545 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 3, 545—564 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:06/2024; spr eje t o/ Accep t ed:08/2024 UDK/UDC: 27-277-23:141.72 DOI: 10.34291/B V2024/03/Bog a t aj © 2024 Bog a t aj, CC B Y 4.0 Jan Dominik Bogataj Samoreprezentacije in identiteta zgodnjekrščanskih avtoric v prizmi starozaveznih likov Self-Representations and Identity of Early Christian Women Authors in the Prism of Old Testament Cha- racters Povzetek : Namen prispe vk a je z na t ančno analiz o v seh ohr anjenih del z g odnjekr- šč anskih a v t oric (do z ače tk a sr ednjeg a v ek a) r azisk a ti v z or ce samor epr e z en t a- cije in oblik o v anja njiho v e (ž e nsk e ) ide n tit e t e v na v e z a vi na s t ar o z a v e zne lik e . Mu čen k a P erp e tu a je t o s t o ri l a s p o mo čjo ak tu al i zi r an eg a b r an ja Pr v e Mo jz e- so v e knjig e in Raz ode tja (E v a – Marija). Pr oba in E v dokija s pomočjo V er gilije vih in Homerje vih v erz o v na no v o upo v eduje t a celotno biblično z g odo vino odr e- šenja s posebno po z ornos tjo in simpa tijo do ž ensk eg a vidik a. Eg erija v s v ojem r omar sk em dne vnik u s t ar o z a v e znih ž ensk (Lot o v e ž ene, R ebe k e, Sar e, Rahele) ne pušč a v o z adju, pač pa jim namenja moškim enak o vr edno vlog o. Obr a vna- v ana so še nek a t er a manj znana besedila ž enskih a v t oric. Pr ouče v anje t eh be- sedil z g odnjekr šč anskih a v t oric s po z ornos tjo na ž enski vidik samor epr e z en t a- cije in iden tit e t e obdobje pr vih kr šč anskih s t ole tij prik az uje v no vi luči, obenem pa ponuja no v vidik z a podr očje pa tris tične (o z. ‚ma tris tične ‘) ek seg e z e. Ključne besede : (kr šč anski) f eminiz em, ž ensk e š tudije, biblična ek seg e z a, pa tris tična ek seg e z a, z g odnje kr šč ans tv o Abstract : The aim of this paper is t o in v es tig a t e the pa tt erns of self -r epr esen t a ti- on and the f orma tion of their (f emale) iden tity in r ela tion t o Old T es t amen t char act er s thr ough a det ailed s tudy of all e xt an t w ork s by early Chris tian w omen author s (up t o the beginning of the Middle Ag es). The martyr P erpe tua does this thr ough an actualiz ed r eading of Genesis and R e v ela tion (E v e-Mar y). Pr o- ba and Eudocia r e-t ell the whole biblic al his t or y of r edemp tion - with special a tt en tion and s ympa th y f or the f emale per spectiv e - thr ough the v er ses of Vir- gil and Homer . Eg eria, in her pi lgrim’ s diar y , does not lea v e the Old T es t amen t w ome n (Lot ’ s wif e , R e be cc a, Sar ah, Rache l) in the back gr ound, but giv e s the m an equa l r ole t o men. In addition, some lesser -kno wn t e x ts b y w omen author s ar e discusse d. The s tudy of the se t e x ts b y e ar ly Chr is tian w ome n author s, pr e- cisely thr ough this a tt en tion t o the f eminine aspect of self -r epr esen t a tion and 546 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 iden tity , sho w s the period of the fir s t Chris tian cen turies in a ne w ligh t, while also shedding ne w ligh t on the field of pa tris tic (or “ma tris tic”) e x eg esis. Keywords : (Chris tian) f eminism, w omen’ s s tudies, biblic al e x eg esis, pa tris tic e x e- g esis, early Chris tianity 1. Uvod: cerkvene matere Eneg a izmed mo žnih odg o v or o v na z adnje č ase v se bolj r az širjena in v ečkr a t t en- de ncio zna pr e pr ič anja o pa tr iar halne m znač aju z g odnje g a k r šč ans tv a lahk o pr e d- s t a vl ja anal i z a k orpusa besedi l , ki so jih v pr vi h kr šč anski h s t ol e tji h napisal e ž en- sk e. 1 Gr e z a dok aj nepo znan sk upek besedil, ki še niso bila dele žna z ados tne po z ornos ti s tr ok o vne ja vnos ti – zlas ti ne z vidik a f ormir anja (ž ensk e) iden tit e t e v njih. 2 O žji namen pričujočeg a prispe vk a je t or ej posk us o vr ednot enja t eh besedil z g odnjekr šč anskih a v t oric pr edv sem z vidik a r azisk o v anja r azličnih v z or ce v samo- r epr e z en t aci je i n posk uso v obl i k o v anja (ž ensk e) i den tit e t e pr ek o (s t ar o z a v e zni h) pripo v edi in lik o v . Šir še r azisk a v a spada med tis t e r edk e glaso v e, ki danes sk ušajo pr epričljiv o in ar gumen tir ano odg ov arja ti na f eminis tične kritik e z g odnjeg a kr šč an- s tv a (Schussler Fior enz a 2014). Prispev ek t or ej t emelji na pr oučev anju z g odnjekr šč anskih spisov , ki so delo ž en s ki h a v t o ri c ‒ v saj o men j en a b o d o v sa zn an a i n d o s t o p n a b es ed i l a, ki so j i h d o z ače tk a sr ed n j eg a v ek a n ap i sal e kr šč an sk e a v t o ri ce ‒, p o d r o b n ej e p a si z as t a vl j a naslednje izhodiščno vpr ašanje: k ak o ž ensk e z g odnjekr šč ansk e a v t orice gr adijo o z. odslik a v ajo s v ojo podobo s pomočjo (s t ar o z a v e znih) bibličnih lik o v? Naš pr emislek t or ej ses t a vlja t a dv e k omponen ti: iden tifik acija in analiz a samor epr e z en t acij t er oblik o v anje iden tit e t e a v t oric na eni in s v e t opisemsk o o z adje (pr edv sem s t ar o z a- v e zno) na drugi s tr ani. Pri pr egle du v seh besedil, ki so jih napisale z g odnjekr šč an- sk e a v t orice, bo po z ornos t pr edv sem na tis tih odlomkih, ki so z a r azbir anje samo- r epr e z en t acije s pomočjo s t ar o z a v e znih nar acij ključni. Na t a način bo mog oče bolje r az ume ti vlog o ž ensk e v z g odnjem kr šč ans tvu, s tr a t egije oblik o v anja (ž ensk e) iden tit e t e, pa tudi (s v oje vr s tne) načine in t erpr e t acije S v e t eg a pisma it d. 3 1 P r ispe v e k je nas t al v ok v ir u r azisk o v alne g a pr og r am a P 6 -0 2 6 2 („ V r e dnot e v judo v sk o-k r šč ansk ih v ir ih in tr adiciji t er mo žnos ti dialog a “) in r azisk o v alneg a pr ojek t a J6-50212 („Moč čus t e v in s t a tus ž enskih lik o v v r azličnih lit er arnih ž anrih St ar e z a v e z e “), ki ju sofinancir a Ja vna ag encija z a r azis k o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARIS). 2 Z a pr egled vidnejših (po zno)an tičnih gr ških in rimskih a v t oric, pr edv sem pog anskih, je k oris tna Plan - t o v a an t ologija (2004) – delno tudi Børr esenin pr egled (1993, 40‒42), ki pa je k oris tnejši z a poda tk e o sr ednje v eških a v t oric ah. 3 Elena Giannar elli je obja vila z animiv o š tudijo o vlogi ž ensk e v z g odnjem kr šč ans tvu (1980), v k a t eri pr ek o Gr eg orja iz Nise ž ensk o prik az uje k ot virgo (29‒47), pr ek o Hier onima k ot vidua (49‒66), pr ek o A v guš tina in Gr eg orja iz Nazianz a pa k ot mater (67‒86). Študije I. A v senik Naber g oj, ki se dotik ajo vpr ašanja s t az o- z a v e znih ž ensk (2023a; 2023b), so v saj v našem pr os t oru pionir sk e. Prim. tudi Buk alski in F ale wicz 2023. 547 547 Jan Dominik Bogataj - Samoreprezentacije in identiteta ... 2. Perpetua kot nova Eva in Marija Z a najs t ar ejši z apis k a t er ek oli kr šč ansk e a v t orice, ki se je ohr anil do danes, v elja sedem pogla vij dne vnik a Vibije P erpe tue (Trpljenje sv. Perpetue in Felicite 3–10), v k a t erih t a z g odnjekr šč ansk a mučenk a v z adnjih tr enutkih pr ed smrtjo sama pri- pov eduje o dog odkih v ječi pr ed mučenišk o smrtjo , ki jo je sk upaj s F elicit o in drugimi t o v ariši v a friški K art agini pr e trpela 7. f ebruarja 203, v č asu pr eg anjanj cesarja Sep timija Se v er a. Le malo č asa po dog odk u je njen las tni z apis pos t al del la tinsk eg a por očila o mučeniš tvu z naslo v om Trpljenje sv. Perpetue in Felicite ( v nadalje v anju Trpljenje). 4 P erpe tua je bila mlada dv aindv ajse tle tna pa tricijk a, ki je neda vno r odila dečk a. Besedilo , ki g a je »s s v ojo r ok o in po s v oje z apisala t er z apus tila (sicut conscriptum manu sua et suo sensu reliquit)« (Trpljenje 2), je z el o pomemben vi r , saj l ahk o – ne glede na t o , da je besedilo dok aj kr a tk o – iz njeg a t o mlado kr šč ansk o mučenk o , njeno r azmišljanje, v er o , duhovnos t, k ultur o spo znamo od znotr aj. P erpe tuino besedilo v pr eple tu ses t a vlja t a dv a vsebinsk a dela: kr onik a je tniških dog odk ov (3–9) in pe t njenih videnj v spanju o z. z amaknjenju (4; 7; 8; 10). Z a o z adj e r az ume v anja t eh oni ričnih videnj k ot celot e, ki so ključna z a r az ume- v anje P e rpe tuine iden tifik acije s s t ar o z a v e znimi (ž enskimi) liki, je po mnenju ne- k a t erih (Cor sar o 1999, 263, op. 6) nujno poudariti, da ‒ mor da v mon t anis tični maniri ‒ odslik a v ajo ur esničit e v s t ar o z a v e zne pr er okbe pr er ok a Joela, v k a t eri na- po v eduje videnja, ki jih bo Gospod po dv ojem duhu r azlil nad s v oje ljuds tv o ne glede na spol: »Razlil bom s v oj eg a duha na v se meso in pr er ok o v ali bodo v aši si- no vi in v aše hčer e, v aši s t ar čki bodo sanjali sanje, v aši mladeniči bodo gledali vi- denja. T udi na hlapce in dekle bom v tis tih dneh r azlil s v ojeg a duha.« (Jl 3,1-2) P o l eg t eg a so san j e d o b r o zn an e i z s t ar o z a v e zn i h p ri p o v ed i o Jak o b u ( 1 Mz 28,10- 22), Jo ž e fu (1 Mz 37,1–44,9) ali Salomonu (1 K r 3,5-15). Obenem je tr eba doda ti, da opo z orilne sanje in ek s t a tična videnja niso bili tuji niti klasični pog anski k ulturi; spomnimo se denimo na her oje iz Iliade, na določene osebnos ti pri Liviju ali pa na Cicer ono v o ‚r az ode tje ‘ Somnium Scipionis . Z a P erpe tuina videnja ob s t ajajo š t e vilne r azlag e, ki se pnejo od z elo je zik o vnih (Dona t o e t al. 2021; Adams 2016, 317–353) in s tv arno-z g odo vinskih (He ff ernan 2012) 5 pa v se do r azlag z vidik a (anal itične) p sihologije (Fr anz 1951), medt em k o naš pris t op z aznamuje pr edv sem ž elja po e viden tir anju P erpe tuineg a k omplek sne - g a odnosa do S v e t eg a pisma (Cor sar o 1999; Carf or a 2022). V pr v em videnj u P erpe tua z agleda »br onas t o , čudno visok o les t e v , ki je seg ala do nebes, pa t ak o o zk o , da se je po njej mog el v zpenja ti le eden« (Trpljenje 4.3). Omemba t ak oj asociir a na Jak obo v o les t e v (1 Mz 28,12-17), v endar v pripo v edih ob s t ajajo tudi določene r azlik e. Jak obo v a les t e v služi ang elom k ot posr ednik om 4 Na v edk e iz dela Trpljenje sv. Perpetue in Felicite v la tinščini na v ajamo po eni izmed sodobnih kritični iz daj z nek aj manjšimi pr a v opisnimi spr emembami (Musurillo 1972, 106–130), v slo v enščini pa po Luk- mano v em pr e v odu, ki g a po potr ebi mes t oma tudi posodabljamo (P oja vnik 1983, 100–113). 