Posamezna številka stane odslej naprej 18 vinarjev.
—— SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 2-— Va leta K 4-— celo leto K 8*— za inozemstvo:	„	„ 250	„	„ 5*—	„	„lO*—		Redakcija in administracija : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto 11.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 6 kron.		Štev. 2.
Vseslovenska zveza dramatičnih društev.
Udeleženci prvega sestanka v Ljubljani dne 6. januarja 1912.
50 letnica ljubljanske „Narodne čitalnice“. Ruska-perzijski spor. Italijansko-turška vojna.
Zadnja številka se je radi tehničnih ovir v tiskarni žal zakasnela; ker pa je sedaj vse urejeno, bo „Slovenski Ilustrovani Tednik“ odslej redno izhajal ob četrtkih, tako da ga bodo naročniki redno dobivali v petek oziroma soboto.
Človek brez domovine.
Spisal F. E. Wickede.
(Dalje.)
Z ladje „Nautilus“ so spravili Nolana na drugo, ki se je podala na daljše potovanje, in poveljnik iste, Shaw, je skrbel za to, da so se predpisi natančno izpolnjevali.
Kapitan Shaw mu je dovolil neomejeno občevanje s častniki na krovu, z možtvom pa le v navzočnosti kakega predstojnika. Kljub temu je bil boječ, kakor vsi ljudje, ki čutijo, da nimajo nobene pravice. Ker je izključevala njegova pričujoč-nost vsak pogovor o domačih razmerah, o vojski in miru, o političnih in drugih zadevah — torej od pogovorov, ki dajejo na morju največ povoda za pogovor — ga ni hotel nikdo imeti dolgo časa okolo sebe, in ker bi bilo vendar prestrogo, da bi ga popolnoma izključili, so se posluževali posebnega sistema. V ponedeljek ga je povabil na kosilo kapitan, naslednje dneve pa je bil gost kake druge družbe, medtem, ko je zajtrkoval in večerjal v kabini, ki mu je bila odkazana, in pred katero je stala straža. Tudi možtvo ga je povabilo časih, h kaki svoji zabavi; zdelo se je skoraj, kakor bi se jim smilil „suknjeni gumb“. Tako so ga namreč imenovali, ker ni imel svetlih gumbov na uniformi. Na potovanju ni smel nikdar stopiti na suho, in vse časopise ter knjige, katere je dobil v roko so najprej skrbno pregledali ; tudi najnedolžnejša naznanila kake amerikanske zadeve so izrezali, in tako se je zgodilo, da je našel v časopisu sredi poročil o Napoleonovih vojskah in Canningovih govorih veliko luknjo ....
Ko je bil odpoklican kapitan Shaw domov, se je vstavil v Cape Town, in je signalizoval po večdnevnem čakanju drugim ladjam. Dosedaj se je zdelo Nolanu ujetništvo smešno, in potovanje po morju ga je celo zabavalo; kako pa je bil začuden, ko je dobil povelje, naj se nemudoma pripravi ostaviti ladjo, da nastopi drugo potovanje, in sicer s kapitanom Phi-lipsom v Sredozemsko morje. Ta častnik je pripovedoval, da je menil videti drugega človeka, ko je zopet stopil Noi an iz svoje kabine ; nesrečnež se je prepričal, da zanj ni več povratka domov, tudi ne, da bi šel v ječo. To je bila prva potem sledečih izpreobrnitev, katere je moral prestati, da se mu je izpolnila v nepremišljenosti izgovorjena želja ; njegova usoda je bila še strašnejša kakor ona upornikov, ki so od tedaj nasprotovali svoji domovini z orožjem v roki. Živeli so v drugih deželah, toda lahko so se zanimali za svojo domovino, dasi se niso smeli vrniti . .
Njegovo vzorno obnašanje na potovanjih je dovolj dokazovalo, da se kesa svoje lahkomišljenosti, in da se je vdal kot mož v svojo usodo. Nikdar ni hote otežkočil sitnega položaja onim, ki so ga
stražili; slučajnosti sicer ni mogel preprečiti, toda zakrivil jih ni. Kako hudo pa je občutil lahkomisljeno izgubo domovine, naj dokazujejo sledeči slučaji.
