112. številka. Ljubljana, vtorek 19. maja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzenisi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti pnjeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 pol«!., za pol leta 8 9H i a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za čotrt leta 3 gold. 30 kr., za en meaec I gold. 10 kr. Za pošiljanjeTntf£ dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih š\ in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od Četi Btopne petit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa" .'rji Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši V IJii£>EJuiii 18. maja. Ko smo v zadnjič grajali, da se uradniki preganjajo samo zarad tega ker so Slovenci in nečejo biti toliko breznačajni, da bi svojo mater in svoj jezik zatajili — na-pal nas je nek oficijozus v ljubljanskem „Tagblattu", češ da to nij res, da mi le strahove vidimo. Včeraj pak se je raznesla po mestu popolnem gotova novica, da je zopet osem slovenskih uradnikov iz Ljubljane šiloma presta?ljenih v najdaljše kraje na Nemško (v Tirol, Bukovino, Galicijo itd.). Šest slovenskih uradnikov pride od pošte proč, in dva od telegrafstva. Ob enem se govori, da tega preganjanja šc nij konec in se pričakuje Še več. Vlada hoče samo pokazati, da ima moč uradnike kot sužnje pokoriti, druzega uzroka temu postopanju, ki familijske zveze podira, domačine iz priljubljene domovine pregauja, — ne moremo najti. Izmed prognanih nij nobeden bil politično aktiven. Da, pri volitvah se niti udeležili nijso iz strahu pred vlado. Nekateri izmed njih so tudi „nedolžni" dovolj, da nijso mogli politike delati ne narodne niti vladne. Nij torej to proganjanje uprav otroč-je-politično ? S tacim postopanjem si slavna vlada med našim prebivalstvom sigurno ne bode pridobila simpatij. Krivico, ki se godi uradnikom našega rodu, ki morajo za nič in zopet nič iz domovine svoje in naše, da tujcem prostore delajo, ki ne razumejo nas in našega jezika, —*• to krivico čuti ves narod in ne more prijatelj biti onim, ki jo delajo ! Silverija. Prizori iz mehikanskega življenja. (Francoski spisal Luolen Biart.) II. (Daljo.) — Ne. — Kako moč torej misliš, da iuiade ta parkelj? Ruiz ga jo hotel od mene, da bi se naučil igrati na kitaro, Ihara, da bi imel moč krotiti bike, Mami i Gomez, da bi se naredil ženskam priljubljenega .... Ti rudiš! Pri duši tvoje matere, dečko, neka ženska je temu povod. Katera je V Nikdar menim, da še nij bil nijen Člo-I vek v tako hudem položji, kakor zdaj Lucio. Približa se mi. — Ne izprašujte me, doktor, mi deje s Politični razgled. AoUjuMo dežele. V Izubijani 18. maja. IJclvf/aciJe bodo sklenene 22. maja. — Izmed obravnav v delegacijah zasluži ponovljena debata o svetnem položji omenjena biti. Knez Czartoriski je rekel, da se ne more skladati z Andrassv-jevimi nazori. Knez misli, da mir nij zagotovljen, nego da gremo političnim nezgodam nasproti. Naj se le pomisli koliko so mameluki ce-sariznia na Nemškem za vojsko dovolili. —1 Andrassv na to odgovarja, da je verjetno, da se mir ohrani, več kot „verjetno" se ne more reči. Avstrija-Ogerska bo imela toliko več prijateljev, čem močnejšo vojsko ima. V u »ii Je (Iržiive. Minski car je pri sprejemu tujih poslancev v Londonu kot cilj politike zaznamoval ohranjenje miru na kontinentu. Po sebi se umeje, da se tukaj razume le evropski kontinent, ker centralno-azijatsko pi-tauje nij sfera sodelovanja drugih vlad, nego le ruske in angleške. „Timesu so s tem zadovoljni, pa opominjajo Francosko, naj igra ulogo resignacije in tako ne kali miru. Prihod ruskega cesarja slave cuiglošk* liHti v Čiankib, v katerih se dostojno spo minjajo osobnih in vladarskih krepontij ter ga pozdravljajo kot očeta edinburške voj-vodinje. Francoske stranke se zopet prav dobro kavsajo, premda se parlamontarično delovanje nij še začelo. Različne grupe ma-joritete so si v tem edine, da imajo konsti-tucijonalne predlage, osobito osnova o drugi hiši še dolgo čakati na rese nje; a zdaj s« za kulisami prepirajo, kaj bi se zaradi tega dejalo na dnevni red. Skrajna desnica bi se rada bavila najprvo z muuicipalno postavo. O tej diferenci se razpravlja z neiz rečeno važnostjo, dežela pa glede nerodovitnih, ali bolje škodljivih versailleskib brkljarij terja, da so narodna zbotn ca razpusti. prosečim glasom; bodite dobrostni brez pogoja, posodite mi ta talisman. — Ne, rečem jaz, pa vržem parkelj nazaj v stekleno omaro. Jaz nočem biti sokriv neumne prazne vere. — Vi