5 Bibliog r a fija š tudij o t em kr a tk em delu je osupljiv o ob se žna; gl. npr . Carf or a 2007 ; 2022; Cor sar o 1999. Z a r ecepcijo besedila v po zni an tiki gl. Cobb 2021. 548 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 me d z e mljo in ne be si, me dt e m k o je pr i P e r pe tui le s t e v polna r azličnih mučilnih napr a v , t e žk o pr ehodna, po njej pa je mog oč z g olj v zpon. P erpe tua t ak o per sona- lizir a s v e t opisemski motiv , g a pr eds t a vlja v ‚me t abolizir ani‘ (Carf or a 2022, 193), ak tualizir ani in spr emenjeni obliki, da z njim opiše s v ojo las tno izk ušnjo v zpona k Bogu pr ek o mučeniš tv a. V t o pripo v ed vključuje še drug biblični motiv , ki bo z a r az ume v anje P e r pe tuine (samo)r e pr e z e n t e c ije sk o zi s t ar o z a v e zne (ž e nsk e ) biblič- ne osebnos ti pos t al ključneg a pomena – motiv zmaja: »P od les tvijo je le ž al čudno v elik zmaj, ki je z ale z o v al v zpenjajoče se in jih s tr ašil, da ne bi šli napr ej. /…/ In izpod les tv e, k ak or bi se me bal, je zmaj poč asi pomolil gla v o. K ot bi s t o- pila na pr v o s t opnic o , sem mu s t opila na gla v o in se po v zpela (calcavi illi caput et ascendi).« (Trpljenje 4.4; 4.7) Mo tiv j e se v ed a j asen n ami g n a Pr v o Mo j z eso v o kn j i g o – n a E vi n ap o v ed an b o j med k ač o in ž eno (1 Mz 3,14-15), ki g a P erpe tua ž e po v e ž e s pripo v edjo o ž enini zmagi nad zmajem iz knjig e Raz ode tja (Raz 12). T a motiv je še podr obneje r az de- lan v z adnjem, pe t em P erpe tuinem videnju, k o mučenk a pr emag a demonsk o silo , upodobljeno v lik u Egipč ana, ki najv erje tneje ponaz arja nek aj demonsk eg a: v t em smislu – k ot biblična aluzija – bi t a podoba lahk o jasno pome nila f ar aona, naspr o- tnik a iz v oljeneg a ljuds tv a, ki g a je t o z Bo žjo pomočjo pr emag alo. »T a (tj. Egipč an) me je hot el z gr abiti z a nog e, jaz pa sem g a s pe t o udarila v o b r az (ego autem illi calcibus faciem caedebam) . D vi gn i l o me j e v zr ak i n z ačela sem g a t ak o bíti, k ak or bi ne s t ala na tleh (coepi eum sic caedere qua- si terram non calcans). K o sem ujela tr enut ek, sem sklenila r ok e, pr s t e med pr s t e , in g a z g r abila z a g la v o; pade l je na obr az, jaz pa se m mu s t opila na gla v o (cecidit in faciem et calcavi illi caput ). Ljuds tv o je z ačelo krič a ti (coepit populus clamare ), moji z aščitniki pa pr epe v a ti. St opila sem k nadz ornik u in pr e je la v e jic o. P oljubil m e je (tj. nadz or nik ) in m i r e k e l: › Hč i, m ir s t e boj! ‹ Zmag osla vno sem odk or ak ala k sana viv ar skim vr a t om.« (Trpljenje 10.10–13) V ob eh primerih je pono vno mog oče opaziti iz delan pris t op k s v e t opisemskim motiv om, saj a v t oric a oba elemen t a – t ak o pripo v ed o E vi k ot o Mariji – spr e tno s tk e v enotno do življanje z g odo vine odr ešenja, ki v P erpe tui do živi še tr e tjo f az o: s t ar o z a v e zna tipologija E v e in Marije se ak tualizir a v njej, no vi E vi in no vi Mariji, ki zmaju s tr e gla v o. 6 Če je ur esničit e v mariološk e tipologije iz Raz 12 bolj v o z ad- 6 T o P erp e tuino na v e z a v o na Marijo in E v o so opazili ž e nek a t eri po znoan tični kr šč anski a v t orji. A v guš tin je mučenkin opis ‚mošk os ti‘ pr e v z el, k ar omenja na v eč mes tih. V Or. 282.3 pr a vi, da je s t em, k o je tudi sama r odila otr ok a, z ž enskim glasom prič ala z a ž ensk o s t anje, »E vina k az en ni bila neprisotna, t oda prisotna je bila tudi Marijina milos t.« P osebno na v e z a v o na ž enski vidik P erpe tue v po v e z a vi s s t ar o z a- v e znimi ž e nsk ami hi ponski šk of izpos t a vlja v Or. 159A: »De vice naj si pr eds t a vljajo Marijo , v do v e Ano , p o r o čen e ž en sk e S u z an o. V se i majo s v o je n agr ad e i n mu čen ce v n i k ak o r n i man jk al o n a n o b en i o d t eh s t openj. Mo ž se na t očki mučeniš tv a boji, da bo njeg o v a ž ena z anj E v a, ž ena pa se na t očki mučeniš tv a boji, da bo njen sopr og z anjo k ač a.« P osebej pa t eološki pomen ž ensk e šibk os ti r az vije K v odvult deus v s v o jem g o v o ru De tempore barbarico 5. 6–5. 7. P erp e tu o i n F el i ci t o i zr ecn o p ri merja z E v o , s t em p a tu d i z iz v or om gr eha. Mučenki t a podedo v ani gr eh pr emag a t a šele s K ris tuso v o milos tjo , ki je ž enski spol 549 549 Jan Dominik Bogataj - Samoreprezentacije in identiteta ... ju (po v e z a v a z vlog o Marije v Raz 12 je denimo vidna na podlagi t eg a, da ima t a obe otr ok a [Raz 12,13; Trpljenje 2.1: matronaliter nupta]), je jasno , da se P erpe tua na neki način bolj iden tificir a k ot ur esničit e v s t ar o z a v e zne napo v edi o ž eni. V 1 Mz 3,15 namr eč ber emo: »So vr aš tv o bom nar edil med t eboj in ž eno t er med tv ojim z ar odom in nje nim z ar odom. On bo pot e p t al tv ojo gla v o , ti pa boš pr e ž ala na nje- g o v o pe t o (ipsa conteret caput tuum et tu insidiaberis calcaneo eius vul; ipse tuum calcabit caput et tu observabis [calcabis alii] calcaneum eius vl).« P erpe tuin odlo- mek je z animiv tudi z je zik o vneg a s t ališč a, saj nas a v t oric a ‒ če gr e r es z a njeno r azličic o besedila, ki ni sad t emeljit ejše po znejše r edak cije ‒ pr esene ti z alit er aci- jo v elarnih ne z v ečenih z aporni k o v (pr edv sem [k]), ki je sicer v gr ški r azličici ni, jo pa lahk o z asledimo v v eč r azličic ah v vl. P erpe tua v t eh odlomkih pr a v z apr a v iz v aja k omplek sno oper acijo ak tualiz acije, saj obe dejanji iz 1 Mz 3,15 po v z ame v obr a tni smeri: najpr ej s pe t o udari Egipč a- na v obr az, čepr a v je r ečeno , da naj bi na ž enino pe t o pr e ž ala k ač a (insidiaberis calcaneo eius vul; observabis [calcabis alii] calcaneum vl), na t o pa mu s t opi na gla v o (calcavi illi caput), čepr a v je r ečeno , da bo t o s t orila ž ena (conteret caput vul; calcabit caput vl). P or očilo iz 1 Mz 3,15 se pri P erpe tui tudi ak tualizir a, saj je v iz virnem besedilu pri obeh osebah z g olj napov ed t eg a – v prihodnjik u –, medt em k o se pri P erpe tui t o ur esniči v sedanjos ti (videnja). V t e h z a dnjih P e r pe t uinih sa njah sm o pr ič a t udi e ni bolj k on tr o v e r znih iz ja v na- sploh v celotni z g odnjekr šč anski knjiž e vnos ti ‒ v saj k ar z ade v a pr ouče v anje vlog e spola ‒ , k i jo na jde m o ob z a č e t k u spopa da z Eg ipč a nom : »Sle k li so m e in bila se m moški (et expoliata sum et facta sum masculus ).« (Trpljenje 10.7) Če najr azličnej - še mo žne r azlag e pus timo ob s tr ani, med r azlag alci pr e vladuj e mnenje, da gr e tu z a id ejo ‚mošk eg a ‘ k ot simbol moči, sile, poguma, k ar so v 2. s t ole tju po v e z o v ali z mo ž a t os tjo. P od obne ideje denimo najdemo tudi v približno soč asnih gnos tičnih besedilih (He ff ernan 2012, 262). Lahk o sklenemo , da lahk o v z elo kr a tk em P erpe tuinem besedilu, posebej v nje- nih oniričnih videnjih, z asledimo najz g odnejši odme v iden tifik acije k a t er ek oli z g o- dnjekr šč ansk e a v t orice s s t ar o z a v e znimi ž enskimi liki. 7 Pr eseneč a tudi k omplek sna ak tualiz acija bib ličneg a por očil a, ki izk az uje ne le dobr o po zna v anje na v dihnjene- obnovila. S sklicev anjem na P erpe tuo t a šk of tr di, da s t a P erpe tua in F elicit a sk upaj s t opili na gla v o zmaja in s t em pr v otno gr ešno dejanje E v e spr emenili. Prim. tudi Tractatus de natale sanctarum mar- tyrum Perpetuae et Felicitatis 5. 7 Čepr a v je P erpe tuino besedilo daleč od k akr šnek oli lit er arne z vr s ti s v e t opise msk eg a k omen t arja, lahk o v njem sub tilno z aznamo š t e vilne odme v e bibličnih motiv o v . Br e zmejni vrt in siv olasi pas tir (Trpljenje 4.8) spominja t a na s t ar o z a v e zneg a pas tirja (P s 23) ali K ris tusa iz Raz 1,14 (prim. tudi pe t o videnje v Hermov em Pastirju). V drug em in tr etjem P erpetuinem videnju, pov e z anem z o z dr a vitvijo njeneg a br a t a Dinokr a t a ob k oritu v ode, ki je z ar adi ogr aje ni mog el piti (Trpljenje 7.4-10; 8.3-4), bi lahk o bila aluzija na Je z uso v o o z dr a vit e v hr omeg a v k opeli Be t ésda, ki pr a v t ak o ni imel člo v ek a, da bi mu pomag al (Jn 5,2-9). Zla t a č aša, s k a t er o je Dinokr a t naposled z ačel piti (Trpljenje 8.3), spominja na v eč s v e t opisem- ski h motiv o v: č aše i z či s t eg a zl a t a (2 Mz 25,29); Gosp od k ot č aša (P s 16,5); kri , ki se pi je k ot vi n o (Z ah 9,15); zla t e č aše, napolnjene z diša v ami, ki so molitv e s v e tih (Raz 5,8); k elih mučeniš tv a (prim. Lk 12,50; Mr 10,35-40; Mt 20,20-23). Olje, s k a t erim je P erpe tua maziljena (Trpljenje 10.7), poleg neposr edne r e f er ence na pr ak se pri boje v anju spominja na bog a t o ž e s t ar o z a v e zno tr adicijo pr er ošk eg a in kr alje v sk e - g a maziljenja, nič manj pa tudi na kr šč ansk o kr s tno izr očilo. K ot nagr ado z a zmag o P erpe tua v videnju pr ejme »z eleno v ejic o , na k a t eri je bilo zla t o sadje (ramum viridem in quo erant mala aurea)« (Trpljen- 550 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 g a besedila, t em v eč zlas ti eneg a z elo z g odnjih primer o v t emeljit e ‚me t aboliz acije ‘ S v e t eg a pisma, ki je iz virno s t ar o z a v e zno pripo v ed sk o zi ruminatio očitno poma- g ala r az viti do popolne asimilacije. 