DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75-Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-5/ Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 1* CENA: posamezno Številka L 25. — Naročnina mesečno L 100, letno L 1.2G0. — Za inozemstva mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekov«! računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-1912 Leto ViH. - Štev. 6 Trst - Gorica 5. februarja 1954 Izhaja vsak petek Politika in morala Djilasov primer je razočaral tudi na Tržaškem in, Goriškem mnogo lahkovernežev, ki so verjeli Mamljivim besedam titovske prco-pagande, da je komunizem v Jugoslaviji menjal •» imenom organizacije tudi svoj totalitarni značaj in se pričel približevati zahodni demokraciji. Komunizem je pač komunizem. Leninov, Stalinov ali Titov, neizprosen in krut proti vsem, ki mu niso skozi celo življenje pravoverno služili, tudi proti svojim lastnim otrokom, ki so že od zgodnje mladosti nosili njegov prapor. To potrjujejo imena: Slanski, Clemen-tts, Berja, Djilas in nešteto drugih. Komunizem je povsod enak, le njegove metode za pridobivanje mas so različne. Tako nastopa n. pr., med slovenskimi Korošci in Goričani pod krinko Ljudske fronte, na Tržaškem pod masko Osvobodilne fronte in Italijansko - slovanske ljudske fronte. Toda njegovo bistvo je neizpremenjeno: boj svobodi, ponižanje človeka brez razlike stanu na stopnjo sužnjev, vsemoč peščice mogotcev, ki so se z oborožena silo polastili oblasti in tako ogoljufali delavski razred Z'i nadvlado v državi. Komunizem v-iuši v kali vsak poskus evolucije akamenelih marksističnih načel o svetovni revoluciji. zgodovinskem materializmu, ker bi pomenil najmanjši popust demokratičnim načelom njegov neizbežen in hiter polotm. Zato sloni vsa komunistična propagandna, politika na nasilju in zvijači. V izbiri propagandnih sredstev je komunizem brez morale Vsaka sredstvo je dobro. Od zape- Bpstrifai žh Trsf-sopjetsfci adut? Razkrinkana propaganda Kaže, da bodo Sovjeti v Berlinu za svoja popuščanja v avstrijskem vprašanju zahtevaii zahodna popuščanja v važnejšem nemškem vprašanju Ali so Sovjeti v resnici pripravljeni s skupnimi napori zmanjšati napetosti v svetu in kakšno ceno postavljajo za takšno morebitnost, je velika -uganka za ves svet. Gotovo je, da si Sovjeti od berlinskih zasedanj nekaj stvarnega tudi obetajo, pa četudi bi to bil zgolj propagandni uspeh. Vse. izgleda tako, da nobeno od številnih odprtih vprašanj svetovne politike ni za Sovjete tako privlačno, kakor je to avstrijski problem. Dejansko je avstrijska državna pogodba že skoraj v celoti pripravljena in le še malenkostni napori so potrebni za njen končni blagoslov. Verjetno je, da bi tudi ti zadnji napori zahtevali od ^Sovjetov komaj kako omembe vredno žrtev. S stališča Sovjetske zveze gledano so v zadnjem .letu nape sti v Podonavju znatno popustile. Spomnimo se samo zopetne vzpostavitve ■ svobodnega prometa po. »rdeči' Donavi«,- to1 Me po njenem toku od Avstrije preko Madžarske ih Jugoslavije vse do Železnih vrat, ukinitev zapore vse do Črnega morja pa napovedujejo že za blfžn.o bodočnost. Mnogi znaki kažejo, da bodo v. Vjeti "v Berlinu za svoja popuščanja v avstrijskem vprašanju zahtevali zahodna popuščanja v mrio-■.go važnejšem nemškem vprašanju. Nemajhno pozornost vzbuja okoliščina, da se je Moskva tako nena- odkrivanja« še kako drugo osnovo. zadnjih letih so iz Moskve pogostokrat neuradno obravnavah vprašanje nevtralizacije Avstrije. Po sovjetskih zahtevah bi moraie nevtralnost Avstrije zajamčiti zahodne sile. Tako j“ moskovs.ta propaganda intonirala svoja raz-motrivanja o avstrijskem vprašanju s krilatico: najprej nevtralnost-na izjava in šele potem državna, pogodba. »Pravda« je že pred časom odkrivala sovjetsko politiko o vprašanju avstrijske mirovne pogodbe in pri tem poudarila, da se Sovjetska zveza ne strinja s čl. 4 osnutka državne pogodbe, ki jasno prepoveduje priključitev Avstrije Nemčiji, kakor tudi k vsaki napadalni zvezi. Zelo verjetno .je, da Sovjeti svojo zahtevko po avstriji bki nevtralnosti napihujejo prav ia-to, da bi našli nove zapreke pri obravnavanju lieipškega vprašan ia, Vsi sovjetski ukrepi in tudi more-j bi-.tne popustljivosti v Avstriji. so v najtesnejši zvezi z rešitvijo nemškega vprašanja. Vsekakor je Sovjetom mnogo.več na neki nemški nevtralnosti, kot "na avstrijski. Verjetno je, da bi pri tem s po- doma odločila za neomejena po-Ijevanja nedolžnih otrok, da vohu- |SVetovanja glede Avstrije. Prav nijo proti svojim staršem v dru- tako je Kremelj pozitivno odgovo-žinskem krogu, do iskanja plača- rii na poziv avstrijske zvezne vla-tiih ovaduhov, od ugrabljanja poli- i- mo,skovski glasovi o tej povezavi la vsa zgovornost zaman, zažven-\v zadnjem času nekoliko utihnili. kelali z mošnjičkom Judeževih vendar kažejo aktivnosti tržaške srebrnikov?! In taki ljudje nimajo komunistične partije v prilog v sebi toliko dostojnosti in sramez- [ stvaritve iSTO-ja, da ta povezava Ijivosti, da bi se vprašali, ali ne pomeni njihov poskus podkupovz-H:a nemoralen napad na čast in dostojanstvo človeka? Kajti s ti kirr rr.vnaviem smatra najprej poštenega sočloveka za sposobnega da za denar izda ne samo svoje prepričanje, svojo čast, svojo preteklost, ampak tudi svoje politične prijatelje in da se poniža na stov-rijo plačanega ovaduha. Taka politika i'e brez morale in brez časti, •nedostojna človeka, ki se še zave- , da je človek in ne avtomat. Toda nemoralnost komunistične politike se razgalja celo takrat, f;o st komunizem navidez poteguje za narodnostne ideale in pravice ter tfp. obrambo naše narodne posesti Debeli napisi, bobneče besede, do Skrajnosti stopnjevano ogorčenje nad sovražniki Slovencev, t» bistvu jtci gre komunistom njihovemu iasopisju v prvi in glavni vrsti za !{(» poštenih lahkovernih slovenskih duš v razne kriptokomunistič ne demokratske Ljudske in Osvobodilne fronte. Ko se tržaški Slovenci borimo M življenje in smrt, da ohranimo ttoje večstoletne postojanke oo v Kremlju še ni odšia v pozabo. Na drugi trani verjetno ni zgoi slučaj, da sta moskovska »Pravda« in »Izvestja« dober teden dni pred otvoritvijo berlinske konference iznašala grožnje proti neki nov priključitvi Avstrije k Nemčiji. O ba sovjetska dnevnika nista samo očitala bonnski vladi in America nom, da poskušajo iz avstrijskega ozemlja ustvariti nekako »alpsko trdnjavo«, pač pa sta oba sumni čila prve in druge, da podpirajo Avstriji določene gospodujoče kroge ki so za priključitev Avstrije k 'Nemčiji. Po številnih izkušnjah s »kremeljsko resnico« tem natolcevanjem -sicer nihče ne veruje, vendar jih širijo z določenim namenom. Morda prav s tem pripravljal morebitni »NE« y Berlinu. Morda pa imajo ta »sovjetske nosom kazali zahodnim silam :n zlasti Franciji, kako koristna in i-dilična je avstrijska nevtralnost m kako lepo bi bilo, če bi tudi Nemčija to nevtralnost posnemala. Tako bi bila Atlantska zveza pokopana. Tako Avstrijcem kakor nam Tržačanom pa ni posebno lahko pri srcu ob misli, da smo eni in drugi adut v sovjetski igri proti zahodnim silam. Vsem nam je tudi v zavesti v kako neprijeten položaj bi .Sovjeti spravili Američane, če bi avstrijsko državno pogodbo odobrili s sprejemljivimi pogoji, pri tem pa zahtevali določene proti-usluge pri obravnavanju nemškega vprašanja, ki bi jih Američani ns mogli sprejeti. Ne sam pri Avstrijcih in Tržačanih bi v -takem primeru Sovjeti dosegli velike propagandistične uspehe in pognali Američane na obrambne postojan-. ke, pač pa bi to vplivalo verjetni-) tudi na nekatere druge zahodno7 evropske države. P.rav zaradi tega so tako avstrijska kakor tržaška pričakovanja o poteku berlinske konference pomešana z optimizmom in neugodjem obenem. Na seji tržaškega mestnega sveta od 29. januarja je obč. svetovalec dr. J. Agneletto naslovil na župana Bartolija in odbornika ,za šolstvo, prof. Seiolisa, interpelacijo, zaradi lažne propagande proti slovenskemu šolskemu poslopju pa Sv. Ivanu. -Naglasil je, da gotovo časopisje s potvorjenimi podatki o številu učilnic in o številu učencev seje sovraštvo med slovensko in laško prebivalstvo in nadaljuje ogabno propagando proti izročitvi novega poslopja pri