no veste, za kaj bi rad, makari če ne več ko oseudnštirdeset ur, ta predmet, kateri vi ta ko malo cenite. — Gotovo misliš, da kaj pomaga, in budalost bi b:la, ko bi ti ga posodil. Bog vedi, v katero nesrečo bi te spravil. Govoriva, kakor govore pametui ljudje: Lucio, povej mi, kaj ti teži srce? Mladenič molči v enomer. — Z bogom, rečem jaz, pa vzamem klobuk. — Me ne ljubite! ponavlja dou Lucio ter vije roke. — Da, ljubim, vskliknem jaz, pa prazne vere nikdar. Hvala bogu, da vsled mojega prizadevanja v mestu nihče več ne verjame, Tudi v parlamentar ičnih krogih imata ideja vedno več pripadnikov. Vn««;.tfro občinstvo za novo mini nisterstvo nema nič pravega okusa. Ime S a-gasta pravemu domoljubu ostane v grlu. Imenujejo ga šefa »konservativne revolucijske stranke", to je onih liberalcev, ki stoje na tleh septeniberske revolucije, ki se le tako republikanci, ker se jim to najboljše zdi, a ki v resnici le na konštitncijonalno monarhijo mislijo. Pet članov kabineta je zasedalo te sedeže uže pod kraljem Amadejom. Dveh strank v tem kabinetu nij: odločnih republikancev, pa Alfonzistov iz prepričanja. Ser-rano in Sagasta bi s takimi okornimi ljudmi ne mogla vladeti Novo izšli manifest mini sterski jo sam prav jasno kot brezprogramno karakterizira v parlameutaričnem pomenu besedo, in se v političnem obziru kolikor mogoče splošno izrazuje. Navzočnost pretendenta don Karlosa jej pusti, da se patrijo-tično nazivlje. Dopisi. Iz Itonjif lo. maja [Izv. dop.] Nij bas prijetno pisati o ljudeh, ki se radi prištevajo h kultnronoscem prve vrste in ki se ponašajo vsikdar in povsod s svojimi svobodomiselnimi načeli, a nijso senca ni prvega ni druzega. Naše Konjice so v nečem oziru toliko zanemarjene, da smo našim bližnjim sosedom uže „objeetum foppabile". Res so mnogo kriči o svobodi, napredku in omiki v liberalnem smislu. Co si pa kdo naše „kneip-uiatadore" po bližnje ogleda in njih puhle — a pardon — nialozmožne glavice pretehta, prepriča se lebko, da je boljše iu koristnejše biti v društvu dunajskih vratarjev in navadnih slug, nego v onem konjiških filistrov. Ker so menda naše razmere večini čitalcev Vašega velecenjeneg« lista neznano, dovolite mi, da vam jih malo natančneje opišem. Zabiležiti Vam moram pak uže naprej, da da zamore drob črne kokoši ozdraviti sušico, in take budalosti; zdaj pa hočeš ti, da bi jaz postal prorok ležaj ivi h lastnosti parklja, ki ga je n«Hila debelokoža žival ? Ne govoriva več o tem, ako me nočeš razgaliti ; adieu. Jaz grem iz kabineta; Lucio gre na lebko za menoj. Ko sva bila na cesti, obrneva sc kmalu vsak na svoj kraj, in kmalu sem imel v rokah kljuko Silverijine hiše. — — Ali je moči govoriti sč tvojo gospodarico? vprašam Indijaua, hi mi je prišel odpret. — Da, Bennor, na vrtu to čaka. Jaz grem nekaj časa po koridoru, kar 'zagledam Silverijo. Jaz ostanem. Silverija gre počasi, smehljaje so proti meni. Njcua postava je bila srednja, vitka, bela, roza, Čelo venčauo z debelimi rumenimi kitami, z eno besedo : Silverija je imela v največji meri krasost in čarovnost svojih nijsem i nikakšno antipatijo navdan proti svojim sotrŽanom, in da se mi ne bode očitalo, da bi bil kakov liberalen pesimist, hočem celo stvar kar mi je najbolj mogoče natanko opisati, se torej ogibati vsakih osob — nomiua sunt odiosa — izvzemši glavnih nositeljev principov i o»ob, katere so vredne, da pridejo pred občinstvo radi njih neverjetne zabito8ti. Izrazil je uže marsikedo izmed nas željo, da bi se ustvarilo pri nas društvo, ki bi delovalo v smislu svobode in napredka v ma-terijalnem i duševnem ozira, da bi vsaj nekako paralizirali klerikalen konventikel, ki uže nekaj časa sem v duha sredovečnih prerogativ gospodstvaželjnega popstva tukajšnje kmetsko ljudstvo z verskim fanatizmom bega, ter vse krivde, ki jih je ali samo za krivilo ali vsaj posredno krivo bilo, da so se godile in da se še gode, na „novo-ersko liberaluštvo" naklada. A ta srečna misel se še dosedaj nikakor nij realizirati mogla, premda se je uže o tem silno važnem pod vzetji privatno in javno govorilo. Da se stvar nij rešila kakor je želeti krivi so naslednji uzroki. Prvič je krivo tega naše birokratstvo. To je coklja, katere se moramo, ako hočemo biti v prihodnje količkaj samostojni in sami svoji, na vsak način znebiti. Hočem sicer trditi, da so vsi uradniki nasprotniki, da bi se tržan prosto gibal in se po svoje vedel. Tega nikakor ne. A uradniki, ki so proti še pravični, se dobri stvari odtegujejo, ter prepuščajo politično