P*štnina plačana v gotovini.
STI5V. 28.
V LJI RIJAvt sohnfH 4 februarja 1928.
Posamezna številka Din 1*-T,*TO V.
Ishaja vsak dan opoldne, itvsenači nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30 —.
Neodvlsan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633«
Vlada združene demokracije.
Nad vse lep in priprost je račun opozicije. Seljačko - demokratska koalicija šteje nad 80, demokratska zajednica tudi toliko in zemljoradniki 9 poslancev, kar da skupno okoli 170 poslancev ali trdno delovno večino. In ker ni nobenega dvoma, da bi bili v taki vladi radi tudi pašičevci, ki bi imeli v Davidovioevi vladi mnogo večji upliv kakor ga pa imajo v Vukičevičevi, bi štela koalicija združene demokracije okoli 190 poslancev, torej več ko dovolj, da bi bili vsi sklepi šestorice gladko izpolnjeni. Vlada združene demokracije je zato edino mogoča in parlamentarna vlada.
Ne bomo se spuščali v presojo očividk nih hib tega računa, ker je za enkrat vendarle več ko dvomljivo, da bi hotela gg. Marinkovič in Spaho ministrovati po Radičevi milosti in volji, temveč vzemimo, da je opozicionalna kalkulacija pravilna in da pridemo v resnici do tako-imenovane vlade združene demokracije.
Ali se bo mogla taka vlada tudi vzdržati? Teoi etično: da! Toda praktično: Ne in stokrat ne!
Kajti če bi se hotela vlada Davidovič-Radie-Pribičevič-Jovanovič vzdržati, potem bi se morali docela izpremeniti vsi njeni voditelji.
Ni mogoče uvesti reda v državni, upravi brez trde roke in brez energičnega predsednika vlade. In tak mož naj bi bil Ljuba Davidovič, ki si'je pridobil s svojo neodločnostjo naslov jugoslovanskega kunktatorja?
In kdo naj pričakuje, da bo znal Stje-pan Radič naenkrat lepo molčati, da ne bo spretno zasnovana intriga odpihnila vse vlade, kakor se je to g, Davidpviču že enkrat pripetilo?
In kako naj bo z demokracijo, če jo bo Ščitil, g. Pribičevič v družbi z g. Žerjavom, Wilderjem in drugimi le predobro znanimi zaščitniki demokracije!
In kaj bo s seljačkim zadružnim programom g. Jovanoviča, ko pa je znan merodajen upliv g. Veljkoviča na g, Da-vidoviča?
Pa kaj bi hodili tako daleč, ko pa trkajo mnogo bolj aktualna in nevzdržljiva vprašanja na vrata. Kaj bo predvsem z dvanajstmilijonskim proračunom, ki ga je treba sprejeti , pa naj pride na krmilo ta ali ona vlada! Ali ga more sprejeti združena demokracija, ko pa je že vsak od vodifeljev te demokracije z vsem ogorčenjem obsodil ta proračun!
Na vrpta pa trkajo tudi nettunske konvencije in mislimo, da trgajo tako resno, da jih bo treba sprejeti, ali pa bo mize-rjja še večja. Po vrsti vsi voditelji nove demokracij? pa so /že; obhodili te kqn-( vencije kot nezaslišano popustljivost do Italije, sedaj pa naj bi jih sprejeli?
In kako bo s partizanstvom, onim naj-v.ečjim zlom, ki razjeda vso našo državo! Alj bodo(to zlp odpravili Radič, Pribičevič, Žerjav, ki so znani, da naravnost slove po svojem strankarskem fanatizmu! h
Vse te stvari bo morala rešiti nova vlada, če se bo hotela vzdržati. Rešiti pa j^h bo m^gla le za ceno obsodbe lastnega, dela. Vse,to, kar so preje govorili, bodo mprali . seda] obsoditi In vse to, kar »P preje livalili, bodo morali sedaj obsojati, ali pa, zaidejo v brezizgledno situacijo.
1^ tyko.se bo,, moralo pokapati, da vga tako, hvalisana nova vlada združene demokracije ne ho nič, drugega, ko nov e.l$sperirqent, ki pa ravno tako ne bo obroUjl pravpga sadu, kakor ga niso vsi prejšnji. A.Ji pa že nismo imeli dovolj 1 eksperimentiranja, ali m že čas, da pri-, demo do dela?
In žatft pravimo, da ni dovolj, kaj kdo
Danes se sestane nodstio dem. 2ajednice.
Beograd, 4. lebr. Danes ob 10. dopoldne se sestane vodstvo Demokratske zajednice.
Po sestanku med dr. Marinkovičem in Vukičevičem in po raznih konferencah dr. Marinkoviča in dr. Spaha je sklenjeno, da bo današnja seja vodstva Dem, izajednice sklepala o resoluciji demokratskega kluba.
Dr. Marinkovič namerava baje na današnjem sestanku po končani razpravi, staviti Davidoviču kompromisni predlog, da se skliče plenum Demokratske zajednice in se na njem razpravlja o resoluciji demokratskega kluba. Izgleda. da bo dr. Marinkovič predsedstvu DŽ predložil besedilo nove resolucije, za katero misli, da bi mogla biti sprejeita, ker bo taka, da se bo nagibala k političnim tendencam Ljube Davidoviča. Z njo pa tbi se hkrati ohranila kompaktnost demokratskega kluba in Demokratske zajednice.
Dr. Spaho in dr. Marinkovič sta mnenja, da je spor v Dem. zaj. bolj osebne narave. Z demisijo so storili demokratski ministri prvi korak zbližanja z Ljubo Davidovičem, ker je s tem dana možnost, da demokratski klub delegira ministre v vlado. To vprašanje naj se reši
z rekonstrukcijo vlade, ki naj se izvrši takoj po plenarni seji Demokratske zajednice, katera bi sprejela na novo predloženo resolucijo.
Kar se tiče vladne politike skupine Voje Marinkoviča in muslimanskega kluba, sodijo, da se bo v resoluciji, ki jo predloži Voja Marinkovič danes na seji predsedstvu Demokratske zajednice, omenilo tudi to, da naj se na osnovi današnje kombinacije deluje na njeno razširjenje in na sestavo koncentracijske vlade. Težave pa bodo v tem, ker Marinkovič in Spaho sicer mislita na možnost da vstopi v vlado HSS vnaprej pa že izključjeta eventnalnost, da bi vstopili tudi samostojni demokratje. Kompromisni izhod, ki se bo danes zahteval na seji Demokratske zajednice, je torej ja-
, ko težak.
j Ker obstoji predsedstvo Demokratske zajednice največ iz ljudi, ki so pristaši
) Voje Marinkoviča in dr. Spaha, izgleda, da bodo, če ne pride do sporazuma, oni sami dalje nastopali kot Demokratska zajednica Ljubo Davidoviča pa bodo pustili, da nadaljuje svojo akcijo, kakor se mu ljubi in potem prevzame tudi vso odgovornost.
Prva poglavje derinega zakona sprejeto.
Beograd, 4. febr. Popoldanska seja narodne, skupščine se je začela ob 4. Nadaljevala se je razprava o zakonskem načrtu o neposrednih davkih.
Prvi je govoril socialist Petejan, za njim pa Pavle Radič, ki je grajal, da se pri nas predlaga tako, važna reforma brez vseh stat. podatkov. To da je uni-cum. Pavle Radič je dalje obširno kritiziral vse uvodne člene novega zakona. Povdarjal je, da so vsi ugovori, ki jih je, podala k tem določbam kmečko demokratska koalicija, popolnoma točni Imeti moramo pred očmi, da ne smemo zagrešiti zločina, da bi ta določila sprer jeli, ker bi izenačenje davkov s tem. od-godili do 1. januarja 1929. Izenačenje je mogoče takoj. Na koncu je Pavle Radič stavil predlog: Po dovršitvi prvega poglavja zakonskega predloga o neposrednih davkih si jemljem prostost staviti predlog, da se prvo poglavje zakona vrne odboru, kj naj ta določila spremeni v smislu pripomb in očitkov, ki smo jih tu podali. Potem pa naj odbor to poglavje vnovič predloži narodni skupščini.
Poročevalec večine Gjuro Jankovič je izjavil, da Radičevega predloga ne sprejema. Nato je predsednik skupščine dr. Perič dal predlog na glasovanje. Proti predlogu so glasovali radikali* muslimani klerikalci in okrog 20 demokratov, Marinkovičevih pristašev. Nekaj davido-vičevcev je takoj, ko se je pričelo glar sovanje, zapustilo dvorano in odšlo v svoj klub, kjer so ostali tako dolgo, dokler ni bilo glasovanje, končano. Potem pa. so se vrnili v dvorano. — Vladna večina je nato sprejela vso prvo glavo zakonskega načrta.
Skupščina je prešla za tem na drugo
obljublja, temveč čas. je, da kdo dokaže, da nekaj zna. V preteklosti izvršena dejanja so edino pravo priporočilo za politiko, ne pa gradovi, ki jih vidi v svoji fantaziji.
To mora biti osnovno pravilo in zato j6 morda danes vlada nestrankarskih strokovnjakov edina rešitev.
Ali pa imamo take ljudi? In če jih ‘imamo, ali bodo stranke, tako preudar-
ne in tako patriotične, da bi take ljudi podpirale?	1’■
, poglavje davčnega zakona. Prvi je govoril Marinkovičev pristaš Pavle Čubro-vič. Povdarjal je, da je za pravilno odmero davka potrebna ustanovitev katastra, ki ga Srbija d o zdaj še ne pozna. Imajo ga edino le Slovenija, Hrvatska j in Vojvodina in deloma Bosna. Navzlic i temu smatra za potrebno, da se ta za-; kon sprejme.
j Na .to je dolgo govoril poslanec Pre-davec in ni se bavil s posameznimi odredbami zakona.
Naslednji govornik je bil Pavle Radič, ki je ugotavljal, da so davčne stopnje, kakor jih določa zakonski načrt, previsoke. Apeliral je na narodno skupščino, naj v zadnjem trenutku še izvrši nekatere spremembe.
| Ko je bila končana razprava o drugem poglavju, je bila seja zaključena. Naslednja seja je bila napovedana za danes dopoldne z dnevnim redom: razprava o proračunu. Razprava o davčnem zakonu se bo nadaljevala danes popoldne,
■"D. ,1 ,'H	i J .'J- |
OSTAVKA DBMOKRASKIH MINISTROV, ŠE VEDNO NI SPREJETA.
Beograd, 4 febr. Velja Vukičevič je bil tudi: sinoči na dvoru v avdienci. Pri odhodu.z dvora je.izjavil novinarjem, da ostavka demokratskih ministrov še vedno ni sprejeta.
1	l'".l .. ..I I .M 1. 'I
MONOŠTRSKA AFERA PRIDE PRED SVET ZVEZE NARODOV.
Ženeva, 4. febr. Glede na korak, ki so ga napravili včeraj zastopniki držav Male antante zaradi monoštrslke afere, je tajništvo Zveze narodov izdalo poročilo, v katerem prava, da bo tri note držav Male antante dostavilo vladam držav, ki so zastopane v Svetu Zveze narodov in pa članom stalne komisije za j vojaška, mornariška in zrakoplovna 'vprašanja. O koraku, ki so ga storile tri vlade Male antante, bo službeno obveščena tudi madjdreka vlada,. Glavni taj- , nik Zveze narodov Drumn^ond bo postavil na dnevni red prihodnjega zase-idauja: Zveza .narodov v mafcu tudj aje-ro tihotapstva strojnih pu|k na Mad-jarsko. ■
Nove kombinacije.
Beograd, 4. febr. Možnost je, da ne pride do ostavke Vlade, če se Marinkovič loči od Davidoviča in se na ta način ustvari večina za današnjo vlado, ki bi laihko delala v narodni skupščini. Navzlic temu so politični krogi včeraj zatrjevali, da mora tudi v tem slučaju vlada odstopiti, iker se morajo vršiti kon-zultiranja na dvoru in se mora pustiti dogodkom, da se normalno raizvijajo. Ostavka vlade se pričakuje takoj, ko bo sprejet davčni zakon.
Demokratski minister dr. Mijovič je včeraj, ko je odhajal iz kabineta zunanjega ministra in so ga novinarji vprašali, ali bo vlada odstopila, odgov-i' »Bo.« — »Kaj se sme pričakovati po tem?« —' »Normalni razvoj krize.«
Vukičevič je baje včeraj v razgovoru z nekimi ministri omenil dve možnosti za izhod iz današnje krize. če pride danes do sporazuma med t>»vidovičem in Marinkovičem, se bo sestavila stara ali samo malo spremenjena vlada. V nasprotnem slučaju pa ni izključeno, da preide situacija v roke g. Davidoviča. V tem slučaju bi se samo ponovilo nekaj podobnega, kar se je zgodilo že leta 1924, ko je bila dana Davidoviču možnost, da pokaže, kaj zna napraviti s svojo politično skupino in s svojimi političnimi idejami. Ako danes vodstvo Demokratske zajednice ne odloči, da ostaneta dr. Marinkovič in dr. Spaho pri Ljubi Davidoviču in na njegovi liniji, potem bi demokratska stranka s kmeč-ko-demokratsko koalicijo in z Nemci skupaj imela 179 poslancev, torej zadostno večino za delo v skupščini. — Zanimivo je, da se je včerajšnji sestanek Koste Timotijeviča s Pribičevičem spravljal v zveizo s temi aktualnimi vprašanji.
..  "■    -
POLITIČNA ČAJANKA PRI MARINKOVIČU:
Beograd, 4. febr. Sinoči je bila v, stanovanju dr. Voje Marinkoviča prirejena čajanka, ki so se je udeležili demokratski ministri, nekatera radikalni ministri in dr. Korošec. V resnici je bila to bolj politična konferenca. — V političnih krogiih trde, da bo vlada dala ostavko, čim bo izglasovan davčni zakon. Vladni krogi zatrjujejo, da je položaj navzlic temu stabilen. Danes se mora rešiti še važna viprašanje Demokratske zajednice. I* vret Davidoviča naglašajo, da od tega ne bo nič odvisno, 'tudi če pride do sestanka Demokratske zajednice. Ljuba Davidpvič je izjavil, da je zanj v (prvi vrsti obvezen sklep demokratskega kongresa in demokratskega kluba, ne pa sklepi Demokratske zajednice, ki je samo nekako tehnično telo. Moglo bi torej priti tudi do razida Demokratske zajednice, razen če bi Voja Marinkovič s svojimi pristaši ostal v njej.
