S to V. 244 IZHAJA VSAK DAN ftidl ob nedeljah la praznikih afe 5., ah ponedeljkih afc 9. zjutraj. Polemične iter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob linrnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdov-t ini, Dornbergu itd. Zastarele iteT. po 5 nvč. (10 stot.). OQLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 k ilone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mw, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka radaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, n^j-c .aj pa 40 stot. Ogla3e sprejema Inseratni oddelek uprave »Eduaosti*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". •■ ' Plačljivo In utoZljiva v Trstu. - TRST, sobota 3. septembra l&iO. Tečaj XXXV ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V idili—fc je moil NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■areialna a« nedeljsko liltnj« ..KDIJfOSTI" itano: za Mit let« Kron 5 SO, za. pel lete Kron 3-eO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- ▼ana pisma se na sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 18 (Narodni don) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. LastniL-konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica i • s Giorgio Galatti štev. 18. ■ Poitno-hranllnitni račun št. 841 652. TELEFON It. 11-57. Hribar — Ljubljani! ČASTITI SOMEŠČANJE! Ginljivi izkazi zaupanja in ljubezni, katere sem doživel v prvih dneh, segli so mi globoko v srce. Do smrti ne pozabim zvestobe Vaše, ki se je tako sijajno manifestovala v dobi, v kateri so me od strani, od koder bi tega nikdar j pričakoval ne bil, tako kruto žalili. Sledeč soglasni želji občinskega sveta in vseh zavednih meščanov sprejel sem novo soglasno izvolitev za župana. — Vlada, ki absolutistično svoje postopanje prikriva s plaščem laži-konštitu-cijonalnosti, odgovorila je z razpustom občinskega sveta. Častiti someščan je, boj, ki nam je bil na ta način usiljen, sprejmemo z združenimi močmi. Vem, da morem ra-čuniti na Vašo zvestobo ; zato ne klonite duhom, kajti vsak boj podžiga pogum. Vsa znamenja kažejo, da se bo kljubu zakonu o volilni svobodi z dne 26. januavarija 1007. skušalo delovati s terorizmom ; mi pa moramo odgovarjati na to z uzorno slogo. Prosim in rotim Vas zatorej, da v interesu mesta in v interesu narodne stvari ohranite ono slogo, ki se je glede moje osebe tako čudežno pojavljala v zadnjih dneh. Stran s vsako malenkostno občutljivostjo, stran z vsako osebno mržnjo! Domovina nas kliče, da branimo samoupravo, in da se upremo terorizmu ; treba je torej, da je vsak na svojem mestu. Le ako bomo vsi zavedali se važnosti trenotka, zdrobimo v prah vse nakane v sredstvih svojih neizbirčne vlade ter pripomoremo volji svoji do zmage. Še jed enkrat kličem Vam torej: sloga, sloga, sloga in s tem geslom v boj do konečne zmaae ! V Cerkljah, dne 1. septembra 1910. Ivan Hribar. te vročine tudi jesenski hlad ne more ohladiti do tiste stopinje, da bi mogel državni voz preko nje. Gre mu torej za to, da razdvoji klerikalne in liberalne Slovence, da razcepi na obstrukciji udeležene narode, da zdrobi zadnji ostanek sloge v „Slovanski unijiu .. . Na Dunaju vedo prav dobro, da posamične slovanske narodnosti, ako se jih osamlja na umeten način, nimajo nikake nade do kakih vspehov. posebno pa narod, ki se mu imputira veleizdaja, in ki je ravno v času, ko bi moral zbirati vse svoje moči za boj proti zistemu, — najhuje proganjan. — To so Slovenci. — Taka je nekako tista bilanca računov med Dunajem in Berolinom glede vzrokov postopanja vlade na Kranjskem kakor izvrševalnega eksekutorja obsodbe ; pogin Jugoslovanom !!! Ali zgodovina slovanskih narodov uči, da je ta račun, če že ne zgrešen pa vsaj jako prenagljen. Morda bo baron Bienerth ta račun drago plačeval. Praška „Union" izvaja, da je za tako proganjanje zadoščalo dejstvo, da je občinski svet svojega večletnega zaslužnega župana počastil z zopetno izvolitvijo in da je župan ob strogo stvarni brambi svojega dosedanjega poslovanja to izvolitev tudi vsprejel. Nič druzega se ni zgodilo. Zastonj bi iskali v zgodovini avstrijskih mest analognega slučaja in vendar pozna ta zgodovina mnogo slučajev, ko bi bila vsled vedenja nemških občin — zločinski ekscesi proti slovanskim sodržavljanom — v interesu avtoritete in državnih zakonov res potrebno, da bi železna roka posegla vmes. Neki dunajski nemški list, ki se mu ne more očitati ljubezni do Slovanov, je izrekel mnenje, da se vlada izogne razpušče-nju ter da bo po gotovi nepotrditvi ponovne izvolitve Hribarja kaka druga oseba izvoljena na njegovo mesto. Kranjska vlada pa se ni odločila za to pot, marveč je raje kranjskim Slovencem pokazala železno pest. Zagrebški „Pokret" je združil svojo sodbo v izrek, da vsi „grehi", ki se očitajo Hribarju, so le čednosti, ki temu slovanskemu možu služijo le v čast. * * * * * * V polemiki proti znanemu nemškemu listu „Kreuzzeitung", ki je z ozirom dogodke v Zagrebu, v Sarajevu in v Ljubljani trdil, da so slovanske aspiracije v Avstriji nezdružljive z državnim interesom, izvaja ..Agramer Tagblatt", da smo prišli že do točke, ko se moramo vprašati: Ali naša vlada postopa v interesu Avstrije, ali pa je že navezana na pruskega orla in nastopa kakor predstraža pruske ekspanzivne politike ? Ali živimo sploh še v normalnih razmerah, ko v Ljubljani, v tem vsikdar cesarju zvestem mestu, stoji ob vsakih hišnih vratih orožnik z bajonetom, ko so vojaške puške nabasane in so dra-gonski konji osedlani in v pripravi, da se spuste po ljubljanskih ulicah ; ko se nedolžnim šolskim dekletom prepovedujejo nedolžne telovadne vaje zato, ker se je soproga dr. Tavčarja udeležila izleta v Beli-grad; ko se radi nedolžne brzojavke, ki naj bi ponesla trpečim češkim tovarišem, raz-pušča „Nar. delav. organizacijo ? ! Vprašujemo se: čemu vse te vladne protislovanske odredbe ? Kar se je zgodilo in se še utegne zgoditi, tega ni smeti smatrati le kakor šikano barona Schwarza. Vse niti vzrokov takemu postopanju se raztezajo In združujejo preko Dunaja in Berolina k nam. — Nemškemu mostu do Adrije in svobodnemu prehodu na Balkanu je na poti slovenski narod, so Jugoslovani v zapreko. Zato klici po tlačenju Jugoslovanov. Ti klici iz temnih vsenemških gozdov so danes glasneji nego kedaj. Da to niso prazne fraze, nam dokazuje vedno prepo-tentneji nemški vpliv na Balkanu, in sicer na tistem bojnem polju, kjer se je bati naj-hujega poraza naših bratov na Balkanu: na bojnem polju narodnega gospodarstva. — Temu bojnemu klicu so poslušni tudi na Dunaju. Bienerth ima slabo vest; a po dogodkih v Ljubljani ima še hujšo vest za jesensko zasedanje parlamenta. Njegov državni voz je v vročem poletju obtičal v obstrukciji „Slovanske unije". In on ve, da „Slovenec" je pred volitvijo smešil j narodno - napredno stranko in ljubljanski