■H DOLENJSKI LIST Zaposlovanje se je ustavilo Zman j sevanj a zaposlenih, ki bi se odražalo v odpustili večjega Števila delavcev, pri nas na srečo še ni, vendar lahko ugotovimo, da se je zaposlovanje že ustalilo. Do sredine maja letos je bilo v občinah Trebnje in Novo mesto izdanih 1490 nakazil za zaposlitev, 1050 ljudi pa je delovna mesta zapustilo, vštevši vse one, ki jim je prenehalo delovno razmerje po sili zakona. Ker so v zgornjih številkah zajeti tudi sezonci, iahko torei z veseljem u-gotovimo, da se je zaposlovanje letos le ustalilo. O tem pričajo naslednja dejstva: v industriji teh, ki odhajajo, ne nadomeščajo -. več z novimi delavci, Pač pa z rezervami v organizaciji dela, prav tako Pa se je ustalilo število zaposlenih tudi v kmetijstvu in gozdarstvu. Pri novomeškem zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 190 žensk, ki iščejo zaposlitev, in 25 moških (slednji so invalidi in dela nezmožni ljudje). Med ženskami je resda nekaj takšnih, ki zaradi družinskih razmer ne morejo sprejeti vsake zaposlitve, toda zaposlovanje žensk kljub temu ne moremo ocenjevati kot problem. Ta trditev je upravičena zategadelj, ker so med mlajšimi dekleti, ki bi se rade zaposlile vse takšne, da odklanjajo delovno mesto v gostinstvu aH službo gospodinjske pomočnice, čeprav so odbojna zelo dobro plačana. Vse kaže, da je konec Odhajanja delovne sile iz kmetijstva, kar je razumljivo, če upoštevamo lepe Pogoje, ki se nudijo vsem, ki so v kmetijstvu voljni delati. Zasebni kmet je v mnogo boljšem položaju, od kar veljajo davčne olajšave, odkar si lahko nabavlja kmetijske stroje in mu kooperacija zagotavlja dohodek. Pri ustaljevanju števila zaposlenih v proizvodnji P3, .ne smemo pozabiti na veliko rezervo med uslužbenci. Pri 12.236 zaposlenih v občini Novo mesto Je kar 3246 uslužbencev, med katerimi je 1398 (ali 43 odst.!) nestrokovnih, oziroma takšnih, ki imajo samo osnovnošolsko izobrazbo ali pa še te ne! Rezerve pri zaposlovanju bo torej treba iskati tudi tu, *e zlasti če upoštevamo, da se nekvalificiranih delavcev v proizvodnji že nekaj časa branimo! MILOŠ JAKOPEC PO VOLITVAH V SAMOUPRAVNE ORGANE V SEVNIŠKI OBČINI Novi ljudje — nove naloge llllll!i!||IUIIIiilili:Ullllilll!»l!illllllll!!!l!i Volitve v samoupravne organe so zaključene v vseh delovnih org.miza; jj:ih občine Sevnica. V delavske svete in upravne odbore so vstopili novi ljudje. Sedanji sestav teh organov je boljši od prejšnjega, menijo predstavniki sindikalnih organizacij, ki so pridno sodelovali pri volilnih pripravah. Sestav samoupravnih teles je boljši predvsem zaradi tega, ker so pri izbiri kandidatov upoštevali v prvi vrsti njihovo sposobnost in razgledanost. Toda s tem še ni rečeno, da se bo njihovo delo samo po sebi izboljšalo. Upravljavci bodo morali nabrati precej izkušenj in se nabrati znanja, vsaj najosnovnejšega, ki jim ga lahko takoj posreduje delavska univerza. To izobraževanje se seveda ne sme zaključiti le z enim ali dvema seminarjema. Postati bi moralo stalna oblika sistematičnega izpopolnjevanja. Ob ukrepih, ki naj bi po- magali usklajati notranjo potrošnjo in vnašati v gospodarjenje več zdravih poslovnih odnosov, je marsikaj odvisno od učinkovitosti dela samoupravnih organov. Ti naj bi usmerjali prizadevanja delovnih organizacij v dolgoročno poslovno politiko, ki bo edina lahko premagovala kratkotrajne spremembe in težave na tržišču, še vedno je na dnevnem redu nagrajevanje po delu, skrb za izobraževanje in zaposlovanje strokovnih kadrov, odkrivanje notranjih rezerv z izboljšanjem organizacije dela, proučevanje tržSšč doma in v svetu in podobno. Ob teh nalogah ne bi smeli nikjer pozabiti na dosledno in strogo nadzorovanje izvrševanja sklepov, ki jih sprejemajo samoupravni organi. Napotkov za dobro delo je dovolj. Vsekakor pa je potrebno večkrat osvežiti priporočila osmega kongresa ZKJ in petega kongresa ZKS ter sproti slediti dogajanjem v našem gospodarstvu. Volitve v samoupravne organe lahko postanejo mejnik večje skrbnosti, znanja in prizadevnosti upravljavcev. J. Teppev KONČNO SREDSTVA ZA MIRNO GORO! 18 milijonov za TV Okrajna skupščina Ljublja na je na svoji zadnji seji na. menila denar od prodanih vozil ob likvidaciji za izgrad-njo TV oddajnika na Mirni gori. 17,821.000 dinarjev je prvi del sredstev, ki jih je o- Gostje iz Milana na Otočcu Danes ob 11. uri: prihod zletne štafete Danes ob 11. uri bo na stadion Bratstva in enotnosti v Novem mestu pritekla štafeta letošnjega zleta. Tu jo bodo sprejeli pionirji na generalki za nedeljski nastop, nato pa bo štafeta krenila preko Mirne peči (13.30) in Trebnjega (15.00). Ob 19. uri bo v Bregani zapustila Dolenjsko in prešla v roke hrvaških mladincev. IMIllllilHIlHIllllHIHIM Občinska seja v Starem trgu V nedeljo 30. maja bo v Starem trgu ob Kolpi seja obeh zborov občinske skupščine Črnomelj, na kateri bodo obravnavali 8 točk dnevnega reda. Seja bo imela predvsem delovni značaj, čeprav bo v Starem trgu počastitev tamkajšnjega krajevnega praznika. 28. VI. pridejo taborniki Taborniški partizanski pohod na zlet pri Metliki se bo pričel 28. junija v treh smereh. Vsaka je dolga okrog 30 kilometrov. 30. junija bo svečani de-file skozi Metliko, potem pa bodo taborniki odšli na zletni prostor, kjer bodo sodelovali v programu in tekmovanjih. Pričakujejo 1500 udeležencev. Zlet bo zaključen 4. julija s svečanim tabornim ognjem. 24. maja popoldne se je v Hotelu Grad Otočec ustavila skupina italijanskih gostov, med katerimi so bili predstavniki pomembnih italijanskih industrijskih tvrdk Fiat, Neccd in Montecattini, novinarji največjih italijanskih časnikov II Giorno, II Popolo II Sole, 24 Ore, predstavniki družb za letalski promet RAI in Al Italia, predstavniki občine Milano in Instituta za mednarodno politiko. Našteti italijanski gosti so pripotovali v našo državo z letalom, ki je opravilo otvoritveni polet na novi redni letalski progi JATA: Beograd—Za grel)—Milano. Pri ogledu Plitvičkih jezer, Opatije, Po-stonjske jame, Ljubljane in Brnikov, so jih spremljali jugoslovanski generalni kon- zul v Milanu France Preset-nik ter predstavnik JATA in General turista za Italijo Zvi-jezdid. Polni lepih vtisov o turističnih lepotah JugoslavL je so se gostje pred povratkom pomudili še na Otočcu, odkoder so odpotovali nazaj v domovino. Pohod na Bazo 20 prestavljen Zaradi slabega vremena preteklo nedeljo so prestavili pohod novomeške mladine in vojakov na Bazo 20 za 14 dni. Pohod bo po istem načrtu prirejen v nedeljo, G. junija. Pridružili se mu bodo tudi udeleženci republiškega srečanja mladine zavodov za socialno zavarovanje. krajna skupščina določila kot dotacijo občinskim skupščinam v Metliki, Črnomlju in Novem mestu za izboljšanje TV in UK.V sprejema na Dolenjskem in v Beli krajini. Navedena sredstvu so naložena strogo namensko za krit je stroškov gradnje in montaže TV releja pri Komunal-ni banki v Novem mestu. Črpanje teh sredstev bo mogoče samo sporazumno med občinskimi skupščinami Metlika, Črnomelj in Novo mesto ter RTV Ljubljana. ODKRITJE SPOMENIKA V PODZEMLJU Občinski odbor ZZB iz Metlike in krajevna organizacija ZB iz Podzemlja vabita udeležence NOB in vse prebivalce na odkritje spomenika padlim, ki bo 30. maja ob 10. uri v Podzemlju. Po odkritju bo partizanska zabava. Trento - Na povabilo Turistične f^eze Slovenije bo v krat-obiskala Dolenjsko skupina predstavnikov italijanske pokrajine Trento. Med ^jirni bo predsednik province Trento odvetnik Kessler, "^stični predstavnik, arhi. ^kt dr. Mar coni, svetnik za Prizem dr. Raffaeli, svetnik 25 lov in ribolov dr. Bolog-&ani, svetnik dr. Barbaconi ^ dr. Paolo de Domenico. italijanski gostje bodo pri tes sklepali aranžmaje za turizem, lov.in ribolov, NAŠ POZDRAV MLADINI VSE DOLENJSKE, KI SE BO V NEDELJO OB 15. URI ZBRALA NA STADIONU BRATSTVA IN ENOTNOSTI V NOVEM MESTU, NA ENI NAJVEČJIH TELESNOVZGOJNIH PRIREDITEV, KI BO HKRATI GENERALKA ZA ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI V KARLOVCU! NAŠ POZDRAV NAJ VELJA HKRATI TUDI VIII. ZLETU BRATSTVA IN ENOTNOSTI, KI BO V 20. LETU PO OSVOBODITVI ZNOVA POTRDIL NAJVEČJO PRIDOBITEV LJUDSKE REVOLUCIJE! NA SLIKI: DEKLETA VADIJO ZA NASTOP. 4000 nastopajočih v Novem mesta Telovadni nastop in tekmovanje najboljših atletov štirih dodenjskih občin, ki bo v nedeljo 30. maja ob 15. uri na zletnem stadionu v Novem mestu, bo gotovo najveličastnejša manifestacija mladine v letu, ko praznujemo 20-obletnico osvoboditve. Mladina se že precej časa požrtvovalno pripravlja na to praznovanje. Po šolskih področnih in občinskih nastopih bodo prav gotovo prišli do- bro pripravljeni v Novo mesto. Predvsem želimo, da bi letos v vsakem kraju, kjer je šola, nastopila mladina in pokazala, kaj se je naučila pri telesni vzgoji. Najprej nas bodo pozdravili najmlajši, ki bodo v sproščenem teku, poskokih in prevalih gotovo razveselili vse prisotne. Komaj bodo najmlajši stekli z zelene površine, že bodo vaje z dolgimi kolebnicami in palicami. Mladinke naših srednjih in strokovnih šol bodo zaplesale v rajalni sestavi. Najštevilnejši bo nastop učenk višjih razredov osnov-nil šol. Preko 1000 jih bo plesalo polko. Med sporedom bodo tudi teki: nastopili bodo prvaki iz osnovnih in srednjih šol, ki so se najbolje uvrstili na občinskih tekmovarujih. Atletski spored bo zaključen s štafetni-mi teki, pri katerih bodo razen šolske mladine nastopili tudi tekmovalci iz naših delovnih kolektivov in predstav- mki JLA. Po slovesni podelitvi odličij najboljšim atletom bo sledila zaključna zlet-na točka za VII. zlet, ki bo 13. JUNIJA V Karlovcu. Tam se bo zbrala mladina treh bratskih republik, prav zdaj pa mladina z Dolenjske nosi štafeto s pozdravi zletu po naših krajih. Nastop v Novem mestu bo veličastna prireditev med številnimi, ki so letos posvečene 600-letnici Novega mesta. Tudi Nov® mesto bo ocenjevalo domače popevke Najboljšo slovensko popevko na festivalu »Slovenska popevka 65«, ki bo 8. junija v športni dvorani v ljubljanskem Tivoliju, bo izbrala žirijo osmih slovenskih mest, med katerimi je tudi Novo mesto- V Novem mestu bo spremljala festivalski spored in ocenjevala popevke posebna 20-članska komisija, ki jo je imenoval občinski svet Zveze kulturnoprosvetnih organizacij. Komisijo vodi Kat-juša Suhy, razen nje pa so člani še predstavniki glasbenega ln kulturnoprosvetnega življenja v Novem mestu. Festival bo novomeška komisija spremljala v dvorani otroškega vrtca v Kandiji, odkoder bo tudi sporočila svojo oceno v Ljubljano. 5. m 6, mm® republiško srečanje ■ Mladinski aktiv komunalnega zavoda za socialno zavarovanje iz Novega mesta bo priredil prihodnjo soboto in nedeljo v Novem mestu republiško srečanje mladine, zaposlene v komunalnih zavodih SZ iz vse Slovenije. Pričakujejo 150 udeležencev. V soboto bodo na sporedu športna srečanja, tekmovanje v strojepisju in družabni večer v Dolenjskih Toplicah, v nedeljo jpa izlet na Bazo 20. Pokrovitelj srečanja je direktor republiškega zavoda dr. Bojan špicar. OD 28. V. DO 6. VI. Močnejši dež z ohladitvijo okrog 28. maja ln 4. junija, v ostalem deloma sončno, vendar nestalno s pogostimi plohami ali nevihtami. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED KO SE KRUH NE PONUJA VEČ NA VSAKEM KORAKU Zaposlitev po sposobnosti Slab kvalifikacijski sestav nezaposlenih - Težaškega dela se ne mara nihče lotiti - Zaradi pomanjkanja delovnih mest se zanimanje za zapo-_štovanje v tujini veča Na sestankih, zborih volivcev, pa tudi po vogalih pogosto slišimo, da ta aLi oni ne dobi službe, čeravno bi rad delal. Da bi izvedeli, če službe v Črnomlju res ni mogoče dobiti, smo vprašali Uspešen tečaj v NOVOTEKSU Včeraj se je v novomeškem NOVOTEKSU končal večmesečni tečaj civilne zaščite, ga je na pobudo oddelka za narodno obrambo in v sodelovanju Zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela organiziral odsek za izobraževanje v podjetju. Tečaj je obiskovalo okoli 70 moških in žensk. YU 3 DJR kliče CQ člani novomeškega radio-kluba so sklenili na sestanku v nedeljo, da bodo povabili v svoje vrste še več mladih in starih ljubiteljev radio-tehnike. Zdaj ima državno dovoljenje za delo na oddajniku samo šest članov, v kratkem pa nameravajo na radiotelegrafskem tečaju u-sposobiti še več amaterjev za telegrafiste. Nove člane vpisujejo v prostorih občinskega odbora ljudske tehnike na Novem trgu 8; v prvem nadstropju stare pošte. KNJIGOTISK je dobil dva nova stroja Pretekli teden je tiskarsko podjetje KNJIGOTISK v Novem mestu dobilo en avtomatski in en navaden tiskarski stroj. En stroj je uvožen s češkega, eden pa iz Zahodne Nemčije. Oba stroja so kupili deloma z lastnimi sredstvi, deloma pa s kreditom. Prav gotovo bosta pripomogla, da bo KNJIGO. TISK odslej laže zadoščal potrebam po tiskarskih uslugah na Dolenjskem. tov. črniča, kako je s tem. Postregel nam je s podatki: — S področja domače obči. ne je trenutno pri našem zavodu prijavljenih za delo 107 občanov. Od teh je 30 moških in 77 žensk. Velika večina brezposelnih moških je že prekoračila 40. leto. Ker so to starejši in nekvalificirani delavci, skoraj vsi kmetje, jih podjetja nočejo vzeti, ker nimajo pogojev, da bi se lahko delu pri strojih priučili. V nasprotju s tem pa kmetijski zadrugi, gradbenemu podjetju, rudniku in še drugim manjka 20 moških delavcev, ki jih nikakor ne more. Jo dobiti. Ti moški, ki so pri nas prijavljeni za delo, hočejo boljših služb in so zaposlitev pri teh podjetjih odklonili. Večji problem je z zaposlovanjem ženske delovne sile. Skoro vseh 77 žensk, ki so pri nas prijavljene, je iz mesta in bližnje okolice. Največ je poročenih žena, katerih možje imajo nizke zaslužke. Nekaj delovnih mest je na razpolago v lesnem podjetju ZORA, tudi ženske pa to zaposlitev odklanjajo. Kot delavke na kmetijskem posestvu se tudi nočejo zaposliti. V splošnem je med občani precejšnje zanimanje za delo v inozemstvu. Iz dneva v dan hodijo v naš zavod po informacije za delo v tujini. Zaskrbljeni pa smo zavoljo tega, ker bo jeseni končalo obvezno osnovno šolanje 446 učencev, vprašanje pa je, če bo mogoče za vse priskrbeti primernega dela, priučitve ali uka v obrteh. Zaposlovanja odraslih ne štejemo za problem vse dokler občani ne bodo hoteli dela, kakršnega jim ponujamo. Pri zaposlovanju je treba v prvi vrsti upoštevati sposobnosti človeka, šele potem pridejo v poštev njegove želje. JOŽE ŠKOF Po šestih dneh premora so spet začele padati bombe ameriškega izdelka na DR Vietnam. Ta premor ni povzročil prav nikakršne senzacije v svetu, kar bi ZDA sicer rade videle, ker pač vsak, ki misli z lastno glavo, že zdavnaj več ne pričakuje, da se bo Johnson spreobrnil, zmolil kesanje in oznanil politiko miru. Vse kaže, da le moramo verjeti vojaškim strokovnjakom, ki pravijo, da niso bombardirali zato, ker so proučili, kaj so doslej podrli. Zdaj letajo ameriška letala že vse bliže Hanoiu in v ZDA je že slišati glasove, in to iz krogov, od koder so bile doslej take zlovešče vesti prenekaterikrat tudi potrjene, da je zdaj treba bombardirati industrijska mesta Severnega Vietnama, ker podiranje mostov in obstreljevanje vlakov ter vozil po cestah ni »spravilo Vietnamcev k pameti«. Torej prehajamo v Vietnamu v novo fazo vojne. Pa tudi v novo fazo svetovnega dogajanja sploh. Skraja so v ZDA trdili, da pošiljajo v Južni Vietnam »vojaške svetovalce«, ker so obljubili saigonski vladi tako pomoč. Potlej so izgovor o svetovalcih opustili, ker je bilo ameriške vojske že preveč, da bi mogel še kdo verjeti, da so to le »svetovalci«. Zatem so začeli bombardirati DR Vietnam »za kazen«, ker so enote osvobodilnega gibanja prehudo na-žgale saigonske čete z ameriškimi svetovalci vred. Nato so tudi ta izgovor opustih in so začeli bombardirati DR Vietnam podnevi in ponoči, »da bi preprečili vsakršno pomoč Severnega Vietnama osvobodilnim enotam« v južnem delu dežele. Zdaj opuščajo še izgovor, da je edini namen bombardiranja v rušenju prometnih zvez, in že bombardirajo naseljene kraje, mesta, bolnišnice, šole. Vsakokrat pa se ZDA zanesljivo in grozeče pogrezajo v vojno, ki ji ni videti konca... V Dominikanski republiki pa igrajo ZDA še naprej vlogo mednarodnega žandarja, ki varuje svet, da se komunizem ne bi razpasel, kot tako radi povedo v ameriški Beli hiši. Kolovrat se vrti naprej Zdaj so našli Antonia Guzmana, ministra za kmetijstvo v bivši Bo-schovi vladi, ki sestavlja vlado »nacionalne enotnosti«. Toda v njej ne bi bilo Caamana, šefa ustavne vlade Dominikanske republike. Z ustanovitvijo takšne vlade si ZDA obetajo »politično« rešitev dominikanske krize. Preglavice pa jim povzroča njihov varovanec Imbert, ki še kar naprej rožlja z orožjem in napada čete ustavne vlade. Videti je, da se ameriški politiki zavedajo, da ni politične rešitve, če ne razorože revolucije (Caamano pa ima pod orožjem kakili 50.000 mož) in hkrati, ko sestavljajo vlado, podpirajo Imber-ta, ki naj bi izsilil vojaško zmago. Naj uradno še tako zatrjujejo, da ne podpirajo Imberta, da so v »sporu med Caamano in Imbertom nevtralni«, jim tega niti Američani več ne verjamejo, saj so lahko s televi- zijskih zaslonov čisto razločno videli, da so ameriške enote streljale s topovi na Caamanove enote in da ameriški vojaki »čisto javno« sode; lujejo v pomičnih bojih na strani Imberta. Vse skupaj ni nič drugega kot pesek v oči. Toda politika ZDA v Dominikanski republiki naletava celo v samih ZDA na odpor. Bralka »Ne\v York Herald Tribune« piše, da ima Bosch kar prav: »Dlje ko gremo v naši politiki, več komunistov ustvarjamo.