»umail ■ Posamezne številke t Ra» radne Din —*50, *b bo* Z dcljali Din 1*—» ■ • ,TABOK» uhaja vsa* dan, niren S J nedeljo in nraxaikov. eb 18. uri i • ■ da.umom l 5 mesečno p • ■ »omstvo D : b ur, frf • Inse ■ 2 Niroča se • MAB1B0B, Poštnina ©lačana v gofdvTnli BRVTOfI nri Leto: 1 s v <7 / L BOR Maribor, sobota 8. lulija 1922. Posamezne Številke x Sa. radne Din —‘50, ob ne> deij ah Din 1*—. UKEDNl^TkO bo nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. st. 4, i. nad-s-ropje. TeUion interurb. st. 27ti. UPRAVA so nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telo« ■ ou št. 24. SHS poslnočokovui račun stev. 11.787. Na naročila brez denarja se nt jzira. — liokopisi se ne rračajo. Številka: 151. Ljudstvo in država, Nemško delavstvo jo v zadnjih' dneh •ponovno dokazalo, kako mu leži na srcu napredek, moč in edinstvo drža-^e. široki sloji nemškega ljudstva so danes istotako državotvorni in proti-^Gvolucijonarni kakor ata bila v pi:ej-5^jh časih nemški meščan im vojak.— -Hrzava nad vse — ta klic se širi med Jasami in j>odžiga ljubezen do silne, Rejene, zdravo domovine. Ne revolu-ClJa na desno in no revolucija na levo, ampak konsolidacija, obnova in napredek! Zmaguje sredina, prevladuje po-, -Mična, modrost, praksa gre pred teori-3°, realnost pred utopijo. . Odpor proti reakciji., ki se danes po-3®-vlja v širokih masah nemškega ljud-stva, jo odipor zdravega političnega in Sospcdarskega razuma Nemci so zave j ®'jo, da je njihov poraz realno dejstvo, so danes ne da izbrisati, ali zanikati. Konstelacija mednarodnih sil je taka, da je Nemčija odvisna od tujih držav in da bi pomenilo blazen h okus — Pokns, če bi naglo m a pretrgala to ve-in obrnila svoj zlomljeni meč proti včerajšnjim zmagovalcem. Taka resolucija — pa najsi bi imela monarhistično ali komunistično krinko — bi Mia po vsej verjetnosti in po vseh 1‘azlogih, ki se vsiljujejo Tealno mislecu in uvidevnemu človeku — popolna kapitulacija nemškega naroda, ®° svojih učinkih podobna ruefci tra-Nemške mase se zavedajo, da ^itev vseh onih problemov, katerih so jim takorekoč zadira v meso, g leži v teorijah, v komunističnih •/npPi°^’raontih, v militaristično - bur-' ' V sanjarijah o svetovni oblasti : .mstva in nemškega imperija. Bo-cnost^ nemške države, leži v čisto reji- !I?ri in. pozitivnem delu. Od tega, '•oliko bo to delo sistematično, smo-^reno in intenzivno, je odvisno, kako alec gg j>0 obnovila nemška država *n kakšen položaj bo zavzel nemški ^arod v Evropi in v . svetovnem go-sPod arsko-po-1 iti enem življenju. Važ-jejši nego velika revoluena gesla, u-^efeejši kakor apliciranje v učenih’ glavah rekonstruiranih idej na social-*lo> gospodarsko in politično življenje, 0 danes čisto pozitivni in na dosegu oko ležeči cilji, predvsem pa obnova F^POdarskega razvoja, dostop na svetni trg in pomirjen jo v glavah in j cdi. Eksperimentov je bilo za sedaj ovolj in — preveč; liadaljno eksperi-otiranje ih neekonomično trošenje , godnih sil bi povzročilo trajno po-a »Ijonost in izčrpanost. fj. Tega se Nemci zavedajo in zato vi-klm°' rla so ob vsaki reakciji, ob vsa-izbruhu- revolučne psihozo — vse-^n°> ali na levi ali desni smeri — oja-a sredina, ki tvori prehod med dve-skrajnostima. To je današnja nom- 1 a demokracija, bodisi moderno likalna demokracija bodisi socialna ^tttokiracija. Ta demokracija pa ne j..°re biti drugačna kakor konstrukta in državotvorna; računati mora ^n0 in povsod s tem, kakšno' je ■ v resnici, ne pa, kakšno bi 'j.^slo biti. Danes ima odgovorna po- i nalogo, da zdravi in obnavlja, aJti razdirala in- presnavljala je voj-ha>v njene posledice so daleko občut-, e3Še • kakor želja po novem prevrat-Ni *e tedaj čuditi, če se socialisti-«o orientiramo nemško ljudstvo pred . °°j in pred vsem svetom postavi za r^avo, ki že obstoja in da smatra da-JlSin.H tip Nemčije — države z močno 2vitim. kapitalizmom in'organizira-^ krepkim proletarijatom — za dol-® l‘ajno etapo v boju za gospodarsko . ^osnovo družbe. Nemško delavstvo ^ Pokapalo, da je istotako državo-0l^o kakor fraiicoskd ali angleško. Kongres meščanskošoiskih učiteljev Jugoslavije. Z*a gre b, 7. jul. (Izv.) Včeraj ob J), grebski učitelj Josip Tominčnič je uri dop. je bil v Zagrebu otvorjen prvi skušal to preprečiti, pa so mu ni po-kongres učiteljev meščanskih šol Ju- spočilo. Končno se je sklenila ustano-goslaviijo. 200-^300 delegatov iz vseh delov kraljevine je navzočih. Po obsežni debati o zakonskem načrtu za.^ ^ reformo meščanskih šol v Jugoslaviji je bila sprejeta, rezolucija, v kateri se zahteva kreiranje posebnega referent-skega mesta za meščanske šole a7 ministrstvu prosvete. Sklenila se je tudi resolucija glede regulacije plač učitelj- je bil v »Kolu« komerz. Danes si bodo stvu meščanskih šol. Sklenilo se je tu- zborovalci ogledali najvažnejšo kul-di ustanoviti za celo Jugoslavijo zvezo turno zavode, meščanskošolskega učiteljstva. Za- Burne scene v nemškem parlamentu. vitov organa za • pospeševanje interesov meščanskih šol in njenih učiteljev. List bo izhajal mesečno enkrat na 32 straneh. Ob 7. uri pop. so se zbrali zborovalci na Jelačičevem tingu in šli v meščansko šolo, kjer so si ogledali razstavo. Nekateri so napravili izlete v zagrebško okolico. Ob 7. uri zvečer Berlin, 6. julija. Državni zbor jo danes sprejel definitiven osnutek zakona o razdelitvi države, nanašajočega se na člen 18. državno ustave. Na to je zbornica prešla k interpelacijam glede izjemnih zakonov za zaščito države. Levičarske stranke so in torpediralo vlado, zakaj še ni razpustila organizacij pod imenom »Selbstschutz«, dalje, kako bo preprečila protirepub-likanske izjave pripravnikov stare armade in sodelovanje državnih čet pri protirepublikanskih demonstracijah. Ko je dejal posl. Hensel, da je nemško zaledje izdalo vojaške poveljnike na fronti, je nastal na levici silen vriše. Poslanci so vdrli proti govorniku in je predsednik y-sejo prekinil. Ko se je hrup nekoliko pomiril, je bila seja znova otvorjema, a komaj je Henset iizpiregovoiril prve Tiesede, so se hrupni prizori ponovili in jo moral predsednik sejo zaključiti. Tudi v pruskem državnem zboru je bilo danes zelo bumo. Med razpravo o predlogih treh socialističnih stranic, centruma in demokratov glede zakona za zaščito dr; žave, je nastal velik linip. Nemško-naoionalni poslanec Hermann je napravil neko oisebno opazko, ki je levičarje tako razburila, da so vdrli proti njemu in mu hoteli odvzeti besedo. — Nemški nacionaloi so priskočili Hermannu na pomoč, pri čemur sta se obe skupini spopadli. Zaman jo skušal zborni/sni predsednik Leinert vzpostaviti mir. Šele ko je zapustil dvorano, so se razjarjeni duhovi nekoliko pomirili. Predsednik je naznanil, da se bo s tem mučnim prizorom pečalo zbornično starejšinstvo. Ko je bilo končno posvetovanje starejšinstva, je predsednik zopet otvou'il plenarno sejo in pre.