i mestni svet, češ, da nima poguma, postaviti se vla:"i po robu. Zato bo — po „Slovencu" namreč — stranka — oziroma mestni svet — žrtvovala : Hribarja. Ljubljanski župan da postane dr. Tavčar. Iz vse „Slovenčeve" pisave pred vo-| litvijo bi se dalo sklepati, da po njegovem i mnenju bi mestni svet moral zopet voliti j Hribarja. Sedaj pa, ko je mestni svet res j zopet izvolil Hribarja, to „Slovencu" zopet j ni prav in napada mestni svet po svoji na-; vadi. Mi bi samo vprašali, je-li v politiki teh ljudij sploh še kaj resnosti ?!! BRZOJflUNE UE5T1. Ministra Aehrenthal in San Giuliano odpotovala iz Išla. IŠL 2. Danes ob 11 45 dopoludne sta ! odpotovala iz Išla ministra markiz di San Giuliano in grof Aehrenthal, oba poslanika vojvoda d' A varna in Merey ter oba kabinetna načelnika baron Fasciotti in grof Szapary. San Giuliano se je podal v Rim. j Grof Aehrenthal, vojvoda d' Avarna in grof ISzapary pa na Dunaj. Kralj Nikola poseti balkanske dvore. DUNAJ 2. „Tagblatt" poroča iz Petro-grada: Kakor brzojavljajo iz Cetinja, poseti kralj Nikola prihodnji mesec balkanske kralje. Veliki vojvoda Nikolaj Nikolajevič pride v Bar kakor zastopnik carjev in ga tamkaj | vsprejme vsa črnogorska kraljevska rodbina, (ki ga potem spremi do Cetinja. Važen sklep parlamentarne skupine zveze čeških državno-zborskih poslancev. PRAGA 2. Danes popoludne se je v sejni dvorani češkega narodnega sveta pod predsedstvom državnega poslanca Udržala vršilo skupno posvetovanje parlamentarne komisije zveze čeških državnih poslancev. O | posvetovanju, ki je trajalo skoraj tri ure, je bil izdan sledeči komunike: Parlamentarna komisija zveze čeških državno-zborskih po-'slancev je na svojem posvetovanju dne 2. septembra v Pragi, z ozirom na sovražni j zistem in na politični položaj enoduŠno pri-! poznaia potrebo organične združitve češke ' delegacije na Dunaju. Iz tega razloga je bila izvoljena komisija, da izdela pravila skupnega kluba. Oporoka človekoljuba. BUDIMPEŠTA 2. Listi poročajo, da so včeraj odprli oporoko večkratnega milijonarja Evgena Kasselika, ki je vse svoje premoženje — 18 do 20 milijonov — zapustil za ustanovo, ki bo imela podeljevati podpore členom srednjega stanu, ki so brez j svoje krivde propadli oziroma postali nespo-scjiii za delo. Prebivalstvo New-Jorka. VVASHINGTON 2. Po zadnjem ljudskem štetju ima veliki New-Jork 4,766.883 prebivalcev, to je, od 1. 1900 se je prebivalstvo pomnožilo za 1,329.681 duš. TURČIJA. CARIGRAD 2. Vzlic zažuganim odredbam vstraja grški patrijarhat pri svoji zahtevi, da se skliče narodna skupščina. CARIGRAD 2. „Tanin" poroča, da dospe prihodnji teden semkaj angleški minister za notranje stvari. CARIGRAD 2. Dvanajest vojaških zdravnikov se poda v svrho nadaljne izobrazbe v Nemčijo. CARIGRAD 2. Listi poročajo, da pojde bivši veliki vezir Hilmi paša v kratkem v Italijo. SOLUN 2. Poveljstvo 3. zbora je prejelo iz Dšumaidale poročilo, da je nek bolgarski vojaški oddelek prekoračil turško mejo. Iz Dšumaidale so takoj odšle čete, da zastavijo pot Bolgarom. SOLUN 2. Vest, da se je Sandanski postavil na čelo neki bolgarski četi, je napačna. Sandanskega so včeraj na potu iz Banicke v Memli k iz zasede napadli neznanci. Sandanski se ima zahvaliti le dobrim konjem, da je zdrav ušel on in njegovi spremljevalci, čeravno se je večkrat nanj ustrelilo. Oblastnije so odposlale tri vojaške oddelke, da jih zasledujejo. — Vojaštvo je severno od Banicke zadelo na osem mož močno bolgarsko četo, s katero se je obstreljevalo. Ob mraku so Bolgari ušli. CARIGRAD 2. Policija je blizu Soluna odkrila novo tajno albansko društvo. Grška in Turčija. CARIGRAD 2. Grški odposlanec Gru-paris je imel včeraj z ministrom vnanjih stvari Rifaat-paša razgovor, v katerem se je pritožel med drugim tudi radi protigrškega bojkota. Rifoat-paša je na to odgovoril, da je ljudstvo zelo razburjeno, ker so bili v grško narodno skupščino voljeni tudi Kre-čani, kar bi utegnilo imeti najhujše posledice. Gruparis je temu nasproti povdarjal, da se je od I. 1908 naprej Grška vlada vedno korektno ponašala. Kljubu vznemirjajočim poročilom, se v diplomatičnih krogih vendar ne veruje, da bi prišlo do vojnih zapletljajev, ker tudi Kre-čani, ki so bili poleg Venizelosa in Pollo-georgisa izvoljeni v grško-narodno skupščino, ne bodo pripuščeni v skupščino. To optimistično mnenje diplomatov da se opira na izjave kompetentnih turških krogov. Na podlagi gotovih informacij so izjavili nekateri poslaniki ministru vnanjih stvari, da se treba vojni na vsak način izogniti. Na zadnjo noto turške vlade, ki je protestirala proti izvolitvi Krečanov v grško narodno skupščino, sta kakor se čuje, dosedaj odgovorili na to noto še-le Rusija in Italija in sicer v smislu, da ;sta Venizelos in Pollo-georgis grška podanika in torej z izvolitvijo teh dveh ni prizadeta čast Turčije. Oba bosta prisiljena, da položita svoje časti kot člana Krečanske vlade. Drugi trije Kre-čani pa na noben način ne bodo pripuščeni k narodni skupščini. V ministerstvu vnanjih stvari se ta vest niti ne potrjuje, niti ne dementuje, temveč se samo izjavlja, da se o dobljenem govoru zazpravlja dalje. ŠPANSKA. Obsedno stanje v Bilbao. — Generalni štrajk v severnih pokrajlnih. MADRID 2. Kralj Alfonz je podpisal dekret, s katerim so v pokrajini Bilbao odpravljene ustavne garancije. BILBAO 2. Tukaj je bilo proglašeno obsedno stanje, ker se je doznalo, da je imel splošni šfrajk zavzeti revolucionarni značaj. BARCELONA 2. Delavska zveza se je sestala, da bi se posvetovala o proglašenju splošnega štrajka. SARAGOSA 2. Strajk je splošen. Pro-dajalnice in javni zavodi so zaprti. Jutri ne izide noben list. Mesto je mirno. MADRID 2. Radi položaja, nastalega vsled štrajka, je ministerski predsednik od- ložil potovanje v Bruselj, dokler ne nastopijo normalni odnošaji. Kolera. RIM 2. V zadnjih 24 urah je na novo obolelo na koleri 18 oseb, umrlo pa 11 oseb. Neurje. SONOGRAD 2. Vsled neprestanega že tri dni trajajočega deževja so reka Salzach in pritoki zelo naglo narasli. Ker je pa v gorah nad 1850 m višine zapadel sneg, se ni bati povodnji. V Halleinu je utonil nek kamnosek imenom Alojz Dillinger, ko je lovil naplavljen les. — Truplo so odnesli valovi. BUDIMPEŠTA 2. Sinoči je v večem delu dežele razsajal silen orkan. Ob enem so bili silni navali in je padala tudi toča. — V Nagyteremi se je vžgala kopa slame. Vihar je zagnal gorečo slamo na strehe raznih hiš in kmalu je gorelo 40 hiš. Škode je okolu četrt milijona kron. Med Oermenye-sam in Temes-Szlatino je nek tovorni vlak zagnal s tira vozič, na katerem so se peljali delavci. Dva delavca sta bila ubita. V več krajih je vihar razkril strehe, izkoreninil drevje in napravil na sadnem drevju veliko škodo; poškodoval je tudi telefonske in brzojavne proge. Treščilo je tudi na več krajih. Voda je udrla