areno onim, katerih zla volja je uže od nekdaj na vse kri pije na to težila, da postane tržanstvo služno nstavo-vernemu birokratstvn. Drugi uzrok našega do sedaj še jako primitivnega politikovanja, je premal a izobraženost našega občinstva samega. Mnogokrat se trdi, da ima pri nas prost kmet zdi a-veji razum za politikovanje, nego tržan. In to je, kakor dokazujejo dosedanje skušnje, gola istina. Ker je redko kateri izmed nas užival ono odgojo, ki bi nam v našem soci-jalnem in političnem živlenji in prizadevanji mogla koristiti, in ker se, kar je le mogoče od neke strani intrigira, da bi se tudi nam vcepila kaka razumna istinito napredna ideja za to smo i po lastni krivdi in po krivdi druzih silno zaostali. So možje med nami, katerim bi se popolno zaupati smeli, a mislite, rojakinj. Oblečena je bila v plašček brez rokavov, in videla se je lehko čiirovnost njenega snežnobelcga vratu. Takoj me je očaral njen živahni in mili pogled, njeno smehljanje, njena zračna hoja. Silverija pride do mene, položi mi ročice na rame, pa je bilo takoj njeno čelo na mojih • ustnih. — Dober dan doktor, mi reče se svojim muzikalnim glasom, a jaz jo objamem. Ali moram biti res vselej bolna, kakar me vaša milost počesti s pohodom? — Bolna, Silverija? pa ste tako rudeči, tako bistrooki in ustna imate mokra! — Jaz sem vselej taka, kadar sem bolna, doktor, to vedite. Podajte mi roko, prosim vas, komaj se premikam po tej vročini, in vi sto edini, da se vas upam prositi, da me vzdignete v mojo hojko. Lepa, gola roka mlode deklice naslone na moja, dišeča glava se nagne na moje rame in tako prideva na vrt. da ti za nas kaj storč? Besed so sicer zmerom kot medica gladkih proti nam, a če ga vprašaš za svet v enej ali drugej zadevi, naletel si. Zato se tndi malokateri briga za občinske zadeve. Naš ranjki župan, g. Pan, v vsacem obzira spoštovan mož in poln mi-roljubja je storil, kar je mislil, da je prav in dovolj. Sedanji, g. dr. Lederer nam še nij dokazal, je li mu je v istini mar napredek občine i v gmotnem i duševnem obzira. Da je včasi preveč ustavoverstvom navdah-nen, se je uže pri marsikateri priliki pokazalo. Če bi njegov značaj bili napak sodili, nas bode veselilo, ako nam dokaže nasprotno. Res se možje, ki bi sč svojim dumo- i ro-doljabjem, z razumnimi nasvčti i podučavanjem javnosti lehko mnogo koristili, se bi tacemn koristnemu delovanja odtegujejo, in tako se zgodi, da imajo nekovi „diurnisti" prosto polje. Da takovi ljudje, ne imajoči niti za prosto društvo dovolj olike, še sploh ta v Konjicah figurirajo, imamo to le onim pripisovati, kojih nalog bi moral biti: delovanje na prospeh občinstva in uplivati se vsemi svojimi močmi i na politično in socijalno življenje. Ako bi se to zgodilo, ne bi se godili škandali, o kojih pa sedaj raji molčim, da ne uzrokujem nevolje v vsacem le količkaj omikanem tržanu. A nekaj ne smem zamolčati. Bilo je to 3. majnika, ko bo pri „Jelenu" napove neki „biiukelsauger" Eber-liart. Program je bil precej zanimivo sestavljena; a tudi samo sestavljen. Kar nam je uže naprej kazalo, da zasluži ovo ime, je bil pristavek na programu „Trivialo Vortriige auf Verlangen." Ta pristavek bil jo nekaterim poln-omikancem voda na mlin. Zahtevali bo prednašanja, ki je z nevoljo napolnjevalo večino navzočnih in silen udar prizadel vsa-cemu, ki je imel količkaj estetičnega okusa. Da so bile slnčajno navzočne odlične dame na to se niti oziralo nij. Vendar še v tacih žalostnih razmerah upamo poboljšanja. I to je menda naravno. Do zadnjih volitev lanskega leta smo bili v strašni lethargiji, iz katere nas je zbudil le vojni krik tukajšnje takozvane birokratske agitacije — a še takrat na našo škodo in sramoto. Kakor na komando so vsi vreli na volišče, ter vsled hudega pritiska in terorizma pomagali izvoliti moža, o katerem še nikdar poprej niti čuli nijsmo in ki nam v državnem Blizu velikanske kletke, v kateri je skakalo brezštevilno tičev, v senci velikih oranž, kakih deset korakov od tolmuna, v katerem je padaje mrmrala vodena nitka, je stala h«>jka lepe devojke. Silverija se vsede kakor tič v svoje svilnato gnezdo. Male, gole nožice so bile kakor rudeč marmor. Deklica se podpre z eno roko, drugo pa poda meni ter me pogleduje od strani. — Kaj ne, da sem zelo bolna? me vpraša, pa povesi trepalnice, kar je dajalo njenemu obličju bolesten izraz. — Prav zelo, rečem jaz ter jej poljubim hladno prste j toda jaz vas hočem ozdraviti, Silverija, in vas tudi bo dem, ako boste, kakor vselej, pametno