Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za Mit leto predplačan 16 (Id., xa pol leta 8 fld., xa četrt leta 4 fld., za jedem meiec 1 fld 40 kr. V V administraciji prejeman velja: | Za telo leto 12 fld., sa pol leta 6 fld., sa četrt leta 3 fld«, u jeden meiec 1 fld. V Ljubljani na dom počiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leta Posamne I te vilice po 7 kr. Vredniitva tel Naročnino in oznanila (imerate) vaprejema npravnlStvo ln ekspedlelja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve nllee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je ▼ SemeniSkih nlieah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, ixvxemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. >f6n-itev. 74. v Ljubljani, v soboto 3. junija 1899. Letnili XXVII Narodna ekonomija župana" Hribarja. ii. Občinska politika večine na magistratu kri-stalizuje se v politiki župana Hribarja. V prvem članku smo to politiko označili in tudi pokazali kot slovensko-narodno pogubno. Vnanji bleBk krasnih palač, modernih občil in recimo čez neobhodno potrebo segajoča udobnost in luksus v javnih napravah se javlja v drugih mestih kot posledica dobrega materialnega položenj a mestnega prebivalstva vobče. Tega predpogoja, namreč dobrega materialnega položenja našega mestnega prebivalstva ni v Ljubljani, zatorej je tudi velikomestno ravnanje občinskega sveta glede regulacije mesta, glede razsvetljave, glede občil in glede mestnih naprav vsaj nekoliko nepremišljeno. Odkrito povemo, da nas veseli gledati razvitek Ljubljane, ki se je pojavil po potresu v stavbensko arhitektoničnem oziru, ker nam je Ljubljana kot središče našega naroda, kot prvo slovensko mesto nad vse pri srcu. Ali uprav zato, ker ljubimo to slovensko mesto, moramo svariti pred vsako vihravostjo, pred vsako nepremišljenostjo in pred vsakim nepotrebnim izdatkom v občinski upravi. Kot dobri Slovenci moramo se protiviti sedanjemu toku občinske politike, ki je, kakor smo zadnjič dokazali, opasen slovenski bodočnosti Ljubljane. Velikonemška devizaje: »Un-sere Zukunft liegt auf dem Meere, unsere Gegen-wart jedoch zwischen dem Baltischen und Adria-tischen Meere.« Smoter nemške politike je, in ta je mero-dajna tudi pri ljubljanskemu nemštvu, dobiti prosto pot do Trsta, do Adrije čez mrtvaško polje slovenskega naroda. Zato se tako žilavo organizujejo in po-množujejo nemške naselbine po slov. zemlji, osobito v Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju. Dr. Binder kot faktični vodja nemške organizacije razvija čudovito energijo in vztrajnost. Da slepi slovensko javnost, ima v ospredji nemška oportu-nista barona Schwegla in dr. Schafferja, ki ple-šeta okrog liberalnih slovenskih prvakov, da ti ne vidijo, kako nemštvo gre i pri nas za velikimi smotri nemške bodočnosti. Zato pa je dolžnost slovenskih politikov, da svojo politiko, in naj si bode ta ali gospodarska, ali strogo politična, naj si bode v državnem ali deželnem zboru ali pa v občinskih zastopih, s stališča slovenske bodočnosti uravnajo. In s slovenskega stališča se protivimo sedanji politiki v mestnem gospodarstvu, ki v svojih posledicah pro-letarizuje slovenski srednji stan v Ljubljani in daje priliko, da »Siidmarka« zabija v slov. Ljubljani kole za nemški most do Adrije. Politika občinske uprave se mora izpreme-niti. Občinska uprava se ravnaj v obče po teh le načelih: 1. Mestni zastop delajštedljivo. Dosedaj ni bilo tako, kakor bi želeli. Imena Grasselli, Valentinčič in Aškerc, ki so zlezli pod streho mestnega uradništva, živo slikajo recimo nobleso občinske večine z mestnim denarjem. Tudi glede troškov pri »Mestnem domu« in regulaciji Rimske ceste ne moremo reči, da bi se ne bilo dalo par tisočakov prihraniti, ko bi bili v razmerju mest- nemu premoženju delali, ne pa bahaško velikomestno. 2. Stavbinski red uporabljaj se prizanesljivo, da ne pridejo nekateri gospodarji vsled strogosti uporabe stavbinskega reda v kon-kurz. Kaj pride lahko za hišnim krahom — smo že v prvem članku povedali, namreč oslabljenje slovenskega elementa v meščanstvu. 3. Občinski zastop pečaj se bolj kakor doslej s socialnopolitičnimi reformami. a) Volilni red za mesto Ljubljana so prena-redi tako, da dobe tudi dosedaj politično brezpravni sloji svoj četrti volilni razred. b) Mestni zastop pečaj se intenzivneje z zadevo preskrbe onemoglih ubožcev.*) Z ozirom na novi domovinski zakon je to vprašanje za večja mesta naravnost nujno. c) Jako važno je za naB Slovence tudi zadružno vprašanje. Slovenski obrtniki v Ljubljani, vzlasti krojači, čevljarji in mizarji nujno potrebujejo produktivnih zadrug. Ako kaj takega morejo osnovati goriški slovenski obrtniki — (krojaška in mizarska zadruga) — potem je i v Ljubljani mogoče, ako mestni zastop dela na izvršbo in take zadruge denarno subvencionuje. Dosedaj paje stranka, ki gospodari na magistratu, sovražna zadružnemu gibanju. Skrajni čas je, da prodre i v vrste liberalnih nacionalnih ekonomov takozvane narodne stranke boljše prepričanje v tem oziru. d) Naravnost pereče je vprašanje glede apro-viziranja mesta z živili. Ljubljana je glede živil *) Dunajski poslancc in mestni uradnik dr. Rihard \Vciss-kirchner je v zalogi I.eonove družbe izdal o tej zadevi jako instruktivno knjižko: „Die Arnienpriego einer Grosstadt". LISTEK. Pismo iz globokega kotla kranjskega Merkurja prijatelju v preudarek. Že takrat, ko sva se ločila, sem ti rekel, da ti ne bom mnogo pisaril. Saj me poznaš, jaz tebe tudi. No, kako razglednico, ko novodobno veščo, že še dobiš, da boš vedel, da sem še živ, kolikor se da živeti in dihati v našem lenem zraku. Ali glej šmenta, danes ti pa moram pisati; tako me prsti srbe, da ne morem več prenašati, in tam krog mojega srca tako nekaj brca, kakor kaka poredna sraka, ki sede na star hrast in se smeji bosopetemu fantalinu, ki bi rad splezal do gnezda, pa ima premajhna bedresca za predebel hrast. Le glej debelo in se muzaj moji parabolični duhovitosti. Le potrpi — potrpljenje železna vrata prebije, so trdili naš oče,*; kadar nisem mogel dočakati kosila. Da bo pa tvoje potrpljenje nekaj bolj grenko, zato ti prijateljski razodenem, da bodi pripravljen na par poštenih zafrkacij, ki ti pa ne bodo nič škodovale. Saj veš, da sva se večkrat sprla za stvar, pa sva bila zato prav tako dobra prijatelja, ker sva študirala klasike in če sva prav različno kvasila, nisva nikdar pozabila tistega reka starih olimpijskih kolesarjev, ki so vedno trdili: *cb a-OAsv ev ij.t^i.) v.ir.r.. Recimo, naj bo tole uvod za moje pisanje, katero ti pošiljam čez hribe in doline. Na kvaterno soboto sem prangal čez tisti slavni most, po katerem se dojde v naše zgodovinsko mesto, in s katerega ima človek največji estetični užitek, katerega je iztuhtela in pod nos pomolila visokoleteča misel svobodnega stavbinskega razvijanja vsem onim, ki jih sitna radovednost prisili, da prijadrajo v našo kotlino. Torej čez tisti most sem šetal in se zavijal v oguljeni havelok, pa v tla sem gledal, ker sem velik sovražnik neestetičnih užitkov vida in vonja. Hitrih korakov sem prišel do tistega poslopja, kjer bo krščanskosocialni konsum. No, to poslopje sem pa že pogledal in zamrmral v svojo slabo kultivirano brado: Prav, prav! Ce ima na levi ru-deči Jaka konsum in se hvali z njim, zakaj bi ga ti ne imeli. In sklenil sem, da se takoj zapišem, pa ne zaradi fig in sladkorja ali zaradi francoskih modercev — saj veš, da me moja vojaška rebra še trdno opirajo, ampak zavoljo poštenega vina. Naj reče kdo kar hoče, vino so pili že Homer-jevi junaci, ki so trdno Trojo razdejali in požgali, rimski klasiki je opevajo, naše narodne pesmi žvrgole o njem — o ječmenovi juhi pa ne vedo nič — ergo jaz sem pa narodnjak in klasičen človek — ne zameri, če se malo babam — zato cenim pošteno vino in zato se zapišem v konsum. | S tem sklepom na sredi svojega srca korakam dalje in zavijem v duhteče Rožne ulice. Tam srečam očeta župana; na njegovi levici je hlačkal nekdo, o katerem vsevedno naše ljudstvo ne ve pravega naslova, na desnici mu je pa šepetal tretji nekaj važnega ali dovtipnega na uho, na kar so se vsi tako srčno smejali, da so jim solze oči zalile in na moj ponižni pozdrav ni nihče odzdravil. »A ha viž, a ha viž«, sem si mislil, tili le imajo nekaj, pa sem se potuhnjeno vzrl nazaj in videl v žepu dolge črke »Slov. Naroda«. Kot blisk mi šine v glavo prava misel. In pobral sem jo skozi Rožne ulice, da so mi peli podplati, kot najgorjemu Cekovnikarju, naravnost »Narod« iskat in brat. Berem — berem, preberem in polastil se me je tak humor, da sem izpil v kavarni pet čašic cognaca »ex«. In veš komu na čast sem ga izpil, kljub slabemu želodcu? Meniš, da tebi svojemu prijatelju? Ba! Oslarija! Prijateljem na čast pijem vino, ne takov cognac. Ne tebi torej, ampak tisti slavni tinti in tisti mojsterski roki pa tisti velemodri glavi, ki je tebi odkritosrčno povedala resnico v lice