v niže ležeče hiše. Neki železniški nasip je voda izpodkopala. KOLOŠ 2. V več okrajih kološke županije se je danes po noči utrgal oblak. Celi okraji so pod vodo. Blizu Bacsa se je zrušilo 60 do 70 hiš. Govori se, da je našlo smrt tudi več ljudi. Napovedana falzifikacija ljudskega štetja. Omenili smo že na kratko, kako da je „Piccolo" že napovedal falzifikacije ljudskega štetja, ki se ima vršiti koncem tekočega leta. V izjavi, ki jo je vlada izdala v opravičenje svoje odredbe — da se ima namreč upoštevati občevalni in ne materini jezik — je rečeno med drugim : „Ako se smatra kakor materini oni jezik, v katerem je kaka oseba od mladosti naučena misliti, je ta jezik v poznejši dobi življenja, pod drugačnimi življenjskimi okolnostmi, dostikrat potisnjen v stran. Prvotna raba jezika izgublja na interesu. Tudi določajo materini jezik dostikrat povsem slučajne okolnosti in tedaj mu manjka popolnoma pomen kriterija o plemenski pripadnosti, ki se ga mu pripisuje. Ljudsko štetje more pa računati le z določenimi aktuvelnimi dejstvi in mora obsezati iste z najbolj možno natančnostjo." To opravičevanje vlade je seveda došlo „Piccolu" kakor dobra kost, na kateri gloje sedaj. „Piccolo" se sklicuje tudi na mednarodni statistični kongres, ki se je vršil leta 1876. v Petrogradu in ki je sklenil, da ima ljudsko štetje določiti „langue parlee" — „jezik, ki se govori". In iz tega izvaja „Piccolo" : „Jezik, ki se ga govori, ali, kakor je svetoval Bock za Avstrijo : občevalni jezik, more biti vnanji znak narodnosti, a more biti tudi brez zveze kake osebe s kakim plemenom, ali narodnostjo. Je gotovo dejstvo, ki je pač prepuščeno v prvi vrsti svobodni napovedi izprašane osebe, ali ki more biti od organov, katerim je poverjeno štetje, tudi kontrolirano in popravljeno na podlagi dejanskih jezikovnih potreb posamičnikov!" In na podlagi takega samovlastnega tolmačenja prihaja italijansko glasilo do zaključka : „Za služkinjo — n. pr. —, ki biva v Trstu, je občevalni jezik oni jezik, ki ga govori v družini, v kateri živi.u V ministerijalni izvršilni odredbi k navedbi o ljudskem štetju z dne 20. avg. 1910 št. 148 pa je rečeno v 17 razpredelku, 2. odstavek: „Da se določi, kateri od teh jezikov se ima smatrati kakor občevalni jezik osebe, ki se ima vpisati, mora števni komisar v smislu 1. odstavka danega navodila rodbinske glavarje, ali samostojno živeče posamične osebe vprašati in se izogibati vsakega zavajanja z načinom vprašanja ter vplivanja na odgovor na ta vprašanja !u Ta odredba je dovolj jasna in je v direktnem nasprotju s trditvijo „Piccola", ki hoče trditi, da Števni organi smejo korigirati izjave strank! Tržaški Slovenci 1 Jutri dopoludne vsi k sprejemu puljskih rojakov! Stran II »EDINOST« št. 244 V Trstu, dne 3 septembra 1910 Vzemimo n. pr. „Piccolovo" logiko, da ubil, je popolnoma nesposobna za mane-mora slovenska služkinja, ki služi v itali- vriranje in sploh za uporabo. — Uprava janski družini, navesti italijanščino kakor vojne mornarice da je sklenila pojasniti te občevalni jezik! Kak občevalni jezik naj nedostatke na bodočem zasedanju delegacij navede italijanski uradnik, ki živi v sloven- in zahtevati novih kreditov, skem kraju in ima službeno posla izključno! Sklicanje gališkega deželnega zbora, s Slovenci ? In takih Italijanov ni ravno \z Lvova: Gališki deželni zbor je sklican malo. Vzemimo na stotine nemških železni- na 22. t. m. Deželnemu zboru preti obstruk-ških uradnikov, ki so nastanjeni po sloven- cija od dveh strani. Malorusi zahtevajo skih krajih. Brez večjega ali manjega po- izpolnitev njihovih zahtev, skupina Stapin-znanja slovenščine bi ti ljudje sploh ne skega (poljska ljudska stranka) pa konečno mogli opravljati svoje službe. Njih obče- reformo volilnih zakonov za deželni zbor. valni jezik na zunaj je torej slovenski, na Oboji groze z obstrukcijo. znotraj pa seveda nemški. Katerega od teh: Bančni privilegiji. Kakor poročajo z dveh jezikov naj navede tak uradnik kakor; Dunajllj se pričneta avstrijska in ogrska nh^valni for.ik 9 Sp hnli knmnlicirann no- vIada y mesecu pogajati radi bananih občevalni jezik? Se bolj komplicirano po staja to vprašanje, ako gre za italijanskega železniškega uradnika. V družini govori italijanski, v uradnem občevanju s svojimi kolegi, predstojniki in podrejenci nemški, s privilegijev. Pri banki se že izdelana tozadevna preddela. Republikansko gibanje na Portugalskem. Iz Lizbone : Vodja repi rlikanske strake strankami pa — slovenski. Katerega teh treh * « - -i ~ „ - jezikov bo moral tak uradnik navlsti kakor: £lf?.nz Cotto je izjavil v razgovoru s casm-svoj občevalni jezik? „Piccolo" poreče go-.S sedanjimi volitvami je odzvonUo tovi, da je že samoobsebi umevno, da8_, aktuelm monarhiji na Portugalskem Ko bo italijanskega. To je tudi povsem logično, ■ kJaIJ Vlde ' ne bo »nožno delovati z novo ker s tem8 da je' tak uradnik prisiljen ^ zbornico ter bo prisiljen razpisati nove vo svoji službi posluževati se slovenskega,' htveUbo morala rnonarhija likvidirati, da se oziroma nemškega jezika, je vendar — v uma*ne repuoiiKi. smislu črke in duha zakona, — njegov „ob- Financijelna politika na Portugalskem je čevalni jezik" še vedno italijanski. j postala pod novim kraljem gorja, nego je Ista logika pa, ki velja za italijanskega bila pod njegovim očetom. Večina javnosti uradnika, mora veljati seveda tudi za slo- je z nami, tako tudi armada in mornarica, vensko služkinjo. Jezik, ki ga kdo rabi v Mejtem pa mi republikanci ne mislimo na svoji službi, absolutno ne more veljati vedno, nasilstva. Mi hočemo samo opozoriti monar-tudi kakor „občevalni jezik". Kakor obče- hijo, da se je izigrala in da se mora umak-valni jezik more veljati le oni jezik, ki ga niti- kaka oseba govori v svoji rodbini, v krogu Senjski škof mons. Vučić na sokol-svojih prijateljev, sploh oni jezik, ki se go- ski telovadbi. — Sredi meseca avgusta je vori v družbi v kateri dotična oseba občuje senjski škof mons. Rok Vučić bival štiri dni ali se žnjo identifikuje. na odmoru v Otočcu (Hrvatska). Ker je bil Apelujemo zato na namestništvo, naj ravno one dni tamkaj zlet senjskih, gospič-takoj pojasni magistratu stališče in naj že kih in otočkih Sokolov, je starosta Sokola v naprej prepreči vsako samovoljo in z nekoliko Sokoli dne 14. m. m. posetil vi-nasilje magistratovih komisarjev. Ob sokega gosta in ga povabil na popoludan-enem pa opozarjamo že danes naše ljudi, sko zabavo. — Mons. Vučić se je vabilu naj ob vsaki priliki opozarjajo rojake na to, da bo vsak naš človek pazil na to, da bo vpisan za Slovenca. Opozarjamo tudi, da se odbor našega najljubeznjiveje odzval in v društvu svojega tajnika in domačega župnika popoludne prisostvoval zabavi ter z velikim zanimanjem spremljal telovadne vspehe produkcije So- političnega društva intenzivno bavi z