Sv. Ivanu slovenskim zavodom. Neki list je trdil, da imajo Slovenci v svetoivan-ski šoli 24 učilnic za 150 učencev, s čimer je enostavno varal italijansko javnost. Kajti v novi šo'i pri Sv. Ivanu je 5 učnih za vodo/, od otroškega vrtca, ljudske šole. trgovske strokovne šole, trgovske akademije do učiteljišča, s 650 u-čenci, ne pa s 150, kakor je oni list zlonamerno pisal. Zato je dr. A-g-neletto 'apeliral na prof. Seiolisa kot šolskega referenta, naj javno izjavi in pove, ali je v novem po slop;u pri Sv. Ivanu 650 slovenskih učencev ali samo 150. Prof. Sciolis je izjavil, da je on ie enkrat objavil statistiko in da k oni uradni Statistiki nima več ničesar dodati. Dodal pa je, da ie oni list pisal o slovenskih -ljudsko- ITALIJANSKA KRIZA Ce je padec Pellove vlade še vedno predmet ugibanj — nekateri, ga -pripisujejo vse večjemu nezadovoljstvu socialnega krila demokr-ščanov, drugi .zopet potrebi; da bi to ostavko prikrili italijanski neuspeh v tržaškem vprašanju — po-menja padec Fanfanijeve vlade še večjo zagonetko italijanskega političnega dogajanja. Palli so očitali, da se je povez-il 7. monarhisti in misinovci ter da je 5. tem svoji vladi dal Izrazito nazadnjaški značaj. Toda Pella je i-mel s tem svojim na*.adnjaštvoVn za seboj vendarle parlamentarno večino, medtem ko Fanfani s sv.i-iim nedema-goškim programom, v katerem so socialne obljube imele vendarle levji delež, ni mogel za-se pridobiti marksistov, -niti onih. ki so bolj umerjeni. Le republikanci so bili zanj; Saragatovi ljudje so se izrekli ostro proti njemu, prav tako monarhisti in novofaši-sti; liberalci so se pa vzdržali. V samih katoliških krogih so zadnje čase ostro kritizirali socialni program demokristjanov in c le Vatikan ni kril svojega negodovanja zaradi nekaterih izpadov skrajnežev. Olivetti, naslovnik zna nega podjetja pi«Ittih strojev, ’e pa začel organizirati protimarksi-stično socialno grupacijo in njeigo-vi pristaši trde, da si je za svoie gibanje pridobil mnogo ljudi, ki so bili aekoč pristali demokristjanov. Tito in kominform V začetku tega tedna je vzbudil _ ___________ _______ v svetovni javnosti veliko pozor- Ševernem Jadranu, ponuja titovska I nost poziv Jugoslavijo, ki ga je ob-uradna Jugoslavija svetovno mesto j javil kominformističen list »Za tra-Trst Italiji za ubogo in siromašno iea mir in ljudsko demokracijo«. to B! V njem namreč vabi Jugoslavijo, Ko je nemška socialno-demokrat-1 naj se vrne v krog ljudskih demo-»fca stranka, ki vlada na Koro- kracij, iz katerega je izstopila po ik;m, sklenila in predlagala, naj [prelomu s Kom nformom. Ker v na skoro polovici slovenskega - vhodnih državah že dalj časa u-Memškega koroškega dvojezičnega J gibljejo o zanesljivosti Titovega c I formt*t!čntm fcomumizmorm «1 bi»t poHtfha I ven'h IdeoloSkih ra*lik 1« »o ■*•! re» načelne iB pomembne, ne samo zunanje in formalne razlike dokazali, ostali brez uspeha, je vendar zunanjepolitični položaj tak da Titu vkljub morebitni sentimentalni ljubezni do starih prijateljev ne kaže, da bi zapustil seda nji položaj, iz katerega je znal zbiti precejšnje koristi. Po ostrih na padih v časih, ko iga je Komin form hotel kot krivoverca uničiti se je Tito v petih letih prerinil nekakšno sredino. Vedno bolj očit-, no postaja, da si hoče ta- položaj tudi ohraniti. Biti hoče možen za veznik Zahoda, a obenem tudi no-i če toirav bi ne Imel oa razpolago poti M bi bfle Urša od o«tri« ftevafe — Mder se k To je očitni znak, da so demokristjani mnogo obljubljali, izpolnili pa veliko premalo. Do takih opažanj in zaključkov so prišli celo demokristjanskih vrstah -ter je zaradi nasprotij med raznimi de-mokristjanskimi skupinami in smermi zastopanih v parlamentu, nastal videz, kot da v parlamentu no nastopa ena, marveč cela vrsta katoliških strank, čeprav vse pod de-mokristjanskim naslovom. Teiko je ugani-ti, kaj vse se 'ix> iz tega izcimilo, vendar je pa jasno, da bodo prej ali slej prisiljeni, da bodo oni kot republikanci začeli voditi monarhistično politike, če bi se ne odločili za kapita-lacijo pred socialisti, pri čemer jih pa pomik na levico more spraviti ne le v -naročje Saragata in Komite, ampak celo samega Nennija. Toda naj o usodi demokristjanov in s tem italijanskega javnega življenja odločajo monarhisti z misinovci ali saragatovci z Nenni-jevimi • socialisti, skupna lastnoit tem levičarjem in desničarjem je nasprotovanje obvezam Atlantsko zveze in težnja, da bi se izvršitev Atlantske zveze povezala z »rešitvijo tržaškega vprašanja«. Ce hočemo biti pa čisto 'asni, naj se demokristjani povežejo z desničarji ali levičarji, v vsakem primeru bo ta povezava privedla do izraza nedvomno protiameriško težnjo. Ce ima torej kdo razloga biti nezadi voljen zaradi spremembe italijanske politike, je to brez dvoma W:i shington. Kajti: naj se stvari obrnejo v enem ald drugem pravcu. v vsakem primeru bo razvoj prisilil gospo Claro Luce, da svoj nekoliko preveč naglašeni interes za ita-lifarisid usodo na svojem računa zabeleži kot občuten minus. več kršijo jo sistematično s tem, da vsiljujejo svcSje stališče s tero-, rističnimi podvigi na področju h. Naj se spomnimo le .znanih e-kv.i-nokcialnih izgredov, ki jih sistematično organizirajo iz Italije ob popol-ni neudeležbi tržaškega prebivalstva in tega, da s podporo hr-vatskih separatistov ter z vzdrževanjem reški) in dalmatinskih beguncev uganjajo svojo iredentistično propagando. Časopisa »Fiumo«; in »Rivista Dalmata« izpričujeta ta prizadevanja, ki ji1- poluradni krogi podpirajo, "n prav tu prihaja do izraza čuden apel na Zahodno Evropo. Po tem stališču sta Relja in Dalmacija »antemurale Chri-stianitatis«, predzidje krščanstva proti azijatskemu, to se pravi pn njihovem slovanskemu boljšev-iške-mu barbarstvu. On-i se torej s kulturo bore proti nekulturi, za krščansko civilizacijo proti komunizmu in pri tem Italijo istovetijo s pobornikom kulture in civilizacije, nas pa, čeprav (Konec na. 2. strani) šolskih učencih pri Sv. Ivanu, ki jih je okrag 150. 2upan Bartoli je posegel v debato in izjavil, da je oni članek .ovoril o ljudskošolskem vpraia-nju pri -Sv. Ivanu, kjer je 150 slovenskih in okrog 800 itailjanskih otrok in da s tem ni hotel sejati sovraštva med prebivalstvo. Sicer pa, je dejal, 506 družinskih očetov je protestiralo proti dodelitvi novega poslopja slovenskim šolani, ter da se je italijanskim šolam storila krivica, ki se bo že popravilo!. Dr. Agneletto je -vstal in izjavil, da danes ne gre za razloge, zaradi katerih je bilo novo poslopje izročeno slovenskim šolam, o tem se je zadnjič razpravljalo; ampak zato, da se v tej- zbornici javno pred' vso 'tržaško javnostjo pribije dejstvo, da so v Trstu časopisi, ki potvarjajo resnico in krivo poročajo-■tržaškemu prebivalstvu, da imajo. Slovenci 24 učilnic za 150 učencev,: medtem ko je res, da je v vsertf poslopju 5 slovenskih zavodov s 650 -učenci. Tako ,se umetno s kri--vimi podatki hujska italijansko prebivalstvo proti slovenskemu. Kam vodi taka propaganda? Značilno za narodnostno strpnost in nepristranost gospodov, v tržaške mestnem odboru dejstvo, da skušajo opravičevati pisanje 07 nega lista, ki je s potvorjenimi' številkami tako očitno hujskal proti slovenskim šolam. Trditev o protežiranju slovenskih šol na škodo italijanskih, ki smo jo večkrvt slišali v tržaškem mestnem svetu, je tako n,eresna, da more biti plod Ie od šovinizma zastrupljenih bolnih možganov. S tako politiko delajo gospodje, od občinske uprave, ki hočejo biti v Trstu neki eksponenti Rima, za Italijo slabo reklamo. Skočilo ZUU »Spričo polemike v tržaškem občinskem svetu in v nekaterih tržaških časopisih o dodelitvi novega šolskega poslopja pri Sv. Ivanu v uporabo slovenskim dijakom, j«? urad za Obveščanje javnosti pri ZVU pooblaščen sporočili, da je bilo denarno nakazilo za sezidanje novega šolskega ‘ poslopja pri Sv. Ivanu nakazano že v proračunu drugega šestmesečja 1950. leta. To nakazilo je bilo določeno izrecno za šolske potrebe slovenskega prebivalstva in tržaiški župan je bil c tem obveščen s pismom Višjega šolskega nadzorništva z dne 5. decembra 1950. leta.9 Zakaj noua preganjanja? Toda na polju mednarodne politike smo doživeli še nekaj. Do vče-ra; so