3. Proba z Vergilijem poje o Evi in Mariji Ena izmed pr vih kr šč anskih pesnic ‒ če ne celo pr v a ‒, Pr oba Be titia F alt onia, ki je živ ela približno v le tih 310‒370, je z apus tila imenitno pesnit e v v 694 v erzih z naslovom De laudibus Christi. N ajv e r je tne jša t e or ija g le de da t acije pr e dpos t a v lja, da je Pr oba t o pesnit e v napisal a v le tu 362, k o je pog anski ces ar Julijan Odpadnik iz dal edik t, s k a t erim je kr šč anskim učit eljem pr epov edal r azlag a ti pog ansk e klasik e (Clark in Ha t ch 1981, 98). Do t eg a sklepanja v odi zlas ti sama lit er arna z vr s t dela, saj gr e z a t. i. v er gilijanski cen t on. Cen t on ( gr . κέντρων, la t. cento ) je bila namr eč priljubljena po znoan tična pesnišk a z vr s t o z. celo način pisanja, pri k a t er em a v t or de lo s tk e iz r azlič nih be se d, he m is tiho v ali c e lotnih v e r z o v iz dr ug ih (k lasič nih) a v- t orje v , v t em primeru V er gilija. Probino delo De laudibus Christi (O hvalnicah Kristusa) v sebuje 694 dak tilskih hek same tr ov , r az deljeno pa je, poleg pr olog a (vv . 1‒55), v dv a podobno v elik a v sebinsk a dela: pr vi (v v . 56‒332) pr eds t a vlja pripo v ed o r aznih s t ar o z a v e znih do- g odkih, drugi (v v . 333‒694) pa pripo v eduje o r azličnih dog od kih iz Je z uso v eg a ži- vl jen ja (Bad i n i 2008; Cab e z as Cab el l o 2022, 201‒208; 215‒216). K ar z ad e v a s t a- r o z a v e zni del, se Pr oba pos v eč a le pr vim dv anajs tim pogla vjem Pr v e Mojz eso v e kn j i g e: s tv arj en ju , r aju , Ad amu i n E vi , K ajn u i n Ab el u t er p o t o p u . Njen n amen n i r azlag a celotne z g odo vine odr ešenja, ampak z g olj izbir a z anjo pomembnih t em in osebnos ti, ki jih ž eli poudariti. Jasno je, da Pr oba izr ecno ne imenuje nobene od bibličnih oseb, saj njiho v e z g odbe pripo v eduje z V er gilije vimi besedami, t oda ne glede na t o ima t a v delu ključno vlog o dv a ž ensk a lik a – E v a in Je z uso v a ma ti Marija, pri čemer je pesničina po z ornos t k oličinsk o izr azit o bolj namenjena pr vi. 8 Šele z na t ančnim po zna v anjem iz virnih k on t ek s t o v , iz k a t erih Pr oba na v aja posame zne v erz e, k o jih tk e v v ečjo celot o , je Pr obin odnos do t eh dv eh s v e t opisemskih oseb in do ž ensk v splošnem mog oče o vr ednotiti z ar es v er odos t ojno (K yriakidis 1992). Ob s tv arjenju je E v a spr v a ope v ana s š t e vilnimi po zitivnimi opisi, k ot je r az vidno iz naslednjih v erz o v: »/…/ subit oque oritur mir abile donum ‒ ar gumen tum ing ens ‒ clar aque in luce r e fulsit je 10.8; 10.9) – t o lahk o pr eds t a vlja aluzijo bodisi na sade ž iz 1 Mz 3 o z. po sinek dohi na r aj, lahk o pa tudi na pog ansk e Hesperide, ki so v ar o v ale zla t a jabolk a (V er gil, Eclogae 6.61). 8 Pr oba Mariji sk upno namenja manj k ot pe tnajs t v erz o v in v si so po v e z ani s K ris tuso vim r ojs tv om o z. otr oš tv om. Z animiv o je, da Marijino de viš tv o ni nikjer posebej omenjeno , pr a v t ak o v njeni pripo v edi Jo ž e f sploh ne nas t opa. Pr oba Marije, v naspr otju s š t evilnimi drugimi pa tris tičnimi a vt orji, tudi ne pos t a vlja v k on tr as t z E v o (Clark in Ha t ch 1981, 154‒155; K yriakidis 1992, 134‒153). 551 551 Jan Dominik Bogataj - Samoreprezentacije in identiteta ... insignis f acie e t pulchr o pect or e vir g o , iam ma tur a vir o , iam plenis nubilis annis.« ( De laudibus Christi, v v. 129‒132) 9 Z a r azlik o od primarneg a bibličneg a por očila o s tv arjenju ž ene (1 Mz 2,23-24), kjer bi k ak šen opis pr v e ž ene isk ali z aman, se Pr oba pos v eč a tudi opiso v anju E vine z unanjos ti. Imenuje jo čudo viti dar , ki je z asijal v s v e tli luči, t er de vic o/dekle z ale- g a iz gleda in lepih pr si, zr elo z a mo ž a in por ok o. P osebej z animiv je njen poudar ek, k o s tv arjenje ž ene k ot t ák o imenuje z a sila pomembno z ade v o , argumentum in- gens. I zr az mirabile donum (De laudibus Christi, v. 1 2 9 ) V e r g ilij upor ablja z a o zna- čit e v dar ov , pripeljanih iz T r oje, ki jih Enej Didoni ponudi v z ameno z a g os t oljubnos t (Eneida 1.652); v r esnici je šlo z a r azlične pr edme t e, ki so prip adali Heleni, no vim las tnik om pa so prinašali pogubo. T ak o Pr oba pr v o ž eno o značuje k ot čudovit o darilo , ki pa v sebi ž e nosi napo v ed zla, ki bo prišlo po njej. T udi sicer je v pesnitvi vide ti, k ak o a v t oric a izr až a jasno s t ališč e, da je z a iz virni gr eh kriv a ž ensk a (Clark in Ha t ch 1981, 151‒159). K o z aključi s čudo vitim opisom r aja, z Adamom in njuno nesr eč o sočus tvuje in kriv do pripiše ‚neumnemu duhu‘ E v e: »F ortuna ti ambo! Si mens non lae v a fuisse t / c oniugis in f andae.« (De laudi- bus Christi, v v. 170‒171) K o po zneje E v a posk usi pr epo v edani sade ž, je imeno v a- na »nesr ečna ž ena, pr edana prihodnji nesr eči (infelix pesti devota futurae )« (200) in »v zr ok t olik šneg a zla (causa mali tanti)« (202). Slednji izr az, ki sicer iz v orno o značuje Sibilino pr er okbo glede La vinije, La tino v e hčer e (Eneida 6.93), je v nada- lje v anju še podkr epljen z v erz om, ki g a Pr oba polag a v us t a Bog a: »Non ignar a mali, c aput horum e t c ausa malorum.« (De laudibus Christi, v. 264; prim. Eneida 1.630; 11.361) K ar z ade v a pojem zla, malum , Pr obina r aba pr eds t a vlja pomenski pr emik: pri V er giliju je s t em pojmom, ki g a z amejuje epski k on t ek s t, mišljena pr edv sem nesr eč a, medt em k o ima z a kr šč ansk o pesnic o po v sem mor alen znač aj. V pesnitvi Adam kriv do z a prihod zla z vrne na E v o z besedami Merk urja, ki ž eli Eneja pr eprič a ti, naj K art agino z apus ti, saj naj bi Didona na skriv aj načrt o v ala zlo: »Illa dolos dirumque ne f as sub pect or e v er sans.« (De laudibus Christi, v. 238; Ene- ida 4.563; prim. 1 Mz 3,12) T o vr s t en Pr obin odnos do ž ensk eg a spola lepo po v z e- ma tudi v erz, pono vno polo ž en v us t a Stv arnik a, ki naj bi se z a v edal, česa je po- div ja na ž e nsk a sposobna : »N ot um que fur e ns quid f e m ina posse t .« (De laudibus Christi, v. 212) Zanimiv primer Pr obine in t er v encije in spr emembe V er gilijevih besed pr eds t a vlja tudi izr az »O sae vissima c oniun x« (263), s k a t erim E vino dejanje pono vno ob sodi. Na v edek se v iz virnik u glasi popolnoma drug ače: P alaso v a ma ti je names t o s pride vnik om saevissima v r esnici o značena k ot sanctissima (Eneida 11.158). S t o oddaljitvijo od iz virnik a pesnic a s v oje dojemanje E vineg a gr eha še podkr epi. Ne glede na po v edano pa Pr oba v s v ojem delu pušč a sledi ang ažir ane ž ensk e a v t orice, ki ž eli na v zlic znanemu bibličnemu besedilu iz virno pripo v ed ‚ z ačiniti‘ z 9 La tinsk o b esedilo na v ajamo po neda vni iz daji Cullhed 2015. Z a t emeljit k omen t ar gl. Sineri 2011. 552 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 nek aj las tnimi poudarki. 10 Z di se, da ž eli z opisom pr v eg a s tik a Adama in E v e spol - nos t pr ed gr ehom o značiti z a nek aj po zitivneg a (Badini in Rizzi 2011, 166‒167). Z ačuden nad bo ž ansk o v oljo se pr vi mo ž s v oji družici približ a, jo objame, prime z a r ok o in se z njo z druži: »/…/ ac s tupe f actus numine pr essit / e x cepit que manu de x tr amque ample x us inhaesit .« (De laudibus Christi, v v . 134‒135; Eneida 7.119; 8.124) Gr e z a eneg a z elo r edkih z g odnjekr šč anskih r oman tičnih opisov odnosa med Adamom in E v o. Pr oba – v naspr otju s š t e vilnimi drugimi pa tris tičnimi r azla- g alci – 11 iz virneg a gr eha t ak o ne po v e z uje s spolnos tjo , t em v eč z nepok or ščino in člo v ek o v o trmo , k o hoče živ e ti popolnoma a v t onomno , br e z odvisnos ti od Bog a. Lahk o r e čemo , da je po Pr obinem pr eprič anju spolnos t del iz virneg a Bo žjeg a na- črt a z a ljudi. V splošnem je z a njeno pesnišk o pripo v ed značilno , da mošk eg a in ž ensk o r az ume k ot enak o vr edna, med seboj dopolnjujoč a se. P osebej iz vir en pri- dih bibličnemu por očilu iz Pr v e Mojz eso v e knjig e pa rimsk a pesnic a daje pri opisu k azni, ki s t a je bila pr as t ar ša z a s v oj gr eh dele žna. Drži sicer , da k ač o ob sodi na plaz enje po z emlji (De laudibus Christi, v v . 249‒250), Adama na t e ž ašk o delo (254), E v o pa na v elik o kriv do (magna lues) (265) in z asluž eno smrt (267) ‒ k ot por oč a tudi 1 Mz 3,16 ‒, v endar drug ače od bibličneg a besedila, ki g ov ori o mo ž e v em g ospodov anju nad ž eno (1 Mz 3,17), Pr oba nikjer ne omenja, da bi mor ala biti ž ena z ar adi gr eha mo ž u podr ejena, če tudi bi t a motiv pri V er giliju zlahk a našla. Pr a v t ak o ne omenja drug eg a pr ekle ts tv a – por odnih bolečin (1 Mz 3,16). 12 K ljub t e m u, da s š t e v ilnim i podr obnos t m i t k e znač ilno ž e nsk o pr e de la v o biblič - ne pr ipo v e di o E v i, se P r oba ‒ k i se be im e nuje vatis (De laudibus Christi, v . 1 2 ) ‒ iz t edanjeg a pripiso v anja kriv de pr vi ž eni ne posk uša popolnoma iz viti, s čimer pa dok az uje dv oje. P o eni s tr ani pr eds t a vlja r edek in z g odnji ž enski glas v z g odo vini kr šč ansk e misli, ki biblično pripo v ed, ki so jo nek a t eri drugi r azlag ali tudi v bolj očitno miz ogini maniri, z značilno simpa tijo do ž ensk eg a spola v mar sičem ‚ z gladi‘ , po drugi pa os t aja znotr aj tr adicionalneg a pojmo v anja, z v es t eg a biblično-t eolo- šk emu izr očilu, ki g a ne ž eli potv arja ti. 4. Egerija in srečanje s starozaveznimi ‚očakinjami‘ Naslednja a v t oric a je med v semi mor da najbolj znana. Hispansk a r omaric a Eg erija je z apus tila in trig an t en pot opis s v ojeg a trile tneg a pot o v anja po Bližnjem v zhodu (najv erje tneje v le tih 381–384) , ki danes nosi ime Itinerarium Egeriae. 