in poslušno dete. — Pametna in poslušna doktor, sem zmeraj. Toda dete nijsem več. — Kaj pak ste, Silverija? — Prav nesrečna Ženska, mi odgovori ona. zbora toliko basne kot letošnji mraz. Volili so ga, ker so volilce s frazami omamili; Se ravno smo imeli v našej sredini liberalnega, vseskozi omikanega za občni blagor in narodni napredek vnetega rojaka dr. Prusa za kandidata postavljenega, šli smo na limance dolgojezičnikom. Da si je dr. Prus skozi in skozi liberalen in to v poštenem pomenu besede, so nam ga takrat kot klerikalca raz-kričavali. Njegov protikandidat g. Foregger mu je sleje sam dal najboljše spričevalo, rekoč: „Mojega protikandidata program je lihe ral ne j i od mojega, a zmagal sem zaradi tega, ker me je postavila nemška (nem-Čurska stranka)" itd. S to izjavo je pak tudi Konjičanom dal „testimonium paupertatis," da so res zavidanja vredni. .Teli pak to nij tudi najboljši dokaz, da smo pravega, za našo bodočnost vnetega moža zgrešili ? — Veseli smo vendar, da se razmere pri nas zboljšujejo in to od takrat, ko smo videli, ko so nas ustavaki in birokrati za nos zvodili. Zaupanje do g. dr. Prosa narašča dan na dan bolje, in uže smo si po njegovej intervenciji v marsičem na boljem. Da si on organizuje stranko, ki bode podrla staro gnjilo poslopje naših zaslepljenih ustavakov in papističnih zarotnikov, bode pak vsaeemu svobodomiselnemu po godu. Nada je tudi, da bode vsak, ki je količkaj omikan, v to svrho po Bvojej moči deloval. Le pogumno na delo, predenj nas ne poplavi črna garda brezdomovincev in koristolovcev. Delujmo složno na podlagi istinite svobode, kulturnega napredka in na slavo napredujočega Slav-jaustva! — Prihodnjič o naših šolskih razmerah, o pevskem, o gasilnem in „kat. pol. društvu nekaj zanimivih Črtic. — Domače stvari. — (Občni zbor meščanskega zavoda za umestovanje vojakov) je bil v nedeljo v dvorani mestnega magistrata. Navzočnih je bilo 38 udov. Vodja društva gosp. H o rak začne obravnavanje s sledečim govorom : Čant imam, da začenjam 12. občni zbor, in Vam vsem kličem: Dobro došli! Pravila društva za umestovanje vojakov, v §. 20. določujejo, da naj vodstvo vsako leto občucmu zboru kaže natanjčni račun. To dolžnost je vodstvo vsako leto zvesto izpolnovalo. Tudi denes izvršujem rad Obraz jej postane resnoben; čez oči plava mračna luč. — Ali vesto, zakaj sem prišel Silverija? — Videla sem to jutro vaša prijatelja: patra liermudcza in pa licencijata Tornela. — Kaj pa fita vam rekla? — Da svojega oskrbnika spravljam v obnp, da sem blazna; žugala sta, da me zapreta v kak ki oster. — Ali vas je to razžalilo? — No močno, kajti ob enem sta mi govorila i o don Dićgu L«ra; pa ne v^m prav zakaj, doktor, vselej se zanimam, kadar slinim, da kdo govori o Dičgu. Silverija je izgovorila te besede milo, naravno, ne da bi povesila oči, in to je mene spravilo malo v zadrego. Zvijačna devojka je pozvala na boj. Kačunal sem, da je sovražnik bojezljiv, da ga bode Dićgovo ime zmešalo, a mesto tega sem stal pred odločnim sovražnikom, ki je Ham klical na borišče. to delo in Vam podajem sklep računa o dohodkih in izd ijkih preteklega leta 1873. Iz tega računa vidite, da ima to društvo 1729 gld. 44 kr. premoženja, katero je pri obrt-nijski pomočni blagajnici po 6% naloženo. — Vidite pa iz tega tudi, da je vodstvo po §. 17. društvenih pravil zvesto izpolnovalo svojo nalogo in da je pred vsem dragim skrbelo za redno gospodarenje o vseh društvenih zadevah. Gospodje pregledovalci ra-čanov Vam bodo poročali, kako in kaki so dohodki in izdajki. Po §. 14. društvenih pravil zaradi dolgega službovanja tile gospodje stopijo iz vodstva: Anton Ileidrich, J. N Horak, Miha Pak i 8 in Š raj nar. — Vsi ti se smejo zopet voliti. Gospod Spoljarič kot preglednik računov poroča, da je imelo društvo pretečeno leto 1470 gld. 36 kr. dohodkov. Za popravljanje hiše se je potrošilo 936 gl. 8 kr., tedaj od dohodkov še 534 gl. 28 kr., ki so se naložili pri obrtnijski po-močni blagajnici. Vodja g. Horak nadalje poroča, da je v kasarni v Trnovem proRtor za 648 mož, navadno pa jih zdaj le polovica je kasarni. Društvo Šteje 252 hiš za ude. Menenje nekaterih udov, da bi bile mesto hiš, oRobe na društveno imenje uknjiženo, se ne da izvršiti, ker je vodstvo deželno tablarske knjige izreklo, da bi bilo to nepravilno. Nadalje opoznrnje g. vodja ude na to, da se prt prodaji hiš premalo na to gleda, ali so udje tega društva. Hiša, ki je ud , je gotovo več vredna, vsaj kapital za ukvarti-ranje dveh