v LJUBLJANI
PaStnina plačana v gotovini.
Leto XUIM štev. 63
15; II1932
LJubljana, torek 1$. marca 1932
Cena r Din
Cmavu ustvo. L>juOi)tuiH.
olica 5 — leieton it 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Inseratni oddeie*. LJubljana. Selen-bur2ov« at. J — TeL W><< to 2492 Podružnica Maribor: Aefcs^odrova cesta 13 — Telefon it 2435 Foclružnica Celic: Kocenova ohca
it. 2 - Telefon *t !<XX Računi »ri pošt Jek ta^odih: L'ub-Kana It 11842 'Praha čislo
7C '<?r»	it 10*241
.N a roCmn*	msaccoc <£o — Lko.
r.n *rv»*»»<Ti<tvr — l>n
Ure<lni&tvo: Ljubljana K.naflv;va ulica 5 Telefon St 3122. 3123 3 P4 3125 to 3126. Mariboi Aleksandrov« cesta 13 Te-
le!on <t 244(1 (ponoči 2582). Celi«. Krneno«, n> S Telet {• 100
Rokopisi s« oe vračajo. — Oglas po
Proračunska razprava v senatu
Finančni odbor senata je včeraj končal razpravo o proračunu in predložil svoje poročilo senatu
Beograd. 11. marca. p. Finančni odbor senata je zasedal včeraj in danes ves dan ter je po dolsi razpravi danes popoldne tudj v podrobnostih sprejel proračun s finančnim zakonom neizpremenjeno, kavor pa je odobrila Narodna skupščina. Včeraj je finančni odbor senata razpravljal o proračunih notranjega in prometnega ministrstva ter je oba proračuna no ekspo-zeju ministra dr. Srškiča odnosno prometnega ministra inž. Radivojeviča soglasno odobril.
Na današnji seji finančnega odbora, ki sp je začela ob 9, je prišel v debato proračun ministrstva vojske in mornarice. Vojni minister general Drago Stojanovič je podal obširen ekspoze. nato pa <=o govoril s>natorj,i g. Spira Hadži-Ristič, dr. Ploj. dir. Vlada Andrič. dr. Tomaš^č. Daka I opo-vič in Kosta Timotijevič. Sledila .1' debata o proračunih gradbenega in kmetijskega ministrstva, ki sta bila po daljši razpravi odobreni. V razpravi o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo je podal minister dr. Kramer obširen ekspoze, o
katerem se je razvila živahna razprava. Naposled pa je bil piroračun sprejet soglasno in brez sprememb. Po odobritvi proračunov ministrstva za fizično vzgojo i.n finančnega ministrstva je finančni odbor odobril še proračun drža vnin dohodkov In izdatkov ter rezervnih kreditov, nakar je bil proračun v celoti odobren. Fo kratki razpravi j« finančni odbor senata odobril tudi finančni zakon. Za poročevalca finančnega odbora je bil izvoljen senator dr. Vlada Andrič. Odbor bo že jutri dopoldne predložil svoje poročilo senatu, ki se sestane popoldne ob 4. k plenarni seji. Proračunska razprava v plenumn senata se bo pričela v sredo dopoldne.
Jutri se sestane tudi Narodna skupščina. Na dnevnem redu je razprava o izpremem-bah taksnega zakona, trošarin ske<1 a zakona in zakona o neposrednih davkih, o katerih je že razpravljal finančni odbor Narodne skupščine. Takoi za temi z.koni pride na vrsto zakon o likvidaciji žitnega rebrna, ki je bil včeraj v odboru definitivno odobren.
jugoslovanska delegacija pri Tardieuju
Obisk naših parlamentarcev v francoskem parlamentu
Sprejem pri Tardieuju
Pariz, 14. marca. AA. člani jugoslovenske delegacije, ki je zastokala jugosloven-fcki parlament na pogrebu Aristida Brianda je davi posetila Rurbonsko pa.lačo. kjer jo je sprejel predsednik parlamenta F srnami Buisson Predsednik francoskega parlamenta je imel nato sestanek s predsednikom jugoslovenskega parlament.. dr. Kuimanudijem, s podpredsednikom jugoslovenskega senata dr. Franom Novakom in <"<i-ni jugoslovenske delesraciie. kater« je spr^m-■ jal jugoslovenski poslanik v Parizu dr. SDalajkovie. Nato so si člani jugoslovensko delegacije ogledali parlament in gale-r :e z izredno lepimi gobe-l.ini. Zanimali so se takisto za administrativne posle francoskega parlamenta, nakar so prisostvo .li sej,! parlamenta v loži, rezervirani za goste
predsednika francoske republike.
Pariz, 14. marca. AA. Havas poroča: Predsednik francoske vlade je danes ob 14 45 sprejel člane jugoslovenske parlamentarne delegacije. Predstavil mu jo je jugoslovenski poslanik v Parizu dr Spa-lajkovič. Po obisku, ki je bil izredno prisrčen, je predsednik jugoslovenske skupščine dr. Kumanud.i pojasnil zastopniku Havasa povod prihoda jugoslovenske delegacije v Pariz ter nato še pristavil: Današnji dan pa smo izkoristili, da pozdravimo v imenu jugoslovenskega parlament i, m jugoslovenskega naroda predsednika francoske vlade g. Tardieuja, ki spada med najboljše poznavalce naše države in našega življenja. Zavedamo se, da lahko računamo na njegovo prijateljstvo.
Bolgarija napoveduje moratorij
Ker ni rinaneni odbor Društva narodov dovolil nobenih olajšav, je Bolgarija ustavila plačevanje inozemskih dolgov
Sofija, 14. marca. AA. Vsa Bolgarija je že 10 dni nestrpno pričakovala poročil iz Pariza o sklepu finančnega odbora Društva narodov glede bolgarske prošnje, naj se j; dovolijo olajšave pri vračanju predlo j.n: h dolgov. Po poročilih listov, so bolgarski delegat; pravkar snoročili, da so se pogajanja končala nepovoljno, ker stoji f"na.nčni odbor Društva narodov na stališču. da Bolsarija lahko vrača svoje dolgove na podlagi snorazuma iz 1. 1925 Kljub tema je ministrski svet sklenil priporo-
čiti bolgarskim delegatom v Parizu, nai še nadalje vztrajajo na prošnji po omenjenih olajšavah.
Listi končno opozarjajo vlado in javnost na svoječasno izjavo predsedmika vlade Mušanova, da Bolgarija ne bo mogla 15. t. m. plačati rednega mesečnega obroka na račun svojih inozemskih državnih dolgov, če ne dobi zaprošenih olajšav.
Sofija, 14. marca. AA. Bolgarska vlada bo s 15. marcem ukir,'tla plačevanje obresti vseh zunanjih posojil.
Posledice Kreuger jevega samomora
Silen padec Kreugerjevih akcij — ratorij za vsa podjetja
Stockholm, 14. marca. AA. Švedski parlament in senat sta sprejela zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da sme dovoliti kratek moratorij vsem podjetjem, ki jih jc prizadela Kreugerjeva smrt.
Stockholm, 14. marca. s. Po včerajšnjem sklepu parlamenta v vprašanju moratorija se je danes vrši'a seia ministrskega sveta. Vlada je sklenila, da stoni moratorij v veljavo ter je akcijam Bolage t - K r eu ger-:n Toll, dalje podružnicam USA, Sefor in l "mngsvik ter zapuščini Kreugerja in nekaterim njegovim sodelavcem, ki so bili
- Švedska vlada dovolila kratek mo-Kreugerjevega koncema
v osebn'h zvezah z družbo, dovoljen moratorij do 31. marca. V tem času se bo proučil položaj podjetja.
Pariz, 14. marca. s. Vpliv Kreugerjeve smrti je bil na pariškem trgu večji, kakor so pričakovali. Sindikat borznih senzalov je cMočil kurz Kreuger je vih in Tollovih obligacij v terminskem prometu s 50 franki napram 147.50 frankov.
London, 14. marca. s. Na borzi so danes Krougerjeve in Tollove akcije, ki so v soboto not-rale 6.5, notirale po kurzu 2.5.
Reprezentativna jugoslovenska umetniška razstava v Pragi
Beograd. 14. marca. v. O priliki vseso-kf'isktq.i zleta v Pragi se br, vršiia v češkoslovaški prestolnici velika reprezentativna jugoslovenska umetniška razstava Za organizacijo razstave so izvedene že vse potrebne priprave. Razstava bo nameščena v najbolj reprezentativnih prostori1 praške mestne hiše. Za kritje stroškov razstave je nakazal prosvetni minister po odobritvi ministrskega sveta 60.000 Dim.