13 To bese- 10 Z animiv o je, k ak o se je t a vidik pr ouče v anja ženske per spek tiv e Pr obineg a dela r az vil sk o zi z adnja de- se tle tja, saj v z ače tk u 20. s t ole tja še ni bil t ak o na v z oč; prim. Ermini 1909. 11 Prim. T eofil An tiohijs ki, Ad Autolycum 2.25; Ir enej L y onski, Zoper krivoverstva 3.22.4; Klemen Alek san - drijski, Stromateis 3.14.94.3. 12 Raz en z omembo v napo v edi r ojs tv a K ajna in Abela, da naj bi mor ala pr es t a ti dese tmesečne fastidia, k ar pa je – z animiv o – v z e t o iz slo vit e če trt e Ekloge (4.61), kjer je g o v or tudi o r ojs tvu otr ok a, ki bo pri- nesel zla t o dobo. 13 Z animiv e so tudi hipot e z e nek a t erih s tr ok o vnjak o v glede Eg eriji pr edhodneg a, sicer po v sem suhoparne- g a p o t o p i s a r o marj a i z Bo r d eau x a (Itinerarium Burdigalense) , ki j e n as t al l e t a 333 – d a n aj b i b i l a tu d i njeg ov a a vt oric a v r esnici ž ensk a, saj med opisi pos t ajališč in obisk a vr ednih kr ajev najdemo v elik o 553 553 Jan Dominik Bogataj - Samoreprezentacije in identiteta ... dilo je sicer z animiv o z v eč vidik o v (Bog a t aj 2020, 5), z a nas v t em k on t ek s tu pa ne z g olj z a t o , k er g a je napisala ž ensk a, t em v eč tudi z a t o , k er je bilo besedilo iz v orno namenjeno ž ensk am (Eger . 7.3; 17.2; 20.13; 23.10; 24.1). 14 Z a Eg e r ijo je z na č ilna t e sna po v e z a v a m e d (dom ne v nim i) s v e t opise m sk im i k r a- ji in dotično Bo žjo besedo (Ziegler 1931). K o r omaric a omenja kr aj na Sinaju, ki n aj b i b i l p o v e z an z ep i z o d o i z ži vl j en j a p r er o k a E l i j a ( p ri m. 1 K r 19,1-18) , g a o p i- suje z značilno osebno ang ažir anos tjo , ki odse v a globok oseben odnos do S v e t eg a pisma: »T udi t am smo opr a vili darit e v , g or eče molili in pr ebr ali tis ti odlomek iz K njig e kr alje v; zlas ti jaz sem si namr eč v es č as ž elela, da bi, k amor k oli smo prišli, v edno pr ebr ali us tr e zni odlomek iz knjig e [ipse locus de libro ].« (Eger. 4.3) F asci- nacija nad biblično t opogr a fijo se druži s podo življanjem bibličnih priz or ov , saj lahk o iz a v t oriči ne pripo v edi r azber emo , da ji je r a vno ses t a v locus in br anja s v e- t opisemsk e pripov edi v misli živ o priklic al prisotnos t (s t ar o z a v e znih) bibličnih oseb. V p r v em d el u n j en eg a o h r an j en eg a Potopisa spr e m lja m o r om a r ic o , k i obis k uje r azlične kr aje, po v e z ane pr edv sem s St ar o z a v e z o. V Eg erijinem besedilu s t a po- se be j izpos t a v lje ni dv e ž e nsk i s t ar o z a v e zni ose bi in k r aji, po v e z ani z njim a: Lot o v a ž ena o z. njeni os t anki v solna t em s t ebru in pa nek aj omemb ‚oč akinj‘: R ebekin v odnjak, Abr ahamo v a ž ena Sar a in pas tiric a Rahela, posr edno je imeno v ana tudi Labáno v a s t ar ejša hči Lea, poleg Simeona pa si kr a tk o omembo prisluži tudi »pr e- r okinja Ana, F anuélo v a hči« ( Eger. 26.1; Martin T rut e t 2022, 225–227). Med r oman jem na g or o Neb o Eg eri ja omen ja, da so ji v odi či pok az al i kr aj, na k a t er em naj bi nek oč s t al solna t s t eber , v k a t er eg a se je spr em enila Lot o v a ž ena, k ot o t em por oč a Pr v a Mojz eso v a knjig a: »Lot o v a ž ena, ki je bila z njim, pa se je o zrla naz aj in pos t ala solna t s t eber .« (1 Mz 19,26) V zr ok z a nj eno usodo je bil, da se je o zrla naz aj – k ot so se naz aj k egip t o v skim loncem mesa o zir ali Izr aelci na poti iz Egip t a ali v pr er oški lit er a turi tis ti, ki niso ž eleli z apus titi Babilona. Eg erija obisk t eg a kr aja opisuje t ak ole: »P o k az an n am je b i l kr aj, kjer je b i l sp o men i k L ot o v e ž en e, kr aj, o k a t er em se ber e tudi v S v e t em pismu. T oda v erjemit e mi, č as titljiv e g ospe, da se tis t eg a s t ebr a ne vidi v eč, ohr a- njen je z g olj kr aj; s t eber pa naj bi pr ekrilo Mrtv o morje. Čepr a v smo z ag o- t o v o videli kr aj, nismo videli nobeneg a s t ebr a in z a t o v am o t ej s tv ari ne mor em lag a ti. K ajti šk of tis t eg a kr aja, t o je Coarja, nam je po v edal, da je ž e nek aj le t, k ar se tis t eg a s t ebr a ne vidi v eč. K r aj, kjer je s t al s t eber , je nek a- k o pri šes t em miljnik u od Coarja, z daj pa g a v celoti pr ekriv a v oda.« (Eger. 12.6–7) O t em spomenik u sicer por oč a ž e Jo ž e f Fla vij (Antiquitates Iudaicae 1.11.4), t oda t a g a z g olj omenja. Drugi an tični vir z a ob s t oj t eg a spomenik a je Ir enej L y on- kr aje v , po v e z anih s s v e t opisemskimi ž enami, npr . v do v o iz Sar ep t e (1 K r 10,17), posiljeno Dino (1 Mz 34), Samarijank o (Jn 4), Rahabo (Jo z 2,1) (Douglass 1996). 14 T ak o la tins k o k ot slo v ensk o besedilo na v ajamo po dv oje zični iz daji Bog a t aj 2020. 554 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 ski, ki z a s t eber pr a vi, da je bil v njeg o v em č asu še viden; pr edv sem pa z anj poda- ja aleg orično in t erpr e t acijo , v k a t eri s t eber po v e z uje s Cerkvijo. 15 Iz približno Eg e- riji neg a č asa, t o je s k onc a 4. s t ole tja, ob s t aja t a dv a vi r a, ki solna ti s t eber omenja- t a: Prude ncij v s v oji pe snitvi o iz virne m gr ehu Hamartogenia (v . 978–1005; Mala- mud 2011) omenja, da je solna ti s t eber t očno posnemal vide z Lot o v e ž ene (vključ - no z njeno lepot o , oblek ami, očmi, lasmi), medt em k o anonimna P se v dociprija- nova pesnitev De Sodoma (v . 119–126; Morisi 1993) opisuje celo , k ak o ima Lot o- v a ž ena še v edno mens truacijo. D o E g eri j i n eg a č asa j e t o r ej p ri p o v ed o L o t o vi ž en i ž e p ri d o b i l a n o v e p o men sk e odt e nk e , po v e z ane pr a v z nje no ž e nsk os tjo in spolnos tjo. Eg e r ijin z apis, k i po dr u- gi s tr ani pušč a v tis jedrna t os ti in osr edot očenos ti na g ola dejs tv a, t ak o a v t oric o pr eds t a vlja zlas ti v njeni primarni osr edot očenos ti na s v e t opisemsk o pripo v ed in ž elji po pr eds t a vitvi r esničnih poda tk o v – ne pa t olik o senz acionalis tičnem poda- janju disk urz a o spolu (Martin T rut e t 2022, 226). Drug a v e čja ome mba ž e nsk ih s t ar o z a v e znih lik o v v Eg e r ijine m Potopisu je v 20. pogla vju, k o omenja obisk v odnjak a R ebek e, Iz ak o v e ž ene (prim. 1 Mz 24,15-28). Eg e rija dospe v Har án (današnja južna T ur čija), kjer ž eli poč as titi cerk e v , ki je s t ala na kr aju hiše oč ak a Abr ahama (prim. 1 Mz 12,1-4; Apd 7,2-4 ). T ak oj z a t em sledi dolg a pripo v ed, k ak o jo je šk of peljal do R ebekineg a v odnjak a: »Bl ag o v ol i l nas je tudi popelja ti do tis t eg a v odnjak a, i z k a t er eg a je nosil a v odo s v e t a R ebek a. S v e ti šk of nam je dejal: ›P oglejt e v odnjak , iz k a t er eg a je s v e t a R e be k a napojila k am e le Ele az ar ja, služ abnik a s v e t e g a A br aham a.‹ Dobr ohotno nam je t ak o r azk az al v sak kr aj posebej. R ekl a sem: ›Iz S v e t eg a p i sma v em, d a j e s v e ti Ab r ah am p ri šel n a t a kr aj s s v ojim oče t om T er ahom, z ž eno Sar ájo in z Lot om, sinom s v ojeg a br a t a. Nisem pa pr ebr ala, da bi na t a kr aj k daj prišla Nahór in Be tuél. V em le, da je v Har án po zneje prišel Abr ahamov služ abnik snubit R ebek o , hčer Be- tuéla, Nahórje v eg a sina, z a sina s v ojeg a g ospodarja Abr ahama, namr eč Iz ak a.‹ 16 Na t o mi je s v e ti šk of dejal: /…/ ›S v e t o pismo v r esnici prič a, da je prišel semk aj služ abnik s v e t eg a Abr ahama, da bi v z el s v e t o R ebek o , k ot tudi, da je pot em prišel sem s v e ti Jak ob, k o je v z el v z ak on hčeri Sir c a Labána.‹« (Eger. 20.4; 20.9; 20.10) Opazna je Eg erijina v elik a po z ornos t do dog odk a v z v e zi s snubitvijo R ebek e; oč ak Abr aham pripo v edi nik ak or ne z asenči, v endar ima z ar adi obisk a znamenit e- 15 »Lot je iz Sodome izpeljal s v oji hčeri, ki s t a spočeli s s v ojim oče t om, in je v tis ti pokr ajini pus til s v ojo ž en o , ki j e p o s t al a so l n a t s t eb er v se d o d an ašn j eg a d n e. / … / Med t em k o se j e t o d o g aj al o , j e ( L o t o v a) ž e na os t ajala na obr obju Sodome , ne v e č k ot pr opadljiv o me so , mar v e č k ot solna t s t e be r , k i z a v e dno os t ane t ak šen: s s v ojo nar a vno poja vnos tjo (per naturalia ) prik az uje t o , k ar je obič ajno z a člo v ek a, k ajti tudi Cerk e v , ki je sol zemlje, je bila puščena v pokr ajini z emlje, da trpi člo v ešk e t eg obe. Čepr a v ji nene- hno jemljejo ude, os t aja neokrnjen solna t s t eber , se pr a vi opor a v er e, ki podpir a s v oje sinov e in jih pošilja k njiho v emu Oče tu.« (Ir enej L y onski, Zoper krivoverstva 4.31.1; 4.31.3) 16 Prim. 1 Mz 11,31; 24. 555 555 Jan Dominik Bogataj - Samoreprezentacije in identiteta ... g a R ebe kineg a v odnjak a v njej sk or aj enak o vr edno vlog o njeg o v a snaha, R ebek a. R omaric a omenja tudi R ebekineg a br a t a Labána in njeg o vi dv e hčeri, Rahelo in Leo , sicer Jak obo vi ses trični, ki s t a pos t ali njeg o vi ž eni (1 Mz 29). Pr a v Rahela je naslednja s t ar o z a v e zna osebnos t, ki prit egne Eg erijino po z ornos t. Ž eli namr eč vide ti v odnjak, pri k a t er em je Jak ob sr eč al Rahelo: »Na t o sem vpr ašala, kje je tis ti v odnjak, kjer je s v e ti Jak ob napojil dr obni- c o , ki jo je pasla Rahela, hči Sir c a Labana. Šk of mi je dejal: ›Šes t milj od t od, bliz u v asi, ki je bila t edaj poses t Sir c a Labana, in če ž eliš iti tja, bomo šli s t eboj in ti g a pok az ali. P o dv od ne vnem biv anju t am nas je šk of peljal k v odnjak u, kje r je s v e ti Ja- k ob napojil dr obnic o s v e t e Rahele, t a v odnjak pa je ob šes t em miljnik u od Har ána. Na č as t t emu v odnjak u je bila t am se zidana s v e t a cerk e v , ogr omna in lepa. Na naspr otni s tr ani so mi pok az ali pr ecej v elik o v as, oddaljeno okr og pe t- s t o k or ak o v od v odnjak a, mimo k a t er eg a je peljala naša pot. T a v as, k ak or je pripov edov al šk of , je bila nek oč poses tv o Sir c a Labana in se imenuje F adana. V v asi so mi pok az ali gr obnic o Sir c a Labana, Jak obo v eg a t as t a, po- k az ali pa so mi tudi kr aj, od k oder je Rahela ukr adla oče t ov e malik e.