TRGOVINSKA POGODBA Z ESTLAN-DIJO PODPISANA,
Beograd, 4. lebr. Včeraj je bila v zunanjem ministrstvu podpisana trgovinska pogodba med našo državo in Estonijo, Pogodbo je za našo državo podpisal zunanji minister dr. Marinkovič, za Estonijo pa neki aktivni minister, ki je kot delegat dopotoval v Beograd.
VELIKI NEREDI V BRAZILIJI. London, 4. febr. »Times« javlja iz Rio de Janeira, da je prišlo tam do neredov, ki se jih udeležujejo vojaki meščani in mornarica; Vojni minister je odšel na kraj neredov in izdal ukaz, da mora vojska streljati'na upornike, ako-bi bilo pbtrebnb. • v
Oblastni predsednik dr. Natlcčen o aktuelnih vprašanjih ljubljanske oblasti in Ljubljane.
Včeraj je predsednik ljubljanskega oblastnega odbora g. dr. Natlačen sprejel urednika »Narodnega dnevnika< in poročevalca zagrebškega .Jutarnjega lista« in dal na razpolago nekaj prav zanimivih pojasnil o raznih aktualnih vprašajih ki se tičejo ljubljanske oblastne samouprave. Glede
davka ua premog
je reki dr. Natlačen: »Dohodki ljubljanske oblasti so preračunani pričližno na 48 milijonov dinarjev. Od tega zneska odpade na davek na premog pol milijona dinarjev torej komaj en procent. Odpor proti temu davku zaradi njegove višine prav gotovo ni utemeljen ampak vsa gonja zoper 'ta davek ima le namen oblastno samoupravo v finančnem cziru oslabiti. Za razburjenje taka malenkostna dajatev ne more dajati povoda. Pri čeli zadevi pa prihaja zelo v poštev tudi ckclnost, da so ravno najmočnejše industrije v naši in tudi mariborski oblasti v rokah inozemskega kapitala. V rokah inozemcev se nahaja okoli 84 procentov delniškega kapitala Trboveljske premogokopne družbe, nad Kranjsko industrijsko družbo pa skoraj neomejeno gospodarijo Italijani. Ruše in Fala v mariborski oblasti pa imata svoje sedeže izven države, talko da se ta podjetja Se ložje odtegujejo dajatvam za samoupravna telesa, čeprav uživajo vse dobrote, ki jih dajejo samoupravni zastapi.<
Glavni dohodek — trošarina.
»Naš glavni dohodek bo trošarina. Ko je bilja podaljšana uredba o obdavčenju alkohola, se je dvignil velik krik proti določbi, naj se pobira od uvoženega vina za 1C0% višja doklada kakor pa ria domače vino. Odpor proti višjemu obdavčenju tujih vin je bil posebno velik v Dalmaciji in v Banatu. Argumente, s katerimi so zastopniki Dalmacije in Banata zahtevali izenačenje trošarine, je tinančni minister upošteval in je trošarino izenačil. Kljub temu pa bo kakor rečeno naš glavni dohodek trošarina.«
Regijon&lni protekcionizem.
Zato tudi ni opravičen očitek, da bo zavladal pri nas nekak regijonaini protekcionizem. Vse davščine, k>i smo jih vpeljali, zadevajo le prebivalstvo in gospodarske kroge v oblasti. Trošarina n. pr. je omejena edino le na ozemlje oblasti, kar 'pa gre vina, piva itd. iz oblasti ven, je trošarine prosto.
Tukaj sploh ni mogoče govoriti o kaki obremenitvi prebivalstva v drugih oblastih.«
Ljubljana in dežela.
>V najnovejšem času je SDS pcikrenila tudi vprašnje izločitve Ljubljane iz oblasti, kar naj bi se doseglo z novim občinskim zakonom, ki za Beograd in Zagreb tako ločitev že predvideva. Kakšni razlogi so bili merodajni za izločitev Zagreba in Beograda iz oblasti, o tem razpravljati ni moja stvar, glede ločitve Ljubljane od dežele pa smatram, da bi bila ločitev krivična ,iz narod-, nega in gospodarskega stališča. Krivična bi bila ločitev že zato, ker Ljubljana ne živi sama od sebe, ampalk večinoma od dežele, katere trgovsko in gospodarsko središče tvori Ljubljana. V Ljubljani vina in piva ne pijejo le meščani, ampak tudi kmetje, obrtniki in delavci, ki prihajajo iz dežele po opravkih v mesto, ikjer predajajo svoje pridelke in izdelke in kupujejo svoje potrebščine. Ako bi Ljubljana ne imela primemo premožne okolice, bi sploh ne mogla obstojati. Krivično bi bilo torej, če bi se vse, kar dežela prinese v Ljubljano, porabilo le za Ljubljano
Z narodnega stališča pa bi pomenila izločitev Ljubljane iz oblasti novo parcelacijo Slovenije, ker bi dobili poleg dveh že obstoječih še tretjo samoupravno edinico, kar bi pomenilo novo oslabitev slovenskega narodnega življa. V gospodarskem oziru pa bi pomenila izločitev Ljubljane začetek nepotreb-enga boja med mestom in deželo, kar bi slovenskemu gospodarstvu le škodovalo.«
Oblast in ljubljanska občina.
Nazadnje je prišel pogovor še na ex-lex-stanje ljubljanske občine. O tem je rekel dr. Natlačen:
>Po mojem mišljenju je gospodarstvo ljubljanske občine sedaj izven zakona in občina nima zakonite podlage za pobiranje davkov in tudi ne za izdatke. Za dobo do 31. januarja t. 1. je oblastni odbor kot nadzorna oblast odobril računski provizorij na prošnjo bivšega vladnega komisarja dr. Mencingerja. Od 1. februarja naprej pa imamo v ljubljanski občini ex-lex, kakor je to prav lepo razložil v »Narodnem dnevniku« dr. Ravnihar, s čegar izvajanjem se popolnoma strinjam.«
»Ali bo oblastni odbor 'kaj ukrenil, da se to stanje ukine?«
»Oblastni odbor, ki je po občinskem redu za ljubljansko občino nadzorna oblast, bo ukrenil vse potrebno, da se varuje zakon in da se mestna občina ljubljanska obvaruje pred eventualno škodo. Želite še kaj?«
»Hvala lepa, zaenkrat je dovolj.«
Politične vesti.
—Včerajšnja seja Narodne skupščine se je pričela kmalu po deseti uri ter je bila zelo viharna 'in burna. Predsednik jo je moral celo večkrat prekiniti. Demokratski ministri so se seje udeležili, niso se pa več vsedli v ministrske klopi. Ko so bila prečitana razna porodil* je skupščina brez debate in soglasno sprejela zakonski načrt o priznanju narodnih zaslug umorjenemu Preliču. — Nato je sam.-dem. poslanec Budisaljerič predlagal nujno resolucijo, da mora vlada takoj, ustaviti postopanje proti novinarju in orjunašu Jevdje-viču, ki je bil osojen zaradi demonstracij na 1 rotestnem shodu v Beogradu od policije na 30 dni zapora. Nadalje je zahteval posl. Budi-savljevič, da 3e takoj prekliče izgon Ramiše černjavske tajnice SDS. — Za Budisavljevi-čem je govoril posl. Kosanorič, ki je vehementno napadal vlado, da je prišlo med opozicijo in vladno večino do tako burnega prerekanja, da je moral predsednik prekiniti •sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena so govorili 5e poslanci Petejan, Pavle Radič, Budi-savljevič in Kramer. Vsem tem je odgovoril notranji minister in branil postopanje policije. Izjavil se je za odklonitev predlagane resolucije. Njegov predlog je bil tudi sprejet, ker so glasovali proti resoluciji radkali, klerikalci, 'Marinkovičevi demokrati in muslimani. Z opozicijo so glasovali le Davidovi-
čevci. Vendar pa trdi opozicija, da je bila resolucija sprejeta. Popoldne se je seja nadaljevala m o njenem poteku poročamo med telefonskimi vestmi.
= »Poslovni odbor zdrušene demokracije.« V četrtek se je vršil v Beogradu sestanek voditeljev opozicije, ali kakor pravi St. Radič, združene demokracije. Sestanka so se udeležili Davidovič, Pribičevič, Joco Jovanovič in St. Radič. Na seji je izjavil Lj. Davidovič, da uvideva, da zaenkrat še ni mogoče ustanoviti skupnega kluba in zato predlaga, da vse štiri stranke ustanove skupno eksekutivo. To eksekutivo naj bi tvorili predsedniki vseh treh strank. Za sedaj jo tvorijo St. Radič, Ljuba Davidovič, Svetozar Pribičevič in Jovan Jovanovič. Kakor hitro pa bodo pristopili k tej skupin tudi muslimani, bo član ekseku-tive tudi dr. Spaho. Radič je trdno prepričan, da se bo to tudi zgodilo, ker mu je Davidovič dejal, da je Spaho z veseljem vzel na znanje vest o nadaljnem obstoju demokratske zajednice. Radič pa tudi upa, da vstopijo v novo skupino še pašičevci, ki 'bi potem enako dobili enega zastopnika v eksekutivi. Tako bi štela ta šest članov. Na Jugoslovanski klub Radič ne računa. Teh šest skupin bi imelo sigurno večino v skupščini in tako bi njim pripadla tudi vlada. Da pa ne bi prišlo do konfliktov, bi eksekutiva določevala, kateri
l DELEZPNPT VARNOSTNE KONFERENCE v Pragi, ki je ravnokar pod predsedstvom dr. Beneša zaključila svoje zasedanje.
zakonski ir /rti pridejo pred skupščino in kaki > imajo trlasovati poslanci. Vsa tako hvali-sana n 'va demokracija bi torej obstojala v diktaturi strankarskih predsednikov.
= Pop ;na solidarnost Male antante. Romunsko zun .nje ministrstvo je objavilo uraden kunuinique, v katerem opozarja, da ne odgovarjajo resnici vesti o diferencah v Mali antanti. Izročitev vseh treh not v Ženevi dokazuje, da vlada med državami Male antante popolno soglasje. Nadalje ugotavlja komuni-que, da so pokazala pogajanja, ki so se vodila med Prago, Beogradom in Bukarešto popolno solidarnost vseh treh vlad. Izročitev not se 'p zakasnila samo zato, ker je bilo trebi na.ii:reje zbirati dokazni materijal. Končno utmz rj.i uradno romunsko poročilo na to, da je Ti ulescu v Rimu, dr. Beneš pa v Pragi ' 'ke j demantiral vse vesti o nesoglasjih, ki da s > se pojavila med državami Male antante.
— Jugoslovansko-franeoski mornariški sporazum. »Giornajle d’ Italia« zagotavlja, da je na merodajnem mestu izvedel o .osnovnih načelih mornariškega sporazuma, ki da je bil sklenjen med Francijo in Jugoslavijo. Po tem sr> »r-Mumu se je baje Francija obvezala, da odpošTe v Jugoslavijo mornariško komisijo •in znatno poveča število jugoslovanskih mornariških oficirjev, ki se vežbajo v Franciji. Nadalje bo Francija organizirala jugoslovansko bojno mornarico, ki bo obstojala predvsem iz podmornic in lahkih ladij. Bivše avstrijske bojne ladje, ki se nahajajo v Boki Kotorski pa bo tako popravila, da bodo zopet vnorabne. Poleg tega se je Francija obvezala, da bo organizirala zračno brodovje jugo-s! vanske mornarice. V slučaju vojne bi prevzeli p >veljstvo nad jugoslovansko mornarico franoos :i oficirji. Jugoslavija pa se je obvezala, da nabavlja ves svoj vojni pomorski material v Franciji in da utrdi svoja jadranska pristanišča. — Mnen>a smo, da nima vest italijanskega lista nobenega drugega namena, l a.. >r da znova povzroči agitacijo proti Jugo-,'aviji >n tako lažje izsili ratifikacijo nettun-'.kih ■> >db. Sicer pa bi bili čisto zadovoljni, e bi smeli upati, da bi se Francija res tako -;wze'n za jugoslovansko mornarico.
ažna razsodba razsodišča v Laus&nni. Madjarski grof Hadih, čegar posestvo je prišlo pod čehoslovažko agrarno reformo in nad čegar posestvom je bila vsled tega uvedena prisilna uprava, se je proti temu pritožil na 'mednarodno razsodišče v Lausanni. To je sedaj izdalo svojo razsodbo in popolnoma zavrnilo pritožbo madjarskega grofa. Čehoslova-ško stališče je zmagalo na celi črti in to je največje važnosti tudi za našo državo. Po lausanski razsodbi je jasno, da tudi proti nam nimajo madjarski in drugi grofi nobenih pravic zaradi naše agrarne reforme. Zmagalo je edino pravilo, da mora biti zemlja last kmeta in proces, ki so ga madjarski grofje naperili
prati agrarni reformi, to je proti svetovni zgodovini je za nje izgubljen na vsej črti.
= Madjarska justica. Te dni je bila izrečena razsodba v procesu proti madjarskemu novinarju baronu Hatvanyju. Hatvany je bil obsojen na sedem let temnice, 15.000 pengo globe, 10 let izgube državljanskih pravic, na plačilo sodnih stroškov in na pol milijona (skoraj pet milijonov dinarjev). Strahovita obsodba je izvala v vseh krogih silno ogorčenje, ki je tem bolj utemeljeno, ker se je Hatvany vrnil na Madjarsko po obljubi, da ne bo preganjan. Še lepše pa je to, da se po svetu mad arska vlada silno baha s svojo amnestijo politični ’ zločincev, kako pa to amnestijo izvaja, dokazuje dovolj zgovorno nezaslišana obsodba Hatvanyja. Na Madjar-skem je pač vse falzificirano, od bankovcev pa do amnestije. Eljen'
— Modu visendi n ed Čehoslovaško in Vatikanom ima šest členov. V prvem se določa, da ne bo nobena čehoslovaška škofija presegala državnih mej. V dveh mesecih bo sestavljena posebna komisija, ki bo določila nove meje čehoslovaških škofij. Drugi člen določa, da bo cerkvena posestva do razmejitve škofij upravljala .posebna komisija, kateri bodo pripadali tudi zastopniki prizadetih škofij. Po tretjem členu ne sme imeti noben red na Čehoslovaškem svojega neposrednega predst-ojnikav tujini. Vsi redi bodo postali samostojni in podrejeni naravnost generalnemu predstojniku reda v Rimu. V četrtem členu se obvezuje Vatikan, da bo javil vsakega kandidata za škofovsko stolico čehoslovaški vladi, če ima ena ugovore proti njegovemu imenovanju. Peti člen pravi, da morajo ime-n 'Vani škofje priseči zvestobo čehoslovaški vladi še pred nastopom svoje službe. V šestem členu pa se obvezuje čehoslovaška vlada. da bo vse veljavne zakonske določbe prilagodila določbam, kakor jih vsebuje modus vivendi!