Iz državne službe
Beograd. 14. marca. p. Z odlokom ministra pravde so povišani v višjo položajno skupino pisarniški oficijal okrajnega sodišča v Kostanjevici Jakob Žargi. kanclisti ekrajnh sodišč Fran Bokalič v Kamniku. 1'crd'riand Paradiž v Kočevju. Filip Ce-povnik v Prevaljah, Josip Pintar v Ptuju, Janez Žagar v Murski Soboti. Anton Hoic pri Svetem Lenartu. Fran Ferjančič v Pre-valjah, Josip Hebar v Novem mestu in Miroslav Kušar v Ptuju. — Upokojeni so Ivan Skvarča, oficijal pri okrajnem sodišču na Vrh n'k i ter jetniški pazniki Kar! Jeglič pri deželnem sodišču v Ljubljani. Martin Baide pri okrožnem sodišču v Mariboru, Miha Roštele, Ivan Borko, Ivan Leše, Avgust Potokar, Andrej Lebe-n. Fran Humer m Josip Piculin pri deželnem so-
dišču v Ljubljani, Jernej Klenovšek pri okrožnem sodišču v Celju, Jakob Leskov-šek pri okrožnem sodišču v Mariboru, Josip Frank. pod'u ra dni k pri deželnem sodišču v Ljubljani in shižitelj Fran Meznarič pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Odlikovanje
Beograd, 14. marca. v. S kraljevim ukazom sta odlikovana češkos-lovaski poslanik na našem dvoru dr. Robert F I i e d e r z redom sv Save I. stopnje im češkoslovaški prosvetni minister dr. D e r e r z redom Jugoslovenske krone I stopnje.
Beograd, 14. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili odlikovani z redom jugoslovenske krone III stopnje: Dragoslav Gjorgjevič. načelnik prosvetnega ministrstva, dr. Tihomir Gjorgjevič. redni profesor beograjske univerze, z redom jugoslovenske krone IV. stopnje pa Matej Hubad, ravnatelj državnega kenservatorija v Ljubljani.
Iz diplomatske službe
Beograd, 14. marca. v. Na predlog zunanjega ministra je postavljen tajnik poslanstva dr. Anton Novačan za odpravnika poslov pri jugoslovenskem poslaništvu v Kairu.
Padec delavskih mezd v Nemčiji
Berlin, 14. marca. AA. Iz £ atističnih podatkov, ki ji! je objavil statistični oddelek, se vidi, dr so mezde delavcev v Nemčiji pr-dle za 9.6%, delavk pa za 11.3%,
PO NEMŠKIH VOLITVAH
Vsa evropska javnost zadovoljna z izidom - Nemški nacionalci
proti ponovnim volitvam
Berlin, 14. marca. r. Ob pozornosti vse Evrope in ostalega sveta so se vršile v Nemčiji predsedniške volitve. Gotovo niso še nobene volitve vzbujale takega zanimanja in današnji svetovni listi upravičeno naglašajo. da je vsem vodilnim svetovnim državnikom in politikom odleglo, ko je bil objavljen ra-zultat včerajšnjih predsedniških volitev, ki dokazuje, da je v Nemčiji kljub najhujši strankarski propagandi in bombastičnim nacionalističnim frazam zmagala treznost, zdrav razum in volja za nadaljevanje dela na konsolidaciji povojne Evrope.
Nič maniše zanimanje, kakor v inozemstvu ni vladalo za volitve niti v Nemčiji sami. Udeležba je bila rekordna. Glasovanje je trajalo od 9. zjutraj do 8. zvečer. Izid glasovanja je bil do poznih večernih ur negotov. Rezultati iz posameznih pokrajin so bili dokaj različni in nekaj časa je že izgledalo, da bo ostal Hindenburg v manjšini. Ko pa so pričeli prihajati glavni rezultati, je število Hinderoburgovih glasov vedno bolj naraščalo in proti polnoči je skoro izgledalo, da bo imel Hindenburg absolutno večino ter da bo izvoJjen že pri prvih volitvah. Okrog 2. zjutraj je postalo končno znano, da manjka Hindenburgu samo l&S.OOO giasov do ab soiutne večine.
L>avi je bil uradno razglašen naslednji rezultat včerajšnjih volitev:
Skupno ie bilo oddanih veljavnih glasov 37.660 377. Od tega so dobili: Hindenburg 18,661.736, Hitler 11,338.571, Thalmann 4,982.079, Diisterberg 2,557.876, Winter 111.470, Razcepljenih glasov 8.645.
Hindenburg je dobil torej 49.82 odstotkov vseh oddanih glasov. Ker ima po nemškem volilnem zakonu volilno pravico vsak dr/.avljan, ki je izpolnil 20. leto starosti, ne glede na spol, je bilo vseh volihrh r~>ravičencev nad 43 milijo-nov. Volitev se je udeležilo 37.6 milijona, kar predstavlja povprečno udeležbo 86.2 odstotka. To je največja volilna udeležba v Nemčija. V mestih je dosegla volilna udeležba ponekod celo 96 odstotkov, so pa tudi mnogi kraji, kjer so prišli volilci vsi do zadnjega na volišče.
V primeri z državnozborskimi volitvami leta 1930 beležijo narodni socialistu velik porast glasov. Pridobili so nad 5 milijonov. Komunisti svojega posestnega stanja niso povečali Ln so ob najvztrajnejši propagandi komaj vzdržali svoje postojanke. Stranke weimarske koalicije so prav za prav nazadovale. Kljub temu pa je bilo oddanih za Hindenburga dva milijona glasov več. kakor pri zadnjih volitvah, kar je predvsem posledica večje volilne udeležbe. Najbolj razočarani so komunisti, ki so bili prepričani, da se bo v sedanji težki gospodarski krizi in ob naraščajoči brezposelnosti število njihovih glasov podvojilo. Narodni socijalisti so računali na mnogo večji porast svojih glasov in jih je zato izid včerajšnjih volitev precej razočaral. Gotovo je. da bodo nemški nacijonalci pri drugih volitvah glasovali za Hindenburga. čegar izvolitev je izven vsakega dvoma. Voditelj nemških nacijonalcev, Hugenberg, je že danes napovedal v »Lokalanzei-geriu«, da bodo predlagali v državnem zboru, naj se proglasi Hindenburg brez ponovnih volkev za izvoljenega.
Zmaga razsodnosti
Berlin. 14. marca. s. Berlinski jutranji listi ugotavljajo skrrrai soszlasno. da so pr volitve, čeprav so formalno ostale brpz uspeha. praktično vendarle prinesle odločitev. Ni nobenega dvoma, da bo Hindenburg izšel kot končnoveljavni zmagovalec.
*Die Well am Montag« govori o historičnem dnevu ter pi§e, da Nemčija noče nič^ sar vedeti o Hitlerju in o fašizmu. Odločilev dne 13. ma>-ca govori za to, da je nemški narod enkrat za vselej odklonil fašizem.
»Morgen« označuje izid volitev kot -zmago razsodn-»f!ti ter pripominja, da je Hindenburg povsod kier so bil' narodni soeiia-listi že na oblasti, dobil absolutno večino, lako v Hes*»eriu in v Rrannsichwpigii. Dru-i»e volitve so praktično br^z jiomena.
»Montagblatt«. organ oj»ozicije v narodno-socijalistični stranki, piše pod naslovom »Uničujoč Hitlerjev poraz«: Celokupnemu vodstvu narodno - socialistične • stranke se mora očitati, da je varalo narodno zavedno mladino. Nemčija 'e sedaj pred nevarnostjo, da bo sploh izgubila te narodne kroge.
Monakovo. 14. marca. s. Tiskovni urad vodstva narodno - socijalistične stranke objavlja :
Predsedniška volitev ni prinesla nobenemu kandidatu potrebne večine. Sedanjim oblastnikom je še enkrat uspelo odgod:ti obračun na kratek čas. Narodno - socialistično gibanje bo s podvojenimi silami nadaljevalo borbo
Osem mrtvih
Berlin, 14. marca, d. Predsedniške volitve v Nemčiji so v splošnem potekle mirnejše kakor so pričakovali spričo veliki- agitacije in propagande, k: ®o ju razvile" vse

stranke v volilni borbi Po dosedanjih vesteh so zahtevale le o*>em smrtnih i-rtev in večje število ranjencev. Tako je v Hiickes-vvagnu pri Creteldu ustrelil neki narodni socialist v prepiru tn komuniste. Morilca so aretirali. V Morsu so napadli včeraj zjutraj narodni socialisti urad krščanske strokovne organizacije, pri čemer je bilo hudo ranjenih 13 pristašev »Reichsb-annerja«, ki so ga branili. Tudi v severni Nemčiji je prišlo do krvavih spopadov. V .sobotni noči so se spopadli v Burgu narodni socialisti in pristaši »Reichsbannerja«, izmed katerih je bil eden smrtno ranjen. Prav tako poročajo iz vhodne Nemčije o krvavih spopadih, ki so imeli za posledico smrtne žrtve. V Insterburgu je 80 narodnih soci-a istov napadlo volilni lokal »Železne fronte« ter hudo ranilo 7 pristašev »Reichs-bannerja«. Aretiranih je bilo 35 narodnih socialistov. V Schvverinu so našli na nekfn trgu umirajočega nekega moža, ki je imel sed^m ran od noža in za katerega niso mogli ugotoviti, kateri stranki pripada. V Petershofu so se spopadli narodni socialisti in komunisti. Od strelov sta bila ranjena dva narodna socialista. aretiranih pa je bilo 24 komunistov. Kakor že rečeno, so volitve zahtevale skupno osem smrtnih žrtev.