« (Eger. 20.11; 21.1; 21.4) Zno v a je vidna a v t oričina posebna po z ornos t na ž ensk e s v e t opisemsk e lik e. P o- leg Rahelineg a v odnjak a omenja tudi kr aj, od k oder naj bi Rahela ukr adla oče t o v e malik e (prim. 1 Mz 31,19.34-3 5). Oč aki t or ej niso edini, ki si z aslužijo r omaričino po z ornos t, t em v eč so z a njeno r omanje izjemno pomembni tudi kr aji, ki so po v e- z ani z njiho vimi ž enami. Očitno so kris tjani pr e v z eli nek a t er e judo v sk e tr adicije češčenja določenih kr aje v , pov e z anih s s t ar o z a v e znimi ž enskimi osebnos tmi, čemur je bila pr ič a Eg e r ija. Ž e nsk am v odr e še njsk i z g odo v ini pr ipisuje pome mbno v log o , saj se poleg Abr ahama, Iz ak a in Jak oba ob njih ek splicitno poja vijo še Sar a, R ebe- k a, Rahela in Lea. Enak o k ot s t a s pride vnik om sanctus poimenovana Abraham in Jak ob, si naziv ‚s v e t a ‘ (sancta) denimo z asluži tudi R ebek a (Eger. 20.10). Eg erija se k až e k ot eden od najpomembnejših (po zno)an tičnih ž enskih glaso v . Če tudi posebej ek splicitno pr oblema tik e spola ne t ema tizir a, je iz besedila v en- darle mog oče z aslutiti nek aj namig o v , ki nak az ujejo a v t oričine posebne ‚ ž ensk e ‘ poudark e. 17 Ti pa niso r az vidni z g olj iz njenih omemb s t ar o z a v e znih ž enskih lik o v , t em v eč tudi iz opiso v martirija s v . T ekle v Iz a vriji (22.2), 18 kjer so bila »br e z š t e vilna samotišč a z a mošk e in ž ensk e« (23.2), in iz sr eč anja z »nek o z elo dobr o prija t elji - c o , o k a t er e življenju je prič al v es V zhod, s v e t o diak oniso po imenu Mart ana, ki 17 Z a pr ouče v anje ž ensk e iden tit e t e v z g odo vini kr šč ans tv a in kr šč ansk e knjiž e vnos ti je pomembno tudi pismo meniha V alerija († ok. 693) meniškim sobr a t om, v k a t er em z r e t orično pr ecej do vr šenim slog om r omaric o Eg erijo h v ali z ar adi njeneg a poguma, saj naj bi, čepr a v »v ž enski krhk os ti, v se mo ž e s v ojeg a č asa pr ek ašala v pogumu.« Njen pogum je primerjan z Abr ahamo vim, njen trud pa naj bi bil nagr ajen s t em, da je »podedo v ala nebešk o kr aljes tv o v zboru s v e tih de vic, sk upaj z nebešk o kr aljic o Marijo , Gos- podo v o ma t erjo.« (Bog a t aj 2020, 326‒332) 18 Ob t em omenja tudi, da je t am pr ebr ala »v sa Dela svete Tekle « (Eger. 23.5). 556 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 sem jo spo znala v Jeruz alemu, k o je prišla tja molit« (23.3) – v odit eljic o samotišč a apot ak tit o zir oma de vic. 5. Dve mistični pismi španskih asketinj V splošnih pr egledih a v t oric z g odnjekr šč ansk e dobe s t a v v eliki v ečini primer o v spr egledana dv a dr obna dok umen t a, ki pa s s v ojo bog a t o vsebino in lit er arno vr ednos tjo vsek ak or z aslužit a posebno po z ornos t. Gr e z a dv e pismi hispanskih ask e tinj, 19 ki s t a v erje tno nas t ali okr og le t a 400, v njima pa najdemo impo z an tne primer e iz virnih posk uso v samor epr e z en t acije pr a v sk o zi po v ečini s t ar o z a v e zne lik e. Pismi je v iz virni la tinščini na podlagi edineg a r ok opisa, v k a t er em s t a se ohr a- nili (Stiftsbibliot hek St. Gallen, Cod. 190; 9. s t ol.), le t a 1928 obja vil Germain Mo- rin, do danes pa – v saj k olik or v emo – še nis t a bili niti pr e v ede ni v noben sodobni je zik. 20 Pismi so s tr ok o vnjaki spr v a pripiso v ali Hier onimu, a je kmalu pos t alo jasno , da gr e z a ž enski a v t orici (o z. a v t oric o). Pr v o pismo (Morin 1928, 293‒296) je odgov or nek e kr šč ansk e gospe drugi ž enski, ‚devici‘ , ki jo a vt oric a imenuje soror, ses tr a. Pismo je polno mis tičnih podob, ki v do- br šni meri k or eninijo r a vno v s v et opisemskih motivih. Notr anjos t naslovljenk e a vt o- rica imenuje »skrinja z a v e z e, t o je zgr adba tv ojeg a sr ca, v k a t eri je shr anjena vsa knji- žnic a k njig«. Pr ime rja jo s priče v anje m R e be k e , k i je sk rivnos tno ž e pr e ds t a vljala K ris tusov o nev es t o (illa in mysterio Christi sponsa), k o je napojila ž ejneg a Abr ahamo- v eg a služ abnik a (1 Mz 24,10-21), medt em k o je naslovnic a podobno a vt oric o ‒ o z. »nas, Abr ahamo v e služ abnik e, k ajti v sak, ki gr eši, je suž enj« ‒ napojila »z v odo iz s v ojeg a sr c a, t o je iz z aklada v glineni posodi« (2 K or 5,7). T o tudi sama opisuje: »R e- snično sem pila iz t eg a, k ar si napisala, in napojila sem s v oje k amele (1 Mz 24,14.20), t o je, spo znala sem vse s v oje napak e.« Na podlagi naslovničine pr edhodne duhovne aktivnos ti a vt oric a pr a vi, da je o njej pr er ok Iz aija dejal: »Glej, devic a bo spočela in r odila sina« (Iz 7,14), na t o pa nanjo obrne tudi drug e pr er ok o v e besede: »Spočeli smo v ma t ernici, Gospod, in r odili smo duha tv ojeg a odr ešenja, ki si g a us tv aril nad z emljo ,« (Iz 26,18 vul) s čimer pov z diguje njeno deviš tv o. P ošilja t eljic a pr v eg a pisma na v aja še dok aj specifično s t ar o z a v e zno na v e z a v o , saj naslovničino devišk os t primer- ja z Raguélov o hčerjo Sar o , ki so jo obt o žili, da je pomorila vseh s v ojih sedem mo ž ‒ čepr a v je t o s t oril zli duh Asmodej ‒, pr eden so se ti z družili z njo (T ob 3,7-9): »T ebe lahk o primerjamo s Sar o; k o ji je umrlo sedem mo ž, duhov s v et a, in jo je angel z asnu- bil (z a K ris tusa) t er se je K ris tus z njo por očil, je so vr ažnik pr opadel« (Tibi sane in exemplo Sarrae septem viris, hoc est, spiritibus mundi mortuis, angelo pronubante, dum Christus nupsit, tum inimicus occubuit). Naslednja s t ar o z a v e zna r e f er enc a v pi- smu so Moabci in Amonci (prim. 2 K rn 20,1.10.23), ki v a vtoričinem samoobto ž ev anju pos t anejo alegorija z a pijanos t in nečis tos t: »Moj oče je sicer uničil Moabce in Amon- 19 Najv er je tneje z obm očja ok olice Pir eneje v , t or ej iz ok olja in obdobja, ki je bliz u iz virnemu k on t ek s tu še ene z g odnjekr šč ansk e a v t orice – Eg erije. 20 V nadalje v anju so pr e v edeni nek a t eri najznačilnejši odlomki, k er pa iz daja ni oš t e vilčena in k er je pismo kr a tk o , posame znih s tr ani spr oti ne z apisujemo. 557 557 Jan Dominik Bogataj - Samoreprezentacije in identiteta ... ce, t o je vr s t o pijanos ti in nečis t os ti v meni; v endar mi t o ne k oris ti, saj v ma t ernici, t o je v sr cu, nimam Bo žje besede.« Nadalje jo primerja z eno izmed š tirih hčer a ev an- g elis t a Filipa v Ce z ar eji, ki so imele dar pr er ok ov anja (Apd 21,9), na t o pa naslovnic o pois t ov eti s kr aljev o hčerjo iz kr aljevsk e s v a tbene pesmi: »Ti si tis t a, o k a t eri so peli s v e ti pe v ci: ›Ogrnjena si z zla timi ple t eninami v r aznolikih oblačilih.‹ (P s 45,14-15) K aj so zla t e ple t enine, če ne tv oje čudo- vit e in z v es t e misli tv ojeg a sr c a (pulcros ac fideles sensus tui sermones ), ki t ečejo o zir oma visijo z obeh s tr ani tv ojih us t? V sebujejo čudo vit o r aznoli - k os t, saj si pismo tk ala iz pos t a v e, pr er ok o v in e v ang elije v z r azličnimi bar- v ami priče v anj.« Ob k oncu pisma sledi še ena k omplek sna aleg orična primerja v a iz k on t ek s t a Da vido v eg a življenja: s v ojo naslo vljenk o namr eč primerja z Abišág o iz Šunéma: » D o b r o p o sn emaš tis t o su n ami tsk o d e vi c o , sl u ž ab n i c o i n v aru h i n j o D a vi- do v e g a t e le sa (1 K r 1, 2-4), saj ne pr e ne haš g r e ti in v ar o v a ti zr e le g a t e r po- polneg a kr alje v eg a znanja s pogledom s v ojeg a uma. Ž e si pr ejela plačilo z a t o skrbnos t, pr ejemajoč ključe, s k a t erimi odpir aš, česar nihče ne mor e z apr e ti, in z apir aš, česar nihče ne mor e odpr e ti (Iz 22,22; Raz 3,7). Ti pr e- mor eš, k ar ti z a vida celo sin Ba tšébe, t o je sin modr os ti, 21 namr eč da t e lažni br a t ne bi po ž elel ali se t e dot aknil (1 K r 2,17-25).« Z a ce lotno pismo je t ak o znač ilno iz v ir no pr e ple t anje š t e v ilnih m anj znanih in v ečkr a t neprič ak o v anih podob pr edv sem iz St ar e z a v e z e, v k a t erih najv ečkr a t na- s t opajo r azlični ž enski liki: R ebe k a, Iz aije v a virgo, Raguélo v a hči Sar a, hči e v ang e- lis t a Filip a iz Ce z ar eje, kr alje v a hči iz P salma 45, Abišág a iz Šunéma. A v t oric a izk a- z uje visok o r a v en po zna v anja bibličneg a besedila, pr edv sem pa sposobnos t z elo us tv arjalne in t erpr e t acije na meji med tipologijo in aleg orijo. D ru g o p i smo ( Mo ri n 1928, 296‒302) j e mal ce d al j še, p r a v t ak o p a g a j e p o r o- čeni naslo vnici, ki pri pada »č as titl jivi duho vniški druži ni «, najv erje tneje napi sala nek a ask e tinja iz is t eg a ok olja ‒ če a v t oric a ni celo is t a k ot v primeru pr v eg a pisma. T on pisma nar ek uje a v t oričina spodbuda, naj naslo vlje nk a z adnje dni le t a, pr ed- v sem pa pr aznik a Gospodo v eg a r ojs tv a in r az glašenja, pr e živi v s v e ti duho vni zbr a- nos ti. K ot eneg a izmed duho vnih nas v e t o v pr edlag a samot o: »Ne boj se skrivnos ti samot e, saj bo tv oj notr anji člo v ek imel pri sebi s v o- jo ž eno (secum interior homo tuus coniugem suam), k ot pr a vi Salomon: ›Sklenil sem jo priv es ti k sebi z a ž eno.