= Pred parlamentarno krito v Avstriji?
Vsled zadn'ih dogodkov v avstrijskem parlamentu, zlasti pa vsled zadnjih škandalmh dogodkov, se vedno bolj pojavljajo vesti o razpustu avstrijskega parlamenta.. Nasprotja so postala že tako močna, da je nadaljne parlamentarno delo postalo skoraj nemogoče. Vsled tega je povabil dr. Seipel k sehi zastopnike soc. dem. stranke. Soc. demokrati so se zlasti pritoževali nad postopanjem podkan-celarja Hartleba, vojnega ministra Vangoina in polici'skega predsednika Schobera. Izjavili so, da ni niti misliti na parlamentarno delovanje, dokler bo ovirana svoboda strokovnih organizacij. Konferenca je potekla čisto brez rezultata. Kancelar dr. Seipel je izjavil, da bo sestavil delovni program, ki ga bo predložil šefom parlamentarnih klubov v odobritev. — Ce bi se tudi ta Seiplov poizkus ponesrečil, potem je pač računati na razpust avstrijskega parlamenta.
Ivan Hribar:
HOJI SPOMINI.
0d 1853. do 1910. leta.
Od levo na desno: Bohumil Stanek, Ivan Hribar in (zadnji) Josef Mikš. (K včerajšnjem podlistku.)
Leta 1871. po velikih počitnicah pripeljal se je v Prago jurist Andrej Volkar. Prišel je tjekaj, kakor mi je pravil, samo zato, ker je vedel, da sem ja/, gori. Denarja mi imel; le toliko je spravil vkup, da si je plačal vožnino. Došel je k meni ter mi povedal v kakšnem položaju je, rekoč: »Svoj kofer ponesem v tvoje stanovanje, sedem nanj in se tudi s silo ne dam ven vreči.« Potolažil sem ga, pridržal ga pri sebi v stanovanju in skrbel mu prvi teden tudi za hrano, on pa se je vpisal na vseučilišče. Prosil je po vpisu rektorja, naj bi mu, če je mogoče, preskrbel kake korepeticije, in sreča mu je bila mila. Že po štirinajstih dneh je v neki ruski rodbini dobil poučevanje dveh odraslih mladeničev ter za to po 60 gld. na mesec. Sedaj je bil tudi
Volkar na konju. Ostala sva skupaj v stanovanju, katero je poslej plačeval sam. Za mojo prijaznost, ki ni bila bogvč kako velika, ker sem storil zanj le to, kar sem kot rojak in bivši součenec obvezan bil storiti, mi je ostal vedno hvaležen. Sedaj je nekje na Češkem namestništveni svetnik.*
Vštetega leta je prišlo na vseučilišče tudi nekaj hrvatskih dijakov; med njimi Matko Mandič in Vekoslav Spinčič. Shajali smo se z, njimi v kavarni »Angerer« na Pofiči. Kasneje smo ustanovili poseben hrvatsko - slovenski klub, ki je svoje seje imel pri kozarcu piva v Ramiševi gostilnici > na Karlovem n6m&sti. Iz tega kluba se je naposled rodilo društvo »Balkanc, in so bili v njem ničlanjeni dijaki vseh štirih jugoslovanskih plemen. — Mnogo navdušenja za narodno delo je vladalo takrat med nami. Zlasti sta bila navdušena imenovana dva hrvatska dijaka ter sta delala načrte, kako prebuditi Istro. Nam, ki nismo od blizu poznali razmer, se je to zdelo nemogoče; vendar nismo ne Spinčiču, ne Mandiču jemali poguma, temveč smo ju bodrili na delo. Kasnejši dogodki so pokazali, kako pravilno sta sodila, kajti v Istro je bilo treba vreči le plamenico narodnega navdušenja in razmere so se tam temeljito Spremenile. Največ sta k temu pripomogla ravno imenovana dva, katerih prvi je prevzel v Trstu uredništvo »Sloge«: — sedanje »Naše Sloge« — drugi pa je postal profesor na učiteljišču v <3orici ter potem okrajni šolski nadzornik v Istri. Največ na-
• To Je bilo leta 1013. 'Dandanes iivi dr. Andrej Volkar kot vpokojen namestniitveni svetnik v Ziikovu in je predsednik »Jugoslovanskega dijaSkega podporenga društva* v Pragi.
vdušenja za narodno delo sta pač ta dva mladeniča iz Prage ponesla s seboj v domovino — morebiti ravno z naših sestankov.
Ker sem pri knjigah mnogo noči prečul ter vsako noč bral in si spanje kratil z uživanjem črne kave, delovalo je to na moj organizem uničujoče. Proti koncu leta 1872. začel sem mahoma hirati in na novega leta dan 1873. legel sem — po prečuti noči v hrvatsko-slo-venskem klubu — v posteljo. Ker dalje časa nisem mo-igel vstati, opravičil sem se v uradu; kakor hitro pa mi je nekoliko odleglo, vstal sem ter se podal tjekaj. Tam so se me vsi ustrašili, kajti, ni me že bilo več kot kost in koža. Bančna zdravnika dr. Dub in dr. Tomsa, katerima so naročili, naj me preiščeta, naredila sta diagnozo, da imam v visoki stopinji jetiko ter sta — kakor sem kosneje izvedel — ravnateljstvo zagotovila, da treh mesecev ne preživim. Vsled tega mi je ravpa-teljstvo dalo dopust na nedoločen ■ Čas in sicer — ne tako, kakor v drugih slučajih obolelim uradnikom s polovico plače — temveč s celo plačo. Odpeljal sem se takoj v Ljubljano ter sem tu konsultoval dr. Valento. Le-ta je sicer zmajeval z glavo, pripomnil pa je, da si življenje vseeno lahko rešim, če imam toliko energije, da izpijem vsak dan tri velike žlice ribjega olja. Obljubil sem mu to; a ko sem prvo žlico prinesel k ustnam, Čutil sem še-le, zakaj je dr. Valenta govoril o energiji, kajti olje, ki ga takrat še niso čistiti znali, je grozno dišalo ter imelo naravnost gnusen okus. Vendar je volja do življenja premagala in izpil sem v resnici vsak dan, dasi sem se k temu moral grozno siliti, po tri žlice ribjega olja.
(Dalje prihoda#*.)
Društva za aib ranje narodnega univerzitetnega zaklada.
Splošno je že znano, v kakih težkih itežko--eah se nahaja naša mlada ahna maiter. Nini a lastne strehe, ■prostori, k.i so ji na razpolago, postajajo preozki vsled njenega -naravnega razveja, krediti pa se bolj in b oi j manjšajo. To je dalo univerzitetnim krogom povod, da stopijo neposredno pred slovanski narod z apelom, z -idejo, da naj narod ipekaže trudi z žrtvami, koliko mu je na 'neokrnjeni univerzi v 'Ljubljani.
Namen društva, -čigar ustanovni -Občni zbor se .bo vršil v bližni bodočnosti, je širiti zanimanje za .slovensko univerzo med širokim; plastmi naroda ter ■tolmačita njen pomen in njeno de-lo. Društvo naj nabira ittstamovno glavnico za »Narodni univerzitetni zaklad«, ki maij služi za izpopolnjevanje naše univerze. Toizadevno bi šlo -ioreij za ustanovo. Društvo maij -bi ipa v izjemnih slučajih ljubljansko univerzo z razpoložljivimi sredstvi itud-i neposredno dejanjsko podpiralo. V (tem smislu bi bil -namen društva (i-zpopoilnjevaiti slovensko univerzo, -t. j. podpirati jo -pri prirejanju prostorov zanjo in izpopolnjevati univeraiitet-no knjižnico; Izpopolnjevali, ozi-roima ustanavljali se naj bi potrebni znanstveni instituti in semiinarji ter že obstoječe zbirke. Po-'gdjino se naj bi udejstvovalo društvo Hudi pri ustanavljanju novih stolic, tjploh bi pa naj bil namen d,rušiva -podpirati univerzo gmotno in (ideelno v vsalkaterih drugih -težk-ačah kadar bi apelirala -naša slovenska univerza na primerno pomoč iz kakršnega koli vzroka.
V Brniški odobrenih pravil se naj zgradi društvo na karnajširši -podlagi. Omogočeno -naj bi bilo postati društvenik širokim plastem naroda (oboine) kakar posameznikom. V -ta namen so določeni dudi prispevki z najrazličnejšim 'Stopnjevanjem; od letnih 20 Din (podiporniki), do enkratnih (vsaj) 50.000 Din. ki bi jih plačevali v društvene svrhe pokrovitelji.
Že po univerzitetnem zakonu je mogoče podpirati univerzo pri njenem delu materij a-lno na razne načine, kakor z dariilii, volili itd. Toda izkušnja uči, da naša javnost tozadevno cčiiv-idno . ni -zadostno -podučena, ali ipa da -odklanja molče Itako udejstvovanje, ker si morda misli, da ne bi imela zadostne garancije, da se bi njuha sredstva faktično -uporabljala le v take namene, iki isi jih isa-ma želi. Posebej na to lok-o-ln-oist -so -polagali zalo predlagatelji pra-vu-l izredno važnost. Omogočeno mora biti (predvsem, da 'je narod saun zastopan čim popolnejše po svojih legitimnih zastopnikih v društvu. Aiko žrtvuje narod, naj tudi ve, kako se -nje-go-v prispevek uporablja in piri tem ga naj zastopajo zastopniki, ki jiim je sam zaupal z njih delegacijo v razna zastopstva.
-Ni d-vorna, da ima slovenski narod -m-oralne dolžnosti napram društvu s 'tako vtzv-išenim ciljem, kakor je snujoča se institucija. Toda
z univerzo ne veže slovenskega naroda le dolžnost marveč tudi ljubav. Zato smejo biti ustanovitelji prepričani, d-a tudi slovenski narod ne ho zaostajati hotel -za -sv-ojim srbskim bratom, če -pride univerza v stiske in iežave iz -kakršnega koli vzro-ka. Znano je, koliko -so žrtvovali ravn-o Srbi za svojo -na-j-višjo kulturno institucijo, za univerzo. D-a omenimo ob -tej priliki le ogromni dar, ki ga je poklonila beograjski univerzi bivša kraljica Natalija. V vzhodnem delu Srbije se nahaja ogromna domena v vrednosti 300 (treh-~to) milijonov dinarjev; nekdanja kraljičina last, sedaj posestvo univerze. In v (tem zmislu ni ravnala le kraljica. Tudi na-vadnl imoviti beograjski meščani poklanjajo -univerzi ne preredko milijonska darila, cele hiše in vc-lil-a.
-Daril, volil itd. pa ni postala deležna le beograjska univerza. Splošno je znano, kolibo žrtvujejo liz privatnih sredstev za svoje univerze praktični A-merika-nci. Koliko so žrtvovala razna imesta v Nemčiji za svoja najvišja učilišča (Frankfurt). Z eno besedo: širom sveta nahajamo povsod nešteto izgledov. -kako podpirajo drug-i narodi univerze v njih razvoju. Zato .sigurno ne bo zaostal za njimi budi -slovenski narod ne, kolikor mu bodo dopuščale pri 'tem tekmovanju njegove skromne sile.
Nihče naj ne misli, brez mene -pojde stvar tudi svojo pot, o-ziroma, če je stvar -ravno «1 mene odvisna, je žali-bog pač rešita ne morem. V m-oiije se izlivajo -sicer velike r-eke. da m-u dovajajo njegovo vodo, -toda nikjer bi ne bilo velikih ire-k, alko ne bi imele malih svojih izvirov. Zato se naj ne odteguje nihče vzvišenim ciljem napovedanega društva, ne - mali ne veliki, ne evropski ne ameriški Slovenci. Vsak -bodi ob -tej priliki na siv-aj-em mestu, ko gre za slovenski na-jvišji kultu-rni ideal.
Ako ibd imela .slovenska ■univerza toliko poklonitev -in volil, kakor jih 'ima na ipr. njena beograjska sestra, bi se -pač, 'to se sme smelo trditi, malo brigali inaši profesorji za državne proračune. Zlasti is sedanjim beograjskim bogastvom seveda slovenskih razmer -ne smemo kar v en dan primerjati. Toda v skromnejših merah zmore tudi slovenski narod še to in orno, k-o gre za oni ideal, za katerega se so pehali že v davni preteklosti . najboljši izmed 'sinov -sloveniškega naroda.
• 'Končno na-j le še pripomnimo, da se ne more polastiti v zmislu statutov -tudi v slučaju društvenega razpunsta nihče društvene ■imovine. V lem s-l-učaju bi postala vsa ion-o-v-ina imetje -ljubljanske občine, ki ga naj bi porabljala po lastnem prevdarku v isvrbo visokošolskega <studija pripadnikov slovenske narodnosti. Zavržen bi bil torej 'kak prispevek šefle tedaj, -ko se ne bi pri-znaval nihče več — Slovencem. Ali, ko ne bi bilo niti Ljubljane več!
Hir in bijolagiji.
Naravoslovje je izprva navdušeno nad čudežnimi uspehi hijclogije za nekaj časa pozabilo, da ima člcvelt tudi dušo; zdaj v naših
dneh pa se nasprotno poizkuša vsak duševni pojav biološko utemeljiti, razumeti in nanj — če mogoče — vplivati. Mnogo raziskovalcev smatra militarizem za duševno -stanje. Niti gospodarskih vprašanj, niti obmejnih sporov, niti govorov vladarjev, niti intrig težke industrije ne smatrajo za pravi, zadnji vzrok vojne, pač pa edino le v podzavesti dremajoči človeški nagon za bojevanje. Vsled tega tudi nočejo nič prav verjeti, da je militarizem mogoče spraviti s sveta z govori, manifesti in z Zvezo narodov. Boj zoper vojno pomeni bijc-logcm boj zoper vojne instinkte in naloga je edino ta, da -se ta nagon prouči in prične pobijati.
