Štev. 132
V Ljubljani, t ponedeljek, dne 14. lunlla 1909.
m mm
== Velja po pošti: ss
Za celo leto naprej . K 26'— sa pol leta »
za četrt za nn metoo » za Nemčijo oeloleino za ostalo inozemstvo
13-6-50 2-20 29-— 35-—
5= V upravništvu: =
Za oelo leto napre] . K 22*40 za pol leta > . » 11-20 za četrt » » . » 5-60 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 t
za dvakrat.....» 13 >
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . > 9 >
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Izhaja:
vsak dan, izvzomči nodelje ln praznike, ob 5. uri popoldne.
M~ Uredništvo je v Kopitarjevih olloah štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se na = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. -= Sprejema naročnino, inserate in reklamaoije. ===== Upravnlškega telefona štev. 188. ==
Današnja številka obsega 4 strani.
Občinske volitve — Demonstracije in v Gorici.
Trstu. Trstu
Trst, 13. junija 1909.
Dove era questa gen te?
Kje so bili ti ljudje, so se danes popoldne začudeno povpraševali tisti zagrizeni pritepenci iz laškega kraljestva v Trst, ko so doznali, kako da so izpadle tržaške občinske volitve IV. kurije v mestu. Izpadle so namreč občinske volitve ,v IV. kuriji tako ugodno za Slovence, da tega niti sami niso pričakovali. Okolica je volila sloven.sko. V mestu samem je pa tudi podlegla tržaška magistratna gospoda popolnoma. Slovenci imajo nepričakovano veliko glasov celo v notranjem delu mesta, tam, kjer bi si kmalu ne bil življenja svest, če ne rabiš vsaj tržaškega si-si. O podrobnem izidu poročamo na drugem mestu.
Trst izgleda danes tako, kakor nekako Ljubljana pred nekaterimi meseci. Po mestu krožijo cel dan močne mešane policijske in orožniške patrulje. Orožniki imajo nasajene bajonete. O pol 12. uri dopoldne se je pripeljalo iz Gorice 25 policijskih stražnikov, ob 8. uri zjutraj se je pa 'pripeljalo 120 policistov iz Pulia. Z dežele so pozvali v mesto 140 orožnikov, ki ostanejo nedoločen čas v Trstu. Za vsak .slučaj je pripravljeno tudi vojaštvo.
Dopoldne se je volilo v Trstu tako mirno, da Tržačani ne ipomnijo več tako mirnih volitev. Hohenlohe pozna Tržača-ne, pa tudi tržaško magistratno kliko, zato je namestništvo samo vodilo volitve. Da se kolikor mogoče prepreči zbiranje večjih skupin, ki dovede po izkušnjah do izgredov, je ukazal, da se voli na 92 voliščih. Res je bilo med volitvami mirno.
Tudi ni bilo veliko opaziti na ulici agitacije. Naj bi ne bili kamoristi in socialni demokrati polepili zidovja tržaških hiš z agitacijskimi plakati, ne bi bil znal, da so volitve. Slovenskih 'plakatov >je malo. Olikani nasprotniki Slovencev so jih trgali in pomazali. Na lesnem trgu so napravili zijalom zabavo socialni demokrati. Visoko na hiše so prilepili karikature ka-moristovskih kandidatov. Eno karikaturo so posvetili tudi dr. Mandrču. Seveda se je 'pa drugače z osebno agitacijo od vseli
1
.strank odločno delalo. Ko se je popoldne doznalo, kake lepe uspehe da imajo Slovenci, so priredili socialni demokratje, ki računajo pri ožjih volitvah na slovensko podporo, pred »Piccolovim« uredništvom jn pa na Korzu demonstracijo, da froclajo kamoriste. Socialni demokrati so klicali: »Eviva Narodni dom!« »Eviva Trieste slovena!« Da so bili Slovenci veseli velikanskega uspeha, jc umljivo. Slovenci so prihajali pred »Narodni dom«. Policija je zahtevala, naj se ljudje ne zbirajo tpred »Narodnim domom«, a ker je poslanec Rybar takoj protestiral, se je prepoved preklicala, pač pa ie bilo koncentriranih pred »Narodnim domom« veliko policistov. Varnostne odredbe je vodil tudi Ljubljančanom znani gospod policijski .nadsvetnik Wratschko. Policija je zaprla s kordonom dohode z mesta proti »Narodnemu domu«, da prepreči eventualne demonstracije proti Slovencem po pobitih kamoristih. Kordon se je razšel Okolu 11. ure zvečer. Na trgu pred »Balkanom« je jako veliko ljudi, ki so popolnoma .mirni.
V Gorico se je odpeljalo iz Trsta iz Gorice v Trst 'pozvanih 25 policistov. Pozvali so jih hrzojavno v Gorico nazaj, ker so, kakor se govori v Trstu, priredili goriški Slovenci, ko so zaznali za zmago tržaških Slovencev, demonstracijo na čast zmagi tržaških Slovencev. Podrobnosti o goriški demonstraciji zdaj, ko to pišem, še niso znane.
Tržaška policija je od petka opoldne nadalie vsa v službi. Prosto so imeli lc šest ur v soboto podnevi. Ostane v službi do ponedeljka opoldne, ako se mir ne bo kalil, če se pa mir kali, pa seveda dalje, Policija je razumno utrujena. Stroge ukaze ima, da vsak nemir takoj 's silo zaduši. Znano je, da nastopa tržaška policija zelo odločno. Kadar vidi, da zna kaj resnega nastati, pozove množico, naj sc razide. če se to ne zgodi, se zatrobi, ljudje, ki že znajo, kaj da pride, navadno zbe-že. a če ne beže, prične mahati po njih s sabljami. Marsikdo v Trstu, ki nima dovolj hitrih krač, se spominja batin tržaške policije.
Važna je zmaga tržaških Slovencev v političnem oziru zelo, in sicer osobito zato, ker je zdaj z volivnim listkom v roki dokazano, da tvoriio Slovenci v samen tržaškem mestu tako politično moč. d? mora s Slovenci vsak računati. Zbljnjena je pa tudi bajka o samoitalijanskem značaju Trsta.
Nemci so bahato nastopili v voliv-
LISTEK.
Pismo iz Ike.
Velikrat sem prejšnje čase, ko sem na Notranjskem služboval, obiskal Reko in Opatijo ter božjo pot na Trsatu. Strmeč je počivalo oko na tem rajskem kotu avstrijske rivijere. Nisem se mogel nagle-dati sinjega morja in na njem plavajočih ladij. Ze na železnici me je opozoril prijatelj: »Bližamo se postaji Matulje, pazi zdaj, vide! boš morje«. In res je pred nami zabliščalo v ogromnem reškem zalivu morje, najveličastnejši del božjega ustvarjenja in ponos naših bratov Hrvatov. »Evviva il Ouarncro« je zavpil Italijan, ki je stal pri oknu poleg mene. Italijani si na vso moč prisvajajo ta del Adrije, in hrvaški pisatelj župnik Jemsršič v svoji najnovejši knjigi »Hrvati u Lurdu« s srdom in gnjevom popisuje, v koliko smrtno nevarnost ga je spravil nedolžni klic pri odhodu z otoka Krka: »Živio hrvatski Krk«. Ze na ladji so ga insultirali, rla sc je moral zateči pod obrambo kapitana in njegovih mornarjev, v Reki pa ga je ob 11, uri ponoči na dano znamenje žvižga ob-sula blizu 600 glav broječa drhal fakinaže, tuleča: »Abasso Croati«, »š njim va more«. Reška policija se ni nikjer pokazala. Kapitan z mornarji ga je spremil v hotel »Evropa«, in ker tu tli dobil sobe, mu ic preskrbel zaprto kočijo, v kateri je zbe-
žal na Trsat. Vse naokoli tu bivajo pristni Hrvati, toda po vseh večjih krajih, kakor Reka, Opatija, Lošimj, Krk itd. so napojem s tujim duhom, brez žive narodne zavesti in brez junaškega poguma. Borba za vsakdanji kruh jih dela boječe in tira v zavisnost od bogatih in drznih tujcev. Rajši čebrnjajo v laščini kot po domače. Res. da je povsod tudi peščica ognjevitih rodoljubov, ki po društvih in časopisih netijo ljubezen do rodne zemlje, do naroda :n jezika. Daj, mili Bog, da se jim posreči ohraniti v duši ljudstva iskreno hrvaško zavest in odriniti tujca, ki steza grabežljivo roko po teh dražestnih, Slovanom od Boga izročenih krajih. Mesto Reka je zdaj neposredno priklopljeno ogrski državni polovici. Ogri jo imenujejo »biser ogrske krone« in ne štedijo z denarjem, da jo povzdigujejo bolj in bolj. Zadnjih 20 let je Reka storila velikanski korak naprej ter se širi in razteza od leta do leta. Z vojaštvom šteje že 40.000 prebivalcev. Trgovina je silno razvita, vse se peča edinolc ž njo na z mornarstvom. Vsaka hiša. kamor pogledaš, je prodajalna ali gostilna, po ulicah »Corso« so prodajalne tako elegantne, da si priprost človek skoraj noter ne upa.
V pristanišču vidiš ladje vsake vrste, pa tudi ljudi vsake narodnosti: Turke, Grke in Dalmatince ter okoličane v slikoviti narodni noši. Vredno je ogledati si notranje prostore ogromnih parobrodov, zlasti naj tega ne opusti, kdor je prvič v primorskem mestu. Zadnje dni so pripluic.
nem boju. Izid je pokazal, da prav nič ne pomenjajo. ker se je nabrala le mala peščica nemških glasov.