in ti izbrisala pesek iz oči — škoda da šele sedaj, ko te ni tukaj! In po tistem dopisu in po tistem cognacu je prišla v moje prste ona grozna srbečica, da ti pišem in te zafrkujem. Ko si prišel v Merkurjevo mesto, tedaj si nasadil na glavo svitlo pinjo, nataknil nove roko-vice in si hodil od Pilatuža do Kajleža ter si se kazal, kakšen si. Dobro. Pa smo ti rekli tedaj r 3 o v J' v 15 letih saj za 50 procentov v ceni poskočila. Ljudje, ki so dalje časa živeli na Dunaju, tožijo, da se v nekaterih ozirih v mali Ljubljani dražje živi nego v svetovnem mestu. Z aprovizijo mesta z živili se sedanja mestna večina do mala nič ne bavi. Niti mesta tržnega komisarja do zadnjega časa niso popolnili, kakor se govori, ker še ni goden za to mesto — otrok njihove protekcije. Sadje in živila se dva trikrat prekupujejo, predno pridejo na mizo konsumenta. Tržaške morske ribe, kolikor se jih tu potrebuje, so za tretjino dražje kot v Gradcu in vendar smo tu tako blizu Trsta. Liberalna večina na magistratu mora svoje zadrugam sovražno stališče zapustiti in delati na to, da Gospodarska zveza odpre v Ljubljani skladišče in trgovino za živila, ki jih producirajo zadruge po deželi. Kolikor moremo za sedaj reči, se bode tako skladišče v Ljubljani napravilo tudi proti volji znanih političnih mogotcev, kajti za ogromno večino prebivalstva Ljubljanskega mesta je to izredno važno vprašanje. Zadruge pošiljajo v Trst, Pulj, Švico in na Nemško mimo mestnih vrat ljubljanskih. Tako smo nanizali nekaj načel, po katerih se ravnaj občinski zastop mesta Ljubljanskega. Morebiti se da v katerem oziru kaj boljšega ukreniti, kakor smo mi povedali, a pri vsem dejanju in nehanju občinskega zastopa bodi glavno načelo blagor vseh občinskih prebivavcev. Brez ozira na tega ali onega vplivnega politika, brez ozira na vplivne agitatorje bodi geslo : Občni blagor. Poleg tega pa je občinskega zastopa slovenske Ljubljane naloga, da ščiti, varuje in neguje v prvi vrsti materialno blagostanje širokih slojev slovenskega stanovništva. Ali je sedanji občinski zastop mesta Ljubljane v vseh ozirih na višku svoje naloge, to prepuščamo razmišljevanju svojih čitateljev. Hrvatsko plemstvo in politične stranke na Hrvatskem. Pred nedavnim je priobčil »Agramer Tag-blatt« vrlo zanimivo izjavo nekega hrvatskega plemiča glede abstinencije hrvatskega plemstva od vsakega političnega delovanja. V tej izjavi se dokazuje, da domoljubno hrvatsko plemstvo ne more v današnjih razmerah nikjer javno delovati, češ, da se ne more zediniti z nobeno politično stranko, kar jih je danes na Hrvatskem. V vladno stranko plemstvo ne more vstopiti, ker ni navajeno, pobirati za kom stopinje, vsaj je znano, da more v tej stranki ostati samo oni, ki se pokorava brez vsakega upora volji banovi. Pa celo v onem slučaju, ko bi bila politika te stranke tudi domoljubna, kakor ni, ne bi moglo plemstvo v nji ostati, kajti ono si ne da roke vezati in brez-uvetno vršiti ono, kar se zapoveduje. Plemstvo hrvatsko pa se ne more pridružiti tudi drugim strankam, ker ima vsaka svojih posebnosti, na katere se plemstvo ne more vezati. A da plemstvo vstopi v sabor kot posebna stranka, tudi ne kaže, kajti s tem bi se pomnožilo le število političnih strank brez koristi. In vendar misli omenjeni plemič, da bi moralo sodelovati plemstvo v hrvatskem saboru, saj pravi, da je treba zanj najti mesta v tem zboru, kjer bi moglo po dostojanstvu svojem zavzemati pristojen položaj. To mesto je po našem mnenju hrvatskemu plemstvu v hrvatskem saboru odmerjeno. Po volilni postavi ima 45 virilistov v hrvatskem saboru svoj glas. Če odbijemo od tega števila cerkvene dostojanstvenike in velike župane, ostane plemstvu še vedno 28 glasov virilnih. Sicer pa se morejo oni člani plemstva, ki nimajo virilnega prava, dati voliti v sabor, in brez dvoma bi jih tako moglo priti precejšnje število v sabor. Mesto tedaj imajo v saboru in vendar ne dohajajo, ker se nočejo pridružiti nobeni stranki. S početka tudi tega ne treba, saj ima mej strankami toliko zaedniških vprašanj, da so prisiljene večkrat zediniti se, četudi so si sicer protivne. Če je hrvatsko plemstvo zares domoljubno, kakor omenjeni plemenitaš trdi, potem mu ne bode nikdar teško zediniti se z domoljubnimi strankami, kadar se gre za čast in korist domovine. Mi mislimo, da dotični pleme nitaš nima prav, ko trdi, da hrvatsko plemstvo ne more držati z nobeno dosedanjih strank v saboru. Imamo v sedanjem saboru dokaz za to, da more hrvatski plemenitaš glasovati z opozicijo, kakor to delata baron Pavel Rauch in grof Peja-čevic, a baron Rukavina je celo član stranke prava ter bil dolgo časa tudi predsednik njenega kluba. Osnovati posebno strdnko, kakor so to hoteli grofi Draškoviči precej v začetku vlade današnjega bana, ni niti potrebno niti bi bilo politično modro, ker bi se s tem oslabila zedinjena opozicija, ki ima tako umerene zahteve glede politične slobode Hrvatske, da bi jo moral podpirati vsak domoljub, tedaj tudi domoljubno plemstvo ; v gospodarskem pogledu pa zahteva popolno samostalnost financ, kar mora biti zopet vsakemu hrvatskemu domoljubu ena izmed najvažnejih točk za gospodarski napredek Hrvatske. Že to, kar smo dozdaj omenili, dovoljno dokazuje, da bi našlo domoljubno plemstvo mnogo priložnosti izkazati svoje domoljubje, a da se ne bi moralo pridružiti nobeni stranki v saboru. Saj tudi na Ogrskem v zbornici zastopnikov plemstvo ni združeno v posebno stranko in vendar v marsičem ravno odlični člani ogrskega plematva odločujejo. Treba omeniti le Apponyja, ki se je bil s svojo stranko tako odločno uprl Banffyju, daje le ta moral odstopiti. V domoljubnih vprašanjih pa med ogrskimi plemiči ni nobenkrat prepira. Oni so vsi odločni Mažari, kar se pa o hrvatskem oče župan so sicer župan, pa so vsled svojih te meljitih študij, po katerih so slavno dospeli do čipkarske kramarije, tako visoki, da take ljudi, ki so dovršili vse z lahkoto in odliko radi njih ne-temeljitosti redno prezirajo, posebno če imajo črno uniformo. Ti pa, seveda, se nisi menil za te opazke in si govoril o taktu. Nu, in? Zares vsi: nadsvetniki in svetniki in honoratiores so bili taktni, pa so te obiskali. Ali med njimi »zastonj iskal si njega mlado lice«, očeta župana ni bilo. Pa smo ti osle kazali in smo rekli, oče župan znajo biti netaktni, kar je pozneje celo dolgotrajna pravda morala dokazati. In ti? Ti si bil pa še vedno stara drenova grča in si še vse zagovarjal in izgovarjal ter bi bil skoro ašikoval s tistimi ljudmi, ker si revež za petdeset let zadaj in si koncem 19. stoletja še idealist. Tak si prišel, tak si odšel. Sedel si pri svojem pultu in v našem mestu visel nekako v zrakoplovu in vse gledal s ptičje perspektive. Bil si godov. Tvoja slovanska gostoljubnost ni mogla odoleti, da ne bi bil povabil prijateljev. Pa smo prišli popoldne in radi. Ti si nam točil vino ter je celo hvalil, kar ni bilo lepo od tebe. Jaz sem pa molčal, ker te nisem hotel žaliti. Zakaj vedel sem, da si vino kupil tam v tisti novi oštarijci pri mostu sv. Janeza. In tu strmi nad močjo fantazije. Vsi ste je pili za pristno vino — samo jaz sem vedel, da pijete »narejeno vino«. Ali molčal sem. Podarjenemu konju se ne gleda na zobe. In zvečer se nam je še zljubilo ene čašice in smo šli zopet k tebi pit osnivek. In glej, duša idealna, sedaj pa imaš vraga! Ko si odšel, mečejo kamenje zaraditega na-tej in se krohotajo ter očitno priznavajo v javnem časniku, da je vino iz tiste oštarijce pri mostu sv. Janeza bila ,narejena kapljica', slavni petiot! Smejal sem se ti izborni odkritosrčnosti in tebi privoščil iz celega srca. Sedaj boš pač uvidel, da z ljudmi tako podlega kalibra ni nič. Vsa ljubeznivost, vse sa-mozatajevanje, s katerim bi najraje zakril vsako bližnjikovo slabost, je koncem stoletja humbug. Vrzi voščeno mehko srce od sebe, naj ga orli požro, prepaši se s trdnim jermenom, zanj vtakni handžar in bodi vojnik in kleti sovrag maček, ki spredaj ližejo, zadaj praskajo ; stopi v vojno vrsto in bodi mož časovnih potreb! Hkrati s pismom ti pošiljam izrezan dopis »Naroda«. Beri ga pred kosilom pod kakim starim gabrom, nasmejaj se prostodušno na vse grlo tej nizki podlosti, imel boš dober tek pri obedu. Potem naredi iz njega ,fidibus' ter zapali pipo tobaka in izpuhaj iz sebe ves idealizem napram toliki črno nehvaležni podlosti. Če prideš kdaj zopet k nam, pil boš pošteno vino iz konsuma, pil kolikor in dokler ti bo drago pri meni in mojih prijateljih, a pil v svesti, da ne bo nihče brizgal gnojnice za onim, ki za ljubezen žanje pobalinsko zločest. Iskren pozdrav od tvojega zvestega prijatelja : Ževeškdo. V Kotlu Merkurja, 81. majnika 1899. plemstvu ne more trditi glede njihovega hrvat-stva. In vendar trdi omenjeni plemenitaš v svoji izjavi, da ni hrvatsko plemstvo nič manje domoljubno od ogrskega. Ko bi bila ta trditev resnična, ne bi se razpravljalo vprašanje, zakaj ne zahajajo hrvatski plemenitaši v hrvatski sabor, marveč bi bili oni s svojim sodelovanjem in svojim vplivom marsikaj že dozdaj koristili svoji domovini, mesto da bo jo popolnoma zapustili v javnem zastopstvu. Da so politične okolnosti na Hrvatskem tako neugodne, krivo je mnogo ravno tudi hrvatsko plemstvo, ki se ni maralo baviti z javnimi odno-šaji svoje domovine. 