Če hoče bijolog preučevati nagon ali instinkte, se najrajši posluži primerjajočega opazovanja živali in za ta poizkus se mu zde najflipravnejši objekt mravlje. Kajti te so inteligentne kakor človek, žive v socijalnih združitvah kakci' človek in so bojevite, da morda še bojevitejše od človeka. Če se srečata dva tuja naroda mravelj, izbruhne brezpogojno, brez vsakih gospodarskih vprašanj vojna in ne jenja prej, dokler ni ena stranka popolnoma uničena. Sporazumnega sklepa -miru sploh ni.
Mravlje reprezentirajo torej v najčietejši obliki tip vejpe zaradi vojne same in so po-
sebno pripravne za, poizkuse. Dr. Brun, privatni docent na zuriški univerzi je zbral baš nje, da je poizkušal razne stvari z njimi in prišel do zanimivih zaključkov.
Spravil je v dotiko mravlje iste vrste, toda pripadnice raznih držav. Takoj -se je vnel med njimi srdit bej, dokler ni ena stran zmagala. G-otcvo je instinkt boja prastar nagon pri mravljah, je ugotovil bijo-log. Toda instinkt žrtja je bržkone še starejši in bi izpodrinil vsak drug instinkt, če se ga vzbudi. Če bi se na primer borečim se mravljam predložila kaka dobra jed, bi najbrže planile na hrano ne ipa druga na drugo. Poizkus je presenetil.
Učenjak je v boju hitečim mravljam namazal medu okrog žrel — med je za mravlje največja slaščica — te pa se niso pustile niti trenutek zadržavati. Prezrle so jed in se šle borit. iBrezdvcma je glad najstarejši instinkt, toda izkazalo se je, da je slabejši pred mlajšim instinktom ubijanja.
Tedaj je bil bijolog radoveden, kaj se zgodi, če zoperstavi nagonu boja novejši, očivi-dno ne tako globok instinkt. Dal je vsaki vojski kolikor mogoče veliko zaroda in jajčec s seboj. Takoj je dobilo bojišče drugo lice. Volja za bej je bila že od vsega .početka manjša in v par minutah je bilo boja konec, ker je bilo premalo borcev. Večina je skrbela za jajčeca in pokazalo se je, da je na-
gon skrbi za mladiče močnejši kakor nagon bojevanja.
Potem je v vrečah prenesel -dvoje mravljišč z zarodom vred na neznan kraj in jih tam skupno -stresel na zemljo. In tedaj se je zgodilo nekaj čudnega. Do boja med tujci sploh ni prišlo; od narave sovražne si mravlje so takoj sklenile zavezništvo. Smrtne sovražnice so z združenimi močmi pričele skrbeti za zarod, ki je bil že pomešan.
Bijclcga je pri teh poizkusih najbolj inte-resiralo to dejstvo, da imajo nagoni večjo oblast v sebi, čim mlajši so. Najstarejši instinkt gladu je izpodrinil mlajši instinkt boja in -tega pa zopet mlajši nagon skrbi za zared.
Pacifisti pa spremljajo te poizkuse z interesom, ker upajo, da pokažejo pot, kako bi bilo treba vplivati na prastari človeški -instinkt boja. Kot se da sklepati iz dosedanjih poizkusov, na ta način, da se v človeku vzbuja nove, mlajše instinkte.
Zmircrn smo poznali delitev v stanje obrambe, v stanje prehrane in v stanje poučevanja, toda kdo bi si mislil, da je to stanje, h kateremu spada skrb za otroke, najmočnejše. Kdo je pričakoval, da bodo baš bijolegi dali oporo optimizmu, ki verjame v moraličen napredek. Zmirom se še oglašajo prepričani militaristi, češ, da bo vojna zmirom obstojala, ker jo rodi eden najstarejših človeških instinktov. Po najnovejših zaključkih znanosti pa je verjetno, da postanejo mlajši instinkti močnejši in da imorda tudi pri človeku vedijo v to smer, da, enkrat vzbujeni, uničijo nagon bojevanja. Na ta način bi pobijanje ljudi naravnim potom bilo odstranjeno s sveta. — Dr. Brun je napisal svoja opazovanja in jih v posebni knjigi sporočil svetu. Čas in novo delo bosta pokazala, kam pripeljejo ti zaključki.
KNJIGE DRUŽBE SV. MOHORJA ZA 1928.
Koledar prinaša, poleg običajnega koledarja in abecednega imenika svetnikov in godov, v koledniku kratek opis ustanovitve Družbe o priliki preseli-tve s Prevalj v Celje. Še-le iz njega vidi čitatelj kako usodepolno desetletje ima Družba za seboj; srečno ga je preživela, kljub vojni, kljub selitvi in kljub nagajivosti modrih ljudi, ki so jo podili v Celovec nazaj, da-si o razmerah in težkočah mso imeli niti polovico toliko pojma, kakor domišljavosti v nezmotljivost svojega postopanja. — Nadaljni članki o državi, tisočletni ci Cirilovi so primerni; Riki-tiki-tavi bo.marsikomu nerazumljive, ker je slikar narisal žival, ki ni ne maček, ne pe-s, ne veveriea, ne najček in seveda najmanj pclopica maki, kar bi morala biti. Tudi obrazi niso angleški, pač pa popolnoma naši, domači. Ostala vsebina s krajšimi opisi vstreza; seznamek ima letos le poverjenike. Ko priobčijo zopet popolnega, mora biti točen, ker je bil lanski zelo pomanjkljiv. Družba ima sedaj 48.337 udov in je za 2148 napredovala. Pri sejmih je nekaj napak v naslovih in tekstu.
Katoliška Cerkev je s tretjim sešitkom končana; izhajala je osem let in marsikdo p ima več prvega seši-tka od 1919. leta. Pisatelj je najbrže hotel posnemati delo: Die kathclische Kirche unserer Ze-it, a je opešal, kajti na naslovni strani je napisal I. del, potem pa je vse, v uvodu omenjene dele, skrčil v tri sešitke in II. dela ne dobimo več. Zato treba označbo 1. del na naslovu črtati. Take napake so mučne za pisatelja in ozlc voljajo čita-telja. Tudi sicer je knjiga pisana na splošno v običajnem tonu in razpo-redbi.
Zgodovina Srbov je najboljši in najprimernejši letošnji dar; čitatelji naj kujigo pridno čitajo, da dobe o naših sodržavljanih prave pojme, ker jih večina, nahujskana po medvojni propagandi, še dandanes nima. —
Slovenske Večernice 80. zvezek prinašajo nCve povesti iz življenja na deželi z običajno vsebino naših leposlovnih pisateljev. — Po-vestica Moj mali Hlačck spada prav za prav v Mohorjevo knjižnico in kdor je nanjo narečen, bo imel dve enaki knjigi, kot ud-Družbe in naročnik knjižnioe, kar ni umestno.
Za doplačilo je Družba pripravila štiri knjige: Jurček - Kozainurček; Krekovih izbranih spisov II. zvezek (I. zvezek je izšel drugod, kai' bo marsikoga motilo!), Pi-tami-ea Državo in običajni molitvenik.
Za eno leto torej jake lep dar!
Družbi priporočamo odpraviti glavno na'-pa-ko njenih publikacij: nerednost v izdajanju, površnost pisateljev in neenotna oblika
• Arkadij Averčemko:
NAJVIŠJA PRAVIČNOST.
Ko je Rastakov stopil v kabinet Kirilova, se je gospdar odkašljal in zagodrnjal: »Kakšen vrag te je pripeljal k meni? -Saj vidiš, da delam... metiš me!«
Raskatcv je -sedel na divan in pripomnil smehljaje: »Delaš? Tem slabše... Svoj nos moliš v akte, med tem gre pa življenje mimo tebe.«
Gospodar je molčal. Upal je, da bo gosta ' la -molk užalil in da bo Raskatov vstal in odšel; pa se je motil. Raskatov je mirno sedel in vprašal: »Poznaš Limonova?«
Čudno vprašanje — saj je to vendar naš skupen prijatelj.«
»»Prijatelj’!... rad bi videl njegov obraz,-
»Kaj se je pa zgodilo?«
, »Če mi obljubljaš, da ostane vse med na-, ma...«
»Razumljivo...«
»Torej — gospa Limonova — Olga... je ' vendar krasotno bitje?«
, »Broz dvoma. Toda kaj sledi iz tega? Mu jo zavidaš?«
»No... Zdaj mora Limonov meni zavidati.«
»Kaj to pomeni?«
»Kaj pomeni? Glej že dolgo mi je ugajala. Nisem bil zaljubljen — toda ona je talko slasten grižljaj. Dvorim ji- Niti najmanj nisem mislil, da postlane stvar med nama resna. Danes sem srečal Olgo na Nevskem in tedaj
mi pade v glavo nora misel, da poizkusim energično... Zapletel sem jo v zanimiv po-gover, omenil sem en passant, da je danes moj rojstni dan, jo izvabil v elegantno restavracijo ... Šla sva v sepere fiejeuner, sekt, potem nedolžni poljubi in potem... Ta ubogi Limonov ... Zdaj mu rastejo že ro-govovi...«
Kirilov ga je pogledal in jezno vzkliknil: »Raskatov, to je ipodlo... Limonov je vendar tvoj prijatelji...«
»Kaj ima tu prijateljstvo opravka? Prijateljstvo je nekaj, in lepa žena je nekaj drugega.«
»Teda ti si razbil Limonova družinsko življenje.«
»Smešno! Ti si strašno sentimentalenI Današnje življenje je drugačno. Vzameš, kar dobiš.«
Kirilo.v ga je vprašal s tresočim glasom: »Po tvojem mnenju je čisto brezpomembno, če prijatelju zapelješ ženo?«
»Seveda. Dogaja se vsak dan.«
Kirilov je skočil k njemu, ga objel in je vzkldklfil: »Hvala ti, prijatelj! Ko bi vedel, kako si mi olajšal -vest!«
»Kaj hočeš s tem reči?« se je čudil Raskatov.
»Raskatov! Kakšna sreča, da se ti lahko izpovem ... Čuj torej, da sem jaz pred teboj enako kriv, kakor ti pred Limonovim. Če bi slutil, kako me je pekla vest..., Niti v oči ti nisem upal pogleedati...«
Raskatov ga je gledal, prebledel in roke so se mu tresle: »Hočeš s tem reči, da moja žena Katja...«
»Da priznam ti... Moment... strast! Ona je prekrasna ...«
Raskatcv je stokal kakor ranjena žival in padel na divan.
Tega si bil sposoben? Goljufati svojega najboljšega -prijatelja?«
»Toda ti si isto storil z Limonovom.s
»Limonov ... Zdaj govorimo o meni. Moj bog, kakšna podlost...«
»Zakaj?«, je hladnokrvno odgovoril Kirilov. »Prej si bil tako -ponosen na svojo zmago. Zdaj sem vesel. Sam si rekel: vzemi — kar dobiš.«
Raskatov je -skočil pokonci in hripavo zakričal: »Čuj... dragi prijatelj... Stvar o Limonovi je laž. Hotem sem se pobahati s svojo srečo ,pri ženskah. Sicer je pa enako nepristopna za mene kakor za tebe... In zakaj?«
Kirilov je skočil k Raskatovu in mu stils-nil roko. »Ni bilo nič med vama? Hvala bogu!
»Da,« je temno odgovoril Raskatov. »Med menoj in Olgo Limonovo se ni nič zgodilo. Priznam, da sem lagal. Toda ti! Splazil si se kakor kača v mojo hišo, zmešal moji ženi glavo, zlorabil moje zaupanje...«
Kirilov -se je zasmejal, ga potrepljal po rami in dejal: »Med menoj in tvojo ženo se ni tudi nič zgodilo. Hotel sem zaradi tvoje
več let izhajajočih del. Vsak izgovor proti temu je jalov! Najprej treba dopolniti vse nedopolnjene knjige; toda brez presledka! To čuti tudi Družba, ki je napovedala Življenje -svetnikov (in svetnic) in Grudnovo Zgodovino slovenskega naroda. Oboje mora biti točno nadaljevanje prejšnjih zvezkov po vsebini in obliki, četudi bo opisovanja način predrugačen. Vedno treba upoštevati vezano knjigo, in če so knjige natisnjene površno in prirejene neenotno, ni le napaka za tiskarno in pisatelja, temveč tudi nepotrebna, a opravičena jeza za naročnika in škodoželjno posmehovanje nasprotnika. Obe knjigi bi morali imtei koncem dela primerno stvarno in poimensko kazalo (indeks); zgodovina poleg tega še večbarvni zemljevid z zgodovinskimi in sedanjimi mejami, starimi, današnjimi in tujimi (nemškimi, italijanskimi, madžarskimi) -imeni krajev od Dunaja proti jugu na vsem teritoriju, o katerem zgodovina piše. Kaj pomaga govoriti o Daciji, o Saloni, Juva-viju itd., ako priprosti čitatelj nima točnega zemljevida!
,S preselitvijo v Celje želimo Družbi v vsakem oziru popolen uspeh in pravi, moderni napredek. Bolje malo, a to bodi odlično! Ostale svoje sile naj posveti Družba Koroški, ki je dandanes brez političnega, leposlovnega in gospodarskega čtiva! Kdo je bolj poklican? Tudi -tu velja: bolje za Korošec več, in drugim manj zlasti kar je izven okvirja strogo Mohorskih knjig!
Th« nevest Eiglishmai.
Najn-ovejša politična ljubezen Stjepana Radiča s-o slovenski esdeesarji. V svojem »Narodnem Valu« jim je zapel visoko pohvalno pesem brez napake po melodiji, kakor je bila poslana v Zagreb iz Ljubljane in g. Radiču v ušesa vtepena v Beogradu. Slovenski esdeesarji so po tem slavospevu za Radiča višek »intelektualne in moralne sile« v Sloveniji, oni so najs-olidnejši in najresnejši kulturni delavci, njihova demokracija pa je pristnega angleškega ali ameriškega kova — made in U. S. A.
Začnimo z »intelektualno silo« SDS. Kdo-,jo predstavlja? Kaj je izraz esdeesarske -intelektualne sile? Ni dvoma, da je najvidnejši izraz -intelektualne sile SDS v Sloveniji njeno časopisje. Proizvodov lastne inteligence -pa najdemo v tem časopisju prav malo, pač pa je v njem nakopičena -silna množina blaga, ki ga vsak dobi »postavljenega na dom« iz Berlina, Dunaja itd., samo če ima dovolj denarja, da ga plačal Takozvanega internacijo-nalnega časopisnega blaga je dandanes toliko na razpolago, da -največji .bedak lahko izdaja po obsegu največji list, samo če ima denar. Esdeesarska intelektualna sila« torej ni plod lastnega duševnega dela, ampak le navadna trgovska roba, ki ji pravijo pametni in -resni ljudje »tlavze«.
