Štajerski
Ptuj, četrtek, 19. februarja 2004
letnik LVII . št. 7 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
iN-
Ptuj
Vojašnica za kulturo Stran 4
Lenart
Še vedno brez plač Stran 5
Ormož
Prašičerejci v težavah Stran 11
Ptuj
Diplomat naj bo! Stran 15
Mali nogomet
Vitomarci v polfinalu Stran 26
Ptuj . Vpisi otrok pred vrati
Šolskih zdraham se ni videti konca
V Mestni občini Ptuj bodo za leto 2004/2005 vpisali 205 otrok, skupaj v 9 oddelkov, od tega tri v osnovni soli Mladika, dva v soli Ljudski vrt in enega v osnovni soli Olge Meglič.
Vpis je pred vrati, potekal bo naslednji teden, med nekaterimi starši bodočih prvo-šolčkov pa {e vedno vre, kar je dokazal tudi nedavni sestanek v prostorih osnovne šole Mladika, kjer sta ptujski župan dr. Štefan Celan in vodja oddelka za družbene
dejavnosti v mestni občini Ptuj Ivan Vidovič staršem pojasnjevala januarja sprejete ukrepe za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol v mestni občini Ptuj za prihodnje šolsko leto.
Stran 4
Ptuj . Oljenka za folkloriste
Skupina, znana po meščanskih plesih
Na letošnji osrednji proslavi v dvorani Gimnazije Ptuj je oljenko prejela Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj, ki deluje pod okriljem društva DPD Svoboda Ptuj.
Foto: Langerholc
Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj je zaplesala pred ptujskim magistratom
Za pogovor smo zaprosili Stanka Lepeja, predsednika folklorne skupine Bolnišnice Ptuj.
Stran 14
Računalniki po odličnih ■ cenah M J
"Pomlad, v katero gremo letos, je zelo pomembna, je pomlad, v kateri bomo vstopili v EU, pri tem nam bodo pomagali tudi kurenti," je povedal častni pokrovitelj 44. ptujskega kurentovanja mag. Tone Rop.
Ptuj . Obisk ljubljanskih Ptujcanov
Za tesnejše povezovanje z župani
Od 23. decembra lani je tudi Društvo prijateljev Ptuja, ki ga sestavljajo nekdanji Ptujčani, ki živijo in delajo v Ljubljani, tudi uradno registrirano.
V prestolnici živi po podatkih okrog 500 občanov nekdanje občine Ptuj, ki zasedajo pomembna mesta v politiki, gospodarstvu, kulturi in na drugih področjih.
S svojim znanjem, izkušnjami in povezavami lahko zelo pomagajo pri razvoju okolja, kjer so se rodili. To pa je tudi glavni cilj delovanja društva, ki ima trenutno že več kot 140 članov. Predsednik upravnega odbora je dr. Rajko [ugman, skupaj z njim so bili prejšnjo soboto na Ptuju tudi nekateri člani odbora: Vera Sluga, Janez Zemljaric (častni občan Ptuja), Milan Knežević, Miro Gavez, Lućka Letić in Marko Rajster. Udeležili so se otvoritvene slovesnosti 44. ptujskega kurentovanja, ob tem pa opravili
Foto: Črtomir Goznik
Člani upravnega odbora Društva prijateljev Ptuja (od leve): Janez Zemljarič (častni občan Ptuja), Lučka Letič (tudi sekretarka) in Vera Sluga (podpredsednica) v ptujski Mestni hiši.
še več konkretnih srečanj s pred- Ob tej priložnosti je predsednik stavniki ptujske mestne oblasti. dr. Rajko Šugman povedal, da
se želijo tesneje povezati z župani petnajstih občin na Ptujskem, ker želijo delovati v skupno korist tega okolja, ne samo Ptuja. V letošnjem letu bodo skušali uresničiti minimalni program. Delo so si razdelili tako, da bodo posamezni člani navezali stike z župani občin na Ptujskem, kar bo omogočilo tudi kvalitetnejšo komunikacijo med njimi. V letošnjem letu bodo organizirali tudi prvi ples Ptujčanov v Ljubljani, izdali bodo glasilo, pogosteje bodo prihajali na Ptuj in v druge občine na tem območju. "Predvsem pa si želimo, da bi se občine tesneje povezale z nami in mi z njimi," je v soboto na Ptuju poudaril dr. Rajko Šugman.
MG
Doma
Za ratifikacijo Severnoatlantske pogodbe
Ljubljana - Odbor DZ za zunanjo politiko je na seji s 14 glasovi za in nobenim proti podprl predlog zakona o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe, s katero je bila aprila 1949 ustanovljena zveza NATO, in DZ predlagal, naj pogodbo ratificira. Glasovanja se je vzdržal le poslanec ZLSD Aurelio Juri. Državni sekretar na MZZ Samuel Žbogar je poudaril, da bo Slovenija z vključitvijo v NATO dosegla enega svojih prednostnih zunanjepolitičnih ciljev, hkrati pa dobila največje možne obrambne garancije. Povedal je, da je 19 članic NATO že končalo postopek ratifikacije pristopnih protokolov o vstopu sedmih novih držav -poleg Slovenije so to se Latvija, Litva, Estonija, Slovaška, Romunija in Bolgarija - v zavezništvo. Sedem držav naj bipolnoprav-ne članice NATO postale predvidoma v začetku aprila
Slovenska hiša na slabih temeljih
Ljubljana - Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), različnih ministrstev, vladnih služb in agencij ter parlamenta so na posvetu - organizirala ga je GZS - izmenjali mnenja o projektu t. i. Slovenske hiše v Bruslju, pri čemer so ugotovili, da je projekt šele v začetni fazi svojega razvoja. Kot so poudarili nekateri sodelujoči - predvsem iz ministrstva za zunanje zadeve in finance - je projekt v veliki meri nedorečen, predvsem pa za njegovo uresničitev v proračunu za leti 2004 in 2005 ni namenjenih nobenih sredstev.
Novi veleposlaniki
Ljubljana - Predsednik države Janez Drnovšek je na ločenih slovesnostih sprejel poverilnapisma novoimenovanih veleposlanic Burkine Faso in Estonije ter veleposlanika Kitajske. Funkcije veleposlanice Burkine Faso bo opravljala Noellie Marie Beatrice Damiba, funkcije estonske veleposlanice pa Katrin Saarsalu, so sporočili iz predsednikovega urada. Na položaju kitajskega veleposlanika pa bo Xu Jiana zamenjal Wang Fuyuan.
Maroko ukinil vizume
Ljubljana - Kraljevina Maroko je enostransko ukinila vizume za potovanje slovenskih državljanov v to državo, so sporočili z zunanjega ministrstva. Od 14. februarja, ko je odločitev stopila v veljavo, lahko slovenski državljani tako vstopajo v Maroko brez vizumov in tam bivajo do 90 dni. Državljani Maroka za vstop v Slovenijo potrebujejo vizum.
Po svetu
Tožba Hrvaške
Frankfurt - LHB Internationale Handelsbank AG iz Frankfurta, ki je v večinskem lastništvu Nove Ljubljanske banke (NLB), je sporočila, da je prek deželnega sodišča v Frankfurtu prejela tožbo Hrvaške, v kateri ta zahteva razkritje podatkov o poslovanju Narodne bankeJugoslavije na računu pri LHB banki. Tožba sloni na vsebini nasledstvenega sporazuma. LHB banka je ob tem poudarila, da je podatke pripravljena razkriti in da jih je, v skladu z bančnimi predpisi, vedno posredovala vsem imetnikom bančnih računov pri njej, tudi Narodni bankiJugoslavije. Ker pa nasleds-tveni sporazum v celoti še ni veljaven, jih še ne more posredovati. Da bi nasledstveni sporazum v celoti postal veljaven, je potrebna še ratifikacija sporazuma s strani Hrvaške.
Obeležili bodo širitev EU
Dublin - Irski minister za kulturo John ODonoghue je razkril, kako namerava deset irskih mest obeležiti širitev EU 1. maja. Vsako izmed desetih mest bo organiziralo prireditve - potekale bodo več dni - ki bodo simbolizirale povezanost med določenim mestom in posamezno državo pristopnico. Slovenski vstop v unijo bo tako pozdravilo irsko mesto Limerick, kjer bodo med drugim pripravili ulične povorke z glasbo, gledališčem in plesom, Slovenci pa bodo v mestu gostovali z mednarodno umetniško razstavo EV+A.
Ovadili hujskače
Celovec - Koroški deželni šolski svet je učencem četrtih razredov osnovnih šol v Celovcu v ponedeljek razdelil zloženke Zveze koroških brambovcev, ki prikazujejo zgodovino Koroške zelo enostransko in hujskajo proti slovenski manjšini v Avstriji, so v torek sporočili predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Predstavniki NSKS so z razdeljevanjem spornih zloženk, ki naj bi jih v prihodnjih dneh po pošti prejeli tudi ostali učenci celovških osnovnih šol, pisno seznanili avstrijsko ministrico za šolstvo Elisabeth Gehrer in od nje zahtevali, da sprejme ustrezne ukrepe proti odgovornim za to akcijo. Poleg tega so vložili ovadbo zaradi hujskanja, o vsem pa so že obvestili tudi slovenskega veleposlanika v Avstriji Ernesta Petriča.
Po 2 letih končali z predstavitvijo obtožnice
Haag - Tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte bo danes po dveh letih končala predstavitev obtožnice proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču v okviru tega najpomembnejšega procesa za vojne zločine v Evropi po 2. svetovni vojni. Tožilstvo ima za predstavitev obtožb le še dva dni časa, v sredo in četrtek, nato pa bo sledil trimesečni premor, po katerem bo od 19. maja Miloševič, ki se brani sam, začel predstavljati svojo obrambo. Samo sojenje bi po nekaterih ocenah lahko trajalo do leta 2006, saj bo po predstavitvi Miloševi-čeve obrambe sledil drugi krog zaslišanj tako s strani tožilstva kot Miloševiča.
Ptuj • Informativni dnevi na srednjih šoiah
Kar štirje novi programi
V petek in soboto so učenci osmih razredov skupaj s svojimi starši obiskali srednje šole, običajno tiste, za katere so se v večini že odločili, da jih bodo v naslednjem šolskem letu tudi obiskovali.
O nekaterih novih programih, ki se bodo v naslednjem šolskem letu odvijali na ptujskih srednjih šolah, smo v našem časopisu že pisali, ob informativnem dnevu pa smo se pogovarjali z direktorjem Šolskega centra Ptuj Brankom Kumrom, ki nam je o prvih vtisih in interesu bodočih dijakov največ povedal o novem programu tehnične gimnazije, ki ga je na informativnih dnevih tudi predstavljal.
Tehnična gimnazija je na Ptuju novost. Je odgovor na želje tudi celotne Evrope, da se poveča interes mladih za tehniko. Tokratni odziv je bil zelo pozitiven, zato v Šolskem centru Ptuj računajo na to, da bodo imeli dva oddelka tehnične gimnazije in s tem povečali priložnost za tehnično naravoslovna področja. Tehnična gimnazija bo znotraj Šolskega centra Ptuj in ne bo del katere druge srednje šole, ki de-
Foto: F
Prostore knjižnice v Šolskem centru na Ptuju so zapolnili interesenti za Elektro šolo
lujejo v okviru Centra.
Povsem nov program v Centru, konkretno na Poklicni in tehniški strojni šoli, je avtoservi-ser, ki ga bodo izvajale samo štiri šole v Sloveniji. Program je ev-
ropsko usmerjen v vsebinskem in izvedbenem delu.
Na področje kmetijstva vračajo triletno izobraževanje, saj je to potrebno zaradi področja, na katerem šola deluje, za vse bodo-
če prevzemnike kmetij, da bodo le-ti lahko usposobljeni za proizvodnjo hrane tudi v evropskem prostoru.
Na Šolskem centru na Ptuju zadnje leto na vseh področjih vpeljujejo tudi izobraževanje odraslih, na področju tehnike, ekonomije, kmetijstva, saj današnje delovne razmere zahtevajo permanentno pridobivanje novih znanj. Število programov iz leta v leto povečujejo. Tovrstno izobraževanje subvencionira tudi aktivna politika zaposlovanja preko Zavoda za zaposlovanje, saj gre v določenih primerih tudi za pridobivanje novih znanj brezposelnih oseb. Poslužujejo pa se tudi mednarodnih projektov, ki omogočajo delno participacijo v materialni bazi.
Na ptujski gimnazijo bo v naslednjem šolskem letu novost en evropski oddelek.
Franc Lačen
Evropska unija in mi
V EU bo dišalo po Sloveniji
Nekatera naša živila so zunaj meja že dolgo znana po svoji kakovosti, značilnostih in tradiciji. Svet dobro pozna priznani kraški pršut, razne vrste potic, sire in tudi druga živila.
Nove možnosti na poti večje prepoznavnosti bogastva slovenske kulinarike ponuja tudi vstop v EU. Evropski pravni red namreč članicam omogoča vzpostavitev ustreznega sistema za zaščito posebnih kmetijsko-živilskih proizvodov. S pristopom Slovenije k EU bo to eden redkih možnih zaščitnih ukrepov ter način trženja bolj kakovostnih slovenskih posebnih kmetijsko-živilskih proizvodov. Tako naj bi omogočili proizvajalcem, da izkoristijo posebne lastnosti, ki jih imajo nekatera živila zaradi tradicionalnih načinov pridelave oziroma predelave ter porekla, in zaščititi njihova imena pred ponarejevalci. Ob vstopu Slovenije v EU država skuša kmetijske pridelke oziroma živila s priznano označbo geografskega porekla ali geografsko označbo registrirati pri Evropski komisiji v paketu po poenostavljenem postopku. Po pristopu Slovenije k EU pa bo registracija posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil potekala po rednem postopku pri Evropski komisiji, ki vključuje možnost ugovora držav članic. Reden postopek registracije posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil se začne na podlagi vloge združenja proizvajalcev kmetijskih pridelkov oz. živil, ki jo podajo na pristojni organ v državi članici, ki vlogo prouči in jo, če so izpolnjene vsi pogoji, posreduje Evropski komisiji. Ce Evropska komisija ugotovi, da predlagano ime kmetijskega pridelka oz. živila ni upravičeno do zaščite, lahko s soglasjem nadzornega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, vlogo zavrne. Ce Evropska komisija ugotovi, da je predla-
gano ime kmetijskega pridelka oz. živila do zaščite upravičeno, sproži postopek registracije, ki pa še vedno vključuje možnost ugovora držav članic. Slovenija je s pomočjo institucionalne in pravne ureditve zagotovila evropsko primerljivo zaščito posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil. Osnova za registracijo znakov kakovosti oziroma porekla je zakon o kmetijstvu, ki opredeljuje geografsko poreklo, geografsko označbo in tradicionalni ugled. Geografsko ime pomeni ime geografskega območja, v izjemnih primerih države, in se uporablja za označevanje kmetijskega pridelka oziroma živila, ki v celoti izvira z določenega geografskega območja in za izdelavo katerega so surovine pridelane na istem geografskem območju. Z označbo geografskega porekla je lahko označen kmetijski pridelek oziroma živilo, čigar lastnosti so izključno ali predvsem rezultat naravnih in človeških dejavnikov, ali pridelava, predelava in priprava za trg potekajo znotraj označenega geografskega območja. Geografska označba predstavlja ime geografskega območja, v izjemnih primerih države, in se uporablja za označevanje kmetijskega pridelka oziroma živila, katerega pridelava oziroma predelava oz. priprava za trg poteka znotraj označenega geografskega območja. Tako je lahko označen kmetijski pridelek ali živilo, ki izvira iz določenega geografskega območja in ima posebno kakovost, ugled oziroma druge lastnosti, ki izvirajo iz določenega geografskega območja. Tradicionalni ugled pa pomeni oznako za kmetijski pridelek oziroma živilo, ki je proizveden iz
tradicionalnih surovin oziroma ima tradicionalno sestavo in je pridelan oziroma predelan na tradicionalni način.
Za vodenje postopkov priznavanja označb posebnih kmetijskih pridelkov je zadolžen Urad za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oz. živil, ki je bil ustanovljen v letu 2000 in deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo. V obdobju 1998 — 2001 je država pomagala pri izvajanju teh postopkov, in sicer s sofinanciranjem priprave dokumentacije in registracije kmetijskih pridelkov in živil z označbo porekla blaga oziroma geografskim poimenovanjem, s sofinanciranjem promocije kmetijskih pridelkov in živil z označbo porekla blaga, s sofinanciranjem projektov organizirane prodaje kmetijskih pridelkov in živil z označbo porekla blaga in s sofinanciranjem kontrole in optimizacije kmetijskih pridelkov in živil z označbo porekla blaga.
Po zakonu o industrijski lastnini so označbo porekla v letu 1998 in 1999 dobili Zgornje-savinjski želodec, sir Tolminc, Nanoški sir, Prekmurska šunka, Oljčno olje Slovenske Istre in Kočevski med. S pričetkom veljavnosti zakona o kmetijstvu in ustanovitvijo urada za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil pa so bili v letu 2000 vloženi elaborati za priznavanje geografskega poimenovanja za Kraško panceto, Bohinjski sir, Kraški ovčji in Kraški kozji sir, Šebreljski želodec, Kraški pršut, Kraško vratovino in Prleško tunko. Sofinancirana je bila tudi priprava dokumentacije za Štajersko bučno olje, sir Posavec, Kostelsko žganje, Prekmurski hren, Slovenski med in Bovški sir, za "posebni" status pa so se in se še potegujejo tudi druga živila oziroma proizvodi.
Anemari Kekec
Zainteresirani pridelovalci in predelovalci oziroma njihova združenja (vlagatelji) pošljejo vlogo za priznanje označbe za posebne kmetijske pridelke oziroma živila in vlogo za podelitev zaščitnega znaka na naslov: Urad RS za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oz. živil Dunajska 56, 58 1000 Ljubljana.
Vsebino vloge za priznanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil predpisuje Pravilnik o postopkih za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 76/03). Ko je vloga popolna in izpolnjuje predpisane pogoje iz Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) in Pravilnika o postopkih za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 44/02), urad v Uradnem listu ali v javnem glasilu objavi informacijo o prejeti vlogi za geografsko poreklo, geografsko označbo in tradicionalni ugled ter pozove javnost, da v določenem roku pogleda vlogo in poda morebitne pripombe.
Ptuj • Začetek 44. ptujskega kurentovanja
Pozdrav pomladi in boljši prihodnosti
V Mestni hiši na Ptuju so se že dobro uro pred uradno otvoritvijo 44. ptujskega kurentovanja, ki se je že sedmo leto zapored pričelo s tradicionalnim srečanjem pustnih likov in mask Slovenije, pričeli zbirati eminentni gostje.
Iz veleposlaništva ZDA v Ljubljani je pri{el veleposlanik Johnny Young, že zvesti spremljevalec ptujskega kurentovanja, s sodelako Viktorijo Tumba, iz francoskega veleposlaništva	konzulka Marie-Christine Pereyron, iz pobratenega mesta Burghau-sen v Nemčiji drugi župan He-rrn C. Unterhuber, 3. županja Christa Seemann in mestni svetnik Gerhard Huebner, dobro je bilo tudi zastopstvo upravnega odbora Društva prijateljev Ptuja s sedežem v Ljubljani, ki jih je vodil predsednik dr. Rajko Sugman, družbo pa so mu delali nekateri znani gospodarstveniki, poslovneži in politiki, med njimi Janez Ze-mljaric, tudi častni občan Ptuja, in Milan Knežević, direktor Zadružne kmetijske banke Slovenije. Nekaj po pol enajsti uri pa se jim je pridružil tudi predsednik slovenske vlade mag. Tone Rop, častni pokrovitelj 44. ptujskega kurentovanja. Na stopnicah ptujske Mestne hiše pa je bilo v soboto opaziti še nekaj slovenskih politikov, med njimi tudi Lojzeta Peterleta.
Vsem je dobrodošlico zaželel ptujski župan dr. Štefan Celan, ki je ponosen dejal, da pustni čas ni samo prinesel
Foto: Črtomir Goznik
Kaj bi ptujsko kurentovanje brez ciganov iz Dornave?
časa norčavosti in sproščanja negativnih energij, povezal je tudi eminentne goste na čelu s predsednikom vlade Republike Slovenije mag. Tonetom Ropom. Ptujsko pustno dogajanje ni pomembno samo za to okolje, pomembno je tudi za Slovenijo, nekateri elementi so kot vzor lahko uporabni tudi za delovanje v EU. Tisti, ki nosimo tradicijo kurentovanja
Škoromati so semski liki, doma z južnega obrobja Brkinov.
prinašamo dobro ljudem, zato sem tudi jaz kurent. Zato bi želel, da bi kurenti to poslanstvo lahko opravljali 365 dni v letu, je med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki se je s spominskima dariloma spomnil ameriškega veleposlanika Johnnya Younga, velik ljubitelja ptujskega ku-rentovanja in pustne tradicije tega okolja, in častnega občana Ptuja, Janeza Zemljariča, ki je pred kratkim dopolnil častitljivih 75 let. S spominskim darilom - kurentom - je domov odšel tudi predsednik vlade mag. Anton Rop. V pisarni mu bo odganjal marsikatero nevšečnost in mu bo pomagal pri izpolnjevanju številnih nalog v okviru mandata, ki jih ni malo.
V izjemno čast mi je, da sem lahko častni pokrovitelj letošnjega kurentovanja, je v zahvalo povedal predsednik vlade Republike Slovenije mag. Tone Rop. Prvega kurenta, je povedal, je dobil že kot minister za
Ta teden
Izza ptujske kulise
v teh dneh sta Ptuj in okolica ena sama kulisa s takšnimi in drugačnimi obrazi. Eni si jih nadevajo, drugi snemajo, nekaterim pa niti pust ne pride do živega, ker iz svoje kože ne morejo. Kljub navidez kaotičnim razmeram, ker v teh dneh naj ne bi bilo nič na mestu, morajo pravila igre urejene družbe navkljub temu igrati kot vedno. Na Ptuju, kjer vztrajno iščejo pot v inovativno družbo, pa se vedno znova postavljajo na glavo. Tik pred zdajci, pred začetkom kurentovanja, je ptujski župan na tiskovni konferenci poskrbel za svojevrstno presenečenje. Ugotovil je, da je trasa osrednje nedeljske povorke prekratka. V zadrego je spravil organizatorje, ki naj bi pri tem imeli odločilno vlogo, in udeležence na tiskovni konferenci, ki, če drugo ne, so znova dobili dober material za poročanje o ptujski usklajenosti navzven. Otvoritvena slovesnost 44. kurentovanja pa je tako in tako bila poglavje zase. Za mizo z eminentnimi gosti v Mestni hiši ni bilo prostora za direktorja LTO, kot organizatorja kurento-vanja, ki so mu odgovorni v Mestni hiši tudi tako pokazali, kje je njegovo mesto v ptujskem turizmu v bodoče. Zaman smo se ozirali tudi po princu karnevala, za katerega bi se tudi spodobilo, da se pokaže še pred uradno otvoritvijo in pozdravi "svoje" goste. Naposled je bil tudi med tistimi, ki je v pustnih dneh vabil na Ptuj. V vsej tej zmedi tudi ni bilo čudno, če so se nekateri novinarji in fotoreporterji, nekaj jih je bilo prvič na Ptuju, spraševali, če je ptujski župan princ karnevala, protokolist pa župan. Še dobro, da je klavrno uvodno sliko zatem popravilo več kot 800 tradicionalnih pustnih likov in mask, najglasnejši so bili kurenti. Ker pa kulis vedno ne bo na voljo, pust se bo poslovil, idej, kako bi se rešili nekaterih "nepotrebnih" v tem okolju, pa počasi zmanjkuje, se bodo režiserji morali še prekleto potruditi, da jih bodo odstranili. Zato se jih tudi ni dotaknil nepreklicni odstop predsednice sveta zavoda LTO Ptuj, ki se takih iger noče več iti, morda tudi zato, ker so svoj scenarij organiziranosti turizma na lokalni ravni že spisali.
Majda Goznik
delo, družino in socialne zadeve pred osmimi leti. Vedno ga je imel v pisarni, zelo mu je pomagal, prinesel mu je pomlad. Verjame, da mu bo tudi kurent, ki ga je prejel v soboto, nekaj tega prinesel. Prireditev, kot je ptujsko kurentovanje, ima večstranski pomen. Obuja tradicijo, zgodovino in kulturo, predvsem pa je prireditev pozdrav pomladi, in pozdrav boljši prihodnosti. Pomlad, v katero gremo letos, je zelo pomembna, je pomlad, v kateri bomo vstopili v EU in bomo postali del družine evropskih držav in narodov. To je velika zgodovinska stvar za Slovenijo. "Zato je dobro, da to pomlad skupaj pozdravimo, da smo skupaj tudi na tej prireditvi in da skupaj z vsem optimizmom, veliko razlogov imamo za optimizem, vstopimo v pomlad in v EU," je še posebej poudaril častni pokrovitelj 44. ptujskega kurentovanja.
Čas je za reševanje realnih problemov
Na krajši tiskovni konferenci je predsednik vlade odgovoril tudi nekaj aktualnih vprašanj, ki so v tem času v ospredju političnega dogajanja v Sloveniji, prva tema so bili izbrisani. "Mislim, da nam bodo tudi kurenti pomagali te sence izbrisanih in (nekaterih) obrisanih pregnati. Nihče več od tistih, ki se o tem prepira v tem času, po mojem ne ve več točno, o čem se prepira. Morda pa nekateri vedo, kaj je cilj tega prepira, predvsem to, da se prepiramo, in da se vzpostavijo slabi odnosi in vzdušje v Sloveniji. Skrajni čas je, da to pustimo za seboj, da se posvetimo realnim problemom, problemom slovenskih državljanov, trdno smo se odločili, da v naslednjih mese-
cih naredimo vse, da Slovenijo pripravimo za učinkovit vstop v EU."
12. februarja je vlada sprejela predlog novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja kot del vladnega programa za učinkovit vstop v EU, ki predvideva oblikovanje 14 razvojnih regij z vzpostavitvijo t. i. razvojnih svetov. O tem je predsednik
Predaja pustne oblasti
44. ptujsko kurentovanje se je pričelo zelo dobro. Prvo povorko je spremljalo okrog deset tisoč obiskovalcev. Predaja oblasti ptujskega župana dr. Štefana Čelana princu karnevala Cajnku Frideriku V. je potekala brez zapletov. Prišla je v dobre roke, je ocenil župan, lahko
Foto: Črtomir Goznil<
Le kaj se skriva za mrkima obrazoma predsednika vlade mag. Antona Ropa, častnega pokrovitelja 44. ptujskega kurentovanja, in ptujskega župana dr. Štefana Čelana, medtem ko Lojzetu Peterletu optimizma ne manjka?
vlade mag. Tone Rop v soboto na Ptuju povedal: "Gre za razvojne regije. V kolikor želimo, da bodo regije uspevale, potem moramo upoštevati realne interese v posameznih območjih Slovenije. V kolikor ne bi bilo tako, bi dobili umetne regije, za katere ne bi bilo pravega interesa in tudi ne prave energije. Ptujska regija je ena izmed tistih, ki ste si jo na Ptuju in v okolici zelo želeli. Od vseh politikov, gospodarstvenikov in vseh ostalih pa je odvisno, kako bo regija zaživela. Če obstojijo v ozadju realni programi, interesi in razvojna vizija, potem bodo tudi rezultati."
celo, da bo princ vladal bolj kot on sam. Nova oblast je tudi zapovedala veseljačenje v polnem številu, pohod od gostiln do gostiln in veliko porabo krofov, sicer se lahko zgodi, da se bodo povečali davki. V sobotni povorki se je po ptujskih ulicah in trgih sprehodilo več kot 800 tradicionalnih slovenskih pustnih likov in mask, največ je bilo kurentov, okrog 400. Vodja karnevalske povorke prof. Milan Gabrovec napoveduje, da bo nedeljska karnevalska povorka presegla dosedanje, lanskim 2000 udeležencev bo dodala 500 novih. Sodelovalo bo tudi več tujih skupin.
MG
Ptuj • Vpisi otrok pred vrati
Zdraham še ni konca
V Mestni občini Ptuj bodo za leto 2004/2005 vpisali 205 otrok, skupaj v 9 oddelkov, od tega tri v osnovni soli Mladika, dva v soli Ljudski vrt in enega v osnovni šoli Olge Meglič.
Vpis je pred vrati, potekal bo naslednji teden, med nekaterimi starši bodočih prvošolčkov pa se vedno vre, kar je dokazal tudi nedavni sestanek v prostorih osnovne šole Mladika, kjer sta ptujski župan dr. Štefan Čelan in vodja oddelka za družbene dejavnosti v mestni občini Ptuj Ivan Vidovič staršem pojasnjevala januarja sprejete ukrepe za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol v mestni občini Ptuj za prihodnje šolsko leto.
Ptujska občina kot ustanoviteljica šol se je odločila za ukrepe, s katerimi bi bodoče osnovnošolce enakomerneje porazdelili po vseh treh mestnih šolah. Občina s tem skuša razbremeniti osnovni šoli Ljudski vrt in Olge Meglič ter zapolniti prazne razrede šole Mladika, kar pa ni všeč vsem staršem. Z ""dekretom" določeno razvrščanje otrok po ptujskih mestnih šolah najbolj moti starše 19 otrok iz Nove vasi pri Ptuju, Kicarja in Podvincev, ki bodo morali prihodnji teden otroke vpisati na osnovno šolo Mladika, čeprav jim je bližja šola Ljudski vrt. Nekateri izmed njih so v četrtek glasno pokazali svoje nezadovoljstvo nad ukrepi občine in delom mestnega sveta tik pred vpisi tudi z besedami: "Sem smo prišli, da izrazimo svoje nezadovoljstvo!" Povedali so, da želijo razveljavitev že sprejetih ukrepov, ki jim onemogočajo svobodno izbiro šole za njihovega otroka. Pravna sredstva za razveljavitev obstajajo, kot jim je pojasnil župan Štefan Čelan, vendar je časa premalo, saj bodo vpisi že v prihodnjih dneh. Kar
nekaj staršev je vodstvu občine jasno in glasno povedalo, da bi morali biti z novostmi na področju šolanja njihovih otrok seznanjeni vsaj dve leti pred vpisi, ne pa le štirinajst dni prej. Župan dr. Štefan Čelan in Ivan Vidovič sta nujnost sprejetega pred starši, ravnateljem in ravnateljicama vseh treh šol ter ptujskimi svetniki in svetnicami zagovarjala tudi zaradi tekočih investicij v preobremenjenih šolah Olge Meglič in Ljudski vrt ter zagotavljanja enakih pogojev vsem osnovnošolcev, zlasti župan pa je poudarjal potrebo po zapolnitvi kapacitet osnovne šole Mladika, za katero naj bi občina zagotovila 900 milijonov tolarjev.
Na OŠ Ljudski vrt 11 oddelkov tudi popoldan
Razvnete strasti so skušali proti koncu sestanka s pedagoškimi prijemi pomiriti še ravnatelj in ravnateljici treh ptujskih šol. Ravnatelj osnovne šole Olge Meglič Ervin Hojker se je zavzel za lastno izbiro šole, čeprav je ukrepe na področju šolstva kot svetnik mestnega sveta podrl. Predlagal je, da bi šole med seboj v prihodnje konkurirale z vsebinami in se tako potegovale za otroke. Kratka je bila ravnateljica šole, ki je sestanek gostila, Sonja Purgaj. Brez olepševanj je predstavila starosto ptujskih mestnih osnovnih šol Mladiko in poudarila, da pouk poteka samo v dopoldanski izmeni ter da na njihovi šoli znajo poskrbeti za prevoze otrok, kar so v preteklosti že dokazali, zlasti z "vozači" iz Slovenskih goric. Ravnateljica osnovne šole Ljudski vrt Tatjana Vaupotič
je z nekaj podatki avditoriju le razkrila razmere na šoli, ki se na Ptujskem trenutno ubada z največjo prostorsko stisko. Izmed 44 oddelkov, ki imajo v Sloveniji pouk tudi popoldan, jih je namreč kar 11 na osnovni šoli Ljudski vrt.
Sestanek se je kmalu sprevrgel v izlivanje čustev prizadetih staršev. Kljub temu pa je postregel z nekaterimi koristnimi informacijami. Po besedah Ivana Vidovi-ča bodo kljub že pripravljenim seznamom pri vpisih možne tudi izjeme in tudi prepisi na drugo šolo, a šele po prvem vpisu, in če s tem ne bodo presežene predvidene kvote po šolah. Na osnovno šolo Ljudski vrt bo lahko vpisanih 46 otrok, šolo Olge Meglič 26 in Mladiko 77 otrok. Težav naj ne bi imeli tudi starši, katerih prvi otrok že obiskuje denimo osnovno šolo Ljudski vrt. V to šolo bodo lahko vpisali tudi njegovega bratca ali sestrico, čeprav bi ta moral iti na drugo šolo.
Sicer pa podatki o vpisu v osnovne šole v Mestni občini Ptuj za prihodnje niso nič kaj vzpodbudni. Število tistih, ki bodo šolski prag prvič prestopili prihodnje leto, se bo namreč spustilo pod število 200. V letu 2005/2006, ko naj bi zaživel tudi novi skupni šolski okoliš šol Olge Meglič, Ljudski vrt in Mladika, se jih bo v osnovno šolo vpisalo le še 188. Trend upadanja se bo nadaljeval tudi v prihodnje, tako da bo šolskih kapacitet po investicijah v osnovnih šolah Olge Meglič in Ljudski vrt prej več kot premalo, s tem pa tudi manj problemov, kot jih je pred vpisi še letos.
AK
Ptuj • Andreja Rihter med kulturniki
Ptujska vojašnica za kulturo
V petek je bilo na pobudo Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Ptuj v Stari steklarski delavnici na Ptuju srečanje z ministrico za kulturo Andrejo Rihter. Na srečanju sta bila tudi državni sekretar Stane Mrvič ter Dušan Kramberger z Ministrstva za kulturo.
Pereče probleme ptujske kulture, ki jih čutijo ptujski kulturniki, je predstavila Nataša Petrovič, vodja Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj.
Ptujčani so ministrici predstavili sedem osrednjih problemov v zvezi s kulturo na Ptuju.
V	zvezi z Območno izpostavo Zavoda za kulturno dediščino na Ptuju je bila ministrica mnenja, da bi osrednji zavod, ki ima sedež v Ljubljani, moral poskrbeti za informacijske pisarne, ki bi občanom, ki kakorkoli želijo obnavljati svoje hiše na področjih, ki so zaščitena, morali nuditi konkretno pomoč z nasveti. Ptuj mora od zavoda zahtevati samostojno enoto oziroma območno izpostavo.
Ptujčani so ministrici predlagali, da se v krovni Zakon o varstvu kulturne dediščine opredeli olajšave za lastnike, uporabnike kulturnih spomenikov pri obnovi in vzdrževanju, saj je le-to podvrženo posebnim kulturno-varnostnim pogojem.
Ptuj potrebuje regionalno ustanovo
V	zvezi z delovanjem Pokrajinskega muzeja Ptuj je bila ministrica mnenja, da Ptuj potrebuje takšno regionalno ustanovo, potrebno pa je čimprej sprejeti ustanovitvene akte, ki jih trenutno ni. Na Ptuju čakajo na odločitev občine Ormož.
Glede depojev za potrebe kulturnih ustanov, ureditve konjušnice na ptujskem gradu in glede gradu Turnišče je ministrica povedala kar nekaj spodbudnih besed.
Nataša Petrovič, Dušan Kramberger, Marija Magdalene, Andreja Rihter in Stane Mrvič v Stari steklarski delavnici o problemih kulture na Ptuju
Kulturno ministrstvo se je z obrambnim ministrstvom že dogovorilo o prenosu ptujske vojašnice za kulturne namene. Dejala je, da se bo to zgodilo še letos, torej še v njenem ministrskem mandatu. O dejavnostih v bivši vojašnici že potekajo razgovori med ministrstvom in občino, svoje mesto pa bi v teh prostorih lahko našli tudi depoji, o katerih se na Ptuju že kar nekaj časa govori. Konjušnico (bivšo restavracijo na gradu) bo ministrstvo uredilo do četrte gradbene faze, potem bo potrebno najti investitorja, oziroma opredeliti dejavnost, res pa je, da v primeru konjušnice niso rešeni vsi lastniški odnosi in je zadeva na mednarodnem sodišču. Glede gradu Turnišče pa Ministrstvo za kulturo čaka na pobudo šolskega ministrstva glede kmetijske šole (vključilo naj bi se tudi Ministrstvo za kmetijstvo), saj se bo kultura v program vključila, če bo prišlo do projekta, da se kmetij-
ska šola preseli na lokacijo Tur-nišče.
Ptujsko gledalis~e aktivneje pri iskanju rešitev
V zvezi s ptujskim gledališčem je bila ministrica mnenja, da bi se vodstvo gledališča moralo aktivneje vključevati v iskanje rešitve obnove stare stavbe, saj je tudi ministrstvo vključeno v financiranje te ustanove, predvsem zaradi dobrih uspehov in zanimivih programov.
Posebej je ministrica poudarila pomen sodelovanja med profesionalno in ljubiteljsko kulturo.
Srečanja se je udeležil tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan (takrat še ni predal županstva v pustne roke) s svojimi sodelavci, mestnimi svetniki, predstavniki zavodov, bilo pa je navzočih tudi veliko Ptujčanov, ki jih zanima kulturni razvoj Ptuja.
Franc La~en
Zupani Mestne ob~ine Ptuj med svetovnima vojnama (II.m Prejeli smo
Od Orniga do Remca
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Nemški nacionalizem si je v ptujski mestni občini dal duška že takoj ob začetku prve svetovne vojne, ko je prihajalo do fizičnih izgredov proti Slovencem.
Znan je primer nasilja nad kaplanom Petrom Žirovnikom, gostilno Franca Mohoriča, hišne preiske narodnjakov (npr. pri dr. Franju Šalamunu, Valentini Kau-klerjevi) in prepovedi delovanja Čitalnice ter Sokola. Za temi dejanji je stalo vodstvo mestne občine. Župan Ornig je v avgustu 1914 pozval vojaško poveljstvo, naj pomaga mestni straži pri vzdrževanju reda v mestu, ker je pričakovati ""večje izpade". Neštetokrat se je župan v vojnem času v imenu "C.k. deželno - knežjega komornega mesta Ptuja" obračal na državne organe, izkazoval "nemškost" Ptuja in predanost monarhiji ter hkrati zagotavljal "vojno navdušenost" mesta in okolice. Poročati pa je tudi moral, da so fizične izgrede (primer Eme Gosakove) zakrivili ""patrioti-čno zavedni prebivalci in vojska".
Ovajal je narodnjake ("srbofile") - dr. Ivana Fermevca, dr. Toneta Gosaka, dr. Frana Jurtelo in dr. Miroslava Ploja. Zaradi nacionalistične vsebine slovenskih gimnazijskih učbenikov je ptujski župan zahteval zaplembo le-teh.
Vojna pa je kaj kmalu ob vojnih posojilih okraja vnesla pomanjkanje, lakoto in rekvizicije, kar je povzročilo nemir med prebivalstvom. Leta 1916 je Josip Ornig pisal o sovraštvu ljudi do "nemškega mesta" Ptuja in krivdo naprtil narodnjakom. Še v septembru 1918 se je župan z izrazi naklonjenosti obračal na Dunaj in hkrati prosil oblasti za razumevanje "popolnoma izčr-panega" ptujskega okraja, ko ob zadolženosti (več kot 2 milijona kron v sedmih vojnih posojilih) ne zmore več novih bremen.
Sicer pa je župan Ornig naklonjeno podpiral vsa prizadevanja, ki bi prispevala h krepitvi "nemškega bistva" ptujskega mesta. Tako je v februarju 1918 podprl organizacijski odbor nemških pogovornih večerov (Deutschen Sprechabend), kamor so v or-
ganizaciji Valeriana Spruschina prihajali nemški politiki. Svoja predavanja so posvečali "obrambi domovine", da bi "utrjevali in očuvali" nemštvo proti "nadmoč-nemu slovenskemu nastopu". Za svoje strogo nemško stališče do "jugoslovanskega gibanja" je bil mestni občinski svet z županom Ornigom deležen posebne pohvale. Mestna občina Ptuj z županom Ornigom se je namreč aktivno odzvala na protideklara-cijsko gibanje: januarja 1918 je občinski svet sprejel resolucijo zoper "jugoslovansko" (majniš-ko) deklaracijo, ker ta pomeni "veliko nevarnost za Avstrijo", Ptuj pa noče biti "žrtev protiav-strijske politike". V februarju je npr. Ornig skušal s policijo onemogočiti deklaracijsko zborovanje Kmetske zveze in državnega poslanca na Dunaju Mihe Bren-čiča v Zupaničevi gostilni.
Zanimiv je bil Ornigov nastop kot načelnika Okrajnega zastopstva v decembru 1917. Tam so zbrane občinske predstojnike izsiljevali, da se s podpisi izjasnijo proti majniški deklaraciji. O tem
je poročal Slovenski gospodar, ptujski "Štajerc" pa je podpisovanje predstojnikov označil za "pošteno avstrijsko prepričanje". Dogodek je sprožil protest poslanskega kluba na Dunaju. V njegovem imenu je dr. Anton Korošec vložil interpelacijo proti ptujskemu Okrajnemu zastopu in Orniga označil za "denuncianta".
Županovo naklonjenost monarhiji kažejo še druga dejanja: majski shod Marijinih družb 1918. leta pri Sv. Trojici v Halozah je imela ptujska mestna občina za nacionalistični shod in je zato kraljevo namestništvo opozorila na "možne posledice" ter zahtevala prepoved shoda.
Pojasniti ljudem prizadevanja dr. Korošca glede jugoslovanskega vprašanja je bil namen zborovanja "Štajerca" na Ptuju v juliju leta 1918 ob prisotnosti spod-nještajerskih poslancev. Čeprav se je podobno zborovanje pripravljalo v Mariboru, je župan Ornig vztrajal, da je shod potreben tudi na Ptuju.
Nadaljevanje prihodnjič dr. Ljubica Šuligoj
CATV Ptuj - nikoli končana zgodba?
Odgovor na prispevek "Kako spoštujemo odločbo ustavnega sodišča — ali si jo lahko vsak razlaga po svoje?', objavljen v Štajerskem tedniku dne 12. 2. 2004
Kabelski operater INGEL d.o.o. je naročnikom (okrog 5000) na območju Mestne občine Ptuj k računom za mesec januar 2004 priložil pobudo Borisa Krajnca, Milana Ostrmana, Rajka Brgleza in Janeza Rožmarina s priloženo izjavo. S podpisom izjave podpisnik daje iniciativnemu odboru pooblastilo za zastopanje v nadaljnjih postopkih ustreznega organiziranja in priznanja (so)lastninskepravice. Župan Mestne občine Ptuj je že večkrat javno pozval k morebitnim predlogom za organiziranost kabelske televizije na Ptuju, prav tako pa nikoli nismo nasprotovali ugotavljanju deleža naročnikov na sistemu. Zato se tudi sedaj ne bomo spuščali v samo vsebina izjave, ki naj bi jo podpisalo 11% naročnikov. Je pa Mestna občina Ptuj kabelskega operaterja Ingel d.o.o. pisno opozorila, da predstavlja pošiljanje takšnega materiala na naslove uporabnikov CATV Ptuj, ki so jih posredovali ob sklenitvi naročniškega razmerja, uporabo osebnih podatkov za druge namene, kot so bili zbrani, in na to opozorila tudi Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov.
V	odločbi ustavnega sodišča je bistvena ugotovitev, da je dejavnost storitev kabelsko distribucijskega sistema gospodarska dejavnost, ki se opravlja na trgu. Tržni dejavnosti pa so namenjene organizacijske oblike, kot jih predvideva Zakon o gospodarskih družbah. Iz obrazložitve odločbe ustavnega sodišča (točka 8) je razvidno le, da se "razhajajo navedbe pobudnikov in Mestne občine Ptuj glede tega, v kakšni višini je dejansko kdo prispeval sredstva za gradnjo, vendar to vprašanje za odločitev o obravnavani zadevi ni relevantno" (citat iz odločbe). Predmet ustavne presoje je bil namreč odlok, ki pa določb o lastnini ni imel in se zato ustavno sodišče z lastnino sistema sploh ni ukvarjalo. Občina si ni prilastila kabelskega sistema, saj je le-ta zajet v njeni premoženjski bilanci, in to do razdelitve delnic kot oblike vračila vlaganj v izgradnjo sistema posameznim naročnikom.
V	skladu z Zakonom o lokalni samoupravi lahko občina poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja. V okviru javnih financ določa tudi svoj proračun.
Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Ptuj
Lenart • Pogovor z Branimirjem Štrukljem
V	vrtcu Še vedno brez plač
V	petek je v lenarškem vrtcu potekal sindikalni sestanek Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ker zaposleni do 10. januarja niso prejeli plač.
Sestanka so se na povabilo sindikalne zaupnice Zdenke Hren udeležili še: predsednica Območnega odbora SVIZ Lenart Alanka Knuplež, predsednica SVIZ Ne-venka Tučič in glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, ki smo mu po končanem sestanku zastavili nekaj vprašanj.
Kakšne sklepe ste sprejeli v Lenartu na sindikalnem sestanku?
"Seznanil sem se s stališči kolegic. Pokazalo se je tudi, da ni prave volje na občini Lenart, da bi se stvar rešila. Nastala situacija v vrtcu pa je že skalila medsebojne človeške odnose v vrtcu, tako da ni več ustreznega zaupanja. Članice in člani sindikata SVIZ v vrtcu Lenart zahtevamo, da se najkasneje do petka, 20. februarja, izplačajo plače vsem zaposlenim v vrtcu. Po tem datumu bo SVIZ proti odgovornim za neizplačilo plač uporabil vsa legalna in le-
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
gitimna sredstva, vključno s stopnjevanjem sindikalnega pritiska. Odgovorne opozarjamo, da neurejeno finančno stanje vrtca, neustrezno financiranje s strani občine
in neustrezno oblikovani prispevki staršev ogrožajo normalno delovanje vrtca. Zaradi dolgov do dobaviteljev se lahko zgodi, da v prihodnjih tednih vrtec ne bo uspel zagotoviti niti normalnega prehranjevanja otrok. Občino pozivamo, da v dobro otrok takoj uredi financiranje vrtca. Ugotavljamo, da ohranitev samostojnosti vrtca v največji možni meri zagotavlja kakovostno strokovno delo in razvoj vrtca tudi v prihodnjih letih. Županu občine Vogrinu, ravnatelju vrtca in predstavnikom staršev predlagamo, da se skupaj s predstavniki zaposlenih sestanemo in v mirnem, konstruktivnem ozračju presežemo nekoristne spore med zainteresiranimi, ki gredo na škodo otrok. Zaradi strahu pred posledicami se o problemih ne govori odkrito, kar onemogoča njihovo reševanje. SVIZ opozarja župana občine
in ravnatelja vrtca, da ne bomo dopustili nikakršnega šikaniranja in izvajanja pritiska na sindikalno članstvo v vrtcu. Sindikat zavoda se bo ponovno sestal v petek, 20. februarja, ko bomo ocenili razmere, izpolnitev naših zahtev in se odločili o prihodnjem ravnanju SVIZa."
Primer lenarškega vrtca ni osamljen, tudi v Tržiču mislim, da ste imeli podobne težave. Kaj mislite, je vzrok, kaj bi morali spremeniti, da v bodoče do tega ne bi več prihajalo?
"Ni nobenega dvoma, da so to simptomi problema, ki ga imajo občine s financiranjem vrtcev. Stroški vrtcev so za občine zelo obremenilni. Pojava, kjer se obračunavajo lokalni konflikti na hrbtih vzgojiteljic, pa prej nismo poznali in postaja nekakšen nacionalni šport, ki ga je treba preprečiti takoj na začetku. Zato mislim,
da mora tu tudi ministrstvo za šolstvo odigrati svojo vlogo in zagotoviti take pravne pogoje, da do tega ne bo več prihajalo."
Kaj menite, ali je dobro vrtce priključiti šolam ali ne?
"Rad bi videl izračun. Zagotovo se da nekaj privarčevati pri materialnih stroških. Če pa ohraniš vse zaposlene, ki so zdaj v vrtcih, in jih samo pripojiš k OŠ, potem prav velikega prihranka ni, ker 90 odstotkov stroškov pomenijo plače zaposlenih. Župan bi moral pokazati izračun, koliko bo privarčeval. Res pa je, da samostojni vrtci funkcionirajo bolje. Imajo bistveno boljše možnosti za delo, ker so pač samostojna pravna oseba, kot vrtci po šolah. Ponekod stvari delujejo dobro, pri drugih šolah se pa vzgojiteljice pritožujejo, da so marginalizirane, da njihovega vpliva ni čutiti, da so pozabljene in kar je zelo pomembno, da ravnatelji OŠ pogosto strokovno ne razumejo, kaj se v vrtcih dogaja, ker za to tudi niso bili izobraženi. Zato ta enoznačna korist, če gre vrtec k šoli, ni dokazana. To se dela takrat, ko je to nujno, ko pade število oddelkov v vrtcih in je to rešitev za to, da vrtec v nekem kraju še lahko funkcionira. Ni pa to najboljša rešitev."
Zmago Šalamun