Tekom Nolanovega ujetništva na „Brandy wine“ je dobil neki častnik od svojega tovariša v Aleksandriji polen zaboj knjig, kar je pomenjalo tedanje čase pravi zaklad. Tudi Nolana so pozvali, naj se pridruži predavanju. Nekega lepega popoldneva v avgustu se je zbrala na zadnjem koncu ladje družba, in se zabavala s čitanjem. Da je bilo kratkočasnejše, je eden predaval, drugi so pa poslušali. Tudi na njega je prišla vrsta. Izbrali so pred krat-
Kovačev Jurček in njegovi pomočniki v Borovnici. (Fotogr. A. Leber.)
kim izišlo „Pesem poslednjega Minstrela“, ki je vsem izredno ugajala. S krepkim glasom je pričel Noi a n šesto kitico, ne da bi vedel, kaj ga bode zadelo :
Komu res mrzlo tak srce pač bije — ? da ni nikdar še, bil vzkliknil iz spomina :
„Pozdravljena mi domovina !“
Vsi so ga strme pogledali in Nolan je prebledel ; menda je pa upal, da ne pride nič več in tako je bral dalje :
Povejte mi moža tedaj, če vračal se domov je kdaj, iz sveta ; — zemeljske tujine, da ni pozdravil domovine!
Niti toliko ni bil hladnokrven, da bi preskočil nekaj listov; lica so se mu zagorela in jecljaje je nadaljeval:
Kaj mar mu pesern pevca je, naj stan slavi ga, čast, ime; če želje srčne nikdar dosegel ni — mogoče — mar ga osrečuje njegov stan?
Brez doma — bo zasmehovan !
To je bilo preveč za njegovo trpinčeno dušo ; poskočil je kakor obstreljena zver ; solze so ga oblile, vrgel je knjigo v morje in odhitel v svojo kabino.
„Dva meseca“, je pripovedoval eden njegovih starih tovarišev, „ga nismo videli za tem v naši sredi.“
Ne dolgo potem, še tekom vojske z Anglijo, je napadla ladjo, na kateri se je nahajal, sovražna fregata. Krogla je udrla skozi lino amerikanske ladje in usmrtila poveljujočega častnika in več mož. Tu se je prikazal v nastali zmešnjavi Nolan kot Deus ex machina, prevzel poveljstvo, pustil odnesti ranjence, lastnoročno nabil top, nameril in ustrelil. In tako je stal kot poveljnik topa vesel in dobre volje, pogumen in prevdaren ; podžigal je ljudi in ustrelil večkrat, kakor kdo drugi, dokler ni odstranil ponosni Anglež svoje zastave in oddal nje poveljnik svoj meč.
Takoj nato so vpraševali mornarji : „Kje je Nolan? Kapitan ga hoče videti.“
Nolan je prišel.
„Gospod,“ ga je nagovoril poveljnik, „danes ste bili eden najhrabrejših na tej ladji in poročal bom o tem na višje mesto. Svojo zahvalo vam izrekam s tem,“ je pristavil ter mu izročil svoj lastni meč, „kdor vam dolguje več, bo že sam plačal.“ (Besede : domovina ni smel izreči . . .)
To je bil najlepši dan v brezdomo-vinčevem življenju in pri vseh slavnostnih prilikah je nosil gotovo zasluženo odlikovanje. Poveljnik je prosil za Nolana — toda nikdar ni dobil odgovora. Za vso zadevo se v Wachingtonu niso zmenili in Nolanove razmere so ostale iste, ker ni prišlo nobeno povelje od višje oblasti.
Razen knjig in zabave s častniki ni imel nič, da bi si kratil čas. Toda izkoriščal ga je, kolikor je le mogel, ker so našli v njegovi zapuščini neštevilne risbe in zbirke naravoslovne vrednosti. Govoril je jezike skoro vseh dežel, katere je obiskal in večkrat je opravljal službo kot tolmač. Enkrat bi mu pri tem vsled žalosti skoro počilo srce. • Njegova ladja je namreč zajela na severozapadnem afriškem obrežju ladjo s sužnji in častnik je bil v največji zadregi, kako naj razloži razburjenim zamorcem, da jih hoče zopet spraviti na suho.