Proti drugim volitvam
Berlin. 14. marca, č Državni predsednik Hindenburg je sporočil volilnemu odboru, da bo nastopil kot kandidat tudi pri drugih volitvah. Tudi Hitler namerava drugič kan didirati. Med nemškimi nacijonalci prevladuje mišljenje, da bo Hindenburg pri dru eih volitvah prav gotovo zmagal in da zaradi tega sploh ne bi bilo treba ponoviti volite v. Parlament naj bi sprejel zakon, po katerem bi se prve volitve proglasile kot končno veljavne.
Hitler je dopoldne izdal proglas na pri slaše narodno - socijalietične stranke, v ki tereni sporoča, da bo nadaljeval svojo dose danjo borbo v še bolj ostri meri. Cim se zaključijo definitivne predsedniške volitve, bo kakor pred volitvami razvil silen propagandni boj ne glede na to. kdo bo državni predsednik.
Berlin. 14. marca. č. Davi so se razširili gla?ovi, da Hitler ne bo več nastopil kot narodno - socijalistični kandidat. Stranka bi kot kandidata pri drugih volitvah postavila generala v. Eppa.
V politični javnosti so davi govorili tudi o umiku Hindenburga, češ. da se je izruzil, da je izvršil svojo dolžnost ter utrl j>ot z,iia-gi državnih interesov Namesto Hindenburga naj bi za n'egovo fronto kandidiral dr. Eckener. Vse te govorice, ki «o se razširi'e kot senzacija, pa so bile kasneje demauti-lane.
Francija zadovoljna
Pariz, 14. marca, g. V pariških političnih krogih se zelo ugodno komentira rezultat včerajšnjih volitev v Nemčiji. Bivši minister G e rtn a>i n - Ma rta n izjavlja, da dopušča dejstvo, da je Hindenburg dobil b milijonov giasov več kot Hitler, upanje, da bo Nemčija ostala zve6ta ideji zbližanja narodov. Rezuitat včerajšnjih volitev sicer ni tak, da bi popoinoma zadovoljil, vendar pa dopušča nado za boljšo bodočnost. Predsednik zunanje komisije zbornice. poslanec Bastidc, je i/javil, da se sicer ne more trditi, da je šlo vse dobro, vendar pa se je treba zadovoljiti 6 sedanjim položajem, ki je mnogo boljši, kakor 6e je pričakovalo še pred nekoliko tedni.
Berlin, 14. marca. g. Komunisti so izjavili, da bodo tudi za druge volitve brezpogojno postavili svojega kandidata Thalmanna.
Pariz, 14 marca, č. »Le Journal« ugotavlja v svojem poročilu o izidu nemških volitev zmago predsednika republike nad Hitlerjem in pravi, da bi nastali notranji nemiri in mednarodni zapletljaji, če bi bil Hitler izvoljen. Zato mora rezultat predsedniških voiitev v Nemčiji pozdraviti ves svet.
Nacionalistična »La Victoire« pravi, da se mora Hindenburg zahvaliti za svojo zmago ne le svoji popularnosti in spošto-vaju, ki ga uživa pn vseh Nemcih kot maršal Nemčije, marveč tudi državnemu kancelarju dr. Briiningu in centru, ki se je ogorčen spričo strahotne Hitlerjeve propagande postavil z vse svojo silo na stran državnega predsednika Končno je treba Hindenburgovo zmago pnpifati tudi politični inteigt-nci socalnih demokratov ki «o ponovili svoj manever iz 1 1925 ter niso postavili lastneaa kandidata, vedoč, da Hi s tem cep:li lastne glasove
Radikalna »La Fre Nouvelle« pravi, da »e bil sklep socialnih demokratov da volijo vsi državnega predsedn!ka. tem bolj upravčen. ker ie izpolnil nado na boljšo bodočnost NTi treha tajiti da b' bodočnost Nemčije in vsega svitu postala bolj temna. če b; Hitler premagal «voie nasprotnice Zato ie bila naloga socialnih demokratov. da so spravili Nemčijo zopet na pravo pot,
Sr>t'ia'istični vod teli Leon Blum je v »Populair,u« objavil članek v katerem pravi. da Nemčija noče fašističnega režima. Kljub bedi je nemški narod zavrni! Hit-leria ki ie zbral koma tretjino vseh glasov Hitlerja bo njegov lastni pokret premagal. Tu*n bo morda že pripr-avlj.il državni nrevrat toda temi bo le slfniil njegov popoln polom.
Poraz politične blaznosti
London, 14 marci, č- Vsa angleška javnost je pozdravila izid predsedniških volitev v Nemčifi Tako pravi »Da lv Tele-g^aph« da niso bile še nikoli nobene volitve tako odločile ne le za eno samo državo. marveč za položaj vsega sveta če bi zmaga' Hitler, bi nast^e težave in zapletljaji v vsej mednarodni politiki in si-
cer prav v oasu. ko se državniki iz vseh koncev m krajev trudijo, da rešijo dale-kosežne probleme List se zavzema za Hindenburga in za program Briiningove vlade, ki je s svojo požrtvovalnostjo in pravimi nacijonalnimi čustvi premagala lažnivost in nejasnost Hitlerjevega programa. Če bi volitve drugače izpadle, bi morda že d.s-nes izbruhnila državljanska vojna in bi bil svet v zagati, iz katerega bi mu ne bilo naravnega izhodu.
»Nevvs Chronicle« ugotavlja, da sta smisel za skupnost in ljubezen do reda premagali politično blaznost. Hindenburg bo zmagal tudi pri drugih volitvah. Spričo njegove zmage bo dr. Briining še nadalje nemški državni kan;:e ar. Evrop: pa bo zajamčeno olajšanje njenega položaja. Visoke številke komunističnih in narodno-so-cialističnih glasov pa raj bi bile resen opomin, da je zadnji čas. da se Nemčiji da pomoč, ker bi sicer trajalo jamstvo, ki ga ie včeraj Nemčija znova dala Evropi, le kratek čas in bi se lahko včerajšnja Hin-denburgova zmaga že prihodnjič izprtmenila v tragičen poraz, ko bi morda Hindenburga namera že več ne bilo.
Odmev v Švici
Curih, 14. marca, s. Rezultati predsedniških volitev v Nemčiji so bili v Švici v splošnem sprejeti z zadovoljstvom. »Neuc Ziircher Zeitung« piše: Sile reda, ki so se 13. marca zbrale okoli Hindenburga. ne smejo popustiti, ako hočejo rešiti Nemčijo pred padcem v kaos. »Basier National Zeitung« poudarja, da je nemški narod v svoji večini glasoval preti ekstremizmu. Čas, ki se je sedaj pridobil, 6e mora izrabiti za to. da se preboli kriza.
Hitlerjeve politične šanse v Prosili
Berlin, 14. marca, s. Zaradi izrednega porasta svojih glasov imajo narodni socialisti mnogo izgledov, da bodo pri pruskih deželnih volitvah dosegli velike uspehe. Ako ne varajo vsi znaki, more Hitler računati s tem. da bo v nekaj mesecih postal pruski notranji minister ali celo pruski ministrski predsednik. Prihodnji pruski deželni zbor bo vsekakor imel desničarsko rad kalno večino, kar ne more ostati brez vpliva na državno politiko.
Vtis v Beogradu
Beograd, 14. marca. v. Tukajšnje diplomatske in jx>litične kroge jo izid volitev v Nemčiji dokaj zadovoljil, četudi Hindenburg ni dobil jx>trebne absolutne večine. Rezuli;it včerajšnjih volitev v Nemčiji je jx>kazal, da ie dal nemški narod odločen odgovor na veliko vprašanje, ali dajo prednost politiki avanturizma in meglenih fras Adolfa Hitlerja pred uravnoteženo, razumno in urejeno politiko, ki jo predstavlja danes v Nemčiji maršal Hindenburg kot kandidat wei-marske koalicije. Po mnenju teh krogov »e doživel Hitler svoj največji poraz ter s temi volitvami že dosegel svojo kulminacnjsko točko. Vesti o nekakem prevratu smatrajo v tukajšnjih diplomatskih krogih za neresnu, ker je znano, da ima vlada v rokah dovolj moči, da prepreči vsak jx>izkus oborožen«? vstaje, pa nai si pride od levice a'i desnip".
Po včerajšnjih volitvah se je utrdila tudi pozicija Briiningove vlade, ker glasovanje za maršala Hindenburga ne pomeni samo glasovanje za njeTovo osebo, marveč tudi glasovanje za politiko strank vveimarsKo koalicije ter ohranitev sedanie republikanske demokratske ureditve v Nemčiji in odobritev politike, ki jo vodi Briining zadnja leta
Z veliko napetosiio se pričakuje seaaj ;m-daljnji razvoi dogodkov v Nemčiji. V" poučnih krogih smatrajo tudi izjavo voditelja nemških naciionaleev ITngenberga. da uo predlagal v državnem zboru, naj na osnovi izida včerajšnjih volitev proglasi Hindenburga za izvoljenega brez ožjih volitev, kot dokaz. da je tako zvana harzburška fronta jv>-polnoma razpadla in da bodo n^nitki nacijonalci pri ožjih volitvah glasovali za Hindenburga proti Hitlerju.
ie
Seja vlad*
B?ograd. 14. marca. AA. I>r.nes od 11. do 12. ure ie bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta g. Petra Živ-koviča seja ministrskega sveta o tekočih poslih Sejo so imeli ministri v ministrski sobi senata.