na francoski in italijanski strani naglaševali, da sta posarsko in tržaško vprašanj" največji motnji za izvršitev Atlantske zveze Sedaj so pa Sovjeti bolj ali mari; prikrito dali razumeti, da sta prav posarsko in itržaško vprašanje v o-bliki, kakor ju postavi a.o na francoski in Italijanki strani, največja, ovira za pomirjenie Evrope. Zanimivo je, da so prav italijanski krogi črnogledo zrli na Berlinsko konferenco. Motna vest jih silila v to. Zdaj pa,,ko ;e priš'o do neposrednih razgovorov med Du>-lesom in Molotovom in ko prihaia na dan, da je bil plod teh razgovorov nedvomno popuščanje vzhodno zahodne napetosti, je vsa podobi, da bo italijansko izsiljevanje s Trstom izgubilo dosti na svoji- moči. Ni dvoma, da si Američani ne bodo veliko premišljali, že bodo v tržaškem vprašanju proti določenim koristim raje popustili Sovjetom ali p« brez vsakega izgleda za kako korist Italiji. Kajti kakor koli že oeeniuiemo Sovjete, na konou koncev ne zahteva;o drugega kot izvršitev že sVleniene po-godbe«, medtem ko zahtevajo Italijani *je*o kršitev. ffo<*a »e »ahtevaio le kršitve «si-rovae -pogodbe »o Ameriki, kar »i V1W MBMTtiM, «Mr- »Giornale di Trieste« se je v zadnjih dneh spet bavil z nami. Spet je začel računati, koliko njegovih ljudi je nastradalo v septembru 1943 ter v aprilu in maju 1945. Topot pa ni zaokrožil števili, kakor na primer dela, ko zaokrožuje od 320 tisoč na 600 -tisoč število padlih v prvi svetovni vajni, peč pa navaja, da je bilo tedaj 4450 -žrtev partizanskega terorja. Ne bomo ga tu spraševali, če so v. tem številu zapopadeni sami Italijani, ali če so med njimi šteti tudi slovenski demokratje, ki so v oni dobi dali življenje za svoje prepričanje. Te žrtve :je treba vsekakor obžalovati, vendar ne moremo mimo tega, da ne bi ugotovili, d» je bilo vse to na žalost posledica stan 'a, ki so ga nam Italijani vsilili, da je bilo vse to posledica ita-tijans-keiga nespoštovanja človečanskih pravic glede nas. Oni se niso ome;ili samo ra to, da so zagospodarili v tu*! -hiši, na zemlii, *ki je na^a že nad tisoč let, če že ne id namtiveka, ampak nas preganjali *n i-zkcenlnialii vsak dan huiše, brez vsakršnega človečanskega obzira. Panonski 'p- v onem času stalno napadal, niibo-vi tirani in neuradni zastopniki so jme1! Ho »a' samo izraze prezira in sovraštva. Zato nai se -danes ne čudHo, da so ro tolikih krivicah doživeli zlom svoie nasilne vladavine v I-stri in -da *o iz istih Tazlogov nji-hnvi upi glede področja B d«n“S meniši kot kdaj koli. prej. Toda ono, kar ie pri vsem tem naibolj. žalostno, je to, da iih te tnpke jreiituiaje eadnjih deset ’et Se *1*o irtre»»He! »Oioraate *5 Tfierte« mim *ri-M« »»nrtm-iM«* |AMe • ra' italijanskega jezika v naših krajih pod Avstrijo«. On, oziroma -njegov »zgodovinar« pa nima niti pojma o tem, da je avstrijska absolutistična vlada pod Tosk*ncem Francem I. načrtno širila uporabo italijanskega jezika v šolah in uradih na škodo naSega življ (Zaradi takeiga poitalijančevanja je stremela Napoleonova III-lija pod vlado maršala Marmonta, in njegovimi nasledniki za tem, da pripomore k našemu književnemu, prerodu. »Giornale di Trieste« vsega tege ne ve, sicer ne bi mogel zaključevati, da slovenski in srlxH hrvatski jezik v naših krajih tedaj nista bila književno -tako razvita, da bi j-u mogli tudi uradno uporabljati! Da je Napoleon objavljal uradna sporočila v naših krajih v slovenščini in hrvaščini, da sta oba jezika -Dila učna jezika v naših šolah tudi o tem »Giornale di Trieste ne ve ničesar! Zakaj bi ga torej spominjali, da, je Primož Trubar, propovednik slovenskega protestantizma, bil kan-tor v s-tolnici svetega Justa v Trstu, in da so se -tedaj zvoki slovenskih cerkvenih pesmi blagodoneče zlegali pod starinskimi stolničimi oboki? Zakaj bi ga še spominjali, da so še pred protestantizmom pisali naše listine in naše urbarje v slovenščini? Kar se pa hrvaščine tiče, rakaj bi ga morali pa spomniti na dejstvo, da prvi pravni spomenik stare hrvaščine, baška plošča e otoka Krka, izhaja že iz leta 1081, ko v Italiji sploh še niso govorili italijanščine? O "rseh teh stvareh »Giornale di Trieste« nima niti pojma, zato tudi me tnore doieti vse neumne prazniae svoje bahavosti. Klj-ab vsem tem žaljivim **pa-•rgamov italijanskega iradea-m 2. strani) [VESTI z -O' O R I Š K E G A J S SBJB OBČINSKEGA SVETA V GORICI “IS* iJi ga rn M a M a h To m aemokraticniostl Bratužeo protest na župana * Dr. Birsa za dvojezičnost o uradovanju učinkovitejše V 'torek 26. in soboto 30. januarja je zopet zasedal goriški občinski svet, da nadaljuje razpravo o proračunu za tekoče leto- 1954. Najprej je na torkovi seji župan •dr. Bernardis prečital pismo, ki mu ga je poslal g. Bratuž in v katerem je protestiral proti krivičnemu odvzemu besede na občinski seji, ko je predlagal uvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom, ki edina lahko reši mučno krizo brezposelnosti. O stvari smo v »Demokraciji« poročali pretekli teden. Zupan je dejal, da se mu še nikoli ni pripetilo, da bi se kdo pritoževal zaradi njegovega ravnanja ju zadržanja z občinskimi svetovalni na sejah. Izgovarjal se je tudi, da ni mislil ,g. Bratužu aanikati pravice do besede, le g. Bratuž da je šel iz predmeta razprave, ki je bila na dnevnem redu, to j«: na-*top pri vladi s konkretnimi predlogi za rešitev gospodarske krize in vifloke brezposelnosti na Goričkem. Toda županove besede so na tor* toovi seji zvenele le kot laii-opra-vičilo pred energično upravičeno pritožbo slovenskega svetovalca, kateremu je bila odvzeta beseda, ker je jel razkrinkavati krivce se7 danje gospodarske kri*« in visoke Sramotne brezposelnosti. To so ti-5ti, ki so se leta 1M7 podali v Rim, kjer so dosegli vsaj začasno odločitev izvedbe deželne avtonomije s posebnim statutom. To pa so nalašč storili, da bi mi Slovenci ne prišli do svojih jezikovnih pravic! S tem »o seveda vrgli v brezposelnost trinajst tisoč delavcev in delavk, katerim bi posebna deželna •vtonomija, s posehnimi visokimi finančnimi sredstvi, ki bi jih dejanski donašala, nudila delo in ■Jtruih! In ker so prav v občinskem svetu in med demokristjani krivci nastopa v Rimu proti posebni deželni avtonomiji, je pri Bratuževih Izvajanjih postajala njihova zadrega preveč očitna. Zato so besno lopnili po njemu tako, da mu je Jui>an, zvesti sluga demokristjanov, vzel besedo! Gospod Bratuž pa je v svojih izvajanjih, kakor tudi z vsem svojim nastopom o-stal stvarno v predmetu razprave-. Le demokristjan dr. Cian, ki misli, da bo rešil krizo s slučajnimi pripomočki, se jezi, ko vidi, da ima- jo drugi predloge boljše in glede tega. pn- Stodvajset miljonov maiijhljaja Nato so občinski svetovalci na daijevah z razpravljanjem o občinskem proračunu, katero pa so za-id.,ucili v soooto 30. januarja, ko so vsi glasovali -za proračun, kot ga je občinski odDor predložil in predvideva 120 milijonov primanjkljaja! Le kominiormist Batti se je glasovanja vzdržal -Pre-dno sta gg. dr. Birsa in Bratuž dala svoj glas, je prvi zahteval, naj na stavbe, kjer so slovenske šole, stavijo tablice z dvojezičnim napisom, kot jih je videti tudi na dežel* Zupan je zahtevo vzel na vnanje in dejal, da .pošlje pismo šolskemu skrbništvu, ki je za to pristojno. Dnugi, -g. Bratuž, pa je predlagal, naj bi starčke iz občinskega zavetišča vsaj ob lepem in gorkem vremenu peljali malce tudi na kak kratek izlet za razvedrilo. -Prosil j* tudi, naj bi zavodu materinstva in rojenčkov sprejemal' otročiče v varstvo tudi ob sobotah popoldn* in ob nedeljah, vsaj za tiste matere, ki so ob tem časi zaposlene in ne vedo, kam b: svoje otroke ta čas dale. Nadalje je g. Bratuž predlagal, naj bi v obeinsko glasbeno šolo v novih prostorih v ulici Oberdan, v palači grofiee Tbura (kjer je nekoč prebival tudi Napoleon), sprejemali brezplačno vse posebno nadarjene otroke in da bi tudi prirejali -brezplačne koncerte. Svoj glas za proračun pa je dal tudi s priporočilom, naj predstojniki raznih občinskih uradov nadzorujejo uradnike in delavce, da se ne bodo ponavljale pritožbe niti glede ravnanja z občinstvom, niti glede točnosti v izvrševanju njihovih dolžnosti. , Nadalje je g. Bratuž tožil, da je žalostno dejstvo, da morajo