Nikdo ni govoril niti besedice portugalski, kateremu jeziku so se priučili nekateri zamorci na obrežju Fernando Ko; tu je priskočil na jpomoč Nolan, ter jim naznanil, kaj se zgodi z njimi. Tako so upali pomiriti zamorce. Mesto tega je pa bilo razburjenje vedno večje in Nolan je raztolmačil, da hočejo črnci nazaj v domovino.
(Dalje prihodnijč.)
SLOV. ILUSTROVANI TEDNIK
je edini slovenski list te vrste.
Čitajte ga in širite ! Naročajte ga in oglašujte v njem !
1 KMETSKA POSOJILNICA £}/°/ LJUBLJANSKE OKOLICE
r. z. z n. z.
'2 /O v Ljubljani,
obrestuje hranilne vloge po	'	'	brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad : nad pol milijona.
Obnovite naročnino takoj, da ne bo nevednosti pri pošiljanju lista! Ne odlagajte, ceš, bom že še plačal, saj se ne mudi, temyec pošljite brž, če ne more le celoletne (8 K) ali polletne (4 K) naročnine, pa vsaj četrtletno (2 K) ali mesečno (70 h) ! — Ker nimamo s takimi, ki ne plačajo redno naročnine vnaprej, le sitnosti in če jih opomnimo na njih d džnost, pa je celo zamera, bomo brez ozira vsakomur ustavili pošiljanje lista, kdor ne obnovi naročnine pravočasno.
Prvi sestanek dramatičnih društev. Dne 6. januarja t. 1. se je vršil v mali dvorani Narodnega doma sestanek slov. dram. društev in društv. odsekov, ki goje dramatično umetnost. Sestanka so se udeležila po svojih zastopnikih dramatična društva v Ljubljani, Trstu, Mariboru, Celju, gledališko društvo v Jesenicah, izobraževalno društvo „Bratstvo“ v Ljubljani, dramatični odseki čitalnic v Kranju in Kamniku in Sokola v Litiji-Šmartno. — Po pozdravu predsednika dramatičnega
Kagnus	t V. Valenta	Fr. Drenik	V. Orel
2. bas.	1. bas.	2. tenor.	1. tenor.
SOleinica ljubljanske čitalnice: Kvartet, ki je v prvi dobi 8 let sodeloval pri čitalničnih veselicah in
in sokolskih večerih.
50 letnica ljubljanske čitalnice: Nastop Sokolić pri slavnostni predstavi v slov. deželnem gledališču v Ljubljani.	(Fotogr. Krema )
društva v Ljubljani, g. Jos. Milavca, c. in kr. podpolkovnika v pokoju, je otvoril zborovanje g. Fr. Govekar, ravnatelj ljubljanskega deželnega gledališča, ter označil namen sestanka, ki naj bo pripravljalni sestanek za bodoči vseslovenski shod dram. društev v svrho definitivne ustanovitve vseslovenske zveze društev, ki goje dramatično umetnost. Nato predlaga izvolitev predsedstva, v katero so bili z vzklikom izvoljeni sledeči gg. : predsednik Ra j n er Hlača, intendant slovenskega gledališča v Trstu; podpredsednika Jošip Milavec (Ljubljana) in Ivan Kejžar (Maribor); zapisnikarja prof. Fr. Mravljak (Ce-Ije) in J. Spicer (Jesenice). Naglašala se je potreba skupne zveze za lažjo nabavo repertoarja, izmenjavanje iger, garderobe in rekvizitov, izdajanje „Slovenske Talije“ m praktičnega navodila za diletante, mo-^kitaega izdajanja slov. gledališkega lista, gledališke statistike, seznam iger, ki so v arhivih slov. gledališč, ustanovitev režiserskega kurza in osrednjega informacijskega urada ter sploh potrebo skupne vzajemnosti v vsakem smislu. Ventiliralo se je tudi vprašanje nabave prenosljivega odra. Pripravljalni odbor naj kooptira zastopnike še drugih društev, ki goje dram. umetnost. Ustanovni shod naj se vrši po zaključku tekoče gledališke sezone. Dalje
se je pozvalo zastopnike vseh dram. društev in odsekov, da naj pošljejo čim preje mogoče predsedstvu pripravljalnega odbora kratek pregled dosedanjega delovanja v svrho sestave zgodovine slovenske i gledališke umetnosti.