vpra-1 kolov. Navzočnost visokega gosta je brez-šanjem ljudskega štetja. Vse svoje delo hoče j dvomno zelo ugodno delovala na občinstvo posvetiti poučevanju ljudstva o njegovi in ie ostavila lep spomin pri udeležiteljih te zabave. — Tako poroča „Hrvatstvo", glasilo posvetiti poučevanju ljudstva o njegovi dolžnosti, da sodeluje z vso odločnostjo v namen, da se bodo preprečale sedaj odkrito napovedane falzifikacije ljudskega štetja. V hrvatskih duhovnikov ■j* Monsignor Lavrencij Fetris. V svo- ta namen se bodo sklicevali shodi. S temi j jem rojstnem mestu v Cresu je v sredo umrl pa ni kazalo začeti, dokler nismo imeli v i mons. Lavrencij Petris de Dollamare, titu-rokah gori omenjene ministerijalne naredbe,! larni škof esbonski v starosti 86 let. Pokoj-ki pa je prišla — v drž. zakoniku — v; nik je bil pod papežem Leonom XIII. tri provincijo še le pred malo dnevi. Do vseh zavednih Slovencev se obračamo z nujnim apelom, naj podpirajo to stremljenje političnega društva in naj s poukom in vspod-bujanjem pri manje vednih in zavednih temu poučevalnemu delu potom shodov pomorejo do čim popolnejšega vspeha! Z falzifikaci-jami ljudskega štetja, z izsleparjeno „stati- leta škof v Albaniji. Ko je leta 1892. odstopil in se vrnil v svoje rodno mesto, je dobil naslov titularnega škofa esbonskega. Petris je bil velik nasprotnik Hrvatov. Domače vesti. Pozor! NDO sklicuje za danes zvečer stiko" hočejo naši narodni sovražniki "dobiti j ob 7. uri in pol sestanek rediteljevza v roke „argument" proti vsaki naši narodni in kulturni zahtevi: da cfelo ekzistenco našo, naše domovinsko pravo na teh tleh hočejo potajevati na ta način. In — ne varajmo se! — ne računajo slabo. Saj nas uče izskušnje. Vlada prepoveduje sicer sedaj vsako vplivanje, vsako zvijačo, vsak terorizem, na kratko: vsako falzifikacijo. Ali čim bo to štetje dovršeno, se bo ista vlada — pa naj so falzifikacije in sleparije še tako jasno dokazane — vendar sklicevala na rezultat ljudskega štetja in s tem odrekala našim zahtevam temelj in opravičenost. Rojaki umejo torej neizmerno, da, usodno važnost boja, ki ga moramo izvoje-vati z vso energijo za — čistost ljudskega štetja ! Dnevne novice. nedeljsko slavnost. Prosimo točne in polno-številne udeležbe! Odbor NDO. Klerikalni panama na Koroškem. — Poroča se, da se je krščansko-socijalna stranka in visoka duhovščina zavzela za to, da bi vlada sanirala razmere v koroški zadružni zvezi. Vlada da baje ni nenaklonjena tej misli, ker gre za male vlagatelje. Zato ______j_______7 misli pomagati tako, kakor je pomagala j iicisti na konju vzdrževati red. Vodstvo svoj čas v svetovaclovski posojilnici v banke pa je včeraj sklenilo začasno za- Mazzinianec — s Krasa. Vodja maz-ziniancev, neki Scocchi, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu radi veleizdaje, bo moral odgovarjati tudi radi krive izpovedbe svojega imena pred oblastnijo. Sodnija je namreč dognala v preiskavi, da je možu priimek Skok in ne Scocchi. Vsled tega je državni pravdnik smatral to za pregrešek zakona in sedaj bo moral Skok-Scocchi odgovarjati pred sodnijo tudi radi tega sramotnega zatajevanja svojega lastnega po-kolenja. „Run" na „Banca popolare trie-stina". Naval vlagateljev, ki hočejo dvigniti svoje vloge iz „Banca popolare triestina" je včeraj nadaljeval. Kakor smo včeraj poročali, se je panika polastila vlagateljev vsled vesti, ki so krožile, da je namreč banka prišla v velike zadrege vsled znatnih posojil, dovoljenih v zadnjem času raznim industrijalnim podjetjem. Naval je bil tak, da so morali celo po- Pragi. Rečeno je bilo, da Wiener-bank Verein vzame v roke sanacijo zavoda. No, neki uradnik, ki je bil pozvan da izreče svoje mnenje, je prišel do zelo neugodnih zaključkov. Zato iz te sanacije ne bo nič. — ustaviti izplačila vlog. Za dan 19. t. m. sklicani občni zbor bo sklepal o nadaljnih odredbah. Renegatom — obrekovalcem v pomislek ! Prejeli smo: Pri LIoydu je nastanjen mož, ki dela v Sploh se sodi v finančnih krogih zelo skep-: oddelku „Mancina". To je človek, od kate-ticno o vsej akciji, ki gre za tem, da bi se rega se ne bi pričakovalo, kar dela. Po rečeno propadlo zvezo saniralo. j imenu sodeč je ta mož pristen Brkin, a Turški listi za odločen nastop. — Iz vendar pozna Slovence v Trstu le v toliko, Carigrada: „Ikdam" je zvedel iz dobro da jih nazivlje „ščavi". Kakor vsi taki rene- obveščenih krogov, da grška narodna skupščina odobri samo volitev Venizelosa in Palageorgisa, dočim ne stori tega glede treh drugih kretskih poslancev. V slučaju, da pa vendar to stori, zahteva od turške vlade odločen nastop. — „Jeni Gazeta" zahteva od vlade, da turška vlada za slučaj, da grška narodna skupščina samo prizna izvolitev Venizelosa in Palageorgisa, vzame to na znanje kakor casus belli. Abnormalnosti v avstro-ogrski vojni mornarici. Budimpeštanski list „Az Estu je priobčil, da so odnošaji v vojni mornarici žalostni. Je vojnih ladij, kakor sta križarja „Sv. Jurij" in „Karol VI.", ki da sta nesposobna za manevriranje. Nova vojna gati, tako tudi on žali, obrekuje in psuje Slovence prav prostaški. Samo obrekovanje in žaljenje mu je v ustih. Znaša se nad vsakim Slovencem, posebno pa nad onimi, ki so organizirani pri NDO. Dasiravno nima nobenega razloga za obrekovanje, se vendar to ponavlja vsak dan. Zato opozarjamo dotičnika, da neha s takim izzivanjem, ker vsaka taka kleveta je že dobila zasluženo plačilo in tudi njemu ne odide, ako ne postane — pameten. Ob vsakem vremenu! Izlet puljske NRO. v Trst se vrši ob vsakem vremenu. Zato se tudi mi ne ustrašimo morebitnega slabega vremena in pohitimo ravno tako, naj bo solnce ali dež, k sprejemu, a ravno ladija „Tegethof", katere graditelj se je sam tako pa tudi popoludne k veselici v Rojan, kjer je na veseličnem prostoru velikanska lopa, pod katero bo imela prostora velika množica občinstva za slučaj, da bi nagajal dež. Veselica se prireja pred vsem zato, da bo NDO. pokrila stroške, ki jih jej je napravila vlada s prepovedanjem izleta v Pulo, a tudi sedaj s pripravami za vspre-jem puljskih tovarišev. Zato se tudi vrši veselica ob vsakem vremenu in prav zato1 tudi vabimo narodno občinstvo, da se udeleži veselice v čim največjem številu, da| tako pripomore NDO. tudi do zadovoljivega gmotnega vspeha. V nedeljo popoludne ! torej vse pred „Narodni dom", odkoder • je odhod v Rojan točno ob 3. uri in pol. Strašijo, a nihče se jih ne boji, namreč „Piccolovih" mazačev in mazzinian-, skih kričačev, najmanj pa naše zavedno narodno delavstvo. In zato smo tudi trdno | prepričani, da bodo izginili ti zaplečniki, I kakor hitro bodo zagledali krepke postave našega delavstva, posebno pa še, ko bodo zagledali teh krepkih postav toliko, da jim j bo kar migljalo pred očmi. Prepričani smo,1 da bo že sam pogled na tisočeroglavo našo množico zadostoval, da