'»Moralna sil a c SDS je še močnejša. Znani napadi na Jadransko banko -so -izliv najčistejše morale. In tako dalje. Stvar osebnega okusa g. Radiča je, če mu lake »moralne sile«, imponirajo, nam prav gotovo ne in večini Slovencev iprav gotovo tudi ne.
Najlepša pa je tista o demokraciji naše SDS Ta je »angleškega bova,« pravi g. Radič Mi Anglije sicer ne poznamo tako dobro kakor jo pozna g. Radič, ampak zdi se nam vendar, da v Angliji nimajo navade, da bi orožniki ob navzočnosti državnega podtajnika mirno gledali, kako oborožena četa strelja na -rudarje, ali pa da bi smeli -kakšni privilegiranci pretepati ljudi, ne da hi navzoči »policeman« interveniral ali pa celo napadalca branil. Tudi učiteljev in uradnikov ne prestavljajo v Angliji kar na stotine. Tudi svobodoljubnega tiskovnega zakona Angleži ne poznajo, in še marsikaterih e-sde-e3arski-h cvetk ne.
Toda, Če -pravi sam g. Radič, da je demokracija naše SDS »angleška« oziroma »ame-rikanska«, mora to že res 'biti in zato -kličemo -tudi mi: Tbrce chears lor the newcst Englishman!
PRISPEVAJTE V FOND ZA AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI IN ZA NARODNO GALERIJO V LJUBLJANI, NARODNI DOM - P. C. R. LJUBLJANA, ŠT. 10.535.
lopovščine malo kaznovati in sem ti natrobil to bajko...«
»Zares? Med teboj in Katjo ni bilo ničesar? Prisezi!«
-»Prosim!«
Gost se je naslonil na divan in se pričel smejati. »Kaj ti je?« je vprašal gospodar.
»Haha... Ne morem ... Nalagal sem te... Moj dragi med menoj in Olgo Limonovo... Hctel sem te le preizkusiti, ker sem malo sumničil svojo ženo..'. Ker je pa moja žena čista, ti kratko -povem: Pil sem z Olgo vino, poljubil sem Olgo in tako dalje... In ti moraš molčati... prisegel si...«
Kirilov ga je sovražno pogledal in dejal: »Pojdi! Motiš me pri delu...«
Raskatov je vzel svojo palico in klobuk in odšel.
Ko je bil Kirilo-v sam, je stekel k vratom in prisluhnil; ko je gost zaloputnil vrata za seboj, je stopil k telefonu, [»zvonil in zaklical:  Halo! Centrala! Prosim hitro 9218!
Tam stanuje Raskatova? Ste vi pri aparatu? Katarina Ivanova? Da. Tu Kirilov. Prejšnjo -sredo ste ,mi dejali, da me obiščete le takrat, če si vaš soprog dovoli kakšen greh. Vaš mož vas je pred četrt ure goljufal. S koin? Aah? Bil je ravnokar pri meni, -vse mi je sam povedal... Več ustmeno. Pridite! Čakam. Poljubljam roko... Konec!«
Obesil je sluša-lo in dejal 'ironično: -»Pravica je zmagala.«
— I* diplomatske službe. Dosedanji direktor konzularno - trgovskega oddelka zunanjega ministrstva Radovan Šumenkoviie je imenovan za konzula na Dunaju, dosedanji šel kabineta ministrstva za zunanje zadeve in (poslaniki tajnik Saša Pel!Ivanovič za tajnika pri poslaništvu v Bruslju, Brana Simič pa za tajnika delegacije pri Zvezi narodov.
— Nov inšpektor generalne direkcije rudnikov. Dosedanji inšpektor ministrstva ver Dragutin Dimitnijevič je imenovan za inšpektorja generalne direkcije rudnikov.
— Napredovanje profesorjev. V prosvetnem ministrstvu je (izdelan ukaz o napredovanju večjega Števila profesorjev. Nekoliko profesorjev bo tudi premeščenih.
— Zgradba poslopja poštne hranilnice v Ljubljani. Gradbena direkcija v Ljubljani , razpisuje za prevzem gradbenih del in dobav za zgradbo poslopja poštne hranilnice v Ljubljani prvo javno pismeno ofertno licitacijo na dan 9. marca 1928 ob 10. uri v sobi št. 2 gradbene direkcije v Ljubljani-Odobreni • proračun za vsa dela znaša 6 milijonov 130.189.71 Din.
— Glavna filijala državne hipotekarne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je izdala navodila o 'postopku pri najetju poseg iia na -poslopja un ataivbišča v mestih in trgih. Interesente se 'opozarja, da je tozadeven razglas t* natačnimd pojasnili in pogoji naihiit na'uradni deski mestnega magistrata.
— Ustanove vdovam in sirotam drž. nameščencem. Hranilni in -posojilni konzorcij javnih namšečencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1928 iz siklada Ivana Rostana 20 ustanov po 300 Din za naj bedne j-še vdove in sirote po državnih nameščencih, pa tudi za preostale po onih narodnih borcih ki so padli v boju za našo državo. Prosilke naj prošnjam prilože od občinskega ali župnijskega urada potrjeno dokazilo, da bo res ubožne, ali pa radi bolezni in onemoglosti nesposobne za pridovibanje.
— Razpisana zdravniška služba. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Lukovico pri Domžalah. Prošnje je vložiti do dne 1. marca pri ljubljanskem oblastnem odboru. Podrobnosti glej v »Uradnem lisluc št. 11 z dne 1. t. m.
— Razpis službe evangeljskega kateheta. Na osnovni šoli v Motvarjevcih, srez Dolnja Lendava je razpisana služba evangeljskega kateheta. Prošnje je vložiti do dne 29. februarja t. 1. pri erezkem poglavarju v Dolnji Lendavi. Podrobnosti glej v »Uradnem listuc St: 11 z dne 1. t. m.
— Natečaj. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu raapisuje natečaj za sprejem gotovega števila 'inženjerjev, tehničnih uradnikov z izvršeno srednjo tehnično šolo, dalje geometrov, risarjev in računskih uradnikov za centralo in progovne sekcije. Osebe, ki žele 'vstopiti v eno zgoraj navedenih služb, naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 10. februarja 1928 na »Generalno direkcijo državnih železnic, gradbeno odele-nje, Beograd, Frankopanska ulica št. Ilc. Prošnji morajo biti priložene Sledeče listine: i. Krstni Ms*; 2. listine o šolski iaobraabi; 3. nravstveno spričevalo; 4. zdravniško spričevalo; 5. listine o zadostitvi vojaških obvea-noati; 6. pregled o sedanjem delu od izstopa iz šole in 7. evenit. poročni list. Sprejme »e gotovo število kontraktuamih uradnikov in dnevničarjev. Z ozirom na delo v terenu in v zvezi s tem za delo v pisarni se odredijo po-1 seitane nagrade.
— Prvo letošnje porotno zasedanje v Ljubljani se prične t pondeljek. Doslej so določene sledeče obravnave: Marjeta Urh, goljufija; Frairc Ruš, uboj; Franc Tomšič, uboj; Alojzij Zalar, goijiuAija; Lovrenc Rozman, goljufija; Alojzij Kosec, goljufija; Ivanka Kisovec, detomor.
— Zagrebške šole brci električne luči. Ker dolgujejo nekatere zagrebške srednje šole, univerza s klinikami vred in razni drugi državni zavodi zagrebški elektrarni 1 milijon 200.000 Din, ki jih kljub vsem urseu-cam ne plačajo, ker nimajo potrebnega denarja, je elektrarna zamudnim dolžnikom z 81. januarjem dobavo električnega toka do poravnave fačunov ustavila. Zanimivo je, da ima tudii plinarna od raznih državnih šol in drugih zavodov terjati 800.000 Din ter je radi tega sklenila, da bo posnemaila zamudnim dolžnikom nasproti vzgled elektrarno.
— Samoupravni uradni Ust, Te dni izid e prva številka uradnega lista ljubljanske in mariborske oblasti, »Sam oprav e c.
— Vojvodinski advokati bodo izdajali nov strokovni list. Kot !poročajo .iz Novega Sada, bodo izdajali vojvodinski advokati nov strokovni list »Advokatski Glasnik«. Urednik bo tajnik odvetniške zbornice dr. Kost a Marnski.
— Nadaljevanje vrtanja predora skozi Ivan planino. Pogajanja med direkcijo državnih železnic in tvrdko Radenkovič, ki je prevzela pri zadnji licitaciji nadaljevanje vrtanja predora skozi Ivan-planino bodo te dni končana. Dela se v kratkem zopet prično. Predor bo dolg 3220 metrov, doslej je zvrtanih na obeh straneh skupaj okoli 800 metrov. Računa se, da bodo trajala dela še tri leta, ker bo tfoba najbrže premagati še velike težave.
— Drugi tir na progi Zagreb — Beograd.
V prometnem ministrstvu izdelujejo načrt za zgradbo drugega tira na progi Beograd — Zagreb. Nova proga bo vodila preko južnega dela Srema po Bosanski Posavini do Siska, od tam pa po ugodnejšem terenu kot sedanja do Zagreba.
i— Krst našega prvega potniškega letala. Te dni je bil na pariškem aerodromu sve-čspio krščen naš prvi potniški aeroplan. Motor letala ima 450 konjskih sil. Razven pilota transportira letalo lahko šest potnikov. Slavnosnemu aktu je prisostvoval naš pariški poslanik Spalajkovič s sdprogo, lastnik tovarne aeroplanov Potez in zastopniki tvrdk,
s -vesti.
ki dobavljajo aeroplane za našo vojsko. Aeroplan so krstili s šampanjcem. Po krstu je hil izročen kapetanu Sondermayerju, da poleti ž njim v Novi Sad.
— Kinematografi se za enkrat ne zapro. Te dni so se mudili delegati lastnikov kinematografov v Beogradu ter predložili merodajnim faktorjem zahteve lastnikov kinematografov glede znižanja davkov. Merodajni faktorji so delegatom obljubili, da bodo vprašanje čim preje proučili. Vsled tega se zatvoritev kinematografov začasno odloži.
— Izseljeniški urad v Ljubljani prične ■poslovati s 1. marcem. Za ravnatelja urada je imenoval oblastni odbor upokojenega policijskega pisarniškega ravnatelja Franca Finka.
— Za honorarnega primarija v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani je imenoval oblastni odbor dr. Alfreda Serka.
— Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je bil na zagrebški univerzi promoviran medicin ec Henrik Heferle iz Mokronoga.
— Za ravnatelja Kranjske hranilnice je imenovan dr. Božič.
— Iz godne službe. Imenovani so: Za stalna uslužbenca pravna praktikanta pri deželnem sodišču v Ljubljani Karol Javoršek in Josip Pfeifer ter pravni praktikant Jože Prijatelj pri okrožnem sodišču v Novem mestu; za ravnatelja kaznilnice v Mariboru pa upravitelj Anton Šlander. — Vpokojena sta pisarniški oficijal pri deželnem sodišču v Ljubljani Ivan Prah in pisarniški oficijal pri okrož. sodišču v Mairboru Ivan Predikaka.
— Iz državne službe. Za kmetijskega referenta sreza Slovenjgradec je imenovan pripravnik Janko Dolinar. Za ekonomskega uradnika sreza Krško je imenovan pripravnik Gabriel Ambrož.
— Lord Rottermere častni član madjarske-ga novinarskega udruženja. Kot poročajo iz Budimpešte, je bil izvoljen lord Rothermere za častnega člana madjarskega novinarskega udruženja.
— Dr. Kamniker umrl. Predvčerajšnjim je umrl v Gradcu župan mesta Radgone, me-dicinalni svetnik dr. Franc Kamniker. Dr. Kamniker je bil rojen leta 1870 v Radgoni kot sin trgovca. Študiral je v Gradcu. 2e v zgodnji mladosti se je pričel politično udejstvovati. Da je skušal izposlovati po prevratu ob priliki mirovnih pogajanj pri Vrhovnem svetu za južno Štajersko plebiscit, kar smo s pomočjo Tardieu-a v zadnjem hipu preprečili, je znano.
— Smešno navdušenje Dunajčanov za Jo-sefino Backer. Te dni je prispela na Dunaj znana zamorska plesalka Josefina Backer. Dunajčani manifestirajo zanjo naravnost smešno navdušenje. 2e ob 7. zjutraj oblegajo njeno sobo eksaltirani radovedneži, ki jo prosijo za avtograme, fotografije itd. Josefina Backer je prinesla iz Pariza seboj 64 kilogramov pudra, 10 kovčkov oblek, 196 parov čevljev in celo omaro nogavic.
— Poljaki ne bodo mogli obiskovati inozemskih kopališč. Kot poročajo iz Varšave, namerava poljska vlada preprečiti, da bi po-sečali poljski državljani v bodoče inozemgka kopališča, to pa na ta način, da se v svi;ho [ otovanja v inozemska kopališča ne bodo izdajali potni listi. Vlada namerava na ta način popraviti neugodno trgovinsko bilanco in preprečiti grozečo pasivnost plačilne bilance.
— Karambolaža v sušaški luki. Te dni je
prišlo v sušaškem pristanišču do karambo-laže med parnikom »Lapadom« in nekim vlačilcem. Parnik je treščil vlačilec oib obalni zid ter ga tako težko poškodoval, da bi se bil potopil, če ga ne bi bili nemudoma privezali x jeklenimi vrvmi k zidu.
— V Bosni je skočil zopet vlak s tira,- Iz Sarajeva poročajo, da je skočil te dni na progi med Dervento in Brodom zopet neki tovorni vlak s tira. Vsled nezgode je bil promet na progi dalje časa onemogočen. Človeških žrtev ni bilo. Materialna škoda ni
velika.
Dr. Drč
se Je preselil v
Stro8smayt rjevo ulico št. 5 poleg otroške bolnice.