Nato so se dali zborovalci fotografirati, na kar j e govoril naš urednik A. P e -s e k in priporočal, naj pošiljajo dramatična društva „Slovenskemu Ilustrovanemu Tedniku“ slike gledaliških predstav, ker se s tem zbuja
v ljudstvu zanimanje za gledališke predstave.
Petdesetletnica ljubljanske „Narodne čitalnice11. Narodna čitalnica“ v Ljubljani je obhajala v soboto 6. t. m. svojo petdesetletnico. Od vseh strani slovenske domovine je prihitelo občinstvo na to slavje. V petek je bila v slovenskem gledališču slavnostna predstava, kot otvoritev slavja. Alegorija, ki nje sliko prinašamo, je bila krasna skupina, ki je predstavljala razvoj Čitalnice od početka do danes. Čitalnica je bila zibel narodni^ probuji in razvoja bele Ljubljane. Iz Čitalnice je izšel leta 1863 „Sokol“, takoimenovani „Južni Sokol“, kojega sliko prinašamo danes. Istega leta se je ustanovila tudi „Slovenska Matica“ in leta 1866. Dramatično društvo, iz katerega se je razvilo sedanje slovensko gledališče. Leta 1872. se je ustanovila Glasbena Matica. — Po alegoriji so sledile proste^vaje, katere je izvajalo šestero članic „Zenskega telovadnega društva“ v Ljubljani in od katerih vaj smo dobili eno
1. Dr. Supanc. 2. Dr. Costa. 3. Mandič. 5. .lenti Tomo. 6. Kajzel Per. 7. Vidic Tome. 8. Kolmanu. 9. Reyorsek. 10. Steinmetz. 11 N olii Josip. 12. .lenti Rem. 16. Češko. 18. Drašler 27. Hohn 28. Strzelba. 30 Lozar 32. Kadivnik. 40. Trnen. 45. Rode. 55. Armiè. 58. Pour. 62. Skale. 66. Ravnikar Fr. 67. Vidic Fran.
Južni Sokol.
sliko. V raznobarvni bengalični luči so bile te vaje naravnost krasne, žal, da se niso dale tudi tako fotografirati, kakor tudi alegorija ne, ker za umetno (magnezija) luč nismo dobili dovoljenja. V soboto dopoldne je bilo slavnostno zborovanje, katerega se je udeležilo mnogo gostov in
zastopnikov raznih društev iz vseh slov. dežel. Popoldan pa telovadba „Sokola“, ki je izvajal proste vaje, katere so predočile gledalcem zgodovinski razvoj Sokolstva od II. vsesokolskega izleta v Ljubljani do danes. Slavnost je zaključil jubilejni ples, ki se je vršil v vseh prostorih Narodnega
doma. Stopnjišče, čegar sliko prinašamo, in dvorane so bile krasno in zelo okusno okrašene z drevesci in zelenjem. Otvoritve plesa so se udeležili tudi gg. deželni predsednik baron Schwarz, dvorni svetnik grof Chorinsky, c. kr. deželne vlade svetnik vitez Laschan, ljubljanski župan in deželni odbornik dr. Iv. Tavčar, dež. poslanci gg. dr. K. Triller, prof. Reisner, Turk, Ribnikar, zastopniki ljubljanskih oficirskih zborov in štabnih častnikov in vsi odličnejši meščani. (4 slike : slavnostno zborovanje, pevski zbor in čitalnično bralno sobo in še eno Južn. Sokola priobčimo prihodnjič.)
Kronanje indijskega cesarja. Obširna poročila angležkih^časopisov poročajo, da sta si kralj Jurij in kraljica Mary pridobila med Indijci (.veliko simpatijo vsled prijaznosti in v resnici cesarskim sijajem s katerim sta nastopala. Indija ljubi sijaj in po tem sodi svoje kneze in cesarje. Zelo je razveselilo Indijce tudi to, da se je proglasilo starodavno indijsko mesto Delhi za glavno mesto in ne več Kalkuta, zakaj Delhi je zgodovinsko mesto, rezidenca starih Mogulov.