vojakov, reprezentira svojo svoto od 150 gld. Nadalje g. vodja nasvetnje, da se napravi na kraju vrta v Trnovem, ki leži proti cesti, mesto lesene ograje zid, kar bi poslopje lepšalo in vedno popravljanje lesene ograje odpravilo. Razgovora o tem predlogu se udeleže gg. dr. Ahačič, Pakič, Spoljarič in Horak. Predlog se potem eno-enoglasno sprejme. V odbor so izvoljeni gospodje: J. N. Horak, Maršalek, AhČin Ga-spar, Srajner, Pakič. —o— — (Na ljubljanski gimnaziji) novo imenovani prof. "VViesthaler nij Nemec — kakor smo zadnjič krivo podučeni rekli — nego štajerski Slovenec, ter je baje celo iz slovenščine izpit naredil. ■— (Imenovanja.) Za okrajna glavarja na Štajerskem sta imenovana: Premrov pl. Premerstein (sedaj v Ljubljani) in vitez pl. Finetti (sedaj v Gradci.) Prvi bode baje okrajni glavar v Ljutomeru, drugi — Ali je ljubiti greh? me vpraša deklica, katere pogled me nij zapustil. — Ne, odgovorim jaz. A greh je, Če se svoji občutki nemajo na pravem mestu. Ali je Dicgo Lara mož, ki je dostojen Sil-veriji Martinez, dete moje? — Zakaj pa ne, doktor, ako ljubi Sil-verijo, ako Silverija ljubi njega? — A on je lupež, vskliknem jaz, cestni bandit. . . . Silverija vstane. Njen pogled me zagrne s pravim svitom. Na odnikalen način strese čarovno glavo, potem pa jo zopet počasi povesi. — Kaj pa potlej? me vpraša. — On nij vašega stanu. On nema vaše odgoje, nadaljujem prčno. On nij zmožen razumeti, koliko obzirov, kolibo skrbij, koliko nežnosti je treba izkazovati tako čuteči osobi, kakor ste vi in vaše družice. (Daje prtb.) menda v Radgoni; v teh krajih baš zdaj glavarjev nij. Gospoda sta menda zmožna slovenščine. — (Velika slana) je bila v soboto in nedeljo jntro v ljubljanski okolici, okolo Šmarja pod Ljubljano, okolo Vrhnike in najbrž tadi drugod po Kranjskem, ter je krom pirju in tižoln na polji veliko Škodo naredila. — (Od Vrhnike) se nam piše 18. t. m.: Pretečena noč je bila zopet osodepolna, prouzročila je mnogo še ne popolnem znane škode. — Predzadnjo noč bil je velik vihar, palo je iz hudournih oblakov mnogo dežja, Čez dan jela je mrzla burja pihati, in je svet zopet posušila, noč bila je jasna, brez vsake meglice in nastal je nenavaden mrar, gorko-mer je kazal na prostem ob 9. zvečer + 4° o polnoči + 2° in ob treh zjutraj — 0° Celsins. Luže bile flo zamrznene in stoječe vodice z ledom pokrite. Na močvirji videla se je bela slana in solnce je svoje zgodnje žarke pogubonosno na bliščeČo odejo vprlo. Krompir in rež je večjidel pokončana, tudi drage setve in sadje je zelo oškodovano, holmci so orujaveli. Nada dobre letine je šla tudi pri nas po vodi, i up beži da zima v tem poluletju bila je zadnja, ker gorkoto še vedno pogrešamo. — 700 fnr. 8e je poslalo v večno mesto Rim, zato da smeta se neka strijniča poročiti !! Nij škoda denarja; marsikateremu domačemu revčekn bi se s tem denarjem dalo pomagati. Kakšni odRtotki od premoženja terjali bi se od ljudij ki bi hoteli še v bližnejem rodu v zakon stopiti ? Za denarje dobi se vse, denar čez vse — rimsko geslo. — (Iz Rredino Krasa) se nam piše: Včeraj popoldan '15. majnika, t. I. so bile občine Stijak, Gorenja braniča in Mavče alarmirane zavoljo nekega Kranjca, ki je 2 konja v Cirknici ukral in v Trsta prodati hotel. — Ko pride okolo treh popoldan ta Kranjec, ves URpehan v Mavče nakrmi konje in sebe. Ko pa zapazi, da ga ljudje nekako sumljivo gledajo, gre naglo naprej proti Gorenji branici. Ko zagleda pred soboj okolo 200 korakov žandarje, kateri so bili po vseh kotih nastavljeni, popusti ta konje na cesti in pobegne v Stijaško mejo. Konje so peljali v Vipavo — za možem pa je teklo več žandarskih patrol in več najetih kmetov iz bližnjih vasi. — Če so tatu ujeli, mi do zdaj nij znano. — Denes zjutraj smo imeli zopet dež in nekoliko časa tudi sodro z močno burjo. Sadja ne bo niti polovico, kakor se je mislilo namesto se debeliti, pada doli. Zarod gre močno v vilice, posebno pa od mladih trt. — (Iz Celja) se nam piše 16. maja: Neugodno vreme je v konjiškem okraji mnogo škode prouzročilo. Zlasti je po južnej strani Pohorskih dolin mraz posebno sadunosno drevje hudo poškodoval. Vinogradje so za 1/5 poškodovani. — Po vinogradih višjo ležečih je poškodovanje poleg došlih poročil različno; v ennj točki pak soglašajo vsa poročila, namreč v tej, da so starejše trte mnofro vcČ t pele, nego mlade in da so najmlajše trte Čisto zmrznile. — (Poslednja povod en j) na Štajerskem, je mnogo škodovala v Verze ji, Krapji in Motu (ljutomerska okolica) in sicer