Uredba o znišnoju dravinjskih doklad
Beograd, 14. marca. p. Današnje »Službene Nov"ne«- ohjflvljijo uredbo o novi odmeri draginjskih doklad za državne uslužbence civilnega reda. državnih prometnih ustanov ter za oficirje in vojne uradnike. LTredba, ki io je objavilo že ponedpljsko »Jutro« stopi v veljavo dr.e I. aprila.
Že pridobljene pravice do pokojnine ne ugasnejo
Beograd. 14. marca. AA. Po odloku splošne seje državnega sveta se člen prvi zakor-a o pridobitvi pravice do osebne pokojnine z dne 1. marca 1929 ne more izvajati pri tistih nameščencih prometnih ustanov, ki so si pred uveljavljenjem Ki-e-nienejjs zakona po prejšnjih zakonska predpisih pridobili pravico do pokojnin«
Podpora za prehrano dece
Kro-rnnsolnlh rfirferjpv v Vncevf*!
Beograd. 14. marca. v. Za prehrano dece brezposelnih nHarjev v Kočevju je ns kazal minister za socialno politiko g. Ivan Fu-celj Kolu jugoslovenskih sester v Kočevju 5.000 Din
Nemške volitve
Včerajšnje predsedniške volitve v Nemčiji pomenijo eno onih velikih razpotij, ki se od časa do časa pojavijo na življenjski poti vsakega naroda. Predsedniške volitve same po sebi v državah z republikansko ustavo navadno ne predstavljajo mnogo, celo v Zedinjenih državah ne, čeprav ima predsednik tam cblast, ki presega pravice marsikaterega monarha. Da so imele nemške predsedniške volitve tako ogromen, skoro svetovno usoden pomen, je vzrok v tem, da sta se v Nemčiji pomerila dva sve-tovnopolitična nazora, katerih medsebojno borbo opazuje z napetostjo ves svet. Posebno Evropa je čutila, da se odločuje pri nemških volitvah ne samo bodočnost Nemčije, temveč v veliki meji tudi bodočnost vsega evropskega kontinenta.
Usoda se mnogokrat čudno poigrava z ljudmi in narodi. Tako se ji je zahotelo, da je postavila na čelo in za čuvarja nemškega republikanskega režima skoro 90-letnega maršala, osivelega v cesarski službi in še danes vojaka cd nog dc glave. Njemu nasproti so se postrojile vse razdiralne sile povojne Nemčije od komunizma do revolucionarnega nacionalizma. Ni, šio slednjič več za zmago oseb, čeprav je Hindenburg nosilec onega predvojnega nemškega mita, ki še danes navdušuje vso nemško mladino, temveč ::a zmago dveh političnih sistemov. Res se danes vsa Nemčija brez izjeme strank bori proti usodi poraženca in skuša otresti raz sebe obveze in dolžnosti versailleskega miru, •vendar ostaja republikanska Nemčija, Ivi jo predstavlja Hindenburg, kljub svojim čestim izpadom v glavnem le na poti zakonitosti in gleda, kako bi si izboljšala situacijo s pomočjo mednarodnih pogodb in sporazumov. Čeprav je ta taktika v prvi vrsti narekovana po opor-tunizmu, odpira vsaj možnost mirne konsolidacije. Prevratni elementi na levi in desni pa ne pripuščajo nikakega razvoja, temveč učijo in zahtevajo nasilen prelom doma in nasilen obračun z Evropo, v prvi vrsti s Francijo in Folisko. Nauk hitlerjevske fronte pravi: Konec Versaillesa, konec Youngo-vega načrta, konec poraza, konec sodelovanja s sosedi, konec vsega razen nemške rase, očiščene marksistične, demokratične in slične navlake. Bolna misel, da ne more biti slabše od sedanjega stanja ničesar, po naj bo karkoli, tira v hitlerjevski tabor tudi milijone, l:i ne verujejo v njegov nauk. Nedeljske volitve naj bi prinese ta prelom, pomenile začetek konca Hindenburgove Nemčije in začetek Hitlerjeve Nemčije in. Hitlerjeve Evrope.
To se za enkrat še ni zgodilo. Izid nedeljskih volitev kaže, da je Nemčija v svoiem jeclru še vedno trezna, demokratična in republikanska in še ni podlegla bolnim pojavom, ki so se pokazali v nični povojni družbi. Podprto od kmečkega prebivalstva ima glavno besedo še vedno demokratično malome-š*anstvo, katerega pred?tavi+e1i je po čudni igri usode danes Hindenburg. V to fronto je treba šteti tudi socialno demokracijo. Postavljena pred izbiro med
Hindenburgom, Hitlerjem in Thalman-nom, tremi različnimi zastopniki sveta, ki je kilometre oddaljen od delavskega razreda, je socialna demokracija sklenila, da svoj glas vrže na Hindenbur-govo kocko. Njeno delo je bilo težko in nehvaležno. Ni smela postaviti svojega kandidata, čeprav je skoro najmočnejša stranka. Nastopati ni mogla s pozitivnim geslom: »Volite Hindenburga!«;, temveč samo z negativnim: »Dol s Hitlerjem!« Umevno je tudi. da je bilo večini socialnih demokratov malo težko glasovati za maršala cesarske Nemčije. Vendar pa je strankarska disciplina zmagala in po razmerju glasov, ki so jih kandidati dobili, lahko sklepamo, da so bili samo redki socialisti, ki niso glasovali za Hindenburga.
Obe stalni sili nemške politike, cen-trum in socialna demokracija, sta torej glasovali kot en mož za Hindenburga, kar pomeni mnogo več kakor oni nestalni glasovi, ki jih danes lahko še ima Hitler, a mu jih pri prihodnjih volitvah lahko pobere kak drug ljudski tribun, ki bo znal ubrati še bolj zapeljive demagoške strune.
Hindenburg za enkrat še ni bil izvoljen, toda do absolutne večine mu manjka razmeroma malenkostno število glasov, relativne večine pa ima nad 7 milijonov. Zato ni dvoma, da bo zmagal pri drugih volitvah, kjer zadostuje za izvolitev relativna večina. Sicer je mogoče, da bodo komunisti dobili nalog iz Moskve, naj volijo pri drugih volitvah Hitlerja, da povečajo zmedo v Evropi; malo verjetno pa je, da bi šli v tem primeru strnjeno v boj. Še manj verjetno je, da bi šla večina Hugenber-govih nacionalcev, ki so sedaj imeli svojega lastnega kandidata Diisterber-ga, pri drugih volitvah za Hitlerjem. Hugenbergove pristaše tvorijo ravno oni sloji, ki bi po svoji preteklosti in mentaliteti najbolj spadali v Hindenbur-gov tabor in ki so pred sedmimi leti tudi z navdušenjem Hindenburga volili. Niso pa ga volili za varuha republike, temveč za čuvarja nekdanjih svojih razrednih privilegijev in z glavnim namenom, da bi usmerili vso nemško politiko, zlasti pa socialno v bolj reakcionarno smer. Zato so zdaj razočarani nad njim, a še težje se bi ogreli za Hitlerja, ki je s svojim socialnim programom bolj oddaljen od konzervativnih hugen-bergovcev kakor od katerekoli druge nemške stranke.
Ta račun, ki z gotovostjo kaže na Hindenburgovo zmago dne 10. aprila, je vzrok, da so že nedeljske volitve na svet vplivale kot odločitev. Niihov odmev je zato silno vebk. njihova blagodejna posledica pa omiljenie napetosti, ki je zadnje tedne karakterizi^ala politično ozračje Evrope. Evropi ie pri-hranien skok v negotovost. Nemčija obvarovana državljanske voine. Seveda pa ie Hitler dobil nad 11 miliionov glasov. Ta ogromna Številka je memen^o, da nevarnost tudi s Hindenburgovo zmago še ne bo odstranjena in da b^do morali še dalie budno stati na strani tako vsi trezni elementi v Nemčiji kakor tudi vsa Evropa, ki noče kaosa.
Obratovale js ustavila tisdi žeMfarska zadruga v Kropi — Zadnji dan dela na Jesestiea!a — Is vršite v napovedanih reslssksij v Ssssovem
Ivro.pa, 14. marca.
Z današnjim d,nem se je ustavil obrat v •delavnicah žebljarske zadruge v Krop! in je s tem kruto prizadetih okrog 200 deia.v-tev in njihovih družinskih članov. Po sporočilu vodstva zadruge je vzrok ustavitve obrata pomanjkanje naročil. Delavci so že doslej imeli v podjetju zelo skromen za-siužek — mesečno nekaj nad 400 Din, ka.r je zadoščalo komaj samcem za kritje naj-skromnejših potreb.