Id
Ptuj • Ptujcani Ptujcanom za kulturni praznik
Prek 500 obiskovalcev
Po lanskem, prvem tovrstnem primeru kulturnega praznovanja, so letos ob slovenskem kulturnem prazniku na Ptuju pripravili že drugo, prav tako uspelo praznovanje pod naslovom "Ptujčani Ptujčanom za kulturni praznik."
Pokrajinski muzej Ptuj, Ptujske vedute in Terme Ptuj so to izvirno in svojstveno praznovanje slovenskega kulturnega praznika prip-
ravili že drugič zapovrstjo, in ker je tudi letošnje uspelo, so prepričani, da bo postalo tradicionalno ter še bolj množično.
V muzejskih likovnih delavnicah je sodelovalo blizu 130 otrok in precej njihovih staršev.
Sedem (ne)pomembnih dni
Upor diplomatov
Čeprav je bila nedelja, 8. februarja, so se prireditve vrstile skozi ves dan. Glavnina dogajanj je potekala na ptujskem gradu, kjer so od 10. uri potekale dobro obiskane muzejske likovne delavnice. V pedagoški sobi na gradu je blizu 130 otrok in njihovih staršev pod mentorskim vodstvom muzejske pedagoginje Renate Pinterič ustvarjalo po ilustracijah pesmic za otroke in ljudske pripovedke Peter Klepec.
Ob 11. uri so si nato v slavnostni dvorani ptujskega gradu vsi skupaj ogledali premierno lutkovno predstavo na isto temo - Peter Klepec. Istočasno, od 11. ure naprej, je umetnostna zgodovinarka Stanka Gačnik v Miheličevi galeriji javno vodila po razstavi likovnih del umetnika Jožeta Foltina.
Sicer so bili ta dan vsi ogledi, predstave, koncerti in vodenja za
Foto: M. Ozmec
Čez dan si je muzejske zbirke na ptujskem gradu brezplačno ogledalo prek 500 obiskovalcev.
obiskovalce brezplačni. Organizatorji so povedali, da si je muzejske zbirke na gradu čez dan ogledalo prek 500 obiskovalcev, prek 100 pa se jih je udeležilo javnega vodenja po muzejskih zbirkah med 12. in 13. uro.
Popoldne, ob 15. uri, je bil v slavnostni dvorani ptujskega gradu prav tako dobro obiskan koncertni nastop učenk glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja. Hana Jurič, Tina Krajnc in Mateja Cartl iz razreda profesorja Mla-
dena Delina so na klavirju igrale dela Mozarta, Beethovna in Chopina. Zatem pa so v isti dvorani opravili še tretjo javno projekcijo filma "Skrivališče podob", ki je bil posnet ob 110-letnici muzeja in kulturnem prazniku. Da je bilo vse skupaj še bolj prijetno, pa je bila vsem obiskovalcem vseh omenjenih kulturnih prireditev v Grajski kavarni na voljo posebna praznična in predpustna ponudba.
-OM
Vsekakor je višek sprenevedanja in samoprecenjevanja, če se nekdo spušča v "dokazovanje", da aktualna ministrica za gospodarstvo ne premore kvalitet, ki naj bi krasile najvi{jega diplomatskega predstavnika države v eni izmed evropskih držav. Še huje je, če to počne zgolj zato, ker misli, da so tako imenovani "karierni diplomati" vnaprej določeni in edini sposobni za opravljanje nedvomno vzišene (in zahtevne) dolžnosti vrhunskega in razprezentan-čnega predstavljanja svoje države v tujini. Prav to se ta čas dogaja v prevelikem delu struktur slovenskega zunanjega ministrstva in služb, ki so povezane z zunanjepolitčnimi aktivnostmi v reakcijah na imenovanje prof. dr. Tee Petrin, članice vlade in gospodarske ministrice za veleposlnico v eni izmed evropskih držav.
Primer dr. Petrinove je pravzaprav samo aktualiziral (in dramatiziral) že dolgo zaznavno gibanje, ki bi ga brez kakršnegakoli pretiravanja zlahka označili kot nekakšen socialni boj slovenskih "diplomatov" za najboljše diplomatske pozicije v tujini, nekako v skladu z dokaj problematičnim geslom, da diplomacija pripada samo tistim, ki so (trenutno) zaposleni na slovenskem zunanjem ministrstvu in ki predvsem sami zase mislijo, da so "rojeni" in "vrhunski" diplomati. Omenjeni boj ima že v svojem samem izhodišču toliko problematičnih in zgrešenih postavk, da že zaradi tega zasluži širšo pozornost. Če pa k temu dodamo še zmedenost in nezainteresiranost drugih odločilnih državnih dejavnikov, zlasti vlade, ki bi morali biti še posebej zainteresirani za nemoteno in dobro delovanje slovenske diplomacije,
potem lahko govorimo že kar o konceptualni krizi o pomanjkanju temeljnega vedenja, kakšna naj bo slovenska diplomacija, kaj z njo hočemo in predvsem tudi - kdo in kako jo dejansko postavlja in usmerja. Zdaj je namreč ob vsem drugem še najbolj paradoksalno, da se kot glavni strateg, kadrovnik in kritik slovenske diplomacije pojavlja sindikat slovenskega zunanjega ministrstva (včasih kar brezimno, včasih pa v osebi rahlo zmedene gospe Šmitove). Iz tega sindikata prihajajo kategorične ocene, kakšna naj bo kadrovska politika pri odbiru najvišjih diplomatov, kdo je lahko in kdo ne more biti veleposlanik. Sindikat (in ne zunanji minister in njegove pristojne službe) dopoveduje javnosti, kakšna je ta hip "najustreznejša" organiziranost diplomatskih služb po Evropi. Doslej se - žal - še ni našel nihče znotraj zunanjega ministrstva in vlade, ki bi "diplomatskemu sindikatu" brez kakršnegakoli ovinkarjenja (in slepomišenja) povedal, da to, kar počne zdaj, pač ni in ne more biti njegova vloga. Z drugimi besedami to pomeni,
da sindikat preprosto ne more služiti za nenačelne igre niti zaposlenim v zunanjem ministrstvu niti zunanjemu ministru.
Vlada, ki je najbolj neposredno odgovorna za delovanje posameznih ministrstev, bi končno že vendarle morala povedati svoje mnenje v zvezi s sindika-lističnimi kritikami in pogledi na organizacijo slovenske diplomatske službe in pretrgati kronično "uporništvo", ki se v zvezi s tem pojavlja. Da ne bo nesporazuma: to, kar zdaj uprizarja sindikat na zunanjem ministrstvu, ni nič drugega kot motenje normalnega delovnega procesa, ne da bi bile pri tem dokazljivo kršene pravice zaposlenih. Če je vlada odločila, da vrh slovenske diplomacije sestavljajo tako imenovani karierni diplomati in diplomati, ki jih je mogoče rekrutirati iz drugih delovnih področij, potem mora ta princip - dokler velja -spoštovati tudi diplomatski sindikat in preprečevati nastajanje razmer, ki že nekako vnaprej diskriminirajo in prob-lematizirajo "nekarierne" diplomate in sejejo nezaupanje do njih in njihovega
dela. Prav to pa se zdaj, v precejšnji meri tudi po krivdi sindikata, dogaja.
Za Slovenijo, njeno majhnost in omejene kadrovske potenciale bi bilo vsekakor skrajno slabo, če bi z različnimi sindikalističnimi in drugimi gibanji, pa tudi z nezainteresiranostjo in oportunizmom najbolj odgovornih državnih organov, ožili diplomatsko kadrovsko bazo zgolj na skromen in zaprt krog (samozvanih) diplomatov, se pravi zgolj na zoženo strukturo zaposlenih v zunanjem ministrstvu. Prav tako pa seveda velja, da diplomacija (z njenimi najpomembnejšimi pozicijami) ne sme postati odlagališče in pribežališče za različne (problematične) politične in druge kadre. Tega pa seveda ni mogoče preprečiti zgolj s konfrontiranjem "kariernih" in drugih diplomatov in z zavzemanjem za takšen ali drugačen monopol, ampak z doslednim spremljanjem in ocenjevanjem dela vsakega posameznika in temu ustreznem ukrepanju. Tega pa je bilo doslej nasploh najmanj.
in tam
Ptuj • Aktivnosti civilne zaščite
V sred,o 18. februarja, so se na 28. seji sestali dlani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje in med drugim analizirali poročilo o strokovni pomoči občinam ter poročilo o oceni škode zaradi naravnih nesreč v lanskem letu. Na seji, kije bila v prostorih izpostave za zaščito in reševanje v Ptuju, so se dogovorili tudi o programu letošnih akcij in aktivnosti regijskega štaba civilne zaščite, o pripravah na mednarodno vajo "Nevarna snov 2004' ter o aktivnostih ob 1. marcu - mednarodnem dnevu civilne zaščite.
Cirkovci • 12. fašenk
Občina Kidričevo in prosvetno društvo Cirkovce pripravljata ob letošnjem pustu vrsto prireditev, ki bodo pod prireditvenim šotorom v Cirkovcah potekale pod naslovom 12. cir-kovški fašenk. V petek, 20. februarja od 19. ure naprej bo Super žur za mlade vseh starosti s popularno skupino BE POP V soboto ob 20. uri bo velik karnevalski ples z Vagabundi, v torek, 24. februarja ob 15. uri pa pripravljajo tradicionalno fašensko povorko s kronanjem pustnega carja. Od 17. ure naprej pa bodo veseli fašenk pokopali s carjevim plesom ter ansamblom Ptujskih 5. Za maske pripravljajo
Cvetkovci • Četrta fašenska povorka
Na pustno nedeljo, 22. februarja, bo zanimivo tudi v Cve-tkovcih, saj pripravljajo člani tamkajšnjega športnega društva že četrto fašenskopovorko. Začeli jo bodo ob 14. uri pri hiši št. 116, vodila pa bo skozi vas do gasilskega doma, kjer bodo vse nastopajoče tudi pogostili. Vstopnine ne bo, maskirane skupine pa vabijo, da svojo udeležbo prijavijo na telefonsko številko 041 386 782 (Bojan). Po povorki bo v dvorani gasilskega doma pustna zabava ob domači glasbi do jutranjih ur.
Podravje • Policija opozarja maske
Glede na to, da so te dni koranti že pričeli s svojimi demonskimi plesi in ker se jim bodo vprihodnjih dnehpridru-žili še drugi pustni liki in maske, policisti opozarjajo voznike motornih vozil, naj bodo do maskiranih udeležencev v prometu še bolj pozorni. Na varno obnašanje ter previdno hojo ob cestah opozarjajo tudi vse maskirane, ki naj nikar ne pozabijo, da je v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa med vožnjo motornih vozil prepovedana uporaba mask!
Markovci • V soboto 12. fašenk
Etnografsko društvo Korant iz Markovcev pripravlja v sodelovanju z občino Markovci tradicionalni fašenk po mar-kovsko. V centru Markovcev bodo postavili velik šotor, pod katerim se bodo vrstile pustne zabave vsak večer od petka do vključno pustnega torka. Osrednja fašenska povorka bo tokrat v soboto, 21. februarja, začeli jo bodo ob 13. uri pri gostišču Ambiente v Zabovcih, sklenili pa z osrednjo prireditvijo pred občinskim poslopjem.
OM
Ptuj • O plačilih vrtcev
ôto: Črtomir Goznik
Pri plačilih za vrtec po novem vsaj za zdaj ni bistvenih premikov
Ko stars! uradno nimajo ničesar
šestega decembra lan! je vstopil v veljavo pravilnik, s katerim je ministrstvo za Solstvo, znanost in Sport dokončno uskladilo spremembe in dopolnitve pravilnika o plačilih starSev za programe v vrtcih. StarSi so dopolnjene vloge za znižano plačilo vrtca, ki vključuje tudi izjavo o premoženju, morali predložiti do 24. decembra, sicer bi se jim določilo polno plačilo vrtca, to je 80 odstotkov cene programa.
Z novim šolskim letom obiskuje enote ptujskega vrtca 846 otrok, najve~ jih je iz mestne ob~ine Ptuj. Po podatkih oddelka za družbene dejavnosti mestne ob~ine Ptuj, zbrala jih je Lidija Radek, je do konca januarja letos, nekatere starše so morali še z dodatno pošto pozvati, da so ob vlogi za znižano pla~ilo vrtca za leto 2004 oddali izpolnjen vprašalnik o premoženju (ki so ga sami ocenili), zahtevane dokumente oddalo 594 staršev.
Gre za starše otrok iz mestne ob~ine Ptuj, ki obiskujejo vrtce na Ptuju oziroma v drugih ob~-inah. Staršem, ki vloge za znižano pla~ilo vrtca v letu 2004 niso oddali, izjave o premoženju niso posredovali, zato za vrtec od prvega januarja skladno z 18. ~lenom že omenjenega pravilnika pla~ujejo polno ceno, oziroma 80 odstotkov cene programa. Pred uveljavitvijo cenzusa o premoženju je bilo v najvišji pla~ilni razred, to je osmi razred, razvrš~enih 16 otrok. V tem trenutku v mestni ob~ini Ptuj še ne razpolagajo s podatki o analizi pla~il oziroma razvrstitvi staršev v pla~ilne razrede. Znani naj bi bili prihodnji mesec, ko naj bi se predvidoma pove~ale tudi cene vzgojnovar-stvenih storitev. Takrat bo tudi znano, koliko staršev bo na podlagi prikazanih podatkov o premoženju za vrtec pla~evalo ve~. Čeprav naj bi se s spremembo pravilnika obetala pra-vi~nejša razporeditev staršev v pla~ilne razrede, dosedanji podatki vsaj za mestno ob~ino Ptuj, za otroke iz drugih ob~in, ki obiskujejo ptujske vrtce, bo podatke potrebno še pridobiti, ne kažejo na bistvene spremembe, kar je tudi razumljivo,
saj je tudi zanesljivost vseh teh podatkov težko preveriti. Težava naj bi bila v tem, da mnogi starši "uradno" nimajo ni~esar, ~eprav razpolagajo z navzven vidnim premoženjem, ki pa ni pisano nanje. Avtomobili so uradno v lasti podjetja, hiše so od staršev ali celo starih staršev, spet drugega lastnika imajo poslovni prostori. Kratko bodo znova potegnili tisti, ki nimajo ni~esar skriti. Mestni prora~un bo tako tudi v letu 2004 še naprej najve~ji financer programov predšolske vzgoje, v prvem mesecu novega leta so prispevki staršev pokrili le 29 odstotkov stroškov vzgojnovar-stvene dejavnosti.
Spremembe delovnega časa s 1. septembrom 2004
V zadnjem ~asu je ve~ staršev predlagalo podaljšanje odpiralnega ~asa vrtcev v popoldanskih urah. Ker naj bi bilo neumestno že obstoje~i 10,5 -urni odpiralni ~as vrtcev podaljševati (pri tem pa zanemariti starše, ki delajo v proizvodnji,
katerih delovnik se pri~ne že zelo zgodaj zjutraj) in tako nastale stroške vkalkulirati v ceno storitev, naj bi s prvim septembrom leta 2004 uvedli razli~ni odpiralni in zapiralni ~as posameznih enot vrtca, skladno s potrebami staršev, pravi Lidija Radek. Po novem se vse enote ve~ ne bodo odpirale is-to~astno (sedaj ob 5.30), temveč bosta imela najzgodnejši odpiral čas le po en vrtec (tudi več, odvisno od potreb) v centru mesta in en na desnem bregu Drave, ostali se bodo odpirali po 6.30 ali še kasneje, in bodo odprti do 17. ure ali dlje. Poslovalni čas posamezne enote ne bo daljši od 10,5 ur, izmenski vrtec pa bo še vedno posloval 17 ur. Uveljavitev takšnega delovnega časa bo terjala tudi razumevanje staršev glede na to, da bo v nekaterih primerih potrebno z novim šolskim letom premestiti otroka iz ene enote v drugo. V tem šolskem letu so otroci razporejeni v posamezne enote vrtca glede na želje staršev in skladno z izdano publikacijo vrtca.
MG
Ptuj • Odvoz odpadkov
Napoveda podražitev ne tako kmalu
Kot je bilo sliSati pred kratkim, se za letos napovedujejo nekoliko viSji zneski na položnicah, ki jih izstavlja Čisto mesto za odvoz odpadkov.
Zadnja podražitev je bila potrjena pred slabima dvema letoma, razloge za novo, predvidoma l4-odstotno povišanje cene, pa je direktor Čistega mesta Andrija Koter pojasnil tako: "Prvi razlog je seveda inflacija, ki smo ji priča v preteklem obdobju, drugi pa se nanaša na povečanje stroškov goriva in vseh ostalih stroškov, povezanih z obratovanjem Centra za ravnanje z odpadki Gaj-ke. Z letošnjim odprtjem tega centra smo namreč zaposlili dva nova delavca na tehtnici,
gani kalkulaciji so zajeti vsi stroški odvoza, vzdrževanje deponije in investicije vanjo, vključno z odškodninami kraja-nom-upravičencem. Upoštevanje vseh zahtev in standardov, ki jih v zvezi z ravnanjem z odpadki nalaga naša zakonodaja in ki jih v našem podjetju tudi izpolnjujemo, zahteva določena sredstva, ki jih moramo zagotoviti."
Postopek podražitve pa, vsaj glede na dosedanjo prakso in potrebno proceduro, je zapleten in dolgotrajen. Predlog o
»Ce hočemo poslovati normalno in upoštevati vse zahtevane norme, je nižja cena, kot je predvidenih 3000 tolarjev, nemogoča."
prav tako pa nam dodatne stroške povzroča še usmerjanje izcednih voda na čistilno napravo, saj še ni urejene kanalizacije. Prišteti je treba še stroške manipulacije, saj se odpadki balirajo, te bale pa je potrebno tudi ustrezno skladiščiti."
Predvidena podražitev je po besedah direktorja Koterja nujna za rentabilno delo podjetja, saj se v tem trenutku že srečujejo z resnimi težavami v poslovanju: "V naši predla-
zvišanju cen morajo namreč najprej pregledati strokovne službe na ptujski občini, potrditi pa ga mora še vseh 16 občin, kjer Čisto mesto opravlja svoje storitve, nato pa mora zahtevek potrditi še ministrstvo za gospodarstvo.
Predvideno višjo ceno na položnicah, ki se bo gibala okoli 3000 tolarjev na gospodinjstvo, lahko torej občani pričakujemo čez dobra dva ali tri mesece.
SM
Na borzi
Slovenske delnice so v preteklem tednu izgubljale svojo vrednost. V obdobju od 6. do 11. 2. so padle za skoraj dva odstotka, ob koncu tedna pa se je negativni trend indeksa obrnil navzgor. Najprometnej{a je bila delnica Intereurope (IEKG), s katero je bilo ustvarjenih dobrih 763 milijonov SIT prometa, vendar je ve~ino trgovanja zavzemala aplikacija Banke Koper (skoraj 700 milijonov). V ozadju gre zelo verjetno za poizkus ponovnega povezovanja med omenjeno družbo in Luko Koper (LKPG). Te~aj Intereurope se je tako ob za~etnem padcu vrnil na prvotni nivo. Izmed pomembnejših delnic je dosegla promet v višini 538 milijonov SIT tudi delnica Petrola (PETG), ki je v za~-etku tedna sicer padla za eden odstotek, a se je proti koncu tedna vrnila na prvotno vrednost. Kot obi~ajno so bile prometne tudi delnice Krke (KRKG), Gorenja (GRVG) in Mercatorja (MELR), pri katerih je bil identi~-en trend. Na za~etku tedna padec za skoraj dva odstotka, nato pa vrnitev na za~etni nivo.
Najve~ji donos izmed delnic redne kotacije sta imeli delnici Etola (ETOG) in Radenske (RARG) za 4,82 in 3,46 odstotka, medtem ko sta najve~ji padec zabeležili delnici Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) in Pivovarne Union (PULG). Padec je bil presenetljivo velik: delnice pivovarne so padle za 9,72 odstotka, GPG pa za 12,90 odstotka. Pri delnicah Pivovarne so lastniški deleži že dolgo razdeljeni in je bil padec posledica enkratnega posla v višini dobrih 2 milijonov SIT, medtem ko je padec delnice GPG najverjetneje odziv na tožbo enega izmed malih delni~arjev podjetja v zvezi z njegovim kapitalskim preoblikovanjem in kršenjem zakona o prevzemih.
Zanimivo je dogajanje v Slovenskem letalskem prometu. V tem tednu je britanski nizkoce-novni prevoznik Easyjet objavil, da bo s prvim majem letos za~-el s poleti na progi Ljubljana — London. V sredo so podpisali pogodbo s podjetjem Aerodrom Ljubljana (AELG). Po nekaterih ocenah naj bi po novi progi letno potovalo 50.000 potnikov ob približni ceni povratne vozovnice 45 evrov. Ob tem dogajanju je prišlo do porasta delnice Aerodroma, ki je ob siceršnjem februarskem padanju zrasla za dober odstotek.
Slovenske devizne rezerve so konec lanskega novembra znašale 7,76 milijarde evrov in so bile za 5,23 milijarde evrov nižje od bruto zunanjega dolga države, ki je znašal 12,99 milijarde evrov. Lani je Slovenija izvozila za 11,28 milijarde evrov (za 2,9% več), uvozila pa za 12,24 milijarde evrov (za 5,7% več) blaga.
Mag. Roman Jeras; Ilirika Borzno posredniška hiša, d.d.
Roman.jeras@ilirika.si
Vitamanija
od 18. 2. do 29. 2. 2004
Sumeče tablete 10 vitamin 5 mineralov, Kivger, 93 g Medex, Ljubljana
Sok Next Premium 1 l 100 %, pomaran~a Volos, Ljubljana

Kompot mešano sadje Your Choice, 825 g Meicator

Grenivke bele Jaffa, cena za kg, Mercator
Akcijska ponudba velja v vseh prodajalnah sk^upine Mercator, Mercatoijevih fransiznih prodajalnah ter v prodajalnah Živila Kranj od 18. 2. do 29. 2. 2004 o^ma do prodaje zalog^. Cene so v SIT. Poslovni si^m Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Brez dvoma
Moraatoi*/
'najboljši sosed
Zetaie • Majhni in veliki načrti
Zobozdravnik že letos
Med letošnjimi naložbami v občini Žetale je tudi ureditev zobozdravstvene ordinacije, sicer pa bo v naslednjih treh letih največ denarja namenjenega za izgradnjo vodovodnega omrežja. Ena večjih težav, s katero se srečujejo že dalj časa, pa je trgovina, ki je v centru nimajo.
"Res je, da v Žetalah že nekaj let nimamo trgovine, špecerije, imamo le zadrugo, kjer se lahko kupi nekaj najosnovnejših prehrambenih artiklov. Jasno je, da so občani zato precej prikrajšani. Čeprav občina tu konkretno ne more storiti veliko, se vendarle trudimo. Ves čas potekajo pogovori z različnimi interesenti, rešitve pa še ni na vidiku. Osebno sem se pogovarjal tudi z Zoranom Jankovičem, ki ponuja možnost franšiznega načina poslovanja in pomoč pri obnovi prostorov. Pri tem pa spet nastopi težava, saj je stavba, kjer je trenutno zadruga in v kateri je še prostor za ureditev trgovine, v denacionalizacijskem postopku," pojasnjuje žetalski župan Anton Butolen.
Zobozdravnika so nekoč že imeii
Več sreče kot s trgovino imajo Žetalanci z zdravstveno oskrbo. V prostorih stavbe, kjer je do letos domoval občinski urad, je že urejena ambulanta, v kateri vsak dan po tri ure dela zdravnica, krajani lahko pri njej potrdijo tudi zdravstvene izkaznice in dobijo zdravila na osnovi njenega recepta. Letos jeseni pa bodo ob ambulanti odprli tudi obnovljeno zobozdravstveno ordinacijo: "Projekt za ureditev je že pripravljen, prav tako smo uspeli na razpisu ministrstva za zdravje, ki nam je za letos zagotovili en milijon, za drugo leto pa dodatnih sedem milijonov tolarjev za ureditev zobozdravniške ambulante. Tako bomo najprej obnovili notranje prostore, občina bo letos primaknila 10 milijonov iz proračuna, naslednje leto pa še streho in fasado. Preostali del stavbe pa bo, kot doslej, kulturna dvorana."
Župan Anton Butolen: "Največ denarja bo šlo za vodovod, nekaj tudi za ceste in zobozdravstveno ordinacijo."
Svojega zobozdravnika so sicer Žetalanci že imeli, tja do leta 1976, potem pa so ga izgubili z argumentom, da v ordinaciji ni vode oz. vodovodnega priključka.
Vodovodni priključek v 150 gospodinjstev
Oskrba z vodo je še danes največja težava, ki pa bo, glede na sprejet razvojni načrt, rešena v dveh do treh letih. V občini ima danes vodovodne priključke približno 180 gospodinjstev, okoli 250 jih nanj še čaka. Letos pa naj bi jih na vodovodno omrežje priključili 150, zanj pa bodo krajani prispevali po 250.000 tolarjev na gospodinjstvo: ^"V okviru skupnega projekta z občino Videm in Majšperk bo letos v naši občini priključenih 40 gospodinjstev. Drugi projekt pa je izgradnja vodovodnega omrežja v Žetalah, Čermožišah z delom Kočic in Na-dol. Za ta projekt smo pridobili 405.000 evrov iz programa Phare, del sredstev pa pričakujemo še od ministrstva za okolje in prostor.
Letos bomo tako za izgradnjo vodovodnega omrežja porabili skupno 320 milijonov tolarjev, gre za lastna in državna sredstva ter za kredite, saj brez zadolževanja ne bo šlo. Delež občine pri soinve-stiranju uradno znaša 30 odstotkov, vendar je ta del dejansko višji, saj mora občina plačati vse stroške izdelave projektov in dokumentacije, strokovnega nadzora in sekundarja. Za vse investicije v občini bo letos namenjeno okoli 140 milijonov tolarjev, zadolžitev pa se bo gibala med 100 in 120 milijoni."
Za ceste (se) vedno zmanjkuje denarja
V Žetalah bodo letos uredili še 1,7 kilometra ceste v Kočicah in približno 300 metrov pločnika z javno razsvetljavo v centru ob šoli, proračun pa se bo "olajšal" tudi zaradi plačila lani izvedene adaptacije stare osnovne šole. Župan Butolen pravi, da je poleg vodovoda zelo pereča tudi cestna problematika, saj imajo v občini še vedno 40 kilometrov neasfaltiranih cest, letno pa jih uspejo asfaltirati le okoli dva kilometra: "Potrebe in želje občanov so zelo velike, ljudje so pripravljeni in tudi dajejo po milijon tolarjev za asfaltiranje ceste, čeprav pogosto niti ni izvedeno do same hiše. Pobud je več, kot jih zmoremo uresničiti!"
Obnove, sicer le na najnuj-nešjih odsekih, bo v prihodnjih štirih letih deležna tudi magistralna cesta. Letos se bo obnovilo 2,2 kilometra cestišča na rogaški strani, za kar je predvidenih 71 milijonov tolarjev iz državnega proračuna (investitor je DRSC), za naslednji dve leti pa še 47 milijonov tolarjev.
SM
Si. Bistrica • Deveta seja občinskega sveta
Okrog 4,5 milijarde tolarjev
Sprejet je bil proračun za leto 2004 ter še vrsta drugih bolj ali manj pomembnih zadev za občino in občane.
Uvodne misli k proračunu za leto 2004 je podal Milan Ozimič. Povedal je, da je pri njegovem snovanju upoštevana večina pobud, ki so jih svetniki podali na decemberski seji. Tako so skupna razpoložljiva sredstva za izvajanje nalog v občini predvidena v višini nekaj manj kot štiri in pol milijarde tolarjev. Od tega je nekaj nad 4 milijarde tolarjev tekočih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, za 229 milijonov tolarjev je predvidena zadolžitev proračuna in ostanka sredstev iz preteklega leta v višini 200 milijonov tolarjev.
Uvodni razlagi je sledila živahna razprava. Razpravljalci so govorili o obnovi temeljev stolpa na Boču, o spominskem obeležju za žrtve povojnih pobojev iz izdaji publikacije, kjer bodo zajete vse žrtve minule druge vojne. Tudi o štipendijah naradjenim študentom je bilo govora. Slišati je bilo,
da naj bi iz tega občinskega sklada prejemali štipendije tudi tisti, ki sicer nimajo najbolj blestečih ocen, štipendije pa zaradi slabšega socialnega stanja nujno potrebujejo. Pa ponovno razprava o KTV in komu vse naj bi občina namenila 5 milijonov tolarjev, ki so v občinskem proračunu zapisani pod postavko informiranje.
Razprava je bila še o drugih postavkah, tako o problemih podjetništva, viziji razvoja turizma in še o čem. Nato so svetniki glasovali. Proračun je bil v prvem branju sprejet soglasno, v drugem, sprejemali so ga po hitrem postopku, pa s 25 glasovi.
Svetniki so ob prisotnosti nekaterih predstavnikov invalidskih organizacij sprejeli poročilo o Evropskem letu invalidov 2003. Med drugim so slišali o prostorskih in drugih problemih, s katerimi se ubada slovenjebistirški VDC, pa tudi o problematiki os-
novne šole Minke Namestnik -Sonje. Ta sicer ima res iz leta v leto manj otrok, vendar po besedah ravnateljice Tanje Nikolovski teh šol ne bodo ukinjali, spremenili pa bodo njihove programe in vsebino.
V nadaljevanju so svetniki sprejeli širitev lekarniške mreže. Lekarnam v Poljčanah, Oplotnici in Slovenski Bistrici se bosta pridružili lekarni na Pragerskem in v sklopu novega in obnovljenega zdravstvenega doma še v Slovenski Bistrici.
Potrjeni so bili tudi dobitniki priznanj in nagrad občine Slovenska Bistrica za leto 2003. Listino občine Slovenska Bistrica bo prejelo PGD društvo Slovenska Bistrica, priznanja pa tamburaši Kavkler — KUD Janka Živka Poljčane, KUD Matiček Spodnja Polskava in Društvo Sožitje Slovenska Bistrica.
Grad Bori • Kakšna prihodnost ga čaka?
Mečkanje države traja že predolgo
Nadaljnja usoda lepotca med gradovi, Borla, kjer so se še dobra tri desetletja nazaj vsak konec tedna, pa tudi vmes, odvijale izjemno obiskane plesne in glasbene prireditve ter zabave, obiskovalci pa so si lahko privoščili tudi kopanje v danes povsem zapuščenem bazenu, je še vedno neznana in nejasna.
Krivdo za vegetiranje grajskega kompleksa v državni lasti, ki ga prekinjajo le občasne prireditve, kot je npr. Idriart, ne gre pripisati občini Gorišnica, kot je slišati tu in tam. Pozitivno je, da je ministrstvo za kulturo zagotovilo obnovo gradu do četrte gradbene faze, nadaljnje investiranje v grad in njegova vsebinska usmerjenost pa naj bi bila prepuščena bodočemu najemniku oziroma upravitelju. Znano je, da se za upravljanje gradu že dalj časa poteguje občina Gori-šnica, ki je na pristojno ministrstvo že lani poslala pogodbo o upravljanju, vendar vse do danes še ni dobila ustreznega odgovora. Kljub temu, da v omenjeni občini, kamor po geografski legi
spada grad Borl, nimajo nobenega uradnega dokumenta za upravljanje z grajsko stavbo in okoljem, že dalj časa iz občinskega proračuna pokrivajo vse stroške, od elektrike in vode do urejanja in košnje okolice. Župan Gorišnice Jožef Kokot je nad ravnanjem države, pa tudi nad neupravičenimi očitki, zakaj občina ne stori ničesar, vse bolj ogorčen: "Dokler z ministrstva ne dobimo ustrezne pogodbe, ne moremo načrtovati prihodnosti gradu. Do takrat imamo zvezane roke. Vse, kar se v tem času dogaja na gradu, vsi stroški, pa bremenijo naš proračun in to je pravzaprav zgolj stvar dobre volje vseh nas. Kot lokalna skupnost smo zainteresirani za
Se bo država vendarle zganila?
upravljanje gradu in kakor hitro bomo, če seveda bomo, dobili vrnjeno podpisano pogodbo, se bodo stvari lahko premaknile."
Idej o tem, kaj vse bi se lahko uredilo in izvajalo na gradu, je veliko, začetek njihovega uresničevanja pa je odvisen od poteze države: "Če bomo dobili ustrezno pogodbo, potem bo seveda obveza občine, da grad primerno vzdržujemo. V tem primeru se bomo povezali z vsemi zainteresiranimi, kakšno bo sodelovanje, zaenkrat še ne morem reči, morda bo potekalo v obliki konzorcija, jasno pa je, da bomo sredstva za vzdrževanje gradu morali zagotavljati skupaj; ali bo to iz dobička ali iz najemnin, bo stvar dogovora med partnerji. Bistveno pri tem je, da bodo vsebine, ki jih bomo pripeljali v grad, ustrezale okolju in da bodo dovolj zanimive za domače obiskovalce in za tuje turiste!"
Neodločnost države oziroma pristojnega ministrstva, ki morda na tihem sanjavo upa, da se bo prikazal kakšen bogat mecen ter v obubožano kulturno blagajno natresel goro denarja za odkup gradu, pa ima lahko hude posledice. Župan Kokot je namreč odločen: "Če letos ne bomo dobili podpisane pogodbe za upravljanje gradu, bo naše dobre volje konec. Občina bo odstopila od pokrivanja vseh stroškov, ki so povezani z gradom!"
SM
Videm • Enajsta seja sveta občine Videm
Inšpekcijska služba in podražitve
Videmski svetniki so na že tradicionalno maratonski seji, ki je trajala kar sedem ur, dodobra obdelali petnajst točk dnevnega reda, podali kar nekaj pobud in vprašanj ter potrdili vse predlagane podražitve.
Med novostmi, ki jih občina uvaja letos, je inšpekcijska služba. Krajani bodo morebitne nepravilnosti lahko prijavljali vsak dan po telefonu, enkrat mesečno pa jim bo inšpektor na voljo tudi v prostorih občine. Za delo inšpekcije bo občina letno namenila 1,8 milijona tolarjev, kot so ugotovili nekateri svetniki, pa bo najprej potreben pregled in nadzor nad postavitvijo košev za odpadke po haloškem predelu občine, kjer je marsikatera domačija brez njih, bolje pa bo treba organizirati tudi odvoz kosovnih odpadkov Svetniki so potrdili razpis dodeljenih sredstev za kulturna in športna društva, po katerem bodo iz letošnjega proračuna za kulturno dejavnost namenili 4,6 milijona tolarjev, za športno pa 5 milijonov tolarjev.
Precej vroče razprave je povzročil osnutek odloka o ustanovitvi lekarne Ptuj, ki so ga svetniki sprejeli le pogojno, in sicer z zahtevo, da se iz osnutka črtajo ali popravijo nekateri členi, ki so po ugotovitvi odbora za družbene dejavnosti v vsebinskem
neskladju. Dopolnili so tudi pravilnik o dodeljevanju proračunskega denarja za razvoj kmetijstva, v katerega je odslej vključena še začetna pomoč mladim kmetom in pomoč za predčasno upokojitev ter potrdili predlog razpisa za dodelitev sredstev za kmetijstvo, turizem in drobno gospodarstvo, po katerem se bo za investicije podelilo dobra dva milijona tolarjev, za ostale kmetijske dejavnosti pa 2,7 milijona tolarjev.
Z letošnjim letom se bo nekoliko povečala tudi najemnina za občinsko dvorano in dvorano v OŠ Videm, kar za 40 odstotkov pa se bo dvignila cena soglasja za priključek na vodovodno omrežje. Tako bodo lastniki novogradenj za omenjeno soglasje odslej morali plačati 135.000 tolarjev (namesto dosedanjih 95.000), za 5 odstotkov, na 230.000 tolarjev, pa se je povečala tudi cena priključka na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Za približno 30 odstotkov bodo dražje tudi komunalna taksa ter soglasji za priključitev na vodo-
vodno in elektro omrežje, ki se plačujeta občini Videm.
Občinsko glasilo Naš glas zaenkrat ostaja še brez uredniškega odbora, saj se svetniki niso mogli zediniti o njegovi sestavi in bodo o tem govorili na prihodnji seji, zato pa so enoglasno potrdili podaljšanje obratovalnega časa gostišč. Sprejeli so tudi sklep, po katerem bo občina krila stroške prevoza osnovnošolcev na plavalne tečaje ter šole smučanja in naravoslovja ter sklep za dodatno financiranje obnove OŠ Leskovec v višini 12,5 milijona, ki je potrebno zaradi nepredvidenih dodatnih del.
Nadzorni odbor pa bo na zahtevo nekaterih svetnikov in tudi na zahtevo župana Bračiča, ki se ne strinja z, po njegovem mnenju, javnosti posredovanimi izkrivljenimi podatki o višini njegove plače, do naslednje seje pripravil poročilo o dejansko izplačanih sredstvih za te namene ter pregledal stanje delitvene bilance z občino Podlehnik.
Ptuj • Okrogla miza
Preteklost ne sme ogrožati prihodnosti
Na Ptuju je 5. ferbruarja potekala okrogla miza o skrbi za ohranjanje dediščine mestnih in vaških jeder z vidika prispevka k razvoju turizma in kakovosti življenja.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja najboljšim v ocenjevanju o urejenosti starih mestnih in vaških jeder, ki ga je v letu 2003 kot nadgradnjo projekta "Moja dežela - lepa in gostoljubna" izvedla Turistična zveza Slovenije, da bi tudi skozi ta projekt spodbudili razvoj, prenovo in dograjevanje le-teh, saj je sodobni turist vedno bolj vezan na doživetje. Med mesti sta najboljše rezultate dosegla Ptuj in Kamnik, med vasmi pa Sveto in Crensovci. V imenu Ptuja je priznanje sprejel župan dr. Štefan Celan, Črenšovec župan Anton Tornar, vasi Sveto predsednik vaške skupnosti Emil Lozej in Kamnika Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik. Na ptujski okrogli mizi, ki jo je vodil predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, so izmenjali tudi poglede o kriterijih ocenjevanja.
Turizem kot partnerstvo
Univerzalnega načina reševanja problematike starih mestnih jeder ni, vsak se mora uokviriti v okviru možnosti, je povedal ptujski župan dr. Štefan Celan. Na Ptuju si moramo tudi enkrat že naliti čistega vina o tem, kaj je turizem, ali javna ali zasebna služba."Naloga javnega sektorja je povezovanje in posredovanje določenih smernic razvoja, za vse ostalo pa bi moralo poskrbeti gospodarstvo. Iz leta v leto se dogaja, da odmevne prireditve prinašajo izgube oziroma temeljijo na financiranju z javnim in sponzorskim denarjem." Iz javnih sredstev vzdržujemo komaj najnujnejše, strehe in fasade, za vsebino ne ostane nič. Nujno potrebno bi bilo vzpostaviti partnerski sistem med javnim in zasebnim sektorjem od nacionalne do lokalne ravni. Ob denacionalizaciji je velik razvojni problem Ptuja tudi dediščina pod zemljo.
Kaj je najlepše za ocenjevalce
V imenu komisije za ocenjevanje starih mestnih in vaških jeder je najbolj poglobljeno razpravljal Pavle Mihevc. V nadgradnji te akcije bi morali
povedati, kaj je to najlepše za turistične ocenjevalce, skupaj s stroko pa poskrbeti za vzgajanje investitorjev, da bodo le-ti pripravljeni kulturno dediščino ohraniti na pričakovani način. Vprašanje je, ali bomo v prihodnje obnavljali zgolj mestna in vaška jedra ali pa bomo poskrbeli za celostno podobo nekega kraja. Iz starih mest ljudje odhajajo tudi zato, ker nimamo poselitvenih programov. V Sloveniji je 6000 naselij, v različne akcije Turistične zveze Slovenije se jih trenutno vključuje okrog 500. V letu vstopa v EU je prav, da se bolj
Foto: Črtomir Goznik
Pavle Mihevc, član komisije TZ Slovenije (levo), ki e opravila ocenjevanje mestnih va{kih jeder, se je na okrogli m zi na Ptuju vpra{al, ali bomo v prihodnje obnavljali zgolj mestna in va{ka jedra ali pa bomo poskrbeli za celostno podobo nekega kraja.
Foto: Črtomir Goznil<
Anton Kamin, občina Kamnik: "S primernimi spdobudami bi lahko vsi skupaj hitreje in bolj celovito poskrbeli za ohranjanje mestne in va{ke dedi{č-ine."
zavedamo svojega bistva in da pometemo enkrat za vselej s svojimi kompleksi majhnosti. Identiteta je prednost, ne pa nostalgija, za katero bi se zapirali. Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, pa je povedal, da pri njih pri obnovi starega mestnega jedra izhajajo iz želje,
da bi ljudem omogočili kar se da najbolj kvalitetno življenje. S primernimi spodbudami bi se dalo bolj celovito poskrbeti za ohranjanje starih mestnih in vaških jeder. Država bi morala bolj stimulirati takšna vlaganja, danes vlaganja v obnovo dediščine niso davčna olajšava. Na to, da se spomeniška služba pri obnovi starih mestnih jeder vedno ne obnaša času primerno ter ne upošteva ekonomskih razmer, je opozoril arhitekt in konzervator Bojan Schleg, ki se že nekaj let načrtno ukvarja z obnovo kamniškega starega mestnega jedra. V Črenšovcih problemov s spomeniškim varstvom nimajo, zato imajo pri gradnji bolj proste roke, pod zaščito je le vaška cerkev, je povedal župan Anton Tornar. V vasici Sveto so se v projekt obnove vasi v bistvu vključili vsi, od najmlajših do najstarejših, je
Foto: Črtomir Goznil<
Nagrajenci za urejeno mestno in va{ko staro jedro za leto 2003 (od leve): predsednik va{ke skupnosti Sveto Emil Lozej, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik Anton Kamin, predsednik TZ Slovenije dr. Marjan Rožič, ptujski župan dr. Stefan Celan in župan občine Čren{ovci Anton Tornar.
povedala etnologinja in zgodovinarka Jasna Fakin, dopolnila jo je umetnostna zgodovinarka Tina Jazbec. Ozaveščajo ljudi o pomenu dediščine in lastne vrednosti, govorijo jim o tem, da je to, kar gradijo danes, dediščina prihodnosti. Z ministrstva za kulturo se je ptujske okrogle mize udeležila Lenka Malek, ki je povedala, da danes v vseh okoljih, kjer imajo opravka s kulturno dediščino, preveč računajo samo na sredstva ministrstva za kulturo. V občinah morajo poskrbeti zato, da bo to področje vključeno kot posebno poglavje v razvojne strategije. Odgovoriti si je potrebno tudi na vprašanje, kakšne naloge ima turizem glede dediščine in trajnostnega razvoja. Ale{ Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, je udeležence okrogle mize o skrbi za dediščino seznanil s tem, da bo letos za vse te namene v Sloveniji na voljo le 820 milijonov tolarjev, včasih jih je bilo letno v proračunu države tri milijarde. Bolj kot kdajkoli bo zato potrebno denar za te namene pridobiti iz drugih virov. "Če si star, če hočes biti lep, moraš imeti denar," je še dodal. Dr. Ale{ Ga~nik iz ZRS Bistra pa je vprašal, ali dovolj poznamo identiteto mestnih in vaških jeder, da bi jih lahko na pravilen način razvijali.
Ptujska okrogla miza o skrbi za dediščino je pokazala, da gre za problematiko, ki zahteva celostno reševanje in skupen nastop več ministrstev, prav tako stroke različnih področij.
MG
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
Vabijo vas:
Radio Ptuj, Štajerski tednik, Slovenske železnice
PONUDBA
RABUEMII
VOZIL
Znomko
RENAULT CLIO 1,4 RT ALFA ROMEO 145 1,6 L PEUGEOT 206 CC 1,8 FIAT STILOJTD DYNAMIC RENAULT SAFRANE RT 2,2 SI LANCIA KAPRA 2,0 TURBO ALFA ROMEO 156 2,4 JTD BMW 325 COUPE FIAT UNO 1,0 DAEWOO NUBIRA 1,6 8 FIAT PUNTO 55S FORD ESCORT 1.4 FIAT PUNTO 1,2 SX CITROEN XANTIA
IllllPrstec
Avto Prstec d.0.0., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
CZ, ES, 5V El. paket, SV CZ, avt. klima j DCZ, avt. klima 5V
SV, avt. klima SV, klima klima, ABS srebrne barve
radio, servo servo, alarm S, CZ, servo
1993
1995 2002 2002
1994 1999
1999 1993
2000 1998
1996 1998 2001 1993
430.000 670.000 3,190.000 2,990.000 890.000 1,990.000 2,450.000 1,290.000 840.000 850.000 590.000 890.000 1,390.000 490.000
Ugoden boncni kredit - loosing Storo zo novo - storo zo storo