še danes marsikateri goriški prebivalci uporabljati petrolejko, in prosil, naj županstvo vendar poskrbi, c!a bi električno luč dobili tudi Grojni, kar bo lahko koristilo tudi števerjanski občini. Prejel je zagotovilo, da bo županstvo zadevo u-redilo. Potem je g. Bratuž predlagal, naj bi tudi v Gorici, kot so že storili v mestu Aquila, zgradili vodne bazene, ki bi v poletju služili kot kopališča. Dejal je tudi, da bi že bil čas, da bi v mestnem kopališču jjopravili prho, ki že precej časa ne deluje. Na vsa ta priporočila je tudi g. Bratuž prejel zagotovila, da jih bodo upoštevali. Monarhist pa je na seji, sklicu-oč se na objavo v listu »L’Avve-nire d’ Italia« od 23. januarja t. 1., obsodil slovenske liste kot komunistična glasila v -duhu protiitali-janstva. Pritožil se je tudi, da slo? venski duhovniki ne nudijo verske pomoči italijanskim vernikom! Proti Pedroniju je g. Bratuž nastoDll prikazom lažnive slike v »L’ Av-venire d’ Italia«, ki trdi, da sta tudi »Demokracija« in »Katoliški glas« titovski glasili. Kar se pa slovenskih duhovnikov 'tiče, je g. Bratuž dejal, da komu naj nudijo versko pomoč, morda zidu v cerkvi, ko vendar ne vidijo " cerkvi nobenega italijanskega vernika! Sicer pa očitek pade le na italijansko duhovščino, ki slovenskim vernikom ne nudi take pomoči v slovenščini. Videli bomo, j«- dejal g, Bratuž, ali bodo v eažkri istrskih izseljencev na Itojcah pridigali Sodi slovenski za slovenske vernike’.. Huda zima pritiska Višek zimskeiga hudourja smo na Goriškem dosegli v torek 2. :. m., ko je brzina burje dosegla 100 km na uro, termometer pa je dosegel 10 stopinj po d ničlo. Soča in Vipava sta ob bregovih močno zla-deneli. Vlaki so prihajali in odhajali s precejšnjo zamudo, ognjega-sci pa so morali nuditi svojo pomoč na več krajih mesta, kjer so nastali požari ali druge nevarnosti. Počil je tudi vodovod, ki nudi vodo iz Jugoslavije, zaradi česis mesto prejema sedaj vodo iz Soče. Počil je tudi vodovod na Kostanjevici, v Jugoslaviji, in voda jc poplavila kleti raznih hiš tostran meje. Popoldne pa so ognje sasci bili klicani na pomoč v Trst, kamor so poslali en oddelek s polno o-premo. Vreme se je popoldne nekoliko ublažilo in burja je skoro prenehala. Tako hude zime, kot je letos, ne pomnimo že dolga časa, in sicer od 1029. leta. Ali si že pononml naročnino? GOSPODAR STV O j ZAKON O VOFNI SKOPI Rit xi prijm lltlt pitetc II. ipriti I I z SLOVENIJE DELAVSKI SVETI V rudniku kaolina v Crni so o-biasti razpustile delavski svet in upravni odbor ter določile, da se ■r teku dveh mesecev izvoli nov delavski svet, v kolektivu so pa u-vedli začasno prisilno upravo. Vse to, ker so se delavci skoro stoodstotno postavili na stran di-, rektorja in zahtevali, da ostane še naprej na svojem odgovornem mest1 Oblastem se je pa direktor zameril, ker ni bil pravilno usmerjen. PRESKRBA MESA V LJUBLJANI Vprašanje mesa in mesnih proizvodov postaja vedno bolj pereče ITSLilBHiiRil KRIZA (Konec s 1. strani) »ismo komunisti, poborniki ne-iku It ure in komunizma. Ce pa dobro premotrimo jedro stvar1 vidimo, da je prav Italija, če naj sodimo po govoru samega Fanfanija, v največji nevarnosti, Ikajti komunizem preti, da bo Urez revolucije in po legalni poti prišel do parlair *arne večine, medtem ko je Jugoslavija zaradi protikomunistične orientacije Itali-lije in zaradi njene iredentistične .napadalnosti v največji nevarnosti, da bo obkoljena in osamljena nasproti Sovjetom in zato prisiljena, da se z njimi pogaja. Zelo udobna stvar je govoriti o barbarstvu Slovanov. Ce pa opazimo In ugotovimo, da je odstotek Italijanov, ki se priklanja temu slovanskemu barbarstvu Sovjetov, is dneva v dan večji, in to prav 'A-.»temu barbarstvu, ki ga nacionalistični Italijani tako velikodušno hočejo podtikati nam, prezirajo^ svoje domače nevolje in težave, potem ta očitek zveni res nekam čudno. v Ljubljani. Pred kratkim se je, sestala posebna komisija, da bi 10 vprašanje preučila. Ugotovili so, da je cena previsoka in za-to Ljubljančani ne morejo kupovati mesa več kot enkrat na teden. Prepogosta obolenja, zlasti jeter, dokazujejo da je veliko mesnih izdelkov pokvarjenih, kar priča, da so higienski predpisi v mesnih predelo valnicah povsem zanemarjeni. V premnogih mesnicah ni ne hladilnikov, niti tekoče vode! V KOBARIDU MLEKARSKI OBRAT V Kobaridu so začeli graditi veliki mlekarski obrat z zmogljivostjo predelave 25 tisoč litrov mleka na dan. To je blo nujno potrebno za cenen'" in dobro predelavo mleka, k: ’e za Tolminsko glavni vir dohodkov. Saj predelajo okrog 12 milijonov litrov mleka na leto in mlečne izdelke izvažajo v industrijske kraje. Zakon o vojni škodi, »4v. MB tod 27 decembra 1#63, je prinesla posebna Izdaja uradnega lista (»Gaz-zetta Ufficiale«) od 31. decembra 1953. V zakonu pa ni reieno, kdaj ta stopi v veljavo! "ftio prihaja v poštev določilo člena 73 ustave, ki pravi, da zakoni stopijo v veljavo petnajsti dan po njihovi objavi v uradnem listu, če ne vsebujejo drugačnega določila. Tn ‘ker člen " tega zakona o vojni škodi predpisuje, da se prijave škode smejo predložiti tudi v naknadnem roku 90 dni potem, ko stopi zakon v veljavo (15. januar-a*1954), pomeni, da se nove pi-i-jave škode morejo predložiti najjasneje še do 14. aprila 1954. Odškodnina in prispevki za škodo, ki je nastala na odstopljenem ozemlju, na Tržaškem in v Albaniji Clen 51 'zakona o vojni škodi določa, da se škoda na odstopljenem ozemlju, na Svobodnem tržaškem ozemlju in v Albaniji ocenjuje, ka»- se tiče določitve odškodnine, po vrednosti objektov na dan 30 junija 1943 in pomnoži s petnajstimi. Kdor pa namesto odškodnine zahteva prispevek, velja, kar se tiče ugotovitve stroškov za obnovo objektov, pravilo, ki smo ga v prejš-•nj številkah »Demokracije« navedli. Vendar se prispevek priznava le pod pogojem, da se objekti obnovijo na sedanjem ozemlju Italije' Imajo pa ti oškodovanci pravico prositi za dovoljenje, da lahko prispevek založijo v nakup ali zgraditev drugačnih objektov, kot so bili poškodovani, odnosno da denar iz prispevka lahko založijo v drugačen obraf. Le za Svobodno tržaško ozemlie, za Libijo, Eritrejo in tisti del So maliie, ki jo Italija upravna, je dovoljeno objekte obnoviti v kraju, kjer je škoda nastala. Do dveh milijonov škode dobijo oškodovanci izplačano odškodnino ali prispevek v enem samem obroku; škodo od dveh do petih milijonov pa v šestih šestmesečnih o-brokih; škodo od petih do desetih mili ionov v deSetih šestmesečnih obrokih; od desetih do petindvajsetih milijonov v petnajstih šestmesečnih obrokih; nad petindvaj- set milijonov škod* dobijo plačano odOedkieo ali prispevke t dvajsetih šestmesečnih obrokih. Hgodn»«ti m oJi-aov« «t«Q«T«aj Posebne vlije odstotke prispevkov določa ta novi zakon o vojni škodi tistim, ki »i hočejo obnoviti stanovanjsko hišo. Prispevki za že obnovljene o&jekte Zakon predpisuje, da imajo pravico do nekega prispevka itudl ti-- sti oškodovanci, ki so si objekte sami že obnovili, s pogojem, da prispevke zaprosijo v roku 180 dnj od dneva, ko je zakon stopil v veljavo, in s pogojem tudi, da so prijavo škode predložili, predno so obnavljanje začeli. NOVI .NASADI Za -nove nasade trt ali drevja moramo zemljo v zimskem času primerno globoko prekopati. Globina mora biti legi primerna in po vrsti nasada. Za trte moramo kopati bolj globoko kakor za sadno drevje. Spet v strmih legah bomo kopali globje kakor v ravnih; iz enostavnega razloga, ker v strmih legah zemljo dež izpira. Primerna globina bi bila; za trte strmih legah najmanj 1.20 m, v ravnih legah pa 70 - 80 cm; za sadno drevje bomo pa lahko kopali kakih 20 cm bolj plitvo-. Pri tem globinskem kopanju .moramo paziti, da vrhnjo plast zemlje podkopljemc na več 'ega bogastva. Kar 'ie pa za Trst glavno, so s svojim delom, zlasti na polju paroplovbe in zavarovalništva, o-mogočili našemu mestu zelo koristne stike s tržaškim balkanskim za-lediem. To naj bi bili po italijansikem pojmovanju barbare:!... Ne bomo še enkrat govorili o dokazih njihovih koristnih prizadevanj za vso tržaško skupnost, ker naletavamo nanie skoro ob vsakem koraku po naših ulicah, čeprav jih sku5a5o Italijani odstranjevati, kakor se ie to zgodilo z Bla^olno