šital izjavo, v kateri poživlja vse stranike, naj ščitijo predsednikovo avtoriteto, ker je sicer parlamentarno delovanje nemogočo. Na to je-bilo zasedanje s posebnim predlogam preloženo. Poincare se brani, proti očitkom komunistov. ■ DKU Pariz, 7. jul. (Havas). Po dvodnevni debati o odgovornosti Poin-careja za izbruh svetovne vojne, katero debato so izzvale interpelacije komunističnih poslancev Vaillanta, Cu-tturiera in Cachina, ki so trdili, da je Francija mislila na vojno, še prodno so v Rusiji nanjo mislili, je povzel besedo tudi min. preds. Poincare. Spominjal je na dejstvo, da je za časa prevzetja vlade 1. 1912., ko je cela Francija zaradi odstopa enega dela Konga že bila razburjena, bilo njegovo prvo delo, da je ratificiral pogodbo iz 1. 1911. in je to bila gesta spravljivosti napram Nemčiji Francija jo zasledovala politiko sporazuma v Evro- PO POVRATKU DR. NINCICA’ Z BLEDA. Beograd, 7. jul. (Izv.) Danes se povirne z Bleda. dr. Ninčič. V dopoldanski seji min. sveta bo poročal o svojih razgovorih s kraljem, dalji? o Stejičevom pomiloščenju in o sporazumu z Italijo. To dni bo imel dr. Nin-čid v narodni sikupščini ekspoze, ki ga bo celokupna vlada pregledala in o-dobnila. POLJSKI KULTURNI JDELAVCI V JUGOSLAVIJI. Beograd, 7. jul. (Izv.) Dne 23. t. m. pride preko Budimpešte 95 poljskih vseučilišonib in srednješolskih profesorjev ter še nekaj drugih odličnih kulturnih delavcev v Zagreb, kjer o-stanejo en dan; potem odpotujejo v Bakar, odkoder bodo delali izlete po Primorju. Koncem avgusta ali začetkom septembra obišče Zagreb še 20 absolventov krakovske slikarske akademije pi. Do atentata v Sarajevu je imela z Avstrijo prisrčne odnošaje. Izvolski ni imel vpliva na pogajanja Francije. L. 1912. se je Francija trudila lokalizirati balkanski konflikt in ga pomiriti. L. 1914. je Francija tako malo m,izlila na vojno, da jo on (Poincare) z Viviani-jem odpotoval v Rusijo in šele na Vzhodnem morju izvedel o resnih dogodkih. Francija je storila vse, da prihrani Evrepi in celemu svetu katastrofo. Min. preds. je omenjal še tudi. sramotne pogoje, ki jih je stavila Nemčija za svojo nevtralnost. Nemčija pa je tudi, ne oki bi bila. počakala na odgovor, napovedala vojno. -O-— BOLGARSKA NOTA VELESILAM. Sofija, 7. jul. (Izv.) Bolgarska vlada je obvestila velesile, da je prisiljena zahtevati zaščito Zveze narodov in pTositi, da se odpošlje mednarodna komisija, ki naj preišče položaj na mejah in ugotovi, da Bolgarska no more nič storiti preti banditske’:m gibanju, ker radi razor oženja n more zavarovati svojih mej. BORZA, Zagreb, 7. jul. (Predborza. Izv.) Dunaj 0.3S75. Berlin 18.75, Italija 3.73, London 3-dje eksperimentirati z njenim obstojem, misleč, da je kakor nalašč ustvarjena za kotel bol.iševiške revolucije. No bomo opisovali, kako in kaj — dogodki so še vsem v spominu: — pokazalo se je, da je bil komunizem naj-< močnejši v nacionalno najšibkejših krajih in v pokrajinah, kjer vladajo še fevdalne gospodarske razmere. — Kljub temu pa je hotel ta komunizem, z nasilnimi sredstvi, ne pa z idejna preorientacijo zavladati nad našo državo. Tudi mi smo imeli podzemeljske organizacijo, ki so pripravljale z denarjem nesrečno Rusije nitroglycerinj in svinec za naše državnike in odgovorno politike, Ker pa si večina državljanov ni želela in tudi ni mogla želeti sovjetskega paradiža po ruskem vzorcu, je bila vlada prisiljena, da večino zaščiti pred peščico teroristov! in je izdala ostre odredbo za zaščito države. Za te odredbo je položil svoja življenje ognjeni patriot Draškovie ia kmalu bi bil postal žrtev atentata tu« di sedanji kralj Aleksander. Pokazalo se je, da ni svobode brez avtoritete in da je funkcija socialnega! življenja brez izvostnega piravnega reda nemogoča. Država mora bedeti nad pravim redom in zatirati anarhijo, če hoče zadostiti svoijm večnim nalo^ gam. Kakor v Nemčiji, tako ima tudi pri nas država kot reprezentant nacionalno in gospodarske celote predvsem pozitivne naloge in zato mora biti politično delo aktivno, konstruktivno in razumno. Danes ni naloga politike, da posega za revolučn.imi cilji marveč da na realnih tleh zida za početo stavbo, predvsem pa da obnovi in izboljša tam, kjer je otpustošila vojna, To opustošenje ni bilo le stvarno, marveč tudi idejno, moralno, organizato-lično. Kakor smo premagali komunistič-' no revolucijo, ki bi bila v naših raz< merah najtežja reakcija in bi nas iztožila kot plen starim neprijateljem, tako moramo premagati tudi poskusa zgodtavinske, plemenske reakcije, ki hoče na d reg način in z dragimi sredstvi pohabiti sadove velike nacionalne tra,gedii,te in razkosati našo državo \ male jedinaee. Vsak realno misleč dr< žavtjan je odločno oroti takemu eksperimentiranju, ki bi pomen do novo reakcijo, in bi nanr onemogočilo uspe-šen napredek. Če priznamo, da so današnje razmere daleč od one«?;a stanja, ki bi lahko vladalo v naši državi, jo na drugi strani naša naloga, da jih izboljšamo in popravimo s smotrenim, intenzivnim delom, ne pa dia porušimo hišo in zapustimo tla. Za smotreno in pozitivno delo pv je treba koncentriranih moči. uspo sobljeno politično vojske. Za gospodarsko obnovo in gospodarski napredek je potrebna široka, močna, jedili* st.vena. država. To čutijo Nemci irt tembolj bi to morali čutiti mi. ki smo izšli iz vojne kot zmagovalci. Država efcran % nad vse! — 30 tudi pri nas bojno geslo prave demokracije, bi gre po etapah, a zato trajno in sigurno le velikim čilijem. Politične vesti. * Nov spopad s Francozi v Šloziji. Iz Pesibročanov v Šleziji poročajo 5. julija: Ko jo včeraj Sla skozi mesto neka francoska kolona, je nenadoma nekdo ustrelil med vojake. Francozi so pričeli takoj streljati in