Ob sedanji ustavitvi obrata ne ve nihče, aii je to samo začasno, ali pa je s tem sploh konec skiromnin eksistenc, ki so se navezale na podjetje. Večinoma so delavci -sicer člani zadruge, tare pa vendar vse velika skrb za bodočnost. Vsi prosijo obla-stva, da bi v tej bedi, ki grozi delavstvu, priskočila na pomoč-.
¥
Senovo pri Rajhenburgu, 14. marca.
Za si do tega meseca napovedana redukcija obratovanja v tukajšnjem rudniku TPD je izvršena. Rudnik bo odslej delal le še z eno tretjino dosedanjega obsega, tako da bo produeiral približno 10 vagonov premoga na dan. Zaposlenih bo samo okrog 100 rudarjev, vsi drugi, okrog 250 po številu, so od sedaj naprej brez zaslužka. Med njimi je mnogo poklicnih rudarjev z družinami; ti so prizadeti še huje od onih reduci-rancev, ki se mo ejo zateči na svojt. čeprav ubožn- kmečk- in bajtarske domove. Obljubljeno je, da bodo vsaj nekateri najpotrebnejši med njimi dobili zaposlitve v drugih rudnikih TPD, vendar do sedaj še nimajo obvestila. Vse prebivalstvo je potrto.
Jesenice, 14. marca
Ako ne pride v zadnjem hipu rešitev, se delo v obratih Kranjske industrijske družbe ustavi jutri, v torek, točno c polnoči. Delavstvo vzdržuje vzorno disciplino in sta v najlepšem redu minila tudi oba shoda, ki sta se vršila v soboto zvečer v dvorani kina Radio in v dvorani pri Jelenu ter sta bila oba močno obiskana.
Delo je zadnje dni oosebno v obratu na Jesenicah intenzivirano in traja c-d sobote po osem ur dnevno. Vodstvo KID je želelo, da bi delo trajalo do srede zjutraj ob 5., da se izvršijo vsa nujna dela. Ker je za nakladanje nripravljenega za okrog 1500 vagonov materijah ln ker je absolutno potrebno nadzorstvo v nekaterih oddelkih. je podjetje tudi hotelo obdržati v nadaljnji službi okrog 150 delavcev. Toda
vodstvo delavstva dopusti nadaljnjo zaposlitev teh moči samo pod pogojem, da ostalim odpuščenim delavcem pripade dnevno po 15 Din in za vsakega rodbinskega člana po 8 Din. Ker vodstvo KID na to zahtevo ni pristalo, se bo delo prenehalo točno po službeni odpovedi jutri o polnoči v prav vseh obratih KID, celo tudi v elektrarni ob Radovni.
Tako bo v sredo zjutraj brez posla 2150 ljudi, skupno z družinskimi člani pa bo prizadetih 10.000 ljudi, od tega samo na Jesenicah okrog 6000.
Jeseniška mestna občina premore tako minimalna sredstva, da ne bi zadostovala niti za pol dneva preživljanja tako številne brezposelne množice. V tem obupnem položaju je za nocoj sklicana skupna seja socija^ega odseka in aprovizacijske-ga odbora jeseniške mestne občine, da skleneta primerne ukrepe. Jutri zvečer se menda mestni župan g. žabkar in župnik Kastelic odpeljeta v Beograd prosit pomoči. Aprovizacijski odbor, ki vrši nalogo pomožne akciie, premore v blagajni celih osem tisočakov, ker je že doslej moral v živilih nuditi pomoč družinam doslej reduciranih delavcev.
Buclarsko zborovanje v Trbovljah
Trbovlje, 14. marca.
Zveza rudarjev Jugoslavije je sklicala v soboto popoldne v Trbovljah shod rudarjev, na katerem se je razpravljalo o položaju v delavskih revirjih. Obisk je bil tak, kakor že dolgo ne in so bili vsi prostori Delavskega doma nabiti do zadnjega kotička.
Shod je vodil načelnik II. rudarske skupine g. Mura. Poročal je tajnik ZRJ g. Arh iz Zagorja. V veiikih obrisih je očrtal položaj, ki je nastal zaradi splošne gospodarske krize po vsem svetu ter hudo udaril celo tretjino človeštva. Mehanizacija obratov, ki meče mitijone ljudi na cesto, bi morala služiti vsemu človeštvu, ne samo kapitalu. Delavstvo bi moralo mačeti boj za znižanje delovnega časa, ker drugače ni izhoda. Rak na delavskem telesu Je tudi akordno delo, ki seje neslogo med delavstvo, na drugi strani pa povzroča brezposelnost. Govoril je tudi o socialni zaščiti delavstva, ki je ogrožena ne samo pri nas, temveč tudi drugod.
Kot drugi govornik je nastopil g. PH-beršek, ki se je bavil bolj z lokalnimi zadevami. Kriza delavstva se bliža vrhuncu. O-d leta 1926 so trajno na dnevnem redu
redukcije In zniževanje mezd. Po prvia
redukcijah delavstvo še ni bilo tako hudo prizadeto, ker so reduci.ranci še lahko dobili kruha drugod, deloma tudi v Inozemstvu. Dandanes pa je reduclranec na cesti, ker ne more dobiti druge zaposlitve nikjer več. Nastaja problem, o katerem je treba razmišljati. Zasilna rešitev bi mogla biti tudi naslednja: 1. Na dopust bi morali vsi oni delavci kmetskega stanu, ki 'majo '".o-ma toliko, da bi se lahko skromno preživljali. 2. Ukinejo naj se vse nadure. 3 Odpustijo naj se vsi novounokojene.i in upokojijo vsi oni delavci, ki so dovr&U-i že polno službeno dobo.
Prečitane in sprejete so bile resolue.ije, ki bodo odposlane rudarskemu glavarstvu v Ljubljani.
Končno je e. Arh omenil še nekatere stvari, ki se gode na posameznih obratih,* ki pa v zadnjem času snlošne depresije gotovo n!so na mestu in jih mora delavstvo odločno pobijati. Shod je potekel v največjem redu.
Usoda feratovsklh slsladnis
Zagorje, 13. marca.
V nedeljo dopoldne so v topTški šolri cb živahni udeležbi zborovali člani bra-tovske skladnice, ustanove, ki je emiinem-ne važnosti za rudarje, saj je od njenega delovanja odvisna rudarjeva usoda, ko postane za delo nezmožen ali ko mora v pokoj. Po izvolitvi odbora, v katerem so zastopniki TPD in delavstva, je predstavnik rudarjev g. Šober I:ramc v dve uri trajajočem govoru utemeljeval apel na podjetje, posebno šc glede na težavni denarni položaj bo'm<išk-eg.a, nezgodnega in po-ko i umskega zavarovanja.
Zaradi krize je delavec izčrpan in mora pogosteje iskati bolniške pomoči. Revščina je ena glavnih kl:c bolezni. Manjšte-vilno delavstvo producira skoro toliko kakor poprej, ko je bilo znatno več delovnih moči. Torej je obteženo, iz česar izvira večje števrlo nezgod. Treba je stremeti obojestransko, da »e nezgode zmanjšajo, in sicer delavstvo z večjo opreznostjo pri delu, pod "'etre pa s skrajnim upoštevanjem varnostnih predpisov po rudarsko policijskem zakonu. Nadure je treba odpraviti povsod tam, kjer niso vezane na nenadomestljivo specialno moč. Pokojninska blagajna je močno pasivna. Manjpravnii naj se zavarujejo za polno vso to. Vsi no votipokoj enci, ki so za delo zrno. žmi, naj se r rak* i vi njo. ker je mnogo takih, ki si zoo-ct išče;o postranskega zaslužka pr rudniku. To so nnrasitii. Govor-nr'J: je p red/1 a spomenico radarskemu glavarstvu, da bi vplivalo na snrejetje rz-oremčnj c ml n''H predlogov rudarskega /a k on a, tiikajočih se nanaerafov 4«8. 49 šn 50. ki sedaj povzročajo pretanek vseh pravic, ako i? delavec več ko 6 mesecev reduciran. To je vpijoča socialna krivica Pravično ie treba tudi reš'ti pokojninske rrav:ce ornih poduradnMcov, k' jnh je prevzel Potko.iniinsiki zavod, potem ko so nekateri do 20 let plačevali prispevke v bra tovsko sikLadnšco.
D?'egat g. Šober je žel za svoja tehtna in uitemcPena izvajanja soglasno pritrje v»-nje S,f"rjen.i Ivvto vsi koraki, da se uredi* jo pereča vprašani«, na katerih je rnte-ra rr.-"n 'h 15 brafovskih s-kUdnic z okroglo 12 01 'O čl'ni. Želimo ii<m čim več uspeha v pravični borbi za svoj obstanek, p*>sob no še sedaj, ko so izpostavljeni brezobzirni negotovosti, ki iiih prinaša s seboj d-oba redukerj in grozečih ustavitev obratov, kar utegne zmanjkati Ie*rv kontingent TPD na premogu za dobrih 7000 vagonov..