XXX
IZID VČERAJŠNJIH VOLITEV V.
TRSTU.
V	vseh treh okrajih okolice zmagali slovenski narodni kandidatje.
I.	okraj: Miklavec (slov.) 1086, Končnik (soc.) 324 glasov.
II.	okraj: Bjekar (slov.) 1075, Milost (soc.) 445 glasov.
III.	okraj: Štef. Ferluga (slov.) 1752, dr. J. Pertot (slov.) 1731, Kopač Jože (soc.) 514, Pittoni Val. (ital. soc.) 512 glasov.
Italijanski kandidatje so dobili lc neznatno število glasov.
V	mestu:
I.	okraj: Dr. Slavik (slov.) 247. Spaz-zal (soc.) 389, dr. Cosulich (ital.) 519 glasov. Ožja volitev med socialnim demokratom in Italijanom.
II.	okraj: Ožja volitev med italijanskim liberalcem iu socialnim demokratom.
III.	okraj: Ožja volitev med dvema slovenskima (dr. Gregorin in Mladovan) jn dvema laško-liberalnima kandidatoma.
•IV. okraj: Ožja volitev med tremi slovenskimi (dr. O. Rybar. Muha. Kravs) in tremi laško-liberalnimi kandidati.
V.	okraj: Ožja volitev med italijanskimi liberalci in socialnimi demokrati.
VI.	okraj: Ožja volitev med štirimi slovenskimi kandidati (prof. Mandič, Bo-
''onič. Alože, Zivic) in štirimi laškimi so-jialnimi demokrati.
hod,.Kmečke mm"
Včeraj, 13. t. m., se je vršil impozan-ten shod »K. Z.« za ljubljansko okolico nn l£U. Nad 500 kmetov se jc zbralo po prvi maši v dvorani »Izobraževalnega društva«. Shod je otvoril tajnik K. Z. posestnik Merkun, pozdravil vse navzoče tei dal besedo tajniku S. L. S. dr. Rožiču, ki je poročai o gospodarski, politični in kulturni organizaciji S. L. S. Opravičil je tudi dsotnost gg. državnih poslancev dr. Su-teršiča in Povšeta, ki sta radi preobiiih ;oslov v državnem zboru zadržana priti na shod. Nato je govoril deželni odbornik g. prof. E. Jarc najprvo o stari liberalni
modrosti, ki io hodijo takozvani stari in mladi naprednjaki prodajat po deželi — včasih prav poceni, včasih pa zelo drage, kakor jim to kaže. Povedal je zbranim možem, kako bo popoldne dr. Tavčar slikal svojim na liberalne verige priklenjenim naprednjakom »klerikalnega zmaja«, dr. Oražen pa bo kot vitez krvave mau-šete preganjal barona Schvvarza kot morilca iz dežele, a previdna bo zamolčal, cia je župan Hribar tisti, kji je prvi zakrivil krvave septemberske dogodke, kajti mi je prvi poklical vojaštvo, ki je potem streljalo na nedolžne žrtve. Hud bo na kranjsko staro šparkaso, se jezil nad klerikalci, da ne store nič proti nji, a tega jim ne bo povedal, cla smo na stotine hranilnic in posojilnic ustanovili in tako rešili kineta i/, oderuških in tudi nemških rok. Balial se bo, da so najbolj narodna stranka, a tega ne bo povedal, da so liberalci sklenili zvezo z Nemci in to celo v škodo ljubljanskega mesta, v škodo slovenskega kmeta «.1 odbornik kmetijske družbe je Nemec ravne vsled pogodbe) in v škodo in nečuveno. neizbrisljivo sramoto celega slovenstva. — Omenja dosego samoslovenski.! uličnih napisoiv, ki jili je ravno S. L. S. takoj napravila, ko je dobila večino v deželnem odboru. Deželni odbornik omenja nato zadnje dogodke v državnem zboru, zlasti nastop dr. Šusteršiča in dr. Kreka v prilog in korist bosanskih kmetov. Kot deželni odbornik poda obširno poročilo o čelu v deželnem odboru in omenja, da bosta liberalna govornika popoldne govorila in zabavljala ravno čez tiste stvari, za katere sta sama tudi glasovala. Govori; y osuševanju barja, o cestah in vodovodu v IsRf vasi. Omenja pomen in toorist živinorejskih zadrug, za katere je novi dežet*i odbor odločil precejšnjo podporo za povzdigo živinoreje. Deželni odbornik konča: Prepričan sem, da nobeden zavede« slovenski kmet ne bo šel na shod posfejšat, kako bodo liberalni komandantje ubijali klerikalnega zmaja in štukali, popravljali in še drzno zagovarjali svojo nemšiko-liberalno zamotano, slovenskemu narodn skozi in skozi škodljivo, strupeno verigo. Ne delajte štafaže liberalnim zapeljivcerc, rarodnim morilcem in gospodarskim škodljivcem slovenskega naroda. Zivahi*> odobravanje in burne ovacije so sledile besedam deželnega odbornika prof. Jarca, -- Zborovalci so med govorom burno protestirali. da je občinsko starešinstvo dalo občinsko hišo na razpolago za liberalno zborovanje. Predsednik Merkun predlaga resolucijo, da sc izreče zahvala in popolno
vojr.e ladje k Reki, tri velike, tri križarice in pet torpedovk. Mornarje sem videl v gostili krdelih po mestu hoditi, vsi čedno oblečeni, zdravih rdečih lic in krepkega života, da jih je bilo veselje gledati. Svet nima boljših mornarjev kot so naši Primorci, zlasti Dalmatinci. Zvečer je bil sijajen prizor, ko so ladje z metalci luči daleč okoli razsvetljevale morje, in bregove. Najlepši sprehod je ob pristanišču z ved-nim pogledom na morsko gladino Kvar-nera, obkoljenega v ozadju od skalnat.lt vrhov Učkc gore, spredaj od otokov. Krasota Kvarnera je obče znana in priznana. Povzdignila se je avstrijska »rivijera« i;i svojo slavo razširila poslednjih 20 let ter z velikim uspehom stopila v tekmo s francosko in laško. Tudi listi, ki so Grško oplovili, trdijo, da naj sc tainošnje obrežje skrije pred lepoto Kvarnera. Vsakega tujca očara v vseh barvah bleščeče morje, prijetni duh cvetja in južnega rastlinstva ter nepopisno lepa sinja barva neba.
Iskal sem po vseh prodajalnah popisa Kvarnera v hrvaškem jeziku, nisem ga mogel dobiti. Reklo se trii jc. da nc bi lahko dobili založni'ka, ker tak »kažipot« i.e b: šel v denar, v desetih letih bi se prodalo komaj 500 izvodov. Nemci imajo brez števila brošur pod imenom »Fiihrer«, istotako Ogri. Zato podam tu nekoliko kratkih črtic o mojih sprehodili po Reki in okolici ter o daljšili izletih v razna pri morska mesta. Za vožnjo med Reko. Vt lesko, Opatijo, Iko in Lovrano sc Inlik. kupi listek pri glavni blagajni ogrsko-
I rvaškega parobrodnega društva na »molu Adamič«. Plačaš 20 K, pa se smeš voziti v navedeni smeri ves ljubi dan skozi dobo meseca, le za daljše izlete treba posebnega voznega listka.
Oglejmo si tedaj Reko in recimo, da smo se pripeljali z železnico! Od kolodvora gremo po drevoredu v mesto. Na levi vidimo ue daleč napis »hotel Deak«, debra postrežba in poceni. Skozi ulice »via del Pino« pridemo do javnega vrta, h kateremu odpirajo vhod umetno izdelana vrata, in dalje na prostorni trg »Zichy«. Na levi stoji krasna nova stavba, cerkcv: čč. oo. kapucinov z veličastnim pročeljem. Izdelana jc pa šele spodnja cerkev, takozvana »kripta«, gornja je tudi že pričeta, delo pa napreduje počasi in cerkev raste kvišku po razmerju prejetih milo-darov. Kripta je v resnici lepa, oltarji iti oboki kamniti in vse tako primerno, ljubka ter k molitvi vabeče, da bi človek kar klečal in molii. Snežnobeli kip na prednjem altarju predstavlja Marijo pomočnico vernih duš, v stranskih kapelah sta kip presv. Srca Jezusovega in lurške Matere božje. Ker sc bliža dan 13. junij, je tudi podoba sv. Antona izpostavljena sredi samih cvetlic. Ta popularni svetnik čudodelec in zavetnik ubožcev ima pred seboj vedite mnogo klečečih častilcev. Zanimivi sta ob vbodnih vratih posodi za blagoslovljeno vodo: dve velikanski školjki, ležeči na eleznem stojalu. Pripeljal jih je morski kapitan, rojen Hrvat, .iz Japonskega in i upucinom podaril. (Dalje prihodujič.)
zaupanje poslancem S. L. S., zlasti njenemu načelniku dr. šusteršiču. Navdušeno enoglasno odobravanje. Resolucija je bila dana na glasovanje in soglasno sprejeta — Dr. Rožič vpraša, če ima kdo izmeJ zbranih kaj pripomniti ali ugovarjati. Ugovarjal ni nihče. Zborovalci so se priporočili deželnemu odborniku, da naj podpira v deželnem odboru njih prošnje, kar je odbornik Jarc tudi obljubil, zlasti glede živinoreje. Vlado je zastopal vladni nadkomisar pl. Hofbauer. Zborovalci so prihiteli iz vseh sosednih krajev: iz Golega, Zelim-Jja, iz Pijave gorice, Tomišlja, Iške vasi, največ pa iz Iga in Studenca. Navzoči so biii tudi župani: iz Iške vasi Japelj, Ivan Štrumbelj, Ig, Anton Svete, Toinišelj, Ant. Modic, Vrblene in še drugi veljaki, možje zastopniki sosednjih občin. — Shod je lil veličasten, naravnost impozanten, za kar gre čast in hvala vrlemu tajniku K. Z., g. Merkunu in vsem kmetom, ki 'so prišli v tako obilnem številu ua shod. Le krepka naprej' za pravice kmetskega stanu p'.d zastavd »Kmečke zveze«!