28 glasov ima hrvatsko plemstvo v hrvatskem saboru, in vendar bi jih lahko na prstih ene roke seštel, ki se kedaj udeležujejo saborskih sednic. Ni tedaj krivo strankarstvo, da ne zahaja hrvatsko plemstvo v sabor, marveč malomarnost za vsa politična in gmotna vprašanja Hrvatske. Skrajni čas je pa že zares, da se tudi hrvatsko plemstvo malo gane. Na Ogrskem in na Češkem je narodno plemstvo pravi oslon za narod, brez plemstva ne bi bili niti Ogri niti Čehi dosegli to, kar imajo, zategadelj sta pa tudi oba naroda ponosna na svoje plemenitaše. Kaj to ne bi bilo mogoče tudi na Hrvatskem? Brez dvoma bi moglo hrvatsko plemstvo pomoči narodu v borbi za narodne pravice in gmotne zadeve, toda čakati ne bi smelo, da se naredi zanj mesto v saboru, kakor se zahteva v omenjenem sporočilu, marveč bi se moralo samo odločiti ter stopiti kot važen faktor na torišče med druge stranke. Tukaj se bodo že našli endki duhovi po mišljenju in delovanju, s katerimi se bode lahko zediniti pod zastavo pravega hrvatskega domoljubja. Politični pregled. V Ljubljani, 3. junija. Nagodbena kriza v Avstriji. Tudi včerajšnji dan ni prinesel rešitve v sedanjem kritičnem položaju in lahko bi se še tudi danes reklo, da smo še ravno tam, kjer smo bili prve dni. Poročalo se je sicer, da se vsled cesarjeve želje prično nova pogajanja mej obema vladama, toda o teh pogajanjih se sedaj še popolno molči. Nasproti so pa včeraj utihnule tudi vesti o demisiji bodisi grofa Thuna ali pa ogrskega kabinetnega načelnika. To okolnost smatrajo nekateri politiki za ugodno znamenje in menijo, da je prvotna kriza že rešena. Temu pa seveda ni tako in tudi »Budap. Naplo« je mnenja, da se položaj ni prav nič izboljšal in tudi ni nikake nade na kako izboljšanje. Ogrska poslanska zbornica bi bila morala včeraj pričeti razpravo o nagodbenih predlogah, toda mesto tega je vsprejela večina predlog ministerskega predsednika, naj se prekine zasedanje vsaj za teden dni, dokler ni rešena sedanja kriza. Posl. Košut je sicer govoril proti temu predlogu in napadal avstrijsko vlado; pa tudi postopanje Szellovo ni po volji vodji neodvisne stranke, ki je izjavil, da bi ministerski predsednik ne bil smel pričeti pogajanj z Avstrijo, ker je nagodbeno vprašanje že povsem dognana stvar. Postopanje Szellovo ugaja liberalni stranki posebno še zaraditega, ker tako zvito zagovarja ogrske interese. Na zunaj se kaže sicer največjega prijatelja miru, v krogu svojih liberalnih tovarišev je pa najostreji nasprotnik zagovornikov avstrijskih interesov. Postal bi rad VVekerle II., toda pazi naj, da se mu že sedaj ne približa \Vekerlov konec. Proč od Avstrije, ta klic odmeva te dni na Ogrskem v vseh listih razen vladnih in na vseh shodih. »Pesti Naplo« piše: Sklep, ki bi se z njim naročilo vladi, naj takoj pretrga pogajanja z avstrijsko vlado in deluje za gospodarsko razdružitev, podpirala bi tudi vladna večina. Kdor je bil včeraj navzoč pri seji liberalnega kluba, je menil, da biva mej somišljeniki neodvisne stranke. Ko bi moral iti Koloman Szell zaradi nagodbe, demonstriralo bi prebivalstvo za samostojno carinsko ozemlje. — »Pesti Ilirlap« svetuje Mažarom, naj se le ločijo, ker je tako bolje in narav-neje za oba dela. — Še bolj določno pišejo za razdružitev opozicionalni listi. Take so sedaj razmere na Ogrskem in nam Avstrijcem bi morale biti le všeč. Tudi pri nas bi se morali ogreti za geslo »proč od Ogrske«, kajti čim preje se osvobodimo Mažarov, tem bolje za nas. Na škodi go- Priloga 125. štev. „Slovenca" dn<§ 3. junija 1899. tovo ne bo Avstrija, ki ima le preveč škode ravno ▼sled zveze z Ogrsko. F Dreyfasovi aferi se je dogodilo včeraj nekaj, e čimur se obširneje peča vse francosko in tudi drugo časopisje. Posebne izdaje pariških listov so naznanjale radovednemu prebivalstvu, da je bil aretovan predvčeranjim zvečer polkovnik du Paty de Clam, ki je igral v Dreyfusovi zadevi važno ulogo. Stotnik garde republicaine, ki ga je odvedel v ječo Cherche • Midi, kjer je bil svoj čas zaprt Dreyfus sam, ni hotel navesti nobenega vzroka, akoravno je to zahteval Paty, predno mu je sledil v ječo. Ta dogodek je vse-kako čuden, ker se je pripetil prej, predno je zedinjeno kasacijsko sodišče izreklo konečno sodbo. Splošno se sodi, da je dalo povod areto-yanju poročilo Beaupre jevo in pa obteževalna izpoved priče Cuigneta. Obdolžujejo ga ponareje-vanja listin in njih uporabe. Paty je sicer pričakoval, da ga pozovejo prej ali slej pred sodišče, toda menil je, da mu bo dana samo prilika zagovarjati se proti napadom raznih neprijateljev. Takoj, ko so ga odvedli v ječo, se je hotel usmrtiti, a se mu je poskus izjalovil. Listi poročajo nadalje, da bo aretovanih še več častnikov, mej temi tudi bivši vojni minister Mercier. Čim bolj se bliža odločilni trenutek, tem bolj se množe zmede in homatije v celi zadevi, ki jih pa vpri-zarjajo bržkone židje sami, da bi pokazali Drey-fusa v svitleji luči. Zato pa tudi tolika radost v izraelskem taboru in dunajska Židinja vzklika z mogočnim patosom, da je Patv prejel, kar je že izdavna zaslužil kot glavni zlocinec v ti aferi. Zasedanje španskega parlamenta. Danes se snideta obe španski zbornici k odločivnemu zasedanju. Mnogobrojne preosnove so na dnevnem redu. Pri predvčeranjem posvetovanju poslancev zbornične in senatske večine je naglašal ministerski predsednik potrebo zmernosti pri vseh političnih akcijah. Treba se je odreči V3em predpra-vicam in privilegijem. Za zadnje nesreče, ki so ' zadele deželo, so odgovorni samo vladajoči krogi. Ministerski predsednik se je potrudil izdelati načrt velikih in temeljitih preosnov; ako pa ne prodre ta načrt, bo propadla dežela diktaturi. Tem izvajanjem se je pridružil tudi Martinez Campos. Te ministrove besede kažejo, da so na dnevnem redu novega zasedanja važna politična vprašanja. — Za predsednika zbornice bo predlagala večina posl. Pidala. Tedenski koledar. Nedelja, 4. junija: 2. pobink., Franč. Kar. sp., evang.: Prilika o veliki večerji. Luk. 14. — Poneljek, 5. junija: Bonifacij šk. — Torek, 6. junija: Norbert šk. — Sreda, 7. junija: Epi-fanij šk. — četrtek, 8. junija: Medard šk. — Petek, 9. junija: Srce Jezusovo, Primož in Felic. mm. — Sobota, 10. junija: Marjeta d. m. — Solnce izide 10. junija ob 4. uri 15 min., zaide pa ob 7. uri 44 minut. — Lunin spremin: Mlaj 8. junija ob 7. uri 19 minut zjutraj. — Mu-sica sacra v nedeljo 4. junija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo F dur zložil Feliks Uhl, graduale in ofertorij koralno. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 8. uri: Instrumentalno mašo zložil K. Kempter, graduale K. Klinar, ofertorij M. Brosig. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. junija. (Presvetli knez in škof ljubljanski) se je danes opoldne odpeljal v Litijo, kjer bo jutri v Šmartnem pri Litiji položil temeljni kamen novi župnijski cerkvi. (Za oškodovance po toči) so pričeli naši drž. poslanci večjo pomožno akcijo. Državni poslanci P o v s o, V encajzin Pfeifer so bili danes pri deželnem predsedniku ter ga prosili blagohotne naklonjenosti pri tem podjetju. Deželni predsednik je obljubil, da bode storil vse, karkoli je v njegovi moči, toda čaka le še poročil od okrajnih glavarstev; dosedaj mu jo došlo samo poročilo črnomaljskega glavarstva. Državni poslanci zbero vse nabrano gradivo ter je v posebni spomenici izroče dunajski osrednji vladi s prošnjo za izdatno pomoč. Upati je, da sc jim na ta način posreči izposlovati z ozirom na ogromno škodo primerno državno podporo. (Častno svetinjo) za 40-letno službovanje je priznal deželni predsednik upokojenemu učitelju Flor. Kalingerju v Drski. (Osebne vesti.) Semeniški duhoven g. Janez Petrič je imenovan za kaplana v Škoijo Loko, gospod Jožef Potok ar pa za kaplana v Tržič. (Hribarjeva predrznost.) Posl. Hribar je začutil potrebo, da njegovo iz zadnjega deželnozbor-skega zasedanja umazano narodno lice zopet zažari pred svetom v umetalnem bengaličnem ognju. Popeljal se je na Dunaj ter tam posl. dr. Fer-jančič u in Povše-tu dejal, da namerava sklicati shod vseh slovenskih poslancev v Ljubljano. Dr. Ferjančič in Povše sta dejala, da nimata načelno nič proti ti misli, vendar treba, da o tem tudi svojo misel izreko somišljeniki poslanci obeh strank v Ljubljani, da treba najprej se posvetovati o tem, ali kaže sklicati tak shod. To je bilo dogovorjeno. Župan Hribar pa je narekoval poročevalcu Penižek-u brzojavko, kjer je ime poslanca Povše-ta popolno izpustil in kjer je neresnično poročal, da se je sklenilo na 2. junija v Ljubljano sklicati