Shodi poslanca Spindlerja
Narodni poslanec Vek. Spindler je imel nedavno na Bučah, ker je bila zaradi izredno močne abstinenčne propagande udeležba pri volitvah razmerama pičla, zboro vanje, katerega se je udeležilo nad 60 oseb obojega spola. Po poročilu poslanca, ki so ga sprejeli zborovalci z odobravanjem na znanje, so bile izvršene potrebne priprave za ustanovitev krajevnega odbora JRKD, razen tega pa je bia ustanovljena podružnica Vinarskega društva za ves kozjanski okraj. Poročilo o nalogah in namenih Vinarskega društva za dravsko banovino je podal njegov tajnik, g. višji kletarski nadzornik v p. Jos. Zabavnik. Pristopil-o je že doslej lepo število članov. Podružnica bo solidarno s podružnico v Šmarju pripravljala vins-ko razstavo in vinski sejem dne 1., 2. in 3. maja v Šmarju.
V nedeljo, dne 13. t. m. je ime! g. poslanec shod v prostorih gostilne Zdo!šek -Pinter na Ponikvi ob juž. že!., ki se ga je vkljub snežnim zametom udeležilo okrog 80 volilcev pod vodstvom g. župana, poslan-čevega sokandidata Ant. Zdolška in drugih uglednih mož iz ce!e občine. Zborovanje je vodil ugledni narodni delavec, progovni nadzornik g. Obersnel. Nar. poslanec je v obširnem stvarnem govoru pojasnil današnji položaj in delo v Narodni skupščini na proračunu in raznih drugih važnih zakonih. Nato so posamezniki izrekli svoje želje glede podpiranja važnih kmetstkih zadrug s strani države, glede raznih davčnih in drugih vprašanj itd.
Prihodnji petek zvečer bo zborovanje za Rogaško Slatino in okolico, v soboto (na Jožefovo) dopoldne v Sv. Florijanu, popoldne v Sboprcah. zvečer v Šmarju; v nedeljo 20. t. m. dopoldne v Sv. Štefanu, popoldne v Sv. Vidu pri Ponikvi.
Velika sodna razprava v Novem mestu
Novo mesto, 14 marca
Danes ob pol 11. se je pričela pred okrožnim sodiščem velika razprava proti bi všima lastnikoma tvrdke Anton Kajfež v Kočevju, katere pisiva so znašala okrog 23 milijonov Din. Na zatožni klopi sedita brata Milan in Anton Kajfež iz Kočevja, ki se morata zagovarjati zaradi kride. Samo čitanje obtožnice je trajalo poldrugo uro, nato pa se je vrš'lo zasliševanje obeh obtožencev. Zadružno gospodarsko banko iz Ljubljane kot glavno oškodovanko zastopa odvetnik dr. Jurij Adlešič, kot njen izvedenec pa fungira dr. Albin Kandare. Obtoženca zagovarja dr. Josip Rezek, niun izvedenec je pa Drago Lunder. Senatu predseduje sodnik okrožnega sodišča Anton Koder, votanta pa sta s. o. s. Anton Kacjan in pa Božidar Romih. Obtožnico zastona namestnik državnega tožilca Kovač. Razprava bo najibrž trajala ves teden. Jutri dopoldne bo zasliševanje prič.
Dr. Ribo Fux:
Kriza In naše

Vladajoča gospodarska kriza je težko zadela poleg države tudi samoupravne oblasti, zlasti pa občine, finančne težkoče naših samoupravnih teles postajajo leto za letom občutnejše. ker je vprašanje samoupravnih financ v naši državi popolnoma neurejeno, kakor tudi še ni rešjno vprašanje enotnega občinskega zakona. Vprašanje ureditve obč n se je v naši državi odlagalo od leta do leta. tako da je postalo sredi najhujše gospodarske krize neodložljivo in pride po izjavi merodajnili faktorjev v najkrajšem času na dnevni red. Reforma občinskih financ je danes najvažnejše vprašanje, s katerim se bavijo skoraj vse evropske države, v nekaterih se borijo občine še z večjimi finančnimi težkočami. ker so se naloge obč ne po vojni na eni strani zelo razširile, na drugi ^rani pa je država nalagala oblinam vedno nove naloge in s tem nova bremena, ne da bi jim istočasno nudila kritje za te izdatke. Občina bodo lahko vršile svoje naloge le tedaj, ako bodo imele urejene svoje stalne dohodke, naloga državne finančne polit ke pa je, da spravi v sklad državne in samoupravne obremenitve prebivalstva. V času. ko so občine obstojale več ali manj samo kot administrativni organi države, so bili njihovi izdatki majhni ter so v to svrho zadoščale malenkostne doklade. V trenutkih pa, ko je na občine prenesen velik dei kulturno-sociahiih nalog, se je pokazala potreba, da se občinam zago-tove gotovi dohodki, ako naj rešijo v redu svoje naloge. S prenosom raznih kulturno-socialnih na'og na občine nasilne tudi važno vprašanje, ali morajo občine iz lastnih sredstev enako kriti izdatke za splošne nacijonalne ali državne koristi, kakor one izdatke, ki so omejeni na občinsko področje in lastne pripadnike občine. Prve izdatke, ki jih morajo nositi občine po nalogu države v splošnem nacijonalnem oziru. bi morala pravilno nositi država in ravno ti izdatki povzročajo občinam največje težkoče. Občine dravske banovine čutijo najbolj težko to breme, ki znaša ogromne milijone. Tako plačajo stanarine za učiteljstvo v skupnem znesku 4 milijone 349.000 Din. za kurivo 2.200.000 dinarjev, za katehetske nagrade 3.295.6S0 dinarjev, skimno 9 844 680 Din. Poleg tega moraio skrbeti za naturalna stanovanja učiteljem, za šo'ska poslopja za uradne prostore sresikih načelstev, za razne zdravniške naprave, bab ce. konjače itd. itd. Vsi ti izdatki pomeniio cgromno obremenitev vseh občin, ki v današnjih časih težke gospodarske krize teh bremen ne morejo več prenašati. Na podlagi teh izdatkov so narasli proračuni posameznih občin v takem obsegu, da grozi posameznim občinam popoln polom v gospodarskem oziru, zlasti, če še upoštevamo dejstvo, da je večina naših občin majhna po številu prebivalstva in d? so le redke občine, ki imajo več kakor 2000 prebivalcev. Uooštevati je treba še de:stvo, da so se dohodki, ki obstojajo od doklad na razne direktne davke, v zadnjem času zelo zmanjšali in se bodo letos še bo'i z ozTom na znižanje zemljarine in manišo davčno moč naroda. Pa tudi oprostitev od plačevania davkov zaradi 9 otr~k povzroča v nekaterih občinah zelo občutljivo padanje davkov oziroma doklad. Statistični podatki ministrstva financ izkazu:ejo ogromen porast samoupravnih izdatkov, vendar se mora upoštevati, da je ta porast nastal !e vsled nalog, ki jih je država prevalila na občine. Jasno je, da ima država pri izvrševanju gotovih zakonitih predpisov, ki so izdelani v korist vsega naroda, pravico, zahtevati tudi sodelovanje občin, vendar mora država kot centralni organ iavne-ga nacijonalnega življenja nositi tudi izdatke, ki so v korist vsega naroda in države ne glede na kraj in bivališče.
V	tej težki gospodarski krizi je treba upoštevati še drugo dejstvo, ki resno ogroža obstoj in gospodarsko moč občin. Vsaka občina mora zgraditi svoje gospodarstvo po gotovem proračunu, ki velja za vse leto. Ta proračun mora predvidevati vse dohodke in izdatke, ki pridejo v poštev v tekočem letu ter morajo biti potrjeni po nadzorni oblasti. Vsaka izprememba teh proračunov povzroča nerednosti v gospodarstvu in neredno delovanje. Z nalaganjem raznih novih nalog občinam sredi leta, za katere ni kritja v proračunu, ali odvzemanjem dohodkov, ki služijo v kritje dovoljenih izdatkov, se ubija vsaka redna uprava ter se odvzema občinam možnost za resno in mirno delo, ki je danes občini, banovini in državi enako potrebna.
V	zadnjem času je bil predložen Narodni skupščini načrt zakona, s katerim se iz-preminjajo predpisi o trošarini. Ne spuščam se v vprašanje trošarine, ali je trošarina v škodo našemu vinogradništvu in vzrok današnji vinogradniški krizi, hočem se nasloniti samo na predlog zakona, s katerim se trošarina izpreminja. V tem oziru lahko trdim, da skupščini predloženi načrt naše vinogradniške krize ne bo omilil niti za trenutek, pač pa bo naložil narodu nov davek v obliki doklad. ki jih bo treba plačevati obč.nam za izpadlo trošarino na vino. Vprašanje današnje gospodarske krize je tako zamotano, da se ne more rešiti, če se vzame v reševanje samo del obstoječih vprašanj, ne oziraje se niti na levo niti na desno, ln tako je tudi vprašanje trošarine. Pri 914 občinah dravske banovine so že tradicijonalno zgrajeni občinski proračuni na podlagi trošarine na vino, mošt. žganje in slične pijače. Ni to samo zadeva mest in trgov, ampak tudi večine podeželskih občin. Vse te občine so danes tako vezane na dohodke te trošarine, da merajo takoj prenehati z delovanjem, ako se jim ukine le" del teh dohodkov. 82 občin ima trošarino ki znaša nad 100 Din na hI vina in mošta n to največ do 160 Din na hI, in ena občina tudi 200 Din na hI. Ako se tem občinam sedaj sredi proračunskega leta odvzamejo dohodki za kritje že po nadzorni oblasti potrjenih proračunskih izdatkov, kje naj naj
dejo potem novo kritje za izdatke, ki s;> neobhodno potrebni bod-si na podlagi zakona, s katerim je naložila država občin1 novo breme, bodisi na oodlag dolgov, k: jih je občina morala narediti za šolo ali podobno n jih mora sedaj amort-z:rati z dohodki trošarine. Isto velja za trošarino na žganje itd. Katastrofalne nos'edice za ob-čir.e z zmanjšanjem ali celo z ukinitvijo trošarine ne izostanejo. Znižanje trošarine, kakor je predvideva načrt zakona, pa gotovo ne bo niti najmanj rešilo krze vinogradništva. ker je tako ma'enkostno. da ne bo niti najmanie vplivalo na ceno vina.