se bodo kričači i poskrili kakor miši po svojih luknjah. Pravočasno k vsprejemu puljskih izletnikov! Kakor smo že večkrat povdar-jali, pristane parnik s puljskimi izletniki ob pomolu IV. v stari prosti luki. Prihod parnika okrog 10. ure in pol dopoludne. Poživljamo narodno delavstvo in drugo narodno občinstvo, da pride kolikor možno zgodaj na pomol IV, oziroma v prosto luko, da ne bo morda pozneje nepotrebnega prerivanja. Mislimo, da nam tu ni treba posebej povdarjati, da zahteva že naša dolžnost kakor domačinov, da sprejmemo goste v čim najogromnejšem številu, ravno-tako pa to zahteva tudi sedanji naš položaj v Trstu in razmere, ki so jih ustvarili nam sovražni krogi. Pričakujemo torej popolnoma upravičeno, da bodo sprejeli svoje hrvatske goste tisoči in tisoči slovenskih Tržačanov! Pozor pri nalepljenju narodnih ko-lekov na razglednice in pisma! — Opozarjamo naše ljudstvo, da naj bo previdno pri nalepljenju narodnih kolekov na razglednice, dopisnice in pisma. Poštna uprava nalaga v zadnjem času za vsak narodni kolek, ki je nalepljen na prostoru, odmerjenem za naslov, kazen po 10 stot. Da torej našlovljenec ne bo siljen plačevati nepotrebne kazni, naj nikdo ne lepi narodnih ali drugih društvenih kolekov na naslovno mesto, temveč vedno le tam, kjer se nahaja prostor za pisanje vsebine ali najbolje še na zadnji strani. Pripomniti bi bilo še, da se kazen odmerja jednako za slovenske, italijanske kakor nemške narodne koleke in sicer za vsak komad po 10 stot. Pozor torej! I. narodno-radikalni zaupni sestanek se bo vršil v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma v dneh 6., 7. in 8. septembra 1910. s sledečim sporedom: Dne 5. septembra: zborujejo programa-tični odseki posameznih društev. Dne 6. septembra: Ob pol 9. začetek sestanka in volitev predsedstva. Nato slede referati. Tov. R. Krivic: Versko vprašanje. Tov. Fr. Š 1 i b a r: Narodnostno vprašanje. Tov. Agneletto: Gospodarsko vprašanje. Dne 7. septembra: Tov. Jak. U r a t n i k: Socijalno vprašanje. Tov. Č e r n i č: Politično vprašanje. Tov. Š e m r o v : Organizacija. Dne 8. septembra: Zaključno zborovanje in prečitanje resolucij. Sestanek se bo vršil po § 2 in sicer se začne vedno ob pol 9. dopoludne in se nadaljuje ob pol 3 popoludne. Vsak pristaš nar. rad. struje naj smatra sestanek obvezen. Za prenočišča je preskrbljeno. Vabila, oziroma legitimacije se dijakom ne pošiljajo, ampak se dobivajo do 5. septembra vsak dan od 10—11 v prostorih akad. fer. društve „P r o s v e t a". Vsa pojasnila daja „Pripravljalni odbor za I. nar. rad. zaupni sestanek", Ljubljana, Mestni dom. Na c. kr. ženskem učiteljišču in na deški in na dekliški vadnici v Gorici prične vsled c. kr. namestniškega odloka od dne 31. avgusta 1910 šolsko leto dne 19. septembra. Vpisovanje se bo vršilo : L Za žensko učiteljišče 15. in 16. sept. od 9—12 ure predpoludne. — Gojenke I. tečaja se imajo priglasiti 15. sept. od 9—12 ure predpoludne pri ravnateljstvu zavoda. — Dne 17. sept. pričenja ob 8. uri ponav-ljalni izgiti. II. Za deško in dekliško vadnico bo vpisovanje 17. septembra od 9—12 predpoludne. Reden pouk pr čne 20. sept. Odhodniki knezoškofijske gimnazije v Gradcu so letos izdali na korist Ostmarki in nemškemu Schulvereinu almanah s prispevki raznih pisateljev. Znani župnlk-pesnik Kernstock je posvetil odhodnikom — bodočim duhovnikom — navdušeno pesem, v kateri pravi na koncu: „In če kliče moj narod na pomoč, ne stojim brezdelen in tih ob strani. Boli me njegova bolest, radosti njegovo veselje; kajti tudi v duhovniški ob- leki civis Germanus sum (nemški občan sem)". Kdaj bo večina naše duhovščine tako čutila s svojim narodom kakor nemški župnik Kernstock? Nemški odhodniki imajo katoliški Schulverein, a mu niso dali ničesar ! „Po Slov. Braniku Naše socijalne demokrate apostrofuje „Slov. Branik" sledeče: Ni še dolgo, ko je glasilo naše socijalne demokracije ščuvalo proti CM družbi, češ, da je cerkvena bratovščina (cerkvena bratovščina, ki jo voditelji cerkve preganjajo!) Vodja nemških soc. demokratov Pernerstorfer pa je v „Arbeiter-Zeitung" na vse pretege hvalil „kulturno" delo nemškega Schulvereina povodom 30-1 et-nice. In vendar bi ravno naši socijalni demokrati morali biti hvaležni družbi, ki ima v svojih šolah nad 90 od sto delavskih otrok, ki dobivajo deloma brezplačno šolske potrebščine in še obleke. I. slov. romanje v Sv. deželo. Včeraj predp. je odpotovalo z Lloydovim parnikom „ Tirol" 529 romarjev iz vseh slovenskih dežel in nekoliko tudi iz Hrvatske in Dalmacije v Sv. deželo. Med njimi je okolu 70 duhovnikov z ljubljanskim knezoškofom dr. Jegličem na čelu. Romarji so se okolu 8 30 dopoludne s posebnim vlakom iz Ljubljane pripeljali v Trst, kjer so se jim dridružili drugi romarji iz Primorske. — Vrnejo se okolu 21. t. m. C. in kr. vojna mornarica. — Vojna ladja „Cesarica Elizabeta" je v sredo dospela v Cefoo, koja ostane 8 dni. — Na ladji vse zdravo. C. kr. trgovinska in pomorska akademija. Upisovanje učencev v pomorski oddelek se bo vršil dne 9., 10. in 12. t. m. od 9—12. ure predpoludne. Upisna pristojbina znaša 6 K. Učenci morajo priti v spremstvu svojih roditeljev oziroma njihovih namestnikov in prinesti seboj rojstni oz. krstni list, šolska spričevala, spričevalo o cepljenju koz in zdravniško spričevalo o zdravih očeh. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca aprila leta 1910. sledeči promet i. s. Dohod ki A) redni dohodki. 1) Prispevki iz nabiralnikov 902 K 22 2) Prispevki podružnic i. s, Kranjsko . 2.360 K 41 Štajersko . 1.130 K 81 Koroško .--K — Primorsko . 89 K 18 Skupaj 3.580 K 40 3) Razni prispevki in s. darila, skupilo za druž. blago itd. 3.728 K 34 skupaj......8.210 K 96 b) izredni dohodki Prispevki za obrambeni sklad 2976 K 40 skupaj - . • 11187 K 36 c) Iz družbene glavnice se je dvignilo 10994 K — skupaj . . . 