ploščo na pa'ači ori magistratu, katero so' nemarno vrsli nekam na vrt arheološkega muze;a. Splošno ie dokazano, da ie dotok zdravih balkanskih sil v Trst -pomenil naše mesto začetek zdravega socialnega procesa, ki ie Trstu dol svež'h sil in mu omogočil koristne stike z vsemi kraji njegovega | vedno bolj se razširjajočega gospodarskega zaledja. V tržaških krogih so ti »Balkanci« zasloveli po svoji bistroumnosti in družabnosti; Trgovska zbornic jim je zaupala najbolj odgovorna mesta-; Trst je z njimi pridobil nove, lepe palače, ki ga še danes krasijo. Proti -tem »Balkancem« vstaja danes g. Vitelli, ki ne pozna tržaške preteklosti, razen kot skozi lažna očala, ki so mu jih nataknili nekateri istrski begunci in, na žalost, celo nekateri duhovniki v politični službi. To je delo politične mržnje in ni de’ politične uvidevnosti; to 'e delo fanatične kratkovidnosti na škodo Trsta in v nasprotju s -tržaško preteklostjo, ki jo je vedno odlikovala velikodušna gostoljubnost. Zaradi te škodljiv miselnosti glede »Balkancev« je prišlo do današnjega nazadovanja Trsta. V mestu vlada brezposelnost. Promet pra’ tako stalno nazaduje. Trgovine in javni lokali se iz dneva v dan čedalje bolj praznijo. In celo sam De Castro je prisiljen moledovati pri zasovraženem generalu Wintertonu, temu tržaškemu Gess-lerjiu, naj vloži svojo besedo za obnovitev prometa med Trstom in področjem B, ki so ga pretrgali r>o oktobrskih neredih. Tukajšnji iredentisti še -nočejo uvideti, kam jih vodi njihova slepa politika. Oni se niso ničesar naučili iz izkušenj zadnjih 35 let. Čakajo verjetno na nove udarce in na še bolj bolestna streznjenja. Posledica mroža za nošo živino Mraz sam na sebi ne škoduje naši živini, razen v izjemnih primerih, ko tako močno pritisne, da se žival ne more rešiti in zmrzne. Toda to so res izjemni primeri. Na splošno je pa mraz vseeno šutodljiv, kot za ljudi, tako za živali, ker nekako pripravi teren za razna mikroskopska bitja ki so sicer organizmu neškodljiva, ker zdravemu normalnemu organizmu niso kos. Ce je pa organizem izpostavljen za daljši sli krajši čas iu-di lažjemu premraževanju, tedaj rx>stane manj odporen in imajo II mikroorganizmi, ki mrgolijo po živalskem organizmu, priliko, da ga napadejo in zasedejo. In bolezeh nastopi. To je navaden postopek prehlada in raznih vnetij, zlasti dihalnih organov. Ti se vnamejo ne samo, kadar jih mraz neposredno pritisne, pač pa lahko tudi kadar mraa deluje na ostale dele telesa. Pri navadnem prehladu je vneta nosna zluzina, včasih tu^! ori, ka* je največkrat neposredna posledica premraženja tega dela .telesa. Ce mraz deluje globlje in doseže grlo, se to vname in imamo angino. Ce gremo še globlje, dobim«* lahko bronhitis in pljučnico. Te bolezni so zlasti nevarne pri konju. Tudi ostale domače živali kaj rade obolijo na omenjenih boleznih, a na splošno jih laže prebolijo kot konji. Nevarni so zlasti kaki mrzli prepihi. Pred neposrednim mrazom sfc živalski organizem še kar uspešno brani, seveda če le predolgo ne traja. Zato -so pa tembolj nevarna ra'zna navidezno brezpomembna premraženja, kakor tudi puščanje potne živali na odprtem zraku, ne da bi jo prej dobro obrisali, in napajanje z mrzlo vodo, kadar je žival še razgreta od dela ali hoje. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVBS1 VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE -~ DELO SOT.I-ONO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohiStva Tel. 32 Cormons - prov. Gorizia Leto VIII. - Stev. 6 ---------------------i------1 Pi ui poklon slouenski umetnosti ii umiti nmiiiiai mm taamm—wi 'innnai————mm——————mm Spomin na 35=letnico smrti Ivana Cankarja Tisto leto je Ljubljana pozabila ipoklon slovenskega naroda — slovenski umetnosti.« iPrenehal je, da se je nekoliko oddahnil. Nato je nadaljeval: »Ko vas gledam, drage dame, v lepih slovenskih narodnih nošah, se mi zdi, da se vsa Slovenija danes poklala slovenski umetnosti.« Kašelj ga je prekinil. »Nisem vedel, zakaj nisem mo-.umreti. Svoj. narod sem ljubil skoraj do blaznosti, trpel sem zanj in sedaj' bom zanj tudi umrl. Pričakoval sem od naroda samo eno prijazno besedo, samo en migljaj, samo en znak, da me razume. Glejte, in danes vas je poslal sam Bo«. Prišle ste slovenske dame v slovenskih narodnih nošah s .slovenskim šopkom, da daste priznanje vpričo mene — slovenski umetnosti, kateri sem posvetil vse svoje življenje.« ,Z<-:pet je prenehal. Zbiral je .zadnje moči za svoje zadnje besede, ki bi jih še rad povedal — slovenskemu -narodu. »Poglejte, drage dame, skozi o-kno y pusto jesen. Skozi meglo se kaikor v tenčico navito kaže sonce in »reti v -to jesensko puščobo. Iz žalostnih dni naše zgodovine je kakor skozi meglo in v itendico zavit (pribijala svoboda. To pa ni sswio rojstiri dao Slovenije, to je tudi rojsslni da£ — slovenske limet *o»ti.< OdMemogel j* omahnil v blažile. Bmm so mu skušale pomagati, p* »iao vedele, toaj ntj nared«, Jtaj a*j režejo. Dal je inamenje, * ii Jf r*d nekaj povedal. fr teste, kadar bo narod razumel, kaj se*s mu napisal in zakaj sem m to napisal, »e bo žele zavedel samega sebe. Počasi se bo zavedel, v posameznikih najprej! — In Se na jesen. Ljudje so imeli dovolj drugih miSli, ni bilo časa misliti se na vreme. Prva svetovna vojna se je bližala koncu. Kljub pomanjkanju je prevzelo vso Ljubljano neko veselo in svečano razpoloženje. Svoj višek je doseglo 29. okto-ora 1918, ko je Ljubljana dala duška svojemu razpoloženju ob dejstvu, da se je Slovenec otresel avstrijskega jarma. Ko je prvo navdušenje minilo, s« je .pa Ljubljana znašla že v adventu. Pred Splošno bolnišnico ■ je iz voza cestne železnice izstopilo tr;>-je gospa v slovenskih narodnih »oš*h. Srednja od njih je bila narodna dama, gospa Franja Tavčarjeva, soproga tedanjega ljubljanskega župana, pisatelja in napred-aega prvaka — dr. Ivana Tavčarja. Nesla je .krasen slovenski š> jwk. Stopile so preko pločnika proti ■jhodu v 'glavno poslopje. Delavci »e nad vhodom snemali nemški na-*is;J »ALLGBMEINE KRANKEN-*AUS«. t- vSkozi hodnik so prišle v bolni-.iaii»i drevored. Drevje je bilo golo, tla pa »o bila posuta z mehkim listjem. Da a j« bil meglen. Vred velikim posloajem so dšflhe' pogledale na Mevilfco 1» na--jliSv^isto i» vstopile. Ka’hoojaviti kjer kolU Za edinega prijatelja vetja komunistom človek, Mi sprejema njihovo doktrino stoodstotno. Belo »Zasužnjesi duh«, katereg^ avtor je bil rojen in vzgojen v Litvi, se V Tariavi boril proti nacistom in leta 1M1 prelomil s komunizmom, je — tako pravi kritik — delo, ki najmoč*eje razgalja življenje pod komunizmom. Iti lahko niti posebno zabavno čtivo, je pa izrazito iskreno delo.« Resnica prodira u suet Zanimivo cembrski ,,Pismo iz Trsta", objavljeno v de-številki nemške revije ,,Der Monat“ enega moža v Sovjetski zvez i Objavljamo četrti in zadnji članek Ferenca Iiagyja, ki je bil na čelu zadnje nekomunistične madžarske vlade. V svojih treh prejšnjih člankih sem poudaril, da ogrožajo moč Sovjetske zveze tri nevarne okoliščine: polom njene kmetijske proizvodnje, polom komunistične ideologije in odpor zasužnjenih narodov. Je pa še četrta skrb, -ki lahko vsak -trenutek povzroči najres-nsj-šo kri-zo sovjetskega režima. Stvar je v zvezi z zamenjavo diktature enega moža s kolektivnim vodstvom. Ze zdaj je jasno, da to »kolektivno vodstvo« ne bo dolgo tra-,'alo in da bo svet v kratkem priča radikalnih novih čistk in obnovitve diktature enega moža v Sovjetski zvezi sami, nato pa še v drugih deželah za železno zaveso. Kako si pa lahko razlagamo novo napadalno politiko Moskve, č° stoje stvari tako in če se mora Moskva boriti s tolikimi težavam'? Spravljiva sovjetska politika, ki jo je vodila Moskva po Stalinovi smrti, je napravljala vtis slabotne države, ki jo pretresajo razne skrbi in motnje. Sedanje sovjetsko napadalno zadržanje pa naj bi napravilo vtis močne, 'samozavestne države. Ta sprememba sovjetsk" politike nas pa ne sme zapeljati. Nova sovjetska -napadalna politika je skrbno preračunana na to, da bi preprečila vsako zmanjšanje mednarodne napetosti ali vsako trajno ureditev in razorožitev. Vendar je preračunana tudi tako, da ne more povzročiti nove svetovne vojne, Mir in splošna razorožitev bi preprečila dosego končnega sovjetskega cilja — svetovnega komuni- zma. Stvaren »poraz-um je treba zato preprečevati tako dolgo, kot je le mogoče. Vojno je treba preprečiti z vsemi sredstvi tudi zato. ker bi Sovjetska zveza ob .sedanji oborožitvi bila premagana. Moskva ■upa, da -bo lahko nadaljevala hladno vojno še več let. Ta leta bi ji nudila čas za izvedbo njenih o-gromnih načrtov. Glavne poteze ■te hnačrtov so sledeče: 1) Izboljšanje in -utrditev gospodarskega sistema. Poljedelsko pridelavo je treba povečati. Trgovino z Zahodno Evropo in prekomorskimi deželami je treba postopoma razširiti. V Sovjetski zvezi in v podarmljenih državah je trebq -dvigniti -življenjsko raven. 