so povzročili precejšnjo škodo. Hiša tovarnarja strojev, v katere bližini je padel strel, je bila popolnoma razdejana. Šest oseb jo.bilo ustreljenih. Po triurnem ob-strelj avanju je francoska kolona nadaljevala svojo pot v Test. Dnevna kronika. —Ministri v Sloveniji. Zemljorad-niški poslanik Avraimovič biva delj časa v letovišču Zlatorogu v Bohinju. Čujemo, da pride tja tudi minister P ribičevih z rodbino, — Za konzula v Trstu je imenovan naš dozdajini konzul v Zadra, g. Cincar Markovič. —Ostra izjava mfnfetra za narodno zdravje o vprašanju bolnic v Sloveniji. V seji narodne skupščine 6. t. m. je minister za narodno zdravje Omerovič odgovarja! na interpelacijo klerikalnega poslanca Krajnca v zadevi bolnic v Sloveniji. Njegov odgovor je težka obtožba uprave zdravstvenega odseka v Ljubljani. »Res jo,« — je dejal minister mod dragim — »da so bolnice v Sloveniji — kakor v celi državi •— v težkem finančnem položaju. Bolnice v Sloveniji so bile pred ujodinje-njem v upravi deželnih odborov. Izdatki za bolnico so se krili iz dohodkov bolnic in posebnih deželnih doklad. Po prevratu je narodna, vlada v Ljubljani s posebno odredbo bolnice podržavila. Dohodki bolnic se stekajo v državno blagajno. Iz proračunov je pokazal minister, koliko se je minola Rta za bolnice izdalo. Za čas od januarja do decembra 1921. je bi za bolnice v Sloveniji odobren kredit 154 milijona dinarjev namesto zahtevanih 3 milijonov. Od 1. januarja 1922 do_ dane« je bil zaprošen kredit 254 milijona, dinarjev. Za nobeno drugo pokrajino ni izdala država tako ogromnih zneskov kakor za Slovenijo. Minister nato ostro kritizira bolniško upravo in postopanje njenih organov. Klical bo odgovorne činitclje na odgovor. Bolniška uprava se je brez vsakega zakonitega pooblastila zadolžila za več milijonov dinarjev. Sedaj naknadno zahteva od ministra financ odoforonja. Stanje bolnikov v bolnicah treba Radivoj Rehar: Prešeren — germanofil- Marsikdo se bo začudil temu naslovu. Naš veliki Prešeren, ustvariteij naše umetne poezije, baritelj za slov. idejo ter smrtni sovražnik nemškuta-rije — pa germanofili Saj to ni mogoče. In res je : to ni mogočo! Pa vendar stoji to črno na belem zapisano v neki novi neški poipularno-znan-stveni knjigi, ki hoče biti poleg tega celo še objektivna. To je Klabundova »Geschichte d. Weltlirterajtur,« 52. zvezek »Zellenbuoherei«, izdan pred p ar meseci v Lipskem. G. Klabund si je nadel pri tem delu nalogo, seznaniti nemško javnost z razvojem in sedanjim stanjem literatur raznih kulturnih narodov sveta, v kratkih’ sicer, toda vseh bistvenih do tezah. V kolikor je vzel v roko prvotne stare literature Indijcev, Asircev, Babiloncev, Kitajcev, Japoncev, Perzijcev, Egipčanov, Grkov in Rimljanov ter literature nekaterih večjih evropskih narodov, mn je to v glavnem tudi uspelo, kako1* hitro pa je prešel na manjše nauode jugovzhodne Evrope, predvsem pa na 'Jngoslovene. je postal tako neveden in tendemcijozen. da se mu tega nikakor ne more odpustiti. Tu se, kakor pri ogromni večini nemških znanstvenikov, vidi na rvi pogled tudi pri Kla-bundu, da mu je nemštvo več nego objektivna znanost, da v znanosti ne zasleduje ekskluzivno čistih ciljev, ampak gotovo tendenco. Kako daleč gre v tem ta nemški imaaistveniijk, doku&ujo najbolj to, da u>T 'K omejiti na izključno res potrebne slučaje. Gospodarstvo po bolnicah v Sloveniji bo dal minister najstrožje preiskati (Op. ur.: To jo nujno potrebno zlasti v Ljubljani, kjer je pri 490 bolnikih nastavljenih 225 strežnic! Koliko kapitala so v plačah in brani za tako ogromno oeobje po nepotrebnem izmeče!) Ne moro dovoljevati, da kdorkoli zadolžuje državo brez zakonitega pooblastitp,. Proti vsem osebam, ki so odgovorne za to gospodarstvo, ec bo postopalo z vso strogostjo zakona in na podlagi disciplinarnih predpisov. Sanitetna uprava v Sloveniji se bo reorganizirala. Minister tudi ostro graja ugotovljeno dejstvo, da gotovi uradi razno zadeve poprej objavljajo v opozicijonelnih Listih, prodno dobi spise v roke .ministrstvo za narodno zdravje. Najstrožje bo postopal proti urednikom, ki so za to odgovorni. Končno je izjavil, da je za bolnice v Sloveniji odobren naknadni kredit v znesku 250.000 dinarjev. — Ostra je bila ministrova obtožba, pa zelo upravičena. Z odgovorom se je moral zadovoljiti celo klerikalni interpelant. — »Otroška tragedija« se imenuje znamenita Schonherrova drama, katero uprizoro v mariborskem narodnem gledališču člani- mestnega gledališča iz Varaždina. Predstava se vrši v soboto dno 8. julija 1922. od 29. uri. — Spačeni napisi. Prejeli smo: Na gradu si tamošnjj ključavničar popravlja napis. Ime ima pristno slovensko, Sinkovič. Kakor je pa videti, so bo še nadalje nemški »Sinkovitsch« razpenjal po zidu. Ce vidi človek te sr> ruk od ranico na mariborskih trgovinah in tablah obrtnikov, si hočeš nočeš moraš misliti, da se ved ti razni itsehi, eggi, schilschi, iggi. niso prav nič poboljšali in da še vodno sanjajo o nemškem »Mnrburgu« in o časih, ko bodb zopet sežigali slovenske zastave in brez vsako kazni tolkli po naših glavah. Nihče nima nič proti temu, če pišejo Nemci svoja imena po svojem pravopisu., škandal pa jo, da se v najbolj obljudenih ulicah največ slovenskih spiakedrank čita na tablah. Kako pride mn pt. Veselinovič do »W«, Zupančič do Suppamtschitseha, ptujski Šoštarič do Sehosolitaritschal! Temu izzivanju bi se moralo kratkoanalo. narediti že davno zasluženi konec. Go smo z enim podpisom odvzeli raznim grofom nad stotisoče oralov zemlje, pa se^svet ne pogreznil. se najbrž tudi ne bo, če na pr. Su.ppantsohitschu 8 črk vzamemo iz njegovega imena. Sploh se opazuje, da večina, avstrijskih trgovcev ne pozna »Maribora« in tudi slov. kljukic na imena no postavlja in tako naš^ trgovec mirno čita. da so je njegovo ime »Čuček« spremenilo v »Cucek« in še na misel mu no pride, da bi protestiral. navaja v romunski, grški in nekaterih drugih literaturah pač one malopo-membne literate, ki so imeli svoje vzore v Nemcih, medtem ko mnogo bolj pomembnih, ki pa slučajno niso bili prijatelj. Nemcev, niti ne omenja.Zato je pač prozorno, da zasleduje s to svojo »znanstveno« taktiko naimeh prepričati svoje nemške porojake. da so se vsaj srednjevropske, vzhodnoevropsko in južnovzhodnoevropske