shod vseh slovenskih državnih in deželnih poslancev. — To so suha dejstva o zadevi. In kedo bi zameril, ako trezno-misleči ljudje obsojajo tak komedijaški nastop posl. Hribarja. To torej ni bil noben sklep, kar naj blagovoli uva-ževati »Edinost«, ker na to opira svojo sodbo, rekot-, ako je bil sklep, naj bi se bil izvršil. Sploh pa moramo »Edinosti« reči, da razmere na Kranjskem ne bodo nič boljše, dokler i obmejni Slovenci z vso odločnostjo ne obsojajo bratenja »Na-rodovcev« s Schwegelnom in to celo v narodnih stvareh seveda v kvar slovenskemu narodu, kakor to kaže zadnje zasedanje kranjskega deželnega zbora. Dokler se bodo obmejni Slovenci, vzlasti primorski, bali »Narodovega« biča, dotlej se ne bodo povspeli do tega, da bi objektivno presojali naše Kranjske razmere. (Poštna vest.) Mesto poštnega upravitelja pri poštnem uradu v Moravčah je podeljeno odpravi-teljici gspdč. Emi Lederer v Ljubljani. (Kje smo ? Kaj bo ?) Z Gorenjskega: Zahteve nemških nacionalcev se na Kranjskem že dolgo spolnujejo dejanjski in sicer vkljub temu, da sta dr. Ferjančič in Iv. Hribar sklenila skupno z vsemi slovenskimi poslanci slovesno prosvedovati proti nemškim predrznim zahtevam med Slovenci, oziroma na Kranjskem. Jasni razglas katoliško-na-rodne stranke, da se ne udeleži ne tega, ne podobnega političnega shoda z nemškutarskimi na-prednjaki, pa je preprečil, da bi ne bili z deželo kar od kraja pošiljali nezaupnic kat.-nar. poslancem, ko bi bil kateri izmed njih šel našim liberalcem za statista. Nemci zahtevajo nadvlado nemškega jezika po c. kr. uradih. Večinoma vsa okr. glavarstva pošiljajo župnim uradom in šolskim vodstvom nemške dopise in to celo takrat z nemškim obvestilom, če je dopis ali poziv n. pr. za kake milodare izšel iz Ljubljane v slovenščini. Sedaj imamo zopet zanimiv slučaj. L. 1901 bode ljud3ko štetje po stanju z dne 31. dec. 1900. Te dni se razpošilja na podlagi razglasa dež. vlade nemški poziv z uljudno prošnjo, naj župni uradi blagovoljno pomagajo potrebno gradivo za to pripravljati, ker se na župan-tva ne more povsod dovolj zanašati. Prošnji so priloženi tudi obrazci, da se more na njih kaj popraviti z ozirom na zadnje štetje ali dostaviti. Ti obrazci pa so samo nemški, in to v deželi, kjer prebiva 95% Slovencev. — Vprašamo vis. deželno vlado: Kje pa smo? Ali smo še na slovenskih tleh? Vprašamo desniške poslance državne zbornice: Ali mislite osrednji vladi v tem oziru stališče pojasniti ter povedati, da si Slovenci odločno prepovemo zgolj nemške tiskovine za ljudsko štetje, oziroma sedaj za krajevne zapisnike? Bati se je, da nam pri tem štetju uradno ponemčijo še več imen slovenskih vasi, in med Nemce vpišejo še marsikako slovensko dušo. — Pred kacimi 15 leti smo zbirali za »Slovensko Matico« krajevna imena po vsem Slovenskem ; dejali so, da bodo služila deželni vladi za pravilni imenik slovenskih krajev. Akoravno niso došle z vseh strani slovenske zemlje take zbirke, vendar jih mora biti nekje velik kup. O vsem tem pa nismo čuli ničesar že več let; ali naj bode obilni trud dotičnih nabirateljev čisto brezuspešen ? Vsi zavedni Slovenci povodom prihodnjega ljudskega štetja na stražo! Župniki uradujte in odgovarjajte izključno le slovenski! (Kmetlški svet.) V včerajšnjem listu smo objavili poročilo iz pododseka za pospeševanje kme-tiškega zadružništva. To poročilo posneli smo iz oficielnega poročila v dunajskih listih. Toda to poročilo je, kar se tiče izvajanj izvedenca dr. SuBteršiča, deloma nepravilno. Kakor nam dr. Šusteršič piše, je le mimogrede omenil vprašanja o državni zadružni blagajni, pač pa obširneje utemeljeval nasvet, da naj se osnuje državni zadružni urad (Reichsgenossenschaftsamt), kot OBrednje mesto, neodvisno od političnih struj in izprememb. Nadalje dr. Susteršič n i trdil, da v Bohinju deluje kaka sirarska zadruga, temveč izrazil je le mnenje, da bi bilo koristno, sirarstvo v Bohinju zadružno organizovati, ter je pri tem imel v mislih nedavno osnovano bohinjsko kmetijsko zadrugo, ki je v prvi vrsti poklicana, osredotočiti ondotno sirarstvo. (Romanje v Jeruzalem) Ker se je pokazalo, da obrok do 31. maja za zglaševanje ne zadostuje, se obrok podaljša do 31. julija. Vsi oni, ki se žele udeležiti romanja v Jeruzalem, naj se zglasijo najbolje pri svojih župnikih, kjer izpolnijo dotične zglasnice in jih dopošljejo v Ljubljano. Zglasnice in denar naj se pošilja na naslov: IvanSušnik, kanonik vLjubljani. Duhovniki naj blagovolijo dobrohotno sodelovati pri sprejemanji in zglaševanji romarjev, oziroma priporočati pri onih osebah, pri katerih je pričakovati, da se utegnejo romanja udeležiti. Ker to romanje ni navadni zabavni izlet, ampak ima posebno namen utrjenje katoliške zavesti med Slovenci, toraj pospeševanje tega popotovanja vsem pravim domoljubom toplo priporočamo. Da nedeljska služba Božja radi romarjev duhovnikov ne bode škode trpela, se bode podelila pravica bini-ranja vsem onim duhovnikom, kateri bodo romarje duhovnike namestovali in na izpraznjenih mestih s službo Božjo oskrbovali. Natančni program se bode izdal v romarski knjižici, katero dobi vsakateri romar pravočasno. V tej knjižici se nahajajo vsa potrebna navodila glede obleke, popotne prtljage itd. Tudi na ladji bode omogočeno večini duhovnikov brati daritev sv. maše. Ako komu nedostaja »Zglasnic«, naj jih zahteva od tukajšnjega odbora. Odbor. (V Žireh) so bile minolo sredo v kratkem že v tretjič občinske volitve, pri katerih je dr. Tavčarjeva stranka zmagala v tretjem in drugem razredu (in sicer v drugem, kakor se nam poroča, samo ženim glasom večine, 50 proti 49), v prvem pa je zmagala naša stranka. »Narod« jb napisal včeraj dolgo brzojavko, polno slavja, ki je pa po našem mnenju prezgodnja, kajti kakor se nam poroča, je komisija neopravičeno več glasov zavrgla našim volivcem v drugem razredu. Izid volitve pa kaže, da jo dosedaj gospodujoča dr. Tavčarjeva stranka zelo oslabljena, ker si je priborila le s krivico za sedaj z enim glasom večino v občinskem odboru, in sicer po našem mnenju le do tedaj, da se volitev tega razreda razveljavi vsled dokazanih nepravilnosti. (Isterski deželni zbor) je jako dolgočasen, odkar so izostali slovanski poslanci. Italijanski poslanci sedaj nimajo nikogar v zbornici, ki bi nad njim hladili svojo jezo. Zato pa si izmišljajo razne strahove, v katere se zaletujejo s kopjem, kakor don Kišoti. Tako so v zadnji seji vlado interpeli-rali zaradi slovenskih zastav. Italijani trdijo, da slovenske barve izzivljejo italijansko prebivalstvo, in zahtevajo, naj sc slovenske zastave prepovedo, a dovolijo le italijansko: belo-rudeče-zelene. Torej tuje barve naj se dovolijo, domače pa, potrjene od avstrijskega cesarja, naj se prepovedo! Dalje tirjajo Italijani, da sc v zemljiških knjigah in mapah slovanski kraji ne smejo pisati s slovanskim pravopisom. Četrta interpelacija so obrača proti »vandalskim« činom slovanskih »barbarov« pri volitvah, peta je naperjena proti hrvatski gimnaziji v Pazinu. In konečno je italijanska gospoda celo pooblastila državno pravdništvo, da sme takoj zapreti poslanca Mandiča, ker je baje »Naša Sloga« žalila neke ženske. To je laški lanatizem! (Štajerska dežela) je 1. 1897 štela 1395 uradnikov in 3073 uslužbencev v službi dežele, okra- j ev, mest in občin. Vse to osebje je dobilo plače, remuneracije itd. v skupnem znesku 1,614.480 gl. Za ljudsko šolstvo je dežela izplačala z mesti vred 1,804.143, za srednje in strokovne šolo prispeva 140.769 gld. Vsi ti stroški znašajo 3,560.000 gld., vseh od dežele plačenih oseb je 8131. (Ustanovni občni zbor slov. umetniškega društva v Ljubljani) se vrši v n e d e 1 j o, 4. junija, točno ob 10. uri dopoldne v spodnji kavarni »Narodnega doma«. Dnevni red: a) Potrditev društvenih pravil; b) Volitev predsednika, odbora in dveh preglednikov; c) Slučajnosti. Na občni zbor so vabljeni vsi slovenski umetniki in prijatelji umetnosti. (Mesečni pregled.) Minoli mesec veliki traven je bil moker in malo prijazen. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Gelsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 10 4 stopinj, ob dveh popoldne 17 2 stopinj, ob devetih zvečer 12-5 stopinj, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 13 4 stopinj, za 0"5 stopinj pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado povprek 734-5 mm. kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1*5 mm. ped normalom. — Mokrih dni je bilo 17, padavina znaša vsega skupaj 233 6 mm., vmes tudi nekaj snega. (Z Gorenjskega) 1. junija: Brnško - vodiška cesta. — Z več strani se vprašuje: Kaj pa cesta na Vodice, ali je že dodelana ? Kranjski okraj, kar njemu pripada omenjene ceste, jo je dodelal že pred tremi leti, a kamniški cestni odbor cinca že leta in pomišlja, kje bi se najpreje lotil dela. » Prvi korak je sedaj že storjen, a le toliko, da človeka zapelje namesto na cesto, v prav pošteno blato, še več: v take kotle, da ako nimaš dobrega konja — z Bogom, da še kdaj vidiš ljudi. Pa nikar se ne straši, dragi čitatelj, ako pravim kotle, saj to je le kratki, kake 300 m dolgi del omenjene ceste. A to je res tako, da drugače ne prideš skozi, da preplavaš to bosnisko blato, čuditi se je, ker je cesta že toliko časa izkazana za okrajno, da se nobeden faktor nič ne zmeni zanjo. Celo župan lahovški, kojega vaščani tolikokrat na-tepavajo kljuseta po ti mlaki — spi spanje pravičnega. Očetom slav. okrajnega cestnega odbora kamniškega bi pa svetoval lepo tiho na uho, naj se vendar enkrat potrudijo pogledat, kje leži in kaka da je ta cesta, pa ako že tarnajo, da ni denarja, vsaj naj se poravnajo tiste kfivice, ki na ves glas upijejo — dajte, dajte nam pomoč. Za posipanje ceste že pred tremi leti navožene kupe — in teh je veliko — nanje je g. načelnik že gotovo pozabil. (Iz Senožeč.) V sobotnem »slov. Narodu« se nekdo hvalisa, da je »narodno-napredna strankac proti silnemu pritisku nekaternikov sijajno zmagala pri volitvah odbora za občino Senožeče. Jaz sem sine ira et studio od 28. maja naprej mirno in z zanimanjem zasledoval obestranski agitaciji te volitve in pribijem, da pritisk na volivce in volivke je le od lahono-nemčurske klike, ker nar.-napredne stranke v Senožečah ni, tako silen bil, da so bili eni volivci in nevolivci tri dni zaporedoma pijani. »Grossmeister« Janez je s pomočjo svojih brezvoljnih oprod, kojim, kar je zastonj, najbolj diši, volivce može in ženske po ulicah in cestah ustavljal, v svojo klet vabil ter pridušal, da naj od svojega mnenja za občinske volitve od-jenjajo ter njega in njegove bratce v odbor volijo. Zraven njega so Be osobito židje iz pivovarne na svoje delavce in voznike volivce vrgli s pre-tenjem, da kdor bo s katoliško - narodno stranko volil, izgubi brez vsake milosti službo in zaslužek. Piva, vina a la Stern, šnopsa in »prišuta« od pre-kajenih lisičjih beder ni manjkalo. Prvi učinek te »sijajne« zmage je bil ta, da tacega škandala Senožeče še nikoli niso doživele, kakor so ga ži-dovsko nemčurski volivci na 30. pr. m. po volitvah vprizorili; še danes imajo nekateri mej njimi, kakor i eden občinskih slug od te »sijajne" zmage znake »napredka« na obrazu. Ne volivec. (Pred porotnike) pridejo v porotni sesiji, ki se prične 5. junija, nastopni obtoženci: 5.junija: 21 letni kočarjev sin Fr. Srebotnjak, 38 letni posestnik Štefan Mikuž in nju tovariš iz Šmihela radi uboja Ant. Milavca; 30 letna samska beračica Marija Kaligarič radi detomora. — 6. junija: 25 letni posestnikov sin Jos. Berle iz Loke pri Kamniku radi uboja Jos. Plahutnika; 25 letni delavec Jan. Cerne iz Zadvora radi teške telesne po- škodbe na Fr. Zabjeku. — 7. junija: 23 letni dninar Peter Štele iz Podboršta radi uboja Jan. Kri-želja; Andrej Slejko in tovariši radi goljufije. — 8. junija: 28 letni posestnikov sin Jan. Urbas, 26 letni kmetiški sin Anton Nemgar iz Loža radi uboja Jern. Vidriha; 23 letna dekla Marijana Bla-žun iz Olševka radi detomora. — 9. junija: 41 letni posestnik Jernej Prašnikar iz Berneka pri Litiji radi umora Jos. Dobravca. — 10. junija: 59 letni delavec Jak. Smrdel in 13 letna Terezija Klanjšek radi požiga. Ena obravnava pride morda še na vrsto. (Iz Vipave), 2. junija. Nov dokaz skrbnega gospodarstva našega župana. — Vipavski občinski odbor je imel dne 29. m. m. svojo sejo, pri kateri so bili na dnevnem redu računi ubožnega zaklada. Poročal je o teh računih odbornik svetnik Nosan ter povedal, da je bilo lansko leto 180 gld. primanjkljaja. Vsem odbornikom se je čudno zdelo, kako je mogoč tak primanjkljaj, posebno pa odborniku Krhnetu, ki je takoj vzel v roke knjigo ter kmalu zasledil, da skozi celih 8 let ni bila vknjižena najemščina od vrta ubožnega zaklada. Vrt je imel v najemu ves ta čas sam župan Ilro-vatin, ki toraj ni plačeval najemnine. Umevno je, da je provzročil ta najnovejši dokaz »skrbnega« gospodarstva občno nevoljo mej odborniki in župan je, boječ se še kakih drugih enakih dokazov, takoj nato zaključil sejo. Najemnina od omenjenega vrta je znašala običajno 12 do 14 gld. na leto; poleg tega rabi župan se zastonj dvorišče ubožne hiše. Na ta vrt je izpuščal župan navadno svoja žrebeta, pa tudi nekemu domačinu je to dovolil za malo časa, toda le proti plači 5 gld. — Takoj drugi dan pa je prinesel župan odb. Krhnetu na-jemščino za vsa leta ter ga silil, naj gre z njim v občinsko pisarno, da potrdi vsprejem, toda ta ni hotel z njim, rekoč da so računi že zaključeni in svote ni mogoče več vknjižiti za lansko leto. — Vedno lepše razmere! Hrovatinov zvesti sultan pa bi tudi vedel povedati, ko bi znal govoriti, kako župan vipavski po noči čuva nravnostno življenje. (Nesreči.) Pri streljanju dne 1. t. m. v Stari Loki se je ponesrečil samski Peter Ojsterc. Pri napolnjevanju možnarja Be je vnel smodnik in ga ranil po obrazu. — Kolesar avskultant dr. Pesante se je pri dirki blizu Pulja tako zaletel v obcestni kamen, da je v malo urah umrl. (Tatvina.) Iz Št. Petra na Krasu, 2. junija: V noči od 1. do 2. junija zmanjkali so na Jurši čah pri Št. Petru posestniku A. Kalištru konj in kobila z 2'/,mesečnim žrebetom. Konj je rujav z rujavo-črno grivo in črnimi nogami, star pet let; kobila je črna, stara osem let, žrebe črno - rudeč-kasto. Prejšnji dan je bilo v vasi okrog 30 ciganov. Najbrže da so ti tatovi, zato je priporočati previdnost, če bi se taka žival kje prodajala. (Na celjski višji gimnaziji) prično se letos pismeni zrelostni izpiti dne 6. junija, ustni pa dne 26. junija. (Poštno ravnateljstvo v Gradcu) snuje več mest poštnih praktikantov za Gradec, Celovec, Maribor, Bruk, Celje in Beljak. Letni adjutum znaša 300 gld. (Umrl) je v Žalcu upokojeni nadučitelj gosp. Jurij Agrež, star 78 let. (Pojasnila je treba.) V Št. Petru v Savinjski dolini so pri občinskih volitvah že pred 16. meseci zmagali Slovenci, a še vedno vlada Lenko s svojo nemčursko gardo. Kaj je temu vzrok ? Ali se Slovencem meri pravica z drugo mero ? (V Sevnico) se iz Laškega Trga preseli odvetnik g. dr. Jos. Kolšek. Nevarnost je, da pride sedaj v Laški Trg nemški odvetnik. (Za učiteljske kandidate srednjih šol) razpisuje štajerski deželni šolski svet več suplentur na srednjih šolah. Prosilci morajo imeti enoletno po-skušnjo, prošnje do 15. julija. (Koroške novice.) Schonerer jo rogovilil dn& 14. maja po krški dolini. V Weitensfeldu je pridigal svojim ovčicam, a gesla »proč od Rima«, za katero se toliko poteguje po svojih listih, tam niti -nenil ni. Tem hujše pa je padalo po »klerikalcih«. — Grof Hugo Henkel pl. Donersmark je kupil fužine na Lješi in gozde v Loblingu od planinsko-rudarske družbe za 1,400.000 gld. — Nov kolodvor zidajo v Podravljah. — V Celovcu se je dne 18. t. m. obesil 54 letni tesar Val. Do-minikus z Zihpolj. — Dne 19. maja je povozil vlak med Labudom in Spod. Dravbergom Jurija Aušlinga iz Velenja. Ponesrečenca so pripeljali v bolnišnico v Slov. Gradcu, kjer je umrl. — Dne 13. t. m. je pogorelo posestvo J. Jevžnikarja v Libeličah. Škode je čez 4000 gld. — Velikanskega soma je ujel gosp. Šofman v Osojskem jezeru. Dolg je 2-2 m, okrog prsi meri 1 m in tehta 75 kg. — V nedeljo, dne 4. junija t. 1. bode potovalni učitelj g. V. Šumi v gostilni pri Šer-cerju v Šmihelu pri Pliberku imel gospodarski govor in se bode pri ti priliki tudi posvetovalo o ustanovitvi kmetijske podružnice. Želeti je obilnega obiska. Začetek ob 3. uri popoldne. — Toča je klestila due 23. maja po Krčanjah. Zlasti sadje je trpelo. (Celovški župan pa — nemštvo.) Pod tem za-glavjem piše »Mir«: Za celovškega župana je torej zopet in sicer s 15 glasovi izvoljen tovarnar Neuner. 12 listkov je bilo oddanih praznih. Če pomislimo, da na našem »rotovžu« gospodari samo ena, to je nemško nacionalna stranka — vsaj na zunaj se delajo tako — potem moramo reči, da je izid volitve naravnost sramoten. Vkljub temu je gospod Neuner volitev sprejel in i tu se more reči, kar je pisal zadnjič eden naših dopisnikov o županski Časti: »Ko bi lepa ne b'Ja, bi ne hodil za njo!« Zakaj mu toliko odbornikov ni dalo glasu? Ali je morda premalo nemšk? Saj stori vse in govori vse, kar mu nacionalci narekujejo ? Ali preveč drugih je, jezičnih dohtarjev itd., ki bi se bili radi sami vsedli na mehki županski stol in ki zato Neunerju niso privoščili glasu! Mislili so tudi, da Neuner ob tako pičlem številu glasov izvolitve ne bo sprejel in da bo izvoljen potem kakšen »dohiar«, ali varali so se ! Neuner je tudi s temi glasovi zadovoljen in ostane — župan celovški! Ali Neuner hoče tudi svoje »prijatelje«, t. j. nacionalce, ohraniti pri dobri volji. Zato je imel nagovor, v katerem je nad vso mero povzdigoval — nemštvo. Rekel je: »Izjavljam, da bo v bodoče jako težko, biti župan ali mestni odbornik, ker moramo rešiti jako težke naloge. Pa tudi še večje vprašanje je, ki zadeva varstvo nemškega ljudstva in nemškega Celovca. In tu obljubim vendar, akoravno nisem dobil njihovih (t. j. nacionalcev) glasov, da hočem biti zagovornik nemškemu ljudstvu in nemškemu Celovcu, kolikor časa bom tukaj.