2) Komunizem se mora razšir.M in prevzeti oblast v Aziji, pri čemur naj igra komunistična K!ta5-ska vlogo trojanskega konja. T-e-ba -je pridobiti zaostale narode A-.zije, Indijo odtujiti Zahodu, moč Kitalske je pa treba urediti -ko1 vojaško rezervo za svetovni komii-nizem. 3) Med Združene države in njihove zaveznice je treba zabiti klin Druge države morajo postati ljubosumne na Ameriko. Združene države ie treba očrniti kot sovražnic*1 miru, evropske države hvaliti kot miroljubne dežele, Nemčijo pa proglašati za najnevarnejšo zibelko napadalnega militarizma. 4) Ker se Sovjetska zveza dobro zaveda, da ne more izčrpati Združenih držav z oborožitvi} se trudi -na vse načine, da bi izdelala toliko A in H bomb, da bi lahko grozila zahodni civilizaciji z uničenjem in tako dosegla prepoved atomskesa orož’a. Moskva bi na>o postavila na noge ogromno vojsko in dosegla silno vojaško premoč nad razdeljenim in nesložnim Zahodom. Napadalno politiko Moskve narekuje njena očitna šibkost. Moskva ni niti tako močna, da bi sprejela miroljubno ureditev, niti tako, da bi šla lahko v vojno. Boji se miru, ker bi se za čvrsto določenimi m:-ami ZTUšila. Boji se pa tudi nove splošne vojne, ker dobro ve, -da m’ more doseč zmage, poraz bi pa ne pomenil samo konca Sovjetske zveze, ampak prav tako tudi konec komunizma sploh. Samo sedanii položaj negotovosti omogoča v So-v^tski zvezi nadaljnji obstoj sedanjega sistema. Le težko lahko misl!mo, da bo bodočnost bolj primerna za miro-Tubno ureditev, kot je sedankjs* Dnnps ima svobodni svet opraviti z glf>sno in izzivalno, vendar š*ibko Sov:ets'ko zvezo, ki io slabi!o posledice popolnega ideološkega poloma in ki ji v primeru voine grozi splošen upor zasužnjenih držav. Ferenc N a g y Lloyd o Trstu Namestnik britanskega zunanjega ministra, Selwyn Lloyd, je v spodnii zbornici na vprašanje laburističnega poslanca Foota glede Trsta dal naslednjo izjavo: »Kakor je izjavil -ministrski predsednik, Churchill, v zbornici 17. -decembra lani, je naša politika glede Trsta v tem, da umaknemo naše čete pod pogojem, da se o-krerpijo sile miru na tem področju. Sedai, ko se je napetost zmanjšala, nadaliuiemo z diplomatskimi posvetovanji med prizadetimi vladami, da dosežemo rešitev zadeve.« IV. To 'ahko jasno spoznamo na njihovem obnašanju, celo danes, i-od demokratično republiko. Morda metode niso več tako gnusne, koi pod Mussolinijem, cilj pa je ostal isti: vsak kalček slovansksga občutja skupnosti zadušiti.« Nadaljeval, je: »Vzemite n. pr. moj primer. Vi veste, da tudi pod vojaško upravo -ne obstoja tržaško državljanstvo. Ker Svobodno tržaško ozemlje ni nikdar obstojalo de faeto, so vprašanja diržavne pripadnosti seveda podredili italijanskim pravnim odločitvam. Moj oce se je v čas-u fašistične dobe. z v&o družino izselil v Jugoslavijo. Med vo.,no -sem se boril na strani zaveznikov. Leta 1945 me je Tito zaprl, ker sem deloval za neko demokratično jugoslovansko stranko. Posrečilo se mi je zbežati in vrnil sem se v Trst, kjer so mi priznali tudi italijansko državljanstvo. Leta 1950 pa mi je Rim to dr-za-vljamstvo zopet odvzel z utemeljitvijo, da me je beg mojega očeta pretvoril v Jugoslovana. Ce bi pred Titom -zbežal v katero koli drugo deželo, bi brez vsukega dvoma dobil tam tudi državljanstvo, v Trstu pa, kj-e-r sem konc.no rojen, pa to ni tako. Togliatti, Sforza, Pacciardi in mnogi drugi Italijani so zbežali pred fašizmom in so danes zopet italijanski državljani — nobenemu človeku bi niti v smu ne padlo v glavo, te ukrepe kritizirati. Zakaj to ne gre v mojem primeru? Ker sem -slovanskega pokol en ja:. Drug primer: Vsi Italijani, ki so pod Mussolinijem iz političnih razlogov sedeli v zapoirih, se od današnje italijanske vlade ne smatrajo kot predkazncuvaini grešniki; policijski spisi vseh Tržačanov slovanskega, pokolen.a, ki so pod la-šizmom zaradi odpora proti državnemu inasilju sedeli v zaporih, pa tudi še danes nosijo zabeležbo o svojih zločinih’. Zakaj? Zato, ker kaznovani državljani nimajo volilne prarvice! Kako morate torej od irK.ne pričakovati, da bi z veseljem pozdravil načrt, po katerem bi tu postali Italijani neomejeni gospodarji? Ce bi prišel Tito semkaj, b! me verjetno poskušal likvidirati in kljub temu bi pri odločitvi med demokratično Italijo in titoističtno Jugoslavijo glasoval za Jugoslavijo in istočasno odšel v izgnanstvo. Večina Slovencev v Trstu so antikomunisti. Ce pa bi zavezniki svoj program za povrnitev O-zemlja Ita:liji uresniiiili, bi vsi Slovenci čez noč postali Titova peta kolona.« * * * Sinoči je dopotoval semkaj italijanski meofašist, katerega so prav itako ljubeznivo kot odločno naprosili, naj zopet odpotuje. Britanski uradniki se v njegovem primeru niso hoteli spuščati v kakršno koli tveganje: objavljena tiskovna konferenca njegov* stranke (USI - »Movimento Sociale Iitaliano«) je bila prepovedana Ln uradniki so čakali v hotelu, da bo svoje kovčke zapokal, nato pa so ga v njegovem avtomobilu spremljali do meje. Odkar so v preteklem tednu pri pouliiniih nemirih razdejali -neko jugoslovansko pisarno, je čuječnost znatno naraela. Italijanski tisk je te dogodke pozdravil kot spontan« domorodna podvzetje, v resnici pa so jih inscenlrale majhne skupine MSI s pomočjo nekaj neodgovornih študentov, ki iso tu ie od vedno sposobno gradivo za tako v ritne romantično - pa-triotlčn* podvige. MSI med množico nima pristašev; njihov denar, kolovodje in ideje se v celoti uvažajo iz Italije. • * • V njihovo veliko presenečenje so vsi trezni italijansko govoreči Tržačani skono prav tako nesrečni nad 8. oktobrom kot Slovenci. Predvsem zato, ker izgubijo na ta način imovidega kupca — pripadniki atnglo-ameriških zasedbenih sil so spričo svoje kupne moči v zadnjih petih letih nudili Trstu visoko zadovoljujočo prosperiteto. Nek podjetnik za visoke gradnje in cestne načrte, ki je taka del« opravljal za .račun ZVU, je isvoje misli oblikoval zelo preprosto: »Pod bogatim gospodom, ki si vsak dan privošči piščance, bom morda tudi včasih dobil kako bedrce; pod ubogim gospodarjem, ki nima iriii enega lonca -na štedilniku, ne morem računati niti na obrano kost!« Mnogo manj razkošna italijanska armada gotovo ne bo delila oskrbovalnin. Podoben argument bi lahko postavili tudi na neki višji ravni. Noben TJržačan ne more prezreti razlike med položajem njegovega mesta pred prvo svetovno vojno pod Habzburžani in kasineje pod italijanskim gospostvom. Za časa Avstrije je bila tržaška luka ena največjih na svetu. Ka-kor hitro pa- se je Trsta polastila Italija, se je blaginja pričela nevzdržno potapljati, medtem ko so Benetke, Genova in druga protežirana pristanišča pridobivala na pomembnosti. Prav tako Tržačan ne more pozabiti, kako močno so popustila obnovitvena dela, odkar je gospodarska oblast v smislu londonskih dogovorov iz leta 1952 .prešla zopet v italijanske roke. V teku 24 u-r so izginile razmeroma hitre in učinkovite metode anglo-ameri-škega poslovanja, da bi odstopile mesto utrudljivim in zamudnim razvadam stare italijanske birokracije. * * * Mala Tržačanka, ki je strojepiska v pisarni, ki je sedaj zasedena z italijanskimi uradniki ZVU, mi je pripovedovala: »Moj šef bi moral pravzaprav delati za gesrerala Wi.ntertana, ker pa ga je na to mesto postavi! Rim, pošilja vsako stvar najprej v odločitev Rimu. Zadeve, ki so poprej potrebovale za rešitev nekaj dni, čakajo danes na rešitev cele mesece. Cez dan je moj šef na »inšpekcijah«, in če že pride za eno uro v pisarno, ga .zadržujejo vse mogoče »delegacije«. Čakalnica je prenapolnjena razjarjenih ponudnikov in na njegovi mui se kopičijo spisi s pripombo »nujno«. Prejšnji teden n. pr. ;e prišel s svojim prijateljem ob 4. uri popoldne v urad in se pričel z njim za zaklenjenimi vrati prerekati* 2e kmalu sta si bila divje v laseh. Ko je končno izgledalo, kakor da se -bosta s stoli pobila, sem odprla vrata in pogledala v sobo. Izkazalo se je, da sta debatiral.3, kakšen naj bi bil vrstni red pri neken. uradnem banketu.