literature, ako no ravno že sploh vse, razvilo pod vplivom nemške ter s tem potencirati v njih nacijonalni ponos in zavest superiornosti nad ostalimi ne-nemškimi oziroma negermauskimi narodi. Gotovo največji greh pa je v tem oziru zagrešil pri nas Slovencih, kjer trdi, 'dia jo bil Franz Preser (v resnici ima v mislih Prešerna) »oin Bewundorer d or deutschen Kultur«, torej germanofil, kakor pri nas imenujemo talce ljudi. Kako je prišel Klabund do to trditve, ni mogoče dognati, a ker se Prešerna, vsaj kolikor je meni znamo, še v nobenem sestavku, miti ne v onih namenjenih Nemcem, m prikazovalo kot ljubitelja Nemcev, ampak vedno im odločno kot njihovega nasprotnika in borca za vseslovansko ideje, moram -nehote domnevati, da si je autor to sam izmislil. Koliko jo potem vredna taka »znanost«, o tem naj presodi vsak sam. Gosti gor-ovo ne dela ne autor ju. ne nemškemu znanstvenemu delu samemu. Sploh pa je poglavje o »balkanskih« literaturah, v katero jo stlačil poleg Romunov, Bolgarov in Grkov tudi Srbe, Hrvate in Slovence, silno BOE ____________ ako mu hudomušno »verhtmcajo« njegovo pošteno slovensko ime. — Prosimo pitne vode! Prejeli smo z deželo: Skpno v vsakem mestu, najdemo studence, kjer si človek lahko kar z ulico pogasi pekočo žejo, no da bi moral poseeati gostilno iin si odipo-moči za dragi denar. Tako je v Celju, če so ne motim tudi v Ptuju na tem in onem prostoru ličen vodnjak s lrovi-nastim čepekom in na verižici pripeto pločevinasto posodic-o. Žejen popotnik z dežele ali tudi domačin iz mesta se rad poslužiite te uidobne priložnosti, da se osveži brez gmotnega obteženja. »Sveta yqg®ka«, kje si, zakaj ne zastaviš tukaj svojega blagotvornega upli-val Kalco si mislite abstinenta, no recimo posebno novo ustvarjenega »mladega junaka«, ki pride iz bližnje ali daljno okolico v mesto, ga muči žeja, a si ne more odpomoči drugače nogo z gostilno, posebno še, če nima v mestu znancev ali sorodnikov, da bi šel kam v 'zasebni lokali po svežilno kapljico. ki izpod pečevja izvira. Da, d:a, to niso besede, ki naj utonejo le v prezirljivem nasmehi j a ju, ako imate dragi prijatelji in sosedje — resno voljo s »Sveto vojsko«, s »Prerodom«, z rešonjem Slovenijo pred vesoljnim potopom alkoholnim. Nedavno srečam v Mariboru moža g-»košem« na hrbtu. »Žejen, sem, kakor vroče železo, prosim gospod, kje je kak studenec v me-stul Ako grem v gostilno, me stane več nego kovač, ko železo vari!« Svetujem mu, naj gre na kolodvor, tam je, če se ne motim, virček vzidan v steno, s posodico. »Tam pa moram kupiti poronkarto!« in bila sva ob koncu. Nujno potreben je vodnjak s pitno vodo- in potrebno opremo vsaj na glavnem trgu v Mariboru. Vi za »dobrobit« vneti mestni očetje na magistratu, prosimo, dajte nam ga, ako Vam je res dobrobit naroda pri srcu in ne le prazna fraza! — Češka realna gimnazija na Dunaju. Avstrijska vlada je podelila češki realni gimnaziji na Dunaju pravico javnosti. — Sežiganje mrličev na Češkem. V državnem krematoriju v Pragi je bilo v mesecu juniju vpepeljenih 119 mrličev. Krematorij ne more udovoljiti vsem zahtevam, ker ima premajhno poč. Od 119 mrličev je bilo 72 katoliške vere in samo 22 brezkon fesijona-lcev. Katoliške cerkvene oblasti še vedno bojkotirajo sežiganje, dasiravno je menda za dušno zveličanje vseeno, če telo vpopeli vročina ali pa ga žro črvi. — Velikanska eksplozija v Nemčiji. V tovarnah za špirit v Belhvarde je 5. t. m. izbruhnil požar. Zaloge špirita so začele eksplodirati. Mnogo Požarnikov so pokopale razvaline. Več oseb je mrtvih. klavrno in šepavo. O srbskem narodnem pesništvu ve povedati sicer, da je navdušilo svoječasno 9elo Goetheja samega, žo korak naprej pa pravi, da je Jakob G rimm navedel V uka, da je pričel to pesništvo zbirati. Kdo je ta »Vuk«, je težko uganiti, ker je_ to krstno ime, ki je v Srbiji zelo razširjeno, mislim pa, da je to Vuk Karad-žič. Tega pa učeni Klabund seveda ne vč. V isti zmežnjavi pojmov opisuje dalje ves razvoj srbske literature, kjer skoči od Petra in Nikite Njegoša brez zveze do Uskoviča (pravilno TTskoko-viča), ne da bi omenil vso tako pomembno množico literatov takozvano-ga srbskega klasicizma. Od_ novodobnih pa pozna razen »Uskoviča« samo še Stankoviča. V hrvatskem in slovenskem oddelku, ki ol>segaba oba skupaj bornih 13 vrst, pa je vetrciil take kozle, da mu jiih nikakor ni mogočo odpustiti.. Saj se mora vsak, tudi površen poznavalec hrvatek<\ literature od srca. smejati, ako ne ravno jeziti, kar bi bilo bolj umestno, že prvemu stavku, ki začenja: »Ponos hrvatske literature sta .Stanko' Vraz in Petan Preradovič ...« Ivana Zaharja, katerega omenja nato kot hrvaitBik. pesnika, pa v resnici ne poznam, ker ga ni in ga nikoli ni bilo. Koga je tako prekrstil, ni mogočo uganiti. Pa ne, da bi imel v mislih pri tem našega Ivana Cankarja? Toda Cankar vendar ni bil Hrvat! Od modemih hirvatskih literatov pa pozna samo Milana Begoviča. Miroslava (on ga piše »Miroslav«) Krležo ter Ljubomirja Miciča, zloglasnega izdajatelja »Zetnir _ - Maribor. 8 julija 1922. — Mučenec znanosti. Sloviti bakterijo! og profesor Edmund Well je odšel na poziv poljske vlade v Lvov, da proučuje pegasti legar. Pri nekem poskusu mu je padla v oko kultura bacila, pegastega logarja. Mladi učenjak j0 vedel, da ga čaka neizprosna smrt,-zato jo takoj odpotoval v Prago, da bi umrl v svojem rojstnem mestu. Par dni na to jo podlegel težki bolezni.' — Ogromni davki v Avstriji. P d* hodnje dni pride v avstrijski skupščini na dnevni red predlog finančnega ministra Segurja o novih davkih in 0 uvedbi prisilnega posojila. Številke, ki ' jih vsebuje ta predlog, so skoraj fantastične. Tako se bo 350kratni katastra! ni čisti donesek zvišal lO.OOOkratno in sicer na podlagi stanja v letu 1919. T° bo silno obremenilo kmečke posestnike, ki bodo morali plačati 450 milijard davka na loto. Mestnim hišnim posestnikom se hišni davek poviša OOOkrat-no.> S tem morajo nujno poskočiti tudi najemnine in bo skupščina takoj sprejela nove določbo o zaščiti najemnik0* Akci jske družbe bodo odstopile drža* 15 odstotkov svojega kapitala kot prh silno posojilo. — Državljani, ki pk' en jejo splošni pridobitni davek, b°d° plačali 33krat vo'- kakor doslej. Pri' silno posojilo, ki mora prinesti drža* • čez 1. bilijon kron, jo pravzaprav lok0' va oblika premoženjske oddaje. , — 1530 kron za hlebček krnlia. F Dunaja nam poročajo: Prihodnjo.