« Bum! Ali ste slišali! Torej gospod Neuner, t. j. rodom Lah, mora biti zagovornik »nemškemu« Celovcu. Kako se nas vendar boje, da celovški župan ob nastopu svoje službe ne vei drugega povedati, kakor da se bo branil — nas! Čemu rajši ni rekel, da se bodo branili naših — novcev! Ni li res, gospodine Neuner, da so slovenski novčiči dobri celo za — nemška jermena! Srečen Celovec! Drugega ti ni treba, kakor da tvoj župan varuje nemštvo! Kaj to, da mestno gospodarstvo propada, da se delajo vedno novi dolgovi, da so plačila neznosna, da židje pokupujejo hišo za hišo, — da je le župan »branitelj nemštva«, katerega vam nihče noče vzeti, pa je — »mirno meščanstvo«. Verjamemo, da je v takih razmerah »težko« biti župan, kakor pravi gospod Neuner. Ali vendar je res: »Ko bi lepa ne b'la . . .« Heil! (Razpisuje se) mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Trzinu proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 220 gld., za vzdržavo štirikratne pešne zveze med poštnim uradom in kolodvorom. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Hote-deršici proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača za oskrbovanje poštne službe 200 gl., letna plača za oskrbovanje brzojavne službe 80 gld. in uradni pavšal 60 gld. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. (Istrska posojilnica v Pulju.) Iz poročila te zadruge za 1. 1898 je posneti, da je imela vkupno s podružnico v Pazinu 1,029.855 37 gld. prometa; zadružnikov je bilo 1385 s 1483 vplačanimi deleži v znesku 14.830 gold. — Stanje vlog znaša 228 321-92 gld. na 266 knjižicah, stanje posojil mej 602 zadružnika pa 287.577-49»/,. Čistega dobička je bilo 1713-22 gld. (Dva samomora.) Dne 28. m. m. se je ustrelil v Celju črkostavec Frid. Kol man iz Radoljice. Umrl je včeraj. — Na sv. R. Telesa dan proti polnoči se je pa v Škofji Loki usmrtil bivši sluga tukajšnjega filharmoničnega društva Anton Sla- bi na ter zapustil vdovo s petimi otroci. Umrl je proti 2. uri. Žalostne premoženjske in rodbinske razmere so baje vzrok samomoru. (Iz Kraljevca na Hrvatskem.) Svečenici sa-brani danas u Kraljevcu na obali slovensko hrvatske Sutle, radujemo se od srca i zahvaljujemo bradi na divnom prijedlogu u saboru, da nam tako Sutla naša ne bude više medja brati, nego kao srebren lovor-vijenac, kiteči ljubav bratsku Slovenca i Hrvata, kako pjeva pjesnik Simon Gregorčič : »Dom skupno bo ognjišče nam In skupno delališče, On skupen bo nam božji hram, Id skupno bo branišče! Le vkup, le vkup, kamnarji zdaj, Na delo vsi zidarji zdaj, Imč si proslavite, Dom skupni nam zgradite!« U Kraljevcu na Sutli, dne 28. svibnja 1899. F. Leskovar, dekan; I. Heimb, župnik; Ognjan Pavliček, župnik ; Ivo Martincich, župnik ; dr. Vje-koslav Homotarič, župnik tubeljski; Marko Maj hofer, kapelan kraljevački; Josip Lanovič, kapelan tuheljski; P Adalbert Fler, propovjednik ; J. Kri-vačec, upravitelj dobra Novidvori; Matija Dole-nec, župnik. (Domovina sv. Jeronimd.) Mnogo se je že pisalo o domovini sv. Jeronima; nekateri so trdili, da je bil rojen v Istri, drugi, da je bil na Ogrskem. A sedaj je, kakor čitamo v hrvaških listih, dokazano iz svetnikovih pisem samih, da je bil rojen v Dalmaciji. V zadnji številki dalmatinske »Smotre« trdi dr. Madirazza na podlagi besed sv. Jeronima: »Dalmatiae quondam Pannoniae-que confinium fuit«, da je bilo rodno mesto svet-nikovo v področju sela Strmice, na ustju unske doline ne daleč od Črnega potoka. V Grabu vidijo se še danes razvaline mesta, ki je bilo posvečeno svetniku in ga ljudstvo imenuje sv. Jeronima mesto. Torej bi bil po tem mnenju sv. Je- ronim rojen v kninski občini. * # * (Najvišje cerkve) po svetu merijo znotraj: Sv. Petra v Rimu 15.166 m*, v Milanu 8406, svetega Pavla v Londonu 7776, Hagia Sophia v Carigradu 6893, v Kolinu 6166, Ulm 5100, v Antwerpenu 4960, v Speieru 4470, v Strassburgu 4087, v Mainzu 3675, sv. Štefana na Dunaju 3175, v Frei-burgu 2950. — Na Kranjskem so približno : /ja-tičina 972 m8, stolnica 920, frančiškanska v Ljubljani 791 in lavretanska kapelica, šentpeterska 786, šentjakobska 777, uršulinska 600, kostanje-viška 580, na Brezjah 540, v Kranju 518, na Bistrici 487, v Stari Loki 480, v Velesovem 466, kapiteljska v Novem Mestu 461, v Crngrobu 450, trnovska v Ljubljani 430, na Krki 430, Srca Jezusovega v Ljubljani 429, v Žužemberku 422, v Radovljici 417, v Brusnicah 399, v Trebnju 395, v Smariju 380, frančiškanska v Novem Mestu 357 (in 47 lav. kapela), v Št. Vidu pri Zatičini 345, v Srednji Vasi 342, v Škofji Loki 330, v Št. Ru-pertu 285, pri sv. Primožu 277, v Metliki 252, v Pleterjah 250, v Škocijanu 228, nemška v Ljubljani 196 m1. — Drugo Izvestje »društva za kršč. umetnost« str. 9. (Žrebanje državnih srečk iz 1. 1864 ) Glavni dobitek v znesku 150.000 gld. je prisodil včeraj žreb vrsti 2872, št. 12; 20 000 gld. vrsti 3594, št. 47; 10.000 gld. vrsti 2021, št. 57; po 5000 gld. vrstama 1739 in 1884 oz. štev. 1(0 in 84; po 2000 gld. vrstama 1081 in 1924 oz. štev. 1 in 25, in po 1000 gld. vrstam 390, 575 in 2455 ozir. štev. 50, 96 in 47. (Iz strahu pred slepoto) se je predvčeranjim na Dunaju obesil bivši urednik »Triester Ztg.« dr. Kafka. (Pri telefoni!.) Neki kmečki možiček vidi te lefon in dvomi, da bi se moglo govoriti v daljavo. Pregovore ga, da poskuša govoriti s svojo ženo. »Halo, Mica«, zakliče v telefon, a v tem trenotku strela udari v žico in možička vrže ob tla. Ko Be pobere, zastoka: »Saj sem vedel, to je Mica, kakor živi!« * * * (Sejmi po Slovenskem od 5. do 10. jnnija.) Na Kranjskem: 5. junija v Št. Jerneju, Št. Petru na Notranjskem, v Litiji in v Nov. Mestu; 6. v Vinici; 7. v Loškem potoku; 8. v Dolih. Rakitni in Ljubljani; 9. v Vrhpolji pri Vipavi, Kam-jiiku, Tirni in Žužemberku. — Na slo v. Štajarskem: 5. v Slov. Bistrici, v Novi cerkvi; 6. v Rajhenbergu, Gornji Ponkvi; 7 v Kapeli pri Brežicah ; 8. v Loki; 9. v Trbovljah in na Pil-štanju. — Na Primorskem: 8. v Gorici. — Na Koroškem: 9. v Paterjonu. Di-uštva. (Redni občni zbor šentjakobsko-trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda) bo v četrtek dne 8. t. m. ob 5. uri popoldne v damski sobi »Narodnega doma«. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so upo-slale češke dame te dni 600 gld. z naslednjim pismom: »Praga, 9. majnika 1899. Slavni odbor družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Pošiljajoč Vam srčno radostjo izkupek naše akademije — koje namen je bil srcem čeških žen tako blizu, kot bi to bilo lastni naši deci, lastnim bratom in sestram v prospeh, prosimo, da Vam bi bilo teh poslanih 1200 kron za šolo v Št. Rupertu priVe-likovci, ali pa je porabite za kako drugo nameravano si šolo družbe sv. Cirila in Metoda v Koro-tanih, morda za Grebmj. Odkritosrčno vdanostjo za Vašo sveto stvar, koja je tudi naša. beležimo imenom čeških dam in gospic: Gabrijela Preis-sova, Karla Baumgartlova, Jožefa Brodlikova, Julija Jantova, Marija Chodouska, Božena Hrdličkova, Terezija Koseova, Karla Liiftnerova, Ružena Ma-turova, Marija Veff'wa, Ana Praehenska in Marija Rydrychova « — Teh poslanih 600 gld. je čisti dohodek koncerta, koji je priredil »Odbor,jugoslovanske akademije« v področji društva »Šuma-dije«. Ko prinašamo to vest o velikodušnosti čeških dam — hvalimo istotako slovensko žen-stvo, ker uprav ono je dika družbe sv. Cirila in Metoda. (Ljudsko slavnost) priredi jutri popoldne ob 4. uri slov. delavsko pevsko društvo »Slavec« na Koslerjevem vrtu. Vstopnina za neude 20 kr. za osebo. V slučaju neugodnega vremena se vrši slavnost v nedeljo 11. junija. (Družba sv. Cirila in Metoda za Istro) je imela minuli četrtek v Opatiji glavno skupščino, katero je z daljšim nagovorom otvoril predsednik dr. Vitezič. V zadnjem poslovnem letu je družba imela dohodkov 6618 eld., stroškov pa 5162 gl. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca maja 1. 1899 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 809 strank 278.597 gld. 22 kr., 812 strank pa vzdignilo 261.802 gld. 39 kr. (Mestna hranilnica vNovem Mestu.) V mesecu maju je 189 strank vložilo 56003 K 68 h, 142 strank vzdignilo 40557 K 61 h. toraj več vložilo 15446 K 07 h, — 9 strankam posojil se je izplačalo 5760 K. stanje vlog 1,253.665 K 96 h. denarni promet 243.462 K 71 h. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu maju 1899 je 169 strank vložilo 27 402 gld 99 kr.. 136 strank vzdignilo 17.112 gld. 52 kr., 35 strankam se je izplačalo posojil 18.950 gld. - kr.; stanje vlog 656.231 gld. 80 kr., denarni promet 140.421 gld. 49 kr. (Podružnični shodi na Koroškem.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico napravi v nedeljo dne 18. junija t. 1., ob V§4. uri popoldne, v hiši Mat. Prosekarja v Kot-marivesi svoj letni občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Sprejem in vpisovanje udov. 4. Volitev novega odbora. 