‹ (Mdr 8,9) S s v ojimi ž enami boš ime- la tudi otr ok e, t o je sado v e dobrih del, spojene s po zna v anjem v eščin (boni operis fructus, scientiae artibus copulatos).« St ar o z a v e zno poosebljeno Modr os t tu pošilja t eljic a r azlag a v bolj dobesedni po- t e zi t e met af or e, t o je s pomočjo na v e z a v e na mis tično z druž enje duše z Bog om; pri 21 Mišljen je kr alj Salo mon. 558 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 t em je z animiv o , da je is ti spol ne zmoti: ž enski naslo vljenki z a druž abnic o v njeni notr anjos ti obe t a ž eno. T o gr e se v eda r azume ti me t a f orično , saj podoba k or enini v biblični g ov orici, kjer je poosebljena Modr os t v ž enski vlogi, medt em k o je v po znej- ši kr šč anski per spektivi ‒ mor da tudi v t em pismu ‒ t a podoba ur esničena v K ris tusu, Ž e ninu duše . N asle dnja s t ar o z a v e zna podoba, k i jo a v t or ic a pisma r az gr inja pr e d s v ojo br alk o , je podoba Salomono v eg a truda pri gr adnji jeruz alemsk eg a t emplja (prim. 1 K r 6): »In k er v em, da t e v eseli posnemanje Salomonov eg a dela, da bi z gr a- dila t empelj z a Gospoda, kjer bo pr ebiv al in počiv al, s t ori t ak o , da boš v dese t em mesecu dok onč ala vso t empeljsk o opr emo , k ot si pr ebr ala, da je s t oril on.« Ask etinja na t o pr izna, da je z a por oče no ž e no popoln umik iz s v e t a mor da ne mog oč, saj si njena duša v erje tno ž eli druž enja z ljudmi – z a t o ji pr edlag a še drug način duhovne pripr a v e na pr aznik e: v z or in pomoč pr er ok a Daniela, ki je pr eds t a vljen k ot »mo ž ž elja (vir desideriorum)« (Dan 10,11), saj naj bi bil s v oje ž elje in užitk e zmo ž en ob- vladov a ti (desideriis nostris et voluptatibus potentantes), k ar je z gled tudi z a nas. »K ajti t ak o k ot se z a ž eno , ki je poslušna s v ojemu mo ž u, r eče, da je njemu podlo žna in podvrž ena (obaudiens viro suo subiugata ei esse dicitur atque subiecta), in k o v emo , da so naše ž ene, se pr a vi naše ž elje, podlo žne (sub- dita) nam ‒ k aj dr ug e g a k ot t o , da smo tudi mi pot e m t ak e m mo žje ž e lja?« V pi smu je omenjenih še v eč s t ar o z a v e znih r e f er enc, v endar v ečinoma k ot ale- g orične spodbu de k pripr a vi na pr aznik bo žič a in epif anije. K ar z ade v a ž ensk o t e- ma tik o , je z animiv a še kr a tk a omemba iz Ezr o v e knjig e, kjer je g o v or o zlu mešanih z ak ono v (Ezr 9). V pripr a vi na e pif anijo naj bi se naslo vnic a pis ma duho vno pr eči- s tila do t e mer e, da se ob pr aznik u »med izr aelskim ljuds tv om ne bo našla nobena ž ensk a tujeg a r odu, t o je, pog ansk a ne v er a in dv om (gentilicia infidelitas atque dubitatio).« T udi tu smo prič a posebni po z ornos ti na ž enski elemen t, pri čemer na v edba ne namiguje na nik akr šno miz oginijo , saj je os t uperjena v tuje ž ensk e – in ne v ž ensk e nasploh. 6. Cesarica Evdokija s Homerjem upoveduje biblično zgodovino P odoben posk us ‚spr a v e ‘ med klasično in biblično k ultur o , k ot g a je iz v edla Pr oba, je nek aj dese tle tij po zneje v drug em k on t ek s tu ‒ v gr ščini in s pomočjo v erz o v iz Homerja ‒ izpeljala tudi s v e t a cesaric a Elija E v dokíja A v gus t a (ok. 401–460), ž ena cesarja T eodo zija II. V elja z a eno pomembnejših imen po zne gr šk e poe zije, ohr anila pa so se tri dela, ki so ji pripisana: poe tični opis mučeniš tv a s v . Ciprijana, kr a tk a pesnit e v z napisa nad k opališčem Hama t Gader v dolini r ek e Jarmuk in pa Home- rocentones (ali r es pripada njej, ni polne enotnos ti). 22 Slednje , homer ski cen t on, naj bi napisala med s v ojim biv anjem v P ales tini (444‒460), ses t a vlja pa g a 2354 22 Besedilo na v ajamo po najno v ejši kritični iz daji Schembr a 2007. Z a it alijanski pr e v od gl. Schembr a (2020, 2‒3), z a k omen t ar z ače tnih v erz o v o s tv arjenju in gr ehu pa Schembr a (2020, 23‒46). V eč o k on tr o v erzi glede a v t or s tv a pa v Schembr a (2007, cxxxiii‒clxxxi). 559 559 Jan Dominik Bogataj - Samoreprezentacije in identiteta ... v erz o v , v k a t erih opisuje okr og pe t dese t s v e t opisemskih epiz od (Cabe z as Cabello 2022, 208‒215) . Med njimi so s t ar o z a v e zni priz ori z elo r edki – omenjene jih naj- demo z g olj v pr vih v erzih (Homeroc. 7‒91), kjer denimo opisu je s tv arjenje s v e t a, k ačje z apelje v anje in padec pr vih dv eh ljudi. Opis s tv ar je nja člo v e k a je z e lo lak oniče n: v e ne m v e r z u, k i izr až a, da je bil na- posled us tv arjen člo v ek, z elo podoben tis t emu, ki g a je us tv aril: »λ οῖσθος ἀνὴρ ὥρισ τ ο , ἔϊκτ ο δὲ θέ σκ ελ ον αὐτ ῷ.« (Homeroc. 33) 23 Pr vi del v erz a je v z e t iz homer- sk e pripo v edi o pogr ebnih slo v esnos tih z a P a tr oklom in o dirk ah vpr eg njemu v č as t, kje r je omenjen člo v ek, ki da je najboljši z a pog anjanje k onj (Iliada 23.536); drugi del se medt em nanaša na dog odek, k o se Ahilu prik až e P a tr oklo v a duša – z elo podobna živ emu P a tr oklu (Iliada 23.107). P omenljiv o in nena v adno se z di, da na t em mes tu E v dokija upor abi besedo ἀνήρ, ki o značuje mo ž a, in ne besede ἄνθ ρωπος, k ar bi bilo bolj splo šno , ž ensk e pa ne izključuje. T o pr vič omeni šele v priz oru s k ač o po opisu pr eles tneg a r aja. K ot daljni odme v na biblično pripo v ed iz 1 Mz 3,6 24 E v dokija pr eds t a vi k ač o , ki E vi obljublja nesmrtnos t in v ečno neobčutljiv os t na smrt, k ar je značilnos t bog o v ‒ t o , k ar Odisej z a vrne, E v a spr ejme (Homeroc. 61; Odiseja 5.136). P oleg t eg a ji k ač a v E v dokijini pripo v edi obljubi še mo ž a, hišo in sr ečno soglasje, česar si z až eli Na v- zik aa, k o vidi Odiseja (Homeroc. 62; Odiseja 6.181). T o pesnic a nadalje r azlag a še z ne k aj v e r zi, k i ope v ajo sk ladnos t m e d m o ž e m in ž e no t e r ur e je nos t dom a: » /…/ nič ni pomembnejšeg a in dr ag ocenejšeg a od t eg a, / če skladnih misli hišo upr a vlja- t a / mo ž in ž ena; š t e vilne bolečine z a so vr ažnik e, / t oda v eselje z a prija t elje ‒ pr ed- vsem pa ima t a onadv a dober ugled.« (Homeroc. 63‒66) T oda t em k ačinim besedam sledi ključno spor očilo. E v dokija z enim v erz om, z ope t lak onično , kriv do nalo ži ž eni, ki se je pus tila pr e t en t a ti sk ušnja vi: »K o je (k ač a) t o dejala, jo (tj. E v o) je z apeljala, k o ji je r azlo žila v se s tv ari (ὣς εἰπ ὼ ν π αρέπεισεν, ἐπεὶ διεπέ φρα δε π άν τ α).« (Ho- meroc. 6 7 ; Iliada 7 .1 2 0 ; 2 0 .3 4 0) T oda v t e m v e r z u lahk o z aslutim o , da je pe snic a E vi nek ak o naklonjena, saj jo pr eds t a vlja pr edv sem k ot t ar č o in žrt e v napada k ače. T o je še t olik o bolj r az vidno iz sledečeg a v erz a: »Ti v eš, k ak šno je v pr sih sr ce ž ensk e (οἶσθα γὰρ οἷος θυμ ὸς ἐνὶ σ τήθε σσι γυναικ ός).« (Homeroc. 68; Odiseja 15.20) Z neobič ajno neposr ednim nag ov or om br alc a sk or ajda spodbuja k priz anesljiv os ti do E v e, saj odg o v ornos t pripisuje bolj E vini nepazljiv os ti k ot pa k ak šnemu nar a vnemu nagnjenju k zlu (Homeroc. 71). S t em sicer pr v e ž ene ne opr a vičuje, saj v naslednjih v erzih sledi nek aj dok aj nedv oumnih tr dit e v , da je z a gr eh kriv a ona – v endar lahk o v seeno z aslutimo določeno prikrit o naklonjenos t, pomilo v anje o z. sočutje, v sek a- k or pa odsotnos t odkrit e miz oginije, k ar je bila sicer značilnos t š t e vilnih E v dokijinih pr edhodnik o v ali sodobnik o v . T ak v tis dajejo tudi naslednji v erzi: »/…/ in s tr ašna pesem / bo med ljudmi, in najslab ši slo v es bo dala / krhkim ž enam (θηλ υτέρῃσι γυναιξ ί) ‒ tudi njej, ki naj bi bila delala dobr o 23 Prim. »Καὶ εἶπεν ὁ θεός ποιήσωμεν ἄνθ ρωπον κ ατ᾽ εἰκ όνα ἡμετέραν κ αὶ κ αθ᾽ ὁμ οίωσι ν« (1 Mz 1,26 lxx). 24 »Ž ena je videla, da je dr e v o dobr o z a jed, mik a vno z a oči in vr edno po ž elenja, k er daje spo znanje. V z ela je t or ej od njeg o v eg a sadu in jedla, dala pa je tudi mo ž u, ki je bil z njo , in je jedel.« 560 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 (εὐ ερ γὸς) ‒,/ tis tim, ki so r ojene sedaj, in tis tim, ki bodo prišle v prihodnje. / T ak o ni nič gr o zljiv ejšeg a in pr edrznejšeg a od ž ensk e (γυναικ ὸς), / ki se s sr cem (μετ ὰ φρε σὶ ν) pr eda t akim dejanjem, / k ot je ne vr edno dejanje, ki g a je ona z agr ešila, / ona, ki je v ne v ednos ti (ἀϊ δρείῃσι νόοιο) s t orila v elik gr eh (μέγα ἔρ γον), / uničena, ki je ljudem (ἀνθ ρώποισι ν) prinesla mnog o zla / in mnog e močne duše pahnila v Had.« (Homeroc. 79‒88) V v erz u 84 vidim o , da E v dokija ne ž eli posplošeno ob soja ti k ar v seh ž ensk po v- pr ek, ampak le tis t e, ki se pr edajo zlu, v erz 86 pa zno v a pojasnjuje, k ak o je a v t o- ričina per cepcija E vineg a gr eha blažja: pripisuje g a namr eč njeni nev ednos ti, s čemer jo sk or ajda oper e v se kr iv de. T eh nek aj v erz o v zbuja v tis močne a v t oričine solidarnos ti z ž e nsk im spolom; ne nujno t olik o z g olj z E v o , k i ji določe no odg o v or- nos t z a gr eh v sek ak or pripisuje, t em v eč z ž ensk ami nasploh. Z di se, da E v dokija tu ž eli poda ti jasno r azlag o odg ov ornos ti z a iz virni gr eh: z ar adi E vineg a padc a naj kriv da z a njeg o v e posledice ne pade k ar na v se ž ensk e. 7. Drugi drobci P oleg obr a vna v anih se je ohr anilo še nek aj vir o v , z a k a t er e v emo , da v pr vih s t o- le tjih kr šč ans tv a iz vir ajo izpod ž ensk eg a per esa. Med zbirk ami apoft eg em, izr ek o v s v e tih pušč a v skih oče t o v v Gerontiku najde- mo tudi tri ž ensk a imena: T eodor o , Sar o in Sinkle tik o. 25 Pušč a vnice so bile ‚ma t e- r e, mame ‘; k ot v gr ščini po znamo tudi v slo v enščini izr az ‚ ama ‘ ( gr šk o ammâs, ali tudi ammá), ž e nsk i us tr e znik izr az a z a pušč a v nik a ‚ aba ‘ ( g r šk o abbâs iz ar am e j- sk eg a abbá ), ‚oče, očk a ‘ . Pušč a vnice so bi le v primerja vi s pu šč a vniki r esda v v e- liki manjšini ‒ g ot o v o tudi z ar adi socialne podr ejenos ti mošk emu v an tiki ‒, t ak o da so pri T eodo ri šele po smrti ug ot o vili, da je bila ž ensk a. V njiho vih ohr anjenih izr ekih so na t ančne s v e t opisemsk e ‒ še posebej s t ar o z a v e zne ‒ na v edbe r edk e; gr e z g olj z a aluzije. T o sicer k až e na po zna v anje s v e tih spiso v , t or ej na iz obr azbo , po drugi s tr ani pa k t emu prispe v a sama lit er arna z vr s t, ki v sebuje pr a v z apr a v ž e pr emišljeno in pr emoljeno , pr eba vljeno in v k onkr e tno življenjsk o modr os t sin t e- tizir ano Bo žjo besedo. Znameniti izr ek ame Sar e, ki so jo hodili obisk o v a t tudi naj- sla vnejši menihi, se na v e z uje na pr oblema tik o spola: »Br a t om je tudi r ekla: ›Jaz sem moški, vi pa s t e ž ensk e.