^ se bo zopet podražil kruh. Govori^.8®’ da bo stal 1 tlobček 1530 kron, štruci®9 pa 040 kron. — Manever angleško mornaric®« Kralj se je danes vkrcal v Portsmouthu, da si ogleda prvi veliki manev®r angleško mornarico v povojnem casil« Sodelovala bo cela atlantska mornarr ca, tako na pr. 10 velikih vojnih ladn in veliko število manjših ladij. — Velika železniška nesreča. Iz T9* riža poročajo: Brzovlak Pariz-Stra^ burg jo včeraj tik pred uvozom v saMJ burško postajo skočil s tira. Pri ra* so bile 4 osebe ubite, 3 težko ranjen0, pa jih* je bilo lažje ranjenih. . — Železničarska stavka v Amerp-Pozivu k stavki, ki so ga izdali PTfV( sodniki šesterih zvez ameriških žekj’' ničarjev, se je odzvalo doslej pribij9, 50000 delavcv iz železniških delavtb Neiv-Englada. Dosedaj še ni nobem9 motenj pri. železniškem prometu. , se stavke ne udeležujejo vlakovodje,’’; drugo obratno osobje. Vlaki voz« redno kot prej._____________________ ©J—©J—03—gS—C*—@3 -©]— @5—^ j Darujte za ,Sklad otrošk® i bolnice1 v Mariboru. cgs-re) -ca-ce)—□—cel—o— --------------------------- ta«. Še bolj pičlo pa je njegovo P°zrvL vanje slovenske literature, katero ' absolviiral v petih vrsticah, katere ® vajam tu v celoti; da bo vsak 1®'“. sam sodil, »kaj zna« ta Nemec. O s’.., venski literaturi piše: Iz slovenske teraturo je treba omeniti Franca P serja (Prešerna) (1800.—1849.), ob® dovaloa in ljubitelja nemške kultrt Slovenci ga prištevajo med najy°\^ pesnike vseh časov. Dalje pa sta si PR dobila znatno ime tudi baladni Josip Strifttar in goriški duho®^ Gregorčič.« — m V petih' vrsticah', ki jih' je po®*®^ naši literaturi, je napravil ravno v . kapitalnih napak. Prvič so naš pesnik ne ' imenuje Preser, Prešeren, drugič ta Prešeren ni . nikoli »občudovatelj nemške kult11 ^ tretjič ga ne prištevamo le mi Slov „ med prve pesnike, ampak vsi, ki t poznajo, četrtič Josip Stritar ni baladni pesnik, sovrstnik Gregorci ampak jo biil to Anton Aškerc 1)11 tič se Stritar ne piše z dvema »tt«■,.*) kozlov bi pač. nihče ne mogel ustiv«.^ v tako kratkem sestavku, kakor ■ je g. Klabund. Taka zgodovina'“^jj, tovnega »lovstva je kulturen proti kateremu moramo najodbk’ ^ protestirati. Ako je Nemcem pC kultuirnih s til rov z nami in a ustanavljajo »nemško - jugeslovchs družb« le iz zahrbtnih " ” meno* ^ tem se mora temeljito b 1 m eni-1 čin njihovega opisovanju rnšega ‘jj višjega, kulturnega zanosa -- lia>-teraturo '-Q- Maribor, S. Julija 1922." >T S B O K«" Stran 8. Dopisi. Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Opozarjaima izletnike iz Ljubljane oz. krajev niže Grobelnega, da imajo iz-■vmst.no železniško zvezo z vlakom, ki odhajajo iz Ljubljane ob 5.40. 12,19 in 18. uri, ker so v Rogaški Slatini že ob 9.35. 16.12, oz. 21.55 uri. Kar so tiča vračanja sta — dokler so ne ustavi razen zagrebškega na Grobelnem tudi ljubljanski popoldanski brzovlak — Priporočljiva sairno vlaka, ki odhajata j® Slatine ob 5.18 in 17.32, ker imata na Grobelnem takoj zvezo z Ljubla.no. 7~ Glede na to, da je brlo vojaški, godlbi iz Maribora, ki jo zadnje sezone koncertirala v Rogaški Slatini, radi sodelovanja pri kraljevi poroki nemogoče, c'a bi bila pravočasno na mestu, je zdraviliško ravnateljstvo angažiralo Prvovrsten, sedaj že 28 mož bToječ orkester, sestavljen iz članov ljubljanskega opernega gledališča in godbenikov z Dunaja. Promenadni koncerti se Vrše vsak dom po dve uri dopoldne in ^•Poldne. Število gostov jo že zdaj do-®®Bl° lanski maksimum; ker pa imajo tekom tega tedna prispeti mnogo-brojni, že prijavljeni gosti, je za letos 2a£otovljema naravnost sijajna sezona. Konjice. Pri nas je industrijsko ve-®PQdjetje L. Laurioh, tovarna za u-Kompanjona toga podjetja sta a3e sin Alfred Laurich in zet Wag-n ^asi je v prejšnjih časih zelo veliko stonl za konjiške Nemce. Pel 3. »kot slavček v »Gesamgsver- nu« a tip jo šel po vo^j zastonj u-Pura oči v to Podjetje, da bi prišel do aela in zaslužka. Madžar ali Nemec, torej ne naš državljan, neki bivši stotnik v Avstriji, stanujoč pri Ulovi v ®kalcah, pa je bil sprejet v službo pri podjetju. — V »Cillier-Zeitung« pa smo nedavno čitali, da sn hvalijo rasi Konjiški Nemci in nemškutarji’ da so Nalili državljani. To pa ni resnica, Caj’ti, ako bi bila resnica, ne bi se pri ftaŠib podjetjih nastavljali Nemci iz rasiha, Avstrije, ali celo Madžari. Naše. oblasti bodo morale tudi tej stvari polotiti pozornost. Dovolj je im porta ^jcev v našo državo! KonjičanL Konjice. V Zrečah je 2. t. m. prire-neki »Orel« veselico. Tja je poro-^la tudi ma.loeaveflna slovenska rod-pina P. D. Očka, prileten možakar, se 'l0 na tej prireditvi navdušil tako, da 1® momentano pozabil, da je Slovenec, ^ukajoč so v sredini svojo žlahio. de-je svojim hčerkam in zetom »pla-Oj, smola! Tukajšnji g. sodnjk c? slučajno prišel v dotično gostilno. muk — že so zginilo plavice raz prsi ^lačnega Slovenca. Govori se, da so 86 očka tako prestrašili ob pogledu na hodnika, da bi se bil kmalu profesorji cviker razletel na sto koscev. Za tako velik narodni greh se je stari lešnik najbržo zbal, da bi se ga ob-!°dilo kar na veselici na Mihetov ri-cat. Treba se Ti je smešiti tam. kjer ne marajo. Blaitiš narodni čut še z °Po roko, ki bi z njo naj pretil svoji Zadimi, (Ja ositane zvesta svoiemn na-rodu in domovini. Mar bode Tvoja Radina, ki se je ženila povečini s sa-^imi tukajšnjimi nemškutarji, po tvo-Jrh »dobrih vzgledih« spreminjala gar 3ftve ovce in kozle na tak način v jag Pjotal Povej nam v prihodnji številki “^Sa lista, ali si Slovenec, Srb ali Hr-če ne pa pojdi v rajh k svojcem. ^ ^.onjičani! Zidanj most. Ko so je v nedeljo lacal poštni sluga Ciril Železnik na x 0J°m kolesu domu, mu je neki ne-■^nec pocbtarvil celico. Kolo se jo zvrnilo ter je Želeomik dobil Kude poškodbe na nogi in na obrazu. Hudobnež je izginil. — G. Heleni Kralj iz Oelja je bilo pretekli teden pri prestopu iz vlaka v vlak ukradenih 500 din. — V nedeljo se je poročil gostilničar in mešan- Milan Perdih v Zi danem mostu z gdčrno Ano Kerlaifcec. — Radeški in zidammoški Sokoli so imeli v nedeljo z naraščajem pešizlet v Hrastnik. Izborno so izvajali razne vaje. Došli so tudi bratje iz Maribora