5 Volitev za stopnikov za glavno skupščino. 6. Razni govori in nasveti. Po zborovanju petje in prosta zabava. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pribloves in okolico napravi v nedeljo dne 11. rožnika svoj letni občni zbor v Kazazah v farovžu po popoldanski božji službi s sledečim vsporedom: 1. Nagovor in pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3 Govor o šoli. 4. Volitev odbora. 5. Razni nasveti. Skrbelo se bode tudi za kratek čas in zabavo. — Na binkoštni ponedeljek zborovala je podružnica za Velikovec in okolico v Št. Štefanu pri Trušnjah. (Istrska posojilnica v Pulju) je v minulem letu imela prometa 1,029.855 gld. Ta posojilnica je velika dobrota za istrske Hrvate, ker društvo ne išče druge koristi, nego da ljudstvo rešuje iz krempljev italijanskih nasprotnikov. Posojilnica ima svojo podružnico v Pazinu ; čistega dobička pa je imela 1713 gld. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 3. junija. Kriza se je zopet zavlekla za nekaj dni, ker hoče baje ogrska vlada priti ^unaj, sicer z istimi zahtevami, vendar v novi obliki. Za urejenje teh zahtev v novi obliki pa treba več dni časa. Szell se je v tem oziru že dogovoril s parlamentarnimi skupinami, ki so sklenile znani dogovor. Dunaj, 3. junija. Ministerski predsednik grof Thun in zunanji minister grof Golu- hovski sta bila včeraj pri cesarju v posebni avdijenci. Dunaj, 3. junija. Ogrski ministri pridejo jutri na Dunaj, da nadaljujejo razgovore z avstrijskimi glede nagodbe. Dunaj, 3. junija. Uradna „Wiener Zei-tung" objavlja odlok, s katerim se nastavljajo zadružniški nadzorniki, ki bodo kot organi trgovskega ministerstva skrbeli za krepak razvoj obrtniškega zadružništva. Dunaj, 3. junija. Kardinala Gruscho so operirali na desnem očesu. Operacija se je posrečila. Dunaj, 3. jinija. V dolenjeavstrijskem deželnem zboru je poslanec Schneider stavil interpelacijo zaradi poročila društva „Aliance israelite" ter očital pravosodnemu ministru in državnemu pravdništvu, da se dajo vplivati po omenjenem društvu. Dunaj, 3. junija. Poročilo, da bi bil štajerski cesarski namestnik poklican na Dunaj k cesarju zaradi ininisterske krize, se ne potrjuje. Koper, 3. junija. Deželni zbor je vkljub ugovoru vladnega zastopnika soglasno vspre-jel resolucijo, v kateri se ugovarja ustanovitvi hrvaške gimnazije v Pazinu in deželnemu odboru naroča, naj stori vse potrebne korake, da prepreči nameravano ustanovitev. Vladni zastopnik je naglašal, da dežela nima nobene slovanske šole in da je iz čisto stvarnih razlogov povsem upravičena ustanovitev hrvaške gimnazije. Praga, 3.junija. Posl. dr. Engel piše v svojem listu, da se mu zdi skoraj napačno, da se izvrševalni odbor desnice sploh peča z jezikovnim programom Nemcev, s to „ politično makulaturo", ker se ti izjavi s tem pripisuje prevelika važnost. Budimpešta, 3. junija. Ministerski predsednik je izjavil pri včerajšnji seji poslanske zbornice sledeče: Ko sem določil prvo sojo po binkoštnih praznikih, sem upal, da bodem mogel staviti zbornici konkretne predloge glede nagodbe. Kazmerje obeh državnih polovic je do konca leta uravnano, konečna nagodba pa mora biti rešena čim preje. — Prejšnja in sedanja vlada sta se trudili izvesti nagodbo v smislu člena XII. iz 1. 18(57, toda to upanje se ni uresničilo. Pričela so se izvenparlamentarna pogajanja, ki žal še niso končana. V svesti si svoje odgovornosti moram izjaviti, da je prav lahko mogoče, da se pojavi kriza za avstrijsko ali pa za ogrsko vlado. Pariz, 3. junija. „Eeho de Pariš" poroča, da je vsprejelo kasacijsko sodišče predlog poročevalca, ki zahteva, da se prvotna razsodba razveljavi iu Drejfus iznova pozove pred vojno sodišče. Glasom poročila v „Matinu" je izjavil Esterhazy, da je sam pisal zloglasni bordereau, in sicer na poziv Sandherrjev. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm. a o! a Čas opa-Mvanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzija VetTovi Neb« JI j z«. 2 9. zvečer 7^9-5 15-6 sl. szah. jasno oo 3 7 zjutraj 2. popol. 7412 740 1 12 4 28 5 sl. vzb. sr. jug jasno « Srednja včerajšnja temperatura 1G'0 , normale: 162°. Tržne cene v Ljubljani dne 3. junija. ■gl.|kr. gl. kr. PSenica, m. st. . . — 9 _ Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 70 Rež, „ . . . 8 — — 90 Ječmen, „ . . . 7 — Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . Ajda..... 6 50 Mleko, liter . . . — 7 8 — Goveje meso, kgr. — 60 Proso, „ . . . 9 — Telečje „ „ , — 62 Koruza, „ . . . 5 60 Svinjsko „ „ . — 75 3 — Koštrunovo „ „ , — 4. Ue ob nedeljah in praznikih). C* C * .o S -ž h* ~ ra SJ.S s cc;« - .O ° 5 'Z-* l=J = s XIJ » 55» s »S S D -a D n a. o Z •■ J £ -=* g JTIJEV MAJTo GfiHS bS§ naravna alkalična kislina najboljše riijctičnc in osvežujoče pijače, preskušene pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, oblstnih in mehurnlh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno JSJT podpiralno sredstvo TgXS pn karlovovarijskem in drugih kopelliklh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 20 22 kopeljih v trajno porabo. (Vil.) V Ljubljani se riobhn v vsen ie.Kumali. vei-jiti sptce-rijskih pi »dajalniesh in trgovinah z jestvinaiui in vinom. in ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petra, ccstit A t. O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke lz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 227 27 Vidrova ržena kava, nad vse čist izdelek, je kot pridevek k pravi kavi jako zdrava in izvrstua pijača. Po mestih naprodaj pol kilograma za 24 kr. — Kjer v prodajalnicah ni dobiti, naj se blagovoli naravnost naročiti 5 klgr. za 2 gld 25 kr. franko na vse pošte. 104 10 4 Tovarna zn rženo kavo v Pragi-Lieben. Največjo zalogo ^ najrazličnejših razglednic ima A. T U R K , trgovina s pisalnimi in risalnimi potrebščinami v Ljubljani, na Dunajski cesti. — Razprodaj alcem da snaten popust. Vsprejema naročila v izvrševanje ličnih razglednic v raznih poljubnih bojah. eJic1 o rH C- | Cerkvena mizarska dela. * * * tt * * * * Podpisanee izdelujem zlasti oekveno klopi in spovednice po vzorcih in po lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstoiništvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost. Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu. Goričici. v Msiavčah. Pečali, Komendi in v novi cerkvi vodiški, pa spovednica na Holmcu. Postavljanje novih klopij v cerkvi traja le 6 do 6 dni. Josip Stupica na Viru, Gl 20-19 pošta Domžale. Matevž Oblak urar 11» Vrhniki . izdeluje vsakovrstne 484 3-3 ure za zvonike iz kovanega železa, jekla in medenine (me-singai po prav nizki ceni. Prav sedaj ima na prodaj novo, prav fino izdelano uro za kak večji zvonik. Naročila se sprejemajo vsak čas. Znamenito! 100 gld. Za to nizko ceno pošiljam proti enoletnemu jamstvu jako moderno kolo I. vrste za gospe ali go-pode. Po solidnosti in lahkem teku ga ne prekosi noben drug fa-brikat, čeravno bi dal trikrat toliko. Kolo z vso opravo, zadelano, s pismeno garancijo 100 gld. netto, 10 gld. je plačati naprej, ostalo po povzetji. — Cenik brezplačno. Prva dunajska hiša za kolesa : M. Bundbakln,Dunaj. IX., Berggasse 3. 506 10-2 Restavracija in hotel „Alla Nuoya Abbondanza", Via Torrente 16/18, priporoča se slavnemu potujočemu občinstvu v najboljšo zadovoljnost. Točijo se pristna vina, kakor : istrsko, dalmatinsko in fini kraški teran, ter Dreher-jevo pivo. Kuhinja izborna. — Cene nizke. Nadejajoč se lniiogobrojnega obiska, priporočam se z vsem spoštovanjem Peter Mnscliik, 620 4—1 lastnik.. Prečastiti duhovščini se pri- . poročam za slikanje cerkva, v vv ipel sob. r / Imam J^/ na razpo-/ lago tudi krasne v z o r e e v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-19 iz mlina Vinke-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po eng*ros>ceiiah 259 44 12 v plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalniot Maksa H>omicelj-a v Ljubljani, Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. 416 3—3 A«JLjr*«» liniment Capsici sompos. 352 lz lekarne Btohter-Jeve v Pragi 24-15 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posodiea po 40 kr., 70 kr. ip 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—38 Richter-jev liniment %,sidrom* ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah i inann varstveno marko .sidro'' kot prls«it« Riohter jeva lekarn*, pri ji I a t e m levu v P r t(L Nj. svetosti papeža LeonaXIII. lekarnar „pri angelu" v Ljubljani,Dunajska cesta. Železnato vino. Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v Zeleznatem vinu lekarnarja Fioooli-Ja v LJubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboliš« spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. iOJT NaroČila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. 