« Razumljivo je, da bi italijansko govoreči Tržačani, če bi imeli na izbiro -samo dve možnosti, za odločitev, raje izbrali italijansko gospostvo kot jugoslovansko. Saj so si komaj dobro opomogli od onih 40 dni zasedbe po jugoslovanskih partizanih iz leta 1945. Vendar bi izbrali tretjo možnost, 'to je neodvisnost ali z drugimi ‘besedami Svobodno tržaško ozemlje, kakršnega predvideva italijanska mirovna pogodba, in ki bi ga podpirali -in nadzirali Združeni narodi. »Enaindvajset držav, vključno Italija in Jugoslavija, je podpisalo to pogodbo« — me je spomnil gospod E. s polnim ogorčenjem. »Kaj je (Konec na 4. strani) XII. Ni zgolj slučaj, da je v tistem času budi Zois občutil pobudo slovenske bližine v svoji domači hiši. Fi-tozof-ija verske strpnosti, ki se je posebno po Voltairevi zaslugi razširila, je prehajala na pojem družabne strpnosti nasproti pripadnikom neprivilegiranih stanov ter »»sproti tlačenim narodom. Rousseau je s svojo razpravo o človeški neenakosti krčil pot novim pogledom o dostojanstvu zasužnjenih *arodov. Število »človekoljubnih^ e&ruženj in masonskih lož je- za-•elo rasti. Za te ljudi, ki jih je povezoval trgovski stik, je bil pojem • verski, socialni in nacionalni •trpnosti spodbuden in je pospeše- V 1 vzajemno zbliževanje in razumevanje. Trditev, da so vse vere dobre, ker vse v e-naki meri prepovedujejo vrline ter izogibanje •d nasilja in nesebičnosti, je pa somenila obsodbo konservativne verske izključenosti ne le :na Zo-kodu, marveč tudi na Vzhodu. Sporedno s temi težnjami doživljajo prostrana področja; ki niso poznala še denarnega prometa tor proizvodnje za izvoz, spoznanje o Romu dolguje Trst suoib Beličino? možnosti večjih koristi, ki so prihajale od tod, ker je nastopilo povpraševanje po domači proizvodnji in ker so v zameno za to mogli nabavljati mnogo vzhodnih proizvodov. Ljudje tedanjega časa so se živo zavedali veličanstve-nosti preobrata, ki je bil v toliki meri koristen tudi Trstu. Ko je Diositej Obradovlč na podlagi svojih izkustev, ki si jih !a pridobil na potovanjih, posvetil sv-oj »2ivot i priključenje žitelji-ma Serbije, Bosne i Hercegovine, Crne Gore, Dalmacije, Horvatske, Srema, Banata i Bačke«, in sice.r »gorečim i s puno ljubavi srcem«, je prav v tem izreku izraženo občudovanje za trgovski in umni polet, ki je zajel naše ljudi v prvem neposrednem stiku z zunanjim svatom. Ti ljudje so prežeti z živo vero v bodočnost svojega naroda. Nastopajo kot zmagovalci iz neštevil- nih prekomorskih nodvigov in kot pravi osvajači. Mozartova opera »Cosl fan tutte«, ki je nastala po poročilu namestnika grofa Brigida Josipu II. o uspehih, ki so jih bo-keljski pomorci dosegli v Trstu pri ženskah, kaže neko bolj zabavno stran osebne privlačnosti naših zdravih in junaških pomorcev. Toda ne glede na to manj resno u-•spešnost, prihaja zda-j do izraza drugi važneiši po:av: postavitev narodne problematike, ki priha ;o do izraza prav po neuspehu turške vojne iz 1. 1788-1791. V -to turško voino so s polno vero stopale združene sile Avstrije in Rusiie proti že trhli in po notranji podkupljivosti ter po nepokornosti namestnikov izpodkopanemu turškemu carstvu. To^a na splošno začudenje le ni prišlo do likvidacije Turčije, čeprav sta °e za to prizadevali dve veliki cesarstvi. Za vse balkanske narode je posta'o jasno, da tim niti Avstri niti Rusija ne bosta prinesli poli- tične samostojnosti. Zdaj se v politični -smeri poleg tradicionalistične pojavi -še nacionalistična struja. Ce narodne svobode ui mogoče dobiti s posredovanjem, jo je treba dobiti pač brez posredovanja. Zamisel .narodne samoodločbe, ki se je v naših krajih pričela razvijati 'iz skušnje nemogoče tiurške vladavine in nesposobnosti zunanjih Osvoboditeljev, je začutila u-pravičenost zahteve- po novih potih s tem, da so naši ljudje, ki so v Trstu prevzeli in vršili posredniške posle med Severom in Vzhodom, začutili v sebi sposobnost za samostojno -dejavnost. Nove rodo-l’Ubnosti, ki je zajela naše ljudi ■na predvečer francoske revolucije, niso občutili le Srb: in Hrvati, m->rveč prav posebno še Slovenci. To je naibolj razvidno iz prizadevanj barona Žige Zoisa. V njem se je po eni strani pojavila težn!a P°v gospodarskem dvigu slovenskih dežela, da hi prišle do čim večje udeležbe v prometu s Trstom, po drugi strani pa težnja za intelektualnim prerodom Slovencev na polju leposlovja, umetnosti in znanosti. Zois -sam je izvrsten minera-log in bota-ničar; od njega so prejeli moralno in gmotno podporo slovenski preporoditelji Vodnik, Linhart, Kopitar in Prešeren. Kot velik ljubitelj narave je Zois poznal vse slovenske kraje. Tudi začetniki češkega preiroda so ga prištevali med svoje somišljenike. Ce pa bi Zoisu hoteli prisoditi neposredne zveze z agenti Napoleonove podzemne propagande, ki ie bila nedvomno zelo aktivna v Češki in Madžarski, nam za ’e manjka dokazov. Novejši raziskovalci slovenske politične in kulturne zgodovine tega razdobja, med njimi prav Franc Kidrič, ki je ob-iavil Zoisovo korespondenco, to izključujejo. Zanj je bil Linhart brez dvoma francoski človek enako kot Valentin Vodnik. Toda prav Zoisov glavni sodelavec, Jernej Kopitar, ki je tedaj živel na Dunaju in ki je bil v stalnem pismenem stiku z Zoisom, je z velikim nezaupanjem zrl na Francoze, toda vendar -ni -brez pomena, da j§ Zois dober del svoje korespondence iz tega čase, bajž iz »prevelik«; skromnosti«, uničil. Vsekakor je važno, da so v tiso dnem trenutku pred sklenitvijo Schoenbrunnskega miru od 14. oktobra 1809 obstojale stalne zveze med Zoisovo okolico in francoskimi političnimi organi, .ter da je zamisel Napoleonovih Ilirskih pokrajin pravzaprav pomenila ©stvaritev Velike Slovenije, to je politične združitve vseh onih predelov, ki so jih od Puste doline pa do Ptuja smatrali za sestavni del slo venskega narodnega ozemlja. In ni brez pomena, če označimo, da e bil — če ne pobudnik, vsekakor pa sodelavec pri tej zamisli — sin italijanskega očeta, rojen v Trstu, ki je v tistem trenutku v Trstu jače občutil svoje zveze s Slovenci, kot pa one z Italijo, čeprav je bil v rami mladosti goienec plemiškega konvikta v Reggiu. (Konec prihodnjič) VESTI s TRŽAŠKEGA Koristen glas Svojčas je bivši italijanski ministrski predsednik, Parri, zavzel odločno stališče glede Trsta in napadel tedanjo Pellovo vlado in njene somišljenike v demokrščanskih, monarhističnih in novofaŠLStičnih vrstah, češ da s skrajnostnimi zahtevami o tržaški zadevi samo u-propaščajo italijanske koristi na tržaškem ozemlju. Parri se je hkrati zavaroval pred morebitnimi o-čitki popuščanja Jugoslaviji in j.i-sn' izjavil, da je za italijansko rešitev tržaške zadeve. Vendar sodi, da se je treba lotiti tržaškega vprašanja z veliko resnostjo in pripravljenostjo, priznati 'tržaškim Slovencem vse one pravice, ki jim jih današnji demokrščanski oblastniki s podporo raznih desničarskih nestrpnežev kratijo in odrekajo. Zdaj pa je tParrijevemu glasu sledil iz Trsta ubran akord pr« v tako v oblik pissma, naslovljenega wa rimski liberalni tednik »II Mondo#. Pismo so podpisali za Socialistično stranko Julijske krajine Aur;-lia Gruber - Benco, Alberto Berti, Waiter Rossi in Carlo Schiffrer; zk Italijansko republikansko stranko, Carlo Glessi - Ferluga in Guido Musisofia; za Nenmijevo Socialistično stranko pa Bruno Pincherle in Gin© Pincherle. Na . pismu zasledimo nekaj i-men, ki so v Trstu dobro znana. Ta so: Arduirjo Agnelli, Francesco Alzetta, Edoardo Bacchi, Giulio Cervani, Enzo Collotti, Guido De-vescovi, Emanuele Flora, Galliano Fogar, Fernando Gandusio, - Giuseppe Giustolisi, Silvio LuzzatJ, Fuivio Ongaro, Oberdan Pieran-dre' Armando Pittoni, Fabio Suacii in Nino Valeri. Pismo ima naslednjo