PRODAM polavtomatski pralni stroj znamke AEG in centrifugo. Jožica Jenkole, Krško, Ulica 4. julija 48 PRODAM ovci z mladičema. Naslov v upravi lista (2005/69). PRODAM 1150 kosov opeke (bo-brovec). Stane Rozman, Partizanska 23, Novo mesto. PRODAM krojaški šivalni stroj, premično kopalno kad in kuhinjsko kredenco. Ogled v popoldanskih urah. Bršlin 56, Novo mesto. POCENI PRODAM hladilnik EKA Ogled po 14. uri. Novo mesto, Kosova 1. POCENI PRODAM kombiniran otroški voziček. Usenik, Parder-Slčeva 33, Novo mesto. PRODAM veliko lepih malo ponošenih oblek, plaščev in bund za starost 9 — 18 let in ženske plašče za starost od 20 — 40 let. Naslov v upravi lista (2025/69). PRODAM desni štedilnik na dr va »Gorenje«. Jože Horvatin, Mirna peč. gostilna pri Milki Ogulin KOTEL za žganjekuho (50 1), nov, na 2 cevi, poceni prodam. Aloja Soline, Resljeva 36, Ljubljana. PRODAM revolversko stružnico. Vprašajte pri Medvedu, ključavničarstvo, Trebnje. ST KOVANJA ISCEM sobo in kuhinjo ali večjo sobo v Novem mestu. Pia. čam vnapre.' za leto dni. Naslov v upravi lista. 2036-69 ZAKONCA BREZ OTROK (dipl. inž. — Studentica; iščeva manjše stanovanje ali sobo s souporabo kopalnice v Novem mestu, lahko za omejen čas. Ponudbe pod »Mir«. ODDAM sobo v Novem mestu. Naslov v upravi hsta. 2045.69 ZAMENJAM 3-sobno stanovanje v Kočevju za enako v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku. 2047-69 ISCEM opremljeno sobo v Brežicah. Marinka Bandelj, Gozdno gospodarstvo, Brežice. ZAKONSKI PAR brez otrok nujno potrebuje neopremljeno sobo, po možnosti tudi kuhinjo, v Novem mestu. Plača dobra. Ponudbe pod šifro »40.000«. ODD/. /I opremljeno sobo. Naslov ▼ upravi lista (2013/69). MOTORNA VOZILA PRODAM moped T.12. Naslov v upravi lista. 2037-69 PRODAM breehiben VW 1300, prevoženih 30.000 km. Jože Podgoršek, Brežice PRODAM , dobro ohranjen avto NSU 110 SC, letnik 1967 — 30.000 km. Inž. Božo Kočevar — Kandijska 13, Novo mesto, UGODNO PRODAM traktor Val-padana, pogon na 4 kolesa, letnik 1968, s plugom In kultivatorjem; dam tudi na obroke. Jože Mihevc, Sp. Senica 2, Medvode. PRODAM opel olimpdjo, letnik 1952, primerno za reaorvne de-le ali gumi voz. Naslov v upravi lista. 2050-60 MOPED T-12, letnik 19C8, odličen, registriran za loto 1970, ugodno prodam. Inž. Jože Kruljac, Novo maoto, Vifcovčeva 10. STRASILO 28. 10. švedski barvni film ELVIRA MADIGAN. 30. 10. angl. barv. film JASTREB IZ KASTI LJE. Kočevje — »Jadran«: 24. 10. franc. barv. film ŽIVETI ZARADI ŽIVLJENJA. 25. in 26. 10. angleški barv. film SMEŠNE STVARI SO SE DOGODILE NA POTI V FORUM. 26. in 27. 10. REVOL-VERASI APASKEGA KLANCA. 28 10. ital film NASI MOŽJE. 29. | 10. ital. barv. film SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE. 30. 10 amer. barv. film VRAŽJI FANT JE V LETEČIH ŠKATLAH. Kostanjevica: 26. 10. ameriški barv. film LJUBEZEN NA PESKU. 29. 10. jug, film NOZ. Metlika: od 24. do 26. 10. franc, barv. film SVETNIK PRIPRAVLJA ZANKO. Od 27. do 29. 10. ital.-franc. barv. film VSTANI IN STRELJAJ! 29. in 30. 10. franc, barv. film TOPLI PLEN Mirna: 25. in 26. 10. amer. film POROČNIK INDIJSKE BRIGADE. Mokronog: 25. in 26. 10. franc.-ital.-Španski barv. film — ČRNI TULIPAN. Novo mesto: od 24. do 26. 10. angl. barv. film JAMES BOND 007 CASINO ROYALE. 27. in 28. 10. slovenski film PETA ZASEDA. 29. in 30. 10. ital. barv. film PAS NEDOLŽNOSTI. POTUJOČI KINO NOVO MESTO: od 24. do 28. 10. Špan. barv. film KRALJICA SANTACLER. Ribnica: 25. in 26. 10. angleški barv. film MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI. Sevnica: 25. in 26. 