Italijansko-turška vojska. Tripoliška vojska traja zdaj že četrt leta, ne da bi se bila dosedaj odločila. Lahi se utrjujejo in ne prodirajo, medtem* ko jih Turki in Arabci vedno nadlegujejo. Italijani mobilizirajo naprej, ne da bi bili zasedli razen nekaterih obrežnih mest, deželo. Dne 29. septembra 1911 je bila vojska napovedana. Dve turški torpedovki so vničili Lahi še tisti dan pri Prevezi, drugi dan so uničili Lahi zopet dve turški torpedovki in bombardirali mesto. Mesto Tripolis so pričeli Lahi bombardirati 3. oktobra, mesto so zasedli Lahi 6. in 9. oktobra. Medtem je bil pozvan na pritisk velevlasti preboje-viti abruški vojvoda iz Jadranskega morja v Tarent. Dne 6. oktobra je bombardirala laška topničarka arabsko mesto Hodeida in vtopila eno turško topničarko. Prvi
50 letnica ljubljanske čitalnice: Alegorija pri slavnostni predstavi v slov. deželnem gledališču v Ljubljani, 5. januarja 1912, (Fotogr. Krema.) Slika je slaba, ker se ni dovolilo fotografirati pri umetni luči (magneziji) ter se je torej slikalo pri navadni električni luči in še to le od desne strani.
večji boj je bil 9. oktobra pri Tripolisu, 10. oktobra so zasedli Lahi pristanišče Tobruk v Cirenajiki. Po dolgotrajnem ob-streljavanju in po hudih bojih z velikimi izgubami so osvojili Lahi 20. oktobra Ben-gazi. Hudi boji so se bili pri Bengaziju in pri Tripolisu 26. in 27. oktobra. Turki so 30. oktobra iztrgali Lahom Bumelianu. Hudi, krvavi boji so se bili 3. novembra pri Bengaziju. Italija je proglasila 5. nov. formelno aneksijo Tripolisa in Cirenajike. Dn j 14. novembra so bili poraženi Turki pri Tripolisu, dne 26. novembra so iztrgali Lahi Turkom utrdbo Mepri pri Tripolisu. Turki so se umaknili do roba puščave. Z velikanskimi žrtvami so osvojili Lahi 3. decembra oazo Ain Žaro, ki leži 12 km južnozahodno Tripolisa. Pri Bir To-brasu so bili poraženi Lahi 26. decembra, isti dan so premagali Arabci in Turki Lahe tudi pri Tobruku v Cirenajiki. Medtem je zasedla Angleška Solum, Francija pa oazo Djanet. Z dosedanjim izidom vojske Lahi niso nič kaj zadovoljni, zato za kulisami z napeto silo delajo na to, da bi se sklenil mir. Danes dohajajo poročila, da pritiskajo na mir v Turčiji Francoska, Avstro-Ogrska, Nemčija in Rusija. Tudi Angleži, gospodarji Egipta, ki so dozdaj trpeli, da so lahko Turki vtihotapljali vojake in orožje v Cirenajiko, so zdaj ostrejše zastraži'i cirenajiško mejo, da p riti s n ;j o
Italijansko-turška vojna: Italijanski tabor pred mestom Tripolis.
Drobiž.
Nebotičniki rjavijo. V Ameriki že par let sem stavijo poslopja s 15 do 20 nadstropji, ki se po pravici imenujejo nebotičniki. Izkazalo se je pa, da taka poslopja niso trpežna, ker njih železna konstrukcija prehitro zarjavi. Vzdržijo kvečjemu po 25 do 30 let
zapuščeno moževo premoženje. In ker on Carnegie, noče, da bi imela njegova žena prevelike skrbi z ogromnim premoženjem, ji bo zapustil le en del svojih milionov, vse drugo bo pa že on uporabil za ustanove itd.
Dr. Šušteršič je imenovan za deželnega glavarja za Kranjsko Sliko prihodnjič.