im Posavja ■ J! Ptujska cvetka. Na Ptuju živi od prevrata sem neki g. Mikuletič. Jo begunec, Primorec, ki je prišel semkaj službovat na sodišče, kjer ima šar-žo kan olista.. Vsi vemo, da se dragi u-radmiki, posebno sodnijski im politični, ne udeležujejo raznih hujskajočih shodov, teinmanj pa na njib nastopajo ako nočejo zgubiti vere vnepristra-nosit. Ta gospod pa, odkar je v Ptuju in je postal Peskov sorodnik, nima mirno ure. Začel je pri Narodno-so-cijalistični stranki kot agitator, nastopal kot govornik in hujskal ter napadal vse ljudi, ki niso njegovega mišljenja in njegovi privrženci.. Vsakdo so ga izogiblje. Mi vprašamo sodno upravo, kako da dopusti temu človeku tako nastopati? Milo rečemo, da nimamo radi z njim opravka, ne pri sodišču no drugod. Kaj pa ko bi šel tja, kjer no bo imel prilike napadati lastnih ljudi, ampak italijanašo1? Takim mladim ljudem, kakor jo on, brez vsake življenjske skušnje, se ne bomo pokoravali, im če tudi že sledi neb roj napadov v »Novi Pravdi« ali »Jugoslaviji«. Mi imamo na sodišču zaupanje le v take uradnike, ki se ne izpostavljajo na političnih shodih Brandnerja in Deržiča, ampak ki korektno opravljajo svojo službo. Vsakega mirnega človeka dime neprijetno, ako ima na sodišču opraviti, ter pri tem pride v stiko s človekom, katerega spoznt kot osebo z raznih političnih shodov, kjer so se zgostili neosnovani napadi na razno osebnosti. Mestna glasbena šola v Ptuju. V petek, dne 23. junija ob 17. uri je bila javna produkcija gojencev mestne glasbene šole v Ptuju. Ta produkcija je pokazala, da je ptujska mestna, glasbena šola v zadnjem letu lepo napredovala. Napredek posameznih gojencev nas jo naravnost presenetil. V dveh točkah pa je glasbena šala predstavila novo stnijo svojega delovanja: nastopil je goslarski oddelek 24 dečkov v starosti 8—14 let, ki je popolnoma samostojno brez dirigenta izvajal Bradačev. Menuett. Koliko dela tiči v tem, to zna presoditi samo tisti, ki ve, kako težko so otroci vzgajajo k disciplini in točnosti. Dijaški orkester, ki je izvajal R. Straussovo Serenado, je tudi nova institucija. Letos je šo potreboval pomoči drugih godbenikov, toda začetek je storjen in upati smemo, da se sčasom dijaki izvežbajo v vseh instrumentih im dobimo popolni dijaški orkester. Mestni glasbeni šoli čestitamo k lepemu uspehu! Ptujska mestna glasbena šola je podobna otroku, ki je izgubil svoje starše. Očim in mačeha ga zanemarjata in bi se ga rada rešila; obrok pa kljub temu raste in 3e razvija bolj kakor druga negovana _ deca. Mestno glasbeno šolo je ustanovil mestni sosvet pod gerentstvom dr. Senčarja 1. 1919. Dve leti je šola bila brez lastnih prostorov in se jo potikala kot podnajemnica v tesnih stranskih prostorih Dijaškega doma, dočim so jo v mestnih za glasbeni pouk določenih prostorih šopiril nemški »Mnsikve-rein«, čigar voditelji so v svoji nepri-stopnosti šli tako daleč, da so odklonili sprejem slovenskih članov. Lani je vlada razpustila »Musikverein« in pie-stma glasbena šola jo dobila svoje 1 trstne prostore. Kako vredna jih je bila, je pokazal napredek preteklega šolskega leta, — Šola ima 4 učiteljei ravn. Vaclav Emgerer poučuje gl asov ir, gosli, teorijo im orkester, prof. Boh umil Gre-gora bivši profesor na konservatoriju v Nižjem Novgorodu in solist v orkestru carske opore v Moskvi, je specija-list za .gosli, gdč. Olga Rejolova in Anka Stiih rova poučujeta glasovir in teorijo. Učencev in učenk je bilo v n. polletju 158 in sicer 118 za glasovir, 1 40. eosli; teorijo in petje se jih je učilo J9J.’. To število je najlepši dokaz za potrebo glaSl>ene šolo v Ptuju. In vendar jo glasbena šola pastorka mestnega magistrata. Očim župan Lozimšek je no ljubi in bi se je rad otresel, ker baje »mič ne nese« — kakor da bi šole bilo podjetja za dobiček! Nekdanji ptujski župan Omig je tudi bil »praktičen« mož, to kažo njegovo milijonsko premoženje, toda znal je svojo dobičkaželjnost skrivati za idealna gesla kulture in napredka. — Mestna občina je pod njegovim vodstvom z velikimi žrtvami dosegla razširjenje nižje gimnazije v višjo, ustanovila Dijaški dom, Dekl. mošč. šolo ip »Madchemheim« (sedaj »Mladika«). Ornig jo dobro preračunal, da se s tem dvigne promet in da bo on potem prodal več moke, soli, kruha in žemelj. — Po prevratu se jo tem zavodom pridružila deška meščanska šola in mestna glasbena šola. Toda župan Lozinšek je sovražnik teh kulturnih zavodov, Id »nič no nesejo«. Lažisoci.ialist se zgraža nad denarnimi žrtvami mestno občino za izobrazbo siromašnih slojev — ptujski nemški bogataši si itak' lahko privoščijo svojo privatne učitelje im tudi res vzdržujejo colo vrsto zakotnih učiteljev in učiteljic, siromak pa naj ostane brez izobrazbe! — Občinski odl)or je za mestno glasbeno šolo izvolil poseben kuratorij, ki naj skrbi za napredek tega zavoda. Toda ta kuratorij.. čigar predsednik je župan, ne zasluži svojega imena »skrbnik«, temveč je naravnost zanemarje-valec in masproitnik glasbene šole. To se je jasno'pokazalo tudi pri javni produkciji. Od članov »kuratorija« videli smo samo enega pri produkciji, drugi niso imeli časa, imajo pa čas za razne prireditve »Mtinnergcsangsve-reina« etc. Pa kljub temu se glasbena šola lepo razvija, ker ima zdravo jedro: požrtvovalno učitelje in dovzetne učence. JDS. V Zidanem mostu se je vršil v torek 4. t. m. sestanek zaupnikov JDS, ki je bil sijajno obiskan. Demokratska ideja je tudi pri nas pričela pridobivati tal. Mariborske vesti. Jlaribor 7. julija 1922. m Predstava v Narodnem gledališču. V soboto, 8. t. m. ob '20% gostujejo v Narodnem gledališču člani varaždinskega gledišča. Uprizorili bodo Schon-herrovo »Otroško tragedijo«, ki doživlja na vseh odrih veliko priznanja. m Za veliko ljudsko veselico in koncert srbske vojne siročadi bodo pripravljeni avtomobili, ki bodo prevažali ljudstvo od Kralja Petra trga do vojaške realke proti mali odškodnini. Začetek prireditve je po plakatih napovedan ob 15. uri, se je pa radi silne vročine, ki vlada ob tej uri nekoliko preložil, tako, da se bo pričelo s proizvajanjem programnih točk ob 17. uri. m Lastnike vrtov, ki razpolagajo s svežimi cvetlicami naprošamo, dabla-govolo za ljudsko veselico v nedeljo prispevati s svežim cvetjem. Cvetlice naj se pošlje v nedeljo dopoldan