Državni zfeer.
D u n a j, 13. junija 1909.
Finančni načrt.
Včeraj je zbornica b;la skoraj prazna. (Težko bi bili zbobnali skupaj 100 poslancev, ko bi opozicija zahtevala, naj predsednik konstatuje sklepčnost. 'Posamezni opozicijski poslanci so hodili strašit predsednika dr. Pattaia, naj zaključi sejo, ker ni navzočih 100, za sklepčnost potrebnih poslancev. Ker pa opozicija ne uganja ol> strukcije, motala se je razprava za silo dalje.
Poljski divjak Breiter je utemeljeval svoj nujni predlog, naj zbornica vladi izreče obžalovanje, ker je brez ustavnega dovoljenja Turčiji izplačala 55 milijonov kron za državna posestva v Bosni. Govornik je navajal sicer razloge, ki bi bili .stvarni še pred enim mesecem, ne ipa sedaj. Po dogovoru s turška vlado je morala naša država do 14. maja izplačati dogovorjeno odškodnino. Sploh je bilo že davno znano, da je naša država Turčiji zagotovila odškodnino. Poslanec Breiter pa je menda prespal zadnje mesece, ker je šele sedaj prišel do prepričanja, da je vlada morda le kršila pravice narlamenta. Da ta predlog ni bil resen, to sta naglašala tudi oba glavna govornika, nemški liberalec Kuranda in socialni demokrat Nemec. Pač pa je Breiter dal priliko finančnemu ministru dr. Bilinskemu, da je uprav zlobno in posmehljivo ščipal opozicijo. Zloben je dr. Bilinski navzlic svoji navidezni pohlevno-sti. Norčeval sc je, da opozicija ne more sostaviti pozitivnega programa. Mož pa previdno zamolči, da ne pomaga opoziciji noben program, ako se vlada kot klop drži ministrskih stolov. Vlada je doživela v kratkih presledkih hude moralne udarce, a se dela, kakor da je vse v najlepšem redu. Poslanec Breiter je torej storil uslugo le vladi, da se je dr. Bilinski mogel znositi uad opozicijo, ki pa mu je odločno ugovarjala.
Ker je poslanec Kalina še odložil svoj nujni predlog, je zbornica nadaljevala ze davno pričeto prvo branje vladnih predlog, s katerimi naj bi se pregnala suša v deželnih blagajnah. Govorili so skoraj do noči le štirje govorniki, češki agrarec t) k I e s t e k, soc. demokrat G 1 o c k e 1, dr. Redlich in rusinski poslanec B u d z y n o v s k y j. Glockel je svoji s+ranki storil jako slabo usiugo. Ves njegov govor so b'li le slabo zveriženi napadi na krščanske socialcc, iraze z javnih shodov po predmestnih gostilnah. Zaletel se je tudi v dr. Redlicha, češ, da je kršč.-socialni zid. Dr. Redlich ga je pošteno zavrnil začetkom svojega govora. V nadalj-nem govoru je dr. Redlich priporočal vladi večjo varčnost, reformo železniške in politične uprave. Kar se vedno naglaša, je navajal tudi dr. Redlich: Avstrijska uprava je draga, pa slaba. Preveč se piše, nadzoruje in pritožuje, kar zahteva ogromne stroške za birokraški aparat. Velika napaka pri nas je tudi, da mladina po dovršenih šolah večinoma išče le državne službe. Vse pa hoče dobro živeti tudi na sta<"e dni, in to množi državi bremena. Sicer pa tudi dr. Redlich ni vedel našteti novih virov za državne in deželne finance.
Budzyno\vskyj pa je dolgi dve uri na-rekaval svoj govor stenografom. Napolnil bode s tem govorom najmanj trikrat svoje glasilo. Tudi nekaj!
Jutri, ponedeljek popoldne, ob 3. uri jc zopet seja. Vladni možje upajo, da bode jutri končano prvo branje finančnega načrta in da se v torek morda že prične proračunska razprava. To pa jc v prvi vrsti odvisno od opozicije. Ta ima v rokah ključ položaja. Če hoče opozicija, vlada ne dobi r.iti enega poglavja državnega proračuna. In to najbolj beli lase vladnim priganja-čem, ker ne vedo, kaj namerava opozicija. Vsa vladna glasila pridušajo svoje ljudi, naj so do zadnjega v zbornici. Mogoče je namreč, da bode opozicija o raz-
n'l: postavkah v proračunu zahtevala gh-sovanja po imenih. Pri takih prilikah pa ui izključeno, da vlada ne dobi večine. Proračunska razprava bode torej jako zanimiva. Na levi in desni je izdano povelje: Vsi na krov!
Predlogi in vprašanja.
Poslanec P i š e k je vložil nujni predlog za državno podporo po toči in povod-nj; poškodovanima občinama St. Ilj in Mislinje pri Slov. Gradcu.
Poslanec dr. H o č c v a r je nujno predlagal podporo liogorelccm v Dol. Prekopi pri Kostanjevici, kjer je 6. t. m. pogorelo pet iiiš in sedem gospodarskih poslopij.
Dr. Benkovič je vložil interpelacijo zaradi preziranja slovenščine pri okr. g lavarstvu v Brežicah, zaradi zlorabe pri volitvi v okr. zastop Laški trg in zlorabe uLorovalnega zakona povodom obhoda nemških telovadcev v Brežicah.
Poslanec Pišek mterpeluje pravosodnega ministra zaradi nezakonitega in krivičnega postopanja sodnika Grasnitza. v Marenbergu proti učitelju Hrenu.
Orel.
Mladeniški shod v Radečah
dne 13. t. m. je zelo lepo uspel. Vršil se ji on 3. popoldne v dvorani »Narodnega doma«. Zbralo se je okolu 200 samih mladeničev, v prvi vrsti pa je omeniti brate 'I rbovljčarie, ki so prikorakali v uniformah, nadalje brate iz Celja in Smartna pri Litiji. Veliko požrtvovalnost so pokazali zlasti mladeniči iz Čemernega in Svibnja. ki se niso ustrašili daljnega pota. Na shod sva prišla tudi župan radeški, g. Križ m ari in grajščak pl. Hoffmannsthal, znan pospe-ševatelj vsake dobre stvari. Govorili s > gg. župnik Hiersche, F. Terseglav, dr. Lenard, predsednik trboveljskega »Orla*, brat Zupan in kaplan Krische iz Šmartno. Govori in tem sledeča posvetovanja so rodila velik uspeh, ker so fantje sklenili ne samo organizirati se v Radečah samih, marveč ponesti našo misel še dlje in globlje v okoliš. Dolenjska se prebuja in »Orei«. vkijub bedastim ugovorom od te ali one strani ni ravno zadnji pri tem delu. Na zdar!
Knezonadškof, metropolit goriški,
dr. F. B. Sedej, je na udanostno brzojavko notranjskih in goriških »Orlov«, zbranih (•b Binkoštih v Vipavi, odgovoril na naslov brata dr. J. Dermastije v daljše,.i pismu, v katerem izraža svoje veliko veselje nad brzojavko ter izjavlja, da je krščanska mladina naš up in naša zmaga,, vsled česar s krščanskim vzletom »Orla* biagoslavija.
I
potres m Inrnm Francoskem,
(Po zadnjih vesteh.)
70 mrtvih, 300 ranjenih.
Pariz, 13. junija. Po celem južnem Francoskem je iznenadij prebivavce hipen in močan potres. Število mrtvecev cenijo na 70, ranjencev pa na 200 do 300. Te številke pa se bodo najbrže žalibog izkazale za prenizke, ker je potres uničil skoro vse brzojavne in telefonske zveze, vsled česar ni od premnogih krajev še nobenih informacij. V Roguesu je ubitih 15 ljudi, Večina od potresa prizadetih krajev je več ur ostalo brez pomoči. V Ai-guillu je do dveh zjutraj vladala strašna panika, zlasti, ker je manjkalo obvez in zdravil. Zla poročila so došla tudi iz Avi-gnona; potres je ondi uničil tudi zgodovinsko znamenito trdnjavo in papeževo palačo.
Pariz. 13. junija. Župan marsiljski je -dal med stradajoče v okolici razdeliti 5000 kg kruha. V St. Cannatu 'se je po-greznil stolp in zidovi cerkve kažejo hude razpokline. Prebivavci so vsi iz mesta /bežali in tabore na prostem. Škodo v Cannatu cenijo na 1 milNon frankov. Dozdaj najdene mrliče so začasno spravili v neko skladišče,
Pariz, 13. junija. Pionirji pospravljajo ruševine in razdirajo hiše, da preprečijo nadaljne nesreče. V vasi Lambede so dozdaj našli 20 mrličev, večinoma otrok in starčkov.
Pariz, 13. junija. Vso od potresa na južnem Francoskem povzročeno škodo cenijo na 10 milijonov franikov. Pripravlja se rešilna akcija. Zborni poveljnik mar-siljski je odpotoval z avtomobilom v potresno ozemlje ter daje potrebna navodila.