« Pa tudi v organizaciji ameriških držav je odpor proti taki politiki vse močnejši, vsak si nehote misli: danes je na vrsti Dominikanska republika, jutri bo morda moja hiša tista, kamor bodo prišli Američani »bra; nit svobodo« in delat red. Ob tisti piškavi dvetretjinski večini, ki so jo ZDA dosegle, da so izglasovale združeno akcijo organizacije ameriških držav v Dominikanski republiki, je ostalo le pri besedah. Tudi tiste države, ki so glasovale za tak sklep, ga zdaj niso pripravljene uresničiti in je le Brazilija poslala v Dominikansko republiko nekaj vojakov. Očitno je postalo torej, pod kakšnim pritiskom so ZDA dosegle tisto večino. Hkrati pa dokazuje tudi, da se sama organizacija ameriških držav vedno bolj krha in da je odpor proti nadvladi ZDA v njej čedalje močnejši. Vrh vsega pa so si ZDA nakopale na glavo še spor z varnostnim svetom in OZN, kjer si sicer ni treba obetati kakšnih senzacij, kjer pa vendarle pridejo do besede tudi tisti, ki so resno zaskrbljeni za mir na svetu. Tako se je tudi pretekli teden vr-til kolovrat ameriške politike naprej. Čedalje več pa jih je, ki se sprašujejo, kam to pelje? Bo zacvetel turizem na Čatežu? Turizem je vedno bolj pomembna gospodarsJca panoga. Turistična reka, ki je včasih tekla le po poti sever — jug, je razprostrla svoje tokove na vse strani, tudi k nam. Ustavila se je povsod tam, kjer je bilo pripravljeno za primerno strugo oziroma primeren odziv. Tudi na Čatežu ji skušajo izkopati čim globljo strugo. To nudi primerna lega vasi, skozi katero gre ožilje naših cesta — avtomobilska cesta in njen odsek. Pravcati živ. žav je poleti ob Krki, ki se pri Čatežu izliva v Savo. Motel na Griču daje gostu pri-jeten razgled proti štajerski. Najpomembnejša je seveda termalna voda v čateških To. plicah, kjer je že odprt bazen. Takega naravnega bo. gastva so čatežani veseli. V ta namen so lani ustanovili turistično društvo, največ ob spodbudi čateških Toplic. Turistična zveza je pripravila že dvoje predavanj z barvnimi diapozitivi. Zadnji, krat, 13. marca je predaval Bogomil Lilija o Severni Italiji. Obiskovalci so spoznali, da je treba dati tudi Čatežu vabljivo turistično' podobo. Za to pa so potrebne pridne roke. Do zdaj so le nekateri lastniki poskrbeli za lepšo podobo okrog svojih poslopij. Turistično društvo je pravo, časno poskrbelo za nasade v vasi in bo razpisalo denarne nagrade za najlepše okrašene vrtove s cvetlicami na Čatežu. Ali se torej Čatežu nasmiha turistična pomlad? Pravimo, da se letni časi prično s pomladjo in da je to najlepši čas, ker takrat vse cvete in človek se počuti zadovoljnega. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V torek je praznoval naš predsednik, tovariš Tito, triinsedemdeseti rojstni dan. Čestitah so mu od vsepovsod, iz vseh krajev naše domovine, z vsega sveta, saj je Tito državnik mednarodnega slovesa, človek, pod čigar vodstvom smo dosegli svobodo, katere dvajsetletnico prav zdaj praznujemo. Ta dva jubileja sta tako tesno povezana med seboj, so zapisali v skupno voščilo CK ZKS, skupščine SRS, izvršnega sveta, SZDL in sindikatov tovarišu Titu, kot je Titovo življenje in delo vtkano v zgodovino zmage in dosežke revolucionarnega boja naših delovnih ljudi v minulih desetletjih. Tako je letošnji dan mladosti — naš in Titov praznik — pravzaprav dan našega spomina na prehojeno pot in dan naše vere v prihodnost. © OCENA IZGUB V GOSPODARSTVU — Republiški izvršnj.svet je posvetil zadnjo sejo zaključnim računom gospodarskih organizacij, in to zlasti tistih, ld izkazujejo izgubo ob koncu lanskega leta. Izvršni svet sodi, da te izgube ne predstavljajo kdo ve kakšnega hudega problema, saj znašajo le 2 odstotka vrednosti skladov. Izjema so le železnice, kjer pa je izguba nastala zaradi neurejenih ekonomskih odnosov. Nekatere gospodarske organizacije pa že več let zapored izkazujejo izgubo. To so zlasti nekatera gostinska podjetja, za katera pa izvršni svet pravi, da je izguba pri njih bolj subjektivnega značaja, se pravi, da so si jo tam večidel kar sami krivi. Na družbenih posestvih, kjer izkazujejo izgubo, pa se poznajo stari grehi, ko so marsikje investirah bolj po željah nekaterih kot pa po preštudiranem rentabilnem računu. Izrvšni svet pa že zdaj opozarja na to, da utegne več gospodarskih organizacij z izgubo zaključiti letošnje leto zaradi spremenjenih deviznih predpisov, zaradi drugačnih tarif električne energije in sprememb cen o prometu, kar opozarja, da se je treba že zdaj sredi leta, ko še ne gori voda, zamisliti v številke v slehernem podjetju in pregledati, kje bi se dalo še kaj prigospodariti. Ce bo izguba, seveda ne bo tako imenovanega dobička, potlej bodo majhni osebni dohodki in mesec, ki ga ne bo nikdar konca. ® OBISK PRI SOSEDIH — Pretekli teden se je mudila delegacija SZDL Slovenije pod vodstvom predsednice Vide Tomšič v Trstu, Gorici in Benečiji. V Trstu je delegacija obiskala sedež slovenske kulturno go- NASA MLADOST spodarske zveze ter se seznanila z razmerami, v katerih živi naša manjšina na Tržaškem. V Benečiji se je delegacija ustavila v Čedadu, kjer ji je predsednik društva Ivan Trinko poveđal, da žive Slovenci tam brez najosnovnejših narodnostnih pravic. V Gorici pa je delegacijo sprejel podžupan. @ OBISK SOSEDOV — K nam pa je r. re-tekli teden prišla vsa deželna vlada Furlanije-Julijske krajine pod vodstvom predsednika vlade dr. Alfreda Berzantija. S tem so vrnili uradni obisk takratnega podpredsednika izvršnega sveta Janka Smoleta, ki je pred dvema mesecema na čelu delegacije izvršnega sveta obiskal Videm in Gorico. V priložnostnem nagovoru je Janko Smole dejal, da lahko postane pravilno urejevanje manjšinskih vprašanj in priznanje njihovih pravic izredno pozitiven most za čimbolj prijateljske stike med državama, Berzanti pa je odgovoril, da so istega mnenja glede manjšin, da je treba pravice manjšin spoštovati, ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih. • SEJEM TEHNIKE so pretekli teden odprli v Beogradu. Odprl ga je predsednik Tito. Po ogledu sejma je med drugim dejal, da je ta sejem iz leta v leto boljši ter da razstavljeni predmeti dosegajo raven, kakršno poznamo iz najbolj razvitih dežel. Pri tem pa je naša produktivnost še zelo zadaj in plačujemo vsako leto okrog 300 milijard dinarjev za regrese, ker so naši proizvodi dražji kot pa na svetovnem trgu. To pomeni, je dejal tovariš Tito, da drugi uživajo plodove našega dela. Sredstva, iz katerih plačujemo te regrese, pa ustvarjajo tista podjetja in kolektivi, ki že dosegajo mednarodno raven v produktivnosti. Navsezadnje: ah je še pametno, da izplačujemo regrese, ah si bo tisti, ki jih dobiva, kaj prizadeval, da bi zvišal produktivnost? Ne, ugotavlja tovariš Tito, in bo treba torej kaj storiti, da bi to popravili. • POMOČ POPLAVLJENCEM — Zvezni izvršni svet je na zadnji seji razpravljal o poročilu skupine članov, ki je obiskala zaradi poplav prizadete kraje v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Ugotovili so, da je škoda velika. ZIS se je strinjal z ukrepi, ld jih je narodna banka že storila, da bi olajšala breme prizadetim krajem, odobril pa je poldrugo milijardo dinarjev kot prvo pomoč prizadetim krajem. © ODLOK O PREMIJAH ZA MLEKO so sprejeli pretekli teden. Po tem odloku bodo dobivale delovne organizacije, ki preskrbujejo trg s kravjim mlekom, od 1. junija do 31. decembra po 30 dinarjev za liter mleka lastnega pridelka, za mleko, pridobljeno v tem obdobju v kooperaciji, pa bo znašala premija 10 dinarjev. Po drugem odloku ZIS pa delovne organizacije za promet in predelavo kravjega mleka bodo poslej kupovale od proizvajalcev sveže mleko po ceni, ki ne more biti nižja kot 23 dinarjev za maščobno enoto. Po isti ceni bodo kupovale tudi mleko od delovnih organizacij, ki so sklenile pogodbe in organizirale zbiranje mleka v kooperaciji Z zasebnimi kmetovalci. Upamo, da bo tudi na Čatežu zacvetel turizem, seveda pa bodo morali za to poskrbeti tudi vaščani. Gre za to, da nudijo turistom obilo počit, niškega razvedrila, turistične' ga ugodja in pravega oddiha! B. K. RATK IZ RAZNIH STRANI N Spopadi v Boliviji — V tej južnoameriški deželi je bilo preteklse teden - zelo vroče. Vojaška junta, ki jo vodi Barrientos, je objavila, da volitev ne bo, kar je povzročilo splošno raburjenje v državi. Rudarji so prijeli za orožje, zasedli vse državne rudnike in radijske postaje v rudarskih mestih. Sindikati so razglasili splošno stavko in mobilizacijo, to je storila tudi vlada, ki je razglasila še izredno stanje. Po državi so bile hude demonstracije, v katerih je bilo več ubitih in ranjenih. Vladne čete so začele prodirati v rudarske revirje in po nekaj praskah so se sporazumeli za premirje. Vlada je že večkrat skušala razorožiti rudarje, vendar se ji to doslej ni posrečilo. Nemiri v Kolumbiji! Tudi v tej južnoameriški državi je prišlo pretekli teden do hudih nemirov. TU pa se je vojaška junta spopadla s študenti. Ti so razglasili splošno stavko, prišlo je do hudih demonstracij, v katerih je policija streljala v ljudi in jih več ubila. Vlada Je razglasila izredno stanje in uvedla nagla sodišča. Britanska kraljica v ZR Nemčiji. V Zahodno Nemčijo je prišla, na uradni obisk britanska kraljica Elizabeta II. Vse govore je imela napisane in jih je prinesla že ta Londona. Največje nezadovoljstvo je povzročila s tistim, v katerem se je spomnila »tradicionalnega zavezništva«, ko so pruske in britanske čete pred 150 leti sodelovale v bitki pri WaterIooju. Takrat so premagali Napoleona. Seveda so te besede razburile duhove v Parizu, ki je v njih videl proti sebi naperjeno ost. , Dan Afrike. Ob obletnici ustanovitve organizacije afriške enotnosti, 25. maja, je poslala jugoslovanska vlada poslanico afriškim narodom, v kateri pravi, da je ta dan zgodovinskega pomena ne le za Afriko, temveč za ves miroljubni in napredni svet. Jugoslavija je s posebnim zanimanjem spremljala prizadevanje OAE za dokončno osvoboditev in uresničitev neodvisnosti vseh afriških narodov, za njihov hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Izraža tudi prepričanje, da bo OAE ohranila duh solidarnosti, ki je poglaviten za nadaljnji uspešen razvoj afriških narodov. V kitajski vojski vsi enaki. Na Kitajskem so ukinili vse čine ▼ vojski, tudi uniforma je odslej ena sama brez vseh posebni« oznak, ker jih »tudi v revoluciji ni bilo«. Zbor komitentov o kreditiranju Na posvetu, ki ga je sklicala komunalna banka v Novem mestu, so ysi tarnali o pomanjkanju obratnih sredstev - Kako bo s kreditiranjem investicij skupnega pomena, ko je na primer novomeška steklarna - Vlaganju lastnih sredtev v osnovna, bo moralo odslej slediti vlaganje v obratna sredstva. Upravni odbor Komunalne banke v Novem mestu je pripravil v soboto 22. maja dopoldne posvet komitentov banke, na katerem so razpravljali o problemih kreditiranja investicij v luči letošnje kreditne politike in o gospodarskem pomenu novega zakona o bankah in kreditnih poslih. Komitenti so v razpravi predvsem opozorili na težave, v katerih so se znašli ob vrsti ukrepov, ki omejujejo tako dolgoročno kot kratkoročno kreditiranje gospodarskih organizacij. V zagati pa niso samo gospodarske organizaci-je, pač pa tudi banka, ki ji zaradi najnovejših ukrepov P° že sklenjenih pogodbah s komitenti primanjkuje 190 bilijonov . dinarjev dodatnih sredstev za investicije in 344 milijonov dinarjev za stalna obratna sredstva. Spričo razmer, ki so nastale po uveljavitvi omenjenih ukrepov na področju financiranja investicij, se poraja tudi vprašanje, kako bo z izpolnitvijo obveznosti, ki so jo prevzele komunalne banke s pogodbo za zagotovitev sredstev za kreditiranje nekaterih objektov, ki so skupnega pomena za nadaljnji razvoj gospodarstva v republiki, med katerimi je tudi novomeška tovarna stekla. Ker se je obvezna rezerva bank povečala od lanskih 20 na letošnjih 35 odst., bo morala komunalna banka sredstva pri komitentih verjetno še znižati in omejiti. Organom družbenega upravljanja pa priporoča, da ob upoštevanju sprejetih ukrepov začno še bolj omejevati investicijsko potrošnjo, sicer bo upravni odbor komunalne banke prisiljen še zaostriti restrikcijo na področju investiranja. Bolj kot doslej pa bodo morali samoupravni organi skrbeti za lastna obratna sredstva. Večina delovnih organizacij je namreč vsa leta vlagala lastna sredstva le v osnovna, za obratna sredstva pa je koristila bančna posojila, ki so jih vse doslej zlahka dobili. Bo cviček zaščiten? ŽIČNE PLETENINE V SODRAŽICI Namesto im - nylon Ukrep zveznega izvršnega sveta o zamrznjenju cen je Precej prizadel tudi kolektiv Žičnih pletenin v Sodražici. Za proizvodnjo potrebujejo precej raznovrstne žice iz u-voza, vendar je bodo dobili polovico manj kot lani. Vse to jih je prisililo, da so začeli misliti na proizvodnjo mrež iz drugih materialov. Zdaj že poskušajo z monofil-nimi nitmi, podobnimi najlonu; mreža iz teh niti je celo trpežnejša od žične. Ko se bodo preselili v nove prostore, bodo proizvodnjo mrež iz monofilrrih niti povsem osvojili. Selitev strojev v novo delavnico so že nekajkrat preložili, ker prostori še niso urejeni. Zdaj pravijo, da se bodo zares preselili verjetno 4- julija in se jezijo na Grad. benika, češ\da z delom preveč zavlačuje. Gradbenik pa spet navaja svoje razloge, tudi upravičene. Takoj po preselitvi bodo Prešli na 42-urni tednik. U-vedli bodo tri izmene, tri sobote v mesecu za bodo proste. Pravijo, da bodo z boljšo organizacijo dela — en delavec bo lahko delal na dveh strojih — prihranili mesečno okrog 600 delovnih ur. Ker bo en delavec upravljal dva stroja, bodo lahko delali v treh izmenah, odpadle pa bodo številne nadure, ki se jih 7? j nabere na mesec 300 do 400. Obenem se bo močno povečala produktiv. nost, s tem pa tudi osebni dohodki, ki so že zdaj (povprečno 50.000) med najboljšimi v občini. »Cviček je po svojem sestavu eden najbolj svojstvenih in blagodišečih vinskih tipov v Sloveniji, hkrati pa tudi eden edinstvenih vinskih produktov v Jugoslaviji, ki ga med drugim zelo cenijo v zdravilstvu, zlasti pri zdravljenju prebavnih organov in sladkorne bolezni,« je zapisal v svoji knjigi »Naš ovtiček« znani enolog Jože Likar iz Kostanjevice že pred desetimi leti. Rojstna domovina cvička je Dolenjska. Njegova trta raste ob pogorju Gorjancev in dolenjskega gričevja. 