Za župana ljubljanskega je imenovan dr. Tavčar Sliko priobčimo prihodnjič.
V Belgiji je izbruhnila splošna rudarska stavka. V stavko stopi nad 15.000 rudarjev.
Izgube Italijanov. Po uradnem poročilu so izgubili Italijani doslej v tripolitanski vojni 5000 mož, izmed katerih pa je večina samo lahko ranjenih. 1800 mož je mrtvih ali trajno nesposobnih za boj.
Hud mraz. V Novem Jorku je 8. t. m. zmrznilo 12 oseb. — V Carigradu in bližnji okolici so hudi snežni meteži. Vsled tega so bile železniške in brzojavne zveze z Evropo prekinjene. — Ob Črnem morju in na Angleškem divjajo pa hudi snežni viharji, — V Beneški Sloveniji in zahodni Furlaniji je vihar napravil veliko škodo. V Tarpeču je por rušil gorske koče in napravil za 60 000 lir škode. V Buiji je odnesel pri petih hišah streho, v Meduni pa je porušil celo pred dvemi leti zgrajeni most, ki veže ta kraj s
Italijansko-turška vojni: Italijanski tabor. Topovi.
na Turčijo. Lahi pa poročajo, da so pripravljeni dati Turkom za Tripolis in Cirenajiko dober bakšiš. Orientalec bakšiš zelo ljubi in stori zanj vse. Za dober bakšiš bodo končno tudi Turki prodali Lahom Tripolis. Zdaj se še branijo, da sklenejo mir z Italijo, a z Balkana dohajajo zelo resna poročila in bati se je spomladipožaranaBalkanu. Velevlasti bi požara na Balkanu ne videle rade, osobito Rusija in Anglija ne. Perzija in osobito Kitajska beli tako Rusom kakor tudi Angležem glave, zdaj naj pa izbruhne spomladi še vojska na Balkanu, kjer že itak silovito vre. Vse to vpliva, da velevlasti pritiskajo na Turčijo, da pred spomladjo, seveda, proti dobremu bakšišu, odstopi Lahu Tripolis. Na Balkanu se ž.e zdaj pridno kretajo b ul ga rs ki v staši in Bulgari nič ne skrivajo, da nameravajo spomladi pričeti s lurki krvavi ples. S tripoliškega bojišča samega danes ni posebnih poročil. Turški zbornici se je predstavila te dni obnovljena Sajdova vlada. V zelo viharni seji se je sklenilo, da prične zbornica razpravljati o izpremembi ustave v tem smislu, da bo smel sultan sam razpustiti zbornico. Splošno se sodi, da se bo ustava izpremenila, nakar zbornico razpusti sultan in sklene z Lahi seveda za dober bakšiš mir.
vkl'ub popravilom, ki so zelo dragocena Stavba takih nebotičnikov stane po 18 do 20 miljonov kron. V novejšem času stavijo torej trgovske hiše z le 6 do 8 nadstropji.
Da razbremeni svojo ženo, je napravil Adrev Carnegie zopet ustanovo 120 miljonov kron. Dejal je, da imajo vdove najtežjo skrb s tem, da dobro opravljajo jim
Poludano.
Nesreča. V železninski trgovini v Ljutomeru je padlo več stotov železa na tamošnjega trgovinskega pomočnika. K sreči je bil pomočnik ranjen samo na nogi.
Korajžen dečko. Sestre Kosanič iz Ljutomera so vzele svojega brata s seboj na Dunaj, da bi se tamkaj izučil kakega rokodelstva Toda dečku mestno življenje ni ugajalo in zato jo je peš ubral proti domu, kamor je prišel tekom osmih dni.
Italijansko-turška vojna : Italijansko taborišče v oazi.
Rodbinska tragedija. V sredo se je odigrala v Schemnitzu krvava rodbinske žalo-igra. 321etni brezposelni trgovec Gerhart se je sprl s svojo ženo ter ji v jezi s sekiro presekal lobanjo, nakar se je obesil. Ko so našli ženo, je še živela. Dva otroka obeh zakoncev sta bila priči žalostnega prizora, dva druga pa sta bila med grozovitim dejanjem z doma.