KONFLIKT MED GRČIJO IN TURČIJO.
BOJI V ALBANIJI.
Med Turčijo in Grčijo preti zaradi Krete resen spor. Velesile so se namreč 23. julija 1906 nasproti kreški vladi obvezale, da odpokličejo internacionalne čete in so to tudi storile: vendar pa je zdaj na Kreti še 2000 mož, Francozov, Rusov, Lahov in Angležev. Te čete bi se imele tc dni vrniti v domovino. Na Kreti bi potem ostala lc milica iu orožništvo, ki je
v grških rokah. Kakor hitro zapusti zadnji mož internacionalnih čet Kreto, zaipla-pola na otoku grška zastava.
Mladoturška vlada je seveda v velikih škripcih. Bosno in Bolgarijo, oziroma Rmmelijo je žc izgubila, zdaj naj se pa še aneksija Krete izvrši in mladoturške »slave« 'bo konec. Težko je verjeti, da bi Mohamedanci vzlic svoji apatiji tudi še to mirno požrli. Abd ul Hamid 'je bil saj spreten diplomat in jc tako aneksijo Krete kakor Bosne in Rumelije zadrževal; kakor hitro so pa začeli mladoturki Turčijo osvobojati, je šlo vse rakom žvižgat. Na aneksijo Krete bi Mohamedanci mladoturkom z revolto odgovorili. Zato zdaj mladoturki vse sile napenjajo, da preprečijo grške namere.
Mobilizacija?
Carigrad, 13. maja. Baje bo Grčija v enem tednu zbrala v Tesaliji 30 tisoč mož.
Carigrad, 13. junija. Sicer ni res-,nično, da Turčija mobilizira, vendar pase je izdelal načrt za mobilizacijo in razvrstitev čet na grški meji. Če 'bi prišlo do vojske z Grčijo, bo poveljnik turških čet Mahmud Muktar-paša.
Carigrad, 13. junija. Angleški admiral Gamble-paša. ki reformuje turSko mornarico, resno namerava odpluti s turškim brodovjem na povelje vlade 'pred Kreto. Merodajni krogi seveda zelo dvomijo, ako je turško brodovje za tako eks-pedicijo sposobno.
Vojske ne bo?
Carigrad, 13. junija. Turška vlada je storila pri velevlasteh korake, da naj internacionalnih čet ne odpokličejo iz Krete, ker bi to imelo za neizogibno posledico aneksijo od strani Grčije. Velevlasti definitivno na to še niso odgovorile, par pa turško vlado opozorile, da so se nasproti kreški vladi zavezale, da čete Odpokličejo. Sicer pa se velevlasti zdaj med seboj pogajajo, kaj naj store. Odločilni diplomatiški krogi so vsi soglaisno tega mnenja, da vojske ne bo, ampak da Turčija le zato tako pritiska in izvršuje vojaške demonstracije, da bi pri ureditvi kreškega vprašanja od velesil izsilila kolikor mogoče ugodne pogoje.
Kaj Turčija zahteva?
Carigrad, 13. junija. Turčija glede Krete zahteva sledeče: Kreta naj postane avtonomna provincija pod suvereni-teto sultanovo; grški komisar Zaimis mora otok zapustiti in se zopet vpostaviti mohamedanska in kreška zastava,. — Imenovati se mora za guvernerja kristjana, ki ■pa ne sme biti Grk, ampak podanik druge nevtralne države. — Sudaško pristanišče mora dobiti turško garnizijo in brodovje. — Popolna enakost med mohamedanci in Grki. — Pravica intervencije turške garnizije, ako bi za vzdržavanje miru kreška milica ne zadostovala.
V Albaniji se vrše boji.
Carigrad, 13. junija. V Albaniji je prišlo pri Milisiji med četami Džavid-paše in vstaši do boja. Nekaj albanskih ,kul je razdrtih. Boji v Albaniji utegnejo imeti silno resne posledice. Albanija je gorata, skoro nedostopna in večjim četam ne nuja nikakih resurs. Zato je jako dvomljivo, ako se bo Džavid-paši posrečilo hitro uduši nevarni upor.
PROTI GERMANIZACIJI NA GARD-SKEM JEZERU.
20. t. m. se vrši v Veroni velik shod, katerega se udeleže tako laški kakor av-strijsko-laški župani, poslanci, društva, itd., ki bivajo okoli gardskega jezera. Gre se za to, da se vstavi germanizacija ob jezeru. Nemški napisi naj bi izginili, zidanje vil v nemškem slogu naj bi se prepovedalo in agitiralo med Francozi in Angleži, da bi začeli v večji meri posečati gardsko jezero, da izpodrinejo Nemce. Da se bo pri tem hvalevrednem in upravičenem shodu tudi nekoliko iridentizma razpečavalo, je samoobsebi umevno.
TURKI RAZDEJALI ALBANSKE TRDNJAVE.
Med Dšavidom pašo in Albanci v Malisiji je prišlo do boja. Razdejanih je bilo nekoliko albanskih trdnjav. Ni znano, kake izgube imajo čete.
Dnevne novice.
— Slovenskim pedagogom v uvaže-vanje. Nemški okrajni šolski svet za mesto Brno je ukrenil sledeče: Po S 4., odstavku 2. šolskega in učnega reda se morajo otroci vzgajati v ljubezni do rodnega naroda, V smislu sklepov letošnjih okrajnih konferenc se poživlja učiteljstvo, da posveča temu delu vzgoje pri vsaki priliki posebno pozornost. Zato naj se natanko izpolnjujejo vsa navodila, ki so jih sprejele konference. C. kr. deželni šolski svet je sklenil v svoji seji dne 7, nebelunga (to jme nam je znano. Op. por. 1908. naslednja navodila na šolska vodstva: 1. Dasi-ravno je treba seznaniti učence višje sto-pinje z najnavadnejšimi tujkami, vendar naj se omeji rabo tujk sploh lc na najpo-
trebnejše. Zato se jc tudi pri pismenem uradovanju tujk čimnajbolj ogibati. Sploh naj se posveča največja pozornost čistosti in lepoti nemškega jezika v vseh učnih predmetih. — 2. Pri rabi imen mesecev sedaj veljavnega koledarja (kaj misli c, kr. dež. šolski svet s tem — morda hoče vpeljati nov koledar? Op. por.) je prilika, da se seznani učenec tudi s pomenom starih nemških imen mesecev. Sedaj ve Ijavnili imen mesecev ne more izpodri niti šola sama, ampak to bi se moralo zgo diii potom uradne naredbe za vso držav< — 3. Pri zgodovinskem pouku naj se uče nec seznani prav posebno tudi z onim dogodki, ki so pomembni za zgodovini nemškega ljudstva. (Spominski dnevi.)
4.	Priporoča se, da se posvetuje pri mesečnih konferencah, kakšna sredstva je treba uporabljati v dosego narfodne iz-obrazbe, ne da bi šola prekoračila meje ki jih postavlja zakon. V koliko je treba seznaniti učence s pomenom obrambenih društev, mora biti prepuščeno taktu posa. meznih učiteljev. Predsednik: dr. Avg. pl AVieser. — Tako moravski Nemci — in naša šola? Priporočali bi, da si naše učiteljstvo ta odlok dež. šolskega sveta Brnu globoko zapiše v srce in mutatis mutandis skrbi, da bo tudi vzgoja naše mladine — posebno v obmejnih krajih strogo narodna.
-f- Liberalen shod na Igu, se je vršil včeraj v nedeljo popoldne ob jako pičlem številu poslušalcev. Dr. Oražen in dr. Novak sta pripeljala iz Ljubljane tri voz svojega spremstva, med njimi kavarnarja Krapeša, »iurista« Esta,^ gostilničarja »jugoslovanskega hrama« Štefana Berganta; .Ogorelčev ata iz Škofeljce pa je tudi pripeljal nekaj svojih pristašev. Ižancev Samih ie bilo okoli deset, nekaj sokoli cev, drugi so pa bili pristaši S. L. S. Ko 50 se liberalci v Grbčevi gostilni v druž bi neizogibnih gospodičev napili navdu šenja, so prišli na zborovališče, kjer i otvoril in predsedoval shodu podžupa' .Kraljič. Prvi govornik dr. Oražen prav, da ni namen liberalne stranke boj prot veri, ampak oni hočejo uresničiti svoje po( litične načrte. Govori o našem slovenskem šolstvu, o septemberskih dogodkih,
0	Sclnvarzu, o povišanju učiteljskih plač, samo o starih že znanih stvareh. Za njim se je ojunačil dr. Novak ter govoril v svojem znanem tonu »farške gonje«. Trdil je da je S. L. S. kriva, da je nemški justični minister na Dunaju. Odgovarjal je kaplan gosp. Drolc. Gospoda kaplana so s svojimi surovostmi neprestano motili in žalili Toda, ko je na koncu svojega govora po-,zval, naj se zakliče »S. L. S. «živijo«,
je vse temu pozivu odzvalo. Koncem^ shoda se je izvolil Alojzij Minutti, zastop nik Koslerjevega piva na Igu in pa še ne, ki Jere kot poverjenika, da bosta oskrbe la pravila liberalnega gospodarskega i političnega društva na Igu. Shod se je z;< ključil in dr. Oražen ter zastopnik Koslerjevega piva sta šla na Koslerjevo pivo, pivo.
-}- Volitve v novi goriški deželni zbor bodo avgusta ali septembra meseca .