10. ameriški film HOMBRE. 29. 10. ital. film TRI LJUBEZENSKE NOČI. Sodražica: 25. in 26. 10. angl. barv. film LADJA ZA IZPOSOJANJE. Trebnje: 25. in 26. 10. franc, barv. film — NORČIJE VITEZA PARD ATLLANA KR' NE K Hčerki Marinki Novak, ki je na delu v Nemčiji, želimo za 17. rojstni dan mnogo sreče, veselja, največ pa zdravja: ate, mama, sestre in brat Lojze z ženo Marijo. — Franceta pa lepo pozdravljamo. Opozarjamo tistega, ki bo širil neresnične govorice o mojemu sinu Francu Papežu z Potovega vrha 8 Novo mesto, da ga bom sodno preganjal. Ivan Papež. Pri preklicu Antona Pluta iz Grma 1, Gradac, je bilo nepravilno objavljeno, da prepoveduje vožnjo in pašo kokoši Jožetu Kuzeju, namesto pravilnega: Jožetu Kuretu. Izletniki iz Bukoška pri Brežicah preklicujemo žaljive besede, ki smo jih pisali na razglednici sestrama Lah iz Bukoška pri Brežicah dne 22 julija 1969. HI- jD 10 3V KUPIM KUPIM hrastove deske, suhe in sveže, debeline od 25 do 40 mm. Franc Medic, Jelševnik, Črnomelj. POSEST POCENI PRODAM staro hišo (za adaptacijo) z nekaj zemlje, primemo za vikend, na lepem in mirnem kraju med Sentlovren-cem in Vel. Loko na Dolenjskem. Informacije pri Kotarju, Kukenberg 3, Velika Loka. KUPIM ali zamenjam okoli Trebnjega (imam enostanovanjsko hišo. 16 arov zemlje, voda in elektrika v hiši). Franc Urlič, Mokronog 15. PRODAM H ISO z vrtom na Drnovem pri Krškem. Amalija Germek, Krško, Aškerčeva ul. 7. KUPIM IIISO z vrtom ali z vinogradom v Semiču ali v bližini. Ponudbe na upravo lista pod »Boljša hiša«. PRODAM manjše posestvo v Gr. movljah. Naslov v upravi lista. 2038-69 ^OBVESTILA I Zahvala kirurškemu oddelku Kirurškemu odde.ku v novomeški bolnišnici, še posebej pa dr. Cepudru za uspešno opravljeno zahtevno operacija, s katero ml je rešil življenje, kot tudi celotnemu zdravniškemu in strežnemu osebju se prisrčno zahvaljujem in se jim še nadalje priporočam. Aloje Zagorc, Nova resa 10, Krško. Dr. Minki Maležič iskrena hvala za ves trud Srečna mamica Mari Bojane Iskrena javna zahvala tov, dr. Tonetu Kovaslču Iz Semiča za njegovo vestno službovanje in obiskovanje bolnikov. Se mnogo uspehov pri nadaljnem delu mu želi Polde Pintarič. Tanča gora 1. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete. tašče in svakinje ANTONIJE PONIKVAR se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi pevcem, posebno pa gospodu župniku za spremstvo in za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči. Obveščamo cenjene stranke, da Je začel redno obratovati novi pnevmatski mlin v Mihalovcu pri Dobovi. Izdelujemo kvalitetno moko. Priporoča se Volovec — Račič. DOMAČI ČAJI IN MAZILA IZ ZDRAVILNIH ZELIŠČ — Vse vrste čajev In izdelkov iz zdravilnih zelišč za razne težkoče, npr. čaje pri živčnih težavah, čaje za čiščenje krvi, čaje pri pritisku, čaje za želodčne težave, čaje pri sladkorni bolezni, čaje za astmo (naduho) itd. mazila — olja za razne bolečine in lišaje ter tekočino za negovanje las itd. dobite v Izoli, Plenčičeva ul. 4 (ta ulica je « smeri Koper — Izola 200 m P1®® avtobusno postajo levo) y četrtek, petek, soboto od 8. do 12. in od 15. do 19 ure ter v nedeljo od 8. do 12. ure. Sporočite svoje težave ln vam pošljem po pošti. Jožef Tomažinčič, predelovanie zdravilnih zelišč. Izola. Plenčičeva ul.; 4. CENJENE GOSTE obveščam, da je ob torkih gostilna Pri Henri, ku t Loški -Tsi zaprta, ostale dneve nudim postrvi, domače koline in dobro domačo kapljico. Za obisk s priporočam' ZLATO ZAPESTNICO sem izgubila 20. oktobra od Glavnega trga do 2abje vasi. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne na upravo Dolenjskega lista. *AZNO NUJNO OTREBUJEM 300.000 S din posojila za dobo 18 mesecev. Nudim 10-odst. obresti pri zadnjem obroku. Naslov v upravi lista. 2040-69 V NEDELJO, 19. oktobra. Je bila od Gotne vasi do Krjstanove ulice izgubljena ženska ura, drag spomin. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v Kristanovi ulici 5, Novo mesto. ISCEM profesorico, ki bi poučevala angleški jezik in zgodovino učenko iz 7. razreda. Naslov v upravi lista (2026/69). PRI ZDRAVLJENJU hemoroidov (zlate žile) jo prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem ublažite bolečine in krče. Prijetno učinkovito sredstvo za to Je rogaški DONAT vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) in pri DOLENJKI. CE STE V ZADREGI, kakšen pr- stan bi podarili svoji ljubljeni, rja Otmarja Zidariča v Gosposki S t Ljubljani (poleg ualvama). Prav je, da zveste: Večkrat na leto vam dimnikar prinese srečo — vsak četrtek pa vas redno ■ ■ v v obisce VAS DOLENJSKI LIST z vsem, kar vas vedno znova zanima, pouči, razveseli in obvesti, Zdaj je pravi čas, da se ga spomnite tudi vi — da uredite obveznosti do svojega lista. Vaš pismonoša vas išče in bi rad 16 dinarjev za polletno naročnino. Ne odlašajte s plačilom, imel bo samo nepotrebna pota, delo in stroške! Vse naročnike lepo pozdravlja UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA 15.000 din škode 17. oktobra ob 18. uri sta med srečavanjem na pregledni cesti v Ložinah pri Kočevju trčila tovornjak, ki ga je vozil Boris Klančar iz Kočevja, in osebni avtomobil, ki ga je voaila Angela Ora žem iz Dolenje vasi. Pri nesreči Je bil hudo poškodovan potnik v osebnem avtu Rudolf Oražem, ki so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na voeilib je za okoli 15.000 din škode. Alkotest je pokazal, da je bila Oražmova trez. na, Klančarja pa so zaradi suma, da je vozil vinjen, odpeljali na odvzem krvi. Vranoviči: z avtom se je prevrnil Anton Kralj iz Vranovičev je 18. oktobra zvečer peljal steljo iz gozda. Pred Vranoviči je naproti z dolgimi lučmi pripeljal neki avtomobilist in zaslepil Mirka Jeleniča iz Semiča, ki se je pripeljal za vozom. Jelenič je treščil z avtomobilom v voz in ga prevrnil v dolino. Kraljev vol se je splašil in zbil na tla Ano Kralj, da si je pri padcu poškodovala roko in nogo. Ruhna vas: avtomobilist treščil v nasip 18. oktobra ponoči je pri Ruhni vasi zaneslo s ceste Novomeščana Jožeta Knafeljca. fcadel je nasip avtomobilske ceste in se prevrnil. Škodo so ocenili na 3.000 din. Čatež: tovornjak na njivi Miroslav Jelen z Malega Vrha pri Globokem je 17. oktobra vozil tovornjak od Čateža proti Zagrebu. Prehitel ga je Rafael Konta s tovornjakom brežiške AGRARIE. Ker je naproti drvel avtomobil, je Konta zavil na desno in odrinil Jelenov tovornjak s ceste, ki se je zatem tudi prevrnil na njivo. Škodo so ocenili na 10.000 din. Poljane: Tržačan zadremal za krmilom 17. oktobra ponoči se je pri Poljanah prevrnil z mesom naloženi tovornjak, ki ga je vozil Tržačan Claudio Vouk. Voznik je za krmilom zadremal, fikodo so ocenili na 30.000 din. Metlika: trčenje mopedistov 15. oktobra se je na Cesti bratstva in enotnosti v Metliki mopedist Jože Geršič zaletel v mopedista Alojza Veseliča, ko je le-ta zavijal na levo. Oba sta padla, Ger-Sič pa si je poškodoval glavo. Drnovo: štirje ranjeni! 