Rabljena vozila
TIP
FIAT BRAVA 1.6 SX KIA SPORTAGE 2,0 MRDI RCLIO 1.2
R CLIO DYN. 1,2/16V R CLIO DYN. 1,2/16V5V R LAGUNA EXP. 1,9 dCi R LAGUNA PRIV.1,9 dCi R SCENIC 1.6 ALIZE RENAULT LAGUNA 1,6/16V MEGANEAUT.C0NF1,6/16V MEGANEAUT.C0NF1,9 dCi MEGANEAUT.C0NF1,9 dCi R LAGUNA 1,9 dCi R LAGUNA 1,9 dCi R LAGUNA 1,9 dCi
.ETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
		
		- Brezplačen
1997	1.260.000	preizkus
1998	1.550.000	- 105 točk
		kontrole
1998	1.060.000	
		na vozilu
2003	2.150.000	- Tehnična
2003	2.150.000	kontrola
2002	4.090.000	po 2000
2001	4.230.000	prevoženih
2000	2.370.000	kilometrih
1999	2.080.000	- Pomoč na cesti,
2003	3.300.000	vleka ali
2003	3.650.000	popravilo
2003	3.650.000	- 3 mesečna
		tehnična
2003	4.690.000	
2003	4.690.000	garancija
		(za določena vozila)
2003	4.690.000	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
/namta Letnik		Cena	
SUZUKI BALENO 1,3 GL	1996	690.000	KOV RDEČA
HAT BRAVA 1,4 12V	1996	1.020.000	KOV ČRNA
PEUGEOT 406 2,0 COUPE	2000	3.970.000	KOV SV MODRA
FORD MONDEO 1,8 GLX	1995	940.000	KOV srvA
HAT BRAVO 1,4 S	1998	1.020.000	RDEČA
VOLKSWAGEN CADDY 1,6	1997	920.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1998	1.030.000	KOV MODRA
ŠKODA FAVORIT LXI	1994	190.000	BEU
mASEPHIAl,8	1998	970.000	KOV PEČENA
CITROEN XSARA 1,4 m	1998	1.290.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 a	1996	1.030.000	VIŠNJA
FORD FIEStA 1,25 16V	1997	750.000	KOV MODRA
VOLKSWAGEN POLO 45	1996	760.000	RDEČA
RENAULT CUO 1,2	2002	1.740.000	KOV MODRA
KIASEPHIA1,8GS	1998	970.000	KOV VIJOU
VOLKSWAGEN PASSAT TDI115	1999	2.560.000	KOV SREBRNA
FORD ESCORT 1,8 a D	1994	640.000	KOV VĚNJA
DAEWOO NUBIRA 1,6 SX	1999	1.090.000	KOV MODRA
PEUGEOT 406 2,0 ST	2000	2.340.000	KOV ZF,I,F,NA
FORD FOCUS 1,6	1999	1.720.000	BELA
FORD FIESTA 1,3 AMBIENTE	2003	1.940.000	KOV m,F,NA
RENAULT TWmGO 1,2	2000	1.190.000	KOV SREBRNA
OPEL ASTRA 1,6 IGLS	1993	520.000	KOV MODRA
RENAULT SCENIC 1,6 16V RT	2000	2.340.000	KOV SREBRNA
ŠKODA FEUCIA 1,3 LXI	1996	520.000	ZELENA
SUZUKI SWIFT GL	1990	190.000	KOV SIVA
FIATTIP01,6IE	1994	530.000	BELA
FIAT PUNTO 1,2 SX ŠKODA FEUCIA 1,6 LX	2002	1.620.000	KOV MODRA
	1999	970.000	BEU
VOLKSWAGEN POLO VARLVNT 1,6	1998	1.350.000	BELA
RADIOPTUJ
5to;OTfe TEDNIK	Slovenske železnice
Postanite in ostanite naročnik Štajersicega tednikal PosluSajte Radio Ptujl Potujte z udobnimi vlaki Slovenskili železnici
Ptuj • Društvo proti mučenju živali
Zupani gluhi za trpljenje živali
V prostorih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je 6. februarja potekal ob~ni zbor Dru{tva proti mu~enju malih živali Ptuj, ki se ga je udeležilo 30 ~lanov dru{tva. Dru{tvo proti mu~enju živali Ptuj je bilo ustanovljeno 15. julija leta 2002. Čeprav mlado dru{tvo, je v dobrem letu in pol delovanja naredilo veliko v korist živali, zlasti trpe~ih. Njegova prva skrb so problemi živali, ne pa politika. Pri svojem delu želi predvsem delovati vzgojno, z zgledi in pohvalami.
Že na lanskem občnem zboru so poudarili, da je temeljna naloga dru{tva prizadevanje za izgradnjo azila, ki je po zakonu o zaščiti živali ena od obveznosti lokalnih skupnosti. Na to so v petek želeli ponovno spomniti župane občin na Ptujskem, ki so kljub vabilom stoodstotno bojkotirali občni zbor Društva proti mučenju živali Ptuj, nihče namreč ni opravičil svoje odsotnosti, kaj šele, da bi poslal kakšnega od svojih sodelavcev, da bi prisluhnili problematiki, ki se pri ravnanju z živalmi dogaja na območju nekdanje občine Ptuj. Člani terenske sekcije so imeli lansko leto kaj videti, ukvarjali so se z 20 anonimnimi prijavami o trpinčenju živali. Na srečo je bila večina lažnih. Najhujši primer trpinčenja živali pa se je zgodil v Lackovi ulici 8 na Ptuju, kjer je mačja družina v kratkem času narastla na več kot dvajset živali, ki pa so po prvi ljubezni postale trn v peti stanovalcev,
ki so celo preprečevali njihovo hranjenje, zlorabili pa so tudi dobro ime društva proti mučenju živali Ptuj, ko so na vrata Lackove 8 nalepili napis, da bo vsak, ki bo muce hranil, kaznovan s strani društva. Po velikih prizadevanjih nesebičnih ljubiteljev živali se je za 19 muc zgodba srečno končala, eni, ki


y

Foto: Črtomir Goznik
Muce so se vedno med najbolj ogroženimi ...
je bila tako hudo pretepena, da ji je izpadlo celo oko, pa žal niso mogli več pomagati. Zgodb o zavrženih ali kako drugače trpinčenih živali je še več. V Društvu proti mučenju živali Ptuj si prizadevajo, da bi jih bilo
čim manj. Z občnega zbora so ponovno poslali poziv vsem županom na Ptujskem, da naj skušajo čim prej uresničiti svoje naloge, ki jih jim nalaga zakon o zaščiti živali. Mestna občina Ptuj je našla začasno rešitev za eno leto v tem, da je nakazala denar mariborskemu azilu, ki bo v tem letu sprejemal zavržene ali kako drugače trpinčene živali z območja Ptuja. Sicer pa bodo tudi z osebnimi stiki z župani skušali čim prej rešiti vprašanje azila. Okrepili bodo delo mladinske sekcije, z novimi člani pa okrepili tudi delo terenske sekcije in izvršnega odbora. Več pa naj bi v bodoče naredili tudi na preventivnem področju, zdaj se v večini ukvarjajo s kurativo. V imenu društva se je na občnem zboru predsednica Kristina Pšajd zahvalila za vsa dobra dela, ki jih ljudje naredijo v korist zavrženih ali kako drugače prizadetih živali.
MG
Donatorska akcija
Vzajemna pomaga mladim mamicam
Po uspe{no zaklju~eni donaciji fitoterapijskih lu~i slovenskim porodni{nicam v akciji Lu~ke za na{e ljub~ke Vzajemna zdravstvena zavarovalnica tudi v leto{njem letu nadaljuje z donator-skimi aktivnostmi.
Junija lani je že začela z do-natorsko akcijo Darilo študentkam, v sklopu katere bo vsem rednim in brezposelnim izrednim študentkam, ki bodo do konca maja letos postale mamice, podarila darilni bon v višini 15.000 tolarjev. Danes je v okviru te akcije na svoji mariborski poslovni enoti Vzajemna podarila že 300. bon, in sicer mladi 28-letni mamici Lidiji Valentan iz Pernice.
Otroci so naše največje bogastvo — pravijo na Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, kjer nadaljujejo s svojo skrbjo za slovenski naraščaj tudi v novi do-natorski akciji. S tokratno akcijo so se odločili, da ponudijo finančno pomoč mladim mamicam s statusom študentk, ki jim ob obilici študijskih obveznosti in finančni stiski darilo Vzajemne zagotovo pomeni dobrodošlo pomoč. V donatorski akciji Darilo študentkam tako Vzajemna vsem rednim in brezposelnim izrednim študentkam, ki so ali bodo postale mamice v obdobju med 1. junijem lani in 31. majem letos, podarila bon v vrednosti 15.000 tolarjev, s katerimi bodo lahko v Baby centrih po vsej Sloveniji nakupile opremo za svojega dojenčka. Vsem tistim mamicam, ki bodo v tem
času rodile več otrok, bo Vzajemna darilni bon podarila za prav vsakega novorojenčka.
Darilo študentkam je le ena v nizu donatorskih aktivnosti Vzajemne. Že v letu 2000 je osmim zdravstvenim domovom, domu upokojencev Celje in Onkološkemu inštitutu Ljubljana podarila deset defilibratorjev, ki pomagajo pri oživljanju ljudi, v letu 2002 pa je vse slovenske porodnišnice obdarovala s foto-terapijskimi lučmi za zdravljenje zlatenice pri novorojenčkih.
"V Vzajemni smo vedno pripravljeni pomagati, saj je naše temeljno načelo poslovanja vzajemna solidarnost, s čimer Vzajemna zagotavlja, da mladi pomagajo starejšim, zdravi pomagajo bolnim ... Tokrat smo se odločili, da pomoč ponudimo tudi mladim mamicam in študentkam, ki se znajdejo na pomembni življenjski preizkušnji. S simboličnim izrazom podpore želimo pokazati na podoben koncept, ki ga zasledujemo pri Vzajemni," je povedal Oskar Sa-lecl, direktor poslovne enote Maribor ob podelitvi 300. bona.
In kako do darilnega bona? Vse študentke, ki bodo do 31. maja letos postale mamice, naj ob rojstvu otroka priporočeno
po pošti (na naslov: Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Vošnjakova ulica 2, sektor za trženje, 1000 Ljubljana, pripis "Darilo študentkam") ali osebno ob obisku katere koli njihove poslovalnice posredujejo dokumente, potrebne za pridobitev darilnega bona. Redne študentke potrebujejo potrdilo o statusu študenta, ki ne sme biti starejše od dveh mesecev, ter kopijo izpisa iz rojstne matične knjige za otroka. Brezposelne izredne študentke pa morajo poleg tega podpisati tudi izjavo o resničnosti podatkov, ki jo dobijo v poslovalnicah Vzajemne, če pa bodo dokumente za pridobitev darilnega bona pošiljale po pošti, lahko izjavo o resničnosti podatkov dobijo tudi na [OU v Ljubljani ali Mariboru.
PR
Haloze • Meddržavna turistična cona
Na poti brez potnega lista
Prehod državne, bodoče schengenske meje, si bodo turisti, prijavljeni v Sloveniji ali sosednji Hrvaški, lahko privoščili tudi brez potnega lista. Seveda ne povsod, ampak le na območju bodoče turistične cone Haloze - Zagorje od Zavrča do Rogatca.
"Gre za enega od treh tovrstnih projektov turističnih obmejnih con, ki jih je finančno podprla tudi država in zanje ob celotni slovensko-hrvaški meji namenila skupno 80 milijonov tolarjev. Seveda takšna cona ne more nastati povsod, temveč le na tistih območjih, ki izpolnjujejo določene zahteve glede števila zanimivih turističnih potencialov, ob predpogoju, da takšno cono sooblikuje in finančno podpre tudi Hrvaška. Nam je to uspelo med prvimi," pravi Jernej Golc z razvojne agencije Halo, ki je pri-pravljalec tega projekta.
Turistična cona pravzaprav pomeni določeno območje, na katerem bo gibanje turistov neomejeno ne glede na potek meje med državama. "Turisti, ki bodo imeli svoj domicil v Sloveniji, enako pa velja tudi za tiste v Hrvaški, bodo lahko peš, s kolesom ali na konju, ne pa tudi z avtom ali avtobusom, prehajali mejo kjerkoli v okviru te cone, vendar le v časovnem okviru enega dneva, kar pomeni, da se bodo do večera morali vrniti v kraj svoje nastanitve. Za neomejeno gibanje po coni bodo morali imeti s seboj, v primeru kontrole, le posebno prepustnico, ki bo veljala mesec dni od dneva izdaje. To prepustnico bodo lahko pridobili v objektu nastanitve, lahko pa jo bodo naročili že pred svojim prihodom."
Jernej Golc: "Prednosti turisti~ne cone so številne!"
Za celotno območje Turistične cone Haloze - Zagorje bo izdelan tudi poseben zemljevid z označbami vseh prehodnih mejnih točk, sprehajalnih ter pohodniških poti, kolesarskih stez, konjeniških poti, turističnih zanimivosti in na-stanitveno-gostinskih ponudnikov. Že v sedanji fazi izdelave zemljevida turistične cone je evidentiranih 56 cerkva, 21 arheoloških najdišč, 11 gradov in dvorcev, 20 naravnih znamenitosti, 13 športno-rekreacijskih prostorov, 8 razglednih točk, 10 prenočišč, 4 hoteli in 31 gostinskih ponudnikov (vino-toči in turistične kmetije), pri čemer med največje turistične zanimivosti spadajo grad Borl, Ptujska in Donačka gora, krajinski park Šturmovec, grad
Trakoščan z okolico, Ravna gora, jama Vindija in arboretum Opeka.
Nosilke projekta Turistična cona Haloze - Zagorje, ki se je oblikoval lani, so vse ha-loške občine na naši strani meje, v sosednji hrvaški pa ga je podprlo 12 obmejnih županij. Bistvene prednosti turistične cone, ki bo uradno odprta predvidoma junija, so, ob zmanjševanju vpliva meje med obema državama, tudi ali predvsem v pridobivanju posebnih državnih subvencij in ugodnejših kreditov za razvijanje turistične in gospodarske dejavnosti, do katerih bodo imeli pravico domači investitorji iz Haloz.
SM
Gorišnica • Slovesnost pri županu
Sprejem za Boštjana Polajžerja
Zupan občine Gorišnica Jožef Kokot je mlademu doktorju znanosti Boštjanu Polajžerju, doktorat iz elektrotehnike je opravil pred tridesetim rojstnim dnem, priredil poseben sprejem, na katerem mu je v znak spoštovanja občine za njegov dosežek izročil maketo Dominkove domačije.
"Danes je zelo malo mladih ljudi s tako visoko izobrazbo, ki ostanejo doma in jih ne zvabi tujina. Zato smo toliko bolj ponosni, predvsem pa ve-
seli, da ostajate naš občan, da boste svoje znanje posredovali mlajšim rodovom ter tako doprinesli k razvoju občine. Hkrati se vam zahvaljujemo
Župan Jožef Kokot je doktorja znanosti Boštjana Polajžerja ob voš~ilu nagradil še z maketo znane Dominkove doma~ije.
tudi za vaše aktivno delo na kulturnem področju in vam v prihodnje želimo še veliko uspehov," je na krajši slovesnosti dejal župan Kokot.
Boštjan Polajžer je namreč tudi vodja tamburaškega ansambla, sicer pa je zaposlen na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in elektroniko.
"Doktoriral sem na osnovi direktnega doktorskega študija, tik pred zagovorom disertacije pa mi je povsem odpovedal računalnik, ampak smo potem zadevo vseeno rešili. Vsekakor pa si bom tudi vnaprej prizadeval za aktivno podporo mladim naše občine tako na področju kulture kot na področju izobraževanja in študija," je zagotovil Polajžer.
SM
Bukovci • Najstarejši korant Franc Kukovec
Korant ni več to, kar je bil včasih
V Bukovcih, sredi korantove dežele, smo v teh predpustnih dneh obiskali 68-letnega Franca Kukovca, ki velja za najstarejšega, še vedno aktivnega koranta.
Kukovčeva domačija v Bukovcih 102 je že od daleč videti lepo urejena. Ko pa stopiš na dvorišče, kmalu ugotoviš, da gre za skrbnega gospodarja, saj je vse urejeno in na svojem mestu. Tudi v topli kuhinji se ne znebiš tega občutka: vse skupaj pa kot piko na i potrdi gospodinja Marija, ki nama postreže z domačim kruhom in kapljico.
Gospod Kukovec, kdaj ste se prvič srečali s korantijo, s koranti?
"Kje je že to. Ko sem bil star 3 leta, so mi oča prvič opasali zvonce. To so bili še konjski zvonci, taki, ki so jih obešali na konje, ko so vlekli sani. Pozneje smo si kot šolarji že pričeli delati korantije kar sami. Za kožuh so nam služili skupaj sešiti posušeni zajčji kožuhi, za čako kakšna stara in prenarejena usnjena aktovka, na kateri si si izrezal luknje za oči in nos. Namesto pravih zvoncev pa smo si na vrv obesili na eni strani stisnjene pločevinke z zakrivljenimi žeblji namesto "comflekov". To je bilo za tiste čase dovolj, več ni bilo možno dobiti."
Kdaj pa ste postali pravi korant?
"Prvič sem šel v prave ko-rante s 17 leti, ko sem se kot mladenič priključil tedanji skupini bukovskih korantov. To, da so me sprejeli medse, je bil zame nepozaben dogodek, veste, to je bila takrat za vsakega fanta velika čast."
Koliko dni pred pustom pa ste takrat koranti lahko pričeli skakati naokrog?
"To je staro pravilo, {ele v no~i po sve~nici smo si lahko opasali zvonce in začeli
Najstarejsi korant Franc Kukovec med preverjanjem svoje maske, ki je prezimila na podstrešju.
So veljala pri prvih obhodih korantov kaka pravila?
"Ja, malo drugače je že bilo kot danes. Po svečnici smo se običajno zbrali še večkrat in šli skakat samo z opasanimi zvonci, brez kožuhov, gamaš in rut. Nikoli se nismo najav-ljali, šli smo pač, "zružili" in odšli naprej. A Bog varuj, da bi se obleki v celo korantijo pred malim fašenkom, to pa ne. Včasih je bilo tako."
Kaj ste pa potem počeli na mastno nedeljo?
"Nič posebnega, mogoče smo še šli kam s sami zvonci, na mastno nedeljo pa je bilo običajno po vaseh veliko veselic in tam smo bili tudi mi. Ce si ga malo imel, si noč običajno prespal kar na peči, da si se lahko v ponedeljek zjutraj, to je šele dan pred pust-
nato gospodinji in ostalim, a kape nisi smel sneti. Le če so te povabili v hišo, skozi vrata, si moral s hrbtom naprej in šele znotraj si se lahko odkril."
Pa so vas kaj pogostili?
"Kakor kje, ponekod si dobil samo kozarček vina, če so
ni vozil. Navadno smo odska-kali proti Stojncem in mogoče še kam, nazaj v Bukovce pa smo se vrnili okoli štirih, petih popoldne in se utrujeni slekli, da so se v naše korantije lahko oblekli mlajši fantje, tisti, ki še niso imeli svojih ko-
Foto: M. Ozmec
Tudi korantovi zvonci so še v dobrem stanju.
Franc Kukovec (prvi z desne), ko je začel s skupino takratnih bukovskih korantov na fašenski torek leta 1953.
malo nabirati kondicijo. Mi smo imeli navado da smo se zbrali na vasi, kakšno rekli in potem odskakali brez kožuhov in kap, samo z opasanimi zvonci, do sosednjih vasi. Naš obhod je bil ponavadi od Bukovcev do Sobetincev, potem dalje do Prvencev in nazaj proti Markovcem. To je bilo kar precej, ob koncu pa smo se radi zbrali v vaški gostilni, kaj popili in zapeli, ampak ne toliko kot sedaj, saj že denarja ni bilo toliko, kot ga je danes."
nim torkom, oblekel v celega koranta. Včasih smo bili tako neučakani, da smo se oblekli že v mraku, da smo ja bili čimprej koranti."
In kaj ste potem počeli tisti ponedeljek?
"Navadno je vsak pravi ko-rant najprej "zružil" po domačem dvoru, pred svojo domačijo, nato pa obletel svoj okoliš. Od hiše do hiše, najprej k sorodnikom, potem k znancem in tako naprej. Ko si priskakal na dvorišče, si samo "zružil" in zamahal z ježevko, dal roko najprej gospodarju,
imeli še kaj kolin ali tunke, pa so tudi malo narezali. Najpogosteje so nam ponudili kuhano svinjsko glavino, to je bila korantova južina, če ni bilo tega, pa malo zaseke in luka. A krofov ne, saj so jih pekli le na pustni torek. Jedli smo običajno stoje, saj z zvonci nisi mogel za mizo. Ko je vsak opravil svoj obhod, smo se po navadi zbrali pred gostilno, se združili v skupino in skupaj šli po okoliških vaseh. Do Spuhlje, Zabovcev, tudi do Borovcev in Gorišni-ce smo včasih skakali. Kape smo imeli ves čas na glavi, nihče se ni odkrival, razen na kakem delu brez hiš, tam smo se hitro za nekaj časa odkrili, da nas ni nihče videl v obraz. Nazaj grede pa smo se obvezno ustavili v Muretincih, kjer je bila običajno veselica. Tam smo noreli do polnoči, potem pa prespali v kaki hiši, kar v kožuhih."
Najbolj veselo pa je zagotovo bilo na pustni torek?
"Kako pa ne! Že rano smo nadaljevali, vse peš, nihče nas
žuhov. Oni so potem običajno lahko skakali še do polnoči."
Kaj pravite na to, da so danes koranti tudi ženske?
"Ne jezite me, kake ženske. Nikoli niso bile v korantiji, ko-rantic ni in jih tudi ne sme biti. Je samo korant in to je lahko samo fant, moški. Vse drugo je nesmisel, neka nora moda. Sicer pa tudi koranti niso več to, kar so bili. Korant je lahko vsak, ki ima dovolj denarja, da si kupi korantijo, pa tudi obnašajo se drugače, ne držijo se tradicije in pravil, so kot kaki manekeni."
Pravijo, da se vedno skačete, kako bo letos z vaso ko-rantijo?
"Tako kot vseh 51 let nazaj, vzel jo bom s podstrešja, jo očistil in ko bo naša bukovska skupina pripravljena, se jim bom pridružil. Lani smo poleg domačih fašenkov nastopali tudi drugod po Sloveniji, mislim, da bo tako tudi letos in jaz bom zagotovo poleg, če me, bog ne daj, ne bo doletela kaka bolezen ... "
M. Ozmec
Od tod in tam
Slovenska Bistrica / Podelili Romihovihova priznanja
Priznanja Štefana Romiha na področju ljubiteljske kulture za leto 2003 so prejeli dr. Miran Arbeiter, Silvo Husu, Alojz Lesnik, Nada Milošič in Jožica Smogavec.
Romihovo plaketo s listino za vrhunsko folkloro je prejel Branko Fuchs iz Poljčan, ustanoviteljpoljčanske folklore, zbiratelj, publicist, raziskovalec in mentor na področju etnokoreologije, človek, ki je z dušo in telesom predan ljudskemu izročilu svoje bližnje okolice. Drugo Romihovo plaketo z listino so podelili mešanemu pevskemu zboru KUD Štefana Romiha Črešnjecev. Zbor je pod vodstvom zborovodkinje Darje Belič, ki zbor vodi dvanasjst let, v zadnjih štirih letih dosegel nekaj vrhuncev. Od adventnega petja na Dunaju leta 2000 do nastopa 2001 v Pragi, ko so na mednarodnem tekmovanju amaterskih zborov v kategoriji mešanih zborov prejeli zlato plaketo in še na istem tekmovanju zlato plaketo za najboljšo izvedbo narodne pesmi izmed vseh nastopajočih zborov. Lani so nastopili na mednarodnem tekmovanju v Veroni ter osvojili srebrno plaketo, v Portorožu pa so odprli šesti mednarodni festival pevskih zborov iz vse Evrope. Letos julija pa se bodo udeležili olimpiade pevskih zborov v Bremnu.
Vida Topolovec
Ptuj / Mlada liberalci za kulturo
Foto: MZ
Člani in članice Mestnega odbora Mlade liberalne demokracije Ptuj so 7. februarja, na ptujskih ulicah razdeljevali letake o Prešernu. Kot je dejal predsednik mestnega odbora mladih liberalnih demokratov Vasja Strelec, je bil namen akcije mimoidoče spomniti na to, kdo je bil Prešeren in kaj pomeni Prešeren v slovenskem kulturnem prostoru. Na letaku so v kratkem predstavili Prešernovo življenje in njegovo pesniško ustvarjanje, mimoidoči pa so letake z veseljem sprejeli.
Mojca Zemjari~
Lenart / Ob kulturnem prazniku
Foto: ZS
Na proslavi ob kulturnem prazniku so nastopili moški pevski zbor Obrtnik Lenart, vokalni kvintet Završki fantje, učenci Glasbene šole Lenart, učenci osnovne šole Lenart, Plesni klub Talia iz Lenarta in Twirling, plesni in mažoretni klub Lenart. Zbrane je pozdravila Marjetka Šenekar, lenarška aktivna kulturna delavka, učiteljica in mentorica. Spregovorila je o liku človeka, ki zraven službe še aktivno deluje v kulturi. Na proslavi so podelili tudi priznanja ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem. Priznanja, ki jih je podelila predsednica ZKD občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana Marija Šauperl, so prejeli: Saša Lovrenčič iz Benedikta za dolgoletno delo v kulturnem društvu in kulturno delovanje v Benediktu, Milenka Srnko iz Jurovskega Dola za dolgoletno delo v folklorni skupini, Katarina Dobaja iz Sv. Trojice za dolgoletno sodelovanje v raznih pevskih zborih in prepevanju ljudskih pesmi, Janez Vakej iz Sv. Ane za 30-letno prepevanje v pevskem zboru in Marko Škof iz Lormanja za aktivno delo pri Slovenskogoriškem pihalnem orkestru MOL iz Lenarta. Program je koordinirala Darja Ornik, povezovala pa Romana Fekonja. Po proslavi pa so članice društva kmečkih žena in deklet iz Lenarta pripravile v občinski avli pogostitev.
Zmago [alamun
Ormož • Zaskrbljeni nad prihodnostjo
Prašičerejci bijejo plat zvona
Po anketi, ki jo kot edini v Sloveniji že dve leti zapored izvajajo v Združenju rejcev prašičev Ormož, je stanje ormoških prašičerejcev vsako leto slabše. Število rejcev se zmanjšuje, za investicije zmanjkuje denarja, izpad bruto dohodka pa je bil v enem letu kar 60-odstoten.
Težav, s katerimi se srečujejo ormoški rejci prašičev, vključeni v Združenje, je toliko, da sta njihov obup in nezaupanje v prihodnost povsem razumljiva. V letu 2002 je bilo v Združenju še 33 članov, lani jih je bilo že osem manj, ker so se prenehali ukvarjati s prašičerejo, tudi zaradi preusmeritve v drugo, bolj profitabilno proizvodno panogo.
"Poleg neustrezne državne politike, ki nas kar naprej zasipava z novimi predpisi, pravilniki, direktivami in zakoni, nas je zelo prizadela še izguba hrvaškega trga in majhnost posesti naših kmetov," pravi Slavko Perc, predsednik Združenja, in pri tem dodaja, da so prašiče-rejci v težavah že dobrih deset let, zadnji dve leti pa stanje postaja nevzdržno, kar dokazujejo tudi rdeče številke v letni bilanci.
"Kot najbolj plastičen primer, zakaj ni denarja za preživetje, še manj za nujno potrebne investicije, je primerjava cen izpred desetletja in danes. Tako
Tajnik Ivan Puklavec, predsednik Slavko Perc in član upravnega odbora Martin Rudolf (od leve) ne vidijo razloga za optimizem.
je pred desetimi leti znašala odkupna cena prašiča (žive teže) 250 tolarjev, za krmilo (BEKl) je bilo treba odšteti 28 tolarjev, maloprodajna cena prašičjega mesa pa se je gibala med 600 in 700 tolarji na kilogram. Danes je odkupna cena prašiča (bekona) 230 tolarjev, cena omenjenega krmila 55 tolarjev, v trgovinah pa se prodaja od 1200 tolarjev navzgor. Stroški
reje so se dvignili za sto odstotkov in več, prav tako maloprodajne cene, odkupne cene pa so ostale enake oziroma celo padajo!"
Ormoški rejci pa imajo težave tudi z zakolom prašičev, saj je najbližja klavnica na Ptuju: "Za določene rejce to pomeni, da morajo prašiče peljati tudi do 40 kilometrov daleč in tudi če pri tem ne upoštevamo vseh
zahtev v zvezi z načinom prevoza živali, predstavlja že sam prevoz nemajhne stroške. To težavo bi lahko rešili z izgradnjo vaške klavnice, ki pa je zelo draga, ali pa z državnim regresiranjem prevoza."
Izgradnja vaške klavnice bi zahtevala sofinanciranje rejcev v višini 52.500 eurov, po izvedeni anketi pa bi se za denarno vlaganje vanjo odločilo le 10 od skupno 25 rejcev v Združenju, za ostale je strošek očitno previsok. Vse več težav pa se pojavlja tudi z odkupom prašičev domače reje. Ta je neorganiziran, kmetje pa iščejo rešitve vsak po svoje: "V občini Ormož nimamo realiziranega odkupa. Zadruga izvaja le občasne odkupe, ki pa so nezanesljivi, zadnji izveden je bil lani junija. Velikih klavnic na našem področju ni, poleg tega pa se te zelo izogibajo odkupu nekaj prašičev in raje odkupujejo velike serije iz farm!" Posledice so seveda vidne, tako v zmanjševanju števila živali in zmanjševanju čred kot v prodaji.
Prašičereja • Proti madžarski svinjini
"Pozdravljamo hitro odločitev vlade!"
Potem ko je v začetku prejšnjega tedna med slovenskimi prašičerejci pošteno zavrelo zaradi ponovnega subvencioniranega uvoza madžarske svinjine, je vlada tokrat odreagirala pravočasno in v nekaj dneh uvedla začasni zaščitni ukrep, s katerim je približno izenačila cene domače in madžarske svinjine.
Slovenski trg je za sosednjo Madžarsko še posebno zanimiv, saj slovenska prašičerejska proizvodnja ne pokriva vseh domačih potreb, medtem ko se Madžari ves čas ubadajo s presežki svinjine.
"Slovenski prašičerejci z lastno pridelavo krijemo okoli 75 odstotkov domačih potreb, razlika se uvaža. Proti samemu uvozu prašičjega mesa iz Madžarske nimamo nič, če ta uvoz ne bi bil subvencioniran, s tem pa je cena madžarske svinjine seveda precej nižja od naše in zanimivejša za mesno-predelovalno industrijo," pojasnjuje predsednik združenja rejcev prašičev Ptuj
Marjan Hameršak.
Kot je znano, je Madžarska 29. januarja uvedla izvozne subvencije za izvoz živih prašičev in za izvoz prašičjega mesa, ki bodo veljale do vstopa Madžarske v EU, prvi tovornjaki s prašiči pa so se v Sloveniji znašli že takoj po tem.
Subvencija madžarske vlade znaša 0,5 evra po kilogramu svinjskega mesa, kar slovenski prašičerejci označujejo kot odkrito politiko dumpinških cen:
"Madžarska vlada daje izvozne subvencije zato, da se pravočasno reši viška svinjskega mesa, ki ga pridelajo v državi, saj bodo morale države pristopnice po letošnjem maju plača-
Predsednik ZRP Ptuj Marjan Hameršak: "Država je tokrat reagirala pravočasno, vse težave prašičerejcev pa vendarle še niso rešene."
ti EU pogodbeno kazen v višini 536 evrov na tono mesa, če bodo imele na zalogi več kot za mesec dni blagovnih rezerv prašičjega mesa."
Vlada je tokrat posredovala precej hitreje kot lani, saj je že v četrtek (12. februarja) sprejela sklep o uvedbi začasnega ukrepa, ki je sicer, po drugi strani, povzročil veliko negodovanja predstavnikov mesne industrije, saj jim je s tem onemogočen nakup cenejše svinjine. "Vlada je s tem ukrepom uvedla posebno dajatev, prele-vman, v višini 130 tolarjev na kilogram prašičjega mesa in 60 tolarjev na kilogram žive teže ter tako kompenzirala madžarske izvozne subvencije. Ta ukrep bo, prav tako kot madžarski, veljal do vstopa v EU.
Prašičerejci smo s hitrim odzivom vlade zadovoljni, čeprav tudi to ne rešuje povsem naših, že dalj časa trajajočih, težav," pravi Hameršak.
Po njegovem mnenju je namreč v teh dneh cena prašičjega mesa za dobrih 15 odstotkov prenizka za pokrivanje vseh stroškov proizvodnje: "Kriza prašičerejcev se pravzaprav vleče že leto in pol. Lanski ukrep kmetijskega ministrstva, gre za neposredna plačila, je sicer nekoliko omilil težave, vendar je bilo nadomestilo izplačano za prekratko obdobje in ni po-
krilo dejanskih izgub," zatrjuje Hameršak in se pri tem sklicuje na izračune, ki jih je naredilo Gospodarsko-interesno združenje prašičereje Slovenije in iz katerih je razvidno, da naj bi bilo pod nivojem bazne cene (349 SIT na kilogram) brez državnega nadomestila prodano 2350 ton prašičjega mesa, kar pomeni skoraj 200-milijonsko izgubo za prašičerejce. "Dejanska odkupna cena svinjskih polovic ponovno pada pod bazno ceno svinjine že nekje od novembra lani, oziroma bolj točno od 42. tedna lanskega leta in ta trend padanja cene se nadaljuje tudi letos.
Prašičerejci imajo vse manj denarja in vse manj živcev. Kakor hitro je prašičerejska kmetija ob potreben kapital, ne more več vlagati v razvoj, selekcijo in obnovo črede, zmanjkuje denarja za nakup kvalitetne krme, lanska suša pa nas je prisilila še v dodatno dokupovan-je žit, da sploh lahko obdržimo črede."
Na srečo je s hitrim državnim ukrepom drastični padec cen domače svinjine preprečen, vendar pa državna politika domače prireje prašičev, po oceni rejcev, še vedno ni povsem zadovoljiva in na takšni ravni kot je v nekaterih drugih državah.
SM
"Se bolj kot zmanjševanje števila plemenskih svinj in merjascev je zaskrbljujoč padec prodaje prašičev. Skupna vrednost prodaje v letu 2002 je namreč znašala nekaj čez 170 milijonov tolarjev, lani pa le še dobrih 108 milijonov tolarjev," niza podatke tajnik Združenja Ivan Puklavec.
Kot dodaten udarec prašiče-rejcem je vodstvo ormoškega Združenja ocenilo novo vladno nitratno direktivo, ki bo predvidoma izdana letos: "S to direktivo bo omejena količina vnosa dušika v zemljo, in sicer do 170 kilogramov na hektar. Za naše kmete, ki imajo v povprečju v obdelavi 5,4 hektarja svojih in 3,8 hektarja najetih njivskih površin, bo to še posebno obremenjujoče, saj ne bodo imeli kam z gnojnico. Seveda je z ekološkega vidika to povsem razumljivo, vendar pa po drugi strani ta ukrep preprečuje povečanje fizičnega obsega reje, saj bo ta potem možen le z dokupom zemlje. Mislimo, da bi država ob tako
strogem upoštevanju ekoloških kriterijev morala nekaj narediti tudi na področju prašičerej-ske ekonomike. Takšen ukrep namreč še dodatno zmanjšuje konkurenčnost naših rejcev, predvsem tistih, ki bi se radi s prašičerejo resno ukvarjali in širili čredo, saj je ne bodo mogli, razen z dokupom zemlje. Vse to pa zahteva investicijski denar, ki ga s sedanjimi odkupnimi cenami ni možno zbrati!"
V ormoškem Združenju rejcev prašičev zelo kritično ocenjujejo tudi neprenehno spreminjanje in dopolnjevanje pravilnikov, ki jim kmetje komaj še sledijo: "Skrajni čas je, da se vlada drugače spoprime s problematiko prašičereje doma. Subvencije niso rešitev, država bi morala najprej finančno podpreti investicije, potem pa izvajati bolj kot ne neživ-ljenjske pravilnike in uredbe, sicer bo domači prašičerejski proizvodnji v kratkem odklen-kalo!"
SM
ŠC Ptuj • Kmetijska šola
Prikaz rezi
Prejšnji teden smo obiskali kmetijstvo na Grajenščaku, ki deluje v okviru Poklicne in tehniške kmetijske šole na Ptuju. Šola je pripravila prikaz sodobne rezi v vinogradu in sadovnjaku.
Cvetka Pintar je demonstrirala rez jablan
Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Cvetko Pintar, kmetijsko inženirko sadjarstva in vinogradništva, in Ano Vindiš, inženirko kmetijstva, ki poučuje praktični pouk. K prikazu rezi v vinogradu in sadovnjaku povabili vse zainteresirane, od vrtičkarjev do pridelovalcev sadja in vina. Pokazali so redno spomladansko rez, saj veliko ljudi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z vrtnim sadjarstvom, dostikrat ne pozna niti osnovnih postopkov v zvezi z rezjo, zato je vsako leto za tovrstno izobraževanje veliko zanimanja. Dostikrat pripravijo prikaz tudi pri kakšnem vrtičkarju. Na ta način šola ohranja stik z okoljem, z vinogradniki in sadjarji, posebej pa z majhnimi proizvajalci. Zainteresirane seznanjajo z z novostmi, posebej z integrirano pridelavo grozdja, saj je na našem področju vedno več vinogradnikov, ki dajejo prednost kvaliteti pred količino.
Predavatelji se trudijo prepričati pridelovalce naj bodo ukrepi pri zaščiti vinogradov in sadovnjakov prijazni do okol-
ja, zato svetujejo manjše obremenitve trte, manjšo uporabo reprodukcijskih sredstev, od škropiv do mineralnih gnojil.
Kmetijska šola izvaja tudi izobraževanje pridelovalcev hrane, ki uporabljajo fitopatološka sredstva, v veljavi je namreč zakon, ki zahteva od vseh, ki svoje pridelke škropijo, da opravijo preizkus znanja oziroma izpit za izvajalca zaščite rastlin. Odziv za tovrstno usposabljanje je bil zelo velik, tečaji, ki so veljali okrog 14 tisočakov, so bili organizirani po številnih krajih (teh seminarjev še bo več), saj bo kmetijski inšpektor tiste (v zakonu piše tržne proizvajalce), ki takšnega preizkusa ne bodo opravili, lahko kaznoval. V glavnem so se usposabljanju odzvali kmetje in trgovci.
Že nekaj let pregledujejo tudi ustreznost škropilnic in posebej velja opomniti tudi manjše pridelovalce, ki svoje pridelke škropijo, da je potrebno pregledati tudi manjše, torej tudi nahrbtne škropilnice.
Franc Lačen
Foto: FL
Ptuj • V klubu ni počitka
Kurentanc na Ptuju
Pred tremi leti je klub ptujskih študentov (KPS) v Ulici Viktorina Ptujskega odprl lokal Kolnkišta. Lokal je že ob odprtju obljubljal, da bo drugačen. Kolnkišta ni tipičen kafič, saj poleg gostinske ponudbe postreže tudi z različnimi kulturnimi nastopi mladih umetnikov. Za Kišto lahko v eni besedi sklenemo, da je prostor, ki kulturno krepi mlade s Ptujskega.
Od nedavnega je Kultum, podjetje, ki upravlja Kolnkisto, v celoti v lasti KPŠ. Upravitelj, oziroma ta glavni, je v Kišti Peter Ladic, ki je med klepetom zaupal, da so ptujski študentje tretji rojstni dan Kolnkište proslavili z nastopom skupine Ja-raraja. Nepopisna zabava je bila tudi minuli petek, ko je lokal Kluba ptujskih študentov praznoval tretjo obletnico uspešnega delovanja. "Za Kolnkišto lahko recem, da je na Ptuju center mladinskega kulturnega dogajanja. Sicer k nam zahajajo tudi starejši, a se mi zdi, da jim je vcasih kar malo nerodno priti, ker menijo, da je to le lokal za mlade. To ni res. Z nastopi v Kolnkišti poskušamo zadostiti okusom širše generacije. K nam so vabljeni vsi, ki se po srcu počutijo mlade. Poleg številnih
filmskih retrospektiv imamo v Kolnkišti tudi redne koncerte. Pri nas so že nastopili številni glasbeniki iz domovine in tujine. Iz tujine smo gostili glasbenike iz vseh sosednjih držav, držav bivše Jugoslavije, Anglije, Amerike in Avstralije, večkrat pa so nam zaigrale tudi romske skupine. Poleg omenjenega je Kolnkišta gostila tudi različna predavanja in izobraževanja, okrogle mize o aktualnem dogajanju, literarne večere, gledališke predstave, tematske večere (jugo žur, disco night), klasične zabavne žure z nekomercialno glasbo, turnirje v kartanju in šahu ter degustaci-je hrane in pijače. Pred kratkim smo s praznovanjem kitajskega novega leta Ptuju predstavili kitajsko kulturo, v lokalu pa smo imeli že tudi predstavitev me-
Utrinek z lanskega Kurentanca.
Foto: ARHIV KPS
hiške kulture in orientalski večer," je pojasnil Peter Ladič in dodal, da v KPŠ-ju ne želijo, da je Kolnkišta navaden lokal, ampak naj bo Kišta lokal, kjer se zmeraj kaj dogaja. Poleg študentskim žepom primernih cen lahko gostje Kolnkište izbirajo med zelo veliko ponudbo čajev, Ladič pa je z zadovoljstvom po-
Koncert Jararaje je bil eden izmed najboljših v zgodovini Kolnkište.
Od februarja ima KPŠ uradne ure na Infotočki. Po novem si je tako vsak dan med 10. in 20. uro možno urediti vse v zvezi s članstvom in ostalimi rečmi v zvezi s klubom. Sicer pa je Infotočka s šestimi računalniki in brezplačnim dostopom do interneta odprta vsak dan med 9. in 21. uro.
Viktorinov večer • Stopinje v svetlobo
Večer glasbe in poezije
Viktorinovi večeri v samostanu so postali stalnica kulturnega življenja na Ptuju. Mesec februar je zaradi Prešerna poudarjeno posvečen kulturi.
Pesniška zbirka Stopinje v svetlobo mariborske pesnice Majde Senica Vujanovič je njena že deveta zbirka. Sedaj upokojena učiteljica piše poezijo, prozo in tudi otroško literaturo. Je članica Mariborske literarne družbe, izdajateljice zbirke. Z ilustracijami Irene Polanec iz cikla Eva je to ena najlepših knjig, izdanih v zadnjem času. Zbirka je, kot pravi literarni teoretik in pisec spremne besede Denis Poniž, navdahnjena z metafizičnim zaznavanjem človekovega položaja v svetu, ki mu grozita molk in brezbrižnost. Pesnič-ina izpovednost pa se navdihuje tudi v zavesti, da so besede, izrečene s čistim srcem in upanjem, z vero in odpuščanjem, človekovo poslednje pribežališče, njegov edini resnični dom. Religioznost pesnice je globo-
ka, pristna in vodi k človekovem bistvu.
Naš ptujski pesnik, minorit pater Mirko Pihler, je leta 1994 izdal svojo prvo pesniško zbirko Večerni spomini. Pater Mirko je po končani osnovni šoli v Dornavi, gimnaziji na Ptuju in v Zagrebu končal teološko fakulteto v Ljubljani. Župniko-val je po Sloveniji; sedaj se je vrnil na izvir, ponovno je na Ptuju kot župnik župnije sv. Jurija. Pisec spremne besede Marjan Kovačevič-Beltram zapiše, da pesniški prvenec p. Mirka Pihlerja sodi med prvin-sko in tematsko raznovrstno liriko. Spomini se prebudijo v večerni samoti in ga ponesejo k njegovim najbližjim, k trpečim ljudem po svetu in v rojstni kraj. Iz teme in samote, iz trenutkov duhovne zbranosti pelje svetla pot k dejavnemu,
polnemu in pravemu življenju. Kot pravi Beltram, je za Pihlerjevo poezijo značilna izvirnost, bogata vsebina in metafizika ter moderne pesniške oblike. Vendar je potrebno z branjem vzpostaviti neposredni stik z verzi in njihovo iz-povednostjo. Zbirko Večerni spomini je izdal Minoritski samostan Sostro, avtor pa jo je opremil s lastnimi likovnimi deli.
Poezijo iz obeh pesniških zbirk bo predstavila igralka Alenka Tetičkovič. Z glasbo pa nas bo ta večer začaral Godalni kvartet Feguš. Viktori-nov večer nas bo v petek, 20. februarja 2004, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju z glasbo in poezijo popeljal v svetlobo. Pridružite se nam!
B. Č.
vedal, da imajo zelo dobre odnose z vsemi sosedi in da dobro sodelujejo tudi z Ozaro.
21. februarja, na pustno soboto, pa KPŠ pripravlja tradicionalni Kurentanc, ki se po treh letih seli iz Kidričevega v športno dvorano Mladika na Ptuju. Glede na izkušnje se je v prejšnjih letih Kurentanca udeležilo okrog 800 obiskovalcev (od tega so bili skoraj vsi maskirani), letos pa jih pričakujejo nekaj več. Cena karte je za člane KPŠ 1000, za nečlane pa 1400 tolarjev. Na dan prireditve se bodo karte prodajale po 1800 tolarjev. Karte so naprodaj na Infotočki med deseto dopoldan in osmo zvečer. V ceno karte sta poleg vstopnice všteta tudi kisla juha in krof. Pustni ples v Mladiki se bo pričel ob 19. uri, pestro dogajanje pa organizatorji obljubljajo vse do 4. ure zjutraj. Najboljše skupinske in posamične maske bodo tudi letos nagrajene s praktičnimi nagradami.
Mojca Zemljarič
Tednikova knjigarnica
Dežela Dober tek in še veliko drugega
Danes, 19. 2. 2004, je mastni četrtek, saj je znano, dragi bralci knjigarnice, da je Pust masten okrog ust! Zato vas vabimo ob 19. uri v slavnostno dvorano Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer bo svečana otvoritev razstave ilustracij profesorice likovne vzgoje, samostojne kulturne delavke Urške Stropnik, ki sodi med najmlajšo generacijo uspešnih ilustratorjev in oblikovalcev. Zraven avtorice se bo predstavila zanimiva glasbena zasedba Zračni kvartet Kanta. Fantje, sicer profesorji glasbe, igrajo duhovito, igrivo in zanosno različne glasbene zvrsti od šansona, filmske glasbe, večno zelenih melodij do jazza, dixilenda in slovenske ljudske ter lastne, avtorske glasbe. Zračni kvartet sestavljajo: Janez Vouk (trobenta), Sašo Sonc (saksofon), Matija Varl (pozavna), Branko Rožman (harmonika).
Likovni opus Urške Stropnik je obsežen, saj se ukvarja zraven ilustriranja slikanic, knjig, učbenikov, zbornikov, razglednic, vodičev še z oblikovanjem plakatov, celostnih grafičnih podob prireditev in ustanov, zvezkov za opismenjevanje, embalaže in različnega propagandnega materiala. V knjižni produkciji je Stropnikova opozorila na svojsko in svežo likovno govorico v knjigi Roka Polesa O treh netopirjih založbe Pozoj leta 1997, leto za tem pa je navdušila s podobami v duhoviti ironični zgodbi Milana De-kleve Kako so nastale ZDA istega založnika.
Leta 2001 je Stropnikova ilustrirala odlično pravljično poetično besedilo Bine Stampe Žmavc Drevo srca. Zgodba o razumevanju in ljubezni na sploh, ki se enako dotakne najmlajših in odraslih bralcev, je s slikovno podobo, sončno in toplo, kot je srčna in topla tudi zgodbica, Stropniko-va nadgradila v imenitno slikanico, kjer se iskri radoživost in veselje do življenja.
Urško Stropnik odlikuje jasna, enostavna risba, črta, ki je blizu mladim in najmljašim. Vendar avtorica ne poenostavlja v želji po ugajanju najmlajšim, marveč oblikuje svoje podobe podobno sli-kopisu, ki je bil osnova za razvoj pisave, kakor ugotavlja umetnostna zgodovinarka, izvedenka za slikanice, Maruša Avguštin. Barvna paleta Stropnikove je izrazito topla in pastelna, njene ilustracije so polne humorja in radosti, delujejo prikupno dekorativno in likovno odlično. Se posebej je avtorica nadarjena poznavalka otroške duše, saj z ilustracijami vzpodbuja razumevnja besedil, svoj likovno-pedagoški dar pa je potrdila tudi s pobarvankami — otroškimi knjigami z risbami, namenjeni za pobarvanje (po SSKJ). Le-te so v svoji slikaniški vrsti nekaj posebnega, saj so v primerjavi s tovrstnimi publikacijami za najmljaše, prave male mojstrovine in jih zelo priporočam otrokom do devetega leta starosti. Veliko kreativnih možnosti bodo lahko dogradili in izkoristili v naslednjih barvankah: Preštej in pobarvaj, Pobarvajmo pomlad, Obarvajmo zimo, Pobarvajmo poletje, ki so išle pri založbi Obzorja. Enako imenitne so Zgodbe v sličicah (Hieroglif, 2003), kjer nekatere besede in pojme v zgodbicah nadomeščajo sličice, kar je posbej imenitno za prvobralce in učence prvih in drugih razredov.
Dve knjižni hvalevredni ilustriranji je Stropnikova izdala pri mlajši mariborski založbi Aristej - Jadranke Čunčić Bandov Od kozlička do volička (zbirka Lutkovni odrer) in Gabrijele Kolbič Dežela Dober tek (zbirka Iva). Slednja je zbirka pravljic o znanih jedeh in receptih (Cmoki, Palačinke, Smorn, Zrezki, Mleto meso, Maka-rončki in O grahu). Če je sedmim zabavnim pravljicam in receptom moč očitati nekaj nedoslednosti v besedilu za najmlajše, pa so ilustracije in knjižno oblikovanje Urše Stropnik vredni vse pohvale.
Torej vabljeni nocoj ob devetnajstih na otvoritev razstave Urške Stropnik v svečano dvorano ptujske knjižnice!
Liljana Klemenčič
Povabilo na pravljico z jogo
Čas beži in pust nori! Danes, 19. 2. 2004, je že tretji četrtek v mesecu in vabimo vas na pravljico s pustno delavnico. Dobimo se ob 17. uri v pravljični sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, mali grad, Prešernova 33. Maškare so zaželene! Dobrodošli!
Ptuj • Na otroškem oddelku
Sredi{ko podjetje prineslo pusta
Podjetje [tamberger, d.o.o., iz Sredi{~a ob Dravi, je nadgradilo dosedanje dobro sodelovanje s ptujsko bolni{nico.
Odločilo se je za hvalevredno donacijo v obliki 69
pustnih rekvizitov, ki jih je namenilo otroškemu oddelku
Foto: Črtomir Goznik
Mali bolniki in zaposleni na otroškem oddelku ptujske bolnišnice so se v pustnih oblačilih podjetja Štamberger iz Središča ob Dravi nadvse dobro počutili.
ptujske bolnišnice in tamkaj š-njim zaposlenim.
Mali bolniki so skupaj z zdravstvenim osebjem že prejšnji petek veselo smuknili v pustna oblačila. Dogajanje so dodatno obogatili s pustno pesmijo. Vrtec na otroškem oddelku ptujske bolnišnice bo v letošnjem letu, ko cela ustanova praznuje častitljivih 130 let, praznoval že 10-letnico uspešnega delovanja. Vzgojiteljica Vanja Žuran vedno poskrbi, da pomembni datumi oziroma dogajanja ne obidejo malih bolnikov. Vse to prispeva tudi k hitrejšemu okrevanju.
MG
Pa brez zamere
Odresenik?
Denar in srečno življenje
Ni se dolgo tega, ko je našo deželico pretresala epidemija. Sicer ne epidemija gripe, sarsa ali ptičje gripe, a vseeno je bila to epidemija, kije marsikomu za dan ali dva skrajšala življenje. Ce seveda drži tisto o živcih — češ da pretirano živciranje odščipne življenju kak trenutek ali dva. In ne dolgo tega se je marsikdo v tej deželici živciral ter nervozno prestopal, stopical z ene noge na drugo. Kaj je povzročilo to epidemijo, kakšne vrste je bila? Bi jo bilo mogoče preprečiti, če pa že preprečiti ne, vsaj omejiti? Da, to bi bilo mogoče, a ne s cepivi ali antibiotiki, ampak zgolj z, recimo temu, eno ampulo racionalnosti in zdrave pameti.
Epidemije, ki jo imamo v mislih, namreč ne širi naokoli kakšen mutiran virus ali kaj podobnega, ampak tisti del človeškega karakterja, ki je zadolžen za akumulacijo sredstev finančnega izvora ali, bolj enostavno rečeno, človeško nagnjenje k fični-kom, ki v svoji pretirani obliki preide v pohlep in nezadržno željo po čimprejšnji obogatitvi. Seveda ne mislimo, ko tukaj omenjamo epidemijo, s tem tega, da se bi po vsej Sloveniji začeli masovni ropi bank ter vlomi, ne, z epidemijo mislimo tukaj predvsem eno stvar: igre na srečo, znotraj teh pa predvsem Loto. Loto s svojimi dobitki je tisti, ki vsake toliko časa poskrbi za epidemijo v naši deželi, saj se tu in tam v tej igri, ki jo pozna malodane vsak, nabere bajna vsota denarja, ki čaka nekoga, da ga pobere. Zanalašč smo napisali "nekoga" in ne "srečneža", kot običajno naslavljamo tistega, ki ima tak krompir, da na lističu prekriža tistih pravih sedem številk (teorije zarote v smislu tiste, da je vse vnaprej zmenjeno, pustimo ob strani). Kajti vprašati se je potrebno, ali je tak človek res srečnež. Oziroma, vprašanje, za katerega nam tukaj gre, je, ali bajne vsote denarja res prinašajo srečo, se pravi, ali je mogoče potegniti enačaj med denarjem in srečo, oziroma še drugače, ali enačba denar = sreča drži.
Trdim, da ne. In če se morda marsikdo na tej točki še strinja z mano, pa vseeno med velikim delom ljudstva prevladuje mnenje, da se tako bajnih vsot denarja, kot jih tu in tam ponudi Loto, vsekakor ne gre braniti. Seveda, v svetu, kjer se (skoraj) vse vrti okoli denarja, je tako prepričanje popolnoma normalno in tudi točno. A druga stvar je zmotno misliti, da nam bo bogastvo prineslo tudi srečo, srečno življenje ter samo po sebi rešilo vse naše življenjske probleme kot nekakšen odrešenik ali magična formula. In to mišljenje je globoko zasidrano v podzavesti marsikoga — češ, samo da dobim ta denar, ta jackpot, potem pa bo vse v najlepšem redu, kot v pravljici. Prepričanje, ki ne bi moglo biti dalje od resnice. Ce nič drugega, vas lahko na levi nogi dobi zdravje. Predstavljajte si, da ste novopečeni milijonar, a po tednu dni ugotovite, da imate neozdravljivo bolezen, recimo raka, aids ali, če že hočete, da se vas poloti ptičja gripa. Takrat vam ves denar sveta ne bo podaljšal življenja niti za sekundo (oziroma, če imamo v mislih prej povedano o tem, kako se zaradi Lota večina ljudi živcira, vam torej denar življenje skrajša — kako paradoksalno).
Sicer je res, da so možnosti, da vas takoj po tem, ko postanete milijonar, zvije, relativno majhne, a to tukaj ni pomembno. Pomembno je zgolj to, da denar sam po sebi nikakor ne jamči srečnega in neproblematičnega življenja. Res je sicer, da lahko življenje precej olajša, a da bi v njem videli Odrešenika, to bi bilo pa absolutno napačno. Čeprav v današnji družbi povsem razumljivo.
Gregor Alič
Ptuj • Predavanje o naravi
Živi svet narave
Konec januarja so se v CIDu zbrali prijatelji in tisti, ki ljubijo naravo.
Ob ogledu filma, ki sta ga predvajala zakonca Katarina in Ve-koslav Lašič, so lahko občudovali neverjetno natančne in zanimive posnetke iz življenja ptic v naši bližini. Koliko truda in potrpljenja je potrebno, da nastane takšen posnetek, ve samo tisti, ki se je že kdaj poskusil v opazovanju narave. Koliko odpovedovanj, koliko volje in ustvarjalne želje se kaže v takem pristopu. Ob ogledovanju filma so se rojevala različna vprašanja o tem, ali se danes še zavedamo bogastva, ki ga imamo tudi v naši naravni dediščini. Ali se zavedamo, da nekatere vrste ptic izginjajo pred našimi očmi zaradi zastrupljanja zemlje, uničevanja vodnih virov in podobno?
Ali se še zavedamo naravnih
danosti, ki jih moramo čuvati ob vstopu v Evropo. O tem moramo veliko vedeti, se vzgajati v ljubezni do domače grude tudi z vidika varstva okolja.
Predstavitev svojega ljubiteljskega dela sta zakonca Lašič zaključila s prelepim kratkim filmskim zapisom o življenjski jeseni, ki je lahko lepa, če si jo znamo pričarati in verjeti v lepoto, ki nam jo narava bogato ponuja.
Udeleženci, predvsem starejši, so pogrešali na tem predavanju mlade, ki so še kako odgovorni, da bo narava ostala zdrava tudi za naše potomce. O tem smo dolžni razmišljati vsi, ki imamo občutek za odgovoren odnos do svojega okolja.
Viktorija Dabič
Sv. Tomaž • Uprizoritev Meškove drame
Je Hrast res hrast?
V Kulturnem društvu Fran Ksaver Mesko iz Sv. Tomaža so slovenski kulturni praznik obeležili v nedeljo z uprizoritvijo Meškove drame Pri Hrastovih.
Obenem pa so člani in članice KD nedeljski praznik posvetili tudi 130. obletnici rojstva in 40. obletnici smrti svojega rojaka, župnika in pisatelja F. K. Meška.
Občinstvo pri Sv Tomažu je ob nedeljski predstavi prav do zadnjega kotička napolnilo dvorano doma krajanov. Zanimanje za predstavo pa je bilo večje tudi zato, ker so v drami nastopili domačini — člani tamkajšnjega kulturnega društva. V drami pri Hrastovih nastopa 12 oseb, naslovno vlogo gospodarja Hrasta pa je odigral Ciril Meško iz La-honcev, sicer pisateljev sorodnik.
Režijo predstave je prevzela predsednica kulturnega društva
Ob zaključku prireditve je predsednica KD F. K. Meško čestitala dolgoletnima aktivnima članicama Jožici Rep in Zlatki Majcen za prejeti občinski priznanji — zlato in srebrno Meškovo značko — s področja kulture.
in ravnateljica OS Sv Tomaž Alenka Čurin Janžekovič, ki je o predstavi zapisala: "Godi se v vinorodnih Slovenskih goricah ob začetku prejšnjega stoletja pri veleposestniku in trgovcu s konji ter vinom. Gospodar Hrast je glava družine. Njegova mogočnost in moč se izkazujeta v nasilju, lakomnosti, prešuštvu in brezsrčnosti. Na Hrastovini so pred kratkim pokopali gospodinjo, za Hrastove zakonske in nezakonske otroke ter dekle pa po hčerini smrti skrbi babica Jera. Z ženino smrtjo, ki jo je zagrešil gospodar Hrast, sta začela moč in bogastvo Hrastovine pojenjati. Kot se na koncu izkaže, je čas tisti, ki pokaže, da bo treba kljub Hrastovi neomajnosti poravnati tako finančne kot moralne dolgove."
Sicer pa bodo člani in članice KD Sv Tomaž dramo Pri Hrastovih zaradi velikega obiska gostov ponovili tako v domačem kraju kot tudi v Slovenj Gradcu, kjer prav tako praznujejo pisateljevi obletnici.
Mojca Zemljarič
Destrnik • Revija tamburaških skupin
Tamburanje pridobiva na popularnosti
V organizaciji Območne izpostave JSKD Ptuj, Zveze kulturnih društev in občine Destrnik je bilo v večnamenski dvorani na Destrniku srečanje tamburaških skupin in orkestrov.
da bi se kdo zmotil. Program je bil pester - od ljudskih skladb, tamburaške literature do zabavne glasbe. Vsem je manjkala izrazitejša interpretacija, kjer bi upoštevali karakter skladbe. Pri igranju bi se lahko bolj sprostili, zavedajoč se, da igrajo glasbo iz veselja do igranja."
O drugih instrumentih (boben, flauta ...) pri tamburaških zasedbah je Damir Zajec menil, da so občasno zaželeni, vendar ne prepogosto. Pri izvajanih skladbah pa zagovarja, da naj bi te zasedbe igrale največ ljudsko glasbo in tamburaško literaturo.
Nasploh se je raven tambu-ranja v Sloveniji v zadnjih letih dvignila, kar gre pripisati predvsem izobraževanju in tam, kjer vodijo zasedbe glasbeno izobraženi vodje, je visoka kakovost interpretacije, tehnike igranja, vedno več je tudi kakovostnih
Predstavilo se je sedem zasedb Tamburaški orkester PD Ruda Sever Gorišnica pod vodstvom Draga Korena, Tamburaška skupina Smartno na Pohorju pod vodstvom Hinka Sernca, Dekliška tamburaška skupina Ormož, ki jo vodi Maja Frangež, Tamburaši Kavkler KUD Janko Živko Poljčane pod vodstvom Marijana Dreua, Tamburaši iz Cirkulan KD Cirkulane, ki jih vodi Boštjan Polajžer, Tamburaška skupina PD Cirkovce in Tamburaški orkester KD Franceta Prešerna Videm pod vodstvom Jožeta Smigoca.
Revijo je strokovno spremljal Damir Zajec, ki je nastope takole ocenil: "Nastopajoči so se pokazali kot urejene tamburaške zasedbe s solidno interpretacijo in dobro tehniko igranja. V zadnjih letih so skupine dosegle napredek, saj z lahkoto zaigrajo skladbe in ni nevarnosti,
Prejeli smo
Odgovor na kolumno Pa brez zamere iz 6. št. Štajerskega tednika
Gregor Alič je 12. februarja 2004 v Štajerskem tedniku v rubriki Pa brez zamere razmišljal o praznovanju slovenskega kulturnega praznika na Ptuju. Med drugim je zapisal: "Pogrešali sem tudi direktorja Mestnega gledališča ter Pokrajinskega muzeja, kar se ob njihovem prazniku vsekakor zdi nedopustno in milo rečeno smešno. Morda pa celo žaljivo. "
Aličeva ugotovitev je pravilna, potrebuje pa pojasnilo. Isti dan, ko je na Ptuju potekala slovesnost, sem kot direktor muzeja prisostvoval veliki slovesnosti v Samoboru. V galeriji Prica sem se udeležil predstavitve projekta in odprtja razstave velikega mojstra glasbe in fotografije Bojana Adamiča, pod imenom Zven maske. To je projekt, s katerim že eno leto skupaj z Bistro Ptuj potujemo po Sloveniji in kot kaže tudi v tujini. Razstavo je odprl gospod Peter Andrej Bekeš, veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Hrvaški.
Zaradi pomembnosti razstave sem se odpovedal možnosti, da postanem eden izmed ptujskih nagrajencev. Zares, bilo bi žaljivo, če bi nagrado sprejel v mojem imenu nekdo drug. Odpovedal sem se tudi bogato obloženi mizi na Ptuju, saj je v Samoboru ni bilo...
S spoštovanjem Aleš Arih,
direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj
Tamburaški orkester KD Franceta Prešerna Videm.
glasbil in ta glasba pridobiva na popularnosti, saj igra na tamburico vedno več mladih.
Občinstvo na Destrniku je toplo sprejelo nastopajoče, prisotne pa je pozdravil podžupan Občine Destrnik Branko Zelenko. Srečanje pa so zaključili kurenti tamkajšnjega turističnega društva.
Državno srečanje tamburaških skupin in mandolinskih skupin in orkestrov, skupine nastopajo v revijalnem in tekmovalnem delu, pa bo v Rete-čah pri Skofji Loki, 3. aprila. Razpis JSKD so skupine že prejele.
Nataša Petrovič
Brezplačno izobraževanje
Ljudska univerza Ormož vabi
Na Ljudski univerzi Ormož vabijo k vpisu v brezplačne programe:
1.	Beremo in pišemo skupaj, namenjen staršem za pomoč otrokom pri opismenjevanju in učenju
2.	Kako postati uspešen kmetovalec - podjetnik, namenjen nosilcu ali članu družinske kmetije in podjetnikom
3.	Most do izobrazbe (motivacijski program), namenjen tistim odraslim, ki razmišljajo o vključitvi v nadaljnje formalno strokovno izobraževanje, pa so izobraževanje zaključili pred 10 leti
4.	Proizvodnja izdelkov, storitev podeželskega turizma in dopolnilnih dejavnosti na podeželju, kmetiji, priprava za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij
5.	Računalniško opismenjevanje odraslih za pridobitev osnovnih veščin za delo z računalnikom
Vse navedene programe sofinancirata Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (sektor za izobraževanje odraslih) in Občina Ormož.
Prijava v posamezni program je možna osebno na sedežu Ljudske univerze Ormož, Vrazova ulica 12, dnevno od 8.00 do 15.00, ob ponedeljkih in sredah od 8.00 do 18.00, po telefonu 74155 05, na e-naslov: univerza.ormoz(afna)siol.net
ur
Ptuj • Oljenka za folkloriste Bolnišnice
Skupina, znana po mescanskih plesih
Na letoSnji osrednji proslavi v dvorani Gimnazije Ptuj je oljenko prejela Folklorna skupina BolniSnice Ptuj, ki deluje pod okriljem druStva DPD Svoboda Ptuj.
Za pogovor smo zaprosili Stanka Lepeja, predsednika skupine.
Na osrednji proslavi Prešernovega dne ste prejeli oljenko Mestne občine Ptuj. Kakšni so Vaši občutki?
S. Lepej: Res, prevzel sem to prestižno priznanje. Naj posebej poudarim, da v imenu članov, plesalk in plesalcev Folklorne skupine Bolnišnice Ptuj, ki jo že 28 let uspešno vodi naša mentorica in duša skupine Cvetka Glatz.
Od kod ime Bolnišnica, ko pa delujete pod okriljem DPD Svoboda Ptuj?
S. Lepej:To je dolga zgodba. Leta 1976 je bila ustanovljena folklorna skupina kot ena izmed štirih skupin kulturnega udejs-tvovanja delavcev ptujske bolnišnice. Ustanovil jo je takratni sindikat pod vodstvom Marjana Štolfe. Takrat so slovenski sindikati vodili akcijo ""Kulturo de-
lavcem". V ptujski bolnišnici so ustanovili kar štiri skupine: pevsko, dramsko, plesno in folklorno. Žal se je ohranila le folklorna, a se je leta 1998 zaradi zakompli-cirane nove zakonodaje vključila kot sekcija v DPD Svoboda Ptuj.
V tej 28-letni zgodovini ste marsikaj preživeli.
S. Lepej: Ne jaz, pač pa skupina. Skupina je začela skromno, razvila pa se je v skupino plesnih parov, godcev in pevcev, ki so danes edina skupina te vrste v Mestni občini Ptuj. Kulturno dediščino so ponesli daleč po Sloveniji in tudi v svet. Začeli smo s štajerskimi plesi, plesi s Prek-murja, Goričkega, Porabja in Raz-križja, Gorenjske in Koroške.
Predvsem pa ste znani po meščanskih plesih iz druge polovice devetnajstega stoletja.
S. Lepej: To je res. Največ napora je Cvetka Glatz vložila v ta projekt. Ni slučaj, da smo samo
lani od triindvajsetih nastopov starejše skupine nastopili kar desetkrat z meščanskimi plesi in ob glasbi, ki jo je posebej za skupino priredila Meta Trop. Zanimivo je še to, da nas gostitelji prosijo za te nastope. Kaže, da so četvorke, polke, valčki in galop vse bolj priljubljene, zlasti še, če se plesu pridruži še ženska pevska skupina Spominčice, ki so naše zveste spremljevalke. Imamo zlate ljudi, ki resnično s srcem skrbijo za našo kulturno dediščino.
Običajno se folklorne skupine na Ptujskem držijo predvsem svojih, lahko bi rekli krajevnih plesov ...
S. Lepej: Res, mi pa smo skupina, ki se je lotila plesov zelo širokega spektra. In to nas tepe, ker so stroški noš katere koli zvrsti izredno drage. Vse, kar dobimo, vse dotacije, sponzorska sredstva in pomoči, namenimo v obnovo ali nakup noš. Še več,
Ptuj • Nova razstava v CID-u
Grafike in Studijske risbe
Predstavil se bo AljoSa Ozmec, absolvent likovne pedagogike. Po dveh samostojnih in nekaj skupinskih razstavah ga bomo na Ptuju videli prviC.
Večkrat v slikarskih ateljejih naletimo na različne skice, barvne poskuse, grafične odtise, ki jih avtor nekako tišči v kot, češ da niso pomembne. Seveda je s tem mišljeno, da niso zanimive za gledalca ali razstavišče. Pri tem gre pogosto za pomoto. Ateljeji mladih likovnikov znajo biti prav pisani in polni igrivih poskusov. Aljoša Ozmec jih je kritično izbral iz opusa študijskih del.
Reducirano število del ne pomeni slabe slikarske kvantitete, temveč težnjo, da se slikarski proces prikaže kot absoluten in
enako pomemben kot končana umetnina. Grafike in risbe je, tako lahko rečemo, posvetil v slike.
Koraki pri odtisih barvnih grafik in študije strogega prostora nas pri Ozmecu tako pripeljejo do vpogleda v rojstvo slike kot posledice likovnega študija in v rojstvo slike, ko nek predmet obesimo na steno galerije. Tokrat bo to v sredo, 25. februarja, ob 18. uri v CID-u. Hkrati naj bo to apel drugim mladim likovnim ustvarjalcem, tako posameznikom kot skupinam, da se priglasijo zaradi oblikovanja programa razstav v CID-u.
TomaŽ Plavec
Ptuj • Priznanje za delo v kulturi
Pri tamburaSih že od mladih nog
Na letoSnji osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku je letoSnje priznanje ObmoCne izpostave javnega sklada Republike Slovenije prejel dr. BoStjan Polajžer, vodja tamburaSke skupine iz Cirkulan.
Z Boštjanom sva se dobila ob kar pozni uri v Cirkulanah (pred tem je moral doma pomagati, da so mu trije nadebudneži zaspali) in pokramljala o njegovem delu v tamburaški skupini.
Že kot deček se je na pobudo svojega očeta vključil v tambura-ško skupino, kjer je igral bisernico. Začetki segajo v tamburaško skupino Ptuj, ki je bila svoje dni
Boštjan Polajžer
zelo delavna in uspešna, kasneje pa je prenehala delovati. Zato se je Boštjan vključil med gorišniške tamburaše, nekaj časa jih je tudi vodil, saj si je na številnih seminarjih, ki jih je organizirala Zveza kulturnih društev, dodatno nabral tamburaškega znanja, tako pri samem izvajanju na bisernici kot pri vodenju tamburaških skupin. V Sloveniji so tamburaški instrumenti v glavnem odrinjeni iz glasbenih šol, zato si morajo tamburaške skupine same vzgojiti svoj kader. Tudi izvirne tamburaške literature ni kdo ve koliko na razpolago.
Ob pripravah na stoto obletnico domačega kulturneg društva v Cirkulanah, čigar zasnova je pogojena z delovanjem tambu-rašev v Cirkulanah, je Boštjan v domačem kraju (živi v Gradiš-čah) ustanovil manjšo tamburaš-ko skupino, ki se je osredotočila na izvajanje ljudske glasbe, ki jo za tamburaške potrebe prireja
Boštjan sam. S tem svojim načinom petja in igranja so postali cirkulanski tamburaši znani po Sloveniji ter izven meja, in dve leti zapored (2002 in 2003) so na državnih srečanjih tamburaških in mansolinskih skupin dosegli laskavo priznanje za najboljšo izvedbo ljudske pesmi.
Leta 1999 je skupina posnela zgoščenko in kaseto pesmi v priredbi Boštjana Polajžerja z naslovom Sto let. Tudi na kaseti in zgoščenki, posneti leta 2003, so pesmi v priredbi Boštjana Polaj-žerja. V skupini so se potrudili, da so poiskali tudi nekaj pristnih haloških ljudskih pesmi, ki jih hočejo ohraniti tudi na tak način.
Boštjan se poklicno ukvarja z elektrotehniko, v tej stroki je dosegel tudi doktorski naziv, zaposlen pa je kot asistent na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Franc Lačen
Cvetka Glatz se celo odpoveduje honorarjem, ki ji po vseh pravilih pripadajo.
Omenili ste starejšo skupino.
S. Lepej: V lanskem letu je bilo v skupini skupaj z godci štiriintrideset članov. Imamo pa še mlajšo in starejšo otroško skupino, skupaj jih je petindvajset, ki se prav tako uveljavljata in sta lani nastopili kar trinajst krat. Tako se nam ni potrebno bati za nasledstvo.
Ali nam lahko naštejete vsaj nekaj odmevnih nastopov v vaši bogati zgodovini?
S. Lepej: Bojim se, da bom katerega izpustil. Ni jih bilo malo, ne v nekdanji veliki občini, ne v državi, pa tudi ne na mednarodnem prizorišču, kamor nas nenehno vabijo. Ptujsko mestno občino smo zastopali v pobratenih mestih v Franciji, v mestu Sant Cyr sur Loire in nemškem
Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj je zaplesala pred ptujskim magistratom
Burghausnu. Skupaj s kurenti smo bili v Mohaču na Madžarskem, pa na mednarodnem folklornem festivalu v mestu Gyor, na festivalu narodnih noš v Kamniku, na Šušterski nedelji v Tržiču, na Djakovačkih vezovih v Djakovu, Humu na Sutli, v Koprivnici in v sosednji Cestici na Hrvaškem. In še bi lahko našteval. Naj omenim še nastope podmladka: razveseljevali so bolnike v ptujski bolnišnici, oskrbovance domov za ostarele v Ptuju in Mariboru. Starejši in mlajši pa so sodelovali tudi na občinskih in
regijskih tekmovanjih.
Sodelovali pa ste tudi na mednarodnem festivalu na mariborskem Lentu ...
S. Lepej: Res, povabilo organizatorjev mednarodnega folklornega festivala FOLK-ART, da sodelujemo na festivalu na velikem odru na mariborskem Lentu, je želja vseh folklornih skupin v državi in veliko priznanje našim plesalkam in plesalcem ter Cvetki Glatz. In z vsem žarom so zaplesali meščanske plese. Bilo je čudovito.
Franc Lačen
Ptuj • Predstavitev pesni{ke zbirke
Neuklenjen samotar
Danica PetroviC, pesnica Ptujskega polja, je izdala drugo pesniSko zbirko.
Foto Langerholc
Danica S. Petrovič predstavlja svoje pesmi na Ptuju
Za le-to sama pravi, da so v njej zbrane pesmi, ki so veliko bolj zrele in dodelane kot pesmi prve pesniške zbirke. Piše, ker preprosto mora. Piše za ljudi svojega okolja, za ljudi, ki razumejo njeno neizmerno ljubezen do rodnih Haloz, do narave in čustven odziv na življenje okrog nje.
Njene pesmi so res intimno izpovedne, po vsebini doživljajske in otožne, čeprav je avtorica polna življenjskega optimizma, ustvarjalnega navdiha in pripravlja za objavo že tudi prozni tekst. V torek, 10. februarja, je svoje pesmi predstavila v Stari steklarski delavnici na Ptuju, v okviru Kulturne arene OI JSKD in ZKD Ptuj.
Šolstvo • Poučne bro{ure
Ze tretja knjižica
PrejSnji teden je pri založbi Educa izSla že tretja knjižica z naslovom Skupaj odkrivamo zimske radosti.
"Knjižica je namenjena osnov- lar in Alenka Kutnjak. nošolcem, ki so vključeni v šolo v Prva v zbirki treh brošur je bila naravi," pravijo soavtorice, učite- izdana lansko jesen, napisala jo je ljice Zdenka Golub, Metka Gumi- Zdenka Golub in jo naslovila Šol-
Avtorice Metka Gumilar, Alenka Kutnjak in Zdenka Golub z doslej izdanimi praktičnimi brošurami za učence vabijo k sodelovanju še ostale učitelje.
Samozavestni nastop in prepričanje o sporočilu, ki ga skozi pisano besedo mora in hoče posredovati javnosti, sta njen moto in literarni izziv. Njene pesmi so predvsem čustveni odziv na dogodke, ki jim je priča ali je sama udeležena v njih, so dokumentarni zapis časa, ki ga živimo in predvsem v slednjem je njihova vrednost.
Prve pesmi je napisala že v osnovni šoli, nadaljevala v srednji, za nekaj časa odložila pero in se posvetila ustvarjanju spet v zrelih letih. Obe knjigi pesmi je izdala Tiskarna Ekart Design Cirkovce, levji delež denarja pa je morala zagotoviti avtorica sama.
Nataša Petrovič
sko lutkovno gledališče z zbirko lutkovnih igric: ""Lutke so izjemno pomembne za otrokov razvoj in tega se prepogosto premalo zavedamo. V knjižici je zbranih nekaj lutkovnih igric za mlajše osnovnošolce in nasveti, kako se lutke izdelujejo."
Druga brošura z naslovom Na poti k morju in soncu (za učence v poletni šoli v naravi) in tretja brošura sta oblikovani kot delovna zvezka z različnimi zanimivimi temami, ki jih otroci spoznavajo v zimski in poletni šoli v naravi. ""Na osnovi teh dveh knjižic je moč z učenci pridobiti znanje na prijeten in sproščen način, izpolnjevanje nalog pa popestri in zapolni prosti čas. Ugotovili smo namreč, da učenci v času bivanja v šoli v naravi nimajo ničesar, kamor bi lahko vpisovali svoja spoznanja, doživetja, odkritja ... V teh zvež-čičih lahko otroci skupaj z učitelji rešijo želene teme, del knjižice pa je namenjen njihovim čisto osebnim zadevam, kamor lahko prilepijo fotografije, zapišejo spomine, anekdote, zanimivosti, kakšne nove igre, ki so se je naučili in vpišejo naslove novih prijateljev."
SM
Pogovor z Vladom Sestanom
"Diplomat naj bo!"
"Tako so rekli davnega leta 1951 tisti politični vrhovi, ki so odločali o naši usodi," pravi Vlado Šestan-Sai, ki se je januarja leta 1925 rodil na Ptuju, po mali maturi odšel v Zagreb, po vojni v Trst, nato pa se je do leta 1985 podil po svetu kot diplomatski predstavnik Jugoslavije. Marsičesa zanimivega se spominja iz otroških let - preleta Zeppelina, pristanek Cousinsovega balona, vetrnih mlinov v Skorbi ... Diplomatska kariera pa ga je vodila na Kitajsko, v Pakistan in Burmo (Myanmar).
Prvo pravilo diplomata - bodi potrpežljiv!
Prve diplomatske izkušnje si je Vlado leta 1951 tako začel nabirati v Trstu. Obvladovanje jezikov je bila njegova dobra stran, saj mu italijanščina, francoščina, angleščina in ruščina niso delale preglavic. Maja leta 1955 je bil že na transsibirskem ekspresu na poti v Peking. S Kitajsko je namreč Jugoslavija takrat vzpostavila diplomatske odnose. Kot sekretar jugoslovanske ambasade je na Kitajskem preživel pet let in danes pravi, da je bilo to najbolj zanimivo in bogato obdobje v njegovi karieri: "Takrat smo tako rekoč "tipaje" stopili v odnose s to veliko državo, v času njene burne preobrazbe, polne nasprotij; v prvem razdobju sta obe strani vložili precej naporov v izgradnjo odnosov. V drugem razdobju, 1958-60, pa se je Kitajska obrnila popolnoma proti Jugoslaviji." Tako je Vlado zadnje leto ostal v Pekingu kot odpravnik poslov in edini diplomat, pravi odnosi so se obnovili šele 12 let pozneje. "To je bilo mučno razdobje, morali smo se paziti pro-vokacij, poskušali so nam vdreti v ambasado, vlomilca smo ujeli, zakaj je šlo, pa nam nikoli niso pojasnili! Česa sem se kot mlad diplomat naučil v Pekingu? Vsekakor potrpljenj a in diplomatskega takta, premisleka pri dajanju ocen in zaključkov in seveda - kitajščine!"
Znanje tega jezika je Vladu prišlo prav v vseh naslednjih službah. Tako je, mnogo let kasneje, v Burmi njegov kitajski pozdrav izjemno presenetil kitajskega predsednika vlade, ki je pohvalil njegovo znanje kitajščine. "Na njegovo pohvalo sem odgovoril Shuode mamahuhu, na kar se je nasmejal, ker gre za slikovit kitajski izraz, ki pomeni ne konj ne tiger, torej kot bi mi dejali nič posebnega!"
Ulica srake in sampani
Vlado je Kitajsko spoznaval na številnih popotovanjih, navdušila ga je narava, prastara mesta in neposrednost, odkritost ljudi. "Kitajska je bila pred pol stoletja v veliki prehodni kulturni dobi, v kateri ni bilo več cesarjev, tradicionalnega konfucijanskega reda in družine, in vendar je bilo marsikaj iz te tradicije še živo v vsakdanjem življenju. Starejši Kitajci so imeli v otroških letih še klasično šolo, v kateri so se morali učiti na pamet cele konfucijan-ske knjige. Na pekinških ulicah sem redno srečeval žene z malimi stopali v vezenih čeveljčkih. Pekinški veliki bazar, Liulichang, je bila prava slika stare Kitajske, tu so se prodajale stare slike, bronaste posode in porcelan velike vrednosti. Čolnarji na sampanih so prevažali blago vseh vrst po
skoraj vseh kitajskih rekah, zadnjih 20-30 let pa ti čolniči trohni-jo privezani na sidriščih. Življenje v malih pekinških ulicah, kot je bila "Ulica srake", kjer sem stanoval, je potekalo tako kot pred stoletji. Gospodinjstva so redno obiskovali prodajalci in obrtniki, ki jih je gospodinja lahko prepoznala po njihovih zelo raznovrstnih glasbenih signalih. Sam sem jih naštel in prepoznal kar štirinajst. Zanimiva navada je bil tudi vsakodnevno poslušanje pripovedovalcev pravljic iz kitajske zgodovine. Okrog novega leta pa so nad mestnimi ulicami poleteli bogato poslikani tradicionalni zmaji."
Cement za uravnoteženje ladij
Po povratku iz Kitajske, leta 1960, je Vlado pet let delal v Beogradu kot načelnik oddelka za Azijo, potem pa se je znašel v Pakistanu, na mestu ambasadorja: "Pakistan je bil zame velika preizkušnja, in sicer od samega začetka, saj je takrat divjala vojna med Indijo in Pakistanom za sporno ozemlje Kašmira. Alarm je nastal
"Najbolj od vsega na pisani )oti diplomata me je prevze-a Kitajska s svojo ku turo in naravnimi lepotami!"
že tri dni po mojem prihodu v Karači, saj so se razširile vesti, da Jugoslavija sprejema stališče o Kašmirju kot delu Indije. Bil sem v strašno neprijetnem položaju, potem ko sem predal akreditive predsedniku Ayub Kanu in mu razložil, da ne gre za uradno stališče, je bilo bolje." Kot ambasador je Vlado skrbel za gospodarsko sodelovanje med državama, ki ni bilo vedno zgledno: "Ena najbolj nerodnih zadev se je zgodila, ko je Pakistan zahteval odplačevanje jugoslovanskih kreditov z blagom, konkretno z juto. Jugoslavija je sicer "papirno" sprejela pakistansko zahtevo, ni pa imela namena, da bi ta sporazum izvrševala in o tem sem bil tudi službeno obveščen. Tako je bila moja naloga nekako prepričati funkcionarje pakistanske vlade, da je za nas ta način odplačevanja, ne glede na podpisan sporazum, nesprejemljiv. Seveda se je vse skupaj izjalovilo v prazno prerekanje." Več sreče kot Vlado Šestan je imel njegov