Zarota zoper carja. Zadnje dni so zaprli več vseučiliških profesorjev, zdravnikov, odvetnikov itd. Kakor poročajo, le vzrok senzacijskih aretacij odkritje zarote zoper carja. Pripravljen je bil atentat na carja ob njegovem povratku v Peterburg.
Milijonsko poneverjenje. Iz Sfaxa v Tunisu se poroča, da se je iskušal usmrtiti neki turški častnik, ker je zaigral 1,000 000 frankov, ki so bili namenjeni turškemu glavnemu pristanišču v Tripolisu,
Nesreča v angleški mornarici. V Portsmouthu je zadela nova velika oklopna kri-žarica »Orion« s šolsko ladio »Revenge«, ki se je močno poškodovala.
Nenavadno drzna tatvina. V Milanu se je te dni dogodila nenavadno drzna tatvina. Poslanec Bolognini ie vzdignil v banki 100 tisoč kron in jih vtaknil takoj v žep. Ko je hotel oditi iz banke in odpiral vrata, le stopil k njemu neznan človek in mu ukradel ves denar. Bolognini je opazil tatvino šele potem, ko je prišel domov. O tatu ni nobenega sledu.
Prazniki v Hrvaški in Slavoniji se glasom okrožnice na nadškofa dr Bauerja 1. 1912. v nobenem oziru ne spremene, ker je sv. oče ugodil tozadevni prošnji zagrebškega nadškofijskega ordinariata.
Smodnik se podraži. Praška »Bohemia« poroča, da je vojni minister sklenil s 1 ju
nijem povišati ceno smodniku za puške. Lovski smodnik, ki je stal prej 3 K kilogram, bo stal 4 K 50 h. Fini lovski smodnik po 4 K 30 h bo stal 5 K. Brezdimni smodnik bo stal 7 K 30 h kilogram, prej samo 7 K.
Znamenito jajce. G. Ig. Medvedu, pod-uradniku na Dol. železnici v Zatičini je znesla mlada kokoš prvo jajce izredne debelosti. Stehtal je tri normalna jajca in potem še to zadnje ter našel, da je bilo za 1 dkg težje ko tri normalna jajca. Ko je jajce razbil, se je izlil beljak in en rumenjak ; v sredi te tekočine pa je bilo še eno popolno normalno jajce.
Časnikarski papir — sredstvo zoper mraz. Deni v čevlje časnikarski papir pod podplate (nogavice), pa te ne bo zeblo v noge. Radi snage vzemi vsak dan svež papir. —- Papir pod telovnikom te varuje mraza v prsa in hrbt. Istotako je dober papir v
kapi in v nogavicah okrog meč. — V sobi pribij papir ob oknih in ga podevaj po tleh, pa se ne bo soba tako hitro shladila. Da, celo v elegantnih stanovanjih de-vajo časnikarski papir pod — preproge, da sobe bolj drže gorkoto.
Znamenje draginje. Novojorški poštni urad javlja, da letos naseljenci niso poslali toliko denarja v staro domovino za božično darilo svojcem, kakor druga leta. Tudi znamenje, da oni, ki nič nima, ne more misliti na staro domovino.
Velika železniška nesreča v Ka-nadi.Nek ekspresni vlak je z vso svojo hitrostjo zavozil v lokalni vlak. 30 oseb je ubitih, 100 ranjenih
Štrajk v Pragi.
Uslužbenci cestne železnice nameravajo prihodnjo nedeljo stopiti v štrajk, da izvojujejo izboljšanje plač. Fotografije o slavnosti SOletnice »Narodne čitalnice« v Ljubljani se dobe pri fotografu Krema na Franc Jožefovi cesti.
Vlom v rakev na tržaškem pokopališču v Trstu. Preteklo soboto so vlomili neznanci v rakev rodbine Tonello na pokopališču pri Sveti Ani in odprli krsti Antonije ter Marije Tonello, ki sta umrli leta 1882. Poizkusili so tudi odpreti krsto Jožefa viteza Tonella, ustanovitelja ladjedelnice Sv. Marka, umrlega 1. 1869., a je niso mogli, ker je iz svinca. Kosti imenovanih so iz krst zmetali. Namen vlomilcev je bil, pokrasti event. dragulje in zlato, ne ve se, če se jim je to posrečilo. Tatje so prišli do rakve po nekem kanalu, ki zbira deževnico.