2al ga je v teh krajih zadnja leta čedalje manj. Pridelek pravega cvička doseže na leto kakih 100 do 150 vagonov, proda pa ga pod tem imenom veliko več. Zato si v Kostanjevici že dalj časa* prizadevajo, da bi cviček zaščitili tako, kot je pri nas že zaščiten dalmatinski dingač. Največji predstavnik cvička je bila nekoč znana vinarska zadruga v Kostanjevici. Ta je danes pod imenom »Centrala cvička« obrat »Agro-kombinata« iz Krškega. Ker dolenjska trta vidno peša, po cvičku pa čedalje bolj vprašujejo, se je krški »Agrokom-binat« odločil za načrtno obnovo vinogradnih področij v domovini cvička, ki jih bodo obnovili v sodelovanju z do-močimi vinogradniki. Doslej so obnovila okoli 60 ha vinogradov, vv prihodnjih letih pa BREZ BESED računajo, da bo ta obnova zajela najmanj 500 ha dolenjskih vinogradov. Da bi sloves dolenjskega cvička obdTžali in preprečili točenje najrazličnejših vinskih mešanic pod imenom cviček, pripravlja vodja vini-fikacije cvička enolog Jože Likar vinogradniško matico, oziroma dokumentacijo, v katero bodo zajeti vsi vinogradniški predeli, ki so danes v proizvodnji cvička še neoporečni. Prav tako je v delu tudi predlog, ki bo nadrobno določil tudi finese, da ne bodo več mogoče razne potvor-be, ki ne ustrezajo biokemični sestavi te žlahtne kapljice. V Dolenji vasi že 42 ur O prizadevanjih za uvedbo skrajšanega delovnega časa pri ribniškem Inlesu smo pred kratkim že pisali. Ker zahteva prehod na 42-urni tednik temeljite analize in daljše priprave, so se odločili za postopno skrajševanje delavnika, saj je treba obenem za več kot 12 odstotkov povečati produktivnost. S 1. majem je obrat kombinata v Dolenji vasi, ki ima sedaj za to najboljše pogoje, že prešel na krajši delovni čas, v naslednjih mesecih pa bodo to storili, upoštevajoč izkušnje tega obrata, tudi v drugih enotah Inlesa. V Dolenji vasi so zdaj delavci prosti tri sobote, ker menijo, da je to najboljši način. Dosedanji rezultati kažejo, da bo krajši delovni teden uspel, saj se je produktivnost primerno povečala. Samo pri stavbnem pohištvu, ki ga delajo v Dolenji TG-75 vzbuja posebno Na izložbenem prostoru Poslovnega združenja IPM Vzbuja posebno pozornost Obiskovalcev 32. mednarodnega sejma v Novem Sadu traktor TG-75, izdelek ,»14. °ktobra« iz Kruševca. To je tl*di razumljivo, saj pomeni ta traktor najboljšo rešitev v družini traktorjev goseničar--ev, namenjenih poljedelstvu, ^ le v domačem, temveč tudi v svetovnem merilu- Mo-^r tipa »torpedo 524« orno-Soča s svojimi desetimi brzinami veliko produktivnost m nizko potrošnjo plinskega pozornost olja. Traktor lahko popolnoma zamenja traktorje na kolesih. Ker je opremljen z moderno in udobno kabino, omogoča tudi traktoristom, da z manjšim naporom opravljajo svoje tržko delo. vasi, se je produktivnost v zadnjih dveh letih povečala za več kot 200 odst. V petih letih že 69 tehnikov Pri Zavodu za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela v Novem mestu je do zdaj doštudiralo 69 tehnikov. 14. maja je opravljalo zaključne izpite 12 absolventov strojnega oddelka večerne srednje tehniške šole. To je že druga skupina tehnikov strojne stroke in peta skupina diplomantov, odkar traja šola. Ob sprejemu diplom so novi tehniki prvič predali simbolični ključ nižjemu letniku. Korck bliže občanom Sindikalna podružinca občinske uprave v Sevnici je opozorila članstvo na večjo delovno disciplino. O tem so razpravljali na sestanku z vsemi zaposlenimi. Poudarili so, naj bi bili uslužbenci ob uradnih dnevih na svojih delovnih mestih. Za razne seje in zunanje opravke jim še vedno preostanejo trije dnevi v tednu. Občanom bodo z vpeljavo reda in točnosti zelo ustregli, posebno tistim, ki prihajajo od daleč in zamudijo s tem po več ur. To velja tudi za stranke, ki zaradi nujnega posla na občinuki upravi zapustijo delovno mesto. Sicer pa je čas za vsakogar dragocen in škoda je vsake minuto, ki jo izgubimo brez koristi. POPUST od 20 - 50 odstotkov LASTNIKI TUJIH PLAČILNIH SREDSTEV - DEVIZ! »BRODOKOMERC« — Rijeka, Beogradski trg 3, je s svojimi prodajnimi organizacijami priskrbel svojim kupcem pri nakupu za devize veliko izbiro industrijskega materiala po specialno znižanih cenah (tudi po 50 odst.), kakor sledi: televizijske sprejemnike, gramofone in ostalo — tovarn: »RADIOINDUSTRIJA — ZAGREB« (RIZ) — Zagreb; »RUDI ČAJEVAC« — Banja Luka; »ELEKTROINDUSTRIJA« (RR) — Niš; hladilnike tovarn: »OBOD« — Ce-tinje, »GEORGIJ NAUMOV« — Bitola; šivalne stroje tovarne »VLADO BAAJAT« — Zadar ter z 20 odst. popustom ves ostali industrijski material iz maloprodajne trgovske mreže, ves gradbeni material in ostali material za gradnjo hiš (cement, strešnik, opeka, betonsko železo, pocinkana pločevina itd.), nadalje hiše, stanovanja in tovorna vozila TAM (2,5 t) s 30 odst. popustom. Za zgoraj navedene izdelke, posebno pa za gradbeni material, sporočite glede nakupa naslednjim našim prodajnih organizacijam: Ljubljana, Poljanska cesta 20 c - tel. 314-280 RIJEKA, Beogradski trg 3, tel. 25-324; BEOGRAD, 7. Jula 59, tel. 622-249; ZAGREB, Jurišiceva ul. 14, tel. 24-138; SPLIT, Titova obala 2, tel. 24-80; ŠIBENIK, Obala oslobodjenja b. b., tel, 22-75; ZADAR, Poljana Vlad. Gortana 5, tel. 21-47; DUBROVNIK, Gruska obala 27, tel. 40-08; PLOČE, Hotel »Jadran«, tel. 20; KOPER, Nbrežje J. Mornarice, tel. 21-512; PULA, Kovačdćeva 16, tel. 26-71; ROVINJ, Ul. A. Rismonda 21, tel. 81-220. NAČIN VPLAČILA: 1. IZ INOZEMSTVA z bančnim nakazilom v korist računa 433—11—1—95 »BRO DOKOMERC« — RIJEKA pri Narodni banki, filiali Rijeka — s čekom na »BROP^'lOMERC« — Rijeka, toda v korist naših državljanov — s poštno nakazni. . na »BRODOKOMERC« ali na katero, drugo poslovno organizacijo z naslovom osebe v Jugoslaviji in nakazilom na hrbtni strani nakaznice. 2. IZ TUZEMSTVA s prenosom z lastnih deviznih računov na račun »Brodoko- merc«, Rijeka, št. 433—11—1—95 pri Narodni banki, filiala Rijeka. — z inozemskimi bančnimi čeki, ki imajo ime naročnika, z vplačilom pri najbližji filiali Narodne banke, toda v korist našega gornjega računa — s čekom na »Brodokomerc«, Rijeka, toda v korist naših državljanov — z vplačilom v gotovini v eni izmed gornjih prodajnih organizacij; če pošljete gotovino na naš naslov priporočeno ali v vrednostnem pismu. V vseh primerih morate natančno navesti ime in naslov vplačila. Plačate lahko v eni izmed naslednjih valut: ameriški dolar kanadski dolar angleški funt francoski frank nemška marka italijanska lira holandski gulden belgijski frank avstrijski šiling švedska krona danska krona švicarski frank norveška krona »BODOKOMERC« s svojo dobro organizacijo omogoča svojim kupcem, da bodo lahko svoja vplačila hitro realizirali. 523 neprodanih prašičev 24. maja so na prašičji Se.iem v Novem mestu pribijali 1247 prašičkov raz-J11« velikosti. Ker je bilo *°krat bolj malo kupcev, J. oddaljenih krajev sploh JUso prišli, so jih prodali & 724. Za manjše so zadevali 6500 do 12.000 din. 5* večje pa od 12.500 do ^•OOO dniarjev. Zato se nismo hoteli spuščati v takšno nevarnost. Borba se je še vedno razvijala, toda slabo je kazalo za kakršenkoli uspeh. Ure so tekle proti jutru. Vedeli smo, četudi uspemo prodreti v dolino Reke, kaj nas bo čakalo na grebenih Jablanških lazov in dalje na ostalih položajih do Save. Zato smo se raje odločili, da se umaknemo nazaj na položaje Gabrske gore, kjer smo prebili dan. Pohiteli smo z umikanjem jurišnega bataljona in tretjega batalojna čez prehod na to stran meje. Komaj smo umaknili vse enote nazaj čez mejo, se je zdanilo. Posrečilo se nam je v zadnjem hipu. Ob svitu 26. marca smo se v okolici Gabrske gore razporedili v bojni razpored, ker smo pričakovali vsak hip spopad s sovražnikom. Nekaj časa smo imeli mir in so se vsi oddelki malo odahnili. Kmalu je zaropotalo pri drugem bataljonu, ki smo ga pustili na položajih nedaleč od našega prehoda čez mejo. Ta je imel nalogo bolj izvidniškega pomena. Pričakovali smo sovražnikov prihod, ki nas bo prav gotovo zasledoval. Drugi bataljon se je tolkel s sovražnikom več ur,' nato pa se je počasi umikal v smeri Gabrske gore, kjer se je nahajala glavnina naših enot. Potem smo se ves dan preganjali po grebenih Gabrske in Ca-teške gore. Težko smo čakali naslednje noči, ker smo se hoteli izogniti večjim spopadom. Prav tako nismo želeli imeti nepotrebnih ranjencev. To bi nas oviralo pri naslednjih akcijah. Ta dan smo dvakrat iskali radijsko zvezo s štabom 15. divizije. Prvikrat smo jih obvestili, da nismo uspeli priti čez mejo. Prav tako smo jih obvestili, da smo se umaknili nazaj na položaje Gabrske in čateške gore. Med tem časom smo tudi dobili zvezo s štabom 14. divizije. Le-ta nam je sporočil, da ni uspel priti s svojimi enotami čez Savo. Poleg tega nas je obvestil, da je sovražnik močno okrepil svoje enote proti oddelkom njihove divizije. Čeprav nam je bilo težko, ko smo sprejeli to obvestilo, nam je spet Polkovnik JLA Vid Jerič: 3 Pred dvajsetimi leti BilllHIHIIIIIIMIM bilo dosti lažje zato, ker tudi mi nismo popolnoma uspeli s svojim načrtom. Zaradi nenehnega napada sovražnih enot proti našim položajem in vse močnejšega pritiska, smo začeli uporabljati taktiko izmikanja izpred glavnih sovražnih udarcev. Le tako smo se lahko izognili večjim izgubam in imeli manj ranjencev, ki bi nas vsekakor precej ovirah pri nadaljnjem izvrševanju bojnih nalog. Tudi Nemci in belogardisti so po zavzetju Gabrske gore obtičali na položajih, čudno se nam je zdelo, kaj naj bi vse to pomenilo. Ali so tako ukrepali zato, ker so bili preslabi, ali pa so morda imeli drugačen načrt za končni obračun z nami? Zato smo tudi mi izkoristili ta predih in snovali nov načrt za premik na druge položaje. To smo morali storiti, sicer bi nas lahko obkolili. To bi bil za naše oddelke vsekakor zelo resen položaj, iz katerega ne bi prišli brez večjih izgub. Premik na nove položaje Na nove položaje v Rjavko smo prispeli ponoči med 26. in 27. marcem. Rjavka je zelo primeren gozdni greben, ki se vleče od Klanca vse do Tlake, na drugi strani pa od Turenske graščine do Gabrovke. To je gozdno področje, v katerem smo lahko prikrito razporedih naše oddelke, da jih sovražnik ni mogel lahko odkriti. Brigada je skupaj z jurišnim bataljonom štela nekaj nad 600 ljudi. Ker smo bili brez pratežnih oddelkov, je to bila popolna borbena enota brez vsakršnega balasta, ki bi ga bilo treba varovati med borbo. Res je, da smo zato imeli večje težave s preskrbo in prehrano, vendar smo menili, da je bolje tako, saj smo bili borbeno sposobni in okretni ter smo z lahkoto kljubovali sovražnikovim nameram. Prepričani smo bili, da na novih položajih ne bomo mogli dolgo ostati. Sovražnik je imel na terenu, v hajki za nami, že močne enote. Prav tako smo vedeli, da ima močne postojanke v št. Vidu, Temenici, Velikem Gabru, Veliki Loki, Trebnjem, v šmartnem in Litji ter na Dolah in Preski in smo pričakovali še nove okrepitve. Poleg tega je s patroliranjem neprekinjeno nadzoroval glavno cesto Novo mesto—Ljubljana. 2al nimam podatkov o številčni moči vseh teh postojank. Mi smo takoj po prihodu na nove položaje organizirali obveščevalno službo z ljudmi obveščevalnega centra brigade in bojnimi patruljami. Poskrbeli smo, da dobimo pravočasno podatke o sovražnikovem približevanju proti našim položajem. Naše enote smo razporedili tako, da so bile ob zori že vse na svojih položajih in pripravljene za borbo. Kazalo je, da se bomo ob svitu spopadli s sovražnikom. Prvi bataljon je zavzel položaje ob robu gozda nad vasjo Klanec. To so bil zelo dobri položaji. Z njih so borci imeli odličen pregled vse do Moravč in še dlje. Zalo so z orožjem lahko nadzirali ves predel od Klanca do Moravč. Tako se sovražnik sploh ni mogel neopazno približati položajem te enote. Kdorkoli bi poskusil priti na Klanec, bi zašel v smrtonosni ogenj strojnic. Z desne strani, nekako od višine Gabrovke pa do Tlaka, je zasedel položaje drugi bataljon. Imel je nalogo, da kontrolira teren od Gabrovke do Tlake, Njegovi oddelki so bih zelo raztegnjeni. To nas sicer, ni posebno motilo, ker nismo pričakovali, da bi šle proti njemu močnejše sovražnikove enote. Osvoboditev domovine pred 20 leti Bilo je očitno, da je sovražnik s svojimi izpadi in pritiskom na osvobojeno ozemlje v Sloveniji nameraval preprečiti spajanje sil 7. korpusa in 4. armade kot tudi zavarovati si komunikacije za umik njegovih enot preko Hrvatske v Avstrijo. 28. aprila so enote 7. korpusa bile v stiku s sovražnikom, ki je držal fronto levi breg Krke—Podhosta—Sv. Peter (k. 889) — Pečka (k. 912), — Komolc—Rdeči kamen, na odseku Kočevska Reka pa na črti štalcerji — Novi Lazi—Kočevska Reka— Borovec. Osvoboditev Dolenjske in Ljubljane Vzporedno z operacijami desne operativne grupe v smeri Trsta in srednje operativne grupe na reški fronti so se razvijale operacije VI. korpusa v smeri Ljubljane, štab 4. armade je že 28. aprila zapovedal VIL korpusu, da začne s prodiranjem z glavnim pravcem Stari trg na Kolpi—Kočevje —Ribnica—Ljubljana z namenom, da zavaruje desni bok armade in osvobodi glavno mesto Slovenije. Za zvezo med VII. korpusom in 4. armado je bila določena 29. divizija. Ta je preko Ma-šuna in šentpetra na Krasu imela prodirati proti Postojni, da to važno oporišče, od koder je sovražnik iz ljubljanske smeri ogrožal tako tržaško kakor reško operativno grupo, zavzame in da potem preko Rakeka vzdolž železniške proge prodira proti Ljubljani. Na prostoru Ljubljana— Novo mesto—Kočevje in Rakek so se nahajale sledeče sovražne enote: 17. SS policijski polk, deli 10., 15., 19. in 25. SS policijskega polka, SS podoficirska šola, en polk ROA, šest udarnih bataljonov in 40 čet Rupniko vih domobrancev, 3 polki srbskega prostovoljskega korpusa, dve četniški brigadi, nekaj artilerije in dve četi tankov — skupno okoli 17.000 mož. S temi silami je sovražnik držal samo važnejše kraje in posamezne točke vzdolž komunikacij. Med Kolpo in Krko sovražnik ni imel trdno povezane fronte, vendar so njegova oporišča, čeprav med seboj ločena z več od njega nezasedenega terena, vendar ustvarjala si-. cer nekako prekinjevano fronto na liniji Kočevska Reka — Kočevje—Žužemberk— Novo mesto. V trenutku, ko je VII. korpus prejel povelje za prodiranje, je bila njegova 15. di- vizija na Kočevskem Rogu, 18. južno od črte Soteska— Težka voda, kočevska skupina (Notranjski odred, 4. brigada 14. divizije in 8. brigada 18. divizije) pa na odseku Banja Loke; 13. brigada 29. divizije se je nahajala na prostoru Prezid—Kozaršče, druge enote te divizije pa na prostoru Osilnica—Brod na Kolpi. V teku noči 28. na 29. april je VIL korpus začel zbirati svoje enote ha svojem levem krilu. 15. divizija je 29. aprila prišla na prostor Knežja lipa—Muhavas, 18. divizija pa v Brod Mora vi ce. Sovražnik je v številčni premoči kakih 3000 mož, v glavnem pripadniki Srbskega prostovoljskega korpusa in Rupnikovi domobranci z nekaj malega Nemci napadal tega dne Prezid z očitnim namenom, da preseka pot čabar—Prezid— Mašun, da bi tako zaprl smeri proti Ilirski Bistrici in Postojni, deli 29. divizije pa so te napade odbili in tako je divizija naslednjega dne začela prodirati preko Mašuna proti Šempetru in Postojni. 30. aprila je 15- divizija izvršila premike proti Banji Loki, da pripravi napad na Kočevje, 18. divizija pa je nadaljevala s prodiranjem v smeri Brod na Kolpi—Ku-želj—čabar—Prezid z namenom, da razbije sovražnikT na odseku Velike Bloke, va-~ žnem križišču poti vzhodno od Cerknice. Pred fronto 15. divizije se je sovražnik, v glavnem enote 17. SS pol. polka, umaknil istega dne proti Kočevju, medtem ko so se deli Srbskega dobrovoljskega korpu sa in Četnikov že prej umaknili proti Grčaricam in Raki tnici- Medtem ko se je 1. maja 15. divizija pripravljala na napad na Kočevje in je 18. divizija bila na premiku preko Osilnice proti čabru, je 29. divizija tega dne popoldne zavzela izhodični položaj za napd na Postojno — 13. brigada severozapadno, 11. brigada pa južno od mesta, medtem ko je 14. brigada ostala v rezervi v šentpe-tru. To oporišče so branili 904. regrutni bataljon 188. gorske divizije, okoli 1000 italijanskih fašistov in Rupnikovih domobrancev ter SS podoficirska šola, ki so jo 29. aprila pripeljali iz Ljubljane-Severno od Postojne na komunikaciji Rakek—Planina so bila močna oporišča SS policijskih enot in Rupnikovih domobrancev, ki so zapirate dohod v Ljubljansko kotlino. Po močni topniški pripravi se je okoli 14. tire začel napad severno od Postojne, da bi presekali zveze s postojankami v Planini in Rakeku. Sovražnik, ki ga je podpirala ar-tilerija, se je trdovratno branil in so boji trajali vse do polnoči med 1. in 2. majem, ko je bilo mesto popolnoma očiščeno sovražnikov. Z osvoboditvijo Postojne je bila odpravljena vsaka nevarnost iz ljubljanske smeri za bok 4. armade. V teku 2. maja so enote 15. divizije bojevale na dostopih v Kočevje in so prisilile sovražnika, da se je umaknil v Kočevje in na položaje njegove zunanje obrambe: Mestni vrh (kota 1022)—šajka vas— Klin j a vas—Stara cerkev —Mahovnik. 