+ Sostro. Včeraj popoldne ob 3. ur je bil občni zbor »Katol. izobraževalnega društva« v Sostrem. Na občnem zboru je predaval dr. Rožič »O razvoju ustavnega življenja v Evropi s posebnim ozirom ua Avstrijo.« Navduševal je tudi navzoče, nai se trdno oklenejo društvenega življenja ir napredka v izobrazbi.
+ Slovenci so dokazati, da je Trsi dvojezično mesto. Pred včerajšnjimi vo litvami v Trstu je »Piccolo« rotil Italijane, naj nikar ne dopuste, da bi bili izvoljeni slovenski poslanci, ker bi bil sicer Trst za vedno ožigosan kot dvojezičen. Slovenci so se potrudili, da so včeraj podali sijajen dokaz o dvojezičnosti mesta.
+ Politična morala »Edinosti«. »Edi nost« se je, od nas primorana, s krvave, čim srcem odločila tudi nekaj ziniti o po godbi njenega prijatelja in podpirate
1	j a Ivana Hribarja z Nemci. Ne ve pa nič drugega povedati kot to, da je bila tudi
5.	L. S. zvezana z Nemci! To je nesrani nost, kakršne je le »Edinost« zmožna, k računa na od nje popolnoma poneutnnjem bravce. Vsak otrok ve, da S. L. S. n bila nikoli z Nemci zvezana ne s podr ne brez podpisov, »Edinost« pa je s sv< notico zopet pokazala, da rada od nert nic živi.
-f Iz poštne službe. Imenovani so za poštne praktikante absolvirani srednješol ci: Konrad Višner in Franc Vole za Lju bljano; za poštnega oficijanta rač. podčastnik I. razreda Martin Mlakar za Lju bljano. Poštno eksped. mesto v Vidmu pri Krškem je dobila gdč. Antonija Arko, v Podgorju gdč. Roza Štritof, v Lupoglav Ana Hambammer. Prestavljene so poštiK oficijantinje: Ana Završnik iz Metlike v Kočevje, Ga'brijela Kamenšek iz Kočevja v Metliko, Ema Triller iz Spodnje Šišk< v Skofjo Loko, Ivana Božič iz Sežane m Spodnjo Šiško.
— Važna razsodba o voznih listih m že eznicah. Stavbenik Fr. Brazda je zali' tcval na postaji v Šumperku vozni liste!': Ker mu jc uradnik hotel dati nemški li'
stek', ga Brdzda ni sprejel ter je potoval brez listka. Državna železnica je Brazdo tožila na plačilo listka in globe pri sodišču v Usti nad Orlico. Tožba je bila pa odbita in železnica obsojena povrniti stroške. Stavbenik Brazda je pa dolžan plačati navadni potni listek, ker je potoval brez listka. Pri razpravi je bilo konstati-rano, da ima žcleznica v svoji službi ljudi, ki ne znajo češko. Nadalje, da obstoji naredba, glasom katere morajo biti na Češkem, Moravskem in v Sleziji vse tiskovine nemško-češke ter morajo biti izpolnjene v jeziku stranke. Razsodba pravi, da ako bi tudi ne bilo te ministerijalne naredbe, da pač zadostujejo že sedaj veljavni zakoni za to, da se mora na češke zahteve s strankami češko uradovati ter jim ,na zahtevanje izdajati take listke, da jih stranka lahko razume. Ako so na Češkem za državne železnico veljavni ti zakoni, morajo biti tudi na Slovenskem. Opozarjamo slovensko občinstvo, naj povsod zahteva pri blagajnah državnih železnic slovenske vozne listke.
Vabilo k otvoritvi »Društvenega doma« »Kat. slov. izobraževalnega društva« v Komendi, ki se vrši, v nedeljo, 20. junija 1909. — Spored: Dopoldan: Ob tričetrt na 10. pozdrav gostov pri »Gasilnem domu« v Komendi, nato sprevod z godbo k župni cerkvi. Ob 10. slovesno opravilo v župni cerkvi, potem blagoslov »Društvenega doma« po deželnem poslancu gospodu dekanu Lavrenčiču in govor državnega in deželnega poslanca g. dr. Kreka. Opoldne skupno kosilo za goste pri A. Mejaču. — Popoldan: Ob 4. uri javna telovadba: a) Rajalni nastop, b) .proste vaje, c) vaje na orodju, d) skupina, e) rajalni odhod. — Po telovadbi ljudska veselica, s srečolovom in godbo pri A. Mejaču. K obilni udeležbi vabi najuljudne-je odbor.
—	Nekaj za južno železnico. Silno čedne razmere vladajo na kolodvoru v Zidanem mostu. V restavraciji so natakarji tako nesramni, da slovensko zahtevo gosta prestavijo na nemško in jo nemško ostentativno ponove, češ, sicer te razumem, a ti nalašč slovensko^ ne postrežem. Ko je 13. t. m. slovenski gost vprašal za račun, je natakar trikrat povedal vsoto nemško, ko ga gost le ni hotel razumeti, jo je predrzni fantič napisal, češ, to pa moraš razumeti. Tudi sicer se v ti restavraciji zbirajo najhujši germanski za-grizenci s svojimi topimi in od maščobe zalitimi alkoholičnimi obrazi ter čez Slovence na glas zabavljajo, kar železniške potnike, ki so primorani v restavraciji čakati, zelo moti, vznejevolji in jim restavracijo pristudi. Včeraj je bil slučajno v restavraciji ob 1. uri popolnoči navzoč tudi neki Italijan iz Trsta, ki dobro slovensko razume in se je zgražal nad sirovim zabavljanjem nemškega omizja. Začuda smo med temi štenkači opazili tudi železniške uradnike. Cujemo, da na Zidan most pride nov postajenačelnik, ki je na glasu kot objektiven uradnik. Poživljamo ga že zdaj, da posveti svojo pozornost tudi kolodvorski restavraciji, koder morajo Slovenci ravnotako drago plačevati, kar zavžijejo, kakor Nemci, pa so izpostavljeni nevarnosti zasmehovanja in jih slovensko ne postrežejo frkolini, ki so ondi nastavljeni za natakarje.
—	Na Cernučah se je obesil Jernej J nvan, roien leta 1887. v Mariboru, pristojen na Cernuče. Samomorilec je bil znan pretepač in ponočnjak. Kakor se čuje, je Juvan izvršil samoumor vsled strahu pred šestmesečnim zaporom.
—	Davek na iuksus. Poslanec pl. Pantz in tovariši so vložili predlog na uvedbo davka na luksus. Po tem predlogu se bi obdačile elegantnejše obleke, elegantni klobuki, elegantno perilo, luksu-riozni vozovi, avtomobili, lepše pohištvo, umetnine, lišp, preproge, čipke itd. Davek na vse to se bi plačeval že pri nakupu v trgovini, ker pač ne gre, da bi eksekutor preiskoval, katera dama nosi elegantno perilo. Poslanec Pantz je izračunil, da bi se dobilo pri 3% davka celih 30 milijonov kron, ako se računa, da se proda takih stvari na leto za 1000 milijonov kron. Torej čim večji ženski klobuk, tem večji davek.
—	Aretiran ie bil. kakor poroča »Gorica«, v kavarni »Al Teatro« v Gorici neki L. Conforti, trgovec z lesom v Beljaku. Ta aretacija je v ožji zvezi s »krahoni« laške banke »Popolare«. V Be'jaku so .aretirali soprogo Gino. Confortija dolže, od bivšega ravnatelja propadle »Bance popolare« dobil nad en milijon kron.
— Za ravnatelja zagrebške hrvaške opere bo imenovan profesor Kaiser, odlični glasbenik. Dosedanji ravnatelj Nikola pl. Faller bo imenovan ravnateljem kon-servatorija. v kar se v kratkem pretvori sedanji glasbeni zavod.
—	Demonstracije proti banu Rauchu. Po procesiji sv. Rešnjega Telesa je prišlo v Bakačevi ulici do demonstracij proti baronu Rauchu. Ko je ban zapuščal stolno cerkev, se je začulo posamične živio-klice, ki so pa bili takoj nadglašeni po žvižganju, kričanju in klici »proč ž njim!« drugega tisočerega občinstva. Zaprti voz
banov -t.ki je prebledel sedel v kotu voza — je oddrdral z bliskavo naglico po ulici, potem po Jelačičevcm trgu v Dugo ulico, iz katere se prihaja v gornje mesto. Spremljalo ga je deset redarjev na konjih pod vodstvom policijskega poveljnika Zdenčaja, ki so s potegnjenimi sabljami v galopu jezdili poleg voza. V Zagrebu se spominjajo na sličen prizor v letu 1903., ko je grof Khuen-Hedcrvary neposredno pred svojim padcem v spremstvu ulanov na sličen način bežal iz stolne cerkve. Sekcijskega načelnika Mixicha, ki je v odprtem vozu počasi sledil banu, je občinstvo vzprejelo s krikom in smehom.
—	Sijajna slovenska prireditev v Gorici. Včerajšnja predstava »Divjega lov-,ca«, katerega je priredila naša goriška srednješolska mladina, je napolnila prostore goriškega »Trg. Doma«, kakor še nikdar. Tako sijajno se ni izvršila še nobena slovenska igra v Gorici. Gmoten in materijalen uspeli te predstave naše srednješolske mladine je bil velikansk.
—	Veika nesreča pri Gorici. Včeraj popoldne so se dve ženski in dva fanta hoteli peljatii pri Mirnu z mirnske leve strani na desno orehovsko stran Vipave. Ko so bili že blizu brega, je eden iantov pričel zibati čoln, da bi ženske prestrašil. Čoln se je. nakrat prevrnil in vse štiri osebe so padle v vodo. Ena ženska se je re-Šiia, ker je znala plavati. Tudi en fant se je rešil. Utonilo pa je dekle Frančiška Si-lic iz Orehovclj in fant, ki je čoln zibal.