19. oktobra zjutraj Je Bogdan Švab iz Ljubljane na avtomobil ski cesti pri Drnovem zapeljal na levo stran ceste, ko je naproti pri drvel z osebnim avtomobilom Zlatko Mužič iz Zagreba. V strahovitem trčenju sta se poškodovala oba voznika, ranjeni pa sta tudi Mužičevi sopotnici. Škodo so ocenili na 15.000 din. Pripeljal je po levi strani Prane Zibert iz Brezovega pri Sevnici se le 18. oktobra popoldne peljal z osebnim avtom proti Smedniku. Pri Podlipi mu je pripeljal naproti z osebnim avtomobilom Dragutin Reich iz Zagreba, ki je v ovinku pred srečanjem prehiteval mopedista in zapeljal na levo stran ceste. Med njima je prišlo do trčenja in na vozilih je nastalo za okrog 1.000 dinarjev škode. Kolesar je zavozil v jarek 17. oktobra zvečer se je Josip Adamič iz Sevnice peljal s kolesom proti Gobovci in zavozil s ceste v približno 30 cm globok jarek ter se prevrnil. Zaradi poškodb so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Trčenje v gosti megli Janez Kodrič iz Vel. Podloga je 18. oktobra zjutraj vodil vprego proti Brežicam. Z njim je sedela na vozu tudi Ljudmila Štokar iz Vel. Podloga. V Cerkljah je za vprego pripeljal osebni avtomobil Marjan Zevnik iz Gornje Pirešice in v gosti megli trčil v vprego. Voznik vprege in njegova sopotnica sta padla z voza in se laže ii»oškodo-vala. Na vozilih je za okrog 1000 din škode. Na križišču sta trčila Voznik osebnega avtomobila Ivan Kostevc iz Brežic je 19. oktobra zjutraj pripeljal iz smeri Dobrave v križišče v Globokem pri Brežicah v trenutku, ko je z njegove desne strani s precejšnjo hitrostjo pripeljal mopedist Franc Rihl iz Dednje vasi in trčil v osebni avtomobl. Mopedist in sopotnik sta padla, na osebnem avtomobilu pa je za o-krog 1.000 din škode. Monedist je vozil brez izpita. Trčenje na ovinku Voznik osebnega avtomobila Ivan Lah iz Brežic je 19. oktobra popoldne pripeljal iz smeri Bil Seče vasi v nepregledni ovinek pri Dolnji Pirošici Tedai mu je po sredini ceste pripeljal naproti voznik osebnega avtomobila Srečko Juj-novič iz Zagreba, tako da sta trčila. Na vozilih je za okrog 2.500 din škode. Oktobrsko vreme v pregovorih V vinotoku burja, mraz, v prosincu sončen čas. — Ce se drevje zgodaj obleti, polje ob letu bogato rodi. — če je Gal toploten in suh, bo leto, ki pride, z močo skopuh. — Gal suho-ten obeta sušo naslednjega leta. — Vlažen, mrzel Luka kmalu sneg prikuka. — Kakršno vreme Urša prinese, tako se zima rada obnese. ' . LUNINE MENE: 25. 10. @ ob 09,44 2. 11. 9. 11. ob 08,14 ob 23.11 Danes: 32 950 izvodov Današnja naklada DOLENJSKEGA LISTA je razdeljena takole: 29.751 izvodov so dobili stalni naročniki na svoje domače naslove, 945 izvodov je odšlo v trafike, 2053 izvodov v izredno kolportažo v delovne organizacije, 201 list pa je bil tiskan za dokazne izvode in za arhiv v upravi. DOLENJSKI LIST uASTNIKi IN IZDAJATELJI. občinske Konleren ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krfiko, Metil ta. Novo mesto Ribnica, Sevnica in rrebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: rone JtO&nlk (glavni in odgovorni urednik) Ria Bačer, Slavko Dokl. MiloS Jakopec. Marjan Legan .Marija Pado van, Jože Primc. Jožica Teppey in Tvan Zoran Teh nični urednik Marjan MoSkon IZHAJA vsak četrtek - Posamezna Številka 70 par (70 startb din) - Letna naročnina: 32 N din (3200 Sdin) polletna naročnina 16 no vib dinarjev (1600 Sdin); plačljiva J« vnaprej - Za inozemstvo 62 50 novib dinarjev (6 350 Sdin) oz 5 amerifiklb do larjev ab ustrema druga valuta v vrednosti 5 amen Sklb dolarjev - Tekoči račun pn podi SDK v Novem mestu. 521JM* - NASLOV UREDNIŠTVA Ifi (JPtiA VE Novo mesto Glavni trg s - Postni predal: 33 -Telefon: (068>-2l-22T? - Nenaročenih rokopisov tn fotografij ne vračamo - Tiska OP »Delo« v Ljubljani