22181 K "36 Izdatki. A) redni: rem. uči. osobju, razni rač., najem, od šolsk. prostorov itd. 23.635 K 76 B) izredni izdatki naložitev na glavnico, oziroma obrambeni sklad 2.668 K — pristojbina od volila pok. g. V. Polaka 11 063 K 83 Skupaj 37.368 K 59 Torej primanjkljaja 15.187 K 23 Afera s strupenimi pilulami pred ljublj. deželno sodnijo. Zaslišanih je bilo več prič o značaju Hladnika in soproge. Izjave teh prič so bile brez posebne važnosti in večinoma ugodne za oba obtoženca. Prišel je na vrsto oni del obtožnice, ki očita Hladniku, da je pasiven za 11.000 K. Priči D o 1 e n c se je dokazalo, da je dobil v treh mesecih za 2800 K 500 K obresti. — Ta priča trdi, da mu je Hladnik dolžen 6900 K. Hladnik pa pravi, da je dolžen priči samo 1000 K. Priča G u i r i 11 i je opazil, da je Hladnik dober, kakor angelj, na kar je obtoženec menil ironiški: „Seveda, ker so me molzli". Prečitano je bilo mnenje graških zdravniških izvedencev glede učinka poslanih pilul. To mnenje je nekoliko različno od mnenja ljubljanskih izvedencev, vendar sta tudi graška izvedenca mnenja, da bi pet krogljic strupa, ki je bil poslan gospej Ha-merlitzovi, ne moglo učinkovati smrtno. Pre-čitana je bila konečno Hladnikova korespondenca. (Nadaljevanje in konec pride). Tržaška mala kronika. Padel z voza. Včeraj popoludne je voz z mesom javne klavnice, na katerem je sedel kočijaž Peter Bizjak, sta 41 let, stan. v ulici Concordia št. 15, vozil v mesto preko Sv. Andreja. Blizu tehničnega zavoda je pa zadel ob tramvajski voz. — Vsled sunka je V Trstu. ri septembra 1910. „EDINOST11 št 244. Stran III kočijaž padel z kozla, si močno pobil nogi in zadobil tudi druge notranje poškodbe, tako, da so ga morali prenesti direktno v mestno bolnišnico. Odmev uboja Dobrile. Sinoči ob 8. in pol je v zloglasni kavarni „ AUe Nazioni" nastal med tamkaj zbrano sodrgo prepir radi uboja Dobrile. Eden izmed poštenjakovičev je bil lahko ranjen z nožem na glavi. Bil je to Marij Kersovani, star 29 let, dninar, iz Trsta, stan. v ul. Riborgo, 27. Podal se je sam v mestno bolnišnico, da mu obvežejo rano. Ko se je pa vračal domov, so ga aretirali, ker je med tem policija zvedela, da je on izročil iMajcenu nož, s katerim je le-ta zabol Dobrilo. Včeraj ob 5. uri popoludne sta zdravnika dr. Xydias in dr. Vragnizan v navzočnosti preiskovalnega sodnika dr. Wein-bergerja, raztelesila truplo Dobrile, ki ga je ubil Majcen. Zdravnika sta konstatirala, da so bila prebodena leva pljuča toliko od hrbtne, kolikor od prsne strani. Prepoznana samomorilka. — Ono žensko, ki je, kakor smo poročali, predvčerajšnjem v samomorilno svrho izpila v „bošketu* večjo dozo karbolne kisline in potem umrla v mestni bolnišnici, so prepoznali za neko Mercede Bonifacio, staro 22 let, doma iz Pirana. Živela je skupaj z nekim moškim v ul. Maiolica štev. 12 in se je oddaljila od doma, ne da bi bila pustila kaj pisanega, da je v „bošketu" izpila smrtonosni strup. Koledar in vreme. — Danes: Evfe-mija in Tekla dev. — Jutri: 16. nedelja po Bink. — Angeli varhi. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 23° Cels. — Vreme včeraj: deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. — Temperatura malo spremenjena. Društvene vesti. Kolesarsko društvo „Balkan". Izredni občni zbor se bo vršil dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Tržaškega podpornega in bralnega društva, ulica Stadion št. 19, z dnevnim redom: 1. Popolnitev odbora. 2. Slučajnosti. V slučaju slabe udeležbe je občni zbor sklepčen pol ure pozneje ob vsakem številu. Po dovršenem občnem zboru bo odborov a seja. _ Tržaška gledališča. MINERVA. Danes predzadnjič opera „Carmen". _ DAROVI. Preplačila na veselici pevsk. dru št. „Aclrija" v Barkovljah, dne 28. avg. sledeči gg.: Ant. Kjuder, župnik 10 K, dr. Just Pertot 4 K, G. vd. Grill 2 K, Ant. Marte-lanc, podj. 1 K, Evg. Anaklet 1 K, And. Zuban 1 K, »van Sambom 1 K, Jos. Zabrič 1 K, Ant. Scheimer, učit. 40 v, N. Lauren-čič 40 v, J. Pertot, cerk. 40 v,^ Roža vd. Ražem 40 v, Iv. Skerl 40 v, I. Šušmelj 40 40, Iv. Martelanc ml. 40 v, N. N. 80 v. Za Bazar so darovali sledeči gg.: Bened. Colognatti, Al. Stare, Čergolj Iv., Ivanka vd. Sulčič, Roža vd. Ražem, Mar. Vodopivec, Lud. Pertot, V. P. Srčna hvala vsem darovateljem. Odbor. — Josip Pertot — „Rumena hiša" — daruje 5 K podruž. CM v Barkovljah in 5 K pevsk. dr. „Adrija", ker se ni mogel udeležiti občnega zbora podružnice in veselice „Adrije". Na veselici „Delavskega podpornega društva" dne 28. avgusta t. 1. so preplačali vstopnino sledeči gg.: Dr. Brnčič, profesor Matko Mandič, Gregor Babič po K 2; Delkot Dr. K 150; Čretnik, N. N., N. N. po 50 st.; Švagelj st. 30 ; Novak, Krizmančič st. 20. Vsem darovalcem se izreka tem potom izkrena hvala. Za Sokolski dom na Opčinah je daroval neki rodoljub 2 kroni. Denar hrani uprava. Podružnica CM družbi v Skednju je daroval g. Anton Kpret 1 K dobljeno na stavi v gostilni g. Rošeta. — Blaž Hreščak, tobakarna Belvedere daruje 2 K ostanek prepovedanega izleta v Pulo in sicer 1 za družbo sv. CM in 1 za Tržaškega Sokola. Denar ima uprava. Nar. del. organizacija. Javen shod sklicuje skupina NDO „mestna plinarna" na ponedeljek, dne 5. t. m., zvečer ob 9. uri v vrtnih prostorih „Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu. — Dnevni red : razmere v mestni plinarni. Poživljamo delavstvo, da s e shoda udeleži v čim največjem Številu. Gospodarstvo. „Tržaška posojilnica in hranilnica" je imela v mesecu avgustu 1.1. K 2,172.564-32 prometa. Med temi je bilo uloženih vlog K 592.152 70, posojil vplačanih K 91.117 74. Vlog se je izplačalo K 403.15471, posojil pa K 272.906-58. Vsega prometa v tem letu do ink. 31. avgusta je bilo K 15,500.418 09. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu avgustu je 177 strank vložilo K 88.467*08 147 strank dvignilo K 46.317 31, 7 strank izplačalo hipotečnih posojil K 8.100-— Stanje hranilnih vlog K 2,023.525* 19. Stanje hipotečnih posojil K 1,518.929 24. Denarni promet se mesec avgust 1910 K 207.992*20. x Zimska spinača donašala bi, našim kmetovalcem lahko lepe dohodke. Žal pa, da je ne dobivamo v kmetskih vrtovih niti toliko, kolikor je bi rabili sami v družini. Večini naših kmetovalcev pa ni niti znano, da se spinača zamore sejati v jeseni, ozir. poleti. Da nam prinesejo naše gospodinje tudi po zimi kaj boljšega na mizo, zato pripravimo si prostor v zavetni legi, kamor | posejemo zimsko spinačo. Zimska spinača ljubi bolj osušno zemljišče, katero se je dobro pognojilo. Pregosto ne smemo sejati spinače, ker napravlja drugače premajhno listje. Dobro je politi enkrat v jeseni spinačo z gnojnico, po kateri se bo še bolj krepko razvijala. Zimsko spinačo sejati je od začetka avgusta do konca septembra. ; Ako sejemo bolj rano in je vreme ugodno, začenjamo lahko žeti spinačo že oktobra.! Ker gre zimska spinača meseca maja v seme, treba jo je prej izkoristiti. Dobre vrste spinače so : velika okroglolistna, or- i jaška (VirofIay), dolgolistna Gaudry, velika t okroglolistna Viktorija. I - Vostž iz Goriško. x Smrtna kosa. V sredo popoludne se je vršil pogreb g. Ivana Drufovka, trgovca in posestnika v Gorici, ob mnogoštevilni udeležbi. Pokojni Drufovka je bil delaven trgovec, ki se je s pridnostjo po-vspel do ugleda in blagostanja. Sicer tihi mož je bil vseskozi zaveden Slovenec ter je bil član raznih narodnih društev. Drufovka je bil eden prvi slov. trgovcev v Gorici in on je bil, ki je svoječasno prvi razobesil slovenski napis v Gorici. Vrlemu možu : lahka zemljica ! x Štrajk v hilarijanski tiskarni traja še vedno. Do minole sobote sta za silo še izhajala oba lista „Eco" in „Popolo*; v soboto pa so se podali tiskarji na magistrat, kjer je izjavil bivši poslovodja tiskarne Zei, ki je bil od obrtne oblasti postavljen kakor tehnični