—	Plačilo Italijanom. Sodnijska preiskava proti onim laškim dijakom, ki so 23. decembra na dunajskem vseučilišču streljali iz revolverjev, je — ustavljena.
—	Parnik »Slavonia« ponesrečil. Parnik »Slavonia« Cunard Line se je pri Azorskem otoku Flora razbil. 110 pasa-žirjev I. razreda in 500 drugih pasažirjev »Slavonije« sta vzela na krov parnika »Princess Irene« in »Batavia«. Neko poročilo Lloyda iz St. Mihaela (Azorji) potrjuje vest, da se je parnik Cunard Line »Slavonia« razbil ter dostavlja, da je ladija bržkone izgubljena.
—	Petdesetletnico protokolacije je praznovala te dni tržaška obče znana trgovina na debelo Michele Truden.
—	Nov kanonik v Pulju. Cesar je imenoval stolnega vikarja in kooperatorja v Pulju Leonarda Pavava kanonikom tamošnjega stolnega kapitelja.
—	Razpisano je v c. kr. kaznilnici v Kopru mesto stražnika.
—	Smrt pobrati pod lopato, kar rodil je beli dan. Umrl je 7. t. m., previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v najlepši dobi svojega življenja Ignacij Travnik, star 22 let. trgovčev sin na Vel. Mla-čevem pri Grosupljem. Trpel je tri tedne mučno bolezen, katera mu ni dala'prej miru, da ga je spravila v hladen grob. Bil je pošten, plemenit mladenič, znan daleč naokoli. Spoštovalo ga je vse, kar ga je poznalo. V dokaz naj bo samo to, da še ni bilo v fari in tudi daleč naokoli takega pogreba, kot sedaj. Od vseh strani, da nad 100 km daleč so ga prišli spremit k sladkemu počitku njegovi prijatelji. Nagrob-nico in pri maši je pel moški zbor iz Ljubljane tako milo, da je vse utihnilo in na tihem prelivalo solze. Družina, ki je izgubila svojega sina, oziroma brata, naj bo s tem potolažena in naj nikar preveč ne žaluje. Saj biva nad zvezdami preskrbljen.
Vaški fantje.
—	Samoumor. V bližini državnega kolodvora v Trstu se je ustrelil privatni uradnik Aleksander H ri b a r.
—	Za sprejem v deželno umobonico na Studencu jc neobhodno potrebno zdravniško spričevalo, ali od zdravnika, ki je zdravil zadnji čas dotičnega bolnika, ali pa od uradnega zdravnika tega okraja. Stranke se v njih lastnem interesu ua to zakonito zahtevo opozore, da jim nc nastanejo vsled opustitve te zahteve nepotrebne neprilike, in bi morale bolnika zopet odvesti. Stranke se morajo zglasiti brez izjeme pri sprejemnem uradu deželne bolnice v Ljubljani, kjer se bolnika sprejme, seveda, v kolikor je prostora, in kjer se morajo izpolniti sprejemni pogoji. Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov.
Nov »Gasilni Dom« v Stožicah, je včeraj blagoslovil č g. svetnik S. Z u -P a ii.
Štajerske novice.
š Slovensko trgovsko društvo v Celju
je sklenilo po možnosti realizirati sklene I. vseslovenskega trgovskega shoda ter je začelo zbirati prispevke za štipendije, s katerimi se bode pomagalo slovenskemu ttgovskemu naraščaju pri otvoritvi trgovin v obmejnih, oziroma narodno ogroženih krajih.
š Ogenj v mariborski okolici. V Brc-zulah pri Mariboru je v soboto, 12. t. m., zvečer ob šestih uničil ogenj popolnoma trem posestnikom hišna in gospodarska poslopja. Ker je bilo vse s slamo krito in i so bila poslopja blizu skupaj, je bilo hipoma vse v plamenu in se ni moglo nič re-i siti. Na lice mesta so prihiteli ognjegasci I iz Hotinje vasi in Rač, ki so vsaj omejili
ogenj, da se nI razširil na sosedna poslopja. Pogorelci so zavarovani le za majhne svote. Zažgal je baje sedemletni deček; preiskava bo pa šc dognala, kdo je pravi krivec.
š Zopet nemška slavnost v Celju. Celjski Bi'smarkovci se pripravljajo, da se 3. in 4. julija zopet malo razkriče. Takrat bodo slavili 601etnico celjskega nemškega pevskega društva.
š Zblaznela je 41letna gostilničarka Marija Spendovova, rodom iz Gornjega grada in neznano. kam odšla. Domneva se pa, da je šla proti Kamniku. Kdor jo dobi, naj obvesti moža Franca v Gornjem gradu.
š V Ormožu je bilo včeraj veliko hajlanje. Tja je z novim graškim drž. poslancem pohitelo nemško pevsko društvo iz Maribora. Pred mestno hišo so bile slovesno izročene Wastianu, dr. Kokoschi-neggu in sod. nadsvetniku Liebischit diplome ormoškega častnega občanstva. Konec je bil seve »feuchtfrolich«.
Ij Slavnost v Komendi. Ljubljanske somišljenike in bratska društva v ljubljanski okolici opozarjamo na slavnost otvoritve »Društvenega doma« v Komendi, ki se vrši prihodnjo nedeljo. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob sedmi uri 28 minut z kamniškim vlakom do postaje Jarše - Mengeš, kjer čakajo vozovi. S tem vlakom se odpelje tudi odposlanstvo »Slovenske krščansko soc. zveze« z zastavo. Vsi oni Ljubljančani, ki se nameravajo udeležiti tega izleta naj to naznanijo prihodnjo sredo v društvenih prostorih S. K. S. Z. od sedme do osme ure zvečer. Vožnja do postaje Jarše - Mengeš in nazaj velja 1 K 20 v.
lj Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« se udeleži slavnosti v Komendi iu sicer dopoldne po odposlanstvu, popoldne pa napravi zbor izlet v Komendo. Vabimo tudi gg. podporne člane, da se pridružijo izletnikom.
Ij 50-Ietnico svojega rojstva praznuje jutri obče znani vinski veletržec v Spodnji Šiški, gospod Alojzij Zajec. Vrlemu rodoljubu najiskrenejše čestitke! Še mnogo srečnih, zadovoljnih let!
Ij Satnonemške ulične napise nameravajo Nemci na svojih hišah pribiti poleg magistratnih samoslovenskih. Tako pozivajo nemške hišne posestnike »Deutsche Stimmen«.
lj 27. pešpolk se vrne v Ljubljano .18. t. m.
lj Uradne ure v odvetniških in notarskih pisarnah. Društvo odvetniških uradnikov je prosilo odvetniško zbornico, naj bi «e uvedel pri uradnih urah v ljubljanskih odvetniških in notarskih pisarnah angleški sistem. O tej prošnji bi moral razpravljati občni zbor odvetniške zbornice, ki se je vršil v soboto. Predno ""»a je prošnja prišla v razpravo, je toliko gg. odvetnikov odšlo, da je postalo zborovanje — nesklepčno in se o prošnji ni moglo sklepati.
ij Košnja se ie pričela. Včeraj je došlo mnogo koscev v Ljubljano dela iskat. Kakor običajno, so se razpostavili po Cesarja Jožefa in Vodnikovem trgu, kamor je prišlo tudi več gospodarjev, ki so vse kosce najeli.
lj Na ljubljanskem polju je včeraj vse mrgolelo. Ljudje so namreč sadili zeljne sadike, ker je dež dovolj namočil sicer siino razsušeno zemljo. Sadike so se lepo prijele, ker je še zvečer močno deževalo. Danes je bila na trgu velikanska množina zeljnih iu pesnih sadik na prodaj, da se je lahko' vsakdo ž njimi preskrbel.
lj Nevaren tat aretiran. Ze mnogokrat zaradi tatvine predkaznovani Jožef Oltra (Lojtra) je bil v soboto po policiji prijet, ker ima prepovedan povratek v mesto ljubljansko. Oltm je zasledovalo tudi orožništvo zaradi neke tatvine v kemični tovarni.
lj Umri so: Uršula Resnik, zasebnica, 83 let, na Prulah 23. — Jožefa Gril, ekse-kutorjeva žena, 50 let. — Katarina Zupančič, kleparjeva žena, 27 let. — Alojzij Do-lenec, hlapec, 19 let. — Jožefa Zalokar, posestnikova žena, 35 let. — Ivana Mazi, zasebnica, 73 let, Ravnikarjeve ulice 7.
lj Toča je padala včeraj popoldne po ljubljanskem polju, a ni napravila posebne škode.