18. divizija je po zapovedi štaba korpusa krenila proti Grčaricam z nalogo, da sovražniku prepreči umikanje v smeri Kočevje—Ribnica. Italijanska divizija »Gari-baldi Natisone« je bila določena za rezervo in to z eno brigado v Banji Loki, z drugo pa vzhodno od Kočevja na prostoru Cvi-šlerji—Skrajnik (kota 6-12) —Konjsko (kota 593). (Italijanska divizija »Ga-ribaldi Natisone«, ki je prišla z Banjške planote, kjer je bila v sestavu 9. korpusa, se je reorganizirala tako, da so vse njene enote sestavljale eno brigado, brigada »Fontanot« iz sestava 18. divizije pa je prešla v sestav divizije »Garibaldi« kot njena druga brigada.) Sovražnik je tega dne dobil v Kočevju okrepitev in ena njegovih bojnih skupin, okoli 400 Nemcev, je prodrla v Gr-čarice in Gotenice. 29. divizija je po osvoboditvi Postojne z nadaljnjim prodiranjem osvojila važno oporišče na Ravbar komandi na prelazu med Hrušico in Javornikom. Naslednjega dne, 3. maja, je 15. divizija ob podpori artilerijske brigade 7. korpusa začela s splošnim napadom na Kočevje. 4. brigada je iz Dolge vasi napadala proti Mestnemu vrhu, *5. brigada vzhodno od nje proti šalki vasi, 12. brigada pa z odseka Mala gora—Klin j a vas na severovzhodni del Kočevja. Obenem je 15. brigada napadala sovražnika v Gr-čaricah in Gotenici in s tem zavarovala levi bok 15. divizije pri Kočevju, medtem ko so enote 18. divizije napadale vasi Gr-čarice in Gotenice od zapada. Napad pa ni uspel, ker je v teku dneva sovražnik dobil okrepitev z deli 17. SS pol. polka in nekaj tanki. Po težkih bojih, ki so trajali ves dan, je sovražniku uspelo, da se je v mraku z glavnino svojih sil umaknil iz Kočevja proti Ribnici in je bilo Kočevje tako v noči med 3. in 4. majem osvo- (5) bojeno. Tz Grčarlc trt iz Gotenice se je sovražnik z občutnimi izgubami u-mikal preko Rakitnice proti Ribnici. 9. brigada 18. divizije je takoj bila usmerjena na cesto Ribnica—Kočevje z nalogo, da preseka sovražniku umik proti Ribnici. Napadla je sicer eno sovražnih kolon, ki je štela okoli 800 Nemcev in domobrancev ter 8 tankov in se je umikala iz Kočevja, uspelo pa j i je poškodovati le dva tanka in prizadejati sovražniku neznatne izgube. Sovražne sile, ki so bile na področju Novega mesta in Suhe krajine, so se brez pritiska naših sil umikale proti Ljubljani. Med umikom iz Kočevja je sovražnik poizkušal nuditi odpor v Ribnici, vendar se je moral takoj u-makniti dalje proti žlebi-ču in Velikim Laščam. Tako je 10. brigada 18. divizije zjutraj 5. maja vkorakala v Ribnico. Enote 15. in 18. divizije so zasledovale sovražnika, ki se je umikal tako hitro, da ga niti naše predhodnice niso mogle dohiteti. 15. divizija je prodirala v splošni smeri Ribnica—Mala gora—Zdenska vas—Ilač-na—Grosuplje, 18. divizija pa levo od nje v smeri Ribnica—Velike Lašče. V Velikih Laščah se je sovražnik sicer nekaj iipLral, 18. divizija pa je ta kraj v noči med 5. in 6. majem zasedla. 6. maja je 18. divizija vkorakala v Pijavo gorico in prišla do Šmarja. Tega dne je je 15. divizija na komunikaciji Grosuplje—Višnja gora razbila motorizirano kolono, ki se je iz novega mesta umikala v Ljubljano, ter prišla v Grosuplje. Od tu se je sovražnik po kraU GRM NOVO M E S T' razpisuje za | let« 1965/G6 VPIS v I. letnik šiiri^So!e živinorejsko-poljedelske srn* Pogoj za vpis je ^ °Sernletka. Prijave, kolkovane s 50 h^^Jite upravi šole do 27. junija. Prijavi pWfe zadnje šolsko spričevalo in zdravstven°jw ?• Prijavljeni kandidati bodo preizkušeni ijj ^u matematike in slovenščine 28. junija o&a yna. šoli. Dijaki imajo možnost ln-tematu. V nedeljo so si ogledali tekmo, v kateri je cigansko nogometno moštvo iz Pušče s 6:5 premagalo Planiko. To je bilo navijanja za domače in gostje, (predstavniki do. lenjskih Ciganov kot Jože, Dušan, Vinko in Roman Braj-dič, kakor tudi ženske Nada in Tatjana Brajdič in Matilda Zupančič), niso prav nič zaostajali z vzkliki zmagovitemu moštvu. Rešitev se kar sama ponuja 22. in 23. maja, sobota in nedelja, sta bili pravzaprav zelo hitro mimo. Posadka je spet sedla v kombi, ki "je očitno manj utrujen kot potniki spet zahrzal proti idilični Dolenjski, domačemu življenju in domačim razmeram v naročje. Ko so potniki zdaj primerjali urejenost, ki so jo videli pri ljudeh svojega porekla v Prekmurju, z neurejenostjo svojih domov in svojim načinom življenja sploh, so hitro ugotovili, da je njihov današnji položaj prej podoben bednemu žLvo-fcarjenju kot položaju' povprečnega občana. Kako to izboljšati? Sklepi so se oblikovali kar med vožnjo. Cigani so menili, da bo napredek: © če bodo prenehali misliti, da je vsakršno prizade. vanje družbe rovarjenje proti njim; @ če bodo pohiteli z raz deljevanjem parcel, na katerih bi se takej utaberili in začeli zidati svoje hiše; Q če bodo vse šoloobvezne socialne podpore in odvzeli pomoč vsem, ki so sposobni za delo, ker naj bi v prihodnje dobivali podpore le tisti, za katere se bo odločil odbor Ciganov (sestavljen iz skupine, ki je bila v Prekmurju); © če bodo takoj pregledali otroke res pošiljali k pouku, starše, ki bi to zavirali, pa kaznovali. Kako vrniti gostoljubje? Jeseni bodo imeli Cigani v novomeški občini v gosteh predstavnike Ciganov iz mur. skosoboške občine. Tega pa se ravno ne veselijo, ampak žive v strahu. Prepričani so, da ne bodo mogli nuditi gostoljubja, kakršnega so bili njihovi predstavniki deležni pri prekmurskih Ciganih. In spričo neurejenih ciganskih razmer na Dolenjskem je tak strah tudi upravičen. IVAN ZORAN VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA P0^D 81. — Bližal se je Stahovici. Ustavil se je in pomislil, da bi bilo prav, če da titovko v žep. Toda zakaj neki, je pomislil, samo malo jo bom še nosil na glavi. Nemcev gotovo ni blizu, vsi so zbežali v Kamnik. Veselo je nadaljeval pot. Nenadoma je stala pred njim, kot bi padla z neba, nemška patrola. Rudi je stekel, da bi ušel, toda čokat Nemec ga je prijel za ramo in zadržal. Rudi je bil ujet 82. — Rudi se je znašel v kamniških zaporih. Vrgli so ga v celico, polno ljudi, ki so mrki in molčeči ležali na opečnatih tleh. Stara ženska z dolgimi sivimi lasmi se je obrnila k njemu: »Kaj si pa ti storil, da so te zaprli sem?« Rudi se je spomnil navodil, ki mu jih je bil dal Jaka za primer, če bi ga ujeli — nikjer ne pripoveduj ničesar, nikomur —• in rekel je: »Ne vem. Ničesar ne vem.« 83. — Drugi dan so ga zaslišali. Jaka ga je nekoč naučil pet ali šest stavkov, ki naj jih pove, če bi ga Nemci izpraševali; potem pa, ko mu zmanjka odgovorov, se sme samo še jokati. Krčevito se je držal tistih stavkov, »Si videl partizane?« — »Sem, mnogo jih je bilo« — »Kako so bili oboroženi?« — »Imeli so velike puške z luknjami v ceveh, mitraljeze, vsak drugi je imel tako puško.« i -°veri nas *ma' za norca><< Je dejal človek, ki je «Nn °. izPraševal Rudija, oficirju, ki je sedel JTfe 0 mizo. »Izprašuj dalje!« mu je ukazal oficir, jjcjjl ^^govoril še na tretje in na četrto vprašanje, jv* fta S- n* ve^ spomnil odgovorov in je, kot mu iT Je rt0^ Jaka- zajokal. --»Samo dela se, kot da jr Do t^kja* **s** človek in udaril Rudija, da je od- Saša Dobrila: :\ R 6 0 N A v V i .....I SMEH STOLETIJ Jožef II. je obsodil štiri vojake na smrt. Pozneje je ukaz preklical in zapovedal, naj ustrele samo enega izmed njih. Vojaki bi morali med seboj kockati, ustreljen pa bi bil tisti, ki bi vrgel najmanjše število. Trije so vrgli kocke, četrti pa ni hotel vzeti kocke v roke. Ko je cesar to izvedel, je nepokorneža poklical k sebi in vprašal, zakaj noče kockati. »Veličanstvo,« je ta odgovoril, »če sem se že enkrat pregrešil, se nočem še drugič; kockanje je vendar prepovedano v deželah vašega veličanstva.« Cesarju je bil odgovor tako všeč, da je vse štiri obsojence pomilostil. _*_ Absolutist-razsvetljenec je svoje mnenje o ministrih rad odkrito povedal. Njegov kancler Kaunitz mu je ob neki priliki predložil v podpis več listin. Cesar pa z eno ni bil zadovoljen in je napisal pod njo: »Kaunitz je osel. Jožef II.« Na seji ministrskega sveta je kancler listino naglas prebral: »Kaunitz je osel, Jožef drugi.« Neka dvorna dama je ob priložnosti omenila Metter-nichu, da ima samo štirideset let. Znani reakcionar jo je zavrnil: »Kako vam ne bi verjel, saj me že polnih dvajset let prepričujete o tem.« Domišljav nemški pesnik je rekel v navzočnosti znanega dunajskega humorista Saphirja: »Moja dela se bodo brala, ko bosta Schiller in Goethe že davno pozabljena!« Saphir je pritrdil: »Gotovo. Toda poprej ne!« Mlad pesnik se je v družbi, kjer so govorili o pesništvu, širokoustil, da se je rodil istega dne, kot je umrl Goethe. Saphir je pripomnil: »Oba dogodka sta velika izguba za nemški narod.« Ko je bil Nestrov ravnatelj dunajskega Karlovega gledališča, je planila mlada igralka v njegovo sobo in vzkliknila: »Oh, gospod ravnatelj, ne verujte podlim obrekovanjem, ki jih razširjajo o meni! Pravijo, da imam šest nezakonskih otrok!« Nestroy jo je miril: 1 »No, no, nikar se ne razburjajte! Od tega, kar ljudje govorijo, je navadno le polovica res.« Avtor komedije »Lumpacij Vagabund« je bil povabljen h gospe, ld je bila znana po svoji skoposti. Po obedu, ki je bil seveda zelo pičel, je gospa vprašala humorista: »Kdaj bi spet želeli obedovati pri meni, gospod Nestrov?« »Najrajši takoj,« je odgovoril. Kmalu nato je zbolel. Ko je ozdravel, ga je gospa spet povabila. Nestrov je služabniku, ki je prinesel povabilo, dejal: »Zelo mi je žal, ker ne bom mogel priti. Zdaj mi gre že na bolje in lahko spet jem.« K skladatelju priljubljenih »dunajskih valčkov« je prišel starejši, dobrodušen in bogat gospod. ■ »Star sem že,« je dejal, »najbrž ne bom več dolgo-tlačil zemlje. Zato bi vas, dragi mojster, prosil, da mi izpolnite veliko željo. Vaša glasba mi je od sile všeč in res bi mi ne mogli pripraviti večjega veselja, če bi mi pri pogrebu zaigrali enega izmed svojih prekrasnih valčkov.« S Zdaj razumem; rezultat je 2:1! BREZ BESED »Nikar ne bodite tako občutljivi za vsako besedo in se lepo vrnite dol, ker se moramo potopiti! ... IMIHlilMiatM Ciganke, ki so v delovnih oblekah in z vrečkami hodile od trgovine dO trgovine, so se že veselih, da je njihova domneva potrjena. Res, kako bi v tem blatnem naselju ne prebivali divjaki! Kaj res? To smo si sami naredili Zavore so naposled zacvilile in kombi se je ustavil. Izstopih so. Tu pa je že bila ena izmed vasi prekmurskih Ciganov. Zvedeli so, da so jim v Pušči pripravili kosilo. »Kaj bomo pa jedli, ko pa ti tukaj verjetno še zase nimajo dovolj,« je spet pripomnila Matillda, na katero je novo okolje nemara najmanj delovalo. Popoldne, pred 15. uro, je bil krajši sestanek v zadružnem domu, v zaselku pri Pušči.. Domenili naj bi se za obiske po ciganskih vaseh, da bi videli, kako živijo ti ljudje,, kako se obnašajo, govorijo in podobno. Socialni delavec murskoso-boške občine, Hakel, je v nekaj besedah povedal o naseljevanju in zgodovini Ciga* nov ter kako tam rešujejo cigansko vprašanje. Gostje očitno niso dobro razumeli> kaj je hotel socialni delavec, zato niso znali spraševati-Spodbudil jih je šele spremljevalec, Ljubo Miloševič, referent za socialno varstvo v Novem mestu, rekoč; »No, ah ste videli, kar ste pričakovali?« Namesto odgovora je začel Puščan Jože Horvat: »Ko sem gradil hišo, seru si v glavnem sam pomagal-Seveda tudi sosedje niso stali prekrižanih rok in tako je IJMSa v desetih dneh pod 5jJ°šević: »Koliko pa je ggla občina?« »Za ciganske hiše »jo £Q Prisna ni6» ^ t . Clgani take možnosti, občani.« Satiio malenkost, televizor pa ni j redkost jJ.^&i so šest ciganskih Borejce, Vančoves, fc^jp druge. Vsaka hiša jP^rierno urejena in o-^Jena kot dom proletar. ^jj^no in brez razkošja. družina ima radio, ,^atera pa tudi televi-topPed 321 motor. Do ne-Pso gradili hiše na gtven način, iz lesa in zdaj pa so začeli j- 1 iz materiala, iz kakr-Jr se pač zida. je vodil od hiše do f Bolj ko so gostje gle-| b°lj so se čudih in ne-i. s strahom dojemali to p0 o prekmurskih Cigani*0 dlje so se zadržali v r Ta vas je med vsemi ^skirni naselji v Prek-najslabše urejena. Ste- 60 hiš in 400 prebi-v- ženske so večinoma &lene,_ moški dobe delo 'J težje, ker je občina vedno kmetijska. Prebi-Se kljub težavam radi ftlniaj0 ieta 1961. »Tedaj ' dobili elektriko,« pravicami smo zbrali sredstva pa je opravila mlati? brigada.« In še več Ponega naštejejo ter pri-da se bodo tudi v bo-| znašli in si še marsikaj »ili. Beda nacionalnega ponosa? Stanje kulturno zgodovinske dediščine, ki smo jo prevzeli od naših prednikov, je zrcalo našega nacionalnega ponosa - v tekmi za dinar smo vse premalo cenili to, kar je nema priča naše preteklosti. - Pomembni kul tur no-zgodo vinski spomeniki v občini Krško propadajo, ker jih nihče ne vzdržuje - Ni sredstev za obnovo napisov na spomenikih NOB. Zakaj tako majhna udeležba? Občinski plenum SZDL, ki je bil 19. maja v Krškem, naj bi razpravljaš o turizmu in kulturno zgodovinskih spomenikih v občini. Razgovor o obojem je zelo potreben, saj'je ogled spomenikov zgodovinske preteklosti privlačna turistična zanimivost za vsakega tujca. Pri razvijanju turizma moramo torej dati takšnim objektom kar največji pomen. Iz poročila o dejavnosti turističnega društva v Krškem je bilo razbrati marsikaj, s čimer se lahko društvo ponaša, pa tudi načrti so obsežni. Tragični prizvok pa je dobil plenum takrat, ko so načeli pogovor o kulturnih spo- Kaj pa stanovanja za borce? 1962. je bila v krški občini v stanovanjskem skladu prvič odobrena posebna kvota za potrebe borcev. Takrat je 26 prosilcev prejelo stanovanjske kredite v znesku 12,000.000 din. 1963. je bilo 23 prosilcem odobrenih za 8,600.000 din kreditov, lani pa so prosilci iz vrst borcev prejeli za 15.000.000 din kreditov. Poseben problem v stanovanjski gradnji so starejši borci na podeželju, ki imajo stavbe že napol razpadle, pa sami niso več pri moči, da bi jih popravljali. Tudi sicer so potrebe po stanovanjskih kreditih med borci v občini zelo velike. Samo za dograditve in popravila stanovanj zaposlenih borcev bi potrebovali 51,000.000 din, za novogradnje pa 77,000.000 din. Za popravila stavb, v katerih žive borci — kmetje, bi bilo treba 171 prosilcem odobriti za 104,750.000 din kreditov. S približno 235,000.000 stanovanjskih kreditov bi lahko rešili stanovanjsko gradnjo za borce v občini, za kar bi v prihodnjih štirih letih potrebovali po 60,000.000 na leto V proračunih lahko organizacija upa le na 15,000.000 vsako leto. menikih. če smo prej rekli, da so spomeniki naše zgovin-ske preteklosti za tujce privlačna turistična zanimivost, velja poudariti, da so za nas eden od izmed pomembnih temeljev našega nacionalnega ponosa. To je dragocena zapuščina, ki priča o tvornosti, o kulturnih prizadevanjih in o razvoju naših prednikov v minulih stoletjih. Predvajani barvni diapozitivi so pokazali žalostno stanje Valvasorjeve hiše, stavbe prve Bohoričeve stanovske šole, Hočevarjevega mavzoleja, Šrajbarjevega turna, cerkve Sv. Duha, Mencingerjeve hiše in groba ter drugih pomembnih spomenikov v Krški občini. Resno se moramo zamisliti ob tem, da tako dragocenih stavb ln spomenikov nismo vzdrževali, še več brez osnovnega smisla za dostojnost smo pustili, da propadajo, se izpreminjajo v skfla-dišča in smetišča in da se na njih izživlja huliganstvo mladega rodu. Res ni odveč opozoriti ob tem, da so Nemci kot premagani narod po vojni svoja mesta obnovili natančno tako, kot so bila pred vojno, in da so obnovo prispevali posamezniki in družba. Kaj pa mi?! Gradnja stanovanj za trg se zatika Gradbeno podjetje SAVA v Krškem je v zvezd z omejevanjem obratnih sredstev izgubilo kredit v znesku 100,000.000 din za gradnjo stanovanj za trg. Stanovanja so že gradiii, zdaj pa zmanjkuje sredstev za dograditev. Občinski stanovanjski sklad ima iz dotoka premalo sred-tev za premostitev, zato SAVI ne more pomagati in bo ta verjetno morala dograditev enega stolpiča odložiti na prihodnje leto. Hkrati s tem je še vedno vprašanje gradnje nekaterih stanovanjskih stavb, ki so bile v načrtu za letošnje in prihodnje leto. Senovčani so v skrbeh za mesnico V Dolenjskem listu smo že brali, da namerava kmetijski kombinat Krško ukiniti eno izmed obeh mesnic na Senovem, v tej, ki bo ostala, pa namestiti dva sekača. Senovčani bomo tej nameri nasprotovali tako dolgo, dokler ne bo preskrba Senovega z mesom urejena. Vprašujemo se, zakaj bi morali hoditi po meso samo v eno mesnic^, ko so pred vojno (kot dobro vemo) poslovale na Senovem po tri in štiri mesnice. Zategadelj menimo, da je enostranski ukrep kombinata obsojanja vreden in mu nasprotujemo tudi zato, ker je bila takšna odločitev sprejeta brez poprejšnjega razgovora s krajevnimi činitelji in prebivalci. Na prazne obljube se ne moremo zanašati, ker je dovolj bridka izkušnja premestitev klavnice iz Krškega v Kostanjevico, o kateri je bilo rečeno, da je samo začasna. Zdaj je tako že precej časa in vso živino za zakol vozimo iz vse občine v oddaljeno Kostanjevico, od tam pa spet razvažamo meso po vsej občini. Sodimo, da bo ena sama mesnica za Senovo premalo tudi zategadelj, ker že zdaj, ko sta bili dve, ni bila oskrba z mesom najboljša. Vprašujemo se, koliko dni preteče od zakola živine do pro. daje mesa, ker meso ni kvalitetno. Tudi žigov je na mesu preveč in bi jih morali mesarji odstraniti preden meso prodajajo. Zahtevamo, naj se vprašanje oskrbe Senovega z mesom čimprej u-redi, merodajni organi pa naj nam o tem poročajo! R. K. Izgovarjati se na občino, je najlaže, toda kje je bil naš nacionalni ponos-, ko smo asfaltirali ulice in trge ter gradili tovarne, pa pri tem prepustili pozabi in razpadanju tisto, kar so prejšnji rodovi s skrbjo negovali in vzdrževali? Zmajati z rameni in reči: »Občina je kriva!