predhodnik v Pakistanu, Nikola Miličevic. Jugoslavija je takrat Pakistanu prodala več rečnih ladij, ki pa jih je bilo potrebno popraviti, saj se je ob spustu v vodo pokazalo, da čisto vse, brez izjeme, visijo na eno stran. Pakistanci so protestirali, zahtevali popravilo ladij ali denar nazaj, iz Jugoslavije pa so prišli le površni nasveti, naj se nalije cement kot balast za uravnoteženje. Nerešena težava je povzročala vedno večjo jezo kupcev in takratni ambasador Miličevic je pričakoval strahoten izbruh Direktorja rečne plovbe v Daki, ko se je odpravil k njemu na uradni obisk. "Sekretar je Miličevica predstavil direktorju z njegova ekscelenca ambasador Jugoslavije, nakar je direktor skoraj padel s stola, saj je za neuravnotežene ladje izčrpno nadrl njegovega predhodnika, ki pa je bil - nič kriv - belgijski ambasador. Takoj mu je bilo žal, da je bes izlil na nedolžnega človeka, ampak Miličevic jo je potem odnesel brez ene same grde besede ! Seveda je potem počastil večerjo ubogemu belgijskemu ambasadorju, ki je sicer že med poplavo jeze v direktorjevi pisarni spoznal, da ne gre za njihovo državo, do besede pa ni mogel priti, da bo to tudi pojasnil."
"Upajva, da bo atentator zgrešil ..."
Življenje in delo v Pakistanu je Vladu prekinila depeša iz domovine, s katero so ga imenovali za šefa predsedniškega protokola. Čeprav ni imel nobenih tovrstnih izkušenj, je delo sprejel. "Prevzel sem funkcijo, ki je bila dosti bolj zahtevna od mojega ambasadorskega dela, predvsem takrat, ko je šlo za državne obiske pri nas ali v tujini. Ognjeni krst sem uspešno preživel že takoj na začetku, ob Titovem enomesečnem potovanju po Afriki. Diplomatske izkušnje sem si nabiral tudi pri protokolarnih kolegih v drugih državah in spoznal sem stil uglajenega, diskretnega in učinkovitega nastopa, ki je na tem področju bistven."
Med najbolj zahtevne protokole Vlado uvršča, vsaj v svojem obdobju, italijanskega: "Italijanski šef protokola je bil takrat Orlando Contucci,izjemno sposoben možakar. Od nas je zahteval knjižico z natančnim popisom skorajda vsakega koraka in minute obiska. Danes bi lahko služila ko priročnik za organizacijo državnih obiskov. Presenetili pa smo jih ne le z odlično organizacijo, ampak tudi z našo prevajalko Li-jano Tambaci. Ta se je sijajno izkazala v državnih pogovorih, ko je predsednik Saragat neprekinjeno govoril celih dvajset minut brez prekinitve za prevajalca, ker mu niso uspešno signalizirali, kdaj naj se ustavi. Šele po dvajsetih minutah so ga njegovi sodelavci uspeli opozoriti, opravičil se je Tambaci in rekel: "Scu-
Ptuj~an Vlado [estan - Sai: "Rad bi se {e enkrat povzpel na goro Tajsan."
si, signorina, posso comminciare di nuovo". (Oprostite, gospodična, lahko začnem znova, op. a.). Ni bilo potrebno; Lijana Tambaca je dvajset minut njegovega govora prevedla brez najmanjše napake in si zaslužila gromovit aplavz vseh prisotnih."
Ob povratnem obisku so Italijani jugoslovansko delegacijo namestil v predsednikovo uradno rezidenco Palazzo del Quirinale. "Vse je potekalo v redu do zadnjega dne, ko je Tito prirejal uradni banket svojemu italijanskemu gostitelju. Banket za 150 gostov je bil pripravljen v enem velikih rimskih hotelov. Toda opolnoči smo izvedeli, da je osebje tega hotela začelo stavkati. Vse možne rešitve, ki smo jih poiskali, so padle v vodo, na srečo pa se je stavka končala ob petih popoldne. Da je potem tekel znoj v potokih, ko smo v treh urah morali pripraviti vse za pogostitev 150 visokih uradnikov, je jasno!"
Ob obisku Torina pa je Vlado, najprej nevede, nadomeščal predsednika: "Na poti od železniške postaje proti mestu, ko sva se skupaj z Orlandom Con-tuccijem vozila na čelu kolone v protokolarnem avtomobilu, sem začel malo gledati okrog sebe -in kaj sem videl? Imela sva ogromen avto, primeren tudi za šefa države. Na njem so vihrale dr-
žavne zastave, kar je izključni privilegij predsednikovega avtomobila v koloni. Vozilo je imelo specialno spremstvo petih moto-ciklistov, prav tako neobičajno. Predsednikov avto je bil kakih sto metrov in več za nami ... Hitro sem ugotovil, za kaj gre, in rekel: "Corrado, vidim vaš prefin-jeno zamišljen načrt; teroristom v zasedi tole izgleda kot predsedniško vozilo in bova midva dobila njegovo bombo; ali ne? Meni je prav, vendarle upajva, da bo možakar nervozen in da ne bo preveč dobro ciljal." Oba sva se nasmejala!"
Glineni jez
Zadnje Vladovo diplomatsko mesto je bilo v Burmi. Burmanci so po njegovem mnenju zanimiv, vesel in prijazen azijski narod, o katerem mnogi dobri poznavalci Azije pravijo, da so najbolj srečen in prijazen narod med Azijci. Imajo pa tudi nekatere po vsem svet znane "navade", kot se je izkazalo pri gradnji jezu, kjer je, ko je bila stvar že kritična, moral posredovati Vlado kot ambasador: "Šlo je za jez North Nawin, kjer so dela izvajali domačini pod nadzorom naših inženirjev. Tempo izgradnje se je naenkrat hudo upočasnil in pretila je resna nevarnost, da narasle vode prelije-jo nedokon~ani jez v prihajajo~i
monsunski dobi. Ker še ni bil narejen zgornji za{~itni sloj, bi to pomenilo razpad jezu, saj je bil v notranjosti glinen. To bi, ne glede na dejstvo, da mi nismo bili krivi, pomenilo resen udarec našemu sodelovanju. Zato sem zaprosil za sprejem pri ministru in mu skupaj z našimi strokovnjaki prikazal stanje. Burmancem je bilo seveda precej vro~e, svoje krivde niso mogli zanikati, pokazalo pa se je, da so si domačini pač po domače prisvojili večino goriva za delovanje mehanizacije. Minister jih je vse odpustil, delo pa je potem prevzela vojska."
Vlado se po svoji stari navadi tudi v tej državi ni mogel upreti spoznavanju kulture te dežele: "Zelo zanimivi so bili tudi prizori plesov Nat pwe, posvečeni kultu Natov, povsod prisotnih duhov animističnega verstva, ki imajo v Burmi svoj panteon in so neločljiv del burmanske verske tradicije. Burmanec se klanja Budi, Nati pa ga fascinirajo in se jih boji. Potrebno se jim je prikupiti s ceremonialnimi plesi in daritvami. Bil sem na dveh takih plesih v zasebnih hišah, takrat so bili namreč še uradno prepovedani."
"Lijiang shanshui jia tian hsia"
Vlado je iz Burme odšel leta 1980, potem še nekaj časa delal v Ministrstvu zunanjih zadev in se čez pet let upokojil. Danes živi v Vancouvru, še vedno aktivno potuje, piše in predava, njegov krog znancev in prijateljev iz najvišjih političnih in kulturnih krogov vseh držav sveta je tako velik, da bi bilo nemogoče našteti vsa imena na eni strani časopisa. Večkrat se vrača v Slovenijo, kjer ima v Ljubljani stanovanje. "Rad bi se še enkrat povzpel na goro Taj-san in se spustil s sampanom po reki Lijiang z njenimi fantastičnimi pejsaži. "Lijiang shanshui jia tian hsia", kar pomeni :pejsaži reke Lijiang so najlepši na svetu."
Simona Meznarič
Gerečja vas • Praznovali obletnico
Obudili kulturno dogajanje
Pred mnogimi leti so se v Gerecji vasi se lahko pohvalili s pestrim kulturnim dogajanjem in zavzetimi kulturniki, potem je ljubiteljska kultura na vasi zamrla, pred dobrimi štirimi leti pa so kulturno dogajanje znova obudili. V Društvu žena in deklet so najprej ustanovili dramsko skupino, pred dob-
rim letom pa še mešani pevski zbor, ki je prvo obletnico proslavil minulo nedeljo.
V zboru so najprej prepevali domači pevci, potem so se jim pridružile še pevke in tako je nastal mešani pevski zbor, ki ga uspešno vodi profesorica Amadeja Turnšek. Pevci so v dobrem letu obstoja nanizali že veliko nasto-
pov, prvega pa so imeli ob občinskem prazniku na Hajdini.
Gerečjevaški pevci so v nedeljskem pevskem večeru v svojo družbo povabili tudi pevske prijatelje iz okoliških vasi; pevce in pevke iz Hajdoš, Hajdine, Skorbe in Cirkovc ter ljudske muzikan-tke Vesele Polanke iz Cirkovc.
TM
Pevci z zborovodkinjo Amadejo Turn{ek.
Foto SM
Foto: TM
Cirkulane • Delavnice PRJ Halo
Zanimivi spominki
"Na dvodnevno delavnico smo povabili vse, ki se z izdelavo spominkov že ukvarjajo, in tiste, ki bi to želeli početi.
Udeleženci popoldanske skupine petkove delavnice so s seboj prinesli številne zanimive spominke iz najrazličnejših materialov.
Tolikšnega odziva, kot smo ga doživeli, pa nikakor nismo pričakovali," je povedala direktorica Podeželskega razvojnega jedra Halo Sonja Golc.
Delavnica je bila v prvi vrsti namenjena pregledu dosedanjega ustvarjanja na področju spomin-karstva v Halozah ter spoznavanju usmeritev, kako narediti te izdelke še boljše, še bolj tržno zanimive.
Prvi dan delavnice so se seznanili z uspešno promocijo, komuniciranjem s strankami, določanjem cen spominkom in registracijo dejavnosti
Da je izdelovalcev spominkov že veliko, je dokazal drugi dan delavnice, ko so skupaj z Vilino Hauser pregledali in ocenili svo-
je izdelke ter tako ob strokovni pomoči odkrili njihove prednosti in pomanjkljivosti. Udeleženci pa so izpolnili tudi posebne vprašalnike, na osnovi katerih bodo v PRJ Halo pripravili nadaljnji specializiran program izobraževanja: "Program izobraževanja bo tekel še naprej. Interes vseh udeležencev je namreč izredno velik. Naša želja in cilj teh delavnic je namreč doseči izdelavo čimbolj unikatnih in izvirnih spominkov, ki bodo v sebi nosili sporočilnost in identiteto avtohtonega haloškega okolja, hkrati pa morajo biti tudi tržni, zanimivi za tuje in domače kupce," je še poudarila Golčeva.
SM
Predpis Euro 5 • Ukinitev dizelskega motorja?
Sodobni dizelski motorji zaradi oporečnosti pred ukinitvijo
Dizelski vzpon, ki se je dejansko začel pred dvajsetimi leti s prvim golfom GTD in potem nadaljeval s popularnimi TDI motorji znamk Volkswagen in Audi ter v zadnjem času s sodobnimi dizelskimi motorji ostalih proizvajalcev, velja danes za asa v rokavu evropskih avtomobilskih koncernov. Toda ~udu tehnike grozi ukinitev in to natanko čez {est let, ko bo v veljavo stopil predpis Euro 5, ki določa stopnjo emisij izpu{nih plinov.
Predpis bo predvidoma dolo-~al enake stopnje za bencinske in dizelske motorje, kar predstavlja oviro, katere inženirji ne bodo uspeli kar tako premagati. Dizelski vzpon zadnjih let v Evropi ni posledica dobrega inženirskega dela, ampak prej premišljenega lobiranja. Dizelski motorji so se lahko uveljavili predvsem zato, ker jim je zakon dopuščal bistveno višje vrednosti škodljivih plinov. V resnici pa je čudežni varčnež neizprosen uničevalec okolja.
Večina danes prodajanih dizelskih avtomobilov nima ure-j enega čiščenja izpuha. Plini v okolje izstopajo tako rekoč skozi odprto cev. Pod mentorstvom politike tako v okolje spuščajo bistveno večje količine dušiko-
Gre tudi pri dizelskih motorjih za veliko prevaro?
vih oksidov in rakotvornih delcev, ki pri zgorevanju bencina ne nastajajo. Norma, ki bo stopila v veljavo prihodnje leto, dizelskim motorjem še zmeraj dopušča trikrat večjo vsebnost nekaterih škodljivih plinov kakor bencinskim - vrednost, ki jo dosegajo dizelski motorji brez katalizatorjev ali filtrov trdnih delcev. Toda po letu 2010 bo to stanje povsem drugačno. Za oba tipa motorjev bodo veljali enaki predpisi. Ovira, ki bo za dizelske premagljiva le z dvojnim čistilnim sistemom, katalizatorjem in filtrom trdnih delcev. S tem bodo stroški za dizelske motorje dosegli vrtoglave višine. Stroški katalizatorja se gibljejo okoli 2000 evrov Proizvajalci že tako
ali tako nimajo velikih dobičkov s prodajo dizelskih motorjev, saj je njihova izdelava bistveno dražja od bencinskih, prodajna cena pa je prirejena bencinskim, kajti drugače ne bi imeli nobenih možnosti v konkurenčnem boju. Tudi s strani tržnikov tako izpostavljena prednost nižje porabe bo izginila, saj bodo s filtri po realnih ocenah porabili šest do osem procentov več goriva, bencinski motorji pa bodo do tega leta postali še bolj varčni predvsem zaradi razvoja sistemov krmiljenja ventilov in neposrednega vbrizga goriva. Ob tem nastane pri zgorevanju bencina približno dvanajst odstotkov manj ogljikovega dioksida, ki sovpliva na nastanek učinka tople grede.
Pričakovati torej smemo, da bodo dizelski motorji v množični motorizaciji igrali le nepomembno stransko vlogo. Vodja koncerna VW pričakuje, da dizelski motorji ne bodo popolnoma ukinjeni, bodo pa dobavljivi le v izredno dragih luksuznih avtomobilih, kjer je razlika v ceni zaradi čistilnih sistemov manj opazna. Kompaktni avtomobili, recimo golf TDI, pa predvidoma v letu 2010 sploh ne bodo več v prodaji.
Mihael To{
AVTOKLIMA IN VOZNIK
Vsem voznikom jeklenih konjičkov opremljenih s klimatsko napravo priporočamo, da vsaj enkrat do dvakrat tudi v zimski sezoni vklopijo avtoklimo.
Z vklopom avtoklime boste prispevali k zmanjšanju napak na sami napravi -kompresor bo zarotiral hladilni medij po sistemu.
Količino plina v klimatski napravi je priporočljivo dopolniti ali zamenjati vsaj enkrat na leto.
Večja nevarnost, kot da povsem zmanjka plina, je, da je plina tako malo, da sistem posrka olje iz kompresorja v sistem in tako ostane kompresor brez potrebnega mazanja.
Vulkanizerstvo in avtomehanika Ivan Kolarič, s.p., Bukovci PE Ptuj, Rajšpova ul. 22
rir JU
	J	id		AT
				