1j Ljubljanske ceste. Ljubljana ima vse pogoje napredujočega in prijaznega mesta. Obžalovati je le dejstvo, da se poklicani sedanji mestni očetje z županom vred premalo brigajo za mesto. Kdor ie le količkaj potoval po svetu, sodil je napredek mesta najprej po snažnosti ulic. Ce iz tega stališča sodimo Ljubljano, moramo reči, da je dolga — vas. Poletu neznosen prah. v deževju blato in pozimi grčasta ledeno - snežna skorja, da si skoraj zlomiš nogo, če moraš naglo hoditi, ali pa polomiš voz in pobiješ konja, če prav počasi, po polževo ne voziš. Ta brezbrižnost za pravilno negovanje Javnih prometnih potov se maščuje. Tujec, če le more zbeži, ker ne more prenašati teii ne-
dostatkov. Tisti stari »šimel« glede naših
cest in ulic je še vedno v veljavi, kakor je bil pred petdeset leti, samo, da je bilo prej še bolje, kakor sedaj. Sicer imamo vodovod in škropilne vozove, škropiti samo pa ne zadošča, treba je tudi pometati in prah odstranjevati. Poprej so škropili ,z vozom, in to je bilo za ulicc bolj praktično, škropilni vozovi so za široke ulice in trge. Takoj po škropljenju se morajo ceste pomesti in sicer zgodaj zjutraj, z mokro metlo, saj ima lahko vsak oddelek pometačev voziček in sod vode, da pomoči metlo. Pometati in škropiti ob 7. in 8. uri zjutraj, ko je promet posebno šolskih otrok živahen, je neumestno in škodljivo. Samo škropiti, pa ne pometati, je pa neumnost, ker solnce v pol lire zopet vse posuši. Cestni pometači se rekrutirajo iz ■slabotnih starih revežev, katere hoče občina na ta način preskrbeti. Kako bi naj tak človek naglo delal, če komaj hodi? Snaženjc ulic se mora spraviti v zisteni. Cestni pometači morajo biti krepki delavci, plačani, kakor zaslužijo in sicer v stalni službi. V znak, da so mestni uslužbenci morajo nositi mestne čepice. Mesto se razdeli v več delov, iu vsakemu delu se prideli gotovo število pometačev. Dva nadzornika pa lahko z biciklji nadzorujeta delo. ki mora iti urno izpod ro'k. Le tedaj če bodemo imeli prometna pota v Ljubljani lepa, snažna, bo mesto napredovalo. Stavbeni urad pa mora skrbeti, da se pota pravilno posipajo in s takim materija-lom, ki utrdi ceste. V bližnji okolici imamo izvrsten materijal, stane sicer nekaj ,več, kakor navadna šuta, a je zato cesta trdna in ne potrebujejo toli poravil. Pravilno negovanje cest pa zahteva valjarja. Šuto sedaj pri nas sterejo vozovi, in delajo prah. Valjar pa vtisne šuto v mokra tla, in cesta postane trda. Kaj pomagajo vsi ostri ukazi zoper jetiko, kaznovanje vsakega pljunka na tla s 400 kronami globe, čc moramo cele kilograme prahu požirati. ako slučajno nekaj dni ne dežuje. Čuditi se moramo, da nihče tega ne vidi. Pa kako. Naš župan potuje vedno po širnem svetu in gleda le redkokrat v letu naše mesto, in še to iz mehke kočije. Takega župana ne more nobeno mesto rabiti, še manj pa drago plačevati. Ljubljana potrebuje župana, ki se na lastne oči prepriča o nedostatkih mesta, ki je v dotiki S prebivalstvom, ne pa kakor kineški ali siamski vladar, katerega ljudstvo le ob velikih slavnostih sme pozdraviti in to s povešenim obličjem.
Ij Rop? V soboto se je raznesla po Ljubljani vest. da so Schvvarzovo prodajalko na Sv. Petra cesti našli v trgovini zvezano in da je bila blagajna oropana. Dognalo se'je, da je dekle le histerično in da se ni izvršil noben rop in noben napad.
Razne stvari.
Nezaslišana tatvina. V Petrogradu je bil te dni odkrit spomenik carju Aleksandru III. Okolu spomenika, kjer je sedel car in njegovo spremstvo, je bilo vse okrašeno z najfinejšimi tapeti in raznimi drugimi dragocenimi predmeti. Komaj je bila ceremonija dovršena, so prišli vozniki z vozovi in delavci, da snamejo tapete in druge dragocenc predmete. Policija je ljudem pomagala spravljati in naložiti na vozove, ki so se na to odpeljali. Kmalu so pa konstatirali, da so bili to tatovi in ne delavci lastnika tapetov. Tatovi so izginili brez sledu. Policiji, ki jim je pomagala, se roga vse v mestu.
Kozarci iz ledu. Holandski inženir Hrizer je napravil kozarec iz ledu, kateri bo imenitno služil v poletnem času. Kozarec je 13 cm visok, 3 cm debel, 100 gr težak in drži četrt litra. Pijača jc lahko pol ure v kozarcu, predno se začne topiti. Ker so ledu primešani sadni sokovi, se bo lahko zaužilo še kozarec, ko se stopi. Na lio-landskem že prodajajo take kozarce.
Jubilej frančiškanskega reda. Te dni obhaja frančiškanski red, ki jc največji, sedemstoletnico svojega obstanka. Ob tej priliki se vrši v Assisi na Italijanskem generalni kapitelj, Frančiškanski red šteje 1413 samostanov in hospicov, v katerih biva 16.894 redovnikov. Izmed teh je 40 škofov in dva kardinala.
Fotografska noviteta. Zanimiv fotografski unikuni je fotografiranje mesta Požuna in okolice z visočine 7000 metrov, ki se je baje izvrstno posrečilo in je bodo reproducirali na razglednicah.
Umetni muzej gluhonemih. V francoski narodni gluhonemnici so ustanovili muzej za umetnine, izvršene po gluhonemih. Kakor imajo slepci posebno nadarjenost za godbo, tako se pri gluhonemih opaža veliko zmožnost za upodabljajočo umetnost. Vsa razstavljena dela: slike, kipi, plakete, svetinje itd. potrjujejo to. Eden bivših gojencev — Friderik Peyson — je dobil pred leti celo rimsko nagrado. Ravno dela tega gluhonemca so napotila ravnatelja zavoda, da je začel delati za otvoritev umetnega muzeja gluhonemih.
Ločitev zakona radi kajenja. Trgovski potnik Frank A. Johnstone je pred so-» disčeru v Cfkagi zahteval ločitev zakona.
ker žena pokadi preveč cigaret. Mož trdi, da ne more prenašati tobakovega dima.
Velika tatvina sodnih spisov v Londonu. Predminolo soboto popoldne, ko so bili uradi zaprti, kakor navadno vsako sobotno popoldne, je obstal pred mirovnim sodiščem v Londonu velik voz za prevažanje pohištva. Iz voza stopi nekaj mož. ki pokažejo vratarju pismeni nalog predsednika mirovnega sodišča, da se vsi stari akti zlože v voz v svrho premestitve. Vratar je takoj odprl arhiv, kjer so bili nakopičeni sprsi zadnjih 25 let in možje so vzeli kolikor je pač držal voz. Potem so naročili vratarju, naj arhiv zopet zaklene, po ostale spise, da še pridejo. In res je prihodnje sobote zopet prišel isti voz in vanj so s pomočjo vratarja in nekaterih sodnih slug zložili še vse ostale spise. Nekaj dni potem je rabil mirovni sodnik nek star akt in ie poslal enega svojih uradnikov, da ga poišče v arhivu. Toda kako se začudi sodnik, ko mu pride uradnik povedat, da je arhiv odpeljan in na njegovo povelje premeščen — kam, bo sam najbolje vedel. .Takoj na to so obvestili redarstvo in ni imelo uspeha. Da bi se bilo drznim lopovom šio zgolj za star papir, ni mogoče verjeti, ker se za tako malenkosten plen pač ni izplačalo podajati v toliko nevarnost. Najbrže se gre za spise iz kake družinske afere višjih krogov.
Zmostin umetnost.
Novo! Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. Ivan Š a š e 1 j, 1909. II. del. Kako željno so prijatelji narodnega slovstva pričakovali te knjige! I. zvezek ;>Bisernic« je bil povsod z navdušenjem spujet, drugi pa gotovo ne bo nič manj. Dvajset let živi pisatelj, g. Šašelj, med belokranjskim narodom, pozna njegovo dušo, njegovo mišljenje, njegovo čustvovanje. Avtor ni nabiral samo kot znanstvenik, ki gre večkrat mimo najlepših stvari, kakor slepec, ampak kakor mož, ki ljudstvo ljubi in zato umeva — umeva njega najlepše zaklade. In zato so »Bisernice« res biseri slovenskega narodnega .slovstva. Kako je značaj belokranjske narodne pesmi in pravljice mehak in milo-ben: duh tega narodnega blaga je bolj .hrvaški nego slovenski, jezik pa se približuje vednoboli književni slovenščini, ki -jo gojita cerkev in šola. Zato je delo gosp. Sašlja, ki je silno mnogo nabral narodnega blaga, ne le zanimivo, ampak folklo-ristično velike važnosti.
Drugi de! se nekoliko od prvega razlikuje in sicer v tem. da so skoraj vsejia-,rodno blago zanj nabrali in zapisali Šaš-Jjovi župijani sami. Kakor prvemu zvezku je tudi drugemu dodejan obširen slovarček. ki hrani premnogo zanimivega besednega gradiva. Od prvega zvezka se pa drugi s tem posebno odlikuje, da ima do-dejane lepo izvedene podobe, ki predstavljajo belokranjske narodne noše in skupine, kakor so jih sestavili za dunajski (jubilejni izprevod. — Knjiga obsega pregovore, epske pesmi, lirične pesmi najrazličnejše vrste, pobožne, šaljive; nadalje vraže in običaje ter pravljice.
Brezdvomno poseže vsak izobraženec po »Bisernicah«, saj imamo Slovenci malo takih del. ki bi nas tako globoko seznanili z narodno dušo.
Cena 2 K 60 vin. za broširan in 3 K 60 vin. za vezan izvod; na razpolago je tudi prvi zvezek, ki velja broširan 2 I<, .vezan pa 3 K.
Dobi se v »Katoliški Bukvami«.