veščak, da odklanja vsako nadaljno odgovornost. Na to izjavo je magistrat prepovedal delo v tiskarni, ki so je dotlej opravljali en „duhovnik" in drugi neveščaki. Dijaški pevski kvartet priredi v Koprivi na Krasu v nedeljo 4. t. m. zabavni večer v dvorani g. I. Zega. Vspored je izbran in mnogovrsten. Začetek ob 6. in pol zvečer. Iz Sv. Križa na Vipavskem. Dne 30. avgusta smo izročili materi zemlji mlado žrtev, gč. Karolino V a 1 i č, ki se je bila v Trstu ožgala, ko se ji je po nesreči vnel špirit. Izpolnila se ji je poslednja želja, da ji truplo počiva v domači zemlji. Novo pogrebno podjetje g. Hinka Stibiela je prepeljalo truplo pokojnice iz Trsta domov. Pogreba se je vdeležilo mnogo občinstva, posebno njenih tovariŠic. Pevski zbor tukajšnjega „Bralnega društva" je zapel običajne žalostinke, ker je bila pokojnica členica dramatičnega odseka in je še pri zadnji veselici sodelovala v drami „Sin". — Družina Valičeva spada med narodno najbolj zavedne v tukajšnji občini in naj bodo njene hčerke v izgled drugim. To je povdarjal v svojem govoru naš pevovodja nadučitelj g. P. Medvešček. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala gč. Mirni Kalin K 18 88 st., od katerih je da- SvOji k svojim! OČliktV. krojačnica Svoji k svojim! Avgust Stular ^^ TRST - Via deiie Poste šiev. J 2, i. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) ^ ^ IZUR5UJE USflKOURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in mUi uniforme. - Narode se msijo točno. - Deio solidno. © I OellKl Klnemntogrnf BEL7EĐEB LI TRST - ulica Belvedere 19 - TRST = Sobota 3., Nedelja 4. in Ponedeljek 5. septembra 1910: I Pathe Journal, tedenski dogodki. LJUBEZEN ANGELJEV, veličastna drama, zadnja novost. „Oba večerka", zelo komično- —■— ■» 11—1 Vinski trgovci in krčmarji SSS^ Pozor! z&vz Kadar kupujete vino, grozdje ali tropinako žganje se priporočam, da bc obrnite na-me. Obrnite se osebno ali pismeno. Imam pristna naravna Tina, ki bo bila na razstavi v Parizu odlikovana z zla.o krono in častno diplomo. Na razpolago je več pohvalnih pisem v mojej pisarni. Vrhu tega dam onemu, ki bi bil v stanu dokazati, da viua v mojej kleti niso naravna in pristna 1000 kron. — Zaloga vina v Poreču, ulica Grande Št. 320 (Istra). — Se priporoča u dani Martin Srebot. Potujete ? ? ? Dovolite en nasvet: Poglejte si pred odhodom na novo dospelo izbiro ženskih torbic, novčar* in W vsak. kovčegov v domači trgovini Ivana Rucker, ul. Nuova 29 Za ženske! Klobučnice' za moSke [ I [ 9B Giacomo jtfonaro II ir in draaotinar v Trstu, ulica Ig 1 0 urar in dragotinar della Guardia 22 VELIKA IZBERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IS NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERNEJIH CENAH. Kupnje se zlato in srebro. CAHTI JUGOSLAVi Iv. Kušarja A 80 dobivajo v „Slovanski knjigarni in mW trgovini papirja" JOSIP GORENJEC, W W Trst, u:. Valdirivo 40. Knjiga stane broš. K 3, lično v platno vezana K 4 t Kupujte kolinsko cikorijo !!!! Velik Izdelanega perila, ovratnikov.vzapestnic srajc, nogavie in rokavie. — Žepne rate tucat od Kron 1 dalje. — Rokavice iz kole od K 2*30 dalje. Dežniki od Kron 2*50 dalje. — Vse to se dobiva v NOVI PRODAJALNIOI ENRICO ZERQUENIC ? Trst, Pusa S. Giovanni 2 (Nasproti Movira obokom) z državno skušnjo, trezen, posten človek, išče se kot samostojen poslovodja večjega kamnoseškega podjetja. Omenjeni mora biti popolnoma vešč v vseh cerkvenih in umetniških kamnoseških delih. Znanje slovenskega jezika se zahteva. — Samo že izkušene prve moči imajo prednost. Vstop takoj, ali po dogovoru. — Ponudbe naj se pošiljajo na : „Prvo južnoštajersko kamnoseško industrijsko družbo v Celju '. ni- Mlphe Haas, trst, -al. Farneto 38 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. ^ posebno za žage na paro in mline. i Bombaž za čišćenje strojev. TELEFON 11-45. „PRI STARI BRESKVI" v ulici Belvedere štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino. ® Velika klobučarna O* Doplicher Klobuki Iz klobučevlne prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporlj kap za potovanje in za šport. flfa Opčinalt! Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd. Ima zastopstvo Novega Pogreta Podjetja iz Trsta, Gorso 49 Sprejema naročila pogrebov Itd. Itd. JOSIP MZLZI3K, Opčine Si 170. Stran T V »EDINOST« št. 244. val g. Hinko Stibiel iz Trsta sam 10 kron. Srčna hvala ! Blagi, zavedni pokojnici pa kličemo: Počivaj v miru v zemlji domači ! Vosti Istre. Vzajemno zavarovalno društvo goveje živine v Ricmanjih vabi vnovič vsa bratska društva ter slavno občinstvo na javno tombolo, ki se bo vršila 4. t. m. ob 4. uri popoludne v prostorih „Konsumnega društva". Istočasno se naznanja, da se v slučaju deževnega vremena tombola prenese Slovenci! Odprlo se je v hi=i štev. 1006 j riatno Dornberško vino, katero teče v potokih v uici 8. Cilino 1451 ModrinntAm slrvnemu občinstvu, da ?em od-rloZlld!l;dm pri v ulici S. Cilino 5t. 1096 razprodajo pristnega DomberSkega vina lastnega pridelta, katero je saao iz moje dobreznane kleti, pristen Jrmači pridelek za katerega jamčim vsakomur. Štefan K a uči č, posestnik Brdo, Dornberg. 1452 Soba mebtirana vrata 22. se odda v najem, ulica Tor S. Piero štev. 6, 1453 1 „Gostilna Be Rizzo" | £ ulica Commerciale 14 * ^ toči najboljše istrsko in daima- ff tinsko vino. Kuhinja slovenska. ^ Obed 22 novčičev. Voditelj gostili6 jans-kega in nekoliko na 8 t m 7 istim vsnnrprlnm — Tnrei na nemSkega jezika, ee spreme. Pogoji po dogovoru. na 3. t. m.^z istim vsporeaom. — lorej na;pi,meEe ponndbe je p08iau na naslov Jfr t Priporoča se IVAN JAKŠETIČ. svojo name- Proda se krav. vdov, telet Em l Črne, Tomaj. svidenje V Ricmanjih ! j Trst. ulica Giovanni Boccaccio 6t. 14. Podružnica družbe sv. C. in Met. v Dekanih je, kakor znano, ravano veselico prenesla na nedoločen čas. i . Ozirala se je na to, da ne bi škodovala; Zulibilfi* Se f6 enemu ali drugemu društvu. No, kmalu j £erne v Tomaju. bomo z letošnjimi polet, veselicami pri kraju. Franc Falk 1447 žg? nje 1448 eca krava ; kdor jo najde, naj naznani gosp. Emilu UaODlfA PRILIKA. V veliki fini bGtiljeriji in slaščičarni fogal uL Grhega in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris) 1449 Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih P linkovac in Sokol Posebne vrste: R-: sc po najzmernejših cenah, R!HARD NOVAK & C. Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TBST — ULICA FARN2TO ŠT. 13 Postrežba: točna. CENE ZMERNE. 3ES GOSTILNA SS -1 tovarn naše države: — Izvrstne slaščice Čakamo, da prirede svoje veselice še ostala jCfcgfc^k^t^^^^^c^^ \ Cene zmerne> . Postrežba tudi nfl dom društva in potem se na nailepsi način za- j _ __^^^ m^m ~ i ključi njihova sezona s tem, da si vsa brat- fll /G I Asti »pumante, Befošk »agrebški Fe ska društva podajo še enkrat roke na CM. i vese.ici v Dekanih. Vršila se bo drugo nedeljo meseca oktobra ob vsakem vremenu; — zunaj ali notri. _ . ^ na planem priredijo barkovljanski mla-: Gotovi smo da ga ne bo društva ki deniči jutri dne 4 septembra 1910' bi se ne udeležilo korporativno te slav- .... za velikimi železniškimi mostovi. :::: nosti v prid nasi solski družbi. Tega dne---.