W gCrfiffiQGû
Mí
Ponudba velja od 19. februarja do 26. februarja 2004.
Vse cene so v SIT.
Naročnik: ERA PETUA d.o.o., Ob Dravi 3 a, Ptuj
Foto SM
Dornava • Sto letnica Verone Petek
"Imeli smo vec casa za življenje"
Verona Petek se je rodila 2. februarja v Slomih, kjer je preživela svojo težko mladost. Po poroki sta si z možem ustvarila dom v Brez-ovcih pri Polensaku. Rodili so se jima trije sinovi, a živi le se Vinko.
Poleg tega, da je skrbela za dom in gospodinjstvo, je za preživetje morala velikokrat pomagati drugim pri kmečkem delu. Daleč naokrog je bila priznana kuharica. Verona pove, da je kuhala na gostijah, birmah ter ob drugih priložnostih. Takrat jedilniki niso bili tako pestri kot so danes, tudi pripravljenih jedi je bilo zelo malo. Kuharice so morale biti zelo iznadljive, saj so morale večino jedi pripraviti same. Od mesa je največkrat bilo na jedilniku pečena svinjina in perutnina.
Verona je iskriva stoletnica, ima smisel za humor, vedno je rada pela, še vedno pa se rada druži. Mogoče pa je to recept za dolgo življenje.
Verona Petek že nekaj časa potrjuje tisto kar mnogi ne verjamejo, da mladi in stari lahko živijo skupaj. Že nekaj let živi s svojo vnukinjo Nežo v Dornavi, nakaj časa pa je živela tudi s pravnuki-njo Renato.
"Prav gotovo sem dočakala tako visoko starost tudi za to, ker tako dobro skrbijo zame. Vsako jutro dobim kavo v posteljo, pa čeprav
Foto: MS
Stoletnica Verona Petek skupaj z vnukinjama Metko in Nežo, pravnukinjo Renato in prapravnukinjo Laro.
pozneje vstanem. Včasih mi je že malo nerodno, ker so tako dobri z mano... V zadnjem času zelo slabo vidim in slišim, pa tudi gibčna nisem več tako kot nekoč. Nekaj časa počivam, veliko molim, premišljujem, se pogovarjam s svojimi domačimi, dan si nekako zapolnim," pove stoletnica.
Svoj jubilej je proslavila v krogu sorodnikov, sosedov, prijateljev in članov frančiškove družine v Dornavi. V župnišču je bila najprej maša potem pa tudi slavje. Rojstni dan so ji prišli voščit tudi župan Franc Segula, člani DU Dornava in še mnogi drugi.
MS
Markovci • Zlatoporočenca Kukovec
Zlata potrditev zakona
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si v soboto, 7.
februarja, v markovski poročni dvorani v družbi svojih naj-
Zlatoporocenca Kukovec v družbi z županom Francem Kek-cem in direktorico občinske uprave Marinko Bezjak Kolenko.
dražjih zlata prstana ponovno izmenjala Alojz in Terezija Kukovec iz Bukovcev.
Zlatoporočenca Kukovec sta se poročila 7. februarja 1954 v Beltincih. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Olga, Terezija, Alojz in Marko, danes pa njun dom razveseljuje osem vnukov in sedem prav-nukov.
Po petdesetletni zvestobi sta zakonsko zvezo zakoncev Kukovec slavnostno potrdila župan občine Markovci Franc Kekec in markovski farni župnik Janez Maučec, jubilantoma pa je ob tej priložnosti čestitala tudi direktorica občinske uprave občine Markovci Marinka Bezjak Kolenko. Čestitkam ob zlatem jubileju se pridružuje tudi uredništvo Stajerskega tednika.
Mojca Zemljarič
Dornava • Zlatoporočenca Petek
Ponovno pred matičarjem
V soboto, 7. februarja, je minilo 50 let, odkar sta sklenila zakonsko zvezo Janez in Marija Petek iz Polencev 5.
Obred zlate poroke je v baročni dvorani v gradu Dornava opravil župan Franc Segula. Za prijetno vzdušje pa so poskrbeli člani Dornavskega okteta. Cerkveni obred zlate poroke je v romarski cerkvi na Polenšaku opravil župnik Slavko Štefko. Zlati ženin Janez je rojen 24. 8. 1927, nekaj časa je delal v tujini, potem pa je kmetoval doma. Zlata nevesta Marija z dekliškim priimkom Slana, rojena 17. 12. 1928, je skrbela za družino. Imata štiri sinove Ivana, Draga, Borisa in Daniela. Danes ju poleg otrok razveseljujejo štiri vnukinje in trije vnuki.
Zakonca Petek sta šla v letih zakonskega življenja skozi različne življenjske preizkušnje, a sta jih
premagala z medsebojnim spoštovanjem in ljubeznijo.
MS
Zlatoporočenca Petek v družbi svojih najdražjih.
PoŠta Slovenije • Izšle nove poštne znamke
Prva znamka v obliki srca je odisavljena
Pošta Slovenije je v seriji priložnostnih znamk izdala že več zanimivih in posebnih poštnih znamk.
Poleg pomembnih osebnosti in dogodkov so med znamkami tudi take, ki predstavljajo folklorne in pustne običaje ter različne praznike. V letošnji prvi izdaji je med šestimi tudi prva znamka v obliki srca.
Generalni direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec
pravi, da z izdajo najrazličnejših poštnih znamk prispevajo k prepoznavanju različnosti regionalne podobe slovenskega prostora in ohranjanju dediščine ter kulturnega bogastva. Ob tem je vesel, da so kakovost oblikovanja natiska ter bogato vsebinsko sporočilo opazili tudi zbiralci poštnih znamk v tujini.
Slovenija je kot dežela na stičišču alpske, panonske in mediteranske kulture zagotovo zelo zanimiva tudi zaradi svojstvenih oblik šemljenja. S tradicionalnimi in sodobnimi maskami Slovenci izkazujemo svoj odnos do sveta, živih bitij in narave, do magičnega in nadnaravnega, do veselja in strahu, radosti in zabave. Leta 1996 so na znamkah predstavili pustnega kralja koranta, naslednje leto pa so izdali še znamko cerkljanskega laufarja, pozneje še borovo gostuvanje in brkinske škoromate.
V letošnji prvi izdaji priložnostnih znamk so obeležili 6. evropsko prvenstvo v rokometu za moske, ki je potekalo od 22. januarja do 1. februarja v Sloveniji in je bila zagotovo največja letošnja športna prireditev. Po narodni noši iz slovenske Istre, ki so jo

Foto: M. Ozmec
Med prvimi šestimi letos izdanimi znamkami je tudi prva v obliki srca in odišavljena.
v seriji priložnostnih znamk Narodne noše izdali lani, je letos na vrsti narodna nosa iz Vipavske doline. V letošnji seriji Znamenite osebnosti predstavljajo znamki z motivom pesnikov Edvarda Kocbeka in Srečka Kosovela, saj prav v tem času poteka 100 let od rojstva obeh pesnikov. Z drugo znamko iz serije Zgodovina so zaznamovali 60. obletnico bojnega pohoda XIV divizije NOV na Stajersko. Ta divizija je bila ustanovljena julija 1943 in je do konca vojne uspešno uničila večje število sovražnih postojank.
S posebno voščilno poštno znamko pa so pri Pošti Slovenije obeležili letošnji praznik zaljubljencev. To je ena prvih znamk, natisnjenih v obliki srca in odi-šavljenih z vonjem vrtnice, prikazuje pa motiv dveh zaljubljenih
muc na vrhu dimnika. Skupaj z drugimi prvimi letošnjimi znamkami je bila izdana že 22. januarja v poli po 10 znamk z nazivno vrednostjo po 180 tolarjev. Voš-čilna znamka je poleg filatelistov namenjena vsem, ki želijo ljubljeno osebo presenetiti s klasičnim pisemcem; to bojda še vedno najbolj vžge.
Se to: Če bo na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih februarja letos na Planici dosežen nov svetovni rekord, so v Pošti Slovenije obljubili, da bodo to obeležili z novo priložnostno poštno znamko. Sicer pa bodo po programu naslednje priložnostne znamke izdali 24. marca in takrat bo med njimi tudi prva slovenska trikotna znamka.
-OM
www.nkbm.si
365 dnevni
tolarski depoziti
fi n	nrTmmT
v Novi KBM lahko občani do 28. 2. 2004 sklenete tolarske depozite:
z ročnostjo 365 dni ^ minimalnim zneskom 200.000.- SIT ^ s fiksno obrestno mero 5,35 % letno za depozite
nad 1.000.000.-SIT 5,30 % letno za depozite od 200.000.- SIT do 1.000.000.-SIT
Varčevanje, ki se splača.
Premislite, se posvetujte in odločite. Pričakujemo vas v naših enotah.
Nova KBM<
Nova Kreditna banka Maribor
FOIO MZ
Na izpit je prišel sin bogatih staršev in profesor ga je vprašal:
"Kam je bila odvržena prva atomska bomba?' Študent ni imel pojma, zato je profesorju izročil kuverto z denarjem in opravil izpit. Naslednji je k profesorju vstopil sin revnih staršev. Profesor ga je vprašal: "Kam je bila vržena prva atomska bomba?' "Na Hirošimo in Nagasaki!"
"Kdaj?'
"Leta 1945!"
'Koliko ljudi je umrlo?'
"Tri milijone!'
"Imena, imena mi povejte!'
se je oglasil profesor.
***
Jure je bil zelo ponosen na svoje mogočne zalizce. Nekoč mu je brivec med britjem dejal:
"Ce bi ti zdajle odrezal zalizce, te najbrž nihče več ne bi spoznal..' Jure je odvrnil: "Mogoče, ampak tebe pa zanesljivo ne bi nihče več prepoznal!"
***
Matematika. Učenec mrmra:
"Učitelj je osel, kako naj se to naučim?' Učitelj ga spodbuja: 'Povej glasneje, mogoče
imaš pa prav!'
***
Učitelj verouka je učencem pripovedoval o vesoljnem potopu in povedal. "Žal je Bog kasneje ugotovil, da ljudje kasneje niso bili nič boljši kot prej!" "Ja, to si mislim tudi jaz," je rekel Miha, 'drugače bi verjetno naredil še kakšen vesoljni potop, če bi kaj pripomogel k boljšim ljudem.' ***
"Kakšna je razlika med avtom in pijancem?' "Ko avto natanka, lahko pelje okoli 500 kilometrov, ko pa pijanec natanka, ne
more priti niti čez cesto.'
***
Na servisu:
"Gospa, na vašem avtu je le en del, ki se ga ne sliši. To je vaša hupa..'
Mladi dopisniki
Učenci OŠ Breg pri projektu Zdrava šola
Zdravi zajtrk na OS Breg
Podatki kažejo, da je vse več slovenskih šolarjev brez zajtrka. Z opuščanjem zajtrka se zmanj{uje-jo tudi sposobnosti šolarjev za reševanje problemskih nalog. Zajtrk vpliva na proces formiranja spomina in ponovnega priklica informacij. Že včasih so rekli, da prazna vreča ne stoji pokonci. Ko zajtrku-jemo, se zviša raven glukoze v krvi, kar močno vpliva na delovanje telesnih celic, posebno možganskih. Najprimernejši del dneva, da si zagotovimo energijo, je prav gotovo jutro.
Ta spoznanja so nas vzpodbudila, da smo se v sklopu projektov Zdrave šole odločili za ponudbo ZDRAVIH ZAJTRKOV, ki jih enkrat mesečno ponudimo vsem učencem naše šole. Postrežejo jih učenci, ki jih to delo veseli. Naši zajtrki vsebujejo mlečne izdelke, žitne izdelke, delikatesne izdelke, hladne in tople napitke ter sadje. Za to skrbi "Team zdravih zajtrkoV, ki poskuša sestavine pridobiti od sponzorjev.
Zajtrki so med učenci zelo dobro sprejeti in pozitivno vplivajo na prehrambene navade. S projektom bomo nadaljevali. Zahvaljujemo se naštetim sponzorjem za pomoč pri organizaciji ZDRAVIH ZAJTRKOV in upamo, da bomo še naprej sodelovali.
Simona Kornik, vodja teama Zdrave šole
Pust pri nas doma
Ob koncu zime začne prihajati v naše kraje čas pusta in pustnh norčij. Babica takoj po svečnici začne pražiti krofe, oma pa flancate. Obe pravita, da vadita za pustne dni, ko bo potrebno pokazati vso svojo pekarsko znanje. Babici pri tem delu pomaga dedek, ki mesi testo in pazi, da se ne bo prehladilo.
Jaz, Iztok in ata se začnemo za pustno šemljenje pripravljati že
zelo zgodaj. Pripravimo ideje in si zamislimo, v katere like se bomo maskirali. Temu sledi nato pošiljanje mame v firmo Štamberger v Središču, da nam prinese domov prospekte oblek in mask. Po sestanku pripravljenega odbora za pustovanje se odpravimo v trgovno in si izberemo potrebne kostume. Menda ni potrebno posebej razlagati, da ata za vse obleke in dodatke zapravi veliko denarja. Mama potem pravi, da smo vi trije malo čez les in da smo že brez "larf za-
Ustvarjai~ki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RA-
Čigava je fotografija?
dosti veliki "maškofi". Ja, nam pa je vseeno lepo.
Doma potekajo priprave za pustovanje: pomerjanje oblek, izdelava posebnih dodatkov in opreme, priprava šmink in ličil. Pustno obleko si "sprobam" vsaj dvakrat na dan, drugače nisem zdrav. Če imam srečo, potrgam tudi kakšne pentlje in rokave, da potem lahko mama tudi šiva.
Na pustni dan že navsezgodaj v babičini kuhinji diši po krofih. Mi trije moški si zelo zgodaj začnemo oblačiti kostume in se pripravljati za odhod od doma. Mama nam komaj utegne streči in nositi zraven stvari. Ko smo vsi napravljeni za odhod od doma, izgleda stanovanje, kot da bi treščila bomba. Odpravimo se vsak na svojo stran; midva z atom na pustovanje v šolo pri Miklavžu, Iztok v Mursko Soboto, mama pa brez maske v službo.
Popoldne, ko se vrnemo domov iz šole, se gremo pokazat še k omi in teti Ireni. Tam dobimo mastno pustno večerjo, pa še kakšen tolar-ček "pokasiramo" (samo midva z Iztokom, ata je že prestar). In tako je naše pustovanje pri kraju.
Vas zanima, v kaj se bomo maskirali letos?
Ja, to pa se ne pove!!
Luka Lah, 5. r OŠ Miklavž pri Ormožu
IČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega us-tvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 24. februarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanka ustvarjalčkov v 6. številki Štajerskega tednika je:
Mihaela Sagadin, Kicar 29/b, 2250 PTUJ.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAI.QŽBA KAKAJHTAjriJA
s/eukD zfl^çmte?!
LTJBLJAH-A; BTC, HALA A NOVO ME6TQ: BTO WOVO ME8T0 HOVA QOEIGA: DEKPUJOVA 12
PÓKŠCHE
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Zanimivosti
Moški protestirali zaradi "tiranije hlač"
New York - Na ulicah Manhattna so se minuli konec tedna zbrali moški, ki zavračajo "tiranijo hlač' in zahtevajo pravico do svobodnega nošenja kril. David Johnson, eden izmed kakšnih sto udeležencev protesta, sicer pa upokojeni učitelj, je povedal, da ne gre za homoseksualce, transvestite ali kaj podobnega, temveč preprosto za moške, ki želijo nositi krila in pri tem ne želijo biti zasmehovani. 'Ne želimo, da nas kličete Jean ali Sally. Smo moški. Moški, ki želijo pravico nositi krilo,' je povedal. 'Pri ptičih so vedno lepši samci, nikoli samice. Zakaj se naj torej tudi moški ne bi oblačili raznoliko in s stilom?' pa je za časnik poudaril nek drug protestnik.
Rap pesem Al Kaide postala hit
London - Med mladimi muslimani v Veliki Britaniji se po poročanju egiptovskega časnika Al-Šark al-Avsat, ki izhaja v Londonu, hitro širi video posnetek rap pesmi z naslovom Umazani neverniki (Dirty infidels), ki naj bi nastal v produkciji teroristične mreže Al Kaida. V njemu po pisanju časnika nastopajo zamaskirani skrajneži, ki v eni roki držijo koran v drugi pa kalašnikov, prikazoval pa naj bi tudi posnetke terorističnega napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku 11. septembra 2001 - ob "spremljavi" smeha. Glavni raper, ki v pesmi predvsem poveličuje voditelja Al Kaide Osamo bin Ladna, naj bi bil znan kot Šejk Teror, še piše Al-Šark al-Avsat. Posnetek naj bi nastal v nekem glasbenem studiu v Londonu in naj bi že krožil po mošejah v Londonu in drugih manjših mestih.
Drogirani učitelji
Berlin - Deset učiteljev v mestu Lueneburg na severu Nemčije je končalo v bolnišnici, ker so jedli torto, v kateri je bila marihuana. Šlo naj bi za šalo njihovih učencev, ki so torto skupaj s sporočilom 'hvala vam za vse - uživajte pri jedi" pustili v šolski zbornici. Učiteljem se torta ni zdela sumljiva, saj je na šoli to, da učenci in njihovi starši pečejo torte, tradicija, zaslužek od prodaje pa gre ponavadi v dobrodelne namene. Ravnatelj omenjene srednje šole Peter Homburg je incident opisal kot "relativno travmatičen".
Novorojenka v belgijski kraljevi hi{i
Bruselj - Belgija se veseli nove članice v kraljevi družini; princ Laurent (40) in njegova soproga, princesa Claire (30), sta namreč nedavno postala starša deklice, ki sta jo poimenovala Louise Sophie Mary. Najmlajša vnukinja belgijskega kralja Alberta II. in kraljice Paole ima sicer zelo malo možnosti za to, da bi nekoč zasedla prestol, saj je na lestvici pretendentov za prestol šele na 11. mestu.
18 mesecev v hi{i z mrtvim bratom
London - Nek upokojeni Britanec, kije z bratom živel v istem stanovanju v Bleesfordu, kar 18 mesecev ni opazil, da je brat mrtev. Ko je 72-letni Herbert Silver končno obvestil policijo, da je njegov 75-letni brat George mrtev, so možje v modrem pričakovali, da bodo v stanovanju našli telo pokojnika, vendar so, na svoje veliko presenečenje in začudenost, tam našli le okostje mrtvega Herbertovega brata. "Priznam, da v njegovo sobo nisem stopil nekaj ur, nekaj dni... v bistvu zelo dolgo," je dejal Herbert Silver.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Drago Ciglaiič
«aslov:
Nova vas 19/b, 8881 Markovci
ime in pkiimek
Simona Gašparič
naslov:
Nova vas 121,2250 Pti\j
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Nori, odbiti London (II.)
Skrivnosti mestnega prometa ...
Od tega, kako dolgo in kje natančno popotnik ostane v Londonu, je odvisno, kakšno vozovnico za podzemno železnico naj si omisli.
Proge in postajališča podzemne železnice so razdeljene v razli~ne cone. Prva cona zajema strogi center, ostale cone v koncentričnih krogih pokrivajo ne tako strogi center in periferijo Londona. Kupiti je mogoče dnevno vozovnico za vse proge v območju ene ali ve~ con, kupiti je mogo~e tudi tedensko vozovnico ali Travelcard za eno ali ve~ con. Pri tedenski vozovnici pa je za izkaznico, ki spremlja vozovnico, potrebna tudi fotografija. Dnevno in tedensko vozovnico za podzemno železnico je mogoče uporabiti tudi za vožnjo s katerimkoli mestnim avtobusom, kar je zelo pametna britanska pogruntavščina. Orientacija po rovih londonske podzemne temelji na preprostem principu. Nebogljeni turist si najprej priskrbi zemljevid, na katerem so vrisane vse proge. Nekaj prog je krožnih, torej bo tudi popolnoma izgubljen in dezorien-tiran posameznik v končni fazi prišel vsaj na začetek, če že ne na konec svoje poti. Treba je biti pozoren le na to, da na vsak način ostanete v svoji coni. Če pa vseeno zatavate, ne zapuščajte postaje, na kateri ste izstopili, temveč enostavno poiščite peron, kjer bo ustavil vlak, ki vas bo popeljal nazaj. Če vas na vlaku v napačni coni zasači kontrolor, se delajte, da ste neumen turist, ki se je izgubil. Mogoče bo vžgalo in vam ne bo treba plačati kazni. London je multikulturna metropola in Britanci so praviloma zelo pokroviteljsko naravnani do vseh turistov, ali kot radi pravijo, do overseas visitors. Kar pomeni, da je na postajah londonske podzemne dovolj velikih tabel z napisi, ki vsebujejo ime proge (od lokacije vašega hostla, Bed and Breakfasta ali hotela, če si ga lahko privoščite, je odvisno, katere proge bodo prišle v poštev za vas) in smer, kamor vlak potuje. West-bound ali East-bound pomeni v smeri zahod
poglej in odpotuj!
ŽUSTERNA,Son£kovklub
3* Žusterna/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
20., 27.272D/POL od 13.990 ROGAŠKA SLATINA
Sonekov klub, 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti
20., 27.2y2D/POL 14.990 LENDAVA, Sonîkov klub
3* Lipa, bogata vsebina: kopanje, večerja v goricah, sprehod...
20.2y2D/POL 14.990 iUidoživa TURŠKA RIVIEI^
potovanje z odličnim slovensidm vodenjem, polet iz Gradca
i3.3y8D/POL 59.990
EGIPT, Hurgada
4* Flamenco Beach Resort polet iz Gradca
6.,13.,20.377D/POL 99.900
TUNIZIJA, Monastir
ALL INCLUSIVE v Magic Life club-u, 2-dnevni safórí, polet iz Gradca
do27.377D/AI 139.900 KITAJSKA
edinstvena dežela z odličnim slovenskim vodenjem
i8.3yiiD/P0L 249.900
KENIJA
4* Paradise Beach + 2 dni sa^rija v kraljestvo živali
29.2y2iD/pp 293.990
SONČEK
PTUJ.SIomikovaS Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK,02/33 00915
TUl potovalni center
"Za ljubi kruhek"
ali v smeri vzhod, North- bound ali South-bound pa pomeni v smeri sever ali v smeri jug. Čeprav se vse skupaj sli-
ši zapleteno, moram pristaviti, da mi je bil sistem londonske podzemne jasen že po enem tednu bivanja v Londonu, sistem prog ljubljanskih mestnih avtobusov pa me je begal še nekaj mesecev po začetku moje izobraževalne poti v naši prestolnici. Tudi sistem londonskih mestnih avtobusov je dokaj velik zalogaj. Pri izbiranju avtobusnega postajališča je treba namreč upoštevati, da Britanci vozijo po levi, za nameček pa je dosti londonskih ulic enosmernih. Treba je računati še na polžjo hitrost prometa po Londonu in izbira podzemne se ponuja kot na dlani.
London je drago mesto. Center Londona je pravzaprav kulisa namenjena turistom, ki so za Londončane prave molzne krave. Do zdaj sem London obiskala dvakrat, prvič kot popolnoma stereotipen, preplašen turist, drugič pa smo se prepustili inspiraciji in se odločili odkrivati čare in zanimivosti Londona malo po svoje, čeprav s seznamom znamenitosti v roki.
Nadaljevanje prihodnjič
Andreja Stajnko
Združenje zgodovinskih mest
Radi bi v Unesco
Predstavniki Združenja slovenskih zgodovinskih mest so na srečanju v Skofji Loki pripravili obširen program letošnjih aktivnosti.
Med zanimivejšimi cilji in pobudami je prav gotovo izdelava lastne zastave Združenja, ureditev posebnih, evropskih označb za zgodovinska mesta na avtocestah in vpis v Unescovo listo spomenikov. "Posamezni poskusi nekaterih slovenskih mest, da se vpišejo v Unes-cov seznam spomenikov, niso bili uspešni, pod okriljem Združenja bi to lahko bilo lažje izvedljivo. Ptujčani bomo v teh prizadevanjih še posebno aktivni. Pomoč, informacije in napotke, kako do vpisa v ta seznam, so nam že obljubili predstavniki pobratenega mesta Banska Stiavnica, ki je že na seznamu. V kratkem pričakujemo njihov obisk in takrat se bomo tudi konkretno pogovorili, kaj je potrebno postoriti, oziroma kakšno dokumentacijo moramo pripraviti za začetek postopka," pojasnjuje Tanja Ostrman Renault, ki je prevzela naloge koordinatorke dela Združenja za Ptuj.
Predstavniki mest so na srečanju predlagali tudi namestitev posebnih označb za zgodovinska mesta, svoj pobudo pa bodo najprej predstavili kulturni ministrici. "Precej časa smo namenili še pogovoru
o možnostih obnove stavbne dediščine mest, ki zahteva velika finančna sredstva. Stroške bi bilo po mnenju večine možno zmanjšati z uporabo domačih materialov, ki so za določeno področje značilni. Recimo, na Krasu je to kamen, na Gorenjskem les, za obnovo starih stavb na Ptuju pa se kot neizkoriščen potencial predlaga glina, glineni izdelki."
Sicer pa so gostje srečanja največ pozornosti posvetili promociji Združenja, s katero želijo povečati prepoznavnost starih mest in njihove dediščine. Tako za letos načrtujejo vključevanje v projekte STO, pripravo turističnih paketov mest članic Združenja, medsebojne predstavitve v posameznih občinskih glasilih in medijih, pripravo mednarodnega simpozija o prenovi in oživljanju starih mestnih jeder in predstavitev na skupni razstavi v Ljubljani: "Izdelana je tudi že idejna zasnova zastave Združenja, letos pa naj bi izdali tudi stenski koledar vseh slovenskih zgodovinskih mest."
Za predsednika nadzornega odbora Združenja je bil izvoljen koprski župan Boris Popovič.
SM
Tanja Ostrman Renault
Nagradno turistiCno vpra{anje
Letošnji pust se bo po svoje zapisal v pustno zgodovino Ptuja. Že prihodnje leto bo veliko krajši, saj bo pustno rajanje trajalo le nekaj dni za razliko od zadnjih let, ko sta mesto in okolic norela celih enajst dni. Za tiste, ki se letos še niso znoreli, najboljši pustni dnevi šele prihajajo.
Nezadržno se približuje tudi prvi maj, uradni datum vstopa Slovenije v EU. Med prvimi, ki so se na Ptuju zganili in pripravili konkreten program prireditve, s katero bodo zaznamovali ta dogodek, je Turistično društvo Ptuj, ki pa že po tradiciji v tem okolju (ker turistični entuziasti ne smejo biti korak pred profesionalci) doživlja podcenjevanje in podtikanje. V društvu predlagajo ureditev Evro parka, pri čemer računajo na sodelovanje vseh občin na Ptujskem. Na zelenici pri podhodu, kjer že nekaj let raste ptujski grb iz cvetlic, naj bi zasadili tudi evropsko zastavo in slovenski grb iz cvetlic. Sicer pa naj bi ta prostor dodatno obogatili z namestitvijo zastav članic EU.
Dogajanje ob vstopu v EU bo spremljal bogat kulturni program, na Ptuju naj bi se tega dne srečali župani najstarejših slovenskih mest, župani pobratenih mest in častni občani mesta. Starosta med slovenskimi mesti predlaga tudi, da bi na Ptuju najstarejša mesta iz vseh 25 članic EU zasadila svoja drevesa. Od prvega maja dalje naj bi se na Ptuju vsako soboto srečevali tudi predstavniki vseh omenjenih mest. Za Ptuj kot najstarejše slovensko mesto bi bili ti dogodki velika priložnost za dodatno turistično promocijo, pravi predsednik TD Ptuj Albin Pišek, ki pričakuje, da bo društvo ob podpori mesta in sponzorjev prireditev lahko izvedlo.
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje, vpraševali smo, kdaj je bilo odprto ptujsko igrišče za golf, bo prejela Nadja Vajdič, Rimska ploščad 15, Ptuj, ki je povedala, da je bilo to 25. maja 1999. Nekaj negodovanja naših reševalcev pa je bilo pri vprašanju o tem, koliko turistov je v letu 2003 prenočevalo na Ptuju. Teh je bilo 21011. Naše vprašanje se namreč ni nanašalo na število nočitev v lanskem letu; teh je bilo 54676, kot je pravilno zapisala večina reševalcev (ker so turisti na Ptuju bivali različno, od enega do več dni, se število nočitev in število gostov, ki so prenočevali, ne ujema). Danes vprašujemo, koliko je staro najstarejše mesto v Sloveniji. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu [tajer-skega tednika, Raičeva ulica 6, do 27. februarja.
Foto: Črtomir Goznik
Ob vstopu v EU bo slovesno tudi na Ptuju
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko je staro najstarejše mesto v Sloveniji?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Banovci • Turistično srečanje
Za razvoj turizma
Pomurska turistična zveza, ki združuje turistična društva iz obeh strani reke Mure, je v Termah Banovci v občini Veržej pripravila 12. srečanje turističnih delavcev Pomurja.
"Lansko leto smo v Pomurju v zdraviliščih, mestnih hotelih, kampih, apartmajih, na turističnih kmetijah in pri
Iz rok predsednika Pomurske turis-ti~ne zveze [tefana Dravca (desno) je plaketo dobil tudi Vincenc Bren-holc, lastnik gosti{~a Vinski hram na Jeruzalemu.
zasebnih sobodajalcih realizirali čez 750.000 turističnih nočitev. Našo pokrajino je obiskalo okrog 400.000 izletniških gostov, v zdraviliščih in termalnih kopališčih pa smo v lanskem letu zabeležili čez 1,2 milijona dnevnih kopalcev. Zdravilišča v Pomurju so ustvarila 23,1 odstotek nočitev vseh slovenskih zdravilišč in 24,3 odstotka ustvarjenih nočitev v kampih slovenskih zdravlišč. Pomurska zdravilišča so med realiziranimi nočitvami dosegle 55-odstotni delež nočitev tujih gostov, povprečna doba bivanja v deželi ob reki Muri pa znaša pet dni, kar je približno dan več kot je povprečna doba bivanja turistov v Sloveniji," je rezultate pomurskega turizma strnil predsednik Pomurske turistične zveze Stefan Dravec, ki je na tokratnem srečanju podelil številna priznanja in plakete.
Podelili so tudi več priznanj za prispevek k razvoju turizma.
Miha Šoštarič
Foto: AS
Foto SM
Cene
nepremičnin in viaganje denarja
VPRAŠANJE