— Devetleten deček iapil poldrugo steklenico žganja in umrl. V Zemunu se je pripetila te dni nenavadna nesreča. Devetletni deček Stevan Joksimovič je stikal, ko je bil sam doma, po jedilni shrambi. Našel je razen dobrih jedil tudi dve steklenici močnega žganja. Požeruh je izpil eno od steklenic do dna. V totalni pijanosti se je lotil takoj druge steklenice. Ko je prišel k njemu slučajno eden od njegovih součencev, ga je našel sedečega na tleh, bledega ko zid, topo buleče-ga predvse: Izpraznil je bil že drugo steklenico do polovice. Na vprašanje, kaj dela, je odgovoril samo z lerazumljivim blebetanjem. Kmalu nato pa se je zgrudil ter ob; ležal nepremično. Prestrašeni součenee je alarmiral sosede. Mladega pijančka so prepeljali nemudoma v bpinico, kjer se je za hip zavedel ter povedal, kaj je storil, takoj nato so ga napadli hudi IcrČi, po dve uri trajajočem trpljenju je pa umrl.
— Krvava zakonska drama. Te dni so je odigrala v Horgosu krvava zakonska drama: Premožni posestnik Mihpjlo Molnar se je hotel vreči s svojo ženo pod železniški vlak. Ker se mu to vsled odpora ione ni posre-
čilo, jo potegnil nož, prizadejal ženi več težkih ran, nato pa skočil v bližnji vodnjak. Motiv krvavega čina je ljubosumnost. Mol-nara je pred tednom dni žena zapustila. Kritičnega dne se je z njo zopet pobotal, vendar pa je prišlo med njima že na povratku domov zopet do srditega prepira, ki je končal na opisani tragični način. Molnarja so izvlekli očividci še živega iz vodnjaka ter ga izročili orožnikom. Stanje njegove žene je opasno.
— Misteriozna najdba. Sredi mesta Biha-ča se nahaja stara džamija. Ker je bila nevarnost, da se podre, je odredila oblast, da se ima demolirati. Pri demoliranju so našli v zidu veliko granato, ki je bila na koncu zalita s svincem. Granato so izročili vojaški <jblasti, da jo bodo strokovnjaki odprli. Nekateri domnevajo, da vsebuje granata, o kateri ni znano, Jedo jo je dal vzidati, zlatnike.
— Železniški pragi na tiru. Na železniški progi med Šurmancem in Čapljino (Hercegovina) so našli te dni več železniških pragov. Strojevodja je prage pravočasno zagledal, vstavil vlak ter preprečil grozečo nesrečo. Domneva se, da pragi niso bili položeni na tir iz zlobnosti, v nameri, da se povzroči nesreča, temveč, da so jih hoteli neznani uzmoviči odnesti, a jih, ko so opazili v bližini ljudi, vrgli na progo in jo odkurili.
— Spopad s puškami med tihotapci in fi-nancarji Kraj gozda pri Čitluku (Hercegovina) je zagledala te dni patrulja financar-juv dva tihotapca z vrečami tobaka na hrbtih. Eden od tihotapcev je bil oborožen z vojaško puško. Jel je n? financerje streljati. Ko so oddali nato tudi finanoarji par strelov, sta vrgla tihotapca tobak od sebe in izginila brez sledu.
— Lopov kot nečak zagrebškega nadškofa. Vinko Sever iz Viča pri Ljubljani je bil dalje časa brez posla. Končno je dobil pri zagrebškem nadškofu službo sluge. Pet mesecev je opravljal svojo službo na videz zvesto in marljivo. O božiču pa je prosil upravitelja nadškofijskega dvorca za dovoljenje, da sme iti v mesto. Ko se je zvečer vrnil, je pripovedoval svojim tovarišem, da se je vozil z avtomobilom, prinesel je seboj uro z zlato verižico. Dejal je, da mu je izročil sluga ameriškega poslanika ček za 7000 dolarjev, češ, da mu je umrl v Ameriki stric, ki mu je to vsoto zapustil. Kmalu nato je prosil Sever upravitelja za dopust, češ, da mora zglasiti radi potrdila o prejemu ded-Sčine v Ljubljani pri sodišču. Stvar se je zdela upravitelju sumljiva, zato je obvestil policijo. Izkazalo se je, da je dečko lagal. Nato je dejal, da si je bajko o dedščini izmislil, ker ga je sram povedati, kako je prišel do denarja. Končno je pa »čut sramežljivosti« vendarle premagal ter izjavil, da mu je dal neki gospod »Benjamin«, čigar priimek je pozabil, zato, ker ga je spolno zlorabil, tisoč dinarjev. Ker policija gospoda »Benjamina^ ni mogla najli, je vtaknila Vin-kota v zapor, nakar je priznal, da .si je vso stvar izmislil, ter da je prišel do denarja na ta način, da je v službi pri nadškofu neprestano kradel. Ukraden avstrijski kovani denar je prodajal Vinko pri nekem zagrebškem zlatarju, kateremu se je predstavil kot »nečak zagrebškega nadškofa-. Pri hišni preiskavi so našli med njegovimi stvarmi večino upradenih predmetov, ki so vredni več de-settisoč dinarjev. Sever* je kradel vse, kar mu je prišlo pod roko: gotovino, posodice za sv. olje, srebrne cigaretne doze, knjige, nadškofovo perilo itd.
— Izjava. Člani marksističnega Saveza železničarjev iznašajo po progi lažnjdve vesli, da so v Beogradu aretirali in obtožili izvoljeni Centralni upravni odbor bolniške blagajne prometnega osebja. To 'je alobna in podla laž. Pač pa je Državna Svet radii zlorab bivših uradnikov Dr. Bugarskega in Dr. Cutiča razširil obtožbo na prvi imenovani upravni odbor dn nadzorni odbor, ki je vodil bolniško blagajuo do 1. 1925. To se je zgodilo na osnovi pritožb našega UJNZB im so sodrugi sploh pri tej stvari molčali Pozivamo vse pametne in ]>ošiene slovenske železničarje, da vse iuiternacsijonalne razšir-jevaice lažnjivih vesti takoj javijo podpisanemu odboru. — Oblastni odbor UJNZI! v ljubil jani.
— Radi prchlajcnja. S parnikom »Antonia«, ki je priplul te dni iz Kanade v Ply-mut »e je pripeljala , mala deklica Margareta Machonochic. Kanadska priseljeniška oblast jo je ibila namreč zavrnila, ker je bila nekoliko prehlajena. Otrok se je ibil pripeljal z materjo In tremi brati v Kanado za svojim očetom, ki je dobi J tam sigurno in dobro plačano službo, vsled česar je pozval svojce k sebi. Ko je prispel parnik v Hali-fax, je konstatiral zdravnik, da je deiMet.ce prehlajeno. Vsled tega je odredila priseije; niška oblast, da se je morala mati z otrokom nemudoma vrniti v 'Anglijo. Pred očmi očeta, ki je pričakoval svojo rodbino v pristanišču, so prepeljali otroka in mater takoj na parnik »Antonio«, ki je 'bil pripravljen za odhod v Anglijo.
— Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, WolIova ulica 12 so darovali za Božič: po 100 Diin: Avgust Agnola, Ljubljana; Julij Ogrizek, Rogaška Slatina; Sojina A & Co, Ljubljana; L, M: Eokeir, Ljubljana; občinski urad Laško; Združene elektrarne, Trbovlje; občinski urad, Murska Soibota; Teršar Gregor, Logatec; PekMč Josip, Škofja Loka; županstvo občine Sevnica ob Savi; ing. Stanko Roglič, Brod na Savi; Diehl Robert, Celje; V. M. (neimenovan); Kremžar Mila, Ljubljana; Križan Angela, Murska Sobota: dr. Gaj. Ljubljana; iravnaitelj Fišer, Ljutbljitfta, Peteline Josip, Ljubljana; Schade Leopoldi-na, Ljubljana, dr. Ivan Svetina, Ljubljana; po 500 Diin: Združene oljarne, Lju'blj:<nn; neimenovani, Ljubljana; Glanzman It Gas-sner, Tržič. — Vsem darovalcev najiskrenejša hvala. — Odbor.	.
— Odlični hrvaški skladatelj in kritik prof. Zlatko Grgoševič piše o koncertu Pevskega zbora slov. učiteljev v Zagrebu dne 17. januairja v »Riječic sledeče: Prehajajoč 'na svojo kritiko ,poydarim.a poseibmiinh^ zadovoljstvom odlično muaiško afiranacijo" Zbo-
ra slov. učiteljev UJU, v katerem sodeLuje-jo naši narodni intelektualci, ki pojejo s pravim slovenskim uživanjem svojo slovensko pesem. Nepopisljiv trud in napor je tem idealnim iljudem edini honorar, kajti ti ljudje prehodijo cele ure peš do vlaka, da morejo v Ljubljano k vajam. To jim je največje priznanje, kajti že samo to dejstvo dokazuje, da jim gre samo za to, da pojo »vojo lepo slovensko pesem in da vršijo svojo lepo narodno kulturno misijo. Glasovno dober zbor (okoli 70 članov in članic) s prvovrstnim ženskim zborom pokazal nam je novo ■in najnovejšo slovensko zborno pesem. Ta njihov koncert naučil je i nas i njih nečemu: nas, h katerim so prišli, so naučili, kako se inteligentno predava besedilo pesmi, da se pri tem ohrani glasbena arhitekt onika dela, da se povdari važno, da se pa obenem premosti ono, kar je manj važno v kompomcij.i. Slovenski učitelji so mogli opaziti pri nas, da jih je naša koncertna publika dobro razumela ter topilo in bratsko nagradila s priznanjem za njihov duševni dar. Istodobno, da je naša publika sprejela dela š spontanim iin navdušenim odobravanjem ... Izvrsten ženski zbor lepih in polnih glasov, virtuozno gibek in izdelan, ostal nam bo v najlepšem spominu. In sklepno: Slovenski učitelji so obiskali Zagreb, svoje tovariše učitelje in brate pevce. Vsa so ga h prijazno sprejeli, lepo jih sprejemali in se najiskre-neje veselili njihovega uspeha. — G. Zlatko Gngoševič se je za izvedbo tako težkega sporeda tako živo zanimal, da je prišel k zadnji vaji v Ljubljano in bil navzoč pri celi tridnevni vaji. Slovenski pevci smo našim nad vse požrtvovalnim pevcem učiteljem iz srca hvaležni, da so priborili naši pevski umetnosti v Zagrebu tako priznanje in tako čast. V pondeljek bomo napolnili dvorano do zadnjega mesta in jim pokazali s tem svoje priznanje in hvaležnost.
Ljubljana.
1— Stanovanjske odpovedi v Ljubljani.
Dne 1. t. m. je (bilo pri okrajnem sodišču v Ljubljani vloženih 358 stanovanjskih odpovedi za mesec m^j t. 1. v smislu novega iz-premenjenega stanovanjskega zakona. V novembru in decembru je bilo vloženih pri istem sodiščil nad 400 odpovedi. Celokupno število stanovanjskih odpovedi za maj 1928 znaša torej v Ljubljani okoli 700.
1— Žena ob možu — pravnozgodovinske slike zakonskih zvez od pračloveka do današnjih časov — o tej zanimivi temi predava na prošnjo Splošnega ženskega društva vseučiliščni docent, gosp. dr. Metod Dolenc 5 februarja ob polenajstih dop. na vseučilišču. Vstop proBt. Pobirajo se samo prostovoljni doneski za kritje stroškov.
1— Redni letni občni zbor Gremija trgovcev za srez Ljubljana se vrši v torek, dne 7. februarja 1928 ob 9. uri predpoldne v. zborovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ulica 10, pritličje.
I— Pogrebno in podporno društvo državnih uslutbenceT. Zborovanje društvenih članov se vrši v torek 7. februarja ob pol 20,' uri v salonu restavracije pri »Levu«.
1— Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani, obvešča članstvo, da je razposlalo položnice za smrtni slučaj g. FTana Remica, trgovca v Zg. šiški. Članii se naprošajo, da .posmrtnino čimptreje vplačajo. — Odbor.
•1— Pozori Danes ob 8. zvečer vsi v Mestni dom, kjer priredi društvo nameščencev mestnega dohodarstvenega urada III. predpustno veselico. Na dnevnem redu je petje, šaljiva pošta, amerikanska ženitev in komični prizori. Pri prireditvi sodeluje železničarski orkester »Slogac. Za jedačo in pristno kapljioo je dobro preskrbljeno. Kdor so hoče dobro zabavati in pošteno nasmejati naj pride v Mestni dom. — Odbor.
1— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši temesečna dražba v juniju 1927 zastavljenih predmetov v četrtek 9. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici.
1— Opozarjamo na nocojšnjo reprizo baletnega večera, ki se vrši za abonente reda D. Navzlic abonmaju pa je sedežev vseh vn>’( kakor tiudi lož dovolj na razpolago in občinstvo vabimo, da si ogleda, tako v muzikalnem kakor itudi koreografskem oziru, vele-zan iimiv večer.
1— O čelistu Cassado pišejo vsi evropski časopisi, da spada med največje umetnike, kar jih koncertira na kraljevskem instrumentu-čelu. Kritiki hvalijo .njegovo izredno tehniko in pravijo, da mu čelo poje v najlepšem posemiu besede. Njegov ton je izredno topel ter poln najlepših barv. Zadnje kritike pišejo o njem, da je prekosil isvojega mojstra učitelja CassaLsa in to v tehničnem kakor tudi v prednašalskem oziru. Sploh krilika ga smatra največjim. Ta odlični umetnik koncertira v Ljitbljani v četrtek, 9. t. m. v Filharmonični dvorani, začetek točno ob 19. uri. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami.
Maribor.
nn— Ljudska univerza v Mariboru. V nedeljo, 5 .februarja ob 4. uri 'popoldne Otroški večer. Pravljice pripovedujejo ga. Riha-r.ičeva, otroške pesmi P0ie krnic, pevka gt\. Druzevičeva, nato 'klavirske in violiimake A>čke. — V .pondeljek 6. februarja olb 8. uri zvečer predavanje g. prof. dr. Bohinca »Čudeži podzemskih jam-t. Mnoge lepe .skiopitič-ne slike! — V petek 10. februarja pričetek srbskega cikda. — V Studencih (deškh Sola) v torek 7. februarja ob pol 7. uri ,prfj-daiva g. upravitelj V. Grčar o nastanku ip rnavoju človeške rodbine.	■	,
m— Občni zbor UJNŽB podružnica Maribor se vrša v nedeljo dne 5. februarja 1928 ob 9. uni v dvorani Zadružne gospodarske ibanke. Vabimo vse službe proste tovariše, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. -Odbor.
širite »Narodni Dnevnik«.
HHHnm.iMnmH.nHi
Naše socialno vprašanje.
(O priliki Albin Prep-eluhove knjige: V boju za zemljo in državo. Socialno-politična pisma. Založila Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani. 1928. Str. 127.)