« je nepošteno, ker bi lahko rešili marsikaj zgolj z človeškim Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini in hvaležni vam bodo za pozornost! odnosom do stavb, ki propadajo, s pobudo raznih organizacij in s prostovoljnim delom občanov ter z zelo majhnimi sredstvi — tako so ugotovili na plenumu. Predstavnik ZB je povedal celo to, da ne vedo, kje dobita sorazmerno malenkostna sredstva za obnovo spomenikov NOB. Poglejmo torej spomenike iz naše preteklosti in spomenike NOB in se vprašajmo: ali smo ponosni na to, da smo Slovenci, da smo narod, ki se že poldrugo tisočletje upira napadom tujcev, da smo narod, ki je pred dvema desetletjema ramo ob rami z drugimi jugoslovanskimi narodi izvojeval revolucijo? - Delavska univerza v Krškem je skupaj z občinskim sindikalnim svetom priredila 12. maja enodnevni seminar o notranji zakonodaji v podjetjih in o novem zakonu o delovnih razmerjih. - O prvem gradivu je predaval predsednik komisije za delavsko samoupravljanje pri republiškem svetu sindikatov Slovenije Mitja švab, o drugem pa Radovan Aleksander, predavatelj pravne fakultete iz Ljubljane. Na seminar so bili vabljeni predsedniki DS, predsedniki sindikalnih podružnic in vodje strokovnih služb. Udeležiti bi se ga moralo najmanj 100 poslušalcev, vabilu pa se jih je odzvalo le 46, kar kaže na dokajšnje ne-zanimanje. Zlasti v manjših delovnih organizacijah, pa tudi sploh, je veliko nejasnosti, tako v zvezi z notranjo zakonodajo podjetij, kot z novim zakonom o delovnih razmerjih. Vprašati se torej Resolucija proti napakam Ne cene, temveč storilnost naj prinese gospodarskim organizacijam večji dohodek - Večjo vlogo strokovnjakom in analitikom šestnajst gospodarskih organizacij trebanjske občine je v prvem letošnjem četrtletju doseglo 26 odstotkov letnega plana celotnega dohodka, oziroma za 64 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Bolj kot dohodek so se povečali materialni stroški, in sicer za 66 odstotkov. To pa je zaskrbljujoče in kaže na nesoglasja v gospodarjenju. Občinska skupščina je na seji 20. maja sprejela resolucijo o osnovnih smernicah za intenziven gospodarski razvoj z željo, da bi jo obravnavali vsi samoupravni organi, sindikati in druge organizacije v podjetjih. Resolucija naj bi jih spodbudila, da bi začeli primerno ukrepati in spoštovati merila za delitev čistega dohodka. V resoluciji je zlasti podčrtana misel, naj bi gospodarski napredek temeljil predvsem na večji marljivost Delovne organizacije bod"> morafle povečati proizvodnjo in dohodek, tako da bodo kar najbolj izkoristile rezerve, ne pa na račun dražjih izdelkov Poslej si bodo namreč same 15 V>B| Štiri učilnice na Mirni so premalo za 347 učencev, saj pride v tej stiski na učenca le 0,74 kvadr. metra površine, namesto 2 kvadr. metrov, ko likor je potrebno. Odločili so se za gradnjo nove šole, ki bo imela 23 učilnic in telovadnico, zgradili pa jo bodo v dveh etapah. V prvi etap: bo šola dobila 15 učilnic, od tega tri za posebni pouk, kar bo veljajo 287,2 milijona dinarjev. Občinska skupščina je sklenila najeti posojilo, ker bi šolo radi začeli graditi čimprej. Otroški vrtec bo v nastajajočem bloku Otroško varstvo v Trebnjem pretresajo od sestanka do sestanka, vselej pa se zadeva ustavi pri sredstvih, ki jih še za drugo primanjkuje. Šele te dni se je ponudila priložnost, da stanje obrnejo sebi v prid. Republika je namreč za trebanjski vrtec odobrila posojilo 10 milijonov dinarjev Tc bo zadostovalo, da bode lahko odkupili in uredili za otroško varstvo šta ri s?be v nevem bloku, ki so ga pred kratkim začeli graditi na prostoru, kjer je stala kovinska delavnica. ustvarjale tolikšen dohodek, ki bo zadostoval za osebne prejemke, osnovna sredstva in investicije. Ukrepi naj bi zlasti vplivali na to. da bodo delovne organizao'ie iz boljšale kakovost izdelkov in pocenile proizvodnje Predsednik zbora delovniti skupnrsti Štefan Potočnik je rekel, da se je predlog za lesolucijc rodil in oblikoval po temeljiti razprav v ka teri « sodelovali predstavniki samoupravljanja, direk tor ji, politični delavci n zbor delovnm skupnosti Po njegovem mnenju bodo morah predvsem sindikati poskrbeti, da bodo delovne organiza •dje resolucijo vzele resno in TREBANJSKE NOVICE da borx- ustrezno ukrepale. Pcsebfo učinek naj bi resolucija imela v podjetjih, ki so na meji likvidnosti. Ko so sprejemali rasoluci-jo, so odborniki v razpravi poudarili, da je možno razne stvari izboljšati le z dobro kadrovsko politiko, kajti samo strokovnjaki larko rešijo podjetja pred drsanjem navzdol. Med tem so nekatere delovne organizacije že začele uk-epati. K.-ilMO—OPREMA, na primer, je že odpustila 20 ne^alificiranih delavcev, ki se niso hoteli izobraževati, in razmišlja o uvedbi tretje delovne izmene. Delavski svet v Tovarni šivalnih strojev pa je začel obravnavati potek rekonstrukcije, ker razmere v sedartim delovnih prostorih ne omogočajo ceneiše proizvodnje. Obe podjetji je med drugim močno prizadelo pomanjkanje reprodukcijskega materiala. V Trebnjem ocenjujejo resolucijo kot nujen poziv za, načrtnejše gospodarjenje in kot podlago za ukrepe, s katerimi bo treba pregnati pomanjkljivosti in napake. Ormaru upravljanja in organizacije v podjetjir se bodo mo-isli vestno lotiti izpolnjevanja nalog, s katerimi jih zf.-doižoje resolucija. Sem prištevajo zlasti izdelavo občas nih analiz o gospodarenju, s čimer treba (neizkrivlje-no) seznanjati občinsko skupščino in njene organe, ki so med prvimi zainteresirani za napredek občine. RAZEN NEKAJ VASI Trebanjska občina je razen nekaj hribovskih vasi povsem elektrificirana. Elektrika je dobe sedno spremenila njeno podobo in tudi življenje je drugačno. V zadnjih letih so zgradih" nemalo transformatorjev, kakor je tale (na sliki) v Trebnjem, kajti potrošnja elektrike se je silno povečala tako v novih in obnovljenih podjetjih, kot v gospodinjstvu. Tudi na podeželju poganja elektrika že vrsto raznih strojev, ki jih uporabljajo zasebni gospodarji. moramo, kaj je vzrok tako slabe udeležbe? Vsi slušatelji so bili s seminarjem zelo zadovoljni, saj so na njem zvedeli marsikaj novega tudi o skraj š ane m delovniku. Seminar za nove odbore sindikalnih podružnic Občinski sindikalni svet v Krškem pripravlja skupaj z delavsko univerzo dvodnevni seminar za predsednike in tajnike na novo izvoljenih sindikalnih podružnic. Na seminarju bodo govorili predvsem o nalogah sindikata v zvezi s V. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije, kot tudi o novih gospodarskih ukrepih, o novem zakonu o delovnih razmerjih in še o raznih drugih pomembnih vprašanjih. Udeleženci se bodo seznanili tudi s pripravljanjem in tehniko vodenja sestankov ter s tem, kako uresničevati sklepe sestankov. Vselili bi se za 40 milijonov Če se bo tovarni šivalnih strojev na Mirni posrečilo dobiti še 40 milijonov dinarjev, se bo lahko že letos vselila v nove prostore. Tovarno obnavljajo že drugo 3eto, razne težave — kot pomanjkanje reprodukcijskega materiala in obratnih sredstev — pa silijo to delovno organizacijo, da čimprej uredi delo v novi in prostornejši dvorani, šele tedaj bo ilahko povečala produktivnost, znižala proizvodne stroške in ustvarila večji dohodek. Učiteljska stanovanja Zaradi pomanjkanja stanovanj za učitelj'e j"e bilo v trebanjski občini že več težav. Letos se obeta precejšnje izboljšanje v šentrupertu in Velikem Gabru, kjer bodo uredili učiteljska stanovanja v novi oziroma preurejeni stavbi. Včeraj pionirji, danes mladinci Na Mirni so 23. maja sprejeli v Zvezo mladine nad 150 pionirjev iz osnovnih šol. Na slavnosti je govoril predsednik občinskega komiteja Trebnje Stane Peček, mladincem pa so čestitali tudi predstavniki občinskih Vodstev družbenopolitičnih organizacij. Posebni poudarek slovesnosti je dal kulturno športni program. Priznanje so dobili tudi mentorji za pomoč pri delu šolskih aktivov ZMS. Nekatera športna tekmovanja so zaradi slabega vremena odpadla, zato so jih izvedli ob sprejemu štafete bratstva in enotnosti. 10 DOLENJSKI LIST Št. 21 (792) Letos 12 milijonov za štipendije V Brežicah so se odločili za pravočasne razpise štipendij - Za jesenski razpis je štipendistom na voljo 2,700.000 din, ostalih 10 milijonov pa je namenjenih tistim, ki štipendije že prejemajo -Potrebno bo veliko pozornosti za štipendiranje gostinskih delavcev - Bodočim prosvetnim delavcem je poleg štipendij treba zagotoviti tudi stanovanja Komisija za štipendije pri občinski skupščini v Brežicah je na seji 21. maja obravnavala razpis štipendij za šolsko leto 1965 — 1966, predlog za povišanje dosedanjih štipendijskih zneskov in možnosti za pomoč izrednim študentom na višjih in visokih šolah. Razpise štipendij so v Brežicah vsa pretekla leta objavljali prepozno, zato se je komisija letos odločila seznaniti kandidate pravočasno. Za razpis bodo absolventi vseh sod lahko zvedeli z o »javo v Dolenjskem listu. V skladu za štipedije je letos zagotovljenih 12 milijonov dinarjev. Za študente, ki iz sklada že prejemajo pomoč, je namenjenih 10 milijonov. Za nove kandidate, ki zdaj šele končujejo osnovne šole in gimnazije, preostane-ta le dva milijona. Občinska skupščina Brežice štipendira trenutno 7 študentov na filozofski fakulteta, 18 Delavci na dopustu Tovarna pohištva v Brežicah je za 11 dni poslala na dopust 60 odst. delovne sile. Eden glavnih vzrokov za to prekinitev dela je poman jka nje materiala. Zvedeli smo, da se je stanje že izboljšalo in da so večino dopustnikov spet poklicali na delo. V podjetju se letos vrsti j.) težave druga za drugo in zdaj že ugotavljajo, da jirr zmanjkuje naročil. To je resno svarilo za učinkovitejše iskanje novih tržišč, sicer bo podjetje zašlo v še večjo zagato. Tudi strokovnjakov bodo morali v tovarni zaposliti več, saj je dobra strokovna zasedba zlasti v kritičnem položaju važen pogoj ?.a uspešno gospodarjenje. BREŽIŠKE VESTI Turistični tečaj v Brežicah 13-, 14. in 15. maja je bil v Brežicah tečaj za privatnike, ki bodo izdajali sobe turistom. Gostinsko podjetje iz Brežic je dalo na razpolago3 prostore kolodvorske restavracije in kuhinjo za praktično delo. Od 36 tečajnikov jih je 26 uspešno zaključiOo ta koristni tečaj. Desetorica ni prišla. Kakor smo izvedeli, bo to škodilo njim samim, ker bo recepcijjska služba po- Zarodi slabega vremena spet malo kupcev Slabo vreme v soboto 22. maja je verjetno vplivalo na to, da kmetovalci niso prišli na brežiški sejem kupovat prašičev. Naprodaj jih je bilo 970, prodali pa so jih le 245. Cene: manjši 580 din kg, večji 400 din kilogram žive teže. Občni zbor sindikata družbenih dejavnosti Danes je bil v Brežicah občni zbor sindikata družbenih dejavnosti, na katerem so ocenili dvoletno delo tega sindikata. Odprt bazen v čateških Toplicah Uprava v čateških Toplicah je te dni odprla letni bazen Prvi kopalci so povedali da je voda odlična. Cena kopanju je 250 din za ves dan, v nedeljo pa so vstopnice za 50 din dražje. (S) Strelska razstava v Sevnici Ves minuli teden je bila v izložbenem oknu trgovskega podjetja pri postaji prirejena razstava razvoja in dela občinskega odbora strelskih družin Sevnice. Razstavljeno je bilo orožje, slike strelskih vaj, fotografije strelskih pohodov po partizanskih krajih in tako dalje. Videli pa smo tudi priznanja zaslužnih sevniških strelcev in 15 pokalov. Občinstvo si je z zanimanjem ogledovalo prirejeno razstavo. S. S. šiljala turiste predvsem tistim, ki so tečaj uspešno opravili. Tečajniki so se pohvalno izrazili o predavate-jih zavoda za napredek gospodinjstva, ki so teoretično in praktično usposobili tečajnike. (S) (S) Gasilci so premalo veslu! Komisija za požarno varnost v sevniški občini je pregledala obrambno-napadalne gasliske načrte podjetij. Poslati bi jih morala vsa podjetja, vendar tega niso napravili povsod. Komisija je tudi ugotovila, da gasilska društva prav tako ne opravljajo svojih nalog dovolj vestno. Z veliko zamudo pošiljajo zapisnike o pregledih kurilnih naprav, dimnikov in električne napeljave v zasebnih stanovanjih. Najmanj prizadevno je pri tem gasilsko društvo iz Sevnice, ki zasebnih stanovanj sploh še ni začelo pregledovati. študentov na ostalih visokih šolah in 11 slušateljev na višjih šolah. Na učiteljišču je 11 občinskih štipendistov, na srednji medicinski 3, na srednji glasbeni in srednji vzgojiteljski po 1, na srednji kmetijski 2 in na gostinski šoli 7. Del zneska za šolanje na srednji gostinski šoli bodo gostinska podjetja skladu povrnila in tako bo ostalo za nove, štipendiste še dodatnih 700.000 dinarjev. Skupaj bo torej za jesenski razpis na razpolago vsota 2,700.000. Skrb za gostinske kadre je občinska skupščina prevzela zaradi pospeševanja turističnega razvoja, vendar komisija meni, da bi morala gostinska podjetja v prihodnje prevzeti to breme na svoja ramena, štipendijska komisija pri občinski skupščini bo odslej razpisovala le štipendije za potrebe občinske uprave in šolskih zavodov. Kadrov sko zasedbo na šolah pa bo lahko zadovoljivo reševala le, če bo družba hkrati poskrbela za stanovanja prosvetnim delavcem. - V nevem šolskem letu bodo povprečne štipendije na višjih in visokih šolah 20.000 dinarjev, na srednjih šolah pa 16.000 dinarjev. Komisija bo pri razdeljevanju posameznih zneskov upoštevala socialne razmere prosilcev. Na seji je komisija med drugim sklepala tudi o pomoči izrednim študentom na višjih in visokih šolah, med katerimi je največ prosvetnih delavcev. J. TEPPEY Gozdno bogastvo v okolici Dobrave Gozdni obrat Brežice ima v Dobravi okoli 3 hektare nasada hitrorastočih borov, ki dajo vsako leto okoli 90 cm narastka. Razen tega je v bližini še nasad zelenega bora, duglazije in rdečega hrasta- V vsem tem gozdnem bogastvu imajo logarji veliko dela, kot mi je zadnjič pove- dal logar Ivan černelč. Kmetom odkazujejo sečnjo, skrbijo za varstvo gozdov in pogozdovanje, pripravljajo lovna drevesa in kupe smrečje, za lubadarje ter skrbijo za čiščenje mladja. Občani njihovo delo premalo poznajo in ga ne znajo ceniti, zato so logarji med ljudmi dostikrat tudi nepriljub-Ljeni. D. V. 16. maja je občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij iz Brežic priredil v počastitev 20-letnice osvoboditve občinsko revijo mladinskih pevskih zborov in recitatorjev v Dobovi. V programu so sodelovali pevski zbori obeh osnovnih šol v Brežicah, iz Artie, iz Globokega iz Dobove, iz Cerkelj ter recitatorji iz osnovnih šol Brežice, Dobova, Artiče in gimnazije Brežice. Stotera grla mladih pevcev so dokazala, kako lepo zazveni slovenska pesem, nemalo zalivale pa smo dolžni pevovodjem, ki so z vztrajnim delom zbore pripravili za nastop. Mladi pevci, ki že zdaj ljubijo slovensko pesem, se bodo prav gotovo v velikem številu vključevali v pevske zbore odraslih. Pevovodjem in zborovodjem so