‹« (Meterikon 2, Sar a 9; T sames 1990, 208) Ž enskim ask e tinjam so t or ej prizna v ali enak o duho vno višino in s v e t os t – t a primer pa do- k az uje, k ak o je bilo v tis t em č asu z ak or eninjeno pr eprič anje, da je moški o z. mo- šk os t simbol moči, poguma, (duho vneg a) v zpona. P od njenim imenom se je ohr a- nila še ena z g odba, ki g o v ori o t em: 25 N e k aj apoft e g e m pušč a v sk ih ma t e r je pr e v e dla Jasna Hr o v a t in so obja v lje ni na sple tni s tr ani K ud Log os (2024). 561 561 Jan Dominik Bogataj - Samoreprezentacije in identiteta ... »Drugič spe t s t a prišla k njej dv a s t ar c a, v elik a pušč a vnik a iz peluzijskih kr aje v , in ob prihodu s t a r ekla drug drug emu: ›P oniž ajv a t o s t ark o!‹ R eče- t a ji: ›P azi, da ti ne bo prišlo na misel, da bi r ekla: Glej, pušč a vnik a s t a pri- šla k me ni, ki sem ž ensk a. Ama Sar a jima r eče: ›P o nar a vi sem ž ensk a, ne pa po mišljenju.‹« ( Meterikon 2, Sar a 4; T sames 1990, 208) V pales tinsk o ok olje je umeščen tudi naslednji malo znan vir , namr eč pisma Me lanije St ar e jše E v ag r iju P on tsk e m u. Ohr anilo se jih je 11 , in sice r v ar m e nsk e m pr e v odu, ki naj bi nas t al na podlagi sir sk eg a pr e v oda iz iz virne gr ščine; dos t open pa je t udi la tinsk i pr e v od (V an La n t sc hoot 1 9 6 4 ), k i je osno v a z a našo a na liz o. G r e z a k r a tk a pisma v e činoma ask e tsk e nar a v e ; Melanija v njih dok az uje duho vno bli- žino E v agrije vi misli. V njih sk or ajda z aman iščemo s v e t opisemsk e na v edk e, čepr a v je br anje S v e t eg a pisma k ot duho vna pr ak sa v ečkr a t pripor očeno. Še najbolj sli- k o vit a je podoba s t ar o z a v e zneg a pr er ok a Daniela, ki pr emag a zmaja k ot podobo duho vneg a naspr otni k a, so vr ažneg a ask e tsk emu pri z ade v anju. Mel ani ja pr a vi , da g a je moč pr emag a ti le z z aniče v anjem hr ane, bog as tv a in sla v e s v e t a (contemptu victus divitiarumque et gloriae mundi ). »K do se mu t or ej lahk o z oper s t a vi? K do pos t ane Daniel, ki g a podpir a s v e- ti Gabriel, in nar edi kr ogle iz lo ja, smole in las, da bi r aztr g al zmaja (prim. Dan 14,26 lxx)? Jaz pa sem le malo vr edna, k er me je pr emag al; ladjo sem izr očila krmarju, da se ne bi z anašali na nik og ar drug eg a k ot samo na Bog a, ki gr o zi v e tr o v om in uk az uje morju t er pripelje tis t e, ki so na ladji, v de ž e- lo njiho vih ž elja.« ( Epistola sexta [V an Lan tschoot 1964, 127]) Mel ani ja t or ej k ot podobo duh o vn eg a bor c a pr eds t a vl ja Dani el a, ki je zmag al v boju z zmajem, nikjer pa ne izpos t a vlja nobene sla vne s t ar o z a v e zne ž ene. Omeniti v elja še nek aj imen. Med pesmimi P a vlina iz Nole se je ohr anil epit alamij v č as t Julijanu, ki naj bi napisal P a vlin sk upaj z ž eno T er azijo (Simonelli 2022). Med po znoan tične o z. z g odnjebiz an tinsk e a vt orice spada tudi opa tinja in pesnic a K asija († pr ed 865), ki je napisala nek aj priljubljenih himnogr af skih k ompo zicij z a bog osluž- je, ki so v r abi še danes (Home y er 1979, 134–171), v endar njeno delo vsaj č asovno – če ž e ne tudi vsebinsk o – obseg naše š tudije pr eseg a. Nek a t eri a vt or s tv o zname- nite pesnitve Vexilla regis, ki naj bi pr ešla sk o zi ur ednišk e r ok e njeneg a sla vnejšeg a prija t elja V enancija F ortuna t a, pripisujejo Radegundi iz P oitier sa. P od 4. pismom Salvijana Mar silijsk eg a pa s t a podpisani še ž ena P aladija in hčerk a Auspiciola. Pr a v t ak o na t em mes tu ni mog oče obr a vna v a ti pogledov z g odnjekr šč anskih a v t orje v na s v oje ž ensk e sodobnice (prim. A v senik Naber g oj 2022). Nek a t er e iz- me d njih lahk o z g olj ome nimo: pr v a ‚ r e do v nic a ‘ v z g odo v ini, Hie r onimo v a uče nk a P a vla (Hier onim, Pisma 46; Špelič 2021), A v guš tino v a ma ti Monik a (Gan t ar 2003), K riz os t omo v a epis t olarna k or esponden tk a, diak onisa in v do v a Olimpija (Lukman 1942), s t ar ejša ses tr a Bazilija V elik eg a Makrina (K ocijančič 1996), sog o v ornic a br a- t a Gr eg orija iz Nise v Raz g o v oru o duši in v s t ajenju. 26 26 O Makrini in M elaniji gl. Jug ănaru 2018. 562 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 Z a k onec lahk o dodamo dv a primer a z g odnje ‚de vian tne ‘ t eologije, ki se je od- daljila od šir ok o spr ejet e t eološk e misli ort odok sne ‚ v elik e Cerkv e ‘ . Obs t ajajo namr eč priče v anja, da so ž e v 2. s t ole tju znotr aj kr šč anskih sk upnos ti delo v ale nek a t er e t eo l o gi n je, med k a t eri mi s t a p o seb ej zn an i Mak si mi l a i n K vi n til a. V d ru gi h v ečji h pa tris tičnih delih se je ohr anilo nek aj njunih t eoloških izr ek o v (logia), v k a t erih je mog oče z azna ti določen f eminilen odt enek pr er ošk eg a samor az ume v anja (Mader 2022). Mak simila Cerk e v pr eds t a vlja k ot polno pr er oških dar o v , k ot pr er okinja pa v ernik om skrivnos tne Bo žje načrt e r azkriv a tudi sama, k o g o v ori s K ris tuso vim gla- som. K vin tila nek a t er e ž ensk e motiv e izr až a še jasneje – k ot denimo njeno priče v a- nje, ki g a je ohr anil Epif anij, in sicer da naj bi k njej prišel K ris tus v podobi ž ensk e (ἐν ἰ δέ ᾳ γυναικ ός), oblečen v sijajna oblačila, in ji vlil modr os t (Panarion 49). P oleg t eh z animivih in us tv arjalnih in tuicij, ki v sek ak or nudijo polje z a nadaljnje r azisk o- v anje, pa so r a vno t o vr s tni posk usi, ki so z ašli v z asebna pr er ošk a r az ode tja in so se z a t o od splošne, k a t olišk o spr eje t e t eologije oddaljili ‒ tu lahk o omenimo tudi pse v- donimno Je z abelo , »tis t o ž eno , ki se r az glaša z a pr er okinjo t er uči in z a v aja moje služ abnik e, naj se pr edajajo nečis t o v anju in uživ ajo malik om žrtv o v ane jedi« (Raz 2,20) ‒, na ž alos t po zneje pripomogli k demoniz aciji ž ensk e t eologije. 8. Sklep Kljub t emu, da je v primerja vi z moškimi deli ohr anjenih besedil z g odnjekr šč anskih a v t or ic le pe šč ic a, pr e g le d analizir ane g a k or pusa v pr v i v r s ti k až e , k ak o f asc inan- tna so njiho v a priče v anja z a vpogled v notr anjos t po znoan tičnih kr šč anskih ž ensk. Besedila so sicer z elo r azno vr s tna: od lit er arno mojs tr sk o ses t a vljeneg a dne vnik a P erpe tue, ki prik az uje pr esunljiv e, a v seeno upanja polne z adnje tr enutk e pr ed mučenišk o smrtjo , pr ek o z v eda v eg a popotneg a dne vnik a r omarice Eg erije in r az- ličnih z apiso v dr ug ih po znoan tičnih ask e tinj, pa v se do um e t e lne g a sple t anja s v e- t opise msk e pripo v e di s pomočjo vr ho v an tične k lasične poe zije – Home rja in V e r- gilija. Zg odnjekr šč ansk e a v t orice t ak o znotr aj pr ouče v anja z g odnjeg a kr šč ans tv a z as t opajo unik a t en glas, ki g a ne gr e spr egleda ti. K ot je bilo v saj deloma prik az ano , iz besedil v eje določena ž ensk a differentia specifica, ki jim daje poseben pridih: v ečja čus tv ena obar v anos t, neposr ednos t, ukv arjanje s k onkr e tnimi, duho vnimi t emami … Na poseben način se po z ornos t oblik ov anju ž ensk e iden tit e t e namenja r a vno pr ek o obr a vna v e s v e t opisemskih lik o v . Zlas ti s t ar o z a v e zne ž e nsk e ‒ v se od E v e pa do Mar ije , k i s t oji na pr e hodu v no v o z a v e z o ‒ z a z g odnjekr šč ansk e a v t orice pr eds t a vljajo poseben vir na v diha in jim ponujajo t opose z a samor epr e z en t acijo. Jasno je, da je v z g odnjekr šč anski in t erpr e t aciji ‒ pri čemer tudi ž ensk e a v t orice niso izjema ‒ kriv da z a iz virni gr eh z v aljena pr edv sem na E v o , v endar je r azisk a v a po drugi s tr ani pok az ala, da lah k o pri r enar aciji t e biblične pripo v edi v besedilih, k i so de lo ž e nskih a v t oric, v se e no opazimo določe ne iz virne poudark e : z a P r obo denimo je spoln os t pr ed gr ehom nek aj od Bog a daneg a; glede k azni z a gr eh pr a- s t ar še v t a rimsk a pesnic a podr ejenos ti E v e o z. ž ensk nikjer ne omenja; podobno 563 563 Jan Dominik Bogataj - Samoreprezentacije in identiteta ... z ž e nsk im spolom soč us tv uje tudi c e sar ic a E v dok ija in g a iz splošne k r iv de z a g r e h nek ak o iz v z ema. Pr a v t emeljit š tudij t eh besedil in r ele v an tni posk usi njiho v e r azlag e lahk o pri- pomor ejo , da se v boljši luči r azkrije tudi ž enski vidik z g odnjeg a kr šč ans tv a. A v t o- rice t ak o s s v ojimi besedili dok az ujejo , da si je bilo kljub pr e t e žno pa triarhalnim družbenim v z or cem v določenih kr ogih v endarle mo žno pridobiti iz obr azbo , se (lit er arno) izr až a ti t e r sooblik o v a ti duho vno in k ulturno podobo s v oje g a č asa ‒ s t em pa tudi č aso v v se do našeg a. Kratice Eger. – Bog a t aj 2020 [Itinerarium Egeriae]. Homorec. – Scembr a 2007 [Homerocentones]. LXX – Sep tuagin t a. VL – V e tus La tina. VUL – Biblia Sacr a V ulg a t a. Reference Primarni viri Badini, Antonia, in Antonia Rizzi, ur . 