na polji, pri hramih i mlinih: tudi je odnesla dereča voda nekaj živine in druzega blaga. — (Ptujska čitalnica) ima 26. maja t. 1. ob 4. popoldne občni zbor, ki voli novi odbor. Gospodje članovi se uljudno vabijo, naj se zborovanja v obilnem številu udeležijo. Odbor. — (Iz Rajhenburga) se nam piše 17. maja: Denes je bil tukaj zopet hud mraz, hniSi, nego 1. majnika; na mlakah se je videl led. — V sredo, dne 27. t. m. imajo učitelji iz okrajev Brežice. Kozje in Sevnica na Planini (Montpreis) konferencijo. V raj-henburškej fari koze še vedno razsajajo in ljndi davijo. Pred dvema tednoma je g. dr. KoČevar sam več takih bolnikov službeno obiskal. Narodno-gospodarske stvari. Nova postava o zemljiščuih knjigah za Kranjsko. (Dalje.) 3. Kako je postopati, kadar se napravljajo zemljiške knjige. a. Organi. §. 12. Napravljajo se zemljiške knjige neposredno pod nadzorom predsednikov s od nij prve stopnje ali pod nadzorom sodniških uradnikov, katere so predsedniki postavili, po okrajnih sodnikih — predstojniki mestno-del^giranih flodnij nijso izključeni — ali po njih namestnikih. Za namestnike se smejo rabiti RAmo taki Rodniški uradniki, kateri so izprašani za sodniško službo. Ako bi se bilo bati zarad opravilnih ali službenih razmer kake okrajne sodnije, da bi se zemljiške knjige ne mogle po okrajnem sodniku napraviti ugodno ali ne v primerni dobi, sme predsednik deželne nadsodnije to nalogo izročiti, dokler je treba, drugemu, za sodnijsko službo izprašanemu uradniku, kateri se je okrajni sodniji odkazal za začasno slnžbo-b'vanje. Tako isto more predsednik sodnije prve stopnje po svojem s previdu enemu ali več sodniškim uradnikom naročiti, da naj napravijo namesto mestno-delegiranega okrajnega sodnika zemljiško knjigo za mesto, v katerem ima sodnija svoj sedež. Sodniški uradniki, katerim se ie na način naročilo napravljati zemljiške knjige, imajo samostalno izvrševati opravila, katera so po tej postavi odkazana okrajnim sodnijam in okrajnim sodnikom. §. 13. Pri obravnavah s strankami naj Ri sodniški uradnik, kateri pozvedbe vodi, privzame priseženega perovodjo. b. Pripravne uredbe. §. 14. V pripravo teh pozvedeb, katere se imajo za vsako katastersko občino posebe zberati, se mnra napraviti kar mogoče popolno kazalo vseh v fcataaterski občini ležečih nepremičnin in njih posestnikov, ter se mora preskrbeti posnetek katasterRke mape. Ako se nahajajo v katastarski občiui deželno-knjižno nepremičnine, je o teh napraviti po-sobno kazalo, ter se morajo vrh tega priskrbeti posnetki tistih listov katastersko mape, kateri obsegajo to nepremičnine. (Daljo prihodnjič.) P ONi »II O. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Bevalesciere dii Barry Vsem trpečim po izvrstni Iievalesciere du Rarrv, katera brc/, porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v Živcih, V prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na slizniei, v dusnjaku, v mehurji in na ledvicah, tnberkole, sušico, naduho, ka-fielj, naprehavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, mcdlicii in bljuvanje krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, su-Senje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekoin kljubovala: Spričevalo St. 74.670. Na Dunaji 13. aprila 1873. Sedem mesecev je sedaj, ko sem bil v najo-bupncjSem položaji. Bil mm bolan na prsih in živcih, tako da som od dneva do dneva vidno ginčval in vslod tejra dalj časa nijsom mogel se učiti. SliSal sem o Vasej čudoviuj Kevalesciere, rabil sera jo in Vas morem ugotovita, da se čutim po enomesečnem vži-vanji Vaje tečne in žlahtne Uevnlesciere popolnem zdravega In okrepčanega, tako v 10 golil., 12 funtov 20 gubi., 24 funtov 36 gole1.. — Kevalesciere-Bisouiton v pusicah & U gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Kovalesciere-Ohocolatoe v prahu m v ploščicah z« 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 Las 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 taa 36 gold. — Prodaje: BarryduBarry & C o ni p. na l>u-•*Ji, w aOiaalialM it. 8, ▼ Lj ubij »ni va. Vlahr, v 4»radci o: .tjo Obor&nsme-vr, v lua-brukn • ieehtl & Frank, v Olovci P. Birn-lachnr, v Lotiftl Lailvig Bfflllur, v Maribora f, K o let ni k & M. M orni, v .Tfermiu J. B. t o o Iv ti a u s e n, kakor v vseh mentih pri dobrih lesarjih ;:i- apocerijakih trgovcih; tudi razpošilja du- tiijska hiia na vao kraju po poštnih nakaznicah ali tovaetjm. Na doAfliii realni gimnaziji v I*i n r <>■■ ■ je izprazneno začetkom Šolskega leta 187 '/o