prireditelji izročili šopke cvetja, zbori pa so prejeli diplome. Lepe prireditve so se poleg številnih prebivalcev udeležili tudi predstavniki družbenih in političnih organizacij iz Brežic. R. K. Kako dolgo še peš na delo? Občinska skupščina v Sevnici bo zagotovila prevoze delavcev iz oddaljenih krajev - 164 občanov prihaja na delo iz oddaljenosti nad 7 km -Prve avtobusne vožnje predvidevajo v avgustu. V Sevnico se vozi na delo veliko ljudi iz okoliških krajev. Ti so že večkrat omenili željo, da bi jim podjetja z avtobusi skrajšala pot do doma. Ko je za to željo zvedela občinska skupščina, je zahtevala od delovnih organizacij natančne podatke o oddaljenosti zaposlenih. Podatki so zdaj zbrani. Vseh tistih delavcev in uslužbencev, ki stanujejo od 2 do 15 km daleč in še dalj od delovnega mesta, je 430. Iz smeri Planina jih prihaja na delo 70, z levega brega Save iz smeri Radeče 76, z desnega brega Save iz iste smeri 48, iz Mokronoga, Mirne, Tržišča in Kr-melja 75 in smeri Bučka 74. V drugi polovici leta se bo to število še povečalo. Novo delovno silo bosta zaposlovali predvsem konfekcijski podjetji Lisca in Jutranjka. Če upoštevamo povečan dotok novih delavcev iz okolice, potem bo vseh 520. Četudi najbližji ne računao o na prevoze z avtobusi, se jih bo večina gotovo odločila za manj naporno pot na delo. Predstavniki podjetij so se 18. maja sestali z zastopniki občinskega sindikalnega sveta in skupščine, da bd se dogovorili o možnostih za prevoze delavcev na delo in domov. Ugotovili so, da bd potrebovala občina 3 nove avtobuse, če bi sama prevzela skrb za te prevoze. Na sestanku so predlagali, naj bi se glede tega občinska skupščina še skušala pogoditi z avtoprevozruškima podjetjema v Celju in Novem mestu. če ti razgovori ne bodo uspeli, potem bi se morala v občini nasloniti na Obrtni servis. Ta bd lahko pričel z poskusnimi vožnjami že v začet- ku avgusta. Izkoristiti bi moral šolske avtobuse in avtobus ki naj bi ga do tedaj nabavila občinska skupščina. Poskus občine za vzpostavitev rednih delavskih avtobusnih prog, v podjetjih pozdravljajo. Prizadeti želijo, da bi bile njihove želje čimprej uresničene. Na delo bi potem prihajali manj utrujeni in manj časa bi izgubili na poti. Jt V SOBOTO SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Urbanizem in stanovanja Skupščina občine Sevnica bo v soboto 29. maja obravnavala analizo gibanja gospodarstva v prvem letošnjem četrtletju. Razpravljala bo o poročilih, ki so jih zanjo pripravili svet za urbanizem, komunalno izgradnjo in stanovanjske zadeve, svet za kmetijstvo in gozdarstvo, svet za zdravstvo, komisija za po-družbljanje kmetijske proizvodnje in komisija za odlikovanja. Na sobotni seji bo skupšči- Nova gostilna v Sevnici V preurejenih prostorih obrata družbene prehrane v Sevnici je 1. maja odprla gostilno Jerčka Ostrožnik. V privlačnem, sodobno opremljenem lokalu se gostje dobro počutijo, vsi pivci pa hvalijo pristno bizeljsko vino. S. Sk. na sprejela tudi odlok o priznavalninah borcem in aktivistom NOV ter odlok o priznanju olajšav samoplačnikom pri plačevanju zdravstvenih storitev. Imenovala bo nekatere svete in komisije ter upravne odbore skladov občinske skupščine. ' Na dnevnem redu je še soglasje k osnovni in dopolnilni stopnji za zdravstveno zavarovanje, izdaja poroštvenih izjav in poročilo mendat-no-imunitetne komisije zbora delovnih skupnosti. Izostankov z dela je preveč V delovnih organizacijah občine Sevnice opažajo porast izostankov z dela in vzpo redno s tem tudi porast zdravstvenih stroškov. Vzroke za bolezenske izostanke, predvsem za izostanke zaradi nesreč pri delu, bodo podrobneje proučili. Občinski sindikalni svet bo kmalu sklical sestanek s predstavniki podjetij in referenti za higiensko-tehnično zaščito dela. Na tem sestanku naj bi prisotni povedali svoje mnenje in predlagali ukrepe za izboljšanje. šolanje gasilcev rienum občinske gasilske zveze, ki je bil 16. maja v Sevnici v počastitev 20-letnice osvoboditve, je razpravljal o marsičem. Veliko pozornosti so posvetili šolanju gasilskih kadrov, saj sodobna oprema zahteva dobro strokovno vodstvo na požariščih. Ugotovili so, da bo potrebno ustanoviti medobčinski gasilski center za občine Brežice, Sevnica in Krško. Predstavniki Šentjanža so menili, da je nujno potrebno dograditi gasilski dom v Šentjanžu, pa tudi gasilcem iz Telč, ki so si sami zgradili orodjarno, bo treba pomagati z opremo. Plenum je pozdravil odločitev gasilcev iz Krme-lja, da se bodo pridružili gasilski enoti podjetja METALNA, odkoder bodo deležni finančne in ostale pomoči. Pohvalili so društvo v Blanci, ki je ustanovilo svojo desetino v Pokleku in ji izročilo ročno brizgalno. Sklenili so tudi, da je treba društvom v Krmelju in Loki zagotoviti prepozna sredstva. Društvo v Boštanju se bo pripojilo k sevniškemu, ker deluje v soseščini. S. Sk. Izobraževalna akcija Občinski sidikalni svet v Sevnici pripravlja več izobraževalnih akcij, ki jih bo izpeljal s pomočjo delavske univerze. Najprej bo na vrsti seminar za predsednike delovnih svetov, predsednike sindikalnih podružnic, direktorje in sekretarje podjetij. Na njem bodo seznanili z nalogami sin-ne predpise delovnih organizacij in proučevali zakon o delovnih razmerjih. Drugi seminar je namenjen predsednikom in tajnikom sidikalnih podružnic, da se bodo seznanili z nalogami sindikata pri utrjevanju in poglabljanju samoupravnega sistema. V programu so tuda predavanja o teliniki vodenja sestankov. Za vodstva sindikalnih organizacij je to prav tako pomembno, saj dosedanji sestanki niso bili dovolj skrbno pripravljeni. Dobra vsebinska in tehnična priprava namreč zagotavlja boljši uspeh sestankov in razen tega lahko prihrani precej dragocenega časa udeležencem. Občinski sindikalni svet ima v načrtu tudii ciklus predavanj po delovnih kolektivih. Predavatelji bodo zaposlenim tolmačili novi zakon o delovnih razmerjih, da bo lahko vsak poznal svoje pravice in dolžnosti. siVNISkl VESTNIK Novi trakt konfekcije LISCA v Sevnici hitro raste. V njem bodo že čez nekaj mesecev šivale za stroji pridne ženske roke. CELOTNO GOSPODARSTVO IMA ZA 4,5 ODSTOTKA SLABŠE USPEHE OD PLANA Vzroki za težave so tudi doma # Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine # Črnomelj je na seji 21. maja razpravljal o do- # seženih planskih nalogah na področju gospo- # darstva v preteklih štirih mesecih. Mimo tega $ pa nadrobno analiziral probleme delitve do-© hodka v gospodarskih organizacijah. Razmeroma ugoden porast izkazuje družbeni sektor gospodarstva v prvem četrtletju 1965 v primerjavi z istim obdobjem lani, če upoštevamo, da se je realizacija povečala za 30.2 odstotka. Kljub temu pa uspehi niso zadovoljivi, saj je v prvih štirih mesecih poslovanja zabeležilo domače gospodarstvo za 4.5 odstotka uspehov manj, kot jih predvideva letni načrt. Trgovina se je v tem času najbolj približala predvidevanjem plana z doseženimi 21.5 odstotki planskih nalog, za njo industrija in rudar- Turistični biro odprt Z razvijajočim se turizmom so v Beli krajini vedno bolj čutili potrebo po lastni turistični pisarni. Sedaj so jo končno le dobili. V preurejenem lokalu Oblakove hiše na Kolodvorski cesti prodajajo spominke, posredujejo tujske sobe, prevzemajo organizacijo izletov in menjavajo tujo valuto. Sodobno opremljen lokal je bil urejen na stroške občinske skupščine s sredstvi sklada za lokale, vsa dela z opremo vred pa so veljala okoli 3 milijone dinarjev. V Črnomlju urejajo pločnike Te dni je Obrtno komunalno podjetje v Črnomlju začelo urejevati pločnike vzdolž Kolodvorske ceste. Do začetka junija bodo uredili okoli 900 metrov pločnika na obeh straneh ceste, medtem ko bo za asfaltno prevleko poskrbelo Cestno podjetje v Novem mestu. Te dni je cesta že razkopana, zato je po nji le enosmerni promet. Najlepše darilo za 20-letnico osvoboditve: DOLENJSKI ZBORNIK 1963 Dobite ga v knjigarnah. — Cena 1500 dinarjev stvo z 21.1 odstotka, nato pa se zvrstijo: obrt z 20.9 odstotka, promet z 20.3 odstot-1 ka, ostale dejavnosti z 19.4 odstotka, socialistični sektor kmetijstva z 18.7 odst., gos- NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE tinstvo in turizem z 18,4 odst., gradbeništvo z 181 odst. in gozdarstvo s 17.5 odstotki doseženega letnega plana. V precejšnji meri je planskemu izpadu krivo dejstvo, da nekaterim največjim gospodarskim organizacijam pcrimanjkiije reprodukcijskega materiala, medtem ko so v kmetijstvu, gradbeništvu in gostinstvu značilni nižji uspehi v tem času zato, ker so te panoge odvisne od delovne sezone. Podjetjem povzroča veliko težav tudi precejšnja razlika med fakturirano in plačano realizacijo. Skoro povsod imajo za več milijonov dinarjev neizterjanih sredstev v dobrem pri kupcih, kar kaže, da bodo monah iaterjevalno službo izboljšati. Nagrajevanje po delu še vedno ni urejeno Iz izčrpne informacije o delitvi dohodka v delovnih organizacijah, ki jo je na se ji podal predsednik skupščine inž. Rado Dvoršak, je bik povsem razvidno, zakaj se nagrajevanje po delu še ni povsod dobro uveljavilo — to pa ima za posledico slabše gospodarske uspehe in razmeroma nizko storilnost. Večina podjetij posluje namreč še po pravilnikih, izdelanih leta 1961 ali 1962, v času, ko smo dajali prednost investicijski izgradnji in je bilo izboljševanje življenjske ravni drugotnega pomena. Nekatere gospodarske organizacije pa so po letu 1962 večkrat spremenile sistem nagrajevanja, vendar je sklep o tem sprejel samo delavski svet, niso pa ustrezno s tem spremenili pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, kar pa je nezakonito. Do take prakse v podjetjih so bile občinske skupščine doslej preveč brezbrižne, zato ni čudno, če med delavci raste občutek, da so za povečanje osebnih dohodkov v podjetjih odločilni samoupravni organi in vodilni uslužbenci, ne pa pravilnik o nagrajevanju«. Drugo stran tega problema smo slišali iz ust nekaterih odbornikov oziroma direktorjev večjih gospodarskih organizacij, ki so poudarjali, da dolgoročnega planiranja v delitvenih razmerjih ni mogoče vpeljati spričo nenehno izpreminjajočih se pflsdpi-sov na področju gospodarstva. V daljši razpravi, v kateri pa se je oglasilo vse premalo odbornikov, se je končno le izluščilo mnenje, da za trenutno neugodno stanje v gospodarstvu ne moremo dolži-ti samo zunanjih vzrokov, temveč da bi se dalo marsikaj spremeniti na boljše in popraviti, če bi notranjo organizacijo dela v podjetjih izboljšali in delavce, kakor tudi strokovnjake, res nagrajevali po opravljenem in vloženem delu. V razpravi o teh problemih je sodeloval tudi poslanec Viktor Zupančič, ki je nato spregovoril še o nekaterih najnovejših gospodarskih u-krepih in o politiki zaposlovanja- »Nagrada je naša!...« V časopisu TV-15 so prebivalci Radovice pred kratkim brali, da je sindikalna podružnica OLO Ljubljana ob razpustu darovala več stvari nekaterim šolam v znanih partizanskih krajih. Tako piše, da so osnovni šoli na Radovici pri Metliki podarili radio aparat z gramofonom in kolekcijo gramofonskih plošč. Otroci z učitelji vred, pa tudi drugi vaščani, so se že nekaj dni veselili darila, ko je prišla v vas novica, da je radio in vse drugo že v Metliki, vendar namerava metliška matična šola to pridržati zase, na Radovico pa poslati star radio aparat... Seveda je precej hude krvi na Radovici, saj je skoro vsak vaščan na lastne oči v časopisu bral, da je darilo namenjeno njihovi osnovni šoli! Pravica borcev do zdravstvenega zavarovania Tako kot povsod, ima tudi metliška organizacija Zveze borcev te dni polne roke dela z vlogami borcev za priznanje pravic iz zdravstvenega varstva. Doslej so rešiU 145 prošenj, okoli 40 pa jih je -še v postopku. Kot računajo, je v vsej občini približno 420 ljudi, ki imajo po novem zakonu pravico do zdravstvenega varstva. Občinski odbor ZB je organiziral posvet s predsedniki in tajniki vseh krajevnih organizacij, da bi le-te laže informirale svoje člane o pravici, ki jim pripada, in jim posredovale po- 32,000.009 za socialno varstvo Proračun občinske skupščine v Metliki je namenil letos ?2,690.000 din za potrebe socialnega varstva. Od tega bodo porabili 18,500.000 din za priznavalnine in prispevek za zdravstveno zavarovanje, za oskrbovance v domovih 5,500.000, za socialne podpore 1,600.000 din, za mladino v posebnih šolah 1,140.000 din, za izdatke, namenjene zdravstvenemu varstvu socialnih podpirancev in oskrbovancev 2,600.000 in za mlečne kuhinje 1,500.000 dinarjev. Ostanek sredstev bodo porabili za ostale manjše izdatke kot so rejnine, podpore žrtvam fašističnega nasilja, kadrovske podpore, izredne enkratne podpore in podobno. Če upoštevamo, da ves občinski proračun zajame le 395,000.000 din, je treba priznati, da je za socialne namene odrejen kar precejšen znesek- trebna tehnična navodila. Po novem zakonu imajo pravico do popolnega zdravstvenega varstva vsi udeleženci NOB, ki imajo priznano dvojno delovno dobo, brez ozira na to, v katerem času so v NOB sodelovali. Tisti, ki nimajo priznanega aktivnega dela pred vstopom v NOV, morajo dobiti dve priči, da jim potrdita čas, prebit v NOB, čeprav imajo ta čas že vpisan v vojaški knjižici. Pravico do zdravstvenega varstva imajo tudi vdove padlih borcev in njihovi nedo-letni otroci ter ostali sorodniki borcev, katere preživljajo. Pravica teče od 1. aprila letos in bodo vsi upravičenci dobili stroške za bolnišnico, plačane po tem dnevu, povrnjene, proti predložitvi dokazil. Vse organizacije ZB, razen na Jugorju, v Slamni vasi in v Metliki, so že opra- vile popis upravičencev in predložile sezname občinskemu odboru ZB. Nova mesnica na Radovici V novem lokalu na Radovici je pred 14 dnevi začela poslovati mesnica kot podružnica metliške mesarije. Mesar Stanko Slobodnik prodaja teletino, svinino in govedino vsak dan 4 ure dopoldne in 4 ure popoldne. Na teden proda okoli 200 kilogramov mesa^ In cene? Teletina 1000 din, svinina 800 din, govedina 840 din kilogram. V novem lokalu imajo lep, sodoben pult. z ultrapasom, hladilnik in tekočo vodo- Vaščani so sodobno opremljenega novega lokala zelo veseli. V GRADCU JE NOVO Obrat KOMETA na tehtnici Uresničitev načrtov za novi obrat Kometa v Gradacu, kjer bi našlo zaposlitev 60 ljudi, se je malce odmaknila. Kolektivu Kometa primanjkuje zaradi zmanjšanja kreditov za obratna sredstva obratnih sredstev in dokler težav ne bo premostil, ne bo z novim obratom nič. Proizvodnja 60 parov rok bo zahtevala dodatna obratna sredstva, to bi pa težave še povečalo. Prostor za novi obrat je že pripravljen in tudi strojna oprema zanj. Vaščani, še najbolj pa ženske, &o razočarane, ker z obljubami o otvoritvi konfekcijskega obrata v gradu ne bo nič. Baje so tega krivi gospodarski ukrepi, deloma to, da so težave z nabavo materiala za delo. Vendar je to razočaranje le začasno, ker se za ustanovitev konfekcijskega obrata v gradu zanimajo tako domačini, kot podjetje Komet iz Metlike. V petek so začeli delati odcep asfaltne ceste od mostu 'do železniške postaje. Gradčani so tako le prišli na svoj račun. Na postajo so hodili do- slej po prašni ali blatni cesti, ki je na pešcih seveda pustila svoje sledove. Pred kratkim je prišla v Gradec posebna komlsi- METLIŠKI TEDNIK ja. Pregledala je prostore gradu, če bi bili primerni za nastanitev 30-članske mednarodne študentske brigade, ki bo baje prišla julija v Gradec gradit vodovod. ■ KOŽE DULAR '^^^SSM^Bjjj^, lij MLINI OB KOLPI UMIPA30 MetlLškc gospodinje zelo pogrešajo zelenjave. Kadar pripeljejo v Metliko solato iz okolice Splita, so prodajalčeve koš»re naenkrat prazne. In koliko zahtevajo za lrilogram? 