v Drž. dečjO slanico v Stroesmajerjevo nlico 26, ali pa istotja naznani, kam, da se naj jih pride iskat. m Za vse cenj.ene dame in gospodične, ki bodo sodelovale pri nedeljski popoldanski slavnosti bo pripravljen poseljen breg, ki bo vozil vsako pol ure od 15. ure na,prej izpred VSliko kavarno na veseličen prostor. m Dar maturantov jubilantov Dijaški kuhinji v Mariboru. Gospodje maturantje iz leta 1897 mariborske gimnazije so darovali ob svoji 251et-nici Dijaški kuhinji v Mariboru 2640 K, oni iz leta 1907 pa ob svoji petnajstletnici 3006 K. Prisrčna hvala. m Produkcija te telepatije in sugestije, ki jo je priredil sinoči v napolnjeni dvorani g. Svemgali, je btia za mariborsko občinstvo prava senzacija. Telepat je spretno im odločno rešil vse naloge,- ki mu jfih je stavilo občinstvo in pokajzal na zanimivih, mestoma zelo zabavnih eksperimentih delovanje skrivnostmnih’ telepatičnih, in magnetičnih sil, ki spe v mediju Njegova pi-odukcdja je biila vseskozi eksaktna, brez pozemstva in šarlatan* stva; zato lahko g. S ven galij a prištevamo k resnim hipnotizerjom, ki spadajo tudi pred resno občinstvo. V Mariboru je doživel g. Svengali popoln1 uspeh. I ( m Darovali so Jugoslov. Matic!: Dekliška mešč. šola, II., 1. d. nazr. din. 42, in zbirko znamk, g. pisarniški ravnatelj Jos. Kraševec 227.50 din., na* branih kot prostovoljna vstopnina le porotnim obravnavam; ga, Valenčič 4 dim.; TTIa razr. deško meščanske šole 33.75 din. kot, preostanek izletniškega sklada. Znamke so darovali: g. Krištofič, Devetakov Viktor im gdč. N. N< Vsem darovalcem in zbiralcem »krona hvala! m Še en in zadnji večer telepata Svengalija. G. Svengali priredi jutri točno ob pol 9. uri zvečer v Gotzovi dvorani poslovilni večer. Na programu so novi eksperimenti iz telepatije in sugestije s sprem ljevanjem godbe* Zelo zabavno. Vstopnice se prodajajo od 6. ure dalje pri blagajni Gotzova dvorano. m Usmiljenim srcem! Vojni invalid, katerega je vojna popolnoma uničila, prosi usmiljena srca za podporo. Zena mu je med vojno umrla in zapustila pet nepreskrbljenih otrok. Da preživi sebo in otroke, je razpečal že skoraj vse premičnine, sedaj pa ga je vrh! vsega, zla še doletela bolezen, tako, da se z družino vred nahaja v največji! bodi. Podpora nujna! Darove sprejema naše uredništvo. Imena darovalcev bomo objavili! m Dolgoprsti prijatelji zelenjave. Na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom nam 6poroča policijski ko-niiisarijut, da se je naknadno ugotovilo, da g. Sehreiner ni izvršil tatvine čebulo, ampak da je čebulo nabral po naročilu in z dovoljenjem njegovih staršev, katerim je pripadala. Na podlagi te ugotovitve je bil g. Sehreiner tudi izpuščen ter rešen vsakega suma. m Za ubogega invalida je daroval tovariš invalid 40, neimenovan dobrotnik istotako 40 K. Srčna hvala. —■ Posnemajte. m Kavarna v mestnem parku. 03 danes naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. — m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tn in inozemski listi. Eleganten Bar. —* Dnevno koncerti. m Odjave obrtov v mesecn junija 1922. Ana Planiki, Koroška cesta 102, trgovina z mešanim blagom; • Franu Stauber, Smetanova ulica 48, trgovina z lesom ter Ivan Marinič, Jenkova ul, 4, mizar. m Seznam obrtnih prijav v mesecn juniju 1922. Vekoslav Golubovič, A-i leksandrova o. 41, špedicija. Vodišek; Matilda, Frankopanov« ul. 23, trgovina z lesom. Marjeta Honak, Glavni trg, trgovina z jajci. Josip Hutter, Rotovški trg 8, trgovina z manufakturo na debelo. Josip Dergas, Koroška cesta 48, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na debelo. »Agrumaria« družba z o. z., Aleksandrova ulica 51, trg. z živili na debela lastnim in komisijskim potom. Lavo-slav Kranjc, Vetrinjska ulica 15, sej-marstvo s slaščicami. Dominik Škrbec, Koroška cesta 102, trgovina z mešanim blagom. Družba za prodajo Singerjevih strojev Boume & Oomp., podružnica Maribor, Dravska ulica 10, prodaja šivalnih strojev. Nendl Ant., Tržaška cesta 1. mesar. Milan Kuštrin Ljubljana, Jurčičeva ulica 9, trgovina s tehničnimi izdelki stroji im njrh deli. Albin Mlakar, Krekova uliea 8, izdelovanje umetnih gosli po lastnem izumu. Franjo Znider, Pobrežka cesta' 9, ključavničar. Alojzij Tscharre, Pod! mostom 8, mesar. Zugmam Konrad, Glavni trg, mesar. Tvrdka »Merkur« Cankarjeva ulica 1, trg. z manufakturo na drobno. Anton Tonejc, Mlinska ul. 23, izdelovanje lnsne vode »Andro-pogon«. • Anton Kranjc, Glavni trg, prodaja limonade, limon, sadja in malinovca. m Najdeni predmeti. Od 15. do 30. junija 1925 so bili oddani pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči1 najdeni predmeti in se zamorejo od iz-gubitelja dvigniti: dvokolesni voz; srebrna ura z verižico; kolajna: zelena športna, čepica: par črnih moških Stran® »TSB O Tb flTarib&r. >. Tanja 1922 __________________'_____________mJ ** čevljev in par nogavic; manjša svofa Eenarja: ženska ruta; več ključev; ženska bluza; ročna torbica z denarjem in denarnico; žoga za nogomet; ženska ročna torbica^ ter kokoš. Tvrdka Sin-rer šivalni stroji Bournc & Co., podružnfca v Mar&oru so je preselila v nove prostore Šolska ulica št. 2. Nadomestni strojni deili, igle, Olje kakor velika izbira šivalnih strojev za irodbinsko in obrtniško rabo v zalogi. Stroji se prodajajo tudi na obroke v 24 mesecih. 1003 Narodno gledališče. Gostovanje v mariborskem Narod-iem gledališču. V soboto, dno 8. julija 1922 gostuje v našem gledališču neka-j mladih članov varaždinskega mestnega gledališča. Uprizorili bodo znamenito SchSnherrjevo »Otroška tragedija«. ki je vzbudila svoj čas v gledišču in literarnem svetu veliko zanimanje. Prva ekspresijonistična drama na mariborskem odru. Gosp. ravnatelj Bratina pripravlja senzacij omelo o Ha-! Benoleverjevo dramo »Jeaiseits«. Prva 1 uprizoritev se bo vršila v Mariboru j potem pa se vrše gostovanja po vseh j večjih mestih Jugoslavije. Prevod, za katerega se že zanimajo razna založništva, oskrbi znani mariborski pisatelj g. prof. Šilili. Sokolstvo. o Poziv članstvu sokolskega društva v Mariboru! Vsak član in članica (društva, kateri se hoče udeležiti I. ju-goslov. vsesokolskega zleta v Ljubljani, se ima oglasiti v društveni pisarni, da naznani za zlet potrebne podatke. Seboj je prinesti izkaznico. Uradne ure vsaki