——____ še-le se bo videlo, komu je mari naša mladina ; tega dne spoznamo onega, ki: p—. ———-——----...- odobruje se svojo neudeležbo, da nam ^OVO KAVO „Salutlll" fiVelšMn krvni sovražnik ugrablia cvet naseea naroda . Y * r. . , . ~ " . in v svoje mreže, da ga odtujuje narodu in "ajzdravejši kavni pndatek. Dobiva se vzgaja v propalice, izdajice in janičarje. v vseh bolJš,h P™dajalnicah. Tega dne mora biti v Dekanih vse, kar čuti narodno? jVVVW¥V važne veselice vsa ^narodna društva, vendar ZllEOZBllATlllSlj aMBOLATOBL pa prosimo, da blagovole čimprej javiti po dopisnici svojo udeležbo s približnim šte-; vilom udeležnikov iz dotične vasi, da zamo-remo pripraviti primerno število miz in se- ttŽenastoSpib-'"i Ter° bt.a M ■»■ M GlMKHlIlI 3, L llfltfS. veselica imela vse drugo lice, nego je imajo, p© 9a do 1» lil Ofl 3- do 6 veselice običajno. I _----—■-—— Med veselico bo delovala šaljiva pošta. Istotako bodo srečni srečolovci med isto potegovali dobitke. Obračamo se do vseh gg. trgovcev, gostilničarjev, prodajalcev, rodoljubov in rodoljubkinj s prošnjo, da blagovole začeti » ■ - . . ■ - - ■ ■ v s pošiljanjem darov za srečolov. Vsak naj-! Klajf?, dB'CeljB III KOrODSOBV manjši dar bo vsprejet s hvaležnostjo, ker, zrr>ernih rerah je zrno do zrna — pogača. Robci, dež- po zmc:rnin cenan niki, igrače, buteljke, klobase, likerji, sla- fM lllICO Bel&GllBfG ftW. 19 lil sčice, posode, vrči, orodja — vse, vse bo . - m dobrodošlo ulica del Bosco Sfeu. 14. Udeležbo je javiti podružničnemu pred- ——— sedniku g. J. V a 1 e n t i č u, nadučitelju in MBt deželnemu poslancu pri Sv. Antonu, pošta Dekani; darove pa je pošiljati oziroma vročevati podružničnemu blagajniku, g. J. Piciga, županu v Dekanih. Na delo vsi za narod naš in njega cvet! V Tratu, 3. septembra 1910 S® ■umnain* " I Mihael Pahor | BAZOVICA. KI Trgovina jestvin hs moke, otrobov, mila, sveč, bsš olja, kisa itd. Oljnate barve iii barve z vodo za zidove itd. te. Ivan Godina TRST - ulica Scusaa Htev. 3 - TBST Izvršuje vsakovrptnu v to stroko 'padajoča dela :: kaior n. pr. stavbna, pomorska in obrtna. :: Poprave iz bandona, cirks. medena, bakra itd. tm se izvršujejo tečno fn solidno. KOPELJI I>T SE84LKE PO NAROČILU. - Prodaja kuhinjskih In kmetijskih potrebšč n 1.1, đ. ^^^ vso tc po n oenab. r. Viktor Bondei „ai Cigno rt, ulico San Glovnnnl 11. mi i 7rQt iiiisisk Rinrnin Vacori tržaška prodajaln, otaual ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21 Eazun različnih izberov najfinejših moških in ženskih obuval po nt- J ni Ž Jih cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje BoxC*Jf s trakovi . . . . po K 10-— Usnje Boscalf z elastiko . . . . po K 10'— Usnje Boxcalf oblika Derhy . . po K 10 50 Usnje Boxcalf z zapongmi Triumph po K 10 50 Enaki za dečke 1 K manj. - Vafckov. btego I. vr9te Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Zaloga ovsa Trst, uika Giorgio Vasarl 12 {na vogalu ulice Giuseppe Parini) teči najbolji krafikl teran, belo vipavsko in črno istrsko vino. — Vedno sveže BudjeviSko pivo. — ĐOMAČA EU2I5JA. — Cene zmerne. Postrežba točna. — Za obilen obisk se priporoča Anton Bole. j Josip Crnigoj j • nrinnrn^a slav r.Vii^mctun si/nin ' I ZAHVALA. Podpisani predsednik I. vseslovenskega narodno - radikalnega abiturijentskega sestanka v Trstu izreka tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem tržaškim Slovencem, ki so storili vse, da so nam napravili bivanje v največjem slovenskem mestu tako zelo prijetno. Zahvaljuje se prijatelju radikalnega gibanja ljubljanskemu županu in drž. poslancu Ivanu Hribarju za njegovo pomoč kakor tudi voditelju tržaških Slovencev d.ru Otokarju Rybafu za njegovo naklonjenost. Zahvaljuje se tržaškemu narodnemu ženstvu za vsprejem in preskrbljenje stanovanj. — Zlasti gg. Maši Gromovi, Karli Ponikvar-jevi, dr, Ryburevi, Nachtigallovi, Peričeviy rr dr. Gregorinovi, Jugovi, Lavrenčičevi, Kerne-vovi, Vosalkovi in drugim. — Srčna hvala bratskemu dijaštvu tržaškemu za sprejem in vodstvo zlasti tov. Batisti in „Balkancem"! Hvala bratskemu učiteljstvu za simpatije ! Hvala si. „Slavjanski Čitalnici" za sobo ! Hvala konečno tudi gospodu Kosiču za prijazno postrežbo! Hvala tudi naprednemu časopisju in vsem udeležencem ! Iz naroda za narod! LJUBLJANA, 31. VIII. 1910. Rude Trošt, predsednik I. vseslovenskega nar.-rad. • abitur. sestanka v Trstu. priporoča slav. občinstvo svojo pekarno in sladčičarno n Ulica Ferriera 37 vojal nI. Centi. ja i i I UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez vsaka bolečine Gdvet. pisarna Dr. Gresorlna in Dr. ^laulka 3EGST išče pisarniškega vaj enca* Dr.J.Čermak V, Tuscher zobo2dra MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-ink. Plača 6e takoj Ins. oddelku. 1 iz Solkana v svoje novo elužb? no mtsto -veljaj vsem onim, od kojih bi mi bila dolžnrBt posloviti se, tem potom i^oj po- I z^rav. — Mi ka E u n t i h. učitelj. 14'0 j z de tele, katera je ie eno leto prakticirala iftče službe pri kaki bttri babici v Trsta k«t pomagalka. Pismene ponudbe z pogoji pod .,KLADA BABICA' na Inseratnl oddelek Edinosti. 1417 Ob selitvi Mlada babica AGRO- MERKUR Trsi, ul. Stadioai št. 4 Svetloba stotin sveč s stroškom l'/j stotinke ca uro Brez tekočine, brez dima, brez vaace mrežice. — Luč U a benzin „TITUS" je najbolji, najbolj perfektni in najbolj ekonomični način razs?etljave. Cenik zastonj. GASPARI & MICHELICH ulioa F. Venezian št. 16, Trst. TELEFON 24-19. ^oooooo^ooaoooioo ftaloga tu- ia lnozem. Tla, ipirit2.; ll>.erjt t ia razprodaja n& d&balo in drobno Jakob Perhanc, Trr: Vla delle Acq jQ 6, nasproti Caff« Centrali 1 Velik izbor francoskega iampaajca, penečih i> ' smrtnik Italijanskih in avstro-odrskih vin, j Bnrrnnder, renskik vin, Mosella »n Chianti. Rsi.-,. konjak, razna žganja ter poaebni pristni tropino slivovee in brinjevec. Izdelki I. vr3te, dc5li is • Učnih krajev. Vsaka naročbi se takoj izvrši. Raa pošilja ae pa povzetju. — Oeniki na ^ihLevo Razprodaja franke. od pol litra napr^}« Centrala v Ljubljani | dobavlja Centrala? Ljctiljani i a kolonijalno in špecerijsko blago umetna guojila (tomasovo žlindro), soperfosfat, kalijevo sol9 kajnit, solitar itd. itd. W Kupuje in prodaja deželne pridelke vina, semena, sir, maslo, knhano in sirovo, olja itd- Obraćajte se na nas ! Zahtevajte naša pravila ! m Umetni: fotografični stelji ori sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakobu - TRST. ulica Hi?o štev. 42 (pritlidj'a) fTd IrrrSuje vsafeo fotografićno