OŽJE VOLITVE V TRSTU.
Trst, M. junija. Ožje volitve za IV. kurijo se vrše že v sredo. Laško-liberalna stranka ie ponudila socialnodemokraški kompromis, da bi nikfjer ne zmaga1! Slovenci, soclalnodemokraška stranka pa je kompromis odklonila. Vzlic temu je liberalna stranka sklenila v VI. okraju. (Sv. Jakob), kjer pridejo socialni demokrati, ki imajo v tem okraju postavljene same laške kandidate, v ožjo volitev s slovenskimi, svoje glasove oddati za socialnc demokrate, v ostalih okrajih (I., II., III.,
IV., V.) pa bodo volili svoje dosedanje kandidate. Socialni demokrati so liberalcem baje odgovorili, da glede ožjih volitev z nobeno stranko ne stopijo v dogovor. To je pač čisto nemogoče. Laškim nacionalcem se zaradi njihovega strahotnega poraza najbrž blede. Drugače bi tudi ne bilo mogoče, da »Piccolo« piše članek, v katerem sanja o nekaki zmagi! Liberalizem povsod propada!
»DEMISIJA« DR. ZACKOVA.
Dunaj, 13. junija. Ministrski predsednik dr. Bienerth, je cesarja v avdijenci obvestil o »demisiji« dr. ZaČka. Cesar »demisije« ni sprejel. Dr. Začek bo kmalu .imel priliko cesarja o razpolženju v češkem taboru informirati. Vest, da 'bi tudi poljedelski minister dr. Braf odstopil, ako odstopi Začek, ni resnična, kajti dr. Brat je že, ko je sprejel portfelj, izjavil, da se on smatra za »resortnega« iri ne za političnega ministra. — Člani Bienerthovega kabineta so res silno iznajdljivi, če gre za to, da se obdrže na svojih mestih. Svojih stolov se drže z vso sofistiko, kar jo zmorejo in n. pr. diferenciacija med »re-sortnim« in »političnim« ministrstvom jc silno originalna.
CESAR HVALI BIENERTHOVO VLADO.
Dunaj, 1-4. junija. Ministrski predsednik Bienerth je bil včeraj dolgo časa pri cesarju v avdijenci. Bienerth je cesarju poročal o zadnjih parlamentarnih dogodkih. Cesar je izražal svoje posebno zadovoljstvo o stališču vlade ter je izrazil posebno priznanje tistim politikom v ministrstvu. ki so podpirali vlado, kateri pripadajo ter kot poslanci glasovali.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 14. junija. Gotovo je skoro. da bo v sredo zbornica pričela razpravo o proračunu z nekaterimi okrajšavami. Čuje se na, da se vladi razun proračuna nič ne votira. mogoče pa je, da bo davčni odsek se proglasil preko poletja za permanentnega. da namestu finačnega načrta finančnega ministra izdela nov finančni načrt.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 14. junija. Ogrski ministrski predsednik Weckerle v sredo odpotuje na Dunaj ter bo v Četrtek sprejet od cesarja. Za četrtek je sklican tudi izvrševalni odbor neodvisne stranke, kateremu poroča in predlaga Košut. Med ^.ru-gim bo predložil Košut tudi proklamacijo na narod.
POTRES NA FRANCOSKEM. >'
Pariz, 14. junija. Razrušenih je pet vasi. Koliko je žrtev, se bo natančno izvedelo, ko odkopljejo vse razvaline. Mogoče je, da so uničene tudi oddaljene vasi, ki nimajo brzojavne zveze. V Rochwestu so dobili pod razvalinami celo rodbino, mrtvo mater z dojenčkom v naročju, kar do glave zasuto. Tako je preživela 18 ur. Rodbinski oče je bil blazen, ko so ga od-kopali.
NADŠKOF TOŽEN.
Pariz, 14. junija. Novega nadškofa v Bordeauxu toži državno pravdništvo, češ, da je pri svojem nastopnem govoru v katedrali hujskal proti zakonu o ločitvi cerkve od države.
ŽENSKA IZVRŠILA PET UMOROV.
Dunaj, 14. junija. Policija je aretirala 42 let staro zasebnfco Ano Kubo\vsky,-rojeno v Celovcu, katero dolže, da je v svojem stanovanju umorila več oseb. Tekom enega leta so v njenem stanovanju umrli 56 let stari agent pl. Dornfeld, 35 let stari agent Ferdinand Reinsrruber, 84 let stara Marija Murmanh. L. 1903 pa sta v njenem stanovanju umrla zasebnik Eberle v stanovanju Kubovske v Opatiji in trgovec Bernard Kohalmi v njenem stanovanju na Dunaju. Ovadil je Kubovsko njen vrtnar Hlasny, katerega je pred dnevi zvabila k Donavi in ga hotela pahniti v reko. Ku-bovska jc vse zgoraj imenovane osebe zastrupila.
OBLAK SE JE UTRGAL.
Černovice, 14. junija. Včeraj popoldne se je nad Černovicami in predkraji utrgal oblak. Nižje ležeči deli mesta in kolodvora so bili pod vodo.
KNEZ KRIVOPRISEŽNIK.
Berolin. 14. junija. Obravnava proti knezu Eulenburgu radi krive prisege sc prične v prvi polovici meseca julija.
KOLODVOR ZAŽGAN.
Peterburg, 14. junija. Veliki tovorni kolodvor Nikolajske železnice je zgorel. Kolodvor je bil zažgan, da se prikrijejo velike defravdacije.
SAMOUMOR SLIKARJA.
Monakovo, 14. junija. V tukajšnjem patologičnem zavodu se je ustrelil včeraj akademični slikar J. Fink.
KONJ GA JE USMRTIL.
Gleivitz, 14. junija. Posestniku Min-tropu v Salechi jc konj pregrizel vrat. Mintrop je bil takoj mrtev.
Priporočamo našim rodbinam ^
ffcUnsfio dvorijo

TKZNE CENK
Ceiic veljajo za 50 kg.
Budimpešta 14. junija
Pšenica za oktober......13'34
Rž za oktober I. 1909............10 32
Oves za oktober ......	774
Koruza za juni 1909 ..........7 81
Koruza za maj 1. 1910 . . . .	7-13
se odda s 1. julijem v Sodni ulici. 1650 Natančneje v upravništvu ,Slovenca'. 2—1
Ustna mM
Specialiteta za IkssdliSce.
Glavna zaloga:	(II)
3265
Lekarna Ub. fpS.TVsikojec^ v Ljubljani.
Vinske sode
iz hrastovega lesa in sicer:
30 komadov od 6 do 8 hektov 10 „ „ 15 do 18
n
»
n
n
n
»
n
30 50 60
»
»i »
»
oddaja po primerni ceni M. Rosner & Co. 295	v Ljubljani.	156-1
torej (brezplačno dobi vsak Človek v iffitesupiaB	zravoft
rotenža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.	3257 52—
ekarno
se sprejme Iz poštene kmečke ari delavske hiše pod ugodnimi pogoji pri posestniku pekarne Ferd. Ros v Hra"*ijjcu na Štajerskem. 1617 3—1
mKtfmmmmg%
n iport
ii mmt

kolos
M, Ms), Globus, >t Rgg&nt in nruiln losclalslb znamk fer posemnlii delov.
Izposojevanje koles
prej&m Mn za emaSUraale. : pooil&Hje ter poprovim :
»©Maso in oeno.
Ksrol Črnnsmik
, Dunajska c. St. 9.
Na Selu pri Ljubljani št. 19 je na prodaj en
predal in tehtnica
za malo špecerijsko trgovino. 1629 3—1
s 7 stanovanji in z lepim vrtom ob cesti, ki je zelo prikladen za stavbišče, se takoj proda v Jenkovih ulicah št.
Cena nizka; takoj se zahteva le 10.000 kron, drugo ostane lahko na hiši. Nese letno 1500 K. Več pove lastnik R. Kuder, sodnik v Novem mestu.	1616 5—1
Lepo posestvo
z enonadstropno hišo, z gostilno, 20 oralov rodovitnega polja, v ravnini in prav lepi legi za živinorejo prav izvrstno, veliki sadovniki, več gospodarskih poslopij se pod upodnimi pogoji takoj proda. Več pove Jurij Samec, Nova 1635 cerkev pri Celju (Štajersko). 3-1
Iščem za trgovino z železnino krepkega
cenca
poštenih staršev. Pogoji ugodni. ANDREJ OBLAK, Škofja Loka.	1641 5-1
Trgovec v Trstu rabi večjo množino
tedenska pošiljatev, ali po pogoju. Ponudbe: predal št. 306, glavna pošta, Trst.	1642 2-1
Sprejme se
dober detailist
špecerijske stroke in vestna
blagajničarka
Ponudbe pod „Balkan", Ljubljana, Poste restante.	1672 2-1
STiodni salon &a damsfoc fito&ii&c
e?. SlCacpic,	aticu, wai>p&oti
cj/fa-mte -pož>l'e p&ipotoča damifte- jllo&uJte x>	izbizi
oblihz-, cvztiicc, petega, nadil'.	mobefi, ziiatvio
n/i^cme cene-. $oi>e&n,i
odd
Celi
bbbbwb
Nizko pod
prodajam radi ogromne zaioge letnih oblek za gospode, dečke in otroke.
ceno
Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice.
Ljubljana, Mestni trg 5.
Podružnice
Spljet, Cclovcc ln Trst
- Delnlfika glavnica -K 8,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niise a
sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestnfe po čistili
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzu.
Podružnice
Spljet, Cclovcc ln Trst
Rezervni fond K 300.000.