torek in četrtek od 18. do 19. ure ob nedeljah' od 10. do 11. ure. Izrecno se opozarja na to, da se prijave sprejemajo samo še do 12. julija t. 1. o Odbor Sokolskega društva v Mariboru vabi vso svojo deco in naraščaj k sprejemu vojnih siirot, ki pri-ppo v nedeljo, 9. t. m. ob 10. uri na gl. kolodvor v Mariboru. Zbirališče za deco in naraščaj v kroju je ob 9. uri v Narodnem domu. Želeti je, da so z do-i co udeleže sprejema tudi njihovi rodi-1 tel,ji in vso zavedno jugoslovansko prebivalstvo mesta Maribora, da se tako pripravi v vojni osiroteli bratski srbski deci na . naši najsevernejši državni granici najprisrčnejši in najdo-stojnejši sprejem. Naj dozna srbska deca, da biva tod narod poln ju gasilo-venske gostoljubnosti in ljubezni, K sprejemu piridi vsak, ki sokolsko čuti. Zdravo! Odbor So/kola v Mariboru. —o— I. JUGOSLOV. VSESOKOLSKI ZLET V LJUBLJANL Naraščajski dan dno 23. julija. Poživljamo vsa bratska društva, da pravočasno javijo udeležbo naraščaja dne 23. julija. Bodite točni, še lahko izvedemo vso predpripravo. Spored nara-ščajskega dneva je sledeči: 22. julija prihod naraščaja v Ljubljano. Zvečer pozdravni večer naraščaju. Češki naraščaj pride v Ljubljano popoldne okoli 2. ure. 23. julija ob 6. uri zjutraj tekmo naraščaja. Od 7. do 8. ure skušnja češkega naraščaja moškega in ženskega. Ob 8. uri skušnjo jugosl o venskega naraščaja. Ob H11. uri nastop k povorki. Ob U. uri povorka. Popoldne ob 3. uri zbirališče v garderobah. Ob 4. uri javna telovadba: 1. prosto vaje moške dece, 2. proste vaje žensko do-ce, 3. proste vaje češkega naraščaja, 4. proste vaje j,ug. naraščaja, 5. vzorne vrste češkega in jug. naraščaja in igre. Zvečer gledališčo in razni koncerti. Pcndoljek dne 24. julija izlet na Bled, ogledovanje mesta, razni koncerti itd. Zletni znaki. Poživljamo vsa bratska društva, da naroče takoj zletne znake. Cena zletnemu znaku 20 dinarjev in 1 dinar 50 para za zavarovalnino. Društva naj pošljejo z naročili točne sezname bratov, ki naročijo znak. En seznam si naj obdrži društvo samo. Bratjo ki dobijo zletni znak in ki so navedeni v seznamu so zavarovani proti eventuelnim nezgodam na železnici in na telovadišču vsesokolskega zleta. Vstopnice za tribune za vsesokolski zlet. Poživljamo bratska društva, da naroče čimpreje za one brate, ki re-flektirajo na sedeže na tribunah, da sedeže čimpreje naroče, ker se za Sokolstvo sedežev no rezervira. Cene sedežev so bile objavljene v Sletskem Vestniku. S Trgovina, obrt ia industrija. Trgovska pogodba z Avstrijo. U- vozniki se opozarjajo, da je carinarnica že prejela predlog, cariniti blago avstrijskega izvora na podlagi podaljšane pogodbe po minimalni tarifi. Kdor je od 1. julija dalje plačal carino za blago iz Avstrije po maksimalni tarifi, sme zahtevati povračilo razlike. Plače nastavljencev in učencev. Trgovstvo se opozarja, da se ima držati edinole onih pogojev, k a tore je prejelo te dni pismenim potom od gre-mija in nima nikdo od nastavljencev •ali učencev pravice, zahtevati kake druge pogoje ali odškodnine. Zamenjava 5 dinarskih bankovcev pri podružnici Narodne banke se vrši samo še do 20. t. m., na kar se trgovstvo opozarja. Soort. : ISSK Maribor. Danes v petek 7. t. m. ob 20 Vi uri se vrši v gostilni »Maribor« na Grajskem trgu sestanek vseh aktivnih članov nogomet,nega odseka. Udeležba vsakega posameznika potrebna! POLNP. Nemudoma se imajo predložiti obračuni prvenstvenih tekem Maribor : Svoboda, Eapid : Svoboda; Mak : Ptuj in Mak : Korotan sicer se bode proti prizadetim klubom kazensko postopalo. — Sodniški izpit pred komisijo JNS iiz Zagreba se vrši dne 8. julija ob 19. uri v sobi Športne zveze teoretični ter v nedeljo pred in popol-dne praktični izpiti. Za izpit so pripravljeni sledeči gg. Osebik, Šepec, Nemec in Franki. Imenovani imajo brezpogojno polagati te izpite, ki zahtevajo ogromne stroške. Vsi kandidati naj prinesejo s seboj fotografije, da se jim morejo takoj izstaviti sodniške legitimacijo. Po zaključku izpitov se vrši v nedeljo dno 9. julija zbor vseh sodnikov LNP zakar prosimo polnoštevilne udeležbe. Delne, z izpitom zvezane stroške, prevzame na prošnjo LNP oziroma sekcija sodnikov. Mariborska sodniška sekcija se odpelje v soboto z brzovl aikom. »Ilirija« (Ljubljana) je bila od praškega Malostranskega SK dvakrat poražena in sicer z 4:2 in 6:1! To češko moštvo gostuje drogi teden v Mariboru. : Teniis - turnir na Bledu. V poča/ ščenje bivanja kralja Aleksandra ifl kraljice Marije na Bledu je Športna zveza priredila veliko športno tekmovanje. Pričelo so je to tekmovanje pravzaprav že 28. junija s turnirjem v tenisu med klubi »Maribor« in »Ilirijo* (Ljubljana) in je končalo s športno ne" del jo, 2 .julijem. Najzanimivejša to«k» športnega razporeda je pa bil štiridnf vni tenis turnir Maribor—Ilirija, ki 3e končal za Maribor dokaj častno. Turnir je imel nastopni rezultat. Sing!° oppen gospodov: Polovec (Ilir); kap-Šuput (Mar,ib.) 4:f5, 5:7 zmaga Šuput, Pogačar (Ilir): Roglič (Marib.) 3:6, 2:» zmaga Roglič, PeJan (Ilir): Petem®1 (Marib.) 6:3, 6:1 zmaga Pelan, Loga? (pUirija ni nastopil): Kostial 0:6, 0:6 dobi Kostial. Šuput: Roglič 6:2, 6:8, 1;® zmaga Rogli, Pelan : Kostial 7:5, ^ zmagal Pelan. Finale med zmagovale6' rna Roglič: Pelan 3:6, 6:2 in 6:1! K o«; čnf izid: prvi Roglič (Maribor), drugi Pelan (Ilirija). Double op • /"■ gosp°' dov: Logar—Pogačar : Pc/'mel—-Iv0” stial 6:3, 8:6. Zmagala Poeačar-Loga^ Pelau-Palovee: Šuput-Roglič 7:9, Zmagala Šuput Roglič. V Finalu sta zmagala Šuput - Roglič proti paru P0" gačar - Logar s 6:1 in 6:2. Sinete opPe*1 dam: Majer Majika: Ravnik Zora 4:6, 3:6 zmagala Dr. Ravnikova. Trene (ni nastopila): Kosler Hilfa ^ Finale..Ravnikova: Koslerjeva 4:6, 3; : Zmagala Hilda Koslerjeva. 01)« da®11 sta pokazali izvanredno lepo igro, tok' ni,ko in plasiranje kar se mora posol^ pri ge. Dr. Ravnikovi upoštevati, ki 3e vkljub blesirane roke vzdrževala do skrajnosti izenačeno Mixed doub'0 Koslerjeva - Pelan: Dr. Ravnikov8'"" Roglič, zmagala sta Koslerjeva - Pel«51 s 6:0 : 6:3. Objave. § Mestni kino- »Triks« roman ^ dinje milijona v 6 činih z Lto Mara glavni vlogi se predvaja v petek, boto, nedeljo in pondeljek. Listnica uredništva. Podvelka. je »Narodni list« prinesel precej ^ Šimo poročilo, mislimo, da je za