Kdor hoče razumeti temelje našega socialnega vprašanja, (ki je v prvi vrsti kmečko in šele v drugi obrtno-delavsko, ne sme iti mirni? najdalekosežnejšega poizkusa, rešiti to vprašanje, namreč mimo ruske revolucije.
Človeštvo ne pezna počitka in ga ne sme poznati, če in dokler hoče napredovati. Neizogibna posledica pa je: vsaka misel, ki ga giblje v gotovi dobi, izgubi na vrednosti, ko je doživela svoja leta, in se preveljavi v novo. Njena resnična vrednost je najbolj razvidna iz mere, v kateri je .pobudila svojo naslednico in vplivala nanjo.
Videz utegne sicer motiti tistega, ki se ogleduje zgolj po površini. Zakaj v naši konservativni naturi je, da ne nadevljemo radi novih imen stvarem, če je le za silo in samo na oko mogoče vzdrževati podobo zapovrstno-sti. Oblika pa vsebino rada utesnuje, čeprav je seveda zatreti ne more.
Razlogi so kajpada tudi psihološke narave: težko je zavreči besedo, pod 'katero se je razlagala množici dolga leta večna in edina resnica, čeprav je ta beseda že zdavnaj tizpre-menila atli oelo čisto izgubila svojo vsebino. Množici bi se zdelo izdajstvo, če bi se ji hotela vzeti ali tudi samo okrniti oblika, katere zvonka, često samo na zunaj razumljena vsebina jo je združevala. Ti vzroki tudi povzročajo, da se razvoj v politiki vrši s tako polževo počasnostjo in da so tudi v tem počasnem razvoju zastoji ali celo povratki tako fiesti. Ne poznajo vselej slabo Ljudsko dušo tisti, ki so se včeraj upirali pojavu nove misli s prav tisto vnemo, s katero so si danes prisvojili njeno cznačnico — vse v istem namenu, zavreti razvoj po vsebini. Ali naj navedem za primer pojem socialnosti, ki je celo v svoji prvobitni brezizraznosti vplival in učinkoval na zajedavce človeške družbe tako, da ne bi verjel, ikdor ne bi videl, kako so si prav tisti zajedavci danes nadeli to »socialnost«.
Kar pa velja za vsako misel, velja nujno tudi za marksistični socializem ali točnejše: komunizem.
Na tem mestu kaže ugotoviti sledeče: Marksizem, dosledno pojmovan, je strogi komunizem. Mislim namreč na marksizem, kakor je bil izoblikovan v prvih in glavnih Malovih delih, zlasti v Marx-Engelsovem komunističnem manifestu. Če torej očitajo komunisti marksističnim socialistom, da so izdali pravo Marxovo vero, imajo ,prav. In ponesrečen je pozikus, s citati iz poznejših Marxovih del izvajati nasprotno. Zakaj Marx ni svojih glavnih del naravnost nikoli zatajil. Citati dokazujejo k večjemu, da Marx včasih na podlagi Marxa samega — nima prav!
Boljševiki, z Ljeninom na čelu, so nedvomno prinesli v Rusijo čisto Marxovo vero. Vsak korak, vso svojo politiko, gospodarsko in kulturno, so hoteli utemeljiti in obrazložiti iz Marxovih spisov in izjav. Ali tudi Marxovi veri ni prizanesla usoda, kakor drugim veram ne. Z dnem, ko so boljševiki po carskem zgledu razgnali ustavodajni zbor, se je začel razblinjati njih komunizem. Njegovo likvidacijo je začel že Ljenin sam. In začel jo je, ko je videl, da v marksistično edino zveličavno vero ne verjame, da jo celo odločno odklanja večina ruskega delovnega naroda: rusid kmet.
Ljenin komunizma na deželi ni morda likvidiral iz ljubezni do kmeta. Zakaj še leta 1905 je pisal o njem: »Čeprav mala buržua-zija, vendarle buržuazija.« In buržuazijo, to je treba sovražiti, trpinčiti, uničiti! Ali Ljenin je videl takoj, ko je prišel do oblasti, da je nemogoče izvršiti samo del komunističnega programa proti volji kmetov. Dne 17. februarja 1919 je že priznal: »Povedati je,treba, da so že zdavnaj objavljeni odloki glede državne razdelitve živil ostali mrtve črke, kajti kmetje ne dajo ničesar za papirnati denar.«
Ko pa je Irenin rekel A, ni mogel zamol-
čati B. Likvidaciji komunizma na deželi je sledila ona v mestih. Ko je videl, da se komunistična politika ne obnaša, jo je vrgel čez I lot in postavil na njeno mesto novo ekonomsko politiko (»nep« po začetnicah), in pripustil je kapitalistični obrat v trgovini, v mali in srednji obrti. Pa tudi ta »nep« se je kaj hitro preživel, kajti zunanjemu kapitalu se ni zdel dovolj zanesljiv. Zato govore danes boljševiki že o : neoepu«, to je novi novi ekonomski politiki. Morda dočakamo še kak »neonepnepc ali »neoneonep«, dokler ne vstane pogumen mož, ki si bo upal imenovati stvar pri pravem imenu in izvedel likvidacijo komunistične oblike v prid novi vsebini.
Da pa so se mogli boljševiki v Rusiji sploh vzdržati, zato je bilo poleg takojšnje likvidacije komunizma na kmetih najbolj odločilno dejstvo, da so dejansko prevzeli in izvršili program socialnih revolucionarjev: kmetu zemljo, ki jo obdeluje, razdelitev veleposestev. Mimo tega so se seveda posluževali starih trikov vseh vladajočih razredov: kmet naj ima samo petino tiste veljave, kakor mestni delavec. Zato so določili, naj pride v mestih že na 25.000 volilcev en sovjetski poslanec, na deželi pa šele na vsakih 125.000.
Razume se, da trajno ruski kmet s tem ne more biti zadovoljen. In obrisi bodoče borbe za oblast se kažejo že danes na obzorju.
Sence ite borbe padajo tudi na srditi boj, ki se vrši med zastopniki reakcionarnega beljševiškega režima, ki ga zastopa Trocki, in med novimi ljudmi, predstavljanimi po Stalinu, ki jim gre praksa nad okostenelo teorijo, življenje nad programatično puhlico. In zmaga Stalinova nad Trockim, to je zmaga kavkaškega kmeta nad židovskim žurnali-stom, zmaga zdravega kmečkega razuma nad priganjašlum zajedavcem, zmaga ustvarjajočega duha nad nerodovitno dogmatično rabu-listiko.
V tej borbi zmaguje ruski kmet. Ker pa je še danes polovica rodovitne zemlje v Evropi v njegovi posesti, bo pomenila njegova zmaga tudi osvoboditev zapadnoevropskega, torej tudi našega slovenskega kmeta.
Trocki in tovariši imajo gotovo prav: Stalinova zmaga označuje konec komunizma. In Stalin se ni prav nič obotavljal, izvajati posledice iz tega spoznanja: zato je poslal vse nepoboljšljive komuniste v Sibirijo.
Kakor je bila francoska revolucija, ki ni samo osvobodila lastnega meščanstva absolutizma in fevdalizma, ampak pognala tudi celokupno evropsko meščanstvo v borbo za oblast, tako tudi ruska revolucija ni osvobodila samo lastnega kmeta, temveč je dala tudi mogočno pednet celokupnemu kmetskemu gibanju. Povsod v Evropi nastopajo zem-ljedelske stranke z določno izraženim gospodarskim in socialnim programom. To gibanje se nahaja danes nekako v položaju, v katerem je bilo tovarniško delavstvo pred osnovanjem prve internacionale, 'le da predstavlja veliko večjo miselno in gospodarsko silo.
Med tem pa, ko gibljejo daleko- in globoko-sežna gibanja večino slovanskega delovnega ljudstva, živi naše razumništvo v najmračnej-šem političnem analfabetstvu. Borbo med vladajočimi sovjeti in n:ihovo opozicijo, ki je načelnega zgodovinskega pomena, mu prikazuje njegovo časopisje kot nekako osebno spletkarjenje za vladna korita, menda po ju-goslevenarskem vzorcu. Ni pa ga bilo, ki bi razluščil jedro stvari in nam podal bistvo slovenskega socialnega in narodnega vprašanja, vprašanja malega kmate in delavca na deželi. Preveč je živel ta — čeprav dostikrat dobromisleči razumnik v oblakih raznih tujih velikomestnih označnic, da bi mogel videti skozi meglo utrip našega slovenskega življenja.
Prepeluh ima zaslugo, da nam je podal oris tega problema obenem z opisom kmečkega gibanja v vseh važnih evropskih državah. Pisatelj je izčrpal obsežno strokovno literaturo. In tako bo tudi tisti, ki mu problem ni ravno ituj, našel v knjigi stvari, prav taiko nove, kakor zanimive.	Dr.	M.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA! * V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob '20. uri zvečer.
Sobota, 4. februarja: »Danes bomo tiči.« Lijodaka predstava pri 'znižanih cenah. — laven.
Nedelja, 5. februarja ob 15. uri pqpoldne: >Pepelka.c — ilzveui.
Nedelja, 5. februarja ob 15. uri zvečer: »Kandidat. Ljudska predstava pri znižani!) cenah. — Izven.
Pondelljek, 6. februarja: »Idealni soprog.« — Red B.
Torek, 7. februarja: Zaprto.
Sreda, 8. februarja: »Mnog« hrup* oa nič.« - Red D.
Četrtek, 9. februarja ob 15. uni popoldne: »Snegulčica.« Mladinska predstaiva pni znižanih cenah. — laven.
Opera.
Začetek ob pol 20. nri »večer.
Sobota, 4. februarja: Baletni večer. Red D. Nedelja, 5. februarja ob 15. arri .popoldne: »Prodana nevesta.« Ljudska predstava pri ■znižanih cenah. — laven. iNedelaa, 5. februarja ob 15. uri evfečer: »Grofica Marica«, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. F^omdeljek, 6. februarja: Zaprto.
Torek, 7. februarja: »Bajadera«, opereta.. — Red A.
Sreda, 8. fsbruaflja: Boletui večer. — Red C. Četrtek, 9. februarja: »Zaljubljen v tri oranže.« Gostovanje v Zagrebu.
V nedeljo, 5. 4. m. se poje v opera popoldne ob treh brez dvoma uajpriljubljenejša
slovanska opera Smetanova Prodana nevest. Zvečer ob pol 20. uni pa se vprizori Kalma-nova opereta »Grofica Marica« v običajni zasedbi. — Drama ponovi popoldne otb treh mladinsko predstavo »pepelko«, ob 20. uri pa Slhawovo »Kandido«.
»Danes bomo tiči« se vprizori v soboto kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Glavno vlogo igra g. Rogoz, poleg njega naistioptijo še gg. Lipah, Kralj, Drenovec, išfcrbimšek, Plut, Ja/n, Sancin, Košič, Jenman, Cesar, Povhe, Medven in Smerkolj. Zenske vloge pa igrajo: ga. Balatkova, Rakarjeva, Juvanova, \Vintrova, Medvedova, gdč. Vida in Mira. Pri predstavi sodeluje orkester muzike dravske divizijske oblasti.
SESTAVA ČLOVEŠKEGA JEZIKA ALI SPLOŠNA ETIMOLOGIJA.
Z razlago geografskih 'in osebnih imen. I. del: sprošna pravila in razlaga lastnih imen. Sestavil Eng. Rakovec, Boštanj ob Savi. Samozaložba. Cena 30 Din.
Težko vprašanje sestave Človeškega jezika je predmet te zanimive knjige. Kaj pomenijo naše besede in kako so sestavljene? Pisatelj preiskuje histvo posameznih glasov, pravila spreminjevanja njihovega, zvezo raznih korenov in najglobokejše pojme, ki jih izražajo besede. Neustrašeno gre po povsem novih potih in odkriva tajne naših besed in zametuje marsikatero priljubljeno staro razlago. Pride do originalnih zakonov o ustroju vseh jezikov. In to je prava filozofija, ker ravno v govorici izraža duh svoje pojmovanje o svetu. Koga ne bi zanimalo pogledati v skrivnostno delavnico našega uma? Ves ustroj jezika, se da zvesti v čudovit organičen sistem. Ene besede se izvajajo iz drugih. In na podlagi teh najdenih zakonov preide pisatelj na razlago lastnih imen, geografskih in osebnih, katera nam toliko nejasnost navidezno kažejo. S pomočjo najdenih pravil obvlada pisatelj na zelo enostaven način vse ogromno polje teh geografskih imen hribov, veda in mest, nazadnje tudi osebnih imen. Na koncu knjige so tabele ali pravzaprav vzor besed po glavnih pojmih razvrščene. Kdor bo čital uvod, temu se bo šele odprlo zanimanje za problem jezika, ki pa nam ne bo tako kmalu .popolnoma jasen.
Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ter v drugih večjih knjigarnah Slovenije in pri avtorju v Boštanju ob Savi.
ŠPORT.
Pri olimpijskih igrah vodi Amerika. Pri
osmih olimpijskih igrah od 1. 1896 najprej iso si priborile Združene države Amerike nič manj kot 102 zmagi, na katerih je vde-leženih v celoti 60 lahkoatletov. Na drugem mestu je Anglija z 18 zmagami im 16 zmagovalci pred Fiinsko, ki izkazuje 14 zmagovalcev s 25 kolajnami. Četrto mesto je zasedla Švedska z 8 olimpioniki «n 11 zmagami, dočim zavzema 5. mesto Kanada s 5 zmagovalci im 6 kolajnami. Francija je zmagala trikrat, Avstralija, Južna Afrika, Grška, Norveška iin Ogrska po dvakrait, Italija pa enkrat z enim zmagovalcem, ki je pa 3 kolajne odnesel.
Bokserskc vesti. Španski borec Paolino je v Mehiko city knock-out potolkel Čilenca Romero Tojas in si priboril laitiuriko-ameri-kansko prvenstvo. Zanimiv boj je gledalo 40.000 navdušenih gledalcev. — Jaak Deinip-sey je izjavil boksmanagerju Tex Rickardu, da mu je njegov zdravnik prepovedal vsako nadaljno boksanje, ker se mu je (bolezen na očeh poslabšala.
KRATKE VESTI.
Italijani so začeli z izgradnjo pristanišča v Draču. Stroški so preračunjeni na 82 milijonov lir
Zaradi iredentističnega delovanja kardinala Szeredyja je vložil posl. Hrušovski Inter-I-elacijo na žehoslovaškega zunanjega ministra.