1.	Zanima me, kaj se bo dogajalo s cenami stanovanj in na sploh nepremičnin v
Sloveniji, ko bomo drugo leto stopili v Evropsko unijo! Tudi, kaj se bo dogajalo s cenami v prihodnje! Bo ta vstop bistveno vplival na rast oz. upad cen pri nas?
2.	Ker že v sedanjosti skrbim za socialno varnost sebe in najbljižjih, me zanima, kako bi bilo najbolje vložiti privarčevan denar. Ali je to nakup nepremičnine, delnic, zazidljivega zemljišča ali denar enostavno pustiti v banki in ga vezati za določeno oz. nedoločeno dobo? ODGOVOR:
1. Cene nepremičnin v Sloveniji se bodo z vstopom v EU in v prihodnje seveda spremenile. Najbolj bo na njih vplivala uvedba novega davka na nepremičnine. Pričakuje se, da se bodo pocenile cene hiš, ki so v lasti "revnih lastnikov kapitala", podražile pa se bodo manjše stanovanjske enote (garsonjere in enosobna stanovanja) v največjih mestih. Razlog bo predvsem v tem, da "revni lastniki kapitala" ne bodo pripravljeni ali zmožni plačevati davka na nepremičnine. Takim lastnikom se lahko zgodi, da jim bo država (čez leta seveda) predlagala, da si kupijo za "kakšno številko" manjšo nepremičnino, predvsem v izogib sodnih izselitev in posledično še večjih stroškov. Tako se lahko v bližnji bodočnosti pričakuje (po treh letih in naprej), da bodo -tudi zaradi gospodarske konkurence cene nepremičnin pričele drastično upadati. V tem času seveda vsakomurpredla-gam, da si najde premostitveno investicijo v takšen sklad, ki mu bo prinašal donosnost (vsaj 20% na leto), likvidnost, varnost in navsezadnje preglednost naložbe. Istočasno s tem si tudi zagotovite prve zametke pri zagotavljanju bodočih pasivnih prihodkov, ki vam bodo še kako prav prišli, predvsem če ostanete brez redne zaposlitve. Ta se lahko v bodočnosti zgodi zaradi mnogih dejavnikov. Najpogostejši dejavnik ta hip v Sloveniji je -predraga delovna sila.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@email.si, GSM: 041 753 321
íJ^OifuíajÍĚ na± na ùiÎExnetu!
RADIOPTUJ
9K-tùte
32k Î^Tunelnl
www.radio-ptuj .si
Numerolog svetuje
Datum rojstva je temelj življenja
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH
Šifra: 93
Vaša hči je rojena 20. v mesecu z naslednjo numerološko postavitvijo: 13 + 20 = 33
Njen rojstni datum (20) je energija, ki prinaša spremembe, nestanovitnost, podrejenost in nestalne razmere po eni strani, občutljivost, navezanost in domišljijo po drugi ter prijateljstvo, romantiko, intuicijo in dober stik z denarjem po tretji strani. To je izrazito duhovna energija, ki kar kliče po duhovni rasti ter delu na samem sebi, ker ljudem s takšno energijo često primanjkuje samozavesti in zaupanja vase. Ta energija mnogokrat pomeni tudi težavno otroštvo in mladost. Potrebno je vedeti, da otroci niso naša lastnina in da je vsak človek, tako tudi otrok, unikat in v bistvu svet za sebe ter da je potrebno razvijati v njem tiste darove, talente in sposobnosti, ki jih nedvomno ima.
Njeno ime (13) ni energija, ki bi prinašala nesrečo, pač pa je to energija, ki prinaša nenadne spremembe, ki pa so lahko tako dobre kot slabe. V bistvu bi lahko rekli, da je to energija, za katero je značilno, da ne sme biti povezana s sebičnostjo, ker lahko pripelje v tem primeru do lastnega uničenja. To je energija, ki prinaša delavnost, vztrajnost, originalnost in domiselnost po eni strani ter ekscentričnost in nekonvencionalnost po drugi. Ker je to nestabilna energija, ki prinaša tudi nenadne spremembe v življenje, je pomembno tudi, v kakšnem odnosu je ta energija z ostalimi energijami oz. števili.
Priimek (20) je v bistvu identična energija njenemu rojstnemu datumu in tudi pomeni isto.
Energija skupnega števila (33) je sicer zelo lepa, vendar se ne ujema z njenim datumom rojstva in ji ne prinaša tistega, kar bi si želela.
Iz njene numerološke analize se da razbrati, da v njej prevladujejo predvsem energije podrejenosti, nestanovitnosti in sprememb. To so vibracije, ki kažejo na premalo samozavesti ali bolje rečeno zaupanja v samega sebe.
Vsak človek, še posebno otrok, potrebuje ljubezen, ki pa si je ne more pridobiti iz knjig ali filmov, ampak predvsem z dobrim vzgledom v družini. Najbolj si pridobimo ljubezen (beri: samozavest) s tem, ko vidimo, da se starši med seboj spoštujejo ter da spoštujejo tudi otroka.
Eden izmed najboljših načinov, da si otrok pridobi samozavest, je nedvomno pohvala. Ta je vedno znak ljubezni in hudo je tam, kjer se zna kritizirati, ne zna pa se pohvaliti. Pohvala rojeva ljubezen, strogost rojeva strah, grobost rojeva sovraštvo.
Tudi Vaša hči potrebuje predvsem pohvalo, kajti z njo si mlad človek (pa tudi starejši) pridobi največ samozaupanja, brez katerega pa se človek v življenju ne znajde. Izpostavljajte njene dobre strani, da se bo znala ceniti in spoštovati. Samo človek, ki se ceni in spoštuje, lahko tudi ceni in spoštuje druge.
Šifra: Sanje
Tako kot povsod v življenju ni nič naključnega (vsaka stvar ali dejanje imata svoj vzrok in posledico), tako se tudi vi niste slučajno odločili za numerološko
Duševno zdravje
Pomoč družinam v krizi
Katere so tiste institucije, ki danes lahko učinkovito pomagajo družinam v krizi? Zakaj se jih ljudje ne poslužujejo v dovolj? V nebo vpijoč je nedavni umor deklic iz Maribora, kjer je v družini vladala navidezna harmonija, čeprav so v šoli večkrat opazili, da sta jokali, pa nihče ni ukrepal. Zakaj takšna brezbrižnost do težav drugih?
Vsekakor so Centri za socialno delo tiste ustanove, ki lahko najprej pomagajo družinam v krizi, toda če nihče ne opozori na dogajanje v družini, seveda ne morejo pomagati. V tem primeru bi vsekakor šolska svetovalna služba morala reagirati na jok deklic v šoli; morda je, toda starši morda niso hoteli sodelovati ... Ne vem. Sosedje običajno nočejo biti tisti, ki bi kogarkoli obveščali, saj večinoma menijo, da to ni njihov problem in se ne želijo vmešavati, razen izjemoma, če dogajanje presega meje običajnega in pokličejo policijo. Službe v zdravstvu pa se aktivirajo, če jih kdo obvesti ali če otroci ali starši poiščejo pomoč. Če otroci ali starši potrebujejo pomoč, se lahko obrnejo tudi na Svetovalni center za otroke in mladostnike, ki je prav tako v Mariboru.
Otroci v stiski, pa seveda tudi odrasli, lahko iščejo pomoč preko SOS telefonov, kjer jih ne bodo le poslušali, temveč tudi svetovali, kam naj se obrnejo.
Da se ljudje teh možnosti ne poslužujejo, je verjetno vzrok ne toliko v ne v tem, da za takšne ustanove ne vedo, temveč jih je verjetno sram, da bi še kdo vedel za njihove stiske, in se vdajo v usodo. Posledice so pa lahko tudi tako tragične kot smrt obeh omenjenih deklic. O ozadju tega dogodka pa bo seveda tudi javnost zaradi velikega zanimanja slej kot prej verjetno obveščena.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
analizo. Verjetno tudi vi čutite, "da je nekaj na tem" in bi si radi prišli na jasno.
Rojeni ste 2. v mesecu s temle numerološkim stanjem: 14 + 17 = 31.
Vaš datum rojstva (2) je energija, ki prinaša spremembe, nestanovitnost, nestalne razmere po eni strani ter domišljijo, prijateljstvo, navezanost, pa tudi dober stik z denarjem po drugi strani. To je energija, ki ne prinaša dovolj samozavesti in samozaupanja v lastne sposobnosti, zato je potrebno mnogo delati na sebi, predvsem na dvigu lastne vrednosti in samozavesti.
Vaše ime (14) je energija, ki prinaša predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, moč pisane in izgovorjene besede, akcijo in — spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav kliče po spremembah.
Vaš priimek (17) pa je ena izmed tistih energij, ki ne prina-
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE, DRUŽINSKE IN POSLOVNE NUMEROLOŠKE ANAUZE.
, tel.: 02 771 07 68 .
šajo preveč zadovoljstva, miru in harmonije v človeka. To je energija, ki prinaša lahko marsikaj v materialni sferi življenja vključno z vztrajnostjo in delavnostjo, ne prinaša pa dovolj ljubezni, da bi človek lahko bil miren in zadovoljen.
Skupno število Vašega imena in priimka (31) je predvsem energija delavnosti, vztrajnosti, glasbe, originalnosti, pa tudi ekscentričnosti in nenadnih sprememb v življenju, tako da človek težko najde pravo in stabilno pot.
Iz vaše analize je lepo videti, da imate energijo datuma rojstva, ki Vam ne prinaša preveč samozavesti in zaupanja v lastne sposobnosti, ter energijo imena, ki prinaša spremembe.
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raiceva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako 'Za numerolo-ga" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Težava je tudi v priimku, ki s skupnim številom imena in priimka tvori kombinacijo, ki ne prinaša preveč miru in ustvarjalnosti. Nekaj podobnega prinaša tudi dekliška kombinacija.
Nekaj povsem drugega pa prinaša energija ustvarjalnosti 19 v imenu ter 23 v priimku. Se polovica življenja je pred Vami — splača se poizkusiti.
Dan Sovina
Kondicijska priprava v {portu
Deformacije skeletnega sistema tekačev (1/2)
Postavitve kosti (skeletnega sistema) naj ne bi obravnavali kot normalne ali nenormalne, temveč kot variacijo, pri čemer na neki točki kontinuuma postane tveganje za poškodbo večje. Koristno je gledati na strukturne anomalije kot na pomožni in ne vzročni (kavzalni) dejavnik poškodb. Vzroki tekaških poškodb so zmeraj kompleksni, vendar včasih (žal) prevlada anatomski faktor. Medtem ko večina anatomskih različic ne vpliva na normalne zahteve vsakdanjega življenja, pa postanejo pomembne pri rednem in intenzivnem ukvarjanju s športom.
Razlike v dolžini nog do 0,5 cm sploh ne zaznamo, pri tekačih pa velika tedenska kilometrina povzroči neskladno obremenjevanje gibalnega aparata. Prekratka noga povzroči kompenzatorni nagib medenice, pri čemer pride do posledičnega ukrivljanja hrbtenice v frontalni ravnini (skolioza). Sledi preveč intenzivno obremenjevanje enega dela hrustančne ploščice in razbremenjevanje drugega dela hrustančne ploščice. Posledično pride do obrabe hrustanca med vretenci in do bolečin v hrbtenici. Ortopedski vložki so učinkovita rešitev pri večini športnikov, saj jim omogočajo »umetniZnane so prirojene deformacije
kolen, kot so iksasta kolena, oksasta kolena in uleknjena kolena, ki lahko tekačempovzro-čajo zdravstvene težave. Prevelika ohlapnost vezi kolenskega sklepa povzroča izpahe kolena (pretirane premike pogačice) ter posledično hondromalacijo (mehčanja hrustanca). Rešitev problema ohlapnih vezi je v operativnem posegu - skrajšanje vezi (ligamentov) okoli kolena, v lažjih oblikah pa je rešitev ojačitev dinamičnih stabilizatorjev kolena in kinezioterapija.
Koleno mora biti čim bližje nevtralni poziciji (180 kotnih stopinj). Ce so oksasta kolena (značilno za nogometaše) povezana z rigid-nim stopalom, lahko pri teku rezultirajo z pretirano supinacijo (pretiranopovaljanje po zunanjem delu stopala). Iksasta kolena lahko pri teku rezultirajo z pretirano pronacijo (pretirano povaljanje po notranjem delu stopala). Posledično pride zaradi variacij v strukturni postavitvi sklepa do nastanka tipičnih tekaških poškodb. Štrleč stranski (lateralni) okrajek (epikondil) je poleg oksastih nog pre-dispozicijski dejavnik povezan s sindromom iliotibialnega traku.
Kinezioterapija je poleg ortopedskih pripomočkov pomemben dejavnik preventive pred športnimi poškodbami.
Robert Pal, prof. športne vzgoje Društvo kondicijskih trenerjev -DKT Ptuj
Krvodajalci Zahvala Bolnišnice Ptuj
29. januar - Anton Vidovič, Lovrenc na Dr. polju 7; Nina Verdenik, Cesta v Njiverce 19; Danica Maho-rič, Brstje 1; Marjeta Horvat, Kukava 29; Ivan Vidovič, Slatina 60/a; Branko Rojko, Grajenščak 28; Slavko Re-pec, Zg. pristava 37; Vesna Mlakar, Hajdoše 40; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d; Bernarda Draškovič, Dragonja vas 17; Jože Voglar, Skrblje 9/a; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14; Milan Plohi, Rucmanci 48; Milan Fajt, Draženci 82; Ivan Kolenič, Finžgar-jeva 19, Ptuj; Marjan Anderlič, Trgo-višče 25/b; Anton Meznarič, Šalovci 34/a; Bojan Mesarič, Ptujska 53; Marko Šamperl, Spuhlja 28; Stanko Kovačec, Zrkovska c. 184/a; Stanislav Kuster, Loperšice 41; Emil Po-žgan, Prepolje 55; Andrej Matjašič, Krčevina pri Vurbergu; Dušan Naj-virt, Celestrina 11, Maribor; Drago Furek, Hajdoše 39.
Za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice dr. Jožeta
Potrča Ptuj so darovali:
namesto cvetja ob smrti g. Ludvika Lazarja
Nograd, d.o.o., inNograd-Lotmerk, d.o.o.
16.000,00 SIT
Stanovalci bloka, Paričjak	14.000,00 SIT
Osnovna šola Kapela	10.000,00 SIT
Družina Perš	10.000,00 SIT
Družina Sukič	5.000,00 SIT
Družina Sebjanič	5.000,00 SIT
Družina Bagar	5.000,00 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost.
Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za pri-spevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke na transakcijski račun številka 01100-6030278670pri UJP Urad Slovenska Bistrica.
Info
Glasbene novice!
Pa jo imamo! Koga? Kaj? Zmagovalka EME je popevka Stay Forever dueta Platin. Kuhinja je spet dobro delovala, a mi bomo držali pesti in navijali za Diano in Simona!
Počasi in brez posebnih pritiskov je novo ploščo Danita Jo snemala JANETJACKSON, ki je pred {tirimi leti izdala zadnji projekt All For You. Ameri{ka izvajalka je dobila veliko ~rno piko, ko jo je na leto{njem Super Bowlu malo slekel Justin Timberlake. Glavna je vendarle glasba, katere mojstrica je uveljavljena diva, ki je zadela pravi tempo in glasbeni stil v novem komadu JUST A LITTLE WHILE (****). Preplet popa, groovy r&b-ja in kitarskih rifof je združila priznana produkcijska ekipa na čelu z Jimmyjem Jamom.
ANASTACIA bi lahko bila manekenka za očala, saj namreč premore več kot 30 očal. Tretja plata bo preprosto nosila pevkino ime in jo je v glavnem sestavil skupaj Dallas Austin. Priznan glasbenik in producent je v prvem singlu LEFT OUTSIDE ALONE (***) malo zmanjšal dozo preprostega popa in mu dodal malo več inovativ-nega r&b ambienta!
Irski glasbeni produkt številka ena zadnjih let niso U2, ampak so WESTLIFE, ki so ob koncu 90. zasijali v polnem sijaju s skladbo Swear It Again, medtem ko gotovo poznate njihovo aktualno uspešnico Mandy. Kvintet so nekateri že odpisali, a je priznan maneger Stephen Lipson prepričal fante, da posnamejo novi album Turn Around, na katerem je tudi prihajajoča srednje hitra, nezahtevna, a sila nalezljiva popevka OBVIOUS (****).
Pop glasba ima najširši krog poslušalcev in podobno velja tudi za nemškega super zvezdnika ALEXANDRA, ki je zares zmagoval s hiti Take Me Tonight, Stay With Me in Free Like The Wind. V nulo urejen mladenič spet izvaja "slinasto" pop harmonijo BEHIND THE SUN (***), katere idejni oče je abrahamovec Dieter Bohlan. Pevčev kolega in konkurent DANIEL K. je ukradel oziroma priredil v pop verzijo klasiko THE LION SLEEPS TONIGHT (***), ki so jo v originalu izvajali Tokens.
Mlada mamica SARAH CONNOR je pred porodom posnela zgoščenko Key To The Music, s katere smo že poslušali uspešnico Music Is The Key. Glasba je zares ključ do marsikaterega odgovora in poseben užitek nam ponuja odlična vokalistka v pop ter soul harmoniji JUST ONE LAST DANCE (****), v kateri dodobra vokalno pomagajo člani tria Natural.
Pri 16. letih je malokatera najstnica tako odločna uspeti, kot je to JOSS STONE, ki je pred tremi tedni izdala pravo glasbeno mojstrovino v obliki albuma The Love Session. Provokativen in totalno izzivalen vokal najstnice vas bo prepričal v svežem r&b komadu FELL IN LOVE WITH A BOY (****), katerega prava lastnika sta člana dueta White Strippes.
Kam le čas beži je naslov čudovite narodno—zabavne viže (izvajalci so Štirje Kovači) in to geslo velja za ameriško pevko LEANN RIMES, ki je na sceni slabih deset let, a je zbrala že dovolj hitov za kompilacijo The Very Best Of LeAnn Rimes. Ta plošča vsebuje njen prvi poskus Blue, njen prvi hit How Do I Live in njen največji hit Can't Fight The Moonlight izfilma Coyote Ugly. Dodatek na plošči je tudi nova otožna country skladba THIS LOVE (***).
Zlati časi irske družinske skupine KELLY FAMILY so že za nami in največ ljudi se spominja njihove lepe pesmice An Angel. Devetčlanska skupina še miga in po solo projektu njihovega vodje Paddyja Kellyja izvajajo v pesmi FLIP A COIN (***) standardni pop/rock s tradicionalnimi irskimi glasbenimi vložki.
David Breznik
^ A yŒIES NIGHT -__________, v ^ ^
X X / £.MEY YA -
ip - Black Eyed Peá. \ ^ ERSTAR - Jamelia \ ^ÛWÉRLESS - Nelly Îurtadà TDXIC - Britney Sp\ara
MY LIFE - Nd Bnubt BrMILKSHAKE - Katls HN ME DN - Kevin L^ lO.-BDD IS A DJ - Pink
Vsab sredû meJ I^.IO in 20. uw
Kdo je glavni igralec v filmu Poslednji samuraj? Odgovor:_
NAGRADNO
K i M VPRAŠANJE
"n
o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Milenka Petek, Zechnerjeva 3,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do ponedeljla, 16. Januarja, ra naslov: Radio-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Norah Jones: Feels Like Home
Po nepričakovanem uspehu albuma Come Away With Me je Norah Jones postala velika zvezda. Niso {e dale~ tisti ~asi, ko so promotorji tudi v Sloveniji novinarjem prav ponujali pev-kin album, če{, iz tega {e nekaj bo. Toda skepsa je bila velika in v Sloveniji je Norah zares vžgala {ele kak{no leto potem, ko smo novinarji dobili prve kopije pevkinega prvenca. Je pač tako, da se Slovenci najprej radi na tujih televizijskih mrežah prepričamo, kdo je in in kdo je out. Da Norah Jones kljub temu, da ne nosi mini kril, ne poudarja dekolteja in ni do potankosti naličena v video-spotih, sodi v kategorijo 'mora{ imeti njen album doma', je dokazala na lanskoletni podelitvi nagrad grammy, ko je domov od{la tako polnih rok, da {e njeni pomočniki niso vedeli, kam bi z vsemi kipci. Ja, No-rah Jones je ob izidu drugega
albuma že svojevrstna ikona. Zasanjana jazzy popevkarica s precej lahkotnimi besedili, ki omeh~ajo jazzy prizvok pesmi do te mere, da so poslu{ljive tudi za zelo nezahtevno uho. Obenem pa ne izgubljajo svoje kakovosti tudi za tiste, ki zahtevajo ve~. Norah Jones se zaveda, da s svojim božanskim glasom lahko poje tudi kakšno (v izvedbi kake druge pevke) osladno kitico, pa bo zvenelo nadvse ~arobno, mehko, vabljivo. Njen glas je kot glas iz sanj, ki boža po ušesu. Album Feels Like Home, ki je izšel 10. februarja, odlikuje predvsem senzualnost. Ta je postala na nek na~in zaš~itni znak Norah Jones. Na novem albumu morda najbolj preseneti duet z Nas-hvillsko legendo Dolly Parton. Ampak pri Norah je vse skupaj zavito v tako fino embalažo, da ni kaj o~itati. Feels like home je topel in zelo intimen izdelek,
Filmski kotiček
Poslednji samuraj
Poslednji samuraj je zgodba o boju med tradicijo in napredkom, častjo in moralnim propadom ter resnico in lažjo. Predvsem pa je to zgodba o ponovnem iskanju osebnega jaza človeka, ki je izgubil upanje v člove{tvo in tudi samega sebe. Voja{ki oficir Nathan Algren (Tom Cruise) se je odlikoval v ameri{ki državljanski vojni med severom in jugom, a ga sedaj razjeda krivda pokolov Indijancev, ko je pod poveljstvom generala Custerja sodeloval pri osvajanju divjega zahoda. Med tem mladi japonski cesar Mej pod pritiskom svojih svetovalcev odloči, da bo odprl in moderniziral svojo deželo ter jo naredil bolj podobno zahodu. Temu se upirajo samuraji in cesarju tuje države ponudijo svojo voja{ko pomoč, da bo podredil upornike. Nathan naj bi usposobil sodobno japonsko vojsko in zaradi velike vsote, ki mu je ponujena v plačilo, sprejme novo zadolžitev. A ker njegove enote po{ljejo v boj {e preden bi se dobro pripravili, ga bojeviti in neustra{ni samuraji pod vodstvom Katsumota (Ken
POSLEDNJI SAMURAJ
The Last Samurai
akcijski, pustolovski, drama,
vojni
Dolžina: 154 min
Režija: Edward Zwick Producent: Tom Cruise, Tom Engelman, Scott Kroopf, Marshall Herskovitz, Paula Wagner, Edward Zwick
Scenarij: Marshall Herskovitz, John Logan, Edward Zwick Igrajo: Tom Cruise, Ken Watanabe, Billy Connolly, Tony Goldwyn, Seizo Fukomoto
priporo~ljiv za v vsak dom, ki premore vsaj radio. Pesmi, kot so za~etna Sunrise, pa What Am 1 To You?, Those Sweet Words, Humble Me, Don't Miss You At All in druge vas bodo ponesle v prijetno atmosfero. Atmosfero, ki jo poznamo že s prvenca. Norah pa se lahko pri nastajanju albuma pohvali poleg ostalega avtorskega dela tudi s koproducentsko taktirko, ki jo je poleg Arifa Mardina držala v roki kar sama. Gospo-
di~na, ki je 30. januarja dopolnila 25 let in tako obeležila 20 let, odkar poje (ja, prav ste prebrali, Norah je že pri petih letih pela v cerkvenem pevskem zboru). Takrat je bil na vrhovih lestvic tudi njen prvi single z albuma, Sunrise. 15. aprila pa se gospodi~na Jones odpravlja tudi na evropsko turnejo, tako da se kaj lahko zgodi, da jo bomo videli precej blizu naših mej.
Grega Kavčič
Watanabe) premagajo in zajamejo. Katsumota pa v Nathanu opazi njegov neustra{ni duh velikega bojevnika in ga zato odpelje s sabo, po eni strani, da bi izvedel kaj več o svojem sovražniku, po drugi strani pa tudi zato, ker ga spo{tuje in obravnava kot vrednega nasprotnika. Nathan med svojimi "sovražniki" tako po~asi okreva in vedno bolj spoznava, da so ti ljudje povsem druga~ni kot pa mu je bilo povedano in tako po~asi premaguje svoje predsodke. Vedno bolj namre~ razume filozofijo samurajstva
in preko tega po~asi uvidi, za kaj je vredno živeti in morebiti celo pozabiti stare grehe. A poslednji spopad med samuraji in pla~anci iz zahoda se vedno bolj bliža in Nathan mora kmalu izbrati, na katero stran se bo postavil. Poslednji samuraj je enkraten epski spekta-kel, kjer pa se ne gradi zgolj na vizualni podobi, temve~ pogleda tudi globoko v filozofijo samuraj stva in tudi ~loveške duše, hkrati pa se vzpostavi nekaj zelo pogumnih zgodovinskih dejstev, s katerimi lahko potegnemo marsikakšno vzporednico tudi z današnjim ~asom, o~itno pa je s tem film tudi marsikomu stopil na bole~ žulj. Med drugim je v filmu povsem podrt mit o generalu Custerju kot pogumnem bojevniku proti divjim 1ndijan-cem in njegova mu~eniška podoba, ki je nastala ob njegovi smrti. Film namre~ jasno pove, da je bil Custer, kjub svojim zaslugam v državljanski vojni, eden najve~jih krvnikov 1ndi-jancev in da ameriško osvajanje divjega zahoda temelji na sistemati~nem genocidu staroselcev, kjer so umirali tudi nedolžni otroci, ostareli in ženske, ne zgolj "ponoreli" indijanski bojevniki. Krivda, ki zaradi tega leži na Nathanu, je tudi ena ve~jih razlik, ko primerjamo Poslednjega samura-
CID
Delavnica:
Ročno tiskanje na oblačila, danes in jutri ob 10. uri, za osnovnošolce, srednješolce in odrasle. Za delavnico se je treba prijaviti in poravnati kotizacijo.
Otro{ka ma{karada:
v ponedeljek od 16. do 18. ure v karnevalski dvorani, v sodelovanju z DPM Ptuj in LTO Ptuj
CID je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
ja s Pleše z volkovi. Kot drugo je v filmu lepo prikazano, kako je Amerika že konec 19. stoletja poskušala vplivati na tuje države in tja tudi pošiljala svoje vojake, da so pokorili druga-~e misle~e in spoznanje, kako malo se je od takrat pa do danes spremenilo, je naravnost grozljivo.
Glede na vse to torej ni ravno presenetljivo, da film pri ameriški publiki ni ravno najbolj priljubljen, saj podira marsikateri mit in idealiziranje njihove zgodovine, verjetno pa so isti razlogi botrovali tudi za to, da je bil film spregledan na zlatih globusih in pri nominacijah za oskarje. Film je labodji spev samurajstva, vsekakor vreden ogleda.
Grega Kavčič
Kuharski nasveti
Ocvrto pustno pecivo
Zraven okusnih krofov te dni pripravljamo še drugo ocvrto pecivo, kot so raz-li~ni manjši ocvrtki ali miške in flancati. Med ocvrtke uvrš~amo dve skupini majhnih ocvrtih jedi. Eno skupino pripravljamo iz kuhanega testa, drugo skupino mišk pa iz kvašenega testa.
Krhki flancati
Potrebujemo: 30 dag moke, 3 rumenjake, 4 žlice vina, 1 žlica ruma, 3 žlice kisle smetane, sol, sladkor po okusu (za posip ali nekaj v testo).
Iz sestavin zgnetemo gladko testo in ga pustimo, da počiva do pol ure. Spočito kar se da tanko razvaljamo. Razrežemo na manjše pravokotnike ali kvadrate, v sredini dvakrat prerežemo in ocvremo v vroči maščobi. Polagamo na papirnatprtič in pred serviranjem potresemo s sladkorjem v prahu.
Avtorica: Valerija Meglic
Pustnim ocvrtkom, ki so zaradi oblikovanja z žlico podobnim mi-{kam in zaradi temnih pik od rozin in drugega sadja, bolj pogosto pravimo mi{ke kot ocvrt-ki. Vse mi{ke so sladke, ~eprav lahko testo obogatimo tudi s slanimi dodatki, kot so lupinasto sadje, sir, slanina in podobno. Tako pripravljene pogosto ponudimo ob kozarcu vina. Pri nas mi{ke pripravljamo iz kva{enega testa ali iz bogatega testa z ve~jo koli~ino dodanih jajc in rumenjakov Če pripravljamo kva{eno testo za mi{ke, je sestavljeno iz moke, ki je lahko me{anica ostre in mehke moke, kvasa, masla ali margarine, jaj~nih rumenjakov, sladkorja, di{av, kot so vanili, rum, limonina in pomaran~ina lupina, soli in mla~nega mleka, s katerim testo zagnetemo. V testo lahko damo na male kocke narezano suho sadje, kot so marelice in rozine. Okus testa pa lahko izbolj{amo, ~e vanj damo tudi kislo smetano ali navadni jogurt.
Testo za mi{ke pripravimo enako kot za krofe. Ko je dovolj
vzhajano, z ve~jo žlico, ki jo po-mo~imo v vro~o ma{~obo, zajamemo testo, ki ga polagamo v vro~o ma{~obo. Temperatura maš~obe je lahko nekoliko vi{ja kot za krofe. Če ste testu dodali
pravljamo brez kvasa, damo vanj cela jajca, da jih beljak med cvre-njem rahlja.
Pripravimo si lahko tudi sirove mi{ke iz kuhanega ali paljenega testa, ki jih prav tako ocvremo. Pripravimo jih tako, da 3 dl vode pristavimo, jo solimo in dodamo 10 dekagramov margarine ali masla. Ko voda zavre ob me{an-ju vanjo zakuhamo 15 dekagra-mov gladke moke, ko se zgosti, odstavimo, nekoliko ohladimo
Krhki flancati s smetano
kislo smetano ali jogurt, pa je temperatura nekoliko nižja, da mi{ke ne ostanejo v sredini surove. Ocvrte mi{ke polagamo na papirnat prti~ek, da vpije odve-~no ma{~obo. Še mla~ne potresemo ali povaljamo v sladkorju v prahu. Če testo za mi{ke pri-
Namig za darilo
Izšla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni druiSbe Radio-Tednik Ptuj.
Mokri smrček
Vprašanje : Kakšna naj bo prehrana brejih psic? So zaželene kakšne spremembe? Vprašanje pošilja bralka Tina iz Ptuja.
Odgovor : V ~asu brejosti moramo svoji ljubljenki posvetiti nekoliko ve~ pozornosti kot sicer. Povpre~no traja brejost pri psicah okoli 63 dni (59-72 dni).
Res je, da potrebuje psica v ~asu brejosti kvalitetnej{o hrano,
vendar danes žal vse ve~ lastnikov mo~no pretirava z nakupi najra-zli~nej{ih vitaminsko-mineralnih dodatkov, katerih ~udežni u~in-ki so najve~krat pravo nasprotje želenega. Če želimo breji psici zadostiti vse potrebe, je najpri-
in v testo dodamo 4 jajca, 10 dag naribanega sira, kot je parmezan, in {~epec mlete rde~e paprike. Tako pripravljeno testo z žlico polagamo v vro~o ma{~obo in cvremo 4 do 5 minut, odvisno od velikosti mi{k.
Te dni si pripravljamo {e eno znano pustno sla{~ico, to so flancati. Pri flancatih poznamo kva-{ene flancate, ki jih pripravimo iz kva{enega testa. Kva{eno testo za flancate je nekoliko manj bogato v primerjavi s krofi, vendar vsebuje enake sestavine kot krofi. Kva{ene flancate pripravimo iz moke, margarine, rumenjakov, celih jajc, sladkorja, ruma, soli in mla~nega mleka. V testo lahko po želji dodamo naribane lupinice limone in oranže. Iz sestavin zgnetemo ne pretrdo kva-
merneje kupiti komercialno hrano za breje psice, v katerih je sestava hranil in mineralov ter vitaminov v pravilnem razmerju. Prilagojeno hrano pri~nemo dajati v 5 tednu brejosti, saj v tem ~asu plodovi intenzivno rastejo. Prav tako se na ta na~in psico primerno oskrbi za dosego kakovostnega mleziva - prvo mleko, ki je pomembno zlasti iz vidika za-{~ite psi~kov pred najrazli~nej{i-mi infekcijami (protitelesa).
Breja psica v prvih dveh tretjinah brejosti ne potrebuje prav ni~ ve~jega obroka kot pred bre-jostjo. V zadnji tretjini brejosti pri~nemo psici dajati dva ali tri bogatej{e obroke kot obi~ajno. Pazimo, da v ~asu brejosti psice preve~ ne poredimo (težave pri kotitvi). Osnovni obrok, ki ga pripravimo doma, naj sestoji iz mesa, skute, riža, testenin ali žitnih kosmi~ev. Tak obrok lahko dopolnimo z dnevnim odmerkom mineralno-vitaminskih dodatkov Mnogo enostavneje je breji psici dati že vnaprej pripra-
{eno testo, ki ga pustimo, da vzhaja in ga nato razvaljamo za slabi prst na debelo. S koleščkom ali nožem narežemo enako velike pravokotnike, ki jih v sredini dvakrat do trikrat zareže-mo. Tako pripravljene pustimo, da na kuhinjskem prtiču vzhajajo še 10 do 15 minut in jih nato ocvremo v vroči maščobi. Še tople potresemo s sladkorjem v prahu.
Pripravimo pa si lahko tudi krhke flancate. Ti slovijo po okusnem tankem ocvrtem testu, ki se v ustih hitro stopi. Pripravimo krhko testo, katerega sestavine so moka, potrebujemo 40 dekagramov moke, ki je lahko mešanica ostre in mehke moke, lahko pa uporabimo samo mehko moko, dodamo še 4 dekagrame stopljenega masla ali margarine, 3 dekagrame sladkorja, da je testo bolj gladko uporabimo sladkor v prahu, za boljši okus dodamo 3 do 4 žlice kisle smetane, testo odišavimo s 3 žlicami ruma , dodamo še 2 celi jajci in ščepec soli. Mleko pri krhkih flancatih zamenjamo z belim vinom in ga dodamo 2 žlici. Iz sestavin na hitro zgnete-mo gladko testo, ga razdelimo na dva ali tri dele, da ga lažje razvaljamo.
Razdeljeno testo pustimo, da počiva vsaj pol ure. Spočito testo razvaljamo na tanko, iz njega izrežemo tanke kvadratke, ki jih v sredini vsaj enkrat prerežemo in jih spuščamo v vročo maščobo tako, da trake nekoliko zavijemo. Še tople potrese-mo s sladkorjem v prahu. Iz tako pripravljenega testa lahko izrezujemo tudi obliko rožic, tako da izrežemo rožice v treh različnih velikosti, jih med sabo zlepimo - damo eno na drugo od največje do najmanjše - in jih ocvremo. Pred serviranjem damo v sredino rožice žličko marmelade.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
vljeno komercialno hrano ter se na ta na~in izogniti morebitnim napakam pri prehrani.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Narava se drami
čeprav so zimske noči še hladne, pa vendarle sonce vse daljše dneve že toliko ogreje, da se je narava sredi svečana že pričela dramiti iz zimskega sna. Ob odklepanju koreninam naj bi Valentin poskrbel tudi za hranila, ki jih bo rastje potrebovalo za br-stenje, cvetenje in začetek rasti.
Naš vrt, to so rastline in tla, je prostor za pridelovanje dobrin, obenem pa nam zaljša zeleno bivalno okolje. V njem se razvedrimo, si sprostimo duha, v vrtu je prostor za najpogostejša srečanja z naravo.
Vrt nam lahko nudi toliko dobrin, kolikor smo sposobni spoznati mnogovrstne zahteve in posebnosti rastlin, ki jih nameravamo gojiti, ter vzdrževati in ohranjati rodovitnost zemlje, kamor jih sadimo. Pestrost vrtnega rastja glede vrst, intenzivnost vzgoje in zmožnost, da se v eni rastni dobi izmenja veliko rastlinskih vrst - vse to izdatneje črpa in izrablja hranilne snovi iz tal, kar je potrebno skrbno nadomeščati z gnojenjem. Tako kot so rastline živi organizmi, je tudi vrtna zemlja živa snov, iz katere se prehranjujejo. Rodovitna tla sestavljajo rudninske snovi in humus, ki v tleh nastaja z razpadanjem organskih snovi. V humusu žive bakterije dro-bnoživke, ki s pomočjo zraka in vode presnavljajo rudninske snovi, da jih korenine v obliki talne raztopine raznašajo v vse organe rastline.
S kakšnimi gnojili gnojiti v vrtovih, kdaj in koliko, se naj-češče sprašujemo ob izteku zime in pred pričetkom vegetacije oziroma ob pripravah na spomladansko setev in sajenje, čeprav je gnojenje in vzdrževanje rodovitnosti tal nenehen proces in stalna skrb vrtnarja. Gnojila so organska in rudninska, čista in mešana ter talna in listna. Med organskimi so v vrtovih najpogosteje uporabljeni hlevski gnoj, kompost, zeleni podor ter razne hranilne organske mešanice s šoto. Z organskimi gnojimo kolobarno, z nekajletnimi presledki, da vzdržujemo stalno stanje humusa, zakopljemo pa jih v jeseni, da se prične pretvorba v tleh še v času zimskega mirovanja rastlin. Rastlina potrebuje za svojo rast in zgradbo predvsem rudninske snovi, ki so v tleh kot proizvod razpadanja kamenin, nekaj jih nastane z razpadanjem organskih snovi, primanjkljaj pa dodajamo z rudninskimi gnojili vpo-časi topni obliki kot osnovno gnojenje v predpomladanskem času, lahko topna gnojila pa po potrebi rastlinam dajemo med vegetacijo.
Najpopolnejši in najgospodarnejši odgovor, s kakšnimi gnojili in s kolikšnimi odmerki pognojiti vrt, nam pove le analiza vzorca vrtne zemlje. Pokaže nam, koliko je v tleh humusa, kako je s kislostjo tal, kije večja v tistih vrtovih, kjer se pojavlja mah, kolikšna je prisotnost osnovnih prvin za življenje rastlin: kalija, kalcija, fosforja in nekaterih mikroelementov. S pomočjo podatkov o vrsti vrtnega rastja in stanju založenosti s hranili, ki jih damo pedologu ali agronomu, izračunamo količino in vrsto gnojil.
Mogoče je tudi gnojenje po izkušnjah in občutku, ki ga opravimo glede na stanje rastja v minulih letih, ko sklepamo, da če je bila rast slaba, je primanjkovalo dušika, če sta bila slaba cvetenje in tvorba plodov in brstov, je to posledica pomanjkanja fosforja, vzrok za slabo kakovost plodov je pomanjkanje ogljikovih hidratov, več bolezni oziroma slaba odpornost rastlin pa se pojavlja ob pomanjkanju kalija, kar delno nadomestimo z osnovnim gnojenjem v predpom-ladanskem času in z dognojevanjem med letom z ustreznimi gnojili. Najpreprostejše je gnojenje "na pamet", ko opazimo, da sosed trosi umetno gnojilo po vrtu, storimo to še mi. Po vrtu enakomerno potrosimo 8 do 10 kg gnojila NPK15:15:15 pred dežjem, bolje pa po nizki snežni odeji, da se gnojilo stopi in izpere v zemljo.
Miran Glu{ič, ing. agr.
f.-21.2.
19-Četrtek	20-Petek	21-Sobota	22-Nedelja
23-Ponedeljek	24-Torek	25-Sreda #	
SESTAVIL:
EDI KLASINC
KRINKA, NAUČNICA
NASEUE PRI I MAKOLAH
RAČUNALNIŠKA PROGRAMSKA OPREMA
VEČJE RAZKOŠNO STANOVANJE
RELIGIJA
SEVERNOAMERIŠKI INDIJANEC
BIVALIŠČE UMRLIH
NEPRE-GIBNA STOJKA
GORA V KENIJI (5194 M)
ALŽIRSKO PRISTANIŠČE
GRM NAVADNA TRDOLESKA (UUDSKO)
OZEK PAS BLAGA
KLADA
VOJAŠKA STOPNJA
WALTER TRESCH
PEVKA KRVAVAC
VULKAN NA SICILIJI
A
IZ
BESEDE NORA
VPLAČILO GOTOVINE
UUDSKO IME ZARASTLINO VOLČJA BRADA
HRVAŠKI PETROL
GALATEJIN UU3IMEC
FRANCOSKA FILMSKA IGRALKA (JANIE)
GRAD V POTSDAMU
MESTO V ITALIJI
HRVAŠKI ILUSTRIRANI TEDNIK
VREDNOST V
DENARJU
PODZEMNI ŽUŽKOJED
KRISTINA LOVRENČIČ
RUSKI NAZIV ZA SIBIRIJO
MORALA
GRŠKA ČRKA
PRITOK OKE
PLESEN NAVINU
ISTO-BITNOST
INDUSTRIJSKO MESTO V RUSIJI
ZABELA
SMUČARKA HAAS
FILOZOFSKA ŠOLA
EVA NOVAK
AVSTRIJSKI ZUNANJI MINISTER (KLAIS)
URADNI SPIS
ANTON SOVRE
PERJE PRI REPI
AFRIŠKA KAČA
NIKOLA TESLA
NIKA JUVAN
SOVJETSKI ŠAHOVSKI VELEMOJST (MIHAIL)
FRANC INKRET
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Tampa, omara, Sikim, Ekart, Anatol, KJ, RI, strganina, izvolitev, privesek, skrivalica, ras, rana, Panno, Ober, Ista, MI, pivot, Kess, Ni, NOB, Kari, Est, RI, Trnice, anizotropija, ekakalij, les, Arijan, racak, on, ata, moka. Ugankarski slovarček: CECILIENHOF = grad v Potsdamu, v katerem je bila 17.7.-2.8.1945 Potsdamska konferenca, EFA = zelo strupena severnoafriška kaca iz družine gadov, puščavska pursa, FAROVINA = ljudsko ime za grm navadna trdoleska, KENIA = gora v Keniji, visoka 5194 m, OSETR = pritok Oke južno od Moskve (pomeni jeseter v ruščini), MAREZE = francoska filmska igralka (Janie, 1908-1931), SOLNKA = ljudsko ime za rastlino kozjo brado.
Govori se ^
da se je mestni župan ob predaji oblasti Cajnku Frideriku V "skriť v preprosta oblačila, spo{tljivo pozdravljanje in ogovarjanje s strani gostov je bilo tako nekajkrat namenjeno v kravato in reklc odetemu protokolistu.
da ptujsko pustno {oto-rovanje tu in tam zaključijo policisti. Če se razgretim pu-stovalcem se v ranih urah ne da domov, jim "prijazno" ponudijo kletno hoteli-trstvo zahodno od Raja. Ni torej res, da nočitev v Ptuju
primanjkuje.
.. da smo pred dnevi spoznali se eno dobro lastnost hajdinskega župana: rad ima mucke. To je jasno demonstriral s prijaznimi živalcami na nogavicah. Kdor ima rad živali .
. da se je ljubezen do živali nekoliko ohladila pri direktorici ptujskih Vedut. Njeno ukvarjanje s petelinom se je končalo s klju-vanjem in številnimi injekcijami. Če bo petelin zaradi tega del ptujske turistične (beri kulinarične) ponudbe, še ne vemo.
Vidi se^
^ da je predse^^ik Rop na prigovarjanje prvega moža kmetijskega bančništva, "daj Tone, naredimo nekaj izna{ega Ptuja", z zgovorno gesto pokazal, da ima pri tem zvezane roke. Najbrž v tem primeru drži nekoliko modificiran rek: pomagaj si sam in Rop ti bo pomagal. Mestni prvi mož je ob tem gubal čelo: "Ko si bomo pomagali sami, Ro-pove pomoči več ne bomo potrebovali!'
Lujzek • Dober den vsoki den
Ježešna. Toto
pisem na godovni den zalu-blenega Valentina, ko se ve kdo ma koga rad, kdo koga vara in mrzli, kdo kumi laže in kdo koga z lube-znijo ali pa lažmi po telesi in v duši maže. Kaj se toga tiče sma mija z mojo Mico kak en pes in močka, kak recok in račka. Ko se rada račkama, nikoga ne poznama, ke se skregama pa sma kak jazbec in lisica, ki bi rada v enem brlogi prenočevala in si lube-zen izkazovala. Včosik nama to uspe, največkrot pa ne. Te pa se vsoki v svojem štam-peti muli, drugi den pa je vse vredi, kak prekoplejo kure Ona gredi.
Moja Mica se zaj že nekaj dni joče, ker baje gospod tovariš Rode iz Slovenije nazaj med svoje v Rim gre. Kaj se toga tiče sen jaz zapisani med flčflriče. Fsoki naj se znajde tam, ki je od boga ali pa hujdičaposlan. Zaj bomo dobli novega nad-
škofa, ki bo vejkše ali pa manjša krščanska katastrofa. Na sveti pač živimo različni lidje in neje vejke škode, če nam odide v nebesa dr. Rode, Drnovšek, Kučan ali pa Peterle, samo, da slovenski narod naprej gre...
Čujete in vidite, kak sen gnes pesniško ali pa pesjansko razpoloženi. Vse se rima, vse se štima. Vi visoko cenjeni bralci in poslušalci pa si vzemite za resnico in pravico vse tisto, kaj vam paše brez meje in lubezni vaše.
Kaj pa zaj? Polovica teksta nam še fali, Mica v štampeti mrči in po televiziji nekšno špansko polizanko gledi. Saj, to je groza. Gre se samo zato katero keri je in je še bo, med roge in noge, da se gledanost totih polizank zvlečuvle.
"No, ja," bi rekla moja babica!" Mela je praf, ko sen jaz bija nurčlaf in še ne kosmat. Te smo gledlai na tele-viziji same deviške filme, ameriške ljubimce silne, gnejši den pa še kokšnega domočega srakača, ki deklini za skoč-nino plača...
Naj bo zadosti oslarij. Veseli fašenk vam želi LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 19. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (Majda Fridl in Peter Kukovec). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PETEK, 20. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
SOBOTA, 21. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 PORO-
ČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). NEDELJA, 22. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKO[? 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PONEDELJEK, 23. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vla-dimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
TOREK, 24. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kul-
ture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 25. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Za vami je bolj kot ne dolgočasno obdobje, v katerem ste imeli občutek, da sevam nič ne dogaja. To se bo spremenilo že v začetku tedna, saj se bodo zadeve začele bolj hitro in bolj živahno odvijati.
BIK
V tem tednu boste srečali stare prijatelje in tudi spoznavali nove. Vaše družabno življenje se bo vrtelo v krogu neke skupine, v katero ste že vključeni ali pa se ji boste še pridružili. Pred vami je živahen teden.
DVOJČEK
^^ Kmalu se boste začeli v slu-^ žbi pogovarjati o stvareh, ki f	vam že dalj časa ležijo na
duši in čakajo, da jih končno razrešite. V tem tednu boste imeli pestrejše družabno življenje, v družinskem krogu bo nastopil mir.
RAK
Časi, ko ste uživali vre lativ-nem miru in sproščenosti, so za vami. Pred vami je obdobje polno preizkušenj. Ne bojte se, saj v sebi premorete dovolj energije. V službi bo ogromno dela, zato se varujte stresa in jeze.
LEV
Umirjeno obdobje, ki vas spremlja že nekaj časa, se bo še nadaljevalo, le da boste v tem tednu bolj pozorni do partnerja in on do vas. V delovnem okolju pričakujte spremembe in izboljšave.
DEVICA
Čas povečane aktivne dejavnosti in energičnosti, s čimer ste v zadnjem obdobju veliko dosegli, se počasi končuje. Od sobote naprej ne zahtevajte več toliko od sebe. Sedaj prihaja čas za počitek. Lepo bo v petek.
TEHTNICA
Imate občutek da ste nezadovoljni, ampak ne boste več dolgo, kajti še v tem tednu se za vas začen a zelo živahno obdobje. Že čez nekaj dni boste začutili nenaden dotok energije, ki vas bo ponesla visoko.
[KORPIJON
Pred vami je kar nekaj prijetnih in plodnih dni, saj boste končno začeli uresničevati poklicne načrte. Zvezda Venera pa vam bo natrosila dovolj romantike za prijetne in romantične dni in noči.
STRELEC
Za vas se začenja novo obdobje, ko bo povečana stabilnost v že obstoječi poklicni skupnosti oz. v novih poslovnih povezavah. Ključno dogajanje bo v drugi polovici tedna, ko boste vsak dan boljše volje.
KOZOROG
V	tem tednu imate odlične možnosti za uspeh. Dosegli boste pomembno zmago ali pa napredovali v službi. Vaša vitalnost bo ves čas
odlična. V drugi polovici tedna pazite zaradi nepredvidenih stroškov.
VODNAR
Pred vami je zelo dobro obdobje. Imeli boste odlične možnosti za uspeh, v drugi polovici tedna pa boste s svojimi načrti napredovali in prodrli. V ljubezenski zvezi pa bo na žalost malo slabše, bolj stresno.
RIBI
V	začetku tedna se na službenem področju varujte odvečnih besed in nestvarnih načrtov da vas ne bo zaneslo, drugače pa je pred
vami nekaj umirjenih dni, posebej sobota in nedelja, zato ju le izkoristite.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
VliŽ
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Prijateljska tekma
Lepa zmage Drave
VARTEKS - KUMHO DRAVA 1:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Karič (21. iz 11 m), 1:1 Zilič (38), 1:2 Ad. Smajlo-vič (52), 1:3 Zili~ (83) ^ KUMHO DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Kamberovič, Bingo, Berko, Grižonič, Jevdenič, Korez, Ad-nan Smajlovič, Majcen in Zilič. V drugem polčasu sta igrala še Go-rinšek in Selimovič. Trener: Srečko Lušič.
Nogometaši ptujskega prvoligaša Kumha Drave in prvoligaša Varteksa iz Varaždina že dalj časa povezujejo odlični odnosi. Odigravajo se številne tekme, izmenjujejo mišljenja in krepijo vezi med tema nogometnima kolektivoma, kar je vsekakor zelo do-
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič na pripravljalnih tekmah pridno polni mreže.
bro za obe ekipi. V nedeljo sta Varteks in Kumho Drava ponovno odigrala prijateljsko nogometno srečanje. Prepričljivo zmago so slavili varovanci trenerja Srečka Lušiča, ki so si na koncu zaslužili tudi aplavz legendarnega trenerja Varteksa Čira Blaževiča (ko je bil na klopi Mure, je slavil zmago na Ptuju). "Mi smo s predstavo, igro in na koncu tudi z zmago v Varaždinu zelo zadovoljni. Tudi domačini so nam po tekmi čestitali ob prikazani igri. Ob zmagi ne moremo drugega, kot biti zadovoljni s prikazanim nogometom. Ta odnos do igre in pa na koncu zmaga je pokazatelj, da smo se prav odločili, ko smo tudi desetdnevne priprave še drugič opravili v Medžugor-ju. Nekateri so se nam posme-hovali glede kraja, vendar lahko rečem, da smo imeli vse na razpolago, kar je potrebno za dobro pripravo prvoligaške ekipe", je takoj po prihodu iz Varaždina dejal športni direktor Martin Vogrinec.
Danilo Klajnšek
Kickboks • Nadja Sibila, športnica leta 2003 v IMG Ptuj
■ # ■■■	v v	■	■ v v
Kraljica zapušča prizorišče
Nadarjenost, vztrajnost, potrpežljivost in delavnost so vrline, ki so jl pomagale na poti na vrh. Nadja je polna mladostne energije, ki jo zdaj usmerja v študij na mariborski fakulteti. Rada ima mesec maj, sonce, glasbo, družbo prijaznih ljudi, kakršna je tudi sama.
■ V V
Št. tednik: »Vaša športna pot je dolga in trnova.«
Nadja Šibila: »Odkar pomnim, sem sanjala o borilnih veščinah, ki že od nekdaj predstavljajo mojo veliko strast, ljubezen in nenazadnje tudi življenje. Navduševali so me vzhodnjaški akcijski filmi in seveda nepozabna Bruce Lee in Chuck Norris. S treningi sem začela že pri rosnih osmih letih, ko so me mikale še druge športne aktivnosti, med njimi tek, plavanje in igranje odbojke. Kasneje pa, še sama ne vem, preprosto sem se pred državnim prvenstvom ustrašila in spet poskusila šele takrat, ko se je za kikcbox odločil tudi moj starejši brat Matej. Postala sva nerazdru-žljiva, drug drugemu v izjemno oporo in za vzor. V dresu KBV Ptuj in pred budnimi očmi mojstra borilnih veščin, dolgoletnega reprezentančnega selektorja in mojega trenerja Vladimirja Sitarja, ki me spremlja od vsega začetka in je zaslužen za vse moje lovorike, sem kar nizala naslove državne prvakinje. Ker mi je med mladinkami hitro začelo primanjkovati enakopravnih tekmic, sem leta 1996 v precep pričela jemati še članice. Klonile so.
Vzpon se je začel leta 2000 v italijanskem Jesolu Lidu pri Benetkah z naslovom evropske prvakinje.
Nadja Šibila: »Takrat sem pričakovala, da bom med kandidatkami za najvišja mesta, ne pa, da bom na vrhu. Toda po zmagi nad Irko Nicole Corbett, ki je premagala že vse največje svetovne mojstrice, so bila vrata na vrh odprta. Vrhunec prizadevanj sta bila moja finalna dvoboja za naslov svetov-
Nogomet • Prijateljska tekma
ALUMINIJ - CMC PUBLIKUM 2:7 (2:1)
STRELCI: 0:1 Šešlar (5), 1:1 Sambolec (8), 2:1 Fridauer (13), 2:2 Križnik (67), 2:3 Kvas (71), 2:4 Kvas (77), 2:5 Pecnik (79), 2:6 Pecnik (80), 2:7 Kvas (84)
ALUMINIJ: Toplak, Golob, To-polovec, Sambolec, Kuserbanj, Prapotnik, Koren, Panikvar, Repi-na, Knežević, Fridauer. Igrali so še: Strelec, Flašker, Čeh, Satler, Vidovic, Miljevic, Kelenc, J. Emer-šic. Trener: Miran Emeršic.
CMC PUBLIKUM: Šeliga, Bru-men, Gobec, Budimir, Šnofl, Šešlar, Lungu, Plastovski, Kršic, Pecnik, Kvas. Igrali so še: Fornezzi, Čelofi-ga, Urbanc, Križnik, N. Pecnik, Pla-znik. Trener: Marjan Pušnik.
Maloštevilni gledalci v Kidrice-vem so lahko videli zelo zanimivo nogometno predstavo. Kljub začetnemu vodstvu gostov iz Celja so Kidricani hitro uspeli doseci
Foto^DK
Sesatijan Golob (Aluminij)
dva zadetka in si priigrati vodstvo po prvem polcasu.
Izkušeni gostje so na zacetku drugega polcasa želeli hitro postaviti stvari na svoje mesto, kar jim je tudi uspelo, saj so mladi nogometaši Aluminija, ki so stopili na igrišce v drugem delu, naredili prevec napak, da jih izkušeni Celjani ne bi kaznovali.
Danilo Klajnšek
se trudim izboljšati svojo tehniko, znanje o borilnih vešcinah in telesno pripravljenost.
Danes, po dveh zaporedno osvojenih naslovih evropske in svetovne prvakinje v svoji kategoriji kickboxa (nad 70 kg), resno razmi{ljate o koncu ble-{~e~e kariere. Tudi zato, ker v tem {portu ni zaslužka?
Nadja Šibila: »Če se danes lotiš kake stvari in ce hoceš, da ti bo uspelo, si ne smeš privošci-ti, da bi bil samo dober. Ne, biti moraš najboljši. Vedno vec je na-mrec konkurence, vedno boljša je in vedno vecji so stroški tekmovanj. Moje življenje ni postlano z rožicami. Skrb za razvoj, napredek je vsekakor prva, še zdalec pa ne edina. Športna rast in fi-nancna plat sta namrec tesno povezani. Soocamo se z utvaro, da je vrhunstvo mogoce doseci brez materialne podpore, ki pa je v
kickboxu prakticno ni. Gledano s financne plati je ta šport popolnoma zgrešena naložba. Za naslov svetovne prvakinje dobiš od organizatorja pokal in medaljo. To je vse. Nekaj stroškov sicer primakne Slovenska športna zveza in KBV Ptuj, kako si placaš ostalo, ne zanima nikogar. Od necesa moraš živeti, mar ne?!
O poklicnih bori{čih verjetno ne razmi{ljate.
Nadja Šibila: »Ne. Svet profesionalizma je krut, neizprosen, pogosto tudi krvav in me kot takšen ne mika.
Star{a vam ves čas stojita ob strani.
Nadja Šibila: »Starša mi pomenita najvec v življenju. Vedno sta me podpirala in mi pomagala. Naucila sta me, da se moraš vedno truditi po najboljših moceh. Nikoli me nista ocenjevala po doseženih rezultatih. Želela sta le, da imam veselje do tega, kar delam, in to jima je bilo v najvecji ponos.
Družina Šibila velja za kikcboxarsko - poleg vas sta v tem {portu brat Matej in oče.
Nadja Šibila: »Brat Matej je državni reprezentant in pri vrhu evropskega kickboxa, oce pa sodi na tekmovanjih.
Dvoboja za naslov svetovne prvakinje v Parizu v light kontaktu z Rusinjo Kinakh Oksano
Nadja Sibila, športnica leta 2003 v MO Ptuj
Foto: Langerholc
ne prvakinje v semi in light kontaktu kickboxa oktobra 2001 v Mariboru. Od Slovenk sem edina nastopila v obeh slogih. V semi sem se ponovno pomerila z večno tekmico Corbettovo in jo premagala. Za novo veselje v slovenskem taboru pa sem poskrbela zadnji dan, v finalu light kontakta. Prepričljivo sem premagala nepredvidljivo Italijanko Kelly Zanini.
V sodobnem {portu so predispozicije le temelj za vrhunske dosežke, trdo delo je najpo-membnej{e. Vsekakor so vas
značilnosti va{ega značaja -ambicioznost, trdna volja in borbenost - pripeljale daleč. V čem je skrivnost uspeha?
Nadja Šibila: »V mojem zmagoslavnem mišljenju. Uspehe sem si zagotovila s trdim delom, odrekanjem in veliko željo po nenehnem dokazovanju. To je mogoce le s popolno predanostjo športni panogi, s katero se ukvarjaš. Sicer nikoli ne moreš doseci tistega, kar zagotavlja razliko med vrhunskimi in dobrimi tekmovalci. Zaradi tega sem celotno življenje podredila kickboxu. Še danes
NADJA SIBILA
Datum in kraj rojstva: 17. 8. 1982, Ptuj Status: studentka Najvidnejši dosežki:
■	športnica Ptuja v letih 1999, 2000, 2001 in 2003;
■	državna prvakinja v semi kontaktu v letih od 1994-2003;
■	državna prvakinja v light kontaktu od leta 1996-2003;
■	večkratna zmagovalka svetovnega pokala;
■	večkratna zmagovalka mednarodnih turnirjev;
■	2. mesto EP v Istanbulu (semi kontakt; 1998);
■	2. mesto SP v Caorlu (semi kontakt; 1999);
■	1. mesto EP v Jesolo Lidu (semi kontakt; 2000);
■	1. mesto SP v Mariboru (sermi in light kontakt; 2001);
■	1. mesto EP v Jesolo Lidu (semi in light kontakt; 2002);
■	1. mesto SP v Parizu 2003 (light kontakt) in 2. mesto (semi kontakt).
in v semi kontaktu z Angležinjo Mielke Hink sta bila ena izmed najrazburljivej{ih v va{i karieri. Katera zmaga in poraz po vrsti sta bila to?
Nadja Šibila: »V light kontaktu sem osvojila zlato, v semi kontaktu pa srebro. Zmag sicer ne štejem, vendar pa je lepo, ce se uvrstiš med najboljše v zgodovini amaterskega kickboxa. To sta bili zares sijajni borbi. Eni od tistih, ki po razburljivosti in nizu težkih udarcev sodita v razred legendarnih amaterskih kickboxarskih dvobojev.
Naslovi ptujske {portnice leta 1999, 2000, 2001 in 2003 so laskava priznanja. Je tako?
Nadja Šibila: »Prav gotovo. Obcutek je izjemen. To je zame zelo velika cast in obveza hkrati. Moram pa reci, da velik del priznanja pripada vsem, ki so mi pomagali od prihoda v KBV Ptuj. To je nagrada tako za ekipo kot tudi za mesto in navijace, ki so mi vedno služili kot navdih. Pripada vsem, ki so kakorkoli povezani s klubom in ga nosijo v svojih srcih.
Sliši se neverjetno. Leto{nje evropsko prvenstvo novembra v Mariboru naj bi bilo zadnje v va{i ble{čeči {portni karieri.
Nadja Šibila: »Da. Nastopila bova skupaj z bratom Matejem, ki je moral zaradi poškodbe na zadnjem svetovnem prvenstvu odstopiti. Ni mi žal za prehojeno športno pot, vendar se zanjo ne bi odlocila nikoli vec. Ponosna sem na vse svoje uspehe in ni mi žal casa in mladosti, ki sem jo žrtvovala zanje. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Ocitno se mi je lažja poškodba pripetila ob najbolj pravem casu. V takšnih trenutkih se clovek zacne ukvarjati z življenjskimi vprašanji. V urah, ki sem jih preživela z ribiško palico ob Polskavi (smeh), sem imela cas za razmišljanje o tem, kdo sem in kakšni so moji cilji v športu in življenju nasploh. Čas je, da nadomestim vsaj delcek tistega, kar sem zamujala doslej.
Ivo Kornik
Rokomet • 1. SRL (m, ž)
Polom Velike Nedelje, zasluženo slavje »trgovk«
INLES RIKO - VELIKA NEDELJA 31:20 (15:9)
VELIKA NEDELJA: Gotal 4, Me-sarec 1, Drofenik, Gregorič, Po-tocnjak, Kumer 2, Kokol, Kukec 4, [antl 2, Kozomara 5, Kisovec, [o{tarič, Planinc 2.
SEDEMMETROVKE: Inles Riko 5 (5), Velika Nedelja 2 (0).
IZKLJUČITVE: Inles Riko 12, Velika Nedelja 18 minut.
Po enajstih tekmah v tej sezoni in {tirih v prej{nji, so Ribničani znova okusili slast zmage. Zmaga nad {ibkimi igralci iz Velike Nedelje je povsem zaslužena, saj so gostitelji kljub mnogim poškodbam tokrat za razliko od jesenskega dela zaigrali bolj borbeno in zmagali. Že v prvem polčasu se je z obrambami izkazal Boštjan Grm, igralci v napadu pa so zlahka luknjali gostujočo obrambo. Učinkovit je bil tudi kadetski reprezentant [timec, pri prestrezanju pa Mitja Ilc.
Tudi v drugem polčasu je šlo Ribničanom po zastavljenem načrtu. V igri so odlično ustavili najnevarnejša Planinca in Potoč-njaka, le Kozomora je s črte prelisičil domačo obrambo. Stalno vodstvo z osmimi ali devetimi zadetki razlike so gostitelji kronali z visoko zmago z zadetkom mladinca Londerja v zadnjih sekundah tekme.
sta
@ALEC - MERCATOR TENZOR PTUJ 25:26 (14:12)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Lakič, Potočnjak, [ijanec, Pučko, Lazarev, Černe 4, Radek 4, Ram-šak, Nojinovič 3, Brumen 1, Murko 2, Kelenc, Majnik, Raukovič 12. Trener: Vlado Hebar.
Rokometašice iz Ptuja so v Žalcu naredile največje presenečenje tega kroga, ko so ugnale izredno močno domačo ekipo.
Ines Černe je v Žalcu dosegla 4 zadetke.
Foto: Črtomir Goznik
Enostavno dejstvo je, da se gostje niso ustrašile in so igrale svojo igro, kar je pomenilo, da si žalske rokometašice niso mogle priigrati večje, predvsem pa želene prednosti. Na tem srečanju se je izkazala Tanja Raukovič, ki je dosegla kar dvanajst zadetkov.
V samem finišu srečanja je bilo zelo vroče, o zmagovalcu pa je odločil zadetek izkušene Dijane Radek, kar je pomenilo veliko veselje v taboru ptujskih "trgovk", ki so tako dosegle že tretjo zaporedno zmago in sedaj z optimizmom pričakujejo ljubljansko Olimpijo.
Zmage pa seveda vodijo v končnico tekmovanja.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL - moški
Tesne odlo~itve ob koncu tekem
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 12. KROGA: Gori-šnica - Sevnica 26:25, Gold Club -Chio Kranj 36:26, Črnomelj - Dol TKI Hrastnik 26:29, Pekarna Grosuplje - Slovan 37:36, Mokerc -Sviš 28:29, Mitol Sežana - Gorica Leasing 20:15.
1. GOLD CLUB 12 12 0 0 24
2. SVI[	12	9	0	3	18
3. GORI[NICA	12	7	2	3	16
4. PEKARNA GROSUPLJE12 8			0	4	16
5. GORICA LEASING	12	7	0	5	14
6. SLOVAN	12	7	0	5	14
7. DOL TKI HRASTNIK	12	6	1	5	13
8. MITOL SEŽANA	12	4	1	7	9
9. CHIO KRANJ	12	3	1	8	7
10. SEVNICCA	12	2	1	9	5
11. MOKERC	12	2	0	10	4
12. ČRNOMELJ	12	2	0	10	4
GORIŠNICA - SEVNICA 26:25 (14:12)
GORIÏNICA: Valenko, Sok 4, Vajda, Korpar 1, Ivančic 2, Lozin-šek 2, Buzeti 6 (2), [trbal, Sapa~ 1, Firbas 4, Kumer 3 (1), Pisar 3, Klemenčič.
Rokometaši Gorišnice so prišli do pričakovane zmage težje, kot so pričakovali. Nastopili so brez poškodovanega organizatorja igre in najboljšega strelca Dejana Ivan-čiča, kar se je nedvomno poznalo v igri. Vse do 26. minute so gostje iz Sevnice presenetljivo držali domače v šahu in tudi imeli vodstvo s tremi zadetki prednosti. [tiri zadnje minute prvega polčasa pa so Gorišničani dodali plin in prišli do vodstva z dvema zadetkoma.
V drugem polčasu so domačini dvignili na noge svoje navijače, saj so v 39. minuti povedli s petimi zadetki razlike (20:15) in
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 12. KROGA: Inles Ribnica - Velika Nedelja 31:20 (15:9), Cimos Koper - Rudar Trbovlje 26:24 (10:12), Trimo Trebnje - Prule 67 26:28 (15:16), Termo - Prevent 29:32 (13:19), Gorenje - Adria Krka 35:23 (17:10). Srečanje Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško je bilo odigrano sinoči.
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	12	10	1	0	21
2. GORENJE	12	9	1	2	19
3. PRULE 67	12	9	1	2	19
4. PREVENT	12	9	1	2	19
5. RUDAR TRBOVLJE	12	6	0	6	12
6. TERMO	12	6	0	6	12
7. CIMOS KOPER	12	5	2	5	12
8. ADRIA KRKA	12	4	0	8	8
9. TRIMO TREBNJE	12	3	2	7	8
10. JERUZALEM ORMO@	11	2	3	6	7
11. VELIKA NEDELJA	12	1	1	10	3
12. INLES RIBNICA	12	1	0	11	2
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA ŽENSKE
REZULTATI 13. KROGA: Žalec - Mercator Tenzor Ptuj 25:26 (14:12), Burja [kofije - Celea Celje 34:25 (17:15), Loka kava Jelovica - Piran 24:18 (12:6), Olimpija - Izola bori 40:34 (22:18). Srečanje Gramiz Kočevje - Krim ETA Malizia se igra kasneje.
1. KRIM ETA MALIZIA	10	10	0	0	22
2. PIRAN	13	9	0	4	18
3. @ALEC	12	8	1	3	17
4. OLIMPIJA	12	8	0	4	16
5. MERCATOR TENZOR PTUJ	13	7	0	6	14
6. BURJA ŠKOFIJE	12	6	2	4	14
7. LOKA KAVA JELOVICA	11	4	1	6	9
8. CELEAI CELJE	13	4	0	9	8
9. GRAMIZ KOČEVJE	11	2	0	9	4
10. IZOLA BORI	13	0	0	13	0
Ptuj • Obisk Leona Kalina
Tudi Ptujčani zaslužni za uspeh
Sobotno otvoritveno slovesnost 44. ptujskega kurentovanja si je ogledal tudi Leon Kalin, predsednik organizacijskega odbora 6. evropskega prvenstva v rokometu za moške, sicer generalni sekretar Rokometne zveze Slovenije.
Na Ptuj so ga povabili organizatorji kurentovanja, Lokalna turistična organizacija, da bi se mu tudi s tem povabilom na nek način zahvalili za nadvse dobro opravljeno delo na tem evropskem prvenstvu, pa tudi sicer za njegov prispevek h kvalitetni rasti slovenskega rokometa. Vabila je bil nadvse vesel, med drugim je povedal, da imamo tudi Ptujčani preko Re-
nata Vugrinca del zaslug za uspeh slovenske rokometne reprezentance na letošnjem evropskem prvenstvu. Spominsko darilo, ki sta mu ga izročila direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec in vodja povorke prof. Milan Gabrovec, ga bo še dolgo spominjalo na Ptuj in ku-rentovanje, ki predstavlja eno najsvetlejših tradicij tega okolja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Med gosti sobotne otvoritvene slovesnosti 44. ptujskega kurentovanja je bil tudi Leon Kalin, direktor organizacijskega odbora 6. evropskega prvenstva v rokometu za mo{ke.
izgledalo je, da so končana ugibanja glede končnega zmagovalca. Da v športu nič ne moreš napovedati, se je dogodilo v 55. minuti, ko so Sevničani uspeli rezultat izenačiti (22:22) in dvigniti vročico v gorišniški športni dvorani. Toda njihovo veselje je kratko trajalo, saj so domači ponovno hitro povedli z dvema zadetkoma prednosti in na koncu prišli do pomembne zmage na začetku drugega dela prvenstva, ki jih ohranja v igri za tisto magično drugo mesto na prvenstveni razpredelnici, ki vodi samo navzgor.
Danilo Klajnšek
2. SRL MOŠKI
REZULTATI 12. KROGA: Drava Ptuj - Ajdovščina 28:23, Grča Kočevje - Radovljica 23:22, Arcont Radgona - Radeče 33:30, Cerklje - [martno 99 37:29, Izola - Dobo-va 29:30, Alples Železniki - Atom Krško 26:24.
1. DOBOVA	12	11	0	1	22
2. CERKLJE	12	10	1	1	21
3. IZOLA	12	8	0	4	16
4. ŠMARTNO 99	12	7	1	4	15
5. ATOM KRŠKO	12	6	2	4	14
6. ARCONT RADGONA 12		6	1	5	13
7. RADOVLJICA	11	3	3	5	9
8. ALPLES ŽELEZNIKI	12	3	2	7	8
9. AJDOVŠČINA	12	4	0	8	8
10. GRČA KOČEVJE	12	3	2	7	8
11 DRAVA PTUJ	11	2	2	4	6
12. RADEČE	12	0	2	10	2
DRAVA - AJDOVŠČINA 28:23 (13:13)
DRAVA: Luskovič, Kelenc, Pre-dikaka, Skaza, Majcen 2, Bračič 11
(2), Kac 2, [tager, Horvat 4, Alič 2, Klinc, Selinšek 5, Kotar 2, Terbuc.
V 12. krogu II. slovenske lige so gostitelji z dopadljivo igro v drugem delu nadigrali svoje tekmece. V prvem delu je bila igra enakovredna, domača obramba pa ni znala zaustaviti visokega Žvoklja, ki je zadetke dosegal kot za šalo. Gostitelji so v prvih minutah nadaljevanja pridobili prednost treh zadetkov, toda zapravljene žoge v napadu bi se skoraj maščevale, saj so se gostje približali na zadetek prednosti. Takrat se je z odličnimi obrambami izkazal Luskovič, kar je dalo domačim novega poleta in takrat so zlomili odpor gostov in iz nekaj protinapadov pridobili prednost 7 zadetkov, kar je na koncu zadostovalo za zmago.
anc
ARCONT RADGONA - RADEČE 33:30 (17:13)
ARCONT RADGONA: Fartek, L. Klun, Buzeti 6, Petraš 6, Hojs, Zorko 9, Kolmanko 2, Merica 6, Vereš, N. Klun 2, Dukič, Krajnc, Žinkovič 2, Karnet.
Radgončani so pred svojimi gledalci v bližnjih Apačah premagali Radeče ter uspešno pričeli drugi del prvenstva. Tekma je bila povsem po okusu gledalcev, saj je bila polna preobratov in negotova do samega konca. Pri domačih je izstopal Zorko z devetimi zadetki, pri gostih pa je Flisar kar 15-krat zatresel mrežo gostiteljev.
MŠ
n .
Foto: Črtomir Goznik
Bra~i~ je bil najboljši strelec (11 zadetkov) pri Ptuj~anih.
Namizni tenis • 1. SNTL
Tokrat daleč od točk
1. SNTL MOŠKI
Rezultati 13. kroga: Moravske toplice Sobota - Ptuj 6:2, Preser-je - Maribor eKompenzacije 3:6, Krka - Vegrad Velenje 6:2, Maxi Olimpija - Vesna 6:2, Lisk Križe -Kema 5:5
1.	MARIBOR E-KOMfP	13
2.	KEMA	13
3.	LISK KRIŽE	13
4.	PRESERJE	13
5.	KRKA	13
6.	PTUJ	13
7.	MOR. TOP SOBOTA	13
8.	MAXI OLIMPIJA	13
9.	VEGRAD VELENJE	13
10.	VESNA	13
8 1 7 2 5 3 5 1 5 1 4 1 4 0 0 0
3:2, Kocuvan/Ropoša - Pavič/Grbič 2:3, Ropoša - Pavič 3:1
1. SNTL ŽENSKE
Rezultati 10. kroga: Egigs Mengeš - Prevent Marenberg 6:1, Iskra Avtoelektrika - Ptuj 6:0, Ilirija - Arrigoni 6:0, Merkur - Istra-benz Semedela 6:1
1.	ISKRA AVTOELEK.
2.	MERKUR
3.	ILIRIJA
4.	ISTRABENZ SEM.
5.	EDIGS MENGEŠ
6.	ARRIGONI
7.	PREVENT MAREN.
8.	PTUJ
10 0
MORAVSKE TOPLICE SOBOTA -PTUJ 6:2
Posami~ni izzidi: Kocuvan -Piljak 3:1, Ropoša - Piljak 3:0, Koš-čak - Pavič 0:3, Ropoša - Piljak 3:1, Kocuvan - Pavič 3:2, Koščak - Grbič
ISKRA AVTOELEKTRIKA - PTUJ 6:0
Posamezni izzidi: Moskalenko
-	Mojsilovič 3:0, Budihna - Rojko 3:0, Milost - Terbuc 3:2, Budihna
-	Mojsilovič 3:0, Moskalenko - Terbuc 3:0, Milost - Rojko 3:0
sta
Mali nogomet • Pokal NZS
Petlja premagala "nepremagljive" ...
STRELCI: 0:1 Zore (4) 1:1 Šnofl (16), 1:2 Kristan (28), 2:2 Šnofl (32), 3:2 Pukšič (34), 3:3 Horvar (39).
VITOMARCI PETLJA - SVEA LESNA LITIJA 9:8* (7:7, 3:3 1:1) *po kazenskih strelih
VITOMARCI PETLJA: Kornik, Kraut, Kurnik, Kamenšek, Pukšiš, Majhenič, Krampelj, Ramadani, Polšak, Novak, Šprah, Šnofl. TRENER: Križman.
SVEA LESNA LITIJA: Tokič, Bajc, Kurič, Zorč, Horvat, Maca-novič, Kos, Simič D., Simič B., Kristan, Goranovič, Kurtič. TRENER: Fele.
Vitomarčanom je uspel veliki met. iz nadaljnjega tekmovanja so izločili največjega med velikimi -moštvo državnih in pokalnih prvakov Litijo, ki ne pomnijo kdaj so nazadnje izgubili.
Po uvodnem otipavanju so gostje povedli preko Zorča, ki je pobegnil domači obrambi. Križ-manovi varovanci, ki so bili pred tem srečanjeM že dodobra »načeti« po ne najboljšem začetku v prvenstvu, so se le nekako pobrali, vzpostavili ravnotežje na igrišču in preko najboljšega domačega moža Davorina Šnofla - Pikija rezultat izenačili.V nadaljevanju so gostje spet povedli, tokrat je izkoristil domačo napako Kristan. Sledilo je nekaj zamujenih priložnosti na obeh stranem, blestela sta vratarja Tokič in Kornik. Za izenačenje je spet poskrbel Šnofl, ki je po mojstrski podaji Ramada-nija izenačil. Gledalci se še niso dobro pomirili, ko je na semaforju že pisalo 3:2. Zadel je Pukšič
po imenitni asistenci vratarja Kor-nika. Gostje so pritiskali na vse načine, vendar tokrat borbeni in srčni ekipi Vitomarcev niso mogli do živega. V končnici srečanja so Litij ani zamenjali vratarja z igralcem v polju, minuto pred koncem so uspeli izenačiti, sledilo je izvajanje kazenskih strelov.
Pri domačih je prvi streljal Maj-henič, Tokič je branil, nato po trije uspešni poskusi na vsaki strani, nato še strel Horvata in Polšak je
branil; rezultat je bil izenačen. Do konca sta streljala Pukšič in D. Simič, Pukšič je zadel trikrat, Si-mičev tretji strel pa je Kornik ubranil in slavje se je lahko začelo.
Premagana je bila ikona slovenskega nogometa Svea Lesna Litija. Vitomarčani so se v polfinalu Slovenskega pokala, ki se bo igral v Kobaridu, pridružili ekipam Pun-tarja, Kobarida in Nazarj. Na koncu še le dodajmo, da tudi prvaki niso poraza prenesli na najbolj
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Svea Lesna Litija je letos v prvenstvu zabeležila 13 zaporednih zmag, a je v pokalnem tekmovanju naletela na razpoložene Vitomar~ane
športen način, kar ne velja za igralce, ki so si športno čestitali, le mož iz uprave, z izjavami, ki ne spadajo na športne prireditve, meče slabo luč na slovenski mali nogomet, verjetno niso navajeni izgubiti, včasih je pač premalo le stopiti na igrišče. Kot zanimivost še dodajmo, da bodo jutri izvedli žreb polfinala, kjer bodo predstavili drese udeležencev, organizatorji so si že priskrbeli dres Litijanov, saj je bila pač vsa športna javnost prepričana v uspeh le njih, nastalo težavo so Vitomarča-ni z veseljem pomagali rešiti in njihov dres je že na poti v Kobarid.
Izjavi po tekmi: trener Vitomarcev Križman Darko: "Čudovito, srce smo pustili na igrišču, Hvala fantom, publiki in upravi, ki so in še verjamejo v nas."
Jani Krampelj - Vitomarci Petlja: "Povzel bi besede Litijana Horvata, ki jih je izrekel pred derbijem s Puntarjem, 'Vsi, ki ste prišli pogledat, kako bodo Vitomarci izgubili, bi me lahko že zjutraj poklicali in bi vam povedal, Vitomar-ci gredo naprej".
Znana polfinalna para
Na tekmi med Oplastom in Zalogom P&I je Gregor Židan izžrebal polfinalna para slovenskega malonogometnega pokala. Polfi-nalna para sta: Oplast - Nazarje in Puntar Alpkomerc - Vitomarci Petlja.
"Žreb nam je namenil najtežjega nasprotnika, toda če je že padla Litija, zakaj ne bi še Puntar", je po žrebu optimistično povedal direktor Vitomarškega prvoligaša, Cvjetin Maksimovič.
anc, dr
Mali nogomet • 1. SLMN
■■■
in nato še Napoli
1. SLMN
REZULTATI 13. KROGA: Vitomarci Petlja - Napoli Pernica 9:5, Puntar Alpkomerc - Mavi Brežice 5:0, Svea Lesna Litija - Dobovec 10:1, Metropol - Nazarje 4:7, KIX Ajdovščina - GIP Beton 2:8.
1.	SVEA LESNA LITIJA	13	13	0	0	39
2.	PUNTAR ALPKOMERC 13	10	1	2	31
3.	NAZARJE	13	7	2	4 21
4.	VITOMARCI PETLJA	13	5	2	6	17
5.	KIX AJDOVŠČINA	13	4	3	6	15
6.	GIP BETON	13	5	0	8	15
7.	DOBOVEC	13	5	0	8	13
8.	METROPOL	13	3	3	7	12
9.	NAPOLI PERNICA	13	3	2	7	11
10.	MAVI BREŽICE 13 2 3 8 9
VITOMARCI PETLJA -NAPOLI PERNICA 9:5 (2:1)
STRELCI: 1:0 Pukšič 89), 1:1 Jevtic (12), 2:1Šnofl (18), 2:2 Jev-tic (21), 2:3 Brglez (24), 3:3 Kur-
nik (24), 4:3 Kraut (25), 5:3 [nofl (25), 5:4 Čučko (27), 6:4 Šnofl (28), 7:4 Kurnik (32), 8:4 Kamenšek (36), 9:4 Šnofl (37), 9:5 Jevtič (39)
VITOMARCI PETLJA: Kornik, Kraut, Lurnik, Kamenšek, Pukšič, Majhenič, Krampelj, Radami, Poljšak, Novak, Šnofl, Šprah. Trener: Darko Križman.
Po izredno velikem uspehu nogometašev Vitomarci Petlja v pokalnem tekmovanju se je mislilo, da bodo nogometaši Pernice padli kar tako. Posledice uspeha v pokalnem tekmovanju so se vsekakor videle, saj igra ni bila takšna, kot jo zmorejo varovanci trenerja Darka Križmana.
Prvi polčas je minil v mučenju žoge, vendar so bili domačini uspešnejši, predvsem po zaslugi Da-
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Pukšič (beli dres) v akciji med igralci Napolija.
nila Pukšiča, ki je Vitomarčane povedel v vodstvo ter sodeloval z imenitno podajo pri drugem zadetku. Domači pa so zadeli levi in desni prečnik, kar tudi govori o njihovi premoči.
Ob stabilni igri se je zdelo, da tekme kljub minimalnemu vodstvu ne morejo izgubiti. Toda v 24. minuti so Perničani prešli v vodstvo. Še dobro, da so Vito-marčani hitro preboleli šok in potem hitro izenačili ter povedli. Nekaj odpora je bilo še čutiti v 27. minuti, ko je gostujoči igralec Čučko znižal vodstvo domačih na 5:4. Vsi upi gostov, da bi lahko iztržili kaj več, so bili kmalu za tem pozabljeni. Kolektivni duh, nekaj odličnih obramb Kornika in kombinatorna igra v napadu so napovedali zmago nogometašev ptujskih trgovcev. Dvakrat je v polno zadel še
Mali nogomet
Šnofl ter po enkrat Kurnik in Ka-menšek in nove pomembne tri točke za četrto mesto na prvenstveni razpredelnici so ostale na domačem parketu.
Danilo Klajnsek
2. SLMN - vzhod
Rezultati 14. kroga: Red Bat
- Bioterme Mala Nedelja 8:7, Sevnica - Pizzeria Vinska trta 11:1, Cerkvenjak Gostišče Anton - Slovenske gorice 7:3, Tomaž - Panda Maribor 7:5. Prosta je bila Bakara Maribor.
1. SEVNICA	12	10	0	2	30
2. RED BAT	12	9	0	3	27
3. TOMAŽ	13	8	1	4	25
4. SLOVENSKE GORICE	12	7	0	5	21
5. CERKVENJAK	13	5	3	5	18
6. MALA NEDELJA	13	4	1	8	13
7. PANDA MARIBOR	12	4	1	7	13
8. BAKARA MARIBOR	12	4	0	8	12
9. PIZZ. VINSKA TRTA	13	1	4	8	6 MŠ
ZLMN ORMOŽ
Belcont prvak
1. LIGA
Rezultati zadnjega 9. kroga: Prednost - Pušenci 2:4, Nova Slovenija - Kog 2:3, Trsnica Žiher - Mladost 8:3, Belcont - Petty 3:0, Holermuos - Titanik 5:3.
1.	BELCONT	9	7	11	22
2.	PUŠENCI	9	6	3 0	21
3.	TRSNICA ŽIHER	9	7	0 2	21
4.	HOLERMUOS	9	6	12	19
5.	NOVA SLOVENIJA	9	4	2 3	14
6.	TITANIK	9	4	0 5	12
7.	PREDNOST	9	3	1 5	10
8.	KOG	9	3	0 6	9
9.	MLADOST	9	1	0 8	3
10.	PETTY	9 0 0 9 0
2. LIGA
Rezultati 10. kroga: Mihovci - Ormož ml. 7:2, Pušenci vet. -Carrera O. 8:3, Borec - Bambusi 1:3, Junior T. - LDS 4:2, Mladost II - Joker I. 1:4, Akcija S. - Podgorci 2:5.
1.	LDS	10 8 1 1 25
2.	MIHOVCI	10 7 0 3 21
3.	JUNIOR T.	10 6 2 2 20
4.	CARRERA O. 10 5 3 2 18
5.	JOKER I.	10 5 2 3 17
6.	PUSENCI VET 10 5 2 3 17
7.	PODGORCI	10 5 1 4 16
8.	AKCIJA S.	10 5 0 5 15
9.	BAMBUSI	10 3 1 6 10
10.MLADOST	M. II 10 3 0 7 9
11.	ORMOŽ ML. 10 1 0 9 3
12.	BOREC	10 1 0 9 3
Uros Krstić
Sportni napovednik
ROKOMET
1. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA PARI 13. KROGA: Inles Riko - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Velika Nedelja - Gorenje (torek ob 19.00), Adria Krka - Termo, Prevent -Trimo Trebnje, Prule 67 - Ciimos Koper, Rudar Trbovlje - Celje Pivovarna Laško.
1. SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA PARI 14. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija (sobota ob 19.00), Celeia Celje - Žalec, Izola - Loka kava, Piran - Gramz Ko~evje. Sre~anje Krim Eta Malizia - Burja Škofije bo odigrano 25. februarja.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA:
PARI 13. KROGA: Mitol Sežana - Gorišnica, Gorica Leasing - Mokerc, Sviš - Pekarna Grosuplje, Slovan - ~rnomelj, Dol TKI Hrastnik - Gold club, Chio Kranj - Sevnica.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA: Rade~e - Drava Ptuj, Alples Železniki - Gr~a Ko~e-vje, Atom Krško - Izola, Dobova - Cerklje, Šmartno 99 - Arcont Radgona, Ajdovš~ina - Radovljica.
ODBOJKA
1. SLOVENSKA MOŠKA ODBOJKARSKA LIGA PARI 17. KROGA: Calcit Kamnik - LIP Bled, Šoštanj Topolš~ica - Stav-bar IFM, Fužinar Meltal Ravne - Svit, Krka - Salonit Anhovo, Pomurje Galex - Olimpija. 1. SLOVENSKA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA PARI 17. KROGA: Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Benedikt, Ljubljana - Nova KBM Branik, HIT Nova Gorica - Ptuj, TPV Novo mesto -Prevalje, Formis Bell Miklavž - Koper.
MALI NOGOMET
1.	SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
PARI 14. KROGA: Nazarje - Vitomarci Petlja, GIP Beton - Metropol, Napoli Pernica - Puntar Alpkomerc, Mavi Brežice - Svea Lesna Litija, Dobovec - Kix Ajdovš~ina
2.	SLMN - VZHOD
Pari 15. kroga (20. in 21. februar 2004): Bioterme Mala Nedelja - Sevnica, Slovenske gorice - Red Bat, Panda Maribor - Cerkvenjak Gostiš~e Anton, Pizzeria Vinska trta - Bakara. Prost bo Tomaž.
PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA
V soboto, s pri~etkom ob 15. uri, bodo nogometaši MARK 69 Rogozni-ce gostili ekipo Rudarja iz Velenja.
NAMIZNI TENIS
1. SNTL ŽENSKE: Ptuj - Marenberg Radlje. 1. SNTL MOŠKI: Ptuj - Lisk Križe.
Oba dvoboja bosta odigrana v soboto ob 17. uri v športni dvorani Cir-kovce.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljski tekmi
HAJDINA - MARK 69 ROGOZNICA 0:2 (0:0)
STRELEC: 0:1 Petek (68), 0:2 Petek (84)
HAJDINA: Brodnjak, Horvat, Gaiser, B. Bauman, Vrabl, Miha Krajnc, Pihler, Hotko, Frangež, R. Krajnc, Bezjak. Igrali so še: M. Bauman, Marcel Krajnc, Princl, Sarkičevič, Premužič. Trener: Ivan Zajc.
MARK 69 ROGOZNICA: Fer-čec, Kolarič, Pučko, T. Lah, Ke-lemen, Hrubač, Bratec, Markež, Petek, Kralj, Makovec. Igral še je: M. Lah. Trener: Drago Posa-vec.
Varovanci trenerja Draga Po-savca so z boljšo igro v drugem polčasu, sicer oslabljeni, ker so nastopili brez šestih nogometašev premagali domačega tretjeli-gaša Hajdino, ki je nastopil prav tako v oslabljeni sestavi, saj je kar sedem nogometašev zapustilo Hajdino.
MARK 69 ROGOZNICA -STOJNCI 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Železnik (14), 0:2 Kupčič (50), 0:3 Arsič (60. iz 11 m), 0:4 Žnidarič (84)
MARK 69 ROGOZNICA: Fer-čec, Hvalec, M. Lah, Pučko, Leva-nič, M. Markež, R. Markež, Kralj, Petek, Kukovec, Bratec. Igrala sta še: Kolarič in T. Lah. Trener: Drago Posavec.
STOJNCI: Trop, Milošič, Lenart, Vilčnik, Sluga, Bezjak, Letonja, Pukšič, Arsič, Žnidarič, Železnik. Trener: Miran Klajderič.
Tretjeligaš iz Stojncev, ki se je pred nadaljevanjem prvenstva v 3. SNL sever močno okrepil, je prišel do pričakovane zmage v Rogo-znici, kjer so varovance trenerja Draga Posavca premagali šele z boljšo igro v drugem polčasu, ko je domačim zaradi močnega ritma treningov in tekem pošla moč.
Danilo Klajnsek
Nogomet • NK Hajdina
Ivan Zajc nasledil Boruta Šalamuna
Nogometaši Hajdine so imeli v petek zvečer redni občni zbor, kjer so pregledali delo v minulem letu. Seveda so bili najbolj zadovoljni s prvim moštvom, ki je v 3. SNL - sever osvojilo odlično drugo mesto, kar je več, kot so sami pričakovali. Uspešne pa so bili tudi njihove mlajše selekcije, ki so prav tako visoko. Uspehi vsekakor so in marsikateri klub bi si želel to doseči. Pojavljajo pa se težave, in sicer skorajda že kronično v vseh društvih, ki so povezane z denarjem. Poboljšati infrastrukturo na objek-
tu športnega parka na Hajdini in še vedno dobro nastopati v tekmovalnem delu sta glavna cilja najuspešnejšega društva v občini Hajdina. Ve se, da bo za šport namenjenega manj denarja, vendar neumorno delo, pomoč sponzorjev in seveda občine Hajdine v svojih zmožnostih bo tisti glavni moto nadaljnjega napredka nogometa na Hajdini.
Na občnem zboru je bil predstavljen novi trener Ivan Zajc, ki je nasledil Boruta Šalamuna. S skupnimi močmi, ne glede na to, da je igralski kader oslabljen, bodo poizkušali tudi v članski kategoriji narediti kar največ.
Danilo Klajnsek
Odbojka • 1. DOL (moški in ženske)
Bistričani preko Krke na drugo mesto
39 37 37 36 27
9	23
10	22
1. DOL MOŠKI
REZULTATI 17. KROGA: Svit - Krka 3:1, LIP Bled - Šoštanj Topolščica 0:3, Olimpija - Calcit Kamnik 3:1, Salonit Anhovo - Po-murje Galex 3:0, Srtavbar IGM -Fužinar Meltal Ravne 3:1.
1.	SALONIT ANHOVO 17 13 4
2.	SVIT	17 13 4
3.	ŠOŠTANJ TOPOLŠ. 17 13 4
4.	CALCIT KAMNIK 17 12 5
5.	LIP BLED	17 10 7
6.	KRKA	17 8
7.	STAVBAR IGM 17 7
8.	OLIMPIJA	17 5 12 17
9.	FUŽINAR RAVNE 17 3 14 9
10.	POMURJE GALEX 17 2 15 5
SVIT - KRKA 3:1
(-20, 9, 14, 21)
SVIT: Slatinšek, Koželj, Bračko, Gomivnik, Jurak, Knežević, Lam-pret, Pipenbaher, Berdon.
V prvem nizu so Novome{~ani na veliko zaćudenje v dvorani presenetili gostitelja, potem ko so zmagali s 25:20. Gostje so bili najbolj u~inkoviti predvsem z za-ćetnimi udarci, prav tako pa so precej bolj{e igrali tudi v polju. S tak{no igro so Bistri~anom vseskozi vsiljevali svoj ritem in vodili za tri ali {tiri toćke ter po prvem nizu zasluženo povedli z 1:0. Nato so sledile minute domaćih igralcev, ki so pritisnili na plin in najprej povedli z 10:2, potem pa {e s 15:5 in dobili ta niz z visokih 25:9. Tretji niz je bil precej podoben drugemu, saj domaćini niso dopustili gostom, da bi se približali in so ves ćas vodili. Predvsem zaćetni udarec in sprejem sta delovala odlićno, tako da je domaći organizator lahko razigral vse svoje igralce in Bistri-ćani so niz dobili na 14. toćki. V ćetrtem setu sta bili obe mo{-tvi precej izenaćeni, Novome{ća-ni so se prebili v vodstvo za dve toćki, vendar so gostitelji pri deseti toćki izenaćili in nato povedli s 15:10, kar je bilo dovolj za zmago. Gostje so sicer izenaćili na 20:20, vendar je Svit povedel s 23:20 in nato zasluženo zmagal.
sta
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 17. KROGA: Avto Prstec Ptuj - TPV Novo mesto 0:3, Luka Koper - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 3:2, Prevalje - For-mis Bell Miklavž 3:0, Nova KBM Branik - HIT Nova Gorica 3:0, Benedikt - Sladki greh Ljubljana 1:3.