827 38 Y gostilne* Uljudno naznanjam, da sem svojo SP gostilno preselil od »mlinskega kamna ' v Krojaške ulice Zahvaljujoč se svojim p. n. gostom za sedanji obisk, se priporočam tudi v prihodnje. — Točila se bodo izvrstna vina domačega pridelka, bela, rdeča in črna od 32 do 48 kr. — Z odličnim spoštovanjem so priporoča Peter Strel 496 3-3 gostilničar. i_ fla najvišje povelje Njega c. in k. apost. Veličanstva XX. c. k. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuSčena — ima 12728 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 403.160 kron. Glavni dobitek znaša: 200.000 kron. Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebanje bode nepreklicljivo dne 15. junija 1899. Jcdua. srečka stalae -1 krone, m Srečke so dobiti pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrti za kupovalce srečk zastonj, 101 10—8 Srečke se pošiljajo poštnine prosto. 431 4-3 c. k. vodstvo državne dohodnije Oddelek za državne loterije. montaž, Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pfi živčnih, srčnih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina pijača v JV.ae^fikMaka«a<©s«s*aa stotisočero rodovinah. Deški penzijonat Kalksburg pri l>niiajii pod vodstvom oo. jezuitov. V prvem konviktu, za gojence višjih stanov, je plačati letnih 460 gld., v drugem konviktu, za gojence srednjih stanov, pa letnih 280 gld. 103 3 -3 Podučuje se v gimnazijskih predmetih. — Zavod ima pravico javnosti za vse gimnazijske razrede. Natančneja pojasnila pri rektorju zavoda. cRazglednice, krasno dovršene, 20—25 gld. tisoč komadov Naročila sprejema ANTON JERKlO, fotograf v Gorici, Primorsko. Na željo pride razglede sam fotografovat in. sicer brezplačno. 612 2 Kmetijsko društvo y Gorjah priporoča izdelke svojih udov, kakor: železne izdelke: sekire, krampe, lopate in drugo kmetijsko orodje vsake vrste; oblike po zahtevanju. Edina obrt na Kranjskem za živinske zvonce vsake oblike. Prodaja tudi lesene grablje, trda in mehka drva, deske in stavbeni les po dogovoru. Ravno tako priporoča naturni sadni most; cena po dogovoru. V obila naročila se uljudno priporoča 498 D—2 .Kmetijsko društvo v Gorjah, registr zadruga z omejeno zavezo". Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- lume, albe, koretelje. prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preiiovljenje stare obleke in vsa popravilu. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji eenl bandera tli vso drugo obleko. Preeastite gospode prosim, da se blagovolč pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjain se priporoča 250 62-13 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v LJubljani, Wolfove ulioe 4. (N I co o> ■t* 905 (4-3) Jako porabljivo na potovanju. Nepogrešno že po kratki uporabi. Zdravitveno-oblastveno pre ukušeno. Atest z Dunaja, 3. julija 1897. Najboljše In najcenejše čistilno sredstvo za zobe. hplakovanje ust z zobno ali ustno vodo ne zadoSča za popolno čiščenje zobovja V to je neobhodno treba uporabe 61stllnega sredstva za zobe. Dobiva se povsod. Josip Kastelic, krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4, priporoča se prečast. duhovščiDini v Izdelovanje vsakovrstne obleke^ posebno talarjev, površnikov iti Izdelujem birete, olngulum in vsako-vr.-tne iemisete, kakor tudi vsa draga ▼ to stroko spadajoč* dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem 11 11 po najnovejšem kroju, natančno po meri. Zunanja 'naročila točna. — Cene primerno nizke. 519 31-1 Obče znana, jako trpežna kolesa Styria št. V Jjudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri Franu Čudnu v Ljubljani s čemur je si. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti my*i m it® ¥«> 399 12 Zastopnik tvrdke: Josip Polak. 017 2-2 Vsled sklepa c. kr. deželne sodnije v Ljubljani z dne 10. maja 1899, opr. štev. Nc. III. 348/99 | 4, se bo ,Zavodu meščanske vojašnice' v Ljubljani lastno zemljišče vlož. štev. 17 kat. obč. Trnovsko predmestje pri prostovoljni in na dan 6. junija 1889 ob 10. uri dopoldne na licu mesta določeni 3 av m za ceno 17.000 gld. izklicalo in onemu, ki bode največ ponudil, v last oddalo. Dražbeni pogoji izloženi so v pisarni podpisanega sodnega komisarja v občni pregled. Dr. Fran Vok, c. kr. notar kot sodni komisar. Najnovejša špecerijska trgovina!!! Karol Fliiiiiil prej Schober, Dunajska cesta štev. 8. Oziraje se na svoj zadnji inserat, dovoljujem si si. občinstvo opozarjati na svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, kakao, čokolade, olivnega, namiznega in aizer-olja itd. Nadalje se iBtemu tudi priporočam za nakup najfinejšega francoskega in ogerskega konjaka, pristne sedmograške slivovke. finega tropinovca in špirita po najnižjih cenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo. 416 15—11 I. zavod za obdelovanje asfalta v Avstriji N. Schefftel na Dunaji. Sugerit-strešna lepenka Strešna lepenka iz asfalta obložena s probkovino 499 3—3 nepremočljiva in ognjevarna tvarina za pokrivanje streh Obloga z probkovino (korkom) kaže znaten napredek v primeri z dosedaj navadnim posipavanjem s peskom. I.epenka se namaže in obloži s probkovino, ter se vže po prvem namazu zvežc ž njo v trdno elastično maso, ki se pri hoji po strehi udaja pod nogo in se ne poškoduje tako z lahka. Na nji se nikdar ne napravi trda skorja, ki potem tako rada razpoka. Prednosti: manjša teza, laija manipulacija, trajna elastičnost, večja trpežnost. V dobrem stanju se ohrani s tem, da se namaže s sugerit-strešnim lakom. — Zaloga pri Alojziju Vodnikn, kamnoseku v Ljubljani, Kolodvorske ulice. Naprava trotoarjev z asfalta. — Samozaloga mramormozalka ln tirolskega porflrja kot priznani najboljši materijal za tlakanje uvozov, hodnikov, veža, oerkv& itd. — Grobni spomeniki ln vse poljubne kamenarske proizvode v največji izberi. m s staro, prav dobro obiskovano gostilno je na prodaj za 12.500 gld. Plačati je takoj 5500 gld., 7000 gld. ostane zavarovanih. Hiša leži ob glavni cesti ter je oddaljena 10 minut od Ljubljane, to je v Šiški, obstoji iz peterih sob ter dveh velikih obokanih kleti. Poleg hiše sta dve veliki gospodarski poslopji, v enem sta dve veliki skladišči, v drugem velik krasno izdelan salon za 800 oseb, pripraven za društvene ali druge večje veselice; nadalje vrt z drevjem zasajen in jako prostoren, kakor tudi veliko dvorišče z vodnjakom, v katerem je najboljša pitna voda. V gostilni se iztoči na leto 160 hI. pive in 60 hI. vina, kar se verodostojno izkaže. V hiši se nahaja tudi čitalnica. Natančna pojasnila daje g. I>ev, poslovodja pri g. los. Vodniku v Sp. Šiški. 521 3-1 mM. p Y_ ilf' »V« *V> ^f- >y y y y y -Tvi y y- y -v« yr y y> ^Vc -,y Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. IIMK1 lakso Veršec v I^JUBI^JATNl. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Oiro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po 4'/s%. Poštno - hranllnlone položnice na razpolago. -HH u n a j ^ k a borza. One 2. junija. 8knpni državni dolg v notah.....100 gld. 70 kr. Skupni državni dolg v srebru.....100 > 25 » Avstrijska zlata renta 4 °/„......119» 86 > Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 100 » 55 » Ogerska zlata renta 4"/„.......119 » 50 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 97 » 05 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 915 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............368 » 60 » London vista...........120 » 50 » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 » 20 mark............11 » 77 » 30 frankov (napoleondor)............9 » 65 » Italijanski bankovci........44 » 60 » C kr. cekini......................5 » 67 » Dne 2. junija. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » > južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 6°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. . . ... 200 gld 50 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 162 > — . 171 gld. 60 kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 10 » 156 9 25 » Rudolfove srečke, 10 gld....... 28 > — » — > — » 85 » 50 » 98 » 80 » 84 » — » 138 ft 26 » Waldsteinove srečke, 20 gld...... 60 > — » 129 * 75 » Ljubljanske srečke......... 24 » — » 108 » 76 » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. V>2 » 10 > 112 » — » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3335 » — » 98 » 26 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 456 » — » 97 » 70 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . 62 > 90 » — » _ » 108 » — > 168 » — » Montanska družba avstr. plan..... 238 » 45 » 123 > 25 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 189 > — » 99 » 50 » Papirnih rubljev 100........ 127 » 62 » | JkšT Nakup ln prodaja 1 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju I najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E li C U R" 1., Vllollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobefgasse 2. aUC Pojasnila TfcJX v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SI" naloženih glavnic. SM