Županska zveza v Ljubljani ;e na svoji seji vsa ta dejstva temeljito pretresla ter opozorila vse merodajne faktorje na težke posledice tega zakonodajstva. Ako se ukine trošarina, je nujno potrebno, da se občine takoj oproste vseh izdatkov, katere jim je država naložila z raznimi zakoni, kajti le tedaj bodo ostali proračuni kolikor toliko v ravnotežju. Ako se pa to ne zgodi in se vzlic temu ukine ali zniža trošarina, potem mora država skrbeti za potrebne izdatke občine, sicer bodo morale vse občine krat-komalo ustaviti izplačila in tudi banovina bo v enakem položaju. Županski zvezi ni nikdar prišlo na misel, da bi se borila proti koristim vinogradnikov, je pa njena dolžnost. da opozori merodajne faktorje na težke posledice enostranskega reševanja taK& perečih vprašanj. V svoji spomenici je opozorila merodajne faktorje na dejstvo, da bo vsem vinogradnikom veliko bolj ustreženo, če se olajša način izplačevanja trošarine tako. da jo plača gostilničar takrat, ko nastavi nov sod vina. Na ta način si vsak gostilničar lahko nabavi večje zaloge vina, ne da bi moral zalagati za trošarino kapital, ki mu leži potem mrtev v kleti. Znižanje trošarine za 50 par, kakor to predvideva načrt zakona in stari način plačevanja trošarine, ne bo koristil niti producentu niti konzumentu. naredil bo pa ogremno škodo mnogim občinam, ki jim sredi proračunskega leta odvzema dohodke, s katerimi morajo kriti izdatke. Današnje gospodarske krize ne smemo reševati samo s stališča enega stanu, temveč je treba vsako stvar temeljito preštudirati iz vseh vidikov. Prav tako je dolžnost vseh merodajnih faktorjev, da se temeljito bavijo tudi z vprašanjem gospodarskih razmer v občini in da se ne nalagajo občinam nadaljnja bremena, ker morajo sicer prenehati z delovanjem.
Kakor je nepravilno in v škodo občin, ako se jim sredi leta nalagajo razne nove naloge. prav tako ni v korist celokupnosti praksa, ki je vpeljana v zadnjem času, da država kot nadzorna oblast kratkomalo črta proračune občin in banovin ne glede na potrebo. Priznavam pravo državnega nadzorstva nad občinami in je to nujno potrebno, ker se bi sicer moglo zg >d:tr. da posamezne občine gospodarijo preko moči svojega prebivalstva; toda to nadzorstvo mora biti stvarno in zlasti v današnji krizi se ne sme gospodarska stiska s črtanjem vseh mogc-čih postavk še povečavatL S tem. da se onemogočajo občinam razna dela, ker se črtajo brez potrebe razne postavke, ki so produktivne, se zmanjšuje ie kupna in davčna moč prebivalstva, kar je zopet v škodo države same. Država, banovina in občrna morajo skrbeti danes, da zmanjšujejo izdatke in olajšajo davčna bremena prebivalstva, toda črtati se morajo v prvi vrsti izdatki, ki se najlažje pogrešajo in ne segajo v gospodarsko življenje prebivalstva. V časih gospodarske krize morajo države, banovine in občine olajšati krizo s produktivnimi deli, ker privaten kapital to ne zmore v toliki meri. Zato bo treba tudi v tem oziru najti druga, pozitivnejša pota, ki naj omogočijo našim občinam, da bodo v resnici to. kar morajo biti. — glavna opora vsake državne uprave.
Dve5tf>ttil?j"onsko posojilo Zagreba
Zagreb, 14. marca. n. Mestni načelnik dr. Srkul.i je odpotoval v Beograd, da izposlu-je pri finančnem ministru dovoljenje za razpis kratkoročnega posojila v višini zOO milijonov dinarjev, kakor ie to sklenil občinski svet.
Promet na liški progi zopet prekinjen
Zasrreb, 14. marca. n. Zaradi snežnih me-težev v Liki je bil promet na liški progi zopet prekinjen.
Volčja nadfc^a v vrbaski banovini
Ban^aluka, 14. marca. n. Iz vasi čitinka je prišlo poročilo o strašni borbi kmetov s čredo volkov. Volkove sta mraz in pomanjkanje hrane prignala v vas. Bilo jih je okrog 20. ki ^o aapadii pse in jih šest raztrgali. Kmetje so nato rapadli volkove s. koli, štiri ubili, erega ujeli, ostale pa pregnali. Več kmetov je pri tem lažje ranjenih.
Žita hoče ostati madžarska državljanka
Budimpešta, 14. marca. C. »Reggel« poroča, da je bivša cesarica Žita r poročila po madžarskem poslaništvu v Bruslju budim-peštanskim oblastem, da vzgaja pri madžarskem državljanstvu zase in za svojo deco, čeprav bi morala to državljanstvo po držn' ljanslrem zakonu izgubui, ker živi že nad 10 let v inozemstvu.
Zagrebška vremenska napoved <tar<v.
Stalno, vedro, ponoči hladno, z m t raj megleno. — Situacija včerajšnjega dnp; Široka pro?a visokega pritiska, ki se raztesia pr«!-ko centralne Evrope in deloma tudi južne Evrope, razdeljuje barometrsko depresijo v dva dela Prvi prevladuje v severni Evropi, drugi pa nad Sredozemskim morjem. Pritisk je v splošnem narasel za 1 do 4 mm, najbolj na vzhodu manj na zapadu in v Primeriti. Temperature so znatno padle.
Dunajska vremenska napoved za toro**: Ne bo še spomladi, v dveh do treh dneh bo temperatura najbrž zopet padla.
Maši kraji in ljudje
V mariborskem lutkarskem tečaju
V sporazumu med predsednikom ZKD narodnim poslancem Spmdlerjem ter zastopnikom sokolske župe, strokovnim učiteljem Lavrenčičem, se je prejšnjo soboto popoldne pričel dvodnevni lutkarski tečaj. V mali dvorani Narodnega doma se je od blizu in daleč zbralo impozantno število prijateljic m prjateljev naše de-cc, da se poglobijo v bajni svet otroku priljubljene lutke. Od 89 udeležencev se je prijavilo 4-8 po ZKD, 41 pa jih je bilo od sa veznega tečaja, ki se pravkar vrši v mariborski Sokolski župi.
Kot zastopnik lutkarskega saveza v Ljubljani se je udeležil tečaja g. Joso Zidane. Njega in navzoče udeležence je v imenu ZKD pozdravil g. Robnik, za So-kolsko župo g. Lavrenčič. za Sokola v Studencih pa je izrekel dobrodošlico g. Lindtner.
S pozornostjo so sledili poslušalci nazornemu iu strokovnemu izvajanju g. La-vrenčiča o ustroju in ravnanju z lutkami vobče. Zlast' poučne, pa tudi zabavne so bile scenc, ki jih je uprizoril na na.jprimi-rivnejši način z ročnimi lutkami. Nato je g. Robnik sestavil model zložljivega odra ter dodal nekaj navodil o rabi lužene ža-govme. G. Z ciarič je po izročilu pozdrava lutkarskega saveza nudil poleg zgodovinskega razvoja tudi obilo praktičnih nasvetov glede odra in lutk. G. Pire je temeljito razpravljal o vzgojnem pomenu lut-ka-rstva, zlasti še o vlogi in vplivu mističnega bistva v malem Gašparčku. Sledilo je še ogledovanje lutk. Ob 20. pa se je ped vodstvom g. Ipavca udejstvovala na odru lutka-čarovnica, ki je s svojim sika-v:;n in hreščečim glasom začarala vse dolgonoge, bistrooke in debelušne gledalce.
Lilšan Karvey
in njen najnovejši partner elegantni kavalir, ki si bo mahoma osvojil vsa ženska srca naših deklet
Albach B etty
Isto je storil fotograf in jih je na svoji plošči začaral v slike.