1.	SLADKI GREH LJ.
2.	NOVA KBM BRANIK
3.	BENEDIKT
4.	HIT NOVA GORICA
5.	LUKA KOPER
6.	TPV NOVO MESTO
7.	ZM LJUTOMER
8.	FOR. BELL MIKLAVŽ 17 6
9.	PREVALJE	17 3
17	17
17	16
17	10
17	10
17	9
17	9
17	6
10. AVTO PRSTEC PTUJ 17 0 17 0
BENEDIKT -SLADKI GREH LJUBLJANA 1:3 (-20, -10, 21, -12)
BENEDIKT: Rajšp, Štumper, Šauperl, T. Borko, Crešnar, Coulter, Krajnc, Noonan, J. Borko.
Slavila je gostujoća ekipa Sladki greh Ljubljana z rezultatom 1:3, kljub porazu pa tudi doma-ćinke niso razoćarale.
Prvi niz je bil izenaćen do 15. toćke, v zaćetku so nekaj ćasa celo vodile domaćinke. Nato so popustile in "sladke gre{nice" so niz dobile z rezultatom 20:25.
Foto: Zmagoslav Šalamun
Največ točk za Ljubljančanke sta dosegli Barbara Kristan (15) 22 točk in Sonja Borovinšek (12) 20 točk.
V	drugem nizu so domaćinke popolnoma popustile in uspelo jim je zbrati le 10 toćk. Tretji niz so varovanke Zorana Kolednika zaigrale dobro. Igra je bila dokaj izenaćena, Ljubljanćanke so zadnjić izenaćile pri 17. toćki in niz izgubile 25:21.
Ekipa Sladkega greha ni želela presenećenj, zato je celotno tekmo kljub dvanajstim enakovrednim igralkam odigrala s prvo {estorko. V zadnjem nizu pa sta s polno moćjo zaigrali tudi Barbara Kristan in Sonja Borovin{ek in tako je domaćinkam uspelo zbrati le 12 toćk. Pri domaći ekipi sta po 12 toćk dosegli Krajnćeva in Coulterjeva, pri Lju-bljanćankah pa 22 Barbara Kristan in 20 Sonja Borovin{ek. To soboto v zadnjem krogu rednega dela prvenstva ekipa Benedikta igra v Ljutomeru. V konćnici pa bodo zaćeli kot tretji, saj imajo 6 toćk prednosti pred ekipo HIT-a iz Nove Gorice.
Zmago Šalamun
AVTO PRSTEC PTUJ - TPV NOVO MESTO 0:3 (-13, -12, -9)
PTUJ AVTO PRSTEC: Zaj{ek, Mohorko, Resanović, Nimac, Bi-lanović, Kutsay, Vidović, Laćen, Jerenko.
V	nezanimivi tekmi 17. kroga so odbojkarice iz Novega mesta v gosteh na Ptuju pri zadnjeuvr{-ćeni ekipi upravićile vlogo favori-tinj in brez većjih težav zabeležile zmago.
Domaćinke pred pe{ćico gledalcev nikakor niso na{le recepta, kako bi ustavile Mamićevo v napadu, ki je toćke nizala eno za drugo, na drugi strani pa sta Resanovićeva in Mohorkova naredili vse preveć napak, ki so jih gostje znale s pridom izkoristiti. V vrsti Ptuja je nastopila tudi po{-kodovana Kutsayeva, sicer najbo-lj{a domaća igralka, ki pa sama ni zmogla zakrpati vrzeli v igri Šta-jerk, ki so zabeležile že 17. zaporedno nićlo.
V	zadnjem krogu rednega dela bodo gostovale v Novi Gorici, nato pa se bo zaćel "playout", ki bo doloćil drugoliga{inje za naslednjo sezono.
ug
LUKA KOPER -ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER 3:2
(-22, 20, -19, 10, 9)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Praprotnik, Drvarić, Kadi{, Vr-banćić, Jozelj, Vrbnjak, Oletić, Pirher, Jure{, Morec.
V	derbiju sredine lestvice so koprske odbojkarice po maratonskem dvoboju premagale pr-leške odbojkarice. Tekma je bila izredno izenačena predvsem v prvih treh nizih, gostiteljice pa so si zmago priigrale povsem po zaslugi odlične igre v zadnjih dveh nizih, ko so Ljutomer-čankam skupno prepustile le 19 točk.
V	uvodnem nizu so primorske odbojkarice sicer povedle s 3:0, nato pa je bilo vse v znamenju "agentk" iz Ljutomera,
ki so predvsem z odličnimi začetnimi udarci spreobrnile potek dvoboja ter si priigrale pet točk naskoka (16:11). Kljub visoki prednosti pa so maloštevilni gledalci spremljali zanimivo končnico, v kateri so imele več potrpežljivosti gostje.
Primorske odbojkarice so v drugem nizu igrale veliko bolje ter iz minute v minuto poviševale prednost. Med drugim so namreč že vodile s 16:10 in 21:14 ter brez težav niz odločile v svojo korist. Ljutomerčanke so v tretjem nizu znova uspele presenetiti domačinke z odličnimi začetnimi udarci ter osvojile še svoj drugi niz, kar pa je bilo tudi vse. Očitno so se ljutomerske odbojkarice zadovoljile z osvojeno točko, saj v zadnjih dveh nizih niso pokazale svojega znanja ter so zmago dobesedno prepustile domačinkam.
MŠ
Ptuj • Iz kinoloških krogov
Košarka • 2. SKL
Premalo igralcev na izbiro
HALOZE PTUJ - ILIRIJA 90:99
V soboto je v 16. krogu v 2. SKL - vzhod ptujska ekipa gostila ljubljansko Ilirijo in po porazu proti Janćam drugić zapored izgubila proti ekipi iz vrha liga{ke razpredelnice.
Glavna znaćilnost tekme je bila luknjasta obramba na obeh straneh, zmagala pa je ekipa, ki je bila uspe{nej{a v napadu. Ilirija je bila moćan, vendar ne nepremagljiv tekmec, na koncu pa je upravićila vlogo favorita in zasluženo zmagala.
Haložani so izgubili eno mesto na lestvici, z zmagama proti enakovrednima tekmecema na zadnjih dveh tekmah leto{nje sezone (kar je realno možno) pa bi se
celo lahko prebili do {estega mesta in sezono konćali na najvi{-jem mestu.
Rezultati 16. kroga: Prebold - Lenart 127:61, Superga - Janće 60:77, Ptuj - Ilirija 90:99, Ru{e -Celjski 76:82, Velenje - Lastovka 97:82.
1.	JANČE STZ 16 16 0 331 32
2.	ILIRIJA 16 13 3 164 29
3.	PREBOLD 16 11 5 252 27
4.	VELENJE 16 9 7 48 25
5.	RUŠE 16 8 8 -2 24
6.	LASTOVKA 16 7 9 -51 23
7.	CELJSKI KK 16 6 10 -73 22
8.	PTUJ HALOZE 16 6 10 -79 22
9.	LENART 16 2 14 -269 18
10.	S. GRADEC 16 2 14 -325 18
UG
Miha Lovše (Haloze Ptuj) med zabijanjem.
Va	■■ V ■	■■	■	V	bVB
Po {tevilu {olanih psov najuspe{nej{i
V Kinolo{kem dru{tvu Ptuj so lansko leto zakljućili nadvse us-pe{no, kar dokazujejo {tevilni osvojeni pokali s kinolo{kih tekmovanj in pasjih razstav v Sloveniji, Avstriji in na Hrva{kem. Konec minulega tedna so se ki-
nologi zbrali na obćnem zboru, ta vikend (21. in 22. februarja) pa bodo organizirali tudi že vpis v spomladanske tećaje {olanja psov.
Bojan Ogrizek, predsednik komisije, v kateri združujejo pasjo
{olo in usp{ne tekmovalce, je z lanskimi rezulati izredno zavoljen in pravi, da je bila pretekla sezona najuspe{nej{a v vseh 23 letih delovanja dru{tva. Veliko dela jih ćaka tudi v letu 2004, pravi Ogrizek, ki je posebej izpostavil tek-
movanje v agilitiju 1. maja, ki bo {telo tudi za kvalifikacije za državno reprezentanco, 11. septembra bodo na Ptuju znova organizirali klasićno noćno tekmovanje - 7. Čihalov pokal, edino tekmo te vrste v Sloveniji, v dru{tvu pa bodo organizirali tudi spomladanske in jesenske tećaje {olanja psov.
Ptujski kinologi so na Ptuju precej popularni in v svoje vrste jim je v zadnjih letih uspelo privabiti veliko lastnikov psov, nekateri so se jim po {olanjih pridružili tudi v tekmovalnih vrstah, Ogrizek pa z veseljem doda, da so eno najuspe{nej{ih dru{tev v Sloveniji, po {tevilu {olanih psov pa prav gotovo najuspe{nej{e.
TM
Uspe{ni ptujski kinologi z lanskimi pokali s tekmovanj in razstav.
Vpis v spomladanske tečaje šolanja psov bo 21. in 22. februarja, od 10. do 12. ure v društvenih prostorih v Budini (pri Ranci) ter še v nedeljo, 29. februarja, od 10. do 12. ure. Lastniki psov lahko vpišejo pse stare od 4 mesece dalje.
Strelstvo • 5. kolo drž. lig
1.	državna liga -pištola:
Kidričani ponovno najboljši
V Ljubljani je potekal 5. krog v 1. strelski ligi z zračno pištolo. Po pričakovanjih so bili ponovno ekipno najboljši strelci iz SD Kidričevo Tenzor, ki so za dva kroga premagali strelce iz Petišovc. In če bodo nadaljevali v takšnem tempu, potem jim bo težko do konca tekmovanja odvzeti prvo mesto v skupnem seštevku.
Prvo mesto med posamezniki je ponovno pripadlo Boštjanu Si-moniču s 572 nastreljanimi krogi, sedmi je bil Cvetko Ljubič z 564, sedemnajsti pa Simon Simo-nič z 552 nastreljanimi krogi. Podobna situacija je tudi v skupnem seštevku, kjer je Boštjan Simonič prvi, tretji je Cvetko Ljubič, devetnajsti pa Simon Simonič.
Ekipa SD Juršinci je s 1666 krogi osvojila četrto mesto. Za ekipo so tekmovali: Rok Pučko 552 krogov, Mirko Moleh 551 krogov in Simon Simonič 563 krogov. Po štirih kolih lige je ekipa SD Jurš-inci na 4. mestu.
Uspešno so nastopili tudi strelci SK Ptuj 1. Dosegli so naslednje rezultate: Franc Bedrač je dosegel 550, Majda Raušl 546 in Zlatko Kostanjevec 543 krogov.
V	ekipni razvrstitvi so strelci SK Ptuj 1 zasedli 10. mesto. V generalni razvrstitvi so strelci SK Ptuj 1 z 28 točkami na 7. mestu.
2.	državna liga -pištola
Na istem strelišču je potekalo tekmovanje tudi v 2.državni ligi s pištolo. Strelci SK Ptuj Petlja so dosegli so naslednje rezultate: Robert Šimenko je nastreljal 543 krogov in je bil 12., Simeon Gonc je dosegel 529 krogov in 23. mesto, Domen Solina pa je dosegel 518 krogov in je bil 30.
V	ekipni razvrstitvi so strelci SK Ptuj Petlja zasedli 8. mesto. V generalni razvrstitvi zasedajo strelci SK Ptuj Petlja s 35 točkami 7. mesto.
Za mlade Juršinčane štirikrat zlato, enkrat bron in dva nova rekorda
V 5. kolu državnih lig za mlajše mladince in mladince je članom ekip iz SD Juršinci uspelo doseči enega največjih uspehov v zgodovini kluba na ligaških tekmovanjih. Mlajši mladinci SD Juršinci so ekipno z rekordom lige 1075 krogov osvojili prvo mesto. Posamezno je med dekleti s 359 krogi slavila Nina Pavlin, Petra Simonič je s 318 krogi zasedla 6. mesto. Pri fantih je slavil Rok Pučko s 363 krogi, 4. mesto je zasedel Gregor Moleh s 353 krogi, Denis Grašič pa je nastreljal 243 krogov. V konkurenci mladincev je ekipa SD Juršinci s 1012 krogi zasedla 3. mesto in se v skupni razvrstitvi s 4. mesta prebila na 2. mesto. Med posamezniki je z novim rekordom lige 383 krogov in 19. zaporedno zmago slavil Simon Si-monič, Simon Druzovič je nastre-ljal 327 krogov in Saša Cafuta 302 kroga.
Tudi strelci in strelke SK Ptuj so nastopili zelo dobro, saj so si priborili kar dve posamični medalji in ekipno srebro. Med mlajšimi mladinkami je najbolje nastopila Mateja Levanič, ki je dosegla 358 krogov in tako osvojila srebrno medaljo. Mojca Lazar je dosegla 343 krogov in se uvrstila na žal nehvaležno četrto mesto. Najboljši nastop v letošnji sezoni je uspel Katarini Matic, ki je s 324 krogi osvojila sedmo mesto. Marija Ga-brovec je bila s 306 krogi deseta.
Med mlajšimi mladinci je Domen Solina nastreljal 354 krogov in tako osvojil bronasto medaljo. Dobro se je odrezal tudi Nik Gonc, ki je s 330 krogi zasedel enajsto mesto. V ekipnem seštevku so mlajši mladinci SK Ptuj dosegli letošnji najvišji rezultat in se tako s 1055 krogi uvrstili na 2. mesto. Ekipo so sestavljali Domen Solina, Mateja Levanič in Mojca Lazar.
Med mladinci je nastopil Aleks Vajda in dosegel 285 krogov.
DK, Simeon Gonc, N.O.
Šahovski kotiček
NADALJEVANJE CIKLUSA ŠAHOVSKIH TURNIRJEV
V februarju so se nadaljevali šahovski turnirji za društveno prvenstvo za leto 2004 v hitropoteznem (5 minut za partijo) in pospešenem šahu (15 minut za partijo). Na hitropoteznem turnirju za mesec februar je sodelovalo 20 igralcev, ki so tekmovali po Ber-gerjevem sistemu (vsak z vsakim). Na »maratonskem« turnirju je zmagal izkušeni in tokrat ne prepočasni Janko Bohak s 15,5 točkami, ki je tudi prevzel vodstvo v skupnem seštevku pred Igorjem Ilja-žem in Miroslavom Mihaličem s 13,5 točkami. Na naslednja mesta so se uvrstili: Branko Orešek 13 točk, Zlatko Žerak in Zaltko Roškar
po 11,5 točke, Boris Žlender, Jože Čič in Robert Mihalič po 11 točk , Viktor Napast 10,5 točke, Dušan Klajderič, Aleksander Podkrižnik in Ivan Krajnc po 9 točk itd. Na turnirju v pospešenem šahu za mesec februar je sodelovalo 18 igralcev. Mojster Gregor Podkrižnik je ponovno dokazal, da je trenutno najboljši ptujski šahist, saj je na turnirju zmagal s polnim izkupičkom. Rezultati: Gregor Podkri-Žnik 7 točk, Jože Čič 5 točk, Zlatko Žerak, Janko Bohak in Boris Žlen-der 4,5 točke, Martin Majcenovič, Branko Orešek, Dušan Klajderič in Ivan Krajnc po 4 točke itd. Po dveh turnirjih vodi v skupnem seštevku Gregor Podkrižnik z 20 točkami pred Jožetom Čičem s 16 točkami, Zlatkom Žerakom s 13 točkami, Jankom Bohakom z 10 točkami in Borisom Žlendrom z 8 točkami.
Janko Bohak
Planinski kotiček
IZLET V LOGARSKO DOLINO
Sneg in led v dolini nas bosta prevzela ^ Občudovali bomo zasnežene vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, zaledenele slapove, se sankali in greli v koči Logarski kot.
Zberemo se v soboto, 28. februarja, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj. Vrnitev okrog 19. ure. Prijave s plačilom 2.500 SIT v pisarni PD Ptuj na Prešernovi 27 v petek med 17. in 19. uro. Potrebne informacije dobite na telefonski številki 041-657-780.
Primož Trop
Mali oglasi
KMETIJSTVO
TRAKTOR FIAT AGRI 80-90, Sami Leone s čelnim nakladelcem Riko, dvoosno prikolico Zmaj, novejšo škropilnico Agromehanika 600 l -12 m, cisterno Creino 5000 l in tri-brazdni obračalni plug prodam. Tel. 041 561-893._
Prodajo semenski krompir, bel in rdeč. Tel. 796 72 71.
Prodajo svinje, težke od 25 do 170 kg. Tel. 02 766 87 91._
OKOPALNIK ZA SLADKORNO peso, šestvrstni, prodam. Tel. 02/578 -87-84.
TRAKTORSKO PRIKOLICO Zmaj 8 ton, z orginalnimi poviški, prodam. Tel. 031 728-010.
Nesnice, mlade jarkice, cepljene, rjave, črne ter grahaste, stare 15 tednov, prodajo, 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71._
Prodajo krompir za sajenje sorte dezire. Jože Pršuh, Lovrenc na Dravskem polju 51 a, tel. 790 54 21.
TRAKTOR Paskvali, novi, 50 KS, nepregibni, vodno hlajen, z opremo, prodam. Cena 3.600.000,00 SIT. Tel. 041/639-832.
PRODAM 10-colski plug IMT in klinaste brane. Tel. 031 291-954.
KUPIM več bikcev simentalcev, stari eno leto, in menjam hruškovo žganje za 150 kg prašiča. Tel. 041 862-834.
PRODAM traktor IMT 539 Delux, brane, plug, snežne verige. Tel. 761-02-82._
Prodajo dve visoko breji telici. Tel. 757 05 31.
BREJE plemenske svinje, linije 12, prodam. Tel. 792-04-71 ali 041 548-115._
PRODAMO PRAŠIČE domače reje, težke okrog 200 kg, tel. 740 1493.
NJIVO, večjo, vzamem v najem v okolici Tržca ali Podlehnika in kupim kosilnico Bucher ter sprejemam naročila za drva. Tel. 031/406-235.
Prodajo kravo, staro 8 let, brejo 5 mesecev, Jiršovci, tel. 753 15 21.
PRAŠIČE težke 130 kg prodam. Tel. 031 257-967._
DRVA, bukova, prodam. Možna dostava. Tel. 041/288-063._
Prodajo telico, brejo 5 mesecev. Tel. 761 14 31.
TRGOVINA Z LESOM, SKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Rogaška Slatina. Po zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi
na panjih. Tel. 041 326-006.
BELA TEHNIKA
*AKCIJA*AKCIJA *AKCIJA*AKCI-JA Trgovina Elektro Parner Vida Pernarčič, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02/779-40-51 vam nudimo možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov (Gorenje, Candy, Elektrolux, Zanussi, Bosch, Miele, Siemens, Ariston, In-desit, Blanco, Foster, Končar, Na-rdi, Liebherr ...) in akustiko (Matrix, Sony, Prestigio) na 3, 6, 12 in 18 obrorkov (na trajnik) preko GA, d.d., Ljubljana, Akcija od 01. 02. do 10. 03. 2004 oz. do razprodaje zalog na samostojne in vgradne gospodinjske aparate in akustiko. Vse formalnosti uredite na enem mestu. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje(enostransko A4 - 7,00 SIT, obojestransko A4 - 12,00 SIT vezava - 170,00 SIT OBIŠČITE NAS!
STORITVE
MENJAM VINO za ječmen ali pšenico. Tel. 031 546-121._
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolarič, s.p., pE., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM: 041 647 234, les@-siol.net TIN LES, d.o.o., Stranice.
m
GARAŽNA SEKCIJSKA ALI ROLO VRATA po meri z motornim pogonom in daljinskim krmiljenjem. Ponujamo montažo, svetovanje in izmere na domu. KLAS GM, d.o.o., Podvinci 15, Ptuj. Telefon 02 746 03 81, GSM 031 341-532.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD d.d.), tel. 02/748-14-56.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
Strokovno in kakovostno računovodstvo, davčno in poslovno svetovanje, izdelava vseh vrst poslovnih načrtov. INTEL, Nenad Šoškič, s.p., Prešernova ul. 36, Ptuj, tel. 02/748-13-07 ali 041 683 112.

OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE STORITVE. Računovodska agencija Damjan Plohl, s.p., Lovrenc na Dr. p. 81/a, tel. 031 783-750.
OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve Gorazd Tušek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
PRODAM IN DOSTAVIM rezan les, brune, opaž (talni). Marko Pahernik, s.p.,Dravinjska cesta 62,Poljčane, tel. 041 451-677, 070 451-677._
PRAŠIČA, težkega okrog 200 kg, prodam. Tel. 031 422-067._
Na otoku Viru, povezan z mostom (Hrvaška), oddajajo počitniško stanovanje, nova gradnja, 100 m do morja, še prosto. Tel. 02 745 01 30, 031 546 518.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ODKUPIMO HLODOVINO LISTAVCEV, kot so oreh, češnja, javor, hrast in bukev, po najugodnejši ceni, možen odkup lesa na panju, plačilo po dogovoru oz. takoj. Tel. 041 610-210 ali 02/769 -15-91.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela; Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
RAZPRODAJA VHODNIH VRAT ter različnih oken. Mizarstvo Danila Vidoviča, s.p., Pobrežje 74, Videm pri Ptuju, Tel. 764-51-21.
TESARSTVO, BRUNARICE, KNA-UF, ADAPTACIJE - Silvester Sešer-ko, s.p., Senešči 2a, 2274 Velika Nedelja, GSM: 031 810 346.
KROVSKO-KLEPARSKA dela z vsemi kritinami, brunarice, nadstreški, ostrešja .... LAST, Janez
Lah, s.p., Mezgovci ob Pesnici 70 C, Dornava in poslovalnica S-Metal, Borovci 1 B, tel. 02 755-74-21 ali 041 375-838.
PARKETARSTVO Janez Vidovič, s.p., Stojnci 83, Markovci, do-babva in polaganje parketa po konkurenčnih cenah in kvalitetno. Tel./fax 02/766-34-21 ali GSM 041 809-248.
/V !ii
KNAUF, montaža, spuščeni stropovi, predelne stene. Kompletna ureditev mansardnih stanovanj. KLAS GM, d.o.o, Podvinci 15, Ptuj, telefon: 746-03-81, GSM 031 341-532.
V	Termah Ptuj prodajo apartma -68 m2. Telefon 041 603 928.
V	REPIŠČAH pri Leskovcu prodam vinograd s 500 trsi, z manjšim sadovnjakom, srednjo veliko leseno uto in lastnim vodovodom. Tel. 753-47-01.
MOTORNA VOZILA
PRODAM daihatsu charade, letnik 90. Tel. 040 754-561._
KUPIM MOPED APN 4 ALI APN 6. Tel. 041 359-006._
Prodajo škodo favorit, letnik 93, registrirano do 25. avgusta. Tel. 031 728 223.
GUME za osebna in tovarna vozila, vse vulkanizerske storitve ter polnjenje AVTOKLIME nudi Vulka-nizerstvo Ivana Kolariča, s.p. PE Ptuj, Rajšpova 22. Tel. 749-38-38, 749-38-39.
GUME TRAKSTORSKE, gume za osebna in tovorna vozila, ALU PLATIŠČA ter vse vulkanizerske storitve nudi Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/c, tel. 788-81-70.
DELO
NEPREMIČNINE
UGODNO PRODAMO lepo dokončano novo hišo na Ptuju (Turnišče). Tel. 040 298-395._
PRODAM 2000 m2 parcele z gradbenim dovoljem za manjšo hišo (plačani prispevki, elektirka, vodovd in klet), Podlehnik. Tel. 040 771-828._
PARCELO na relaciji Tržec-Podlehnik v velikosti 4 are kupim. Tel. 031/669-525._
V NAJEM vzamem zemljišče (lahko zapuščeno z dovozno potjo) nad 2000 m2 v bližnji okolici tovorne železniške postaje v Kidričevem, Hajdina. Tel. 041 279-187._
FARMO ali gospodarsko poslopje v okolici Ptuja kupim. Tel. 041/633-798, zvečer.
PRODAM NOVEJŠO HIŠO, 5 km iz Ptuja. Tel. 041 561-893._
GOZD v Bratislavcih, 1,67 ha, prodamo ali menjamo za parcelo. Tel. 031 309-069.
Iščejo novejšo hišo v najem. Tel. 041 415 491.
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121._
ZAPOSLIMO DELAVCE ZA strojne omete in izolacijske fasade. Ciril Beranič s.p., Apače 111, Lovrenc, tel. 031 541-605.
DOM - STANOVANJE
Par najame dvo- ali večsobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 /
566-766
MLAD PAR IŠČE stanovanje na Ptuju ali v Kidričevem. Tel. 070 260-870.
BLIZU Rimske peči kupim 2-sobno stanovanje v 1. in 2. nadstropju ali menjam za 3-sobno z doplačilom. Tel. 041 317-385.
RAZNO
BETONSKI ZIDAKI 12, 20, 25 in 30 v akciji, februar. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 Poljčane. Tel. 02/80 25-303.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 03/582-72-12 ali 041 544-270.
PRODAM BUKOVA drva. Tel. 031 623-356.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
Prodajo moped A 35 in plastično stiskalnico. Tel. 041 630 616.
OBČINA KIDRIČEVO
Na podlagi 6. člena Odloka o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 15/98 in 66/00) objavlja
JAVNI RAZPIS
za najem poslovnega prostora v poslovno-stanovanjski stavbi na naslovu Ulica Borisa Kraigherja 25 (parc. {t. 1019/6)
VELIKOST POSLOVNEGA PROSTORA: 21,38 m^; PREDVIDENA DEJAVNOST: bančništvo, zavarovalništvo, igre na srečo, inženiring, policija, državna uprava, trgovina, pisarniška dejavnost; ČAS ODDAJE V NAJEM: nedoločen čas; VIŠINA NAJEMNINE: 6,1 EUR/m^;
OSTALI POGOJI: Najemniki poslovnega prostora plačajo poleg najemnine še vse stroške v zvezi z uporabo poslovnega prostora; PRILOŽENE LISTINE: izpisek iz sodnega registra za pravne osebe. Vse interesente pozivamo, da podajo pisno vlogo za najem najpozneje v 15 dneh od dneva objave na naslov OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo.
Najemnika bo izbral Odbor za gospodarjenje z občinskim stvarnim premoženjem Občine Kidričevo, ki bo pri izboru upošteval naslednja prednostna merila: ponudba najkvalitetnejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, opravljanje redne dejavnosti kot edine dejavnosti, odstotek vlaganja v obnovo, čas stalnega bivališča v Občini Kidričevo, čas dela na območju Občine Kidričevo, število zaposlenih. Če se na javni razpis prijavi več prosilcev, ki v enaki meri izpolnjujejo pogoje, se med interesenti opravi dražba. Poslovni prostor se odda tistemu, ki ponudi višjo najemnino.
OBČINSKA UPRAVA Občine Kidričevo
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60.
V
I/
J

Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc
Pomočnica odg. urednika:
Viki Klemenčič Ivanu{a Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 13.000 tolarjev, za tujino 25.480 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89.8-98,e-l04T3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-
kec, Tatjana Mohorko, Majda
Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749-34-25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Luka Huzjan
(02) 780-69-90,
Marjana Gobec
(02) 749-34-20,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
Obnavljamo
komplet stanovanjske hiše, stanovanja, zidarska deia, vodovod, keramika, eiektrika, pleskanje In ostalo. GSM: 041 227 41S
Pristovnik Samo k.d. Gortanova 2 Slovenska Bistrica
mmm
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov.
VIVA posredništvo, Matej Prapnolnik s.p., Pivkovaul. 19,2250 Ptuj,
tel.: 02/77 10 955, GSM: 041/325 923
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markove! Tel: 02/ 766-90-91, BSM: 041/ 226-204
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82335 Garancija: pokojnina, plaia, kartice...
Mensa d.o.o., Cankii{eva 21, Maribor
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
Na podlagi 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. l. RS št. 75/94) in 5. člena Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Markovci (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj, št. 9/99), Župan občine Markovci objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov, ki jih bo v letu 2004 Ob~ina Markovci sofinancirala iz ob~inskega prora~una
I.
PREDMET JAVNEGA RAZPISA:
Predmet javnega razpisa so lahko programi, ki sodijo v okvir izvajanja kulturnih dejavnosti. Občina Markovci zagotavlja za uresničevanje javnega interesa na področju kulture sredstva iz proračuna skladno s programi za naslednje namene:
-	za varstvo naravne in kulturne dediščine
-	za izvajanje kulturnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo programov
-	za vzpostavljanje umetniške ustvarjalnosti in za nagrade na področju kulture
Prednost imajo programi, ki spodbujajo povezovanje vseh delov občine.
II.
PREDLAGATELJI:
Za kulturne dejavnosti po zakonu štejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gledališke, likovne, filmske in video dejavnosti, varstva kulturne in naravne dediščine, razstavne in knjižnične dejavnosti ter založništva, kinematografije, radia, televizije in drugih področij. Predloge programov lahko pošljejo vse pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot, samostojni ustvarjalci na področju kulture, kulturno umetniška in druga društva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti in imajo sedež na območju Občine Markovci
III.
NAČIN PRIJAVE PROGRAMOV:
Programi morajo v skladu z zgoraj navedenim vsebovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev in krajem izvajanja programa. Programi morajo biti finančno ovrednoteni in navedeni viri sofinanciranja. Predlagatelji morajo v prilogi predložiti tudi programe, aktivnosti in druge projekte, ki so jih izvedli v preteklem letu (2003). Rok za prijavo na javni razpis je do vključno petka, 5. marca 2004 do 12. ure.
Razpisna dokumentacija: interesenti lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na sedežu Občinske uprave Občine Markovci, v Markovcih 43 v času uradnih ur v sprejemni pisarni. Informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefonski številki: 02/788-88-80.
Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA MARKOVCI, Občinska uprava, Markovci 43, 2281 Markovci.
V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s pravilnikom in merili za izračun dotacij iz proračuna občine, namenjenih za kulturne dejavnosti.
Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe v 14-ih dneh po poteku roka za prijavo na javni razpis.
Franc KEKEC Župan Občine Markovci
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo In montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi In kleparski izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske In stropne obloge
-	laminati, lesene stopnice
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Traianova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonovICa v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacija po v. 0038549 372-605
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
posnoúm
7
7 fyi^
7. VESELE ŠTAJERKE - V Cjeie po veseie
6. ŠTIRJE KOVAČI - Poi stoletja
5. Ans. EKART - Skrila bi te na dnu srca
4. PERI KRULET-Prerod mix
3. VITEZI POLK IN VALČKOV - Viteški pozdrav
2. Ans. BOBRI - Napačna zveza
1.Ans. SIJAJ-Točajka
1.BRENDI	-KakosI lepa
2.	ZLATKO DOBRIČ - Dviga mi se tlak
3.	ŠPELA-Ti si kriv
4.	STANE VIDMAR - Ne budite me vas prosim
5.	MARJAN ZGONC - Sončni žarek
6.	IVO RADIN - Daj mi iubčeka
7.	SIMONA WEIS - Računam nate
\
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Poskočnih 7
Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem za: _
nice poSljlte na dopisnicah na naslov:
Nagrado prejme: Darinka Vogrinc, Žetaie 24/a, 2287 Žetaie L	d.o.o..p.p. sis, 2250 _______^ ■
AiaAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©csgca m wiasfir m IM©
M [^íMFDmSW
GOSTINSKI LOKAL
V DORNAVI -PRI SV. DOROTEJI
Tel: 02 755 21 01
za zaključene skupine.
OBVESTILO
Osnovne šole na območju Mestne občine Ptuj vpisujemo v 1. razred v devetletne osnovne šole
ZA ŠOLSKO LETO 2004/2005
Vpis bo v :
•	v sredo, 25.02. 2004 od 8. - 17. ure,
•	v četrtek, 26.02. 2004 od 8. - 14. ure in
•	v petek, 27.02. 2004 od 8. - 14 ure.
Vpis je obvezen za otroke, ki bodo v letu 2004 dopolnili 6 let (rojeni leta 1998).
Starši imajo pravico vpisati otroka v osnovno šolo ob upoštevanju zmogljivosti šole v šolskem okolišu, v katerem otrok prebiva. Starši bodo obvestilo o vpisu otrok z navodili o vpisu in šolskimi okoliši prejeli po pošti na naslov otroka. Vsi starši, ki obvestila ne boste prejeli, se lahko oglasite na najbližji šoli ali na Oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj.
Prireditvenih • vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 19. februar
18.00 do 19.00 Mestni trg Ptuj, Etnografske skupine In kurenti, koncert skupine Langa
19.00 knjižnica Ivana Potrča na Ptuju, otvoritev razstave ilustratorke Urške Stropnik
19.30 Mestno gledališče Ptuj, Marjetka, str. 89, za izven
19.30 SNG MB, Plešasta pevka, StDvo, za izven
20.00 karnevalska dvorana na Ptuju, Natalija Verboten, Pika Božič
Petek, 20. februar
19.00
19.00
18.00 do 19.00 Mestni trg Ptuj, čarodej Avgustino in Pika Nogavička iz Bukovc, Etnografske skupine in kurenti
refektorij Minoritskega samostana na Ptuju, Stopinje v svetlobo, predstavitev pesniških zbirk Majde Senica Vujanovič in p. Mirka Pihlerja Lancova vas, karnevalski šotor, nastop domačih etnografskih folklornih skupin, Mambo Kings
19.00 dom kulture Ormož, Luna, predstava plesnega studia orientalnega plesa, Arabela
19.00 Cirkovce, Be Pop, žur za mlade v okviru 12. cirkovškega fašenka
20.00 karnevalska dvorana na Ptuju, Magnifico, Pop Corn
20.00 Narodni dom Maribor, Pižama za šest, komedija za izven
20.00 SNG MB, Vrane, MalOd, za izven
Sobota, 21. februar
10.00	Mestni trg Ptuj, otroške delavnice, Glumači - humorna predstava, etnografske
skupine In kurenti, Ptujčan gre v Evropo
11.00	galerija Tenzor, odprtje slikarske razstave iz leto{njega Ex tempore
13.00	Markovci, pustna povorka
14.00	Cirkulane, pustna povorka
14.00	Hotel Ormož, otroška pustna maškerada
19.00	Lancova vas, karnevalski {otor, nastop etnografskih skupin, Gamsi
19.30	SNG MB, Ple{asta pevka, StDvo, za abonmaje Drama vikend 6, 7, 8, 9, 10 in izven
20.00	Cirkovce, Vagabundi, karnevalski ples
20.00	Narodni dom Maribor, Pustni planinski ples
-	Dvorana Mladika, Kurentanc, organizator Klub ptujskih študentov
Nedelja, 22. februar
11.00 do 15.00 Narodni dom Maribor, Otroško pustno rajanje z Romano KrajnCan
14.00 Mestne ulice na Ptuju, 44. tradicionalna mednarodna pustna povorka
14.00 Središče, pustna nedelja
17.00 karnevalska dvorana na Ptuju, Gamsi
17.00 SNG MB, Čarobna piščal, VelDvo, za izven
19.00 Lancova vas, karnevalski šotor, nastop etnografskih skupin, Game over, Mladi dolenci
Ponedeljek, 23. februar
14.00 Dornava, pustna povorka 15.00 Videm, pustna povorka
18.00 Mestni trg Ptuj, Čudna kavarna, etnografske skupine in kurenti 16.00 do 18.00 karnevalska dvorana na Ptuju, Otroška maškarada 19.00 Lancova vas, karnevalski šotor, nastop etnografskih skupin, Dražen Zečič in skupina Škorpioni
20.00 karnevalska dvorana na Ptuju, Severina, Big Band
Torek, 24. februar
14.15	Ormož, pustna povorka
15.00	Cirkovce, pustna povorka
16.00	Mestni trg Ptuj, pokop pusta, etnografske skupine in kurenti
17.00	Cirkovce, Carjev ples z ansamblom Ptujskih 5
19.00	Lancova vas, karnevalski šotor, nastop etnografskih skupin, Navihanke
19.00	SNG MB, Madama Butterfly, VelDvo, za abonmaja Dijaški 11 in izven
20.00	karnevalska dvorana na Ptuju, Maja Šuput & Enjoy in Miran Rudan
-	V Multimedijskem centru Kibla, "Dnevi evropske radovednosti"
Sreda, 25. februar
20.00 Narodni dom Maribor, 4. abonmajska predstava Cila "Komedija v Narodnem domu, red Zeleni in izven
- V Multimedijskem centru Kibla, "Dnevi evropske radovoednosti"
KINO Ptuj
19., 20., 21. in 22. februar, 20.00, Pla~ilo. 25. februar, 20.00, Nasmeh Mona Lise.
TV PTUJ
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Otvoritev ptujskega kurentovanja in sedmo srečanje slovenskih pustnih likov in mask. Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku in podelitev priznanj. Delovno srečanje z ministrico za kulturo Andrejo Rihter. Živahna razprava pred vpisom prvošolcev na Ptuju. Pri ocenjevanju starih mestnih jeder Ptuj dobil priznanje. Ponovno odprtje Grafičnega kabineta Franceta Miheliča na ptujskem gradu. Fašenk na slikah Rozine Šebetič. Nagrajeni mladi ustvarjalci Poli natečaja. Ansambel Petovia novim uspehom naproti. Poljudna oddaja Zgodovina Slovencev.
«iJilililJilll
Karneval
Otroško pustno rajanje
sobota, 21. 2. 2004 ob 11. in 16. uri
Za najmlajše smo pripravili pustno
rajanje z Damjano Golavšek in Lajnarskim cirkusom. Najlepše in najbolj izvirne maske bomo nagradili.
Veliki, norčavi in veseli brazilski karneval
torek, 24. 2. 2004 od 16. ure dalje
V živobarvnih kostumih bodo ob temperamentnih latino ritmih ponovno nastopili člani in članice spektakularne plesne skupine Viva Brasil. Rio de Janeiro bo
torej zaživel tudi v Europarku. Vzdušje divjega brazilskega karnevala, znanega po zapeljivih poslikanih telesih, vročih ritmih in umetelnih kostumih norih barv, boste doživeli vsi obiskovalci Europarka. Naj vas razvnamejo živahni ritmi sambe, salse, lambade, freva ...
Predstavitev Fakultete za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko Univerze v Mariboru
27. in 28. 2. 2004
Predstavitev študijskih programov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, preizkus delovanja razstavljenih eksponatov, sodelovanje v nagradnih igrah in glasbeni program skupine ANY-1
RENAULT
RAZVNETI?
Nova vozila Renault letnik 2004 po Izjemnih cenah!
v febraarju so RenaultovI dizelski modeli še dostopnejši:
Clio: nialla:
Megane: Scenic: Laguna: Espace: Vel Satis:
-300.000 SIT, -300.000 SIT, . -250.000 SIT, do-350.000 SIT, -250.000 SIT, -550.000 SIT, -300.000 SIT, -600.000 SIT.
AH Terbuc d.o.o.
Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080
www.radio-ptuj.si
ÍPoíLL^ tm na idetndu!
RADIOPTUJ
MriCtte
32kî^Tuneln!
V METALKI
SE CENE TOPIJO
PC Metalka Ptuj


• Lesene A lestve:
•	4 stopnice V= l.30m 7.690.-
•	5 stopnic V=l.60m 8.590.-
•	6 stopnic V= 1.90m 8.880.-
Kopalniška oprema:
tuš kabina s steklom 80 x 80 cm 29.190. kopalniški blok INVE uvoz Italija 59.990. keramične ploščice 30 x 30 cm/m2 1.190.
► keramične ploščice, zunanje, kamen 33 X 33 cm/m2 2.590.-
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rtigozniška 7, cei: 02/749 (8 00
ît. METALKA
Že leto dni v grobu spi^, v naših srcih še živiš, Naš dom je tih in prazen, odkar smo šli narazen. Ostala je praznina, v naših srcih bolečina.
V SPOMIN
Martin Rogina
S POBREŽJA 3, VIDEM PRI PTUJU
17. februarja je minilo leto dni, odkar te ni več med nami, toda spomin nate bo vedno živel.
Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu in prižgete svečko.
Žalujoči tvoji najdražji
MiTAUai'^ TRGOVINA
GP Project ing
PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6, 2250 Ruj, Tel.: 02 787 88 56, Faks: 02 787 88 57
Na Ptuju v Prešernovi ulici št 38 (pod Gradom, zraven Amadeusa)
bomo adaptirali mtíeansko hišo. Po adaptaciji bo naprodaj več poslovnih In stanovanjskih prostorov.
K objektu spada 10 parkirnih mest Vse Informacije dobite na sedtíu podjetja ali na telefi)nskl številki 7878856, iger zbiramo predprijave za nakup.
Se priporočamo!
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMn d.o.o. 02/681 80 02

WWW. novaodskod n i n a .si
9 080 20 21
Ormoška c. 5,2250 Ptuj Tel.: 02/ 77110 08 GSiM: (041) 456 703
Sle bili poškodovani v prometni nezgodi,
doma ali na delovnem mestu?
Želite primerno denarno odškodnino?
Pokličite nas na brezplačno tel. št:
9 080 20 21
www.radio-tednik.si
Gradbeno podjetje Ptuj d.o.o. 2250 Ptuj, 0s0jnii(0V cesta 9
E-mail: oradbenopiid|etjeeopptu|.si Tel.: 02/ 787 1 211, Fax: 02/ 787 1 230 TTR: 04202^)000524707
PRODAJA poslovni prostor v PS »Drava« Ptuj na Osojnikovi cesti 9, 2250 PTUJ v velikosti 360 m", III. gradbena faza, II. nadstropje z možnostjo uporabe dvigala, ter parkiranja v garažni hiši.
Informacije na telefon: 02/ 787 12 11.


Gradbeno podjetje RuJ d.o.o. 2250 Ptuj, Osojnikov cesta 9
E-mail: gradbenopodjelje@>gpptuj.si Tel.: 02/ 7B7 1 211, Fax: 02/ 787 1 230 TTR: 04202^)000524707
OBVEŠČA vse svoje stranke in bodoče kupce, da se bo 01.03.2004 prodaja gramoza in gramoznih agregatov preselila v gramoznico oziroma separacijo Pleteije. Prodaja betonov vseh vrst ostane na lokaciji betonarna Hajdina. Delovni čas od 7.00 do 15.00 ure.
Mon„acijenatel.:051374 034.	sEPRIPOROČAMO.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
21. 02. 2004 Andreja Toplak, dr. dent. med., ZA Rajspova
ZAHVALA
žalujoči hčeri Zdenka in Silva ter vso ostalo sorodstvo se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se 13. 02. 2004 poslovili od drage nam
Ane Jurgec
rojene 15. 07. 1932
Iskrena hvala vsem, ki ste se in se {e boste spominjali, kako prijazno in pogumno je šla skozi življenje. Zdaj ji na cirku-lanskem pokopališču le sveče v pozdrav gorijo in njen grob rože krasijo!
Že leto dni v grobu spi^,
a v naših srcih se živiš,
ni ure, ne dneva, ne noči,
povsod si z nami v srcih ti,
saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki zelo, zelo boli.
V SPOMIN
16. februarja mineva leto dni, odkar si nas zapustila, draga mama, tašča, babica, prababica in teta
Julijana Belsak
IZ PRISTAVE 2, CIRKULANE
V srcu in v mislih z nami vedno boš ostala, draga mama. Iskrena hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, ji prižigate svečke in postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
O
Gorje, brez tebe bo še tisoč let cvetela roža in mladil se svet, a kdor na skrivoma ti je srce poznal -
obiskal bo gomilo, kjer boš večno spal.
(perzijski napis)
V	SPOMIN
V	soboto, 21. februarja, mineva dve leti žalosti, odkar je brez slovesa odšel dragi sin in brat
Jože - Pepi Čeh
IZ PODVINCEV 109
Vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, mu poklonite svečo ali cvet, iskrena hvala. Za vedno ostajaš z nami.
Vsi njegovi
Prazen je dom, odšel si tja,
kjer ni trpljenja in gorja.
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta, strica, tasta, svaka, dedka, pradedka in brata
Vinka [trafela
IZ NOVE VASI 37 PRI MARKOVCIH
Iskrena zahvala vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekali sožalje. Posebej zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, gasilskemu društvu Nova vas, govornikoma za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žena in hčerki z družinama
Bolečine si prestal,
zdaj boš mirno v grobu spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedka
Avgusta Slukana
IZ ZG. VELOVLEKA 23
13. 10. 1925 - 12. 2. 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala družinama Vidovič in Kos. Hvala pevcem DU Rogoznica, g. župniku in govorniku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi tvoji, ki so te imeli radi
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nisi umrl, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da nehal bi trpeti.
V SPOMIN
18. februarja je minilo 5 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Franc Nedeljko
S POLENÎAKA 46
Hvala vsem, ki ob njegovem grobu z dobro mislijo ali svečko počastite njegov spomin.
Vsi, ki so ga imeli radi
Bolečine si prestal zdaj boš mirno v grobu spal.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, dedka in tasta
Ivana Meska
IZ HAJNDLA 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govornikoma g. Mirku Novaku pri mrliški vežici in g. Antonu Žumbarju ob odprtem grobu za poslovilne besede; pogrebcem zavoda "AURA" za opravljene storitve, nosilcem simbolov in za odigrano Tišino. Hvala dr. Mele-tovi iz Ormoža, glavni sestri in ostalim sestram internega oddelka bolnice Ptuj, še posebej sobnemu zdravniku za spodbudne besede.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(Gregorčič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice, tašče in sestre
Elizabete Prevolsek
IZ NADOL 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo govornikoma g. Janku Skledarju in g. Jožetu Krivcu, g. župniku za opravljen obred, pevcem ter pogrebnemu podjetju MIR.
Hvala tudi družini Topolovec za vso pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žaujoči: vsi njeni
Skromno in pošteno si živela, nas učila,
veselje, srečo in ljubezen med nas delila. Zdaj odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja,
kjer bog tvojo večno pot pozna.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene, mame, babice in prababice
Elizabete Hlis
IZ MAJSKEGA VRHA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam pisno ali ustno izrekli sožalje. Hvala tudi pogrebnemu podjetju MIR, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku Janku Kozelu, podjetjem Vinarstvo, d.o.o., Ptuj, PMP Podlehnik, Kmetijski zadrugi, Vrtcu Ptuj, K.S.L.V., PGD Tržec in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: mož in otroci z družinami
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Edvarda Koletnika
IZ GOMILE 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, za izkazano pomoč ter nam izrekli ustno oz. pisno sožalje. Zahvala velja tudi splošni bolnišnici Ptuj, in sicer osebju internega oddelka in protibolečinske ambulante. Zahvaljujemo se bivšim sodelavcem in upravi Mercator SVS, sodelavkam in upravi vrtca Ptuj, delavcem upravne enote Ptuj in kolektivu kovinostrugarstva Gomilšek. Hvala duhovnikom župnije sv. Petra in Pavla ter duhovniku Ivanu Kralju za opravljen obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Maher iz Dupleka.
Tvoji najdražji
Prišel je hladen zimski čas, ko vsa narava legla je k spokojnemu počitku... In ti, naša draga mama? Ti za večno si zaspala, a v mislih naših za vedno z nami boš ostala.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage in skrbne žene, mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete
Julijane Bedrac
10. 02. 1920 - 10. 02. 2004
IZ TRDOBOJCEV 68, ZGORNJI LESKOVEC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa ustno in pisno izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Kozelu za izrečene poslovilne besede. Hvala pogrebnemu zavodu Mir za lepo opravljene storitve in ge. Mariji Topolovec s Pobrežja za molitev. Hvala patronažnim sestram za pomoč v zadnjih dneh, hvala sosedom družinama Bedrač in Drevenšek za pomoč v težkih trenutkih.
Žalujoči: mož Alojz, hčerka Amalija z Janezom, sinovi Jožef, Franc in Toni z družinami
PU Maribor • Lani na cestah 10 mrtvih manj
Z varnostno situacijo izjemno zadovoljni
S prometno varnostnimi razmerami v letu 2003 so po besedah direktorja Policijske uprave Maribor mag. Jurija Fermeta izjemno zadovoljni, saj so beležili upad na večini področij njihovega dela in izpolnili skoraj vse cilje, ki so si jih zadali.
Kot je bilo poudarjeno na nedavni tiskovnni konferenci Policijske uprave Maribor, je zelo pomembno, da so se pri~eli kazati konkretni u~inki nedavno sprejetega nacionalnega programa varnosti cestnega prometa tudi na na{em obmo~ju. Ob upo-{tevanju dejstva, da je lani mejne prehode pre~kalo skoraj 35 milijonov ljudi, so ceste na obmo~ju Policijske uprave Maribor varne, saj se je v minulem letu pripetilo 8.740 prometnih nesre~, v katerih je bilo udeleženih 17.569 oseb.
Ob tem pa je Jurij Ferme poudaril, da je za posledicami teh nesre~ lani umrlo 35 oseb, ali deset manj kot predlani, ko jih je na na{ih cestah umrlo 45. Tako malo smrtnih žrtev na cestah v zgodovini PU Maribor {e niso imeli, sicer pa je krivulija smrtnosti v prometnih nesre~ah zadnja leta v mo~nem upadanju. Še leta 1999 je na cestah umrlo 50 oseb, leto kasneje 46, v letu 2001 jih je umrlo 43, leta 2002 je podleglo 45 oseb, lani pa 35. Sicer pa je bilo lani v omenjenih prometnih nes-re~ah 217 oseb huje, 3.636 pa lažje telesno po{kodovanih.
Zanimivo je, da so pri 10 odstotkih voznikov, ki so bili udeleženi v prometnih nesre~ah, oziroma v 800 primerih, ugotovili prisotnost alkohola, povpre~na stopnja ugotovljene alkoholizira-nosti povzro~iteljev nesre~ pa je bila 1,51 promila alkohola v krvi. Prav zaradi tega so v lanskem letu mariborski policisti pove~ali intenzivnost preizkusov alkoholizi-ranosti udeležencev v prometu, saj so opravili prek 6000 preizkusov ve~ kot predlani in pri tem ugotovili skoraj 300 manj vinjenih voznikov.
S podro~ja kriminalitete so lani obravnavali 10.840 razli~nih dogodkov ali okoli 17 odstotkov ve~ kot predlani. Najve~, kar 7.486, je bilo kaznivih dejanj kar je nekoliko manj kot predlani, državne-
Foto: M. Ozmec
Direktor policijske uprave Maribor, mag. Jurij Ferme.
mu tožilstvu pa so ovadili 2.770 osumljencev. Skoraj za polovico se je v primerjavi z letom poprej lani zmajn{ala tudi {koda, ki so jo povzro~ili storilci kaznivih dejanj. Ob tem je pohvalna ugotovitev, da se je zvi{ala raziskanost vseh kaznivih dejanj, saj so jih leta 199 raziskali 51 odstotkov, lani pa je bilo raziskanih že 58 odstotkov vseh kaznivih dejanj.
V lanskem letu so na obmo~ju PU Maribor obravnavali 12 umorov, od katerih je bilo 5 izvr{enih, v sedmih primerih pa je ostalo le pri poskusih umora. Zanimivo je, da je mariborskim policistom
in krimninalistom uspelo raziskati prav vse. Sicer pa je lansko {evi-lo umorov precej vi{je, saj so jih predlani obravnavali le 7, od katerih so bili {tirje tudi storjeni, v treh primerih pa je ostalo pri poskusu umora.
Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da predstavljajo kazniva dejanja, storjena na obmo~ju PU Maribor, kar 10 odstotkov kriminalitete, obravnavane v celotnem slovenskem prostoru. V strukturi celotne kriminalitete pa se je nekoiliko zmajn{al delež gospodarske kriminalitete, kjer so lani obravnavali 745 kaznivih dejanj. Najve~, 134, je bilo poslovnih goljufij, 116 je bilo primerov izdaje nekritega ~eka in zlorab ban~ne kreditne kartice, v 92 primerih pa so ugotovili kr{itev temeljnih pravic delavcev.
Med 6.741 kaznivimi dejanji splo{ne kriminalitete, ki predstavljajo 9,6 odstotkov vseh slovenskih, je bilo najve~ premoženjskih deliktov, oziroma tatvin, velikih tatvin ter goljufij.
Med osumljenci kaznivih dejanj so obravnavali tudi 249 mladoletnikov, kar je za dobrih 14 odstotkov manj kot predlani, {te-vilo kaznivih dejanj, ki so jih lani storili mladoletniki, pa je manj{e za dobrih 18 odstotkov.
Foto: M. Ozmec
Na{e ceste so bile v lanskem letu manj krvave.
Kvalitetna avtomobilska zavarovanja za modre voznike
• omogočamo vam številne popuste in različne ugodnosti • zagotavljamo objektivno oceno škode in maksimalno nadomestilo zanjo
d.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankujeva 3,2907 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo. Padavin bo več na jugozahodu države. Na Primorskem bo pihala burja, v notranjosti Slovenije pa severovzhodni veter. Temperature bodo od -3 do 2.
Kakor na Petrovo vreme tako ves mesec ostane.
Obeti
Jutri bodo padavine ponehale. V soboto bo oblačno, čez dan se bodo v osrednji in zahodnji Sloveniji spet začele pojavljati padavine.
Še naprej predstavlja pere~ problem vzdrževanje javnega reda in miru, saj so na obmo~ju PU Maribor lani obravnavali 9.299 kr{itev Zoper 8.050 obravnavanih kr{ilcev predpisov s podro~-ja javnega reda in miru so podali 9.388 predlogov za uvedbo postopka o prekr{ku, 529 so izrekli denarno kazen, 382 pa so jih le opozorili.
Najve~ - kar 69 odstotkov - je bilo kr{itev zakona o prekr{kih zoper javni red in mir, okoli 8% kršitev s področja zakona o tujcih, okoli 4% pa je bilo kr{itev zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Pri tem je mag. Jurij Ferme poudaril, da je eden od prioritetnih cilje PU Maribor v letošnjem letu prav izboljšanje rezultatov na področju odkrivanja proizvodnje in trgovine s prepovedanimi drogami.
V upadanju je tudi problematika v zvezi z ilegalnimi prehodi čez državno mejo, ki se je zadnja leto skorajda umirila. Še pred 4 leti so na območju PU Maribor prijeli 9823 ilegalnih pribežnikov čez državno mejo, lani pa le še 590; od tega največ, kar 121, na območju postaje mejne policije v Podlehniku.
Čeprav so v policijskih kartotekah samomori obravnavani le kot dogodki, je zanimivo, da je bilo med 99 samomori v lanskem letu največ moških, kar 76, in le 23 žensk. Poleg tega so obravnavali še 96 primerov nenadnih smrti ter 61 delovnih nesreč, za posledicami katerih je umrlo 9 oseb, 28 jih je bilo huje, 22 pa lažje poškodovanih.
Pri svojem delu so bili policisti v 668 postopkih prisiljeni uporabiti 1.569 različnih prisilnih sredstev zoper 764 oseb. Zanimivo pa je, da se je ob vsem tem zoper ukrepanje ali neukrepanje policistov v lanskem letu zmajnšalo število pritožb za dobre 3 odstotke.
M. Ozmec
ROLETARSTVOABA
Bi>fj|«iitoiiižs.p.
Štuki 26a Tel.: 02 787-86-70, Fax:02787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
^ifisniKoar
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Marija Furek, Siovenja vas 40, Hajdina - dečka; Tatjana Dokler, Dragovič 5la, Juršinci - Roka; Tadeja Kavčevič, Nova vas pri Ptuju 67 - Blaža; Vesna Krajnc, Poienšak 27 - Leona; Mojca Kosec, Vi-čanci 4, Velika Nedelja - Tjašo; Cilka Peček, Žetaie 109 - Nino; Tatjana Vurcer, Brengova 13, Cerkvenjak - Pio; Lea Jagodič, Pod Bellevujem 3, Rogaška Slatina - Tajo; Karmen Plavšak, Žahenberc 7la, Rogatec - Tino; Nataša Trkulja, Veličane 6, Ivanjkovci - Adriana; Vanja Biskup, Kicar 5, Ptuj - Tio.
Umrli so: Ana Jurgec, rojena Žirovnik, Vošnjakova ul. 1, Ptuj, umrla 9. februarja 2004; Nikola Vranješ, Vošnjakova ul. 1, Ptuj, umrl 8. februarja 2004; Martina Brezinšek, rojena Vrečar, Zakl 25, umrla 6. februarja 2004; Avgust Slukan, Zgornji Velovlek 23, umrl 12. februarja 2004; Elizabeta Prevolšek, rojena Potočnik, Nadole 9, umrla 6. februarja 2004; Janez Meško, Hajndl 22, umrl 8. februarja 2004; Franc Koren, Zasadi 13, umrl 10. februarja 2004.
Črna kronika
Požar in prometna nesreča
11.februarja ob 21.55 uri so bili policisti napoteni na kraj požara v Prešernovo ulico na Ptuju. Tam je iz do sedaj neznanega vzroka zagorelo v PVC posodi za smeti, katere so bile postavljene v hodniku glavnega vhoda ob zidu, na katerem je tudi kovinska omara s plinskimi merilniki in razdelilna postaja. Zaradi pregretja je v razdelilni postaji pričel puščati in goreti plin. Zaradi možnosti eksplozije plina sta bila Prešernova in Cankarjeva ulica zaprti za ves promet, prav tako pa so na opozorilo policistov zapustili stanovanja prebivalci Prešernove ulice 15. Ogenj so pogasili gasilci.
15. februarja ob 14.50 uri se je v naselju Benedikt zgodila prometna nesreča, ko je 47-ietni voznik osebnega avtomobila Toyota 4 Runner, doma iz okolice Gornje Radgone, med vožnjo iz smeri Lenarta proti G. Radgoni z vozilom ustavil, nato pa sunkovito zapeljal ostro v levo, čez vozišče, preko hodnika za pešce po nabrežini potoka ob vozišču in s čelnim delom vozila trčil v obcestno drevo, kjer je vozilo obstalo.
^[iD^CENTER
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE,
UVOZ In IZVOZ d.o.o.
2250 PTUJ, ŠtukM, Tel.: 02 787 9630
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02 78 89 210
STE BILI POŠKODOVANI
^AVN^ VeSSSÎ?'
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, vodnikova 2	080 13 14
OKNA, VRATA, GARAŽNA VRATA PO MERIi
svetovanje/ strokovne izmere, montaža.
I^lac _PODVINC115, PTl
■Viaa lini	Tci no 7AR n-s (

PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532

• TRGOVINA •VODOVOD
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85.2281 Markove!, Tel.: 02/788 8812