2011 . Proba: Il Centone . B o l o g n a : ED B . Bevc, Benjamin, in Jan Ciglenečki, ur. 201 8 . Irenej Lyonski: Zoper krivoverstva . L j u b l j a n a : K U D L o go s . Bogataj, Jan Dominik, ur . 2020 . Egerija: Potopis [Itinerarium] . Romanje, bogoslužje in Sveta dežela v pozni antiki . C e l j e : M o h o r j e v a d r u ž b a ; L j u b l j a n a T e o l o š k a f a k u l t e t a . Carfora, Anna. 20 07 . La Passione di Perpetua e Felicita: Donne e martirio nel cristianesimo delle origini . P a l e r m o : L ’Ep o s . Clark, Elizabeth A., in Diane F. Hatch, ur . 1 9 8 1 . The Golden Bough, the Oaken Cross: The Vergi- lian Cento of Faltonia Betitia Proba . C h i c o : S c h o l a r s Pr e s s . Donato, Mia, Carolyn Engargiola, Eli Gendreau- Distler, Elizabeth Hasapis, Thomas G. Hen- drickson, Jacob Nguyen, Siddharth Pant, Shamika Podila, Anna Riordan in Gantar, Kajetan, ur. 20 0 3 . Avguštin: Izpovedi . C e l j e : M o h o r j e v a d r u ž b a . Homeyer, Helene, ur. 1979. Dichterinnen des Alter- tums und des frühen Mittelalters: Zweisprachige Textausgabe . Pa d er b o r n: F . S c h ö nin gh . Kocijančič, Gorazd, ur. 1 9 9 6 . Gregor iz Nise: Življe- nje svete Makrine . Razgovor o duši in vstajenju . C e l j e : M o h o r j e v a d r u ž b a . Lukman, Franc Ksaver, ur. 1 9 4 2. Svetega Janeza Krizostoma Izbrani spisi . Z v . 1, Šest knjig o duhovništvu . Pismi papežu Inocentiju . Pisma vdovi Olimpiji . L j u b l j a n a : L j u d s k a k nj i g a r n a . Malamud, Martha A., ur. 2011 . Prudentius: The Origin of Sin. I t h a c a : C o r n e l l U n i v e s i t y Pr e s s . Morisi, Luca, ur. 1 9 93 . Versus de Sodoma . B o l o- g n a : P à t r o n . Musurillo, Herbert, ur. 1 97 2. The Acts of the Christian Martyrs . O x f o r d : T h e C l a r e n d o n Pr e s s . Oliver Thompson, ur. 2021 . The Passion of Perpe- tua: A Latin Text of the P a s s i o S a n c t o r u m Pe r p e t u a e e t F e l i c i t a ti s with Running Vocabu - lary and Commentary . [ s . l . ] : Pi xe l i a P u b l i s h i n g . Plant, Ian, ur. 20 0 4 . Women Writers of Ancient Greece and Rome: An Anthology . O k l a h o m a : U n iv e r s it y P r e s s. Pojavnik, Ivan, ur. 1 9 8 3 . Kristusovi pričevalci [Martyres Christi] . Pr e v e d e l Fr a n c K s av e r L u k - m a n . 2. izd aj a . C e l j e : M o h o r j e v a d r u ž b a . Schembra, Rocco, ur. 20 07 . Homerocentones: Eudocia Augusta . C o r p u s c h r i s ti a n o r u m s e r i e s g r a e c a 62. T u r n h o u t: B r e p o l s . Schembra, Rocco, ur. 2020 . Centoni omerici: il Vangelo secondo Eudocia . A l e s s an dr ia : E di z i o n i de l l ’ Or so . Špelič, Miran, ur. 2021 . Hieronim: Pisma. 3 z v . C e l j e : M o h o r j e v a d r u ž b a . Tsames, Demetrios G. 1 9 9 0 . Meterikón . Z v . B’ . T e s al o n i k a : A d e lp h o t e t a Ha gia Mak r i n a . Van Lantschoot, Arnold . 1 9 6 4 . U n o p u s c u l e i n é d i - t e d e Fr . C . C o ny b ea r e. Le Muséon 7 7: 1 2 1–1 3 5 . 564 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 Druge reference Adams, James Noel . 201 6 . An Anthology of Infor- mal Latin (200 BC – AD 900): Fifty Texts with Translations and Linguistic Commentary . C a m- b r i d ge : U n i v e r s i t y Pr e s s . Avsenik Nabergoj, Irena . 202 2. Č u s t v e n i p r i k azi e v a n ge l i j a v r az v o j u M a r i j i n e b i o g r a fi j e v z go - d nj i C e r k v i n a Vzh o d u . Bogoslovni vestnik 8 2, š t . 4 :8 2 3 – 8 4 0 . h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 3 4 2 9 1 / b v 202 2 /0 4/ av s e n i k – – – . 202 3a. Č u s t v a in v r e dn o te žensk ih likov v St ar i z avezi. Edinost in dialog 78 , š t . 2:21 ‒ 49. htt ps:/ / doi.or g / 1 0. 3 4 29 1 / edinos t / 78/ 0 2 / av s enik – – – . 202 3 b. O d n o s m e d S a r o i n H a g a r o v l u č i j u d ov sk o - ar ab sk e g a k o n fl i k t a : li t e r ar n a an ali z a i n p o l i ti č n e i n t e r p r e t a c i j e p r i p o v e d i v 1 Mz 1 6 i n 21 . Annales 3 3, š t . 4 : 6 7 3 ‒ 6 9 4 . Badini, Antonia. 20 0 8 . Una donna fra Bibbia e poesia: contributo allo studio di Proba. Estratto dalla dissertazione di Dottorato. Fir en z e : F a c o l t à t e o l o g i c a d e l l ’I t a l i a c e n t r a l e. Børresen, Kari Elisabeth . 1 9 93 . La madri della Chiesa: Il medioevo. N ea p e l j : M . D ’ Au r i a . Bukalski, Sławomir, in Adam Falewicz . 2023. T he C onjugal C ommunio Amoris as the Path to Holi - ness: Per spec tive of the E xhor tation „Familia - ris C onsor tio“ . Bogoslovni vestnik 83, š t. 1:155 – 1 70. https:/ / doi.org / 10.34 291/bv2023 /01/bukalski Cabezas Cabello, María José . 2022. Il lib ro d ella Genesi in Pro ba e Eu d o c ia. V : Silke Peter s en, O u ti L ehtip uu in A r ianna Roto n d o, ur . Scritti apocrifi e scritti di donne tra primo cristianesimo e tardo antico, 201 – 216. T r apani: Il p oz zo di Gia c o b b e. Carfora, Anna. 202 2. Pe r p e t u a , i l m a r ti r i o e l e S a c r e S c r i tt u r e. V : S i l ke Pe t e r s e n , O u ti L e h ti p u u i n A r i a n n a R o t o n d o, u r . Scritti apocrifi e scritti di donne tra primo cristianesimo e tardo antico , 1 8 9 – 20 0 . T r a p a n i : I l p oz zo d i G i a c o b b e. Cobb, L. Stephanie . 2021 . The Passion of Perpetua and Felicitas in Late Antiquity . O a k l a n d : U n i v e r- s i t y o f C a l i f o r n i a Pr e s s . Corsaro, Francesco . 1 9 9 9 . M e m o r i e b i b l i c h e e s u g ge s ti o n i c l a s s i c h e n e i s o g n i d e l l a Passio Perpetuae et Felicitatis . V : En r i c o D a l C o v o l o i n G ian c ar l o R i n al di , ur . Gli imperatori Severi: storia, archeologia, religione , 2 6 1 – 2 7 2. R i m : L A S. Cullhed, Sigrid Schottenius . 201 5. Proba the Prophet: The Christian Virgilian Cento of Falto- nia Betitia Proba . B o s t o n : B r i l l . Douglass, Laurie. 1 9 9 6 . A N e w L o o k a t T h e I ti n e r a- r i um B ur di g al e ns e . Journal of Early Christian Studies 4 :3 1 3 – 333. h tt p s :/ / d o i . o r g / 1 0. 1 353 / e ar l . 1 9 9 6 . 0 0 3 4 Ermini, Filippo . 1 9 0 9 . Il centone di Proba e la poesia centonaria latina . R i m : E. L o e s c h e r . Franz, Marie-Louise von . 1 9 5 1 . D i e Passio Perpe- tuae: V e r s u c h e i n e r p s y c h o l o g i s c h e n D e u t u n g . V : C a r l G . J u n g , Aion: Untersuchungen zur Symbolgeschichte , 3 87 – 49 6 . Z ü r i c h : R a s c h e r . Giannarelli, Elena. 19 8 0. La tipologia femminile nella biografia e nell’autobiografia del IV secolo . Rim: Is ti tu to s to r i c o i t aliano p er il M e di o Evo. Heffernan, Thomas J. 201 2. The Passion of Perpe- tua and Felicity. O x f o r d : U n i v e r s i t y Pr e s s . Jugănaru, Andra. 201 8 . M a c r i n a a n d M e l a n i a t h e E lde r : Painting t h e Po r t r a i t s o f H o l y L ea r n e d W o m e n i n t h e F o u r t h - C e n t u r y R o m a n Em p i r e. Trivent Publishing, 26 ‒3 9. Kud Logos. 202 4 . Izr e k i s v e ti h p u š č av s k i h m a t e r . Ht t p s : / / k ud - lo g o s . s i / i z r e ki - s v et i h - pus c a v s ki h - - m a t e r/ (p r i d o b l j e n o 1 2. 5. 202 4 ). Kyriakidis, Stratis . 1 9 92. Ev e a n d M a r y : Pr o b a ’ s T e c h n i q u e i n t h e C r ea ti o n o f T wo D i ff e r e n t F em a l e Fi gu r es . Materiali e discussione per l’analisi dei testi classici 2 9: 1 21 ‒ 1 5 3 . Mader, Heidrun. 202 2. U n p r o fi l o d e l l e p r i m e t e o l o g h e c r i s ti a n e : l e v i s i o n i d i M a s s i m i l l a e Q u i n ti l l a . V : S i l ke Pe t e r s e n , O u ti L e h ti p u u i n A r i a n n a R o t o n d o, u r . Scritti apocrifi e scritti di donne tra primo cristianesimo e tardo antico , 2 5 1 – 2 6 7 . T r a p a n i : I l p oz zo d i G i a c o b b e. Morin, Germain. 1 92 8 . P a ge s i n é d i t e s d e d e u x P s e u d o -J é r ô m e s d e s e nv i r o n s d e l ’ a n 4 0 0 : I . D e u x l e tt r e s my s ti q u e s d ’ u n e a s c è t e c s p a g n o - l e ; I I . Po r ti o n i n è d i t e d e l ’ a p o t c r y p h e h i é r o ny m i e n d e s e p t e m o r d i n i b u s Ec c l e s i a e. Revue Bénédictine 4 0 :2 8 9 – 3 1 8 . h tt p s: / / d o i . o r g / 1 0. 1 4 8 4 / j . r b .4. 0 3 0 6 1 Plant, Ian Michael, ur. 20 0 4 . Women Writers of Ancient Greece and Rome: An Anthology . L o n d o n : U n i v e r s i t y o f O k l a h o m a Pr e s s . Schussler Fiorenza, Elisabeth, ur. 201 4 . Feminist Biblical Studies in the Twentieth Century: Scho- larship and Movement . At l a n t a : S o c i e t y o f B i b li c al L i t e r atur e . Simonelli, Cristina . 202 2. P a r ti t a d o p p i a : l’ Epitalamio d i P a o l i n o e T e r a s i a . V : S i l ke Pe t e r- s e n , O u ti L e h ti p u u i n A r i a n n a R o t o n d o, u r . Scritti apocrifi e scritti di donne tra primo cristi- anesimo e tardo antico , 2 39 – 2 5 0 . T r a p a n i : I l p oz zo d i G i a c o b b e. Sineri, Valentina . 2011 . Il Centone di Proba . C a t a- n i a : B o n a n n o Ed i t o r e. Trutet, Martin, in Maria Dolores . 202 2. Pe l l e g r i n a d e l l a p a r o l a : Pr a ti c h e d i l e tt u r a d e l l a B i b b i a n e ll ’ Itinerarium d i E ge r i a . V : S i l ke Pe t e r s e n , O u ti L e h ti p u u i n A r i a n n a R o t o n d o, u r . Scritti apocrifi e scritti di donne tra primo cristianesi- mo e tardo antico , 21 7 – 2 3 8 . T r a p a n i : I l p oz zo d i Gia c o b b e . Ziegler, Joseph. 1 93 1 . D i e Pe r e g r i n a ti o A e t e r i a e u n d d i e h l . S c h r i ft . Biblica 1 2 : 1 62– 1 9 8 .