uci<«*lf«Ko mesto za naravoslovje. Prosilci za to učiteljsko mesto, h katerim je spojena letoa plača 1000 gold. in petletne v pokojuino štete duklade po 200 gold. po službi, ki so jo na kaki domači srednji šoli v lastnosti rednega profesorja pet, oziroma deset, petnajst, dvajset ali petindvajset let opravljali, kakor tudi aktivitetne priklade letnih 200 gold., imajo prošnje, ki imajo obsegati starost, do vi seno študije, učiteljsko sposobnost za naravoslovje za celo gimnazijo, jezikove znanosti in dosedanje porabljenjc v učnem uradu popolnem dokazati, uposlati gotovo do Konca junija štajerskemu deželnemu odboru. Definitivno namestenje se zgodi so le po triletnem službovanji. Zeli se, da učitelj tudi more podučevati v sloveuskcm ali francoskem jeziku. Gradec, 1. maja 1874. (135) n II t §• £ i'M fl"5 CWi O 53 grl «5^ C r= 0 cr< ■•. Ig 9 t3 t— • c a n*. te 2: g *-* B , ' SLS -i c w & g t-, S S. »i a 2. i p % 3 s" 2 ? b H £ 2 rffSE"tfl liga IF-i i i |1 lafa g. i -onx, ?. taliSq|5 ^rli lil s, ar 2 - T3 - ^ž;1«" p o j=, *! S, £-sr rfg a 7trg p| ' »" ar s. S" 9 M M j E11 c_ c c<< - c E w ) . I M i LE- g. a . r — n W P I p P T E' 9 N ^ i? s* S V "v S -i »t -i t- • — ' ^ ts C. Z P ^ ■ ms 7t ' <--^ T B ° r 5 I - — i>c _ - t= n ^ t: ^ o B 9 £«2:-s • l-Ko i« - «ri t>l>i c siit-i— !C o K S ? r p t? r? CD O CD o o frr! HSS 3'. R* s c lrii'iit"fc; man erivait t-ifii-ie «i'U}en urb iit gejen tat Uretbtn b't ijourtlftl. 1 Čila in ^oij laftt i0 ft., l mM in Vtm 15 U., i »liicl mit iVibcvHaliev unb *J)lejier JU fr., 1 Jfavfel-i iiiiitnj, tiit tiei ^itttaie feiiiincnb, 0 fr. i Sitltf Unien - atjtirfliimini f ti r 50(ci unb 3 In t 3 It ifc',fv.'"C7?'*» •i(iiirr: jn erUailen. titi Slniceio bnnd ticiciS i brit unb Wcib, ber gri-Ote y>U. viln niacon iltln -5 tr., grofi iS fr. nMp* «l«(Tifler Vnm. Ca« ilntntbebr-HHiV li*n« in lef.r ^aiiJUaltuii,), ba uiau fiib bit Btrfdjitbcnflen in leboui ^auft sor. tommtnbtu Oitparaturtn f((6[t btforgtii (aan; bieicr Veim ba't H* ia^tdana unb ift in (alttm .-un.inte ju .',ei'uiic6tii. 1 SUcon flro§ SO tr tnaME"* |t roniTtrbiditc l>tit*iii« 9fm^ Um ii, iuc u'tr^iltiing bt« Duribnaf« |cu< (ti Jtintern, ffranltn unb 2Dba>netinnm ju vtrtecubtn, 1 ©t. 90 tr., fl. l.li>, 1,60, 1.7<>. fJaSV" *• Pr- *«Vr>itiii-t}ttt>U(th(r l^^v entrtrnt in tinigtn <£ttunbtn adt Uit Immtr 9tanun babcnttu iSIedtn eon itbtr €toff .lattmia otjnt tiufna^mt. Xi,ftJ ntut 'l fcbnbv btjonbcr« ui tmfft^ltn. 1 [JUcoit litbfi Vintoeifung 4n ti. mmM Vai-ifet llnitttrfal-Altt, cm utrbt •Bm^ nur ©ta«, ^orAtDan, ^ tein, ci ■• te. frbntnfltn« btrart )u »trbin« btu, i- b.u, c« i.intrtriiiniiibiviib, foiibirniimiUtr-(rt)i-1 e: • t ii ju ivi-eiiii ,en, |, iti. vo:j mit 1'ici.ill, v«t,ni mit ^lovjtUan ic, fo ba§ tO u-u- tin Por^tt reirb. i v,-.'ti von bit[em in |ebem fanfe urent« v i\ m ttHitttl nur 10 tr. JNnrihr Kot im nilfiltll ft.nlc, iebr all.1.;-f!-i.|. 1 ,: l,ini 30 rr. WertrifH»t .{iilnilMin: en, bunb Vcclfbe man opne^abnvafta obtr (on-Riftf Đicbt amcntl (bloii mu rtinem 3Diiiftr) ti- ,'iiLMie Kili« vrtin. ..crucblpa unb ocfunb ec> (falltn tnin. Hm niofien lluitab ju cijiti. n, ifl ter l-rtiti l>ei - tu,t .ini ,:ui 60 f,. -cfu Ul. W7ZF£~ 2* i> fi't'H'lnia P.n, nclltl roegen * ibrer ifeiucmt etteit, *i i t i^rcit uits itvoiii ii A| ni 'J a juliri bdi CH.itcn uit. bom 6itQt0oa u r,n,u;,u |inl Infctaflctiu.iiit.it, mit i'ttitt'iflei ,.,r.iti: finb fdi b im. Ud) iteine micb bitmit tem bcii'utcbrtcu V. Z. um .ut\iii,' srn, baf; ion eiit v.i.ct on miveifa [rvteni, iriirbeu boiudraiiinurtt i 9tlt|dl l.it.- i ff[aren tlein •■i* fr, fliotj 4» tr. i„fjt nt jtija&en ifl. riiltl'aftJbieiit oufrbnel itn Oiiticrnu s aitdt t.«fiiibi«-Vb rilMe, iit> tjaupi jur flonictviriius, Č«iflltlc9 ift mo.ili.il! ai>cr r»Brb« t« MjtfSr f i ii I tr fl-aaubt labeti, bati ruan ■uuii tint Cifi biiiig irarbcii tvirb. ba« Ril I >u inJontn btini in dbciii tet ^uiri # nt bit 9!a bet; buttt tin eiuf.idjtl, iotje luinrcitbt« 3uftr,i. mtnt ift ti .ic;;iban ein frbtvart-t* 3iu,]e fpq,ir in btr TiimiiKiiiiij iu bit bilimftt ..bil obiie Httfiitn.uiit cin'aov-ln r.i nn, unb foflti bit-it« iDlafibiiiiteu jatami HntoctiHRl »I 'r- ^V1^* a*rlllontilir--Viil«>rr. tin ntut? flttiiu.ii ntt\ d)tnlfe unita b ai.l tblent ubtr mi M,::i tati, »(..Ju Mniuu i,|, i eraitvil Ullb miaii bun-c inbc Blfain i^it, brambt nur Itife mit bttjtm bnivi'1 b v,l ifrnt ju irttbtn unb tr aLi -it (in t ll.i.ilt-' ..ii.'if (u t ic e* 'l-utc r villjt uiib M.rt i tu t«,'.'cini.iiib mit cmtr ubttra* i'."' ;:u ; iImi elln'ei:. 