300 in 340 dinarjev. Vas Zuniči je pravzaprav ujeta v ozek žep, ki ga na eni strani omejuje Kolpa, na drugi pa bivša hrvatska meja. Med Zuniči in Vr-hovci so se namreč v prvi polovici 16. stoletja naselili Uskoki, to je Srbi in Hrvati, ki so semkaj pribe-žali pred Turki. S seboj so prinesli svojo vero, nošo in običaje in vse ohranili do današnjih dni. Pauno-viči, Milici in Marindol so ta zanimiva uskoška obkolpska sela, ki imajo svoje pobratime še v Ma-rindolu sredi Bele krajine in v številnih seflih gorjanskega žumber-ka! Ta ozek pas »vlaške zemlje«, ki se na jugovzhodu Bele krajine zajeda vanjo, je vse do leta 1952 spadal pod Hrvatsko. Tega leta pa so se prebivalci odločili, da se priključijo k Sloveniji. Tako je tudi tukaj Kolpa pred dvanajstimi leti postala meja med slovensko in hrvatsko republiko. Globoko pod temi »vlaškim! sdSS< si je Kolpa izjedla svojo sotesko. Divjo, skoraj odljudno. Ob bregovih ni potov, in če tu podirajo drevesa, morajo debla odplaviti po vodi. Nekaj časa se reka še prebija proti vzhodu, nato pa ji visoko hribovje zastavi pot. V ostrem ovinku udari zato Kolpa na zahod, potem pa se usmeri proti severu. Globoko skozi skalne tesni in temne lože... • Na prvi mlin smo ta dan naleteli v hrvatski LADEŠIČ DRAGI. Pravzaprav na mlin in žago. čeprav je bilo sonce že visoko, sta ležali malenica ih žaga pa tudi gospodarska poslopja nad njima v senci. Samo šumenje jezu, sicer pa nikjer nič življenja. Ze v Zuničih so nam povedali, da v Ladešič dragi ne meljejo več in ne žagajo. Lastnika brata Ula-koviča sta pred dvema letoma mlin in žago opustila in se odselila. Prislonili smo čoln ob jez in se potem mimo grabljic in nato skozi kop in je in koprive utrli pot na suho. Res je vse, kar vidimo, do kraja žalostno. Stopamo skozi sobe nad mlinom. Cela vrsta jih je. Tod je še pred leti teklo življenje. Zdaj svetniška podoba in v kotu je prislonjena zibka. V sosednji sobi še stoji majava miza, šipe pa so razbite in vse polno stekla je po tleh. Zadaj za hišo so svinjaki, hlev, pahi so odtrgani. Vse je pusto, prazno ... Skoraj grozit j vo v svoji nemi zapuščenosti. Tu nimamo več kaj iskati. Zdi se mi, da zapuščamo hišo, od koder so pravkar odnesli zfvdnjega mrtvega gospodarja. Pod ladešičkim jezom je dolg otok, poln kamenja in naplavin, iz katerih raste drevje in grmovje. Okoli otoka in daleč pod njim se vleče cela vrsta brzic. Tu in tam gledajo iz struge skale. Razburjena voda se suče, peni, klokota ... »Da ne bo spet kakšna Glavica?« pravi Janez, ko ugibljemo, kje je najlažja in najvarnejša pot. »Na desno moramo! Ob bregu!« reče Zvonko. Res je tam gladina še najmanj razgibana, toda videz lahko človeka prevari. Posebno, če ne pozna struge in je zraven tega voda še zmerom kalna. Potem se spustimo po toku. Janez stoji na premcu čolna in ga po plitvi vodi odriva in usmerja. Spretno se ogibamo skal. In čoln nese, da je veselje! Naenkrat nas sunkoma ustavi. Janezu zleti veslo iz rok in toliko, da se zviška ne zapiči v vodo. Vražja skala! Zasuče nas, pa že po nekaj desetinah metrov z Zvonkom spet uravnava čoln. Potem lovimo izgubljeno veslo. Voda pa se umirja in že veslamo po svetli gladini. Goste loze priatajeno dihajo. Nič se ne gane. Le divje race, ki jih nenadno spla-šimo, se frfotajoč dvignejo in daleč pred nami spet padejo v vodo. NOVOMEŠKI OBČINI SE OBETA LETOS BOGATA TURISTIČNA BERA Tja dol9 po cestici prof . •. Območje novomeške občine postaja turistično iz leta v leto čedalje bolj zanimivo. Lani so zabeležili v novomeški občini nad 82 tisoč nočitev, od tega blizu 16 tisoč nočitev tujih gostov. Letos pa se, kot kaže predsezona, obeta novomeški občini še bogatejša turistična bera. V prvih treh mesecih letošnjega leta so samo v Novem mestu nočitve v primerjavi z lani porasle za 69 odstotkov. Tolikšno povečanje lahko pripišemo predvsem večjemu zanimanju tujih turistov — ribičev za ribolov na Krki- Precejšnje povečanije nočitev pa zaznamujejo tudi v nekaterih večjih turističnih objektih, tako v Dolenjskih Toplicah za 66 odst., v šmarjeških Toplicah za 49 odst., na Otočcu za 16 odst. Pridobivanje novih turističnih prenočitvenih zmogljivosti pa v novomeški občini zaostaja za dotokom turistov. Razen v Dolenjskih Toplicah, v novomeških občini že več let niso povečali prenočitvenih zmogljivosti. Zato se že kar prepogosto dogaja, da številni turisti, tako tuji kot domači, ob vsej avtomobilski cesti od Zagreba do Ljubljane nimajo kje prenočiti. Turistov več za 69 odstotkov, kaj pa prenočišča? Naval ribičev in izletniških skupin - Kaj je z zasebnimi prenočišči? Najtežje je v samem Novem mestu. Oba hotela, Metropol in Kandija, imata skupaj le 59 ležišč, ki so večinoma že vnaprej oddana. Hotel Metropol ima sklenjeno pogodbo s Putnikom v Skopju za prenočevanje makedonskih turistov, ki se na izletu v Italijo ustavijo v Novem mestu. Tako v sodelovanju s hotelom Kandija prenočita skozi vso sezono vsak teden eno do dve skupini. Pri reševanju teh težav so velikega pomena turistične sobe pri zasebnikih. V Dolenjskih Toplicah bodo imeli letos zasebniki nad 120 ležišč v turistične namene. S pomočjo ugodnih turističnih kreditov bodo 16 ležišč uredili zasebniki v šmarjeških Toplicah, prav toliko interesentov pa se je doslej prijavilo tudi v Novem mestu. Seveda pa samo z zasebnimi turističnimi sobami ne bomo mogli zadovoljiti vseh potreb. Zdravilišče Šmarješke Toplice že ima izdelan načrt za gradnjo letnih hišic s 110 ležišči, za katero se močno zanimajo tudi tujci iz zahodne Evrope, vendar je načrt zaradi pomanjkanja sredstev še neures-ničljiv. Prav tako bi lahko uredili več avtocampov, zlasti ob Krki. Skratka, za nadaljnje povečanje turističnega prometa v novomeški občini bo treba čimprej poskrbeti tudi za nove prenočitvene zmogljivosti, ki se bodo nedvomno hitro obrestovale. BAZA 20 VEDNO BOLJ PRILJUBLJENA IZLETNIŠKA TOČKA Izletniki sprašujejo po pijači in razglednicah Na .Rogu, kjer so še ohranjene partizanske baze, bolnišnice in vzdrževana grobišča, lahko srečamo iz nedelje v nedeljo več izletnikov. Tudi šole prirejajo številne izlete na Bazo 20 in v njeno okolico. Samo preteklo nedeljo je bilo tukaj več sto izletnikov iz raznih krajev Slo- venije in od drugod. Nekateri prihajajo iz Ljubljane preko Kočevja in se vračajo skozi Dolenjske Toplice, kjer se lahko kopljejo. Kočevska in suhokranjska cesta sta še posebno vabljivi za motorizirane izletnike. Škoda le, da na Bazi 20, ki privablja največ ljudi, ni os- Dolenjska je za izletnika privlačna na vsakem koraku: ribič, prijatelj dobre kapljice, zgodovinar, počitka potrebni delavec, razvajeni svetovni popotnik — vsak najde tu svoj eldorado. Krka, ki osvežuje svojo dolino od Baze 20 do Trške gore, je srčna žila teh krajev. Na sliki: jez na Dvoru. krbovanega gostišča, kjer bi bilo mogoče dobiti prigrizek in morda tudi razglednice. Oddelek NOB pri Dolenjskem muzeju je nameraval postaviti tako zgradbo ob červa-novi cesti pri parkirnem prostoru pod Bazo 20. Načrt je naredil univerzitetni profesor arhitekt Kobe, stroški za gradnjo pa bi bili blizu 20 milijonov. Sredstva za postavitev naj bi prispeval Zavod za spomeniško varstvo, ki je lani dal denar za vzdrževanje objektov na bazi- Za gostinski objekt je denarja'(na žalost) zmanjkalo. Mogoče pa bi bili izletniki zadovoljni tudi s skromnim lesenim kioskom, kjer bi bilo mogoče kupiti sendviče, kokto, razglednice in spominski žig? Sedaj naročajo večje skupine malico v gostiščih v Dolenjskih Toplicah, kar seveda ni najbolj ugodno. Včeraj maturantska povorka Včeraj so v Novem mestu podelili spričevala 64 absolventom gimnazije in 54 dijakom petega letnika učiteljišča, zatem pa je bila tradicionalna maturantska povorka skozi mesto. Zrelostni izpiti se bodo začeli 14. junija. čez čas spet zaslišimo šumenje vode. Jez! Toda malenice ni nikjer. Zvonko odloži veslo in vzame iz mape šop listov, na katere sta doma z Janezom v povečanem merilu narisala ves tok Kolpe. Potem primerja s specialko. Jezu ni, toda treba ga je vrisati. Star odslužen hrvatski slap pod Ladešič drago. Ali še bolje: slap pri JA-KOVCIH! Mirno zdrsne čoln čez razrušen jez. Na levi visi strmo nad vodo skalnat breg, tu in tam poraščen z grmovjem. Na desni je nekaj zapuščenih košenic, ki preidejo na ovinku v melišče, nato pa spet v skalnate gmote. Znova splašimo race in nekje se zadere šoja. Vesla enakomerno režejo vodo. Temne loze se spuščajo čisto do gladine. Potem spet zaslišimo šumenje vode. Na obeh straneh je gluha loza. In med njo spet odslužen, zapuščen jez. Globoko. pod Marindolom zagledamo na bregu ženske. »Da, tisto tam gori je bil ne'coč slap. Pod ROSOPAJNIKOM! Malenice pa že bogve kako dolgo ni.« »Pa tod sploh še kje meljejo?« »Nikjer. V Juratovičih so tudi nehali. Pač. V Bogovcih še delajo. Tržokova dva.« * Res, od malenice v JURATOVIČIH so ostali samo še zidovi. Pa niti ni tako dolgo, odkar so tu nehali mleti. Mlad fant, ki je tam blizu sušil otavo, nam je povedal, kako in kaj je bilo z juratovsko malenico. Takoj po zadnji vojni so jo last- niki popravili. Lastniki Petar Jura-tovič, Nikola Juratovič, Ivan Fran-čič in Mato Novogradac. Petar, ki se je najbolj trudil, je imel dva kamna, vsi drugi pa po enega. Pri mletju pa so se vrstili. Vsak teden je mlel eden, ampak le na svoj kamen. Samo Petar Juratovič je mlel po dva tedna. Tako je šlo nekaj časa. Menda tja do leta 1952. Potem bi bilo treba popraviti slap, malenico, tedaj pa so dvignili davke... no, in ker ni hotel nihče delati ne dajati, je vse počasi propadlo. Razkrili so streho, sneli in odnesli vrata, okna... Gledamo mlin in porušene zidove. Med kamenjem, ki je nekoč vezalo zid, še ležita dva, trije mlinski kamni. Teh se jim ni zdelo vredno odnašati. Nič kaj vesela ni podoba te malenice. Pa je od takrat, ko so se ustavila mlinska kolesa, preteklo komaj dobrih deset let. Kaj bo ostalo od tega mlina čez dvajset, trideset let. Morda samo še slap kot pri Jakovcih in pod Rosopaj-nikom. Perice pod Žuniči Od juratovske malenice navzdol nas voda naglo nese. V strugi je polno pragov, brzic in drečin, pa se kar urno pomikamo mimo zaraščenih bregov. Na desnem bregu je svet precej odprt, na levem pa se ob vodi tišči komaj kak travnik, ki brž preide v lozo in strm breg. Potem zagledamo skozi ozko preseko visoko na robu planote marindolsko šolo. Belo, nizko poslopje je bilo pred desetletji graničarska karavla na nekdanji meji med Avstrijo in Ogrsko. Danes pa uči tam slovenska učiteljica nelcaj desetin marindplske in okoliške mladeži. Ko se prične voda umirjati, spet primemo za vesla. Nedolgo potem zaslišimo slap. Nebo se je spet prekrilo z oblaki. Ko pristanemo pri malenici v hrvatskih BOGOVCIH, sklenemo, da se tu ne bomo dolgo mudili. Nekaj nujnih podatkov o mlinu in lastniku si bom zapisal, morda napravi Janez še kak posnetek, pa smo opravili. čoln spustimo pod jez. Potem stopim vanj, da poiščem aktovko z zapiski. Dvigam blazine, vrečo, šotor, kuhalnik, škatle, vesla — aktovke nikjer! Vrag, le kam se je zataknila? Ni je! Nam je morda med potjo zdrsnila s kupa v vodo? Nemogoče. Slišali bi pljusk, videli bi. Spet iščem. Je morda na jezu? Jo je vzel Zvonko, Janez? Ne, nikjer je ni. Potem je ostala v Juratovičih. Pod drevesom, kjer sem si zapisoval, kar mi je povedal tisti fant, ki je sušil otavo. Nagrajeno nedeljsko popoldne Avto-moto društvo iz Novega mesta je 23. maja organiziralo ob tednu varnosti prometa in v počastitev 600. obletnice Novega mesta in 20. obletnice osvoboditve zanimivo prireditev »Kaj veš o prometni varnosti?«. Sodelovalo je devet tričlanskih ekip, ki so jih sestavljali učenci in učenke osemletk v: Novem mestu, Šentjerneju, Dolenjskih Toplicah, Otočcu in Stopičah. V zabavnem delu programa so nastopili .šentjernejski oktet, ansambel MOSQTJITOS pod vodstvom Milana Marklja in ritmična skupina deklet iz novomeške osemletke pod vodstvom Dragice Misle j. Tekmovanje je vodil Marjan Kralj iz Ljubljane. Najboljša je bila ekipa Dolenjskih Tiplic z 79 točkami, drugo mesto je zasedla prva novomeška ekipa, tretji pa so bili Stopičani. Prve tri ekipe so bile nagrajene z električnim gramofonom, tranzistorjem in fotoaparatom. Druge ekipe so dobile tolažilne nagrade. Za gledalce je bilo nagradno žrebanje vstopnic. Prireditev se je vsestransko posrečila, čeprav je bila popoldne, s tem pa je bilo poplačano tudi prizadevanje AMD in občinske komisije za prometno varnost. N. PADEVSKI Dan, ki mu je ime MLADOST Dan! Kot vsi drugi, pa vendar drugačen. Dan cvetja in raznobarvnih praporov in simbolov svobode. Praznik! Tito! Rojen v vseh srcih, pred triinsedem-desetimi leti. Pozdrav in želje milijonov! Nasmeh in radostne solze in eno samo valovanje življenja! Nešteto pogledov je uprtih v televizorje, v vseh mestih od Triglava do Djevdjelije. Dan, ki ga ne pozabimo in mu je ime MLADOST! To jutro novomeške garnizije nr prebudil običajni zvok trobente, pač pa zabavna in narodna glasba. In že so radovedne oči čakale na pregled orožja in tehnike, čas je tekel in treba je bilo vse videti. Zatem je bil športni dopoldan s tekmovanji. In nato skupni zabavni spored občanov in vojakov. Vse, kar je bilo treba reči, videti, slišati; vse kar se lahko zgodi v enem samem dnevu. Vojaki so izbrali samo najboljše, in to, kar smo videli, je spet samo dokaz naše možnosti. Danes pa spet s knjigo v učilnici, ob stroju v tovarni, z mitraljezom na vaji. Novomeški mladinci se bodo še dolgo spominjali pozdravnega nagovora:: »Srečen rojstni dan, tovariš Tito!« Z. K. cxjooxx xxxx^o( »ooocx»oooaoooooo<>jr k: ooooooooooooooot«xxxxxxxxxi"e ponedeljkov nastop zasluga peščice najbolj pnirtvo-va'nih telovadnih delavcev Novega mesta. Naročite domači tednik bratu ali sin«, ki je pri rojakih! Gledalci so bili najbolj navdušeni z vajami mladink s košarami in žogami, pa tudi gimnastika mladink in mladincev, zlasti Kopača in Pavlina, je bila kljub nekaterim spodrsljajem lepa za oko. Morda bi lahko spustili zletne vaje, ki .jih bodo gledalci videli v iicdelio popoldne, posebno še. ker je bilo opaziti, da telovadeči vaj še niso dobro znali. Pri klavirju sta nastopajoče spremljala prof. Stane Fink in MiSo Peroci. Akademija novomeškega Partizana je bila še cn kani.nčrk v pestrem mozaiku letošnjih novomeških prireditev v počastitev 20—letnice osvoboditve in 600-lelnice ustanovitve, za ljubitelje telovadbe po nekaj letih spet telovadni nastop pred širšo publiko, za telesnovzgojno društvo Parti7an pa ena izmed izpolnjenih nalog, ki so jih sprejeli na občnem zboru v začetku leta. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski koledar Petek, 28. maja — Avguštin Sobota, 29. maja — Majda Nedelja, 30. maja — Milica Ponedeljek, 31. maja — Angela Torek, 1. junija — Radovan Sreda, 2. junija — Velimir Četrtek, 3. junija — Milojka ČESTITKI Dragemu sinku Dragotu Mereni-ku, ki služi vojaški rok v Prilepu, želita za dvajseto pomlad vse najlepše mama in stari ate. Dragim staršem Matiji in Fani-ki Bojane iz Bučno vasi pri Novem mestu za njuno 34. letnico iskreno čestitajo in jima želijo še mnogo zdravih in srečnih let skupnega življenja otroci: Jože, Marica, Tone, France in Vera z družinami. mm* Ob bridki izgubi ljubega moža, očeta in starega očeta JOŽETA ZUPANČIČA iz Potoka pri Straži izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter zasuli njegov grob s cvetjem in številnimi venci. Posebna hvala tov. Ivanu Virantu ter Milošu Zadravcu za zadnji govor ob odprtem grobu, organizacijam ZB, RK, godbi iz Straže, upokojencem, PTT Novo mesto, KZ Krka, mehanični delavnici Graben, družini Petre in ostalemu sorodstvu. Žalujoča žena Frančiška in sin Dušan z družino. PRODAM prazno, nevseljivo hišo in velik sadni vrt. Ogled pri Minki Pograjc, Rdeči kal 16, Dobrnič. PRODAM IHSO z gospodarskim poslopjem, 2 ha in 43 a zemlje in nekaj gozda v Jurki vasi pri Straži. Naslov v upravi lista (486/65) PRODAM \ SEIJIVO, komfortno pritlično stanovanje ali celo hišo v Ljubljani na mirnem kraju, blizu središča mesta. Naslov v upravi Dolenjskega Usta (493/05). * PRODAM VINOGRAD na Ljubnu. Marija Knafeljc, Birčna vas 36, Novo mesto. NA LEPEM KRAJU prodam gradbeno parcelo in obtesano ostrešje za hišo. Naslov v upravi lista i779/65). PRODAM Fiat 1100 v nevoznem stanju ali zamenjam za rezervne dele. Naslov v upravi lista (484/65). PRODAM MOPED na 3 prestave. Miklič, Jablan 3, Mirna peč. UGODNO PRODAM malo rabljeno sobno in kuhinjsko pohištvo. Anton Kraševec, Kettejev drevored 42, Novo mesto. POCENI PRODAM UKW anteno z odvodom, približno 15 m. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem k štirim odraslim družinskim članom. Plačam dobro, preskrbim tudi popoldansko zaposlitev v tovarni. Dr. Luzar, Ljubljana, Beethovnova 12. K 4CLANSKI DRUŽINI iščem preprosto, pošteno dekle, veščo gospodinjstva. Naslov v upravi lista (481/65). GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem k 4-članski družini. Plača po dogovoru. Jože Murn, Novo mesto, Adamičeva, n. h. ZA VARSTVO dveh otrok sprejmem upokojenko. Za plačilo dam hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (487/65). ZA GOSPODINJSKO POMOČNICO k 4-članski družini, v sodobno opremljeno gospodinjstvo sprejmemo takoj dekle ali samsko ženo. Albina Kern, Ljubljana, M. Krpana 6. STAREJŠO ŽENSKO ali moškega iščem za pomoč pri kmečkih delih. Naslov v upravi lista (488/65). GOSTILNO vzamem v najem. Naslov v upravi lista (483/65). POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar, Gosposka štev. 5, Ljubljana. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Bolezni jeter (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški »Donatu vrelec. Posvetujte se z zdravnikom. »Donat« dobite v Novem mestu pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-123 in STANDARD — telefon 21-158. KtJVO Brežice: 28. in 29. 5. špan. barv. film »Kraljica Chantecler«. 30. in 31. 5. francoski barvni film »Grof Monte Christo« — II. del. 1. in 2. 6. angleški film »Nenapovedan sestanek«. Brod na Kolpi: 27. in 30. 5. angleški film »Bilo jih je sedem«. Črnomelj: 28. in 30. 5. jugoslov. film »Obračun«. 1. in 2. 6. amer. film »Borba za obstanek«. Dol. Toplice: 29. in 30. 5. jug. film »Napad na Drvar«. Kočevje — »Jadran«: 27. 5. japonski film »Hirošama, žalost moja«. 28. do 30. 5. nemški barvni film »Konec plesa«. 31. 5 in 1. 6. film »Osem in pol«. 2. in 3. 6. amer. barvni film »Mongoli«. Kostanjevica: 30. 5. amer. barvni film »Napad ob zori«. 2. 8. nemški film »Skrivnosti Orienta« — I. del. Metlika: 29. in 30. 5. angl. film KINO TREBNJE PREDVAJA težko pričakovani NEMŠKI BARVNI CINEMASCOPSKI FILM WINET0U -1. del Predstave bodo v soboto, 29. maja 1965, ob 20. uri in v nedeljo, 30. maja 1965, ob 14., 16.45 in 19. uri. šolska predstava bo v soboto, 9. maja, ob 12. uri za šolo Trebnje. Ugodne zveze z vlakom z Mirne in iz Mirne peči. Na obisk vkljudno vabi uprava kina. RADIO. LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00. 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8-00. PETEK, 38. MAJA: 8.05 Od uverture do valčka po domači orkestralni glasbi. 8.35 Melodije za razvedrilo. 9.35 Pet minut za novo pesmico. 10.15 Komorni zbor RTV poje pesmi sodobnih tujih skladateljev. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Erjavec: O zreji plemenske živine v Pomurju. 12.30 Iz oper Antonina Dvofaka. 14.35 Komomi ansambel s flavto. 15.30 Koroške narodne pesmi poje Koroški akademski oktet. 15.45 Novo V znanosti. 18.15 Revija sloveaskih pevcev zabavne glasbe. 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih 20.00 Zvočni mozaik. 21.15 Oddaja O morju in pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje jazza. SOBOTA, 29. MAJA: 8.05 Mali vokalni ansambli pojo slovenske narodne pesmi. 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom. Glasbena šola Moste. 10.15 Glasbeni sejem. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Viktor Herman: O nekaterih kmetijskih problemih na Bnrju. 12.30 Drobne koncertne skladbo. 14.0.') Dva dueta iz opere Veronika Deseni.šk:; skladatelja Danila svate. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.80 Pojeta zbora KUD Jože Herrnanko iz Maribora in. Tone čufar z Jesenic. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Pesmi in plesi iz Jugoslavije. 20.00 V soboto zvečer. 22.10 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Za prijeten konec tedna. NEDELJA, 30. MAJA: 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra Aleksander Po-povič: Skrivnost neke noči. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Svetozar Zupančič — Adrej Pagon: Med roparji življenj in svobode (Dahau — Mauthau-sen). 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00 V svetu opernih melodij. 15.05 Melodije za razvedrilo. 16.00-19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 22.10 V plesnem ritmu z orkestrom Rav Anthonv in Perez Prado. 23.05 Med slovenskimi mlajšimi skladatelji. PONEDELFEK, 31. MAJA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.45 Igrajo tuje pihalne godbe. 10.15 Pisan orkestralni intermezzo. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Ferčej: Kakovost plemenskih bikov in telet. 12.30 Parada violončelistov. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavni zbori. 17.05 Glasbena križanka št. XVI. 18.45. Narava in človek. Dr. Boris Svet: Voda, problem civilizacije. 20.00 Izbrali smo za vas. 22.10 Ljubiteljem popevk. »Traper Kelly«, 31. 5. do 1. 6. ruski film »Ilija Muromec«. Mokronog: 29. in 30. 5. ameriški barvni film »Usqdna Ciganka«. Novo mesto — »Krka«: 27. 5. češki film »Upanje«. 28. do 31. 5. ameriški barvni film »Otroka kapitana Granta«. Predgrad: franc. film »Do zadnjega diha«. Ribnica na Dol.: 29. In 30. 5. poljski film »Potnica«. Sevnica: 29. in 30. 5. ameriški film. »Ponarejevalec iz Londona«. Sodražica: 29. in 31. 5. ameriški film »Sedmo Simbadovo potovanje«. Stara cerkev: 29. in 30. 5. ruski film »Pastir Kostja«. Straža: 29. in 30. 5. ameriški film »Apartman«. Trebnje: 29. in 30. 5. nem. barv. film »VVinnetou« — I. del. Matični urad Kočevje V času od 17. aprila do 20. maja so rodile: Jožica Hudorovič iz Zeljne — Lenka, Kristina Poje iz Trnovca — mrtvorojenega dečka, Katarina šalika iz Kočevja — Stanislava, Joža Kovačič iz 2eljne — Albino, Silva Jaklič iz Črnega potoka Alenko in Ana Gvorek iz Cvišlarjev — Anico. Poročili so se: Ivan Oberstar, poljedelec, in Marija Pertinač, poljedelka, oba iz Gorenj; Marjan Crček, kurjač, in Terezija Ku-gler, delavka, oba iz šalke vasi; Jože Malnar, mizarski pomočnik iz črnega potoka, in Julijana Šti-mac, gospodinjska pomočnica iz Bosljive loke; Štefan Keber, pleskar iz Loke pri Črnomlju, in Jožica Kramar, kuharica iz Črnomlja; Evgenij Gregoršanec, delavec, in Zdeka Mešter, uslužbenka, oba iz Kočevja; Jožef Kranjec, šofer iz Mlake pri Kočevju, in Marija Lipovac, delavka iz Zeljne; Danijel šturm, kurjač iz Kočevja, in Bernarda Novak, poljedelka iz Žvirč; Anton Hiti, varilec iz šalke vasi, in Viljemina Opaka, laborantka iz Kočevja; Ivan Ferderber, poljedelec iz Blaževcev, in Marija Ver-derber, poljedelka iz Jelenje vasi; Josip Muhvič, poljedelec iz Blaževcev, in Julijana Verderber, poljedelka iz Jelenje vasi; Boris šterk, uslužbenec iz Ljubljane, in Alojzi-' ja Prijatelj, trgovska pomočnica iz Zeljne; Umberto Marušič, strojni tehnik iz Kočevja, in Silvestra Zalar, frizerska pomočnica iz Ko-blarjev; Jože Zbašnik, delavec iz Dolenje vasi, in Olga Suban, natakarica iz Kočevja. Umrli so: Frančiška Bukovec, upokojenka iz Kočevja, 84 let; Jože Lesar, upokojenec iz Kočevske Reke, 74 let; Vladimir Lipovac, upokojenec iz Mlake pri Prezidu, 82 let; Brigita čampelj, gospodinja z Brega pri Kočevju, 73 let, in Alojzij Žagar, kmetovalec iz Gorenja, 79 let. Matični urad Kostanjevica Aprila sta bili doma rojeni 2 deklici. — Poročili so se: Rudolf Božič, delavec iz Prušnje vasi, in Amalija Laknar, delavka iz Preske; Janez Merslavič, kmetovalec iz Brežic, in Frančiška Prah, delavka iz Kostanjevice; Jože Zupančič, av-tomehanik z Vrha pri Ljubnu, in Marija Penca, delavka iz Vel. Vodenic. — Umrla sta: Franc Toma-žin, kmetovalec iz Gor. Prekope, 75 let, in Franc Dolmovič, kmetovalec iz črešnjevca, 57 let. Matični urad Krško Aprila ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili so se: Martin Živič, delavec, in Marija Kramžer, delavka, oba iz Zdol; Alojzij Bah-čič, delavec, in Marija Resnik, poljedelka, oba iz Bučerce; Milan Nežič, ključavničar iz Lupoglava, in Elja Lazar, tovarniška delavka iz Zazida — Pula; Josip Staraj, železniški prometnik iz Sežane, in Marija Nežič, bolničarka iz Valdoltre; Jožef Verstovšek. kmetijski tehnik iz Piršenbrega, In Ivana Petan, učiteljica iz Gor. Leskovca; Gojko Kutlača, podoficir JLA, in Silva Pečnik, uslužbenka, oba iz šentlenarta, Brežice; Metod sonc, gradbeni tehnik, in Darinka Jevš-nik, kemijski tehnik, oba iz Krškega; Rudolf Resnik, mizarski pomočnik iz Kostanjka, in Marija Kenk, trgovska pomočnica iz Krškega. — Umrla sta: Marija Ciglar, gospodinja z Dunaja pri Krškem, 75 let, in Anton Bogovič, poljedelec iz Anovca, 67 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Štefka Lozar iz Črnomlja — Bojana, Marica Ma-teljan z Malega vrha — Marjana, Cita Bračko iz Dolnjega Kronova — Tomaža, Martina Bobnar s Kamne gore — Andreja, Angelca Gotlib iz Harinje vaisi — Angelco, Anica Stmad iz Grašče vasi — Stanka, Mojca Stare iz Metlike — Katarino, Marija Martinčič iz To-mažje vasi — Antona, Erna Žagar iz Vinice — Antona, Pavla Conta iz Mihovega — Anico, Anica Fur-lič iz Črnomlja — Etbina, Fani Cvelbar iz Zameškega — Alojza, Malči Plut iz Vavte vasi — Natašo, Anica Poredoš s Struge — Anico, Emilija Hočevar z Jerman vrha — Majdo, Ana Palčar iz šmihela — Andrejko, Izabela Lum-pert iz češnjic — Roberta, Marica Pavlin iz češče vasi — Duškota, Marija Grabnar iz Ardra — Roberta, Martina Slak iz Gornjega Karteljeva — Ivana, Katica Jaketič iz Zilj — Ivanko, Karolina sprin-ger iz Dolnje Straže — Jožico, Ema Zičkar iz Sevnice — Dušana, Anica Mohar iz Regrče vasi — Sonjo, Jožefa Pekolj iz šahovca — Dušana, Albina Lekše iz Sevnice — Gorazda, Frančiška Gangl iz Ogulina — Stanislava, Frančiška Zgonc iz Šmarja — Mileno, Alojzija Krevs iz Mirne peči — Boruta, Štefka Zupančič iz Regrče vasi — Branka, Alojzija Repovž iz Kija — deklico, Danica Bec iz Šentjanža — dečka, Marija Ržen iz Mačkovca — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Ivana Zvonkoviča, sina delavca z Jurovskega broda, je konj udaril v trebuh; Štefka Strehar, šivilja z Radovice, je padla z motorja in si poškodovala prsni koš; Zdenko Vchovec, uslužbenko iz Žužemberka, ja povozil motorist; poškodovano ima glavo in desno roko; Anton Erjavec, posestnik iz Dolnjega Globodola, je padel s skednja 4 m globoko in si poškodoval hrbtenico; Marčelo Jeler, sin medicinske sestro iz Sevnice, je padel z vozička na glavo. Obvestilo o licitaciji V nedeljo 30. maja ob 10. uri dopoldne bo na travniku Panike Košate v Ločni nad sejmiščem licitacija za prodajo krme na ra-stlilu. TOREK, 1. JUNIJA: 8.05 Ansam bel Borisa Franka in Trio Janeza Svečnika. 9.25 Odlomki iz Papan-dopulove »Sunčanice«. 9.45 Četrt ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana, dirigira Jože Privšek. 10.15 Glasbeni sejem. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž Jože Petrič: Intenzivni nasadi na Dolenjskem. 12.30 Iz koncertov in simfonij. 14.35 Pet minut za novo pesmico. 17.05 Koncert po željan poslušalcev. 18.15 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli iz studia 14. 10.54 Na mednarodnih križpotjih. 20.00 Radijska igra. 21.20 Serenadni večer 22.10 Od popevke do popevke. SREDA, 2. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Domače pesmi in napevi. 10.15 Zvoki za razvedrilo. 10.45 Človek in zdravje. 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Rado Linzner: Letošnji proizvodni plan iz poljedelstva na našem Agro-kombinatu. 12.30 Prizori iz Hayd-nove opere Richard Orlando. 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in v svetu. 15.30. Tako poje naša dežela ... 17.05 Slovenska glasbena ustvarjalnost po osvoboditvi (1945—1965) V. oddaja: Prelom s tradicijo. 18.15 Iz fonoteke Radia Koper. 20.00 Zbor Moravskih učiteljev zapoje tri skladba Leoša Janpčka. 20.40 Aleksander Borodin: Knez Igor, radijska priredba opere. 22.10 Popevke se vrstijo. ČETRTEK, 3. JUNIJA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.25 Peroci-Mihelčič: Moj dežnik je lahko balon. 9.45 Slovenske narodne pojeta Branka Stergar in Božo Grošelj. 10.15 Glasbeni sejem. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Rigler: Biološka vrednost naših mesnin. 12.30 Dve simfonični pesnitvi. 14.05 Naši solisti v operah Giuseppa Verdija. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igrajo kmečke pihalne godbe. 15.40 Literarni sprehod J. Smenov: V gorah je moje srce. 18.15 Odskočna deska. 18.45 Jezikovni pogovori. 20. četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer: Pesek, veter, zvezde. 22.10 Popevke za lahko noč. RADIO BREŽICE ČETRTEK. 27. MAJA: 18.00 — šolska oddaja: Obiskali smo učen ce v Dobovi. 18.25 — Obvestila. 13.30—19.30 — Izbrali sle sami - NEDEIJA, 30. MAJA: 10.30 — Poročila iz naše komune — Po občnem zboru občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti — Naš prispevek — Delovni program krajevnih skupnosti Cerklje in Mrzlava vas — Velike Malence — Turistična rubrika — Za naše kmetovalce: Perutnina — Domače viže — Magnetofonski zapisek: Obiskali smo KGP Brežice — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 1. JUNIJA: 20.00 — Ne smemo pozabiti: Spomini borca Prekomorske brigade — Od torka do torka v brežiškem kinu — športni komentar z magnetofonskim zapisom — Obvestila — Glasbena oddaja: Rigoletto —- I. dol. GOSTINSKA ŠOLA-Ljubljana POLJANSKA CESTA 28-a bo sprejemala v šolskem letu 1965-66 učence za poklic KUHAR in za poklic NATAKAR Šolanje traja tri šolska leta Pogoji za sprejem v šolo so naslednji: 1. starost od 15 do 18 let 2. dovršenih 8 razredov osnovne šole 3. telesna in duševna sposobnost za poklic kuharja oz. natakarja. Za sprejem v šolo se morajo kandidati pismeno prijaviti najkasneje do 26. junija, v primeru naknadnega sprejema pa do 20. avgusta. K prijavi je treba priložiti: a) potrdilo o rojstvu, b) zdravniško spričevalo, c) spričevalo o dovršenem 8. razredu osnovne šole. Učenci, ki nimajo stanovanja v Ljubljani ali v okolici, se lahko obrnejo na Dom mladine v trgovini in gostinstvu v Ljubljani, Poljanska cesta 28. Za vse ostale informacije se obračajte na zgoraj označeni naslov, telefon 310-862 in 314-225. Komisija za prodajo osnovnih sredstev pri podjetju GOZDNO GOSPODARSTVO Novo mesto C.UBCEVA 15 razpisuje LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. tovornega avtomobila TAM 3 tone - ni v voznem stanju 300.000 din 2. motornega kolesa JAWA 175 cem - v voznem stanju 80.000 din 3. 2 motorna prekopalnika MOTOM po 80.000 din 4. 6 motornih žag JUBU po 30.000 din 5. risalno mizo PLANIS Fromme Wien, komplet z rezervno glavo v uporabnem stanju 150 X 100 130.000 din 6. motorne črpalke z elektromotorjem 1 KS 40.000 din 7. več dvokoles po 8.000 din 8. parnega kotla 5100 I 800.000 din LICITACIJA bo 5. 6. 1965, ob 8. uri za družbene pravne osebe, ob 10. uri pa za zasebnike. Licitacija bo na upravi GG Novo mesto, Gubčeva 15, razen za kamion, za katerega bo licitacija na Gozdnem obratu Črnomelj. NABIRAJM0 ZDRAVILNA ZELIŠČA Cvetje: ranjaka, arnike, gloga — belega trna, bele deteljice, rdeče deteljice, bezga, lipe, mačjih tačic. Listje: bršljina, šmarnice, lapuha, gloga, beladone, gozdne jagode, pljučnika, tropotca. Rastline: njivske mačehe, navadne ramšele, grenke ramše-le, dišeče perle, vodne kreše, gla-dišnlka, plešca. Korenine: gozdnega korena, repinca, trobentic, medvedovih tac, velikega divjega janeža, malega divjega janeža, beladone, srčne moči. Lubje: krhlike, češminovih palic, češminovih korenin, hrasta, brogovite, breze. Vršičke: gloga, brinja. Gomolje: kukavic. Seme: jesenskega podleska. Odkupujemo tudi druge rastline. Ceno in pojasnila dobite v vaši kmetijski zadrugi ali v poslovalnici DROGA Novo mesto, Slakova ulica št. 8. 0MP INSTALATER Novo mesto proda motorno kolo JAVA 250 cem Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. Ogled vsak dan od 6. do 14. ure. Dražba bo 29. 5. 1965, ob 8. uri v prostorih kleparskega oddelka v podjetju. Ne tarnajte, da iz vaše občine nI dovolj člankov v komunskem glosilu! Raje se odločite In napišite primeren prispevek, kf bo koristil vsem DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Bro-žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnj« UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gosnik (glavni m odgovorni urednik), Rla Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon. Jožtc« Toppev m Ivan Zoran IZHAJA vsak fetrtek — Posamezna številka 40 din — Letna naročnina 1200 i:n, polletna 600 din; plačljiva je vnaprej, Za inozemstvo 2400 din — Tekoči račun prt rx>družnlci NB v Novem mestu: 60G-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Postni predal 33 — Telefon 21 227 — Rokopisov In fotografij ne vračamo — TISKA časopisno podaje DELO v Ljubljani