vsebino: »Dragi ravnatelj, popolnoma se strinjamo s pismom, ki ga je glede tržaškega vprašanja Ferruccio Parri naslovil na Vas in mi smo z njim tudi :e-daj, 'kakor so bili z njim nekateri izmed nas v najbolj črnih letih antifašistične borbe, in drusu za časa odporniškega gibanja, ker so priznavali v njem eno izmed naj- bolj visokih moralnih zavesti naše dežele. Tudi mi mislimo — in ne od danes — da se ne more reševati težaško vprašanje z demonstracijami po trgih, z retoriko na zbori>-vanjih, z demagogijo desnice ali levice in tudi ne z žrtvovanjem plemenitih mladih življenj. Toda če se hoče doseči sprejemljiva rešitev za obe istrani, je najboljša pot neposrednih pogajar' med Italijo in Jugoslavijo. Ne gre za določitev bolj ali manj umetne mejne črte med obema državama (etnična črta, ki bi pustila na eni strani vse Italijane in na drugi vse Slovane, očitno ne obstoja), ■toda za vzpostavitev takih odnosov, ki bi zajamčili svoboden promet oseb in dobrin v Julijski krajini in predvsem naj bi se dala polna jamstva nacionalnim manjšinam z obeh strani. Zagotovitev takšnih jamstev je naša prva dolžnost glede tistih 1-talijanov, ki prenašajo danes «-krutnosti jugoslovanskega šovinizma in grenko plačujejo politiko fašizma ter bedasto govorico italijanskega tiska. Ob dejanskib pogojih, ki so rezultat mirovne pogodbe, nobena teritorialna rešitev — tudi ne tista, ki v skladu ,z našimi načeli odgovarja volji našega prebivalstva, pa naj bo najbolj ugodna za nas — ne bo mogia ustvariti mirnega in znosnega položaja, če ne bo precizen paritetični statut, katerega določila bo nemogoče kršiti, zagotovil manjšinam, da ne bodo zatirane. Nihče od nas si ne prikriva te-, žav za izvršitev takšne naloge, niti kako je ta še težja zaradi različne državne strukture obeh držav. Toda težave poskusa ne smejo odvrniti od vsakega poštenega napora za dosego sporazuma. Zahtevamo od nove vlade naše države, ,da vzame v pretres tržaško vprašanje ne samo kot predmet notranie politike, temveč da ga reši v interesu iadranskega mesta, Italije, evropskega miru.« ■Dolgo časa smo pričakovali tak glas med tržaškimi Paliiani. Saj drugače namreč zares ne gre. Živimo pomešani v velikem trgovskem Resnica prodira u suet (Konec t 3. strani) to bilo zgolj kos ničvrednega papirja,?« pri item je gospod E. v vsakem oziru najmanj tako italijanski kot skleda špagetov: pod Mussolinijem je nosil 'črno srajco in njegov tast je bil kolonialni častnik v italijanski Eritreji; vendar sta gospod in gospa E. v prvi vrsti Trržačana. * * * Italijanski tisk Julijske krajane je priredil sprejem za tuje č»trnkarje, na katerem je bil prisoten tudi župan Bartoli. Neki italijanski profesor 'narodnega gospodarstva tržaške univerze mi je prav v tem trenutku zaupal, da je Italija med obema vojnama zanemaril* Trst, ker enostavno ni bilo razloga, .razsipati denar za to mest'}. Gospodarski položaj Tirsta je bil takrat, kakor je danes, brezizgie-«ten. Prav v tem rtremutku so me predstavili županu, ki me je prijazno vprašal, če sem tudi jaz s tem zadovoljen, da je končno Trst postal italijanski. Vprašal sem ga, ali je pripravljen o tem izvesti glasovanje. »Saj je to popolnoma jasno« — je zaklical. Dovolil sem «i «> tem podvomiti; mnogi Tržačani ao očitno prepričani, da bi nji-Jiova priključitev k Italiji pomenil« gospodarsko propast: »Da, eden iemed vaših narodnih gospodarjev mi je dejal, da je Trst kot investicija za Italijane popolnoma brez smisla.« — »Ta narodni gospodar je idiot« — je odgovoril Bartoli s polnim glasom, medtem ko je moj #roleaor stal tik njega. Nadaljeval sem: »Gospod župan, predsednik flade, Peli«, je ponudil plebiscit med Italijo in Jugoslavijo glede Trsta.« — »Da, in Tito se boji to ponudbo sprejeti.« — »Zakaj pa se %otu ne audi ie tretja možnost izbire: Svobodno tržaško ozemlje?« -n »Ampak to je vemdar zgolj navaden komunistični trik« — je odgovoril BartcJj. »Gospod župan, vi vendair verujete v demokracijo!« »To je res, in tržaško prebivalstvo zahteva italijansko demokra-«tjo.t — »Kaj ne bi potem dovolili, da i svobodnimi volitvami to prebivalstvo izbira med vsemi možnimi rešitvami?« — »Ne, ne In trikrat ne« — je odvrnil Bartoli naraščajočemu krožku ljudi okrog •ebe, ki se je polagoma kopičil okrog nas. »Ljudje, ki hočejo Svobodno ozemlje so kopica pomilovanja vrednih trgovcev, pretežna večina Tržačanov pa so lojalni Italijani; te spraševati pa je popolnoma nepotrebno. Vem za vaš odgovor. Mnogo Jet sem tu preživel. Samo komunisti bi hoteli glasovanje, da bi z njim razširjali zmedo. Resnični demokrat ne potrebuje volilnih skrinjic.« In po tem logičnem **daru z betom se je tržaški župan prerival skozi množico v smeri proti bufetu. TRST 29. OKTOBRA Počasi moram misliti .na to, da pripravim kovčke in po štiritedenskem zadržanju v Trstu nadaljujem s potovanjem proti Srednjemu vzhodu. Medtem je postalo jasno, da je načrt 8. oktobra ikončnoveljavno pokopan, in da bodo marali celotno tržaško vpn-iatije načeti znova. Sedaj ne gre več za to, kdaj bodo Italijani vkorakali v Trst, pač pa za to, kdaj bodo pripravljeni, udeležiti se konference, ki nai bi pripekala k neki novi rešitvi. To ne izključi« mhžnofiti, da bodo 'falfanskl nacionalisti morda pripravili na-daljnj poizkuse, zaveznikom izsiliti določeno odločitev. MSI se naravnost peni od jeze. Tito je s svojim odločnim zadržanjem 8. oktobra napovedan' razvoj zaustavil. Sedaj bodo neofašisti poskušali ha-atopiti prav tako odločno in Se enkrat zavrteti kolo odločitve s po-a*o*jo »spontanih« demonstracij. Na vsak načm cvete Srna borza z »arahlo zarjavelim ročnim ar ož j eno. ATfKB t NOVEMBRA Grški tisk poroča daws aveifer o že tretji dan trajajočih ne-«»irh MSI v Trstu. Celo im skope®*. besedil« poročil je jasno r*i-"*Mno, da je tehnika vedno teta: v o« pred ju aekaj gimnazijcev, ki >Sh pošiljal v o?iwo črto, m v ozadiu poveljatvo, v katerem »e-iija or*ani*atorji • oae »tram aeeje. Upamo, da te Cahod »e ho ®n*tM e«pel ati, da M teke HM«Mtaiika*e nevatoe mh«l m prletae «us Jeaitev. — (*oaurlfee polnim ■•»lovora potlati aa •nrav* Ihta po4 matteo »V4n *»«*. Od leta 1887 ne pojmijo v Trstu tako silovite burje, kakor razsaja te dni! ■Sunki burje so v noči od 1. na 2. februar dosegli hitrost 170 km n uro, temperatura pa je padla na 6.8 stopinj v Trstu, v okolici pa celo na 12 stopinj pod ničlo. Burja v silovitem zaletu teh dni podira dimnike in lope, razkriva strehe in meče po zraku opeko in kamenje kakor poredni pobalin, ki se poigrava s fračo. Zrušila je ceio ■mogočni dinviLk pivovarne Dre-, her. Pri vsem tem k sreči ni bilo večjih nesreč. Zaenkrat se je le o-krog 25 oseb moralo zateči v bolnišnico zdravit si manjše poškodbe, v glavnem zaradi padcev. Gasilci so imeli obilo dela i pri gašenju manjših požarov, ki jih je zanetila burja, i pri drugih reševalnih posegih, zlasti pri zavaro- ZDKAVNIK Dr, FRANJO DELAK v TRSTU sprejema na Reški cesti - Strada di Fiume, številka 20-111. - 2. hadstopje vsak dan od 15. do 17. lire vanju majajočih se prizidkov in dimnikov. Šolska oblastva so sklenila, :ia 2. in 3. februarja ni bilo pouka, da so tem zavarovali mladino pre«l srditim vremenom in morebitnirai nesrečami. Q4#o*orai urednik: ir. Janko Jut TUka: ti*t»r*a »Adria«, d. d. v Iratu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, IS in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev, telef. 31-813 Vizirji hnetavalci i Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in par- kete nudi najugodneje TEL. , 90441 CALEA TRST Vfal« Sonnlno, 2 4 Sporočilo Trgovina čevljev <22onda javlja svoji cenjeni klijenteli, da se je začela Običajno razprodaja z uelikim popustom kar pomeni znaten prihranek za kupca obutev vseh vrst in mer za moške, ženske in otroke TRST - 8.ARGG BARRIERA VLCCIA c ti. - *net Ct ui>1 Zvesta svoji tradiciji poklanja tordka celoletno naroč* nino za radio osakomur, ki si na* baoi pri nas radioaparat ali kateri koli drugi aparat iz naše zaloge VELIKA IZBIRA RADIOAPARATOV PRALNIC . HLADILNIKOV . APARATOV ZA ČIŠČENJE PARKETOV IN VSRKA« VANJE PRAHU TER ŠIVALNIH STROJEV Nobenega poviška pni cenah za prodajo na obroke BKIVERSALTECHIM CHS« SARtBAlll U!4 ViA DELl/iSTRIA W-IS