1 a>a tltt [antuit Viti« n ti mi 1,1 S tr f5yflj*»» Vtilitur.ffomopfOii'«. Cln un» iarOp fcb-^baicl ^.»nlniititl, to.-: unb 3t< btr n Mlin mu a vi> le i •'■ i 'j : i,)(,': t oblic .iitt 1"«f teiftet V "W itt»r b. u ifl a u.' c ut)..tif Xitiifte, lf MU Ullinuitn a io ifl Mir • I etiiai.ii t v'enn« flmbe, irttajt be >avbe |t|n>(rt buben, bt> ient0 fv ^■"GST* «lii«g(jcir6»fie Varfnlniij«-n*idifr, mu it.tut[4)iif »fiintngl um ta* Vitcv bJitivir ju mantil vlint _ tlat^tel (tm tffunb) »'i fi. 1*1* rfilt« x>ov R«Sfft iu uinii .-n iit fJccccntonn tu ttnpftfpttn, ta t« ter viV.'iu bbtit »mri liin) ifl. it'fi tšntvcitbutu btr aiii\ie,cuijr.ctui sJDJt.a t [njen Vebev 0)>VntUr, ut itc bai' vtberirtrf ntia) unb utiiiajtiiu^liiii d ad>t, (o bafj n.itb brat laiiaften ,N'tbv.iuib bet Sibubc m btr 9l8f|.- leinc Qreuc^ti^rett ju vtr» fpiiivn in unb tem ijtreete im bccbfieu 2)iaijt eiitfpi-oujiji reirb. 1 lilacon GO tt. mm-« . Da bciiamitt Krtiftl au* u| Mfbt ircibert.fi> m.icbe "~ * **" I" ■ ■ ■ n.ttn ytt-:ei -la^c toiciii tel te tint ju pabcnfinb. Drciftblatter iiber aUe ani u ,tr benutl tb>n ©e eniiante uerbeii gtatu ..i-.j ntbtB. 8ugltic*o maejt icb bic bcftgtrbfteiia-rotfinii-cto Itttraal me u fteuttnlf 1 n.Vibtbeiiun.a. OHfPICŠ(faw. e« ifl b.i? tiniiflf ^'tfcfja't bi»ftr¥lrt, ii. Km ipu- lil ber fltinftc «U au,;- b» .,iv|.t.- .'i..n... m ;ebt iUraiut.« ciu{wVtageni, fitnelt unb t.. .) btfc»l roirb. Vi« tmv'fiei,ii 04 babet iu jaVtieiebtn VluftrfiieB „ . . . . _ bal . iMc i.snii ncl.ivi'ln' iiuiiiH>>i<>iiN- ramit btrtauft. 1 6ibarVleI ncbft f e.'iautfjj .nn cifui'đ 40 tr. w»rjap* viimiflc* Ttpot in Ceflerrciib b i unverjulicbteii 'Ilriiifa^Oelel, roc'> a te bit tUunberivirluna iu ftd) l-at.Jt -v tr.ii'f-leiuu ,u biieitig n. btn VaarUotoi mib tititiei« oen ui fldrltn ii.it banirni baf Wacb«t1)nm ter fraaie. felbft auf Tableti tc tn, in ilbeira-fittnb iibii.ller .-.fit ju bifbrbtrn, a-. rt> tmfern' t.' bit vortoiiiniciibc ff.-t ff.buvi'io «i. -• n»i- v. * tfeiliintttl ifl c it )U brautben bci Čuti jt-im en. tjltirentnngeii. i^iicbtireilicn, St&tuma, itJraiib> »oiintcii ic. »Jaibtre« in ber beigelcgttn ^'ejajiei buna^ 1 (v iiini 1 fl. ajajK l'tbrrpaftamit Ifatitfdiuf, um bal "cebertotrt unrerroilfllirb tu marčen, btfonbtrl ju tnip'tbien f Ur 'Jjfevbegeirbitre IC, Sine .'*ic,b, um i c uo tr. MC ■ Ji(i"t< Ndfirinfff>r>1)aftft. Tineb tieft faiia envv.it man, ba« tflai'tr» mtffet jebltiien ju lafftn. 1 ©ibaibtel ar. ti. TJMJK— line ntbi l|i lieli fiir irff n >'.i uM'.i 1 finb bit neuen Vateiit-Zchiiif^r. rooburcf) man mit giofiier Vti.vtigfct unb obut TOilbt alte sitiititeiieitvnil»-. i^ivie eaen, iUteifer ic. in tinte uJiinutc ubiti cu taun. vtin etilrt bic* S5 tr. Ta« befi« SBiflltr .Meifeuueri ti fiiuirt* • SVafTee IaR. SU* bi« luomal irb u viif.fi -ftanb sergrofjern, fo bafj umu i.-ib t bit -itiere itn rcintu liliiftsafftr beut irb ftbcu lam. mi. finb b tf: -l"iitr. fteve i bf i elmij ju vctm.ii btn, j. 9. bci Činfaufen vou l<;tbl, ,.nubi. Jvpiilfenitiicbttn, <£vejercien, Hit't eaareu, Vata« lir en, iJtaturferfrbungeu jc. 1 €tiicT tr. au, Bu, h , ti. 1, 1.20, 16'. HBflBT* °lltn lafitfltii Safitftia ■»*^ tureb bit ntu crfuiib.iie, ,>n t te tobteiibe • -"ii, i \' t bat t> vit. enfrbatt, t-a • me.'t iiu'j. mit I '.n,[i aiiojutotteii, fen eni ib i iiiub mi b m . 11:11111 c 11 lentu tn; au.io totiibtit ,', -i '-' on ni, eeVabtn, -JJutieu, i\l Vt tc. i >»laf n •ovfi fr. Be*«!«^ 3ii'ect.ii.if,i,tr'Uti-forfniKja JoiS^u^ tfbiitr. Xurcb bieft JJ.a ibiit-la.ui man ,cbc ,\ a e '.'„•:• e.. n.:. 'n ibitbi v.r crfeii. I rtžliut 6 i Ii 1 €tlief jcillR -©.rte fiir [ral i'e.i ii. i so. !Wp'.'T''S^* t*ii«jlifdi« (.^ntrorfitiiftl « fVa-!avtMr frii.it mit 9«b«(brticf. Otltl lit.tr Hi n'ibiiie fann felbft cir Itinb obut Jat. ure au g bit it.iv ii verterUc ofa|ibt tnticrfeii i © iiet toftet 1 l. ^-'u-iirum.intti au« ro.t cr. etleta S**^* u it« M i it i rb m etoie . b/ie 9?a it, eti,i IfCbC' •*»fli| Ifl blcfci lleanlei ifl bciart ntiiiaibt, bui' man ibn ieib't b:i frblnfltni fbft* tr nmb ii. situ :in, ba er au i c a v' :t.. itt beni iib 1 tn UibcCjicJjVc gle,,: Mti, i -t3, t* hoII i'iing« foftei fl io & i, itbe rr-.tei , ' - U '.. 1.— inebr. :: r. a - Kri- cH "I 3 S, k i>3 ' 3- A S 3| '*J " n S'3 g 93.1 IzdataIj in za uredmHivo oti Razar Frfedmaiin in Wien. Fraterstrasse Nr. 26. žal ■2i^i22ZJBiaB^:zji& '-^> - -. r.j-^.—-nrmmnma 1 • Semen. Lastutai) Mr-k „.N i aarne