Mlad Martin Krpan. Na Emonski cesti v Ljubljani stanuje 141etni deček-učenec, ki tehta nič manj kot 86 kg. Če bo z leti tako napredoval, utegne t iti pravi Martin Krpan.
Kronanje angleškega kralja in kraljice cesarjem Indije: Prestol na prostem v Delhi ob morju.
Italijanski aeroplani na meji. Ze to pomlad se ustanovi vojaška zrakoplovna postaja pri Palmanovi. Ker imamo že pet vojaških aeroplanov v Gorici, se bodo medsebojno nadzorovali, da ne zleti kak predrzen častnik čez mejo, kar je lahka stvar, če se po ■ misli, da se rabi z goriške zrakoplovne postaje na mejo po zraku le deset minut.
Novice v „Slov. Ilustr. Tedniku“. Da Ugodimo vsestranski želji naših naročnikov, bomo priobčevali odslej v »Slovenskem Ilustrovanem Tedniku« tudi razne novice, seve le kratko in se bomo držali tudi tu zlate srednje poti, da bo list popolnoma nestrankarski. Cenjene dopisnike in pri-
jatelje prosimo, da bi nam pošiljali kratka poročila in novice iz vseh dežel stare in nove domovine Slovencev. Sklep uredniškega dela je vsak torek opoldne; slike pa, ki jih naj priobčimo, moramo imeti vsaj 8 dni prej. — S tem, da bomo priobčevali tudi zares novice, bo list še bolj zanimiv in ustrežemo gotovo marsikomu. Razširjajte »Slov. Ilustrovani Tednik« in zahtevajte ga povsod !
Dober svet. »Kam nameravate jezditi, gospod Repar?«
»V Pesnico !»
»Za božjo voljo, le tako daleč ne. Zakaj bi hodili tako daleč nazaj !«
Današnje žene. Prva (drugi): »Kaj vidim? Z mojim možem koketiraš! Sedaj si ga pa moram res nekoliko natančneje ogledati ; torej je vendar interesanten človek!«
Res je. Čifut : Ta tekočina je izborno sredstvo za rast las. Izvolite steklenico ?
Gospa: Hvala — saj lahko kupim lase!
V medenih tednih Soprog (zjutraj): Vendar si se prebudila; petkrat sem te že pofubil !
Soproga: Ni res ; samo štirikrat!
Opravljivke. »Kosmačeva ima pa tudi vsak trenutek drugo kuharico!«
»Da, da, povem vam — ena mesi testo, kruh speči mora pa že druga!«
Ljubeznjiv soprog. Ona: Mirko, ali me bodeš tudi ljubil, ko bom stara in grda ?
On: Brez skrbi bodi, Marica, starejša moreš postati, grša pa nikdar !
Tudi res. — Ali ste že slišali ? Vsa pisma, ki pridejo iz Rima, odprejo.
— Ni mogoče! Kako pa to?
— Ker bi jih ljudje drugače ne mogli čitati.
Čudak. Neki neverni Tomaž v Bostonu je naložil 1000 dolarjev v neki banki in to svoto dobi oni, ki dokaže, da je zemha okrogla. Radovedni smo, kako je mogel tak bedak spraviti 1000 dolarjev skupaj.
Najbogatejša država je Kansas v Zedinjenih državah v Severni Ameriki. In zakaj? Ker tam nimajo revežev, pa tudi ne milijonarjev.
Studenci z dvojno vodo. V Hamilton Couty so izkopali studenec, v katerem je dvojna voda, navadna čista sladka in močno
Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste jih nakopali na prepihu vsled^prehlajenja ?
IlTIdte ll bolečine ? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feller-jev fluid z znamko „ElsŠfluid“. Ta je res dober. To ni sama reklama ! Dvanajstorica za poskušnjo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feiler v Stubici, Elsatrg 280 (Hrvatsko.)