Mon. Marmaggi, bivši papežev nuncij v Pragi, se po ujavi dr. Beneša ne vrne več v Prago. Njegova afera je likvidirana.
Sedemurnik nameravajo sovjeti zopet od* praviti, ker mu Se Rusija ni dorasla.
NAZNANILO.
Pričel sem obratovati na parni žagi v Trnovem (Ljubljana, Jeranova ul. 14) ter sprejemam razni les o iaganje po zmernih cenah.
Priporočam se zlasti le-snim trgovcem
MATKO CURK, MIRJE 1-3.
Stoletnica smrti velikega španskega »likarja Goye. (Prva slika je portret po slavni Lopezovi sliki, druga pa rojstna hiša velikega umetnika.)
VEČNA URA.
»Če bi vedeli, koliko ljudi pride k nam s trditvijo, da so rešili problem večne ure — perpetuum mobile...« mi je dejala ena izmed vodilnih osebnosti ženevske urarske šole ter manifestirala pri tem previden skep-’ ticizem za vse take iznajdbe. Tudi za iznajdbo mladega švicarskega inženjerja Jeana Leona Reutterja, kateremu se je posrečilo .po desetih letih truda konstruirati uro, o kateri misli, da je Ž njo rešil problem, ki ga skušajo rešit razni znanstveniki že stoletja zaman. Električne ure, ki ga skušajo rešiti razni znanstveniki že stoletja zaman. Električne ure, ki gredo do 400 dni niso ni-kaka posebnost več. Toda 400 dni je prav majhen del večnosti. Reutterjeva ura bo šla. večno, vsaj v kolikor je sploh mogoče vpo-‘ rabljati izraz »večnost« za človeško delo. Kot motorično silo je vporabil Reutier redno kolebanje temperature in zračnega tlaka. Te izpremembe povzročajo gibanje valovite kovinske doze aneraibarometra. Ker pa je gibanje metalnih sten doze in s tem producirala uporabljiva energija minimalna, je moral reducirati iznajditelj za pogon ure potrebno silo na minimum. To se mu je posrečilo: Za pogon njegove ure je potrebna samo tisočinka sile, ki je potrebna za navadno uro. Kolesje, ki ga goni vrteče se nihalo, je shranjeno z metalno dozo vred pod hermetično zaprtim steklom. 'Na metalni niti viseče nihalo se obrne enkrat v minuli. V metalno dozo prihaja zrak od spodaj po posebni cevi. Izpremembe sten metalne doze gonijo vzvod, ki prenaSa gibanje na kolesje. Na kakšen način, seveda tu ni mogoče povedati, to razume samo strokovnjak. Kolesje je pod hermetičnim steklom pred za-prašenjem popolnoma zaščiteno, vsled česar ure tudi ni treba mazati z oljem. Material se v doglednem času ne more obrabiti.
Iznajditelj je prepričan, da bo šla njegova ura takorekoč večno. Prvi eksemplar, ki ga je konstruiral gre že ©d 11. septembra, Ali je Reutter s tem problem rešil? Skeptični strokovnjaki bi utegnili dvomiti. Odgovor more dati samo ura. Pustimo jo torej, da naj gre — recimo vsaj eno generacijo.
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupllarnem zavodu, ki obstoji Se 64 let
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palač! pri kolodvoru)
SH53&S	Z.	poUB	prem«	hr.nl,ntc.
ŠE MESTO CELJE *«w	££35^22
s vsem premoienjem in vso davčno močjo.	r«s«j« bmpiiino.
Celjska mestna hranilnica v Celju razpisuje službo
uradnika
popolnoma izvežbanega v vseh strokah hranilničnega poslovanja.
Lastnoročno pisane, s potrebnimi podatki in prilogami opremljene prošnje se sprejemajo do
^	20.	svečana	1928.
naif ineiii in na|ofcMStqeiS!i namizni kis iz vinskega kis*
Eatotavajta ponudbo. m Telefon Uov.
Tehnično In hlglJiHlino najmodefnaJa ar^iana kliarna v JugptlavUL
- - Širite - -Narodni Dnevnik"!
Charlie Chaplin.
14. poglavje.
»Lov za-zlatom.«
Ko je bil film »Javno mnenje« končan, si je Chaplin za nekaj časa odpočil od trudapol-nega dela. Govorilo se je v javnosti, da lina za bodočnost najrazličnejše načrte. Eni so pravili, da hoče igrati Hamleta, toda Chaplin je pomladi leta 1924. sklenil, da bo sni-majl film o najdbi zlatili rudnikov v Klondy-ku. Začel je študirati film >Lov za zlatom«-(The Gcld Rush), za katerega je rabil nad leto dni, da ga je dokončal.
V njem je hotel prikazati brezmadežni sneg. Alaske, lačne karavane pustolovcev in sanjačev, revežev od vseh štirih strani sveta, ki jih je obsedla samo ena misel: kopati zlato in obogateti... Vidimo jih kako stopajo drug za drugim v dolgi vijugasti črti po pobočjih gora, kjer tvorijo samo redke smreke ali črne sikale temne lise v brezkončnem snegu... Težka je pot. Men ali drugi pade, ne da bi se le za hip ustavil korak karavane, ki valuje kct fclovežka gosenica. Med njimi stopa Charlie, revež med reveži, tudi obseden cd velike iluzije. Tudi na tem potu so ni ločil od svojega polcilindra in svoje palčice, čeprav nosi na rami lopato, s katero misli dvigniti v zemlji ležeče zaklade... Čisto sam koraka svoja pota. Loči se od velike množice ter pleza po gorovju vedno dalje. Hiti mimo medvedjih brlogov, ter nikako ne siuti, velikanske nevarnosti, v kateri se nahaja. Kot otrok veselo skače in se spušča po snegu dokler ga slednjič ne zaloti strahovit
snežen vihar, ki ga vprav nosi naprej in prinese do koče ubeglega zločinca, Blacka Lar-sena, ki je velikan in obenem nevarna oseba. Nastane vprašanje ali ga bo surovež ubil ali pognal iz koče. Ne zgodi se ne eno ne drugo, kajti v koči išče tudi slučajno- zavetja drug iskalec zlata, dobrodušni velikan Mac 'Kay. Med njim in posestnikom koče pride do boja, v katerem zmaga Mac Kay in tako je tudi Charlie rešen.
Lakcta mori te tri možake, ki srečkajo, kdo naj gre iskat živil. Srečko potegne Black Lar-sen ter odide. Charlie in Mac Kay ostaneta v koči, a strašno trpita vsled mraza in lakote. Obema se začne že blesti. Macu se dozdeva, da se je Charlie spremenil v pečeno pišče ter ga hoče pojesti... Charlie pa vidi v svoji vročici, kako kuha usnje enega svojih čevljev ter si ga pripravi za kosilo. .Ko prikipi sila na vrhunec, pride do koče medved, ki ga ustrelita in s tem sta rešena.
Nato odideta obadva možaka vsak svojo pot. Mac gre v svoj rudokop, Charlie pa proti najbližjemu mestu. Bilo je eno tistih malih ■mest, v katerem so prebivali samo divji in sircvi možje, ki so peli, pili in plesali po »salonih«, medtem ko so se vršili zunaj v snegu krvavi boji in pokali samokresi. Char-ilin stopi v Cž-Salon Monaco«, na katerega reklami stoji napisano »dancing girls«. Charlie gre boječe med hrumečo mncžico in začne opazovati lepo plesalko Georgio.On je mnenja, da se mu smehlja, toda ta njen smehljaj ne velja njemu, temveč lepemu atletu Jacku. Da tega velikana malo razdraži, Gjeorgia enkrat noče plesati z njim, temveč se zavrti z
Chaiiieni, ki je ves blažen od sreče in se kar ne more obvladati: postavi se Jacku po robu, ga izziva, in je mnenja, da je s tem premagal. Odide iz plesne dvorane ponosnih korakov kakor španski bikoborec, ter odnese s seboj raztrgano Gecrgijino fotografijo, za katero je njegovo ubogo srce vzplamtelo. Posestnik nekega rudokopa sprejme Charlie-ja v službo, da mu straži njegovo hišo. Charlie ima čisto slučajno velikansko srečo, da Georgija stanuje v njej. Pride s tremi prijateljicami, ter celo obljubi Charlieju, da pride k njemu na božični večer na obisk. Charlie je te sreče kar pijan tako nori in skače ves navdušen, da Georgia ki ga vidi, misli, da je zblaznel. Z navdušenjem pripravi vse potrebno za svojega gesta, ter ga pričakuje. Ura za uro preide, toda Georgie ni cd nikjer. Charlie zaspi in sanja o vsej sreči, ki jo je pričakoval eni večer. Nato odide nazaj v salon ter se v njem najprej dolgočasi v svoji melanholiji. Tedaj pa pride Georgia, in vidi vse p riprave za božično večerjo ter ugane, da jo Charlie ljubi.
Naslednji dan povleče Jack Charlija ter ga spravi na napačno sled za Georgio. Mac Kay pa išče Charlija, kajti v svojem zadnjem boju z Laisenom, ki si je skušal prisvojiti njegov zlati rudokop je izgubil spomin ter ni megel več najti pota do svojega zaklada. Edino Charlie ve za to pot in zato hiti Mac Kay za njim, dokler ga ne dobi. Ker se pa Charlie upira in noče iti z njim, ga ta s silo povede seboj 'ter mu hoče dati polovico zaklada.
Teda tako naglo ne prideta do zaklada. Strahovit vihar odnese njih kočo na rob pro-
pada, a — sreča v nesreči — razkrije jima vhod v zlati rudnik. Charlie postane tako muiiimilijcnar. Vrne se nazaj v civilizirane kraje, se elegantno obleče ter se luksuzni kabini odpelje na potovanje v Evrcpo. Istočasno je da istem parobrodu plesalka Georgia, ki se revna vrača v evropsko domovino. Časniški poročevalci prosijo Charlieja, naj se obleče v obleko rudarja in on jim rad ustreže. Ko gre čez krov, ga slučajno pomotoma aretirajo, ker je policija mnenja, da je potnik brez karte, led se je utihotapil in ki ga iščejo. Toda miss Georgia, ki ga je spoznala, a ničesar ne ve, da je obogatel, mu hoče pomagti ter se ponudi, da plača zanj prevoz. Charlie razvidi iz tega, da ga ljubi in tako si lahko mislimo, da se bo poročil z lepim dekletom, ki jo ima taka zelo rad ...
To je suhoparno egredje tega filma, v katerem je Chaplin z nedosegljivo umetnostjo pokazal, da je resničen pesnik, a tudi globok mislec. Prava pesem je na primer ples kruhkov. Dva kruhka nataknjena na vilice plešeta s pcmočjo premikanja Charliejevih rok ples klasične balerine in s tem je najbolje dokazal Chaplin, da je nedvomno velik umetnik.
Slika tudi kaže v pestri množici pustolovcev in deklet ves nared onih, ki so zbežali iz domovine, ter se podali v daljni svet iskat sreče. Najboljše jih lahko študiramo v salonu c polnoči, ki oznani uovo leto, ko star Irlanec zapoje davno pesem iz domačije, v kateri se zrcali vsi domotožje in obžalovanje vsega tega, kar bi bili lahko ti ljudje imeli v življenju.	(Dalje	prih.)
»e
za popravilo vseh sistemov pisalnih, računskih, razmnoževalnih, kopirnih strojev ter blaga jen. Popravila se izvršujejo najvestneje in po konkurenčni renL
TEL* FON 2480.
Od dobrih so najboljši
šivalni stroji in kolesa
znamke
GRITZNER in ADLER
za dom, obrt in industrijo. 1 NOVOSTI Šivalni stroj kot: Damska pisalna miza. — Samo pri
JOSIP RETELINCU
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
Pouk v veienJu brezplačen. iS letna garancija.
Se li želite znebiti Va^pa
revmatizma^ cptita ?
Trganje in sbadanje v udih in sklepih, otekli udje, poškodovane roke in noge, trganje, zbadanje in krčenje mišic v raznih delih telesa, često tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in bolezni kosti, ki se morajo odstraniti, ker bi sicer bolezen $e bolj napredovala.
JAZ VAM NUDIM zdravilno pijačo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje izmenjavo snovi ' in izločevanje, toraj ni ta-kozvano univerzalno ali tajno zdravilo, temveč je to produkt,, ki ga nudi* priroda sama za reditev bolnega človeštva.
DAJEM BREZPLAČNO VSAKOMUR NA POIZKU6NJO!
P Site mi takoj in dobili boste pri mojih, v v«eh deželah obstoječih skladiMih popolnoma zastonj in frarico enkratno poskušajo skupaj s poiižuo razlago. In tako se boste sami uverili o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju.
August Ifanke, Berlin-TVilmersdorf, Brufhsalergtrassc No. 5, ^bt. 334.
MALI OGLASI
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—.
šivilja,
dobro izurjena, išče sliii-be. Gre šivati tudi na dom. — Naslov v upravi lista.
Drva - Čebin
WioMova l/II. - Telef. 2066.
Proda se
lepa, srebrna, starinska moška verižica in ura, primerna aa narodno nošo. — Natančneje se izve v upravi lista.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nuill
SALDA- konti;, stkale, .j o uk na LE, ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE, OD.Uv MALNE KNJIŽICE, RISALNE BLOK K ITI).
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA 6/11.
dvorili svetnik ((i ančni) v pokoja
f it f »	‘	J	; r. : ... I : V •-	.
naznanja, da je otvoril pisarno za
finančne zadeve vseh vrat v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 7, II. nadstr.
i^i,! iyw*ui%<%es
riSKDRNA ‘MERKU?
= Trg.-ind. d. d. v Ljubljani = se pnooročd <a tisk vsakovrstnih tis<o*m za Zgonce in urade.
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Ratun potij^raeUntee ML M.U7.	ra«,	satir,	s	neom.	»a**-	arsojaffcai	„KM>TSKI	«*£*“'	It.	3*47.
V LJUBLJANI ~ Tavčarjeva (Sodna) ulica itev. 1, pritličje.
o A JI«	I	OKRIITUJI	VIOOI	I
E I "• knJMica «•«*»	6%	»»ras	odpovedi.	STuKt	£8£s£ue	(A^Rtad^a^Mta!
aoVoSpfcfSJu? 3 MkaCaai raCoM pod | v«*fa aialae «*«• 1k vio«a v tak. raCanu | ^ Mm}m*	*	*
totorlfa^