V nedeljo zjutraj je vsa lutkarska družina korporativno odkorakala v Sokolski dom v Studencih. G. Lindtner, ki je prevzel vodstvo tega dela tečaja, je pozdraviti došle in po razvedbi na lutkarskem odru v Studencih podelil besedo tamkajšnjim strokovnjakom, ki so enako njemu v popolno zadovoljstvo tečajnikov dovršili svoja izvajanja: g. Kranc o samostojni zgradnji odra, o igrah in raznih scenah; g. Hočevar zlasti o Gašparčku, kako uspešno vzpodbuja in navaja deco k pozitivnemu delu in vsemu debremu; g. Ci-lenšek o sestavnih delih odra, njih dimenzijah in proporcu, notranjem ustroju cdra in lutk, ki po večini imajo svojega ust vari te Ija v osebi železniškega uradnika, gospoda Lajnšiča. g. Kavčič, mojster od ve-triha do kipa, od žage do čopiča, od grla do harmonike, pa o svojih mojstrovinah; nato še gg. Lindtner in Padežnik o elektrifikaciji odra, ki so jo strokovno in brez-h'bno izvedli sami. H koncu je »Obuti maček« vsem pričujočim upihal pod kožo tak glad. da so opustili pohod k lutkam pri Sokolu I v kadetnici in se pognali deloma za mestnim avtobusom, deloma za svojim nosom, da je fotograf prispel prepozno s svojimi slikami in da ni prišlo do običajne zaključne besede. Naj tega cenjeni udeleženci v svoji blagc4iotnosti nikar ne beležijo v črne bukve.	I. R.
Novinarski dem v Ljubljani
Ljubljana, 14. marca.
Kakor je javnosti že znano, se ie pred dobrim letom osnovala zadruga Novinarski dom, ki si je postavila nalogo podpirati gradbeno akcijo med svojimi člani, pred vsem pa zgraditi v Ljubljani novinarski dom. Ta je zamišljen kot zbirališče vseh kulturnih in drugih javnih delavcev in njihovih organizacij, ob enem pa kot glavno oporišče novinarske starostne preskrbe. Ves donos novinarskega doma bo namreč šel v novinarsiki perazijski fond.
Zadruga je imela v nedeljo v Ljubljani svoj redni občni zbor, ki je bil zelo številno obiskan. Poročila načelstva so podali načelnik g. Zeleznikar, tajnik g. Prun.k in blagajnik g. Seunig, predsednik nadzorstva g. Ribnika,r pa je predlagal načelstvu absolutorij. Zadruga ima že 61 članov 2 78 deleži po 1000 Din; med člani so tudi tri največja ljubljanska časnikarska podjetja. Gg. ban in ljubljanski župan sta obljubila zadrugi kar največjo moralno in vso. v današnjih razmerah možno mate-rljelno pomoč. Ker je postalo aktuafno vprašanje zazida ve kompleksa med Dunajsko cesto ter Gajevo in Puharjevo ulico, je zadruga prosila, naj ji mesto odstopi v Gajevi ulici del svoje, tam ležeče parcele. Slovenski novinarji trdno upajo, da bo občinski svet njihovi prošnji ugodil po vzoru mestnih uprav Zagreba, Beograda, Sarajeva in Novega Sada, ki so dala za novinarske domove na razpolago lepa, večinoma zelo dragocena stavbišča.
Po živahna debati o poročilih funkclo-
,;Robmzonadafi
v ljubljanski operi
Hcrve, s pravim imenom Florimond Rou-ger, ie 1. 1S54. otvoril v Parizu gledališče »Folies drainatiques«, kjer je uprizarjal igrice v lahkotni obliki starejšega vudvila. Poleg precejšnje doze satire, ki se je razpadla zlasti v času drugega cesarstva, so se v delih te vrste čedalje bolj širili parodija, cinizem in naposled _ dobro došlo dražiio — bolj ali manj duhovita pikanterija. Offen-bach je takšna dela razvil, razširil in začel ustvarjati one obilno poprane operete, ki so pa kmalu storile slavnega. n pr. »Orfej v podzemju«. j Lena Helena« itd Vendar pa je v Offenbachu žarelo hrepenenje po lepem in visokem, ki pa mu v tedanji težki dobi ni mogel dati duška ^ele ob koncu življenja ie ustvaril »Foffmannove pripovedke«, katerih lepoto pa ie odkrila stoprav poznega generacija. Do malega pozabljeni, da. preziram Offenbach ie oživel jn je danes zlata jama. iz katere črpajo razni prirejevalci vedno nove gla«bene zaklade. Tako sta E. VValther in G. VVinkler predelala tudi nekdanjo Offenbacbovo komično opero »Robin-son Crusoe« tekstno in muzikalno v »Robi nzonado«. ki kaže po muzikalni plati Offenbacha kot mojstra prijetno gracijoznib melodičnih spevov, gibčne fantazije, lahkega glasbenega izraza, kot duhovitega slikar-ia in dekornteria. kot norčavega, vendar ne zlega cinika in zasmehovalca Koliko ie v »Robinzonadi« izvirne Offenbachove muzi-ke. ne vemo. ker ie VVinkler imel na razpolago le nepopolni klavirski izvleček, vendar je stvar spretno prirejena; iz nie še veje Offeubachov duh in «til Instrumentacija pa je povsem VVinklerjeva. a se skuša prilagoditi Offenbachovim maniram. Je zanimiva in ponekod prav barvita Takisto je Walther prvotiii tekst popolnoma predelal ter ustvaril zlasti z drugim in tretjim ak tom malodane burlesko
Vsa zgodba je povedana v dveh. treh stavkih Spominja na? komične snovi iz mladinske literature »Dobrega kamerada«. Nevzdržna želja po prekmorskih dogodkih
žene Roberta na morju in ga naposled privede na otok med divjake. Sledi mu zaljubljena Alina. Pred smrtjo na ražnju reši suhe in oboje došlecev z zaklinjanjem iz kuharske knjige stric Ipo, ki je (prav tako v mladosti željan dogodkov) postal na otoku krepko oženjem" glavar ondotnih divjakov. Vsa zgodbica bi se dala stisniti v euo samo dejanje, kajti prvi akt je le nekak, skoraj nepotreben uvod k drugemu, v katerem bi se dalo vse razjasniti; končni akt je le kratek finale drugega, ne da bi bila nujno potrebna nova scena. Iz muzikalne plati pa bi bila škoda, če bi karkoli črtali. Prvi akt nudi nekoliko prav podjetnih arij in an-samblskih nastopov, v katerih se morejo zlasti mladostni pevci lepo uveljaviti. V ostalih dveh je mnogo kontrastne barvitosti, liubke živahnosti m lahke, opereti prav sorodne mnzike. »Robinzonada« sicer v našem repertoarju ne pomeni kdove kakšne obogatitve ali presenečenja, vendar je to nedolžno - zabavna stvar, ki utegne z lahkoto pomiriti razdražene živce. Razen gosp Janka in ge. Kogejeve je direkcija zaposlila v »Robinzonadi« naše mlade, a najboljše začetnike, kar se mi zdi prav modro in ze
10	vzgojno.
Pomorščaka Mac Farlana jn ustvaril gosp. Magol ič nad vsako pohvalo in v vsakem ožini dostojno. Njegovo ženo Estero je pela ga. Bernot - Golobova. Zelo škoda je, da so
11	doslej odmerjali le krajše uloge, v katerih njene izredne pevske vrline ne morejo priti do tehtnejše veljave. Alino ie gdč. Me-zetova podala tako presrčno ljubeznjivo, pevsko in igralsko tako presenetljivo izvrstno. da se je njenim izreduim teaterskim sposobnostim vzpričo začetnega dela kar čuditi Skrbno se je potrudila, da se izenači v sospevu z Golobovo in Mezetovo kot Suzi tudi ga. Ramšakova. Robertu gosp. Ivelje ne morem, vsaj igralsko ne. prav nič oporekati Moti me le pri petju negotovo izgovarjanje vokalov, zlasti vse vrste »e« mu delajo preglavico. Zal. da tudi nima še dovolj izenačenih glasbenih. leg: no, kaže se pa kot »azumno rutiniran in zelo uporaben odrski človek. Gosp. Rus, ki poje BunnJja. je zelo
narjev so se vršile volitve, pri katerih so bili v načelstvo in nadzorstvo izvoljeni vsi dosedanji člani, na novo pa v načelstvo g. dr. Fran \Vmdischer, predsednik trg. društva Merkurja in upokojeni generalni tajnik Zbornice za TOL.
Po občnem zboru zadruge je bil članski sestanek ljubljanske sekcije Jugoslo-venskega novinarskega udruženja. Predsednik g. Virant je poročal o pripravah za letošnji občni zbor, o snujočem se po-smrtnimskem fondu za novinarje »n o brezposelnosti med novinarji. O vseh vprašanjih se je razvil stvaren razgovor, ki je pokazal, da se člani strinjajo v vseh važnih stanovskih zadevah.
Drobne tragedije v snegu
Ljubljano., 14. marca.
Po tridnevnem neprestanem sneženju je tiha nedelja pričarala vremenski preobrat, ki se je v dravski banovini izvršil počasi, brez vsakih katastrof, dočim je povzročil v Srbiji strahovite poplave. Sneg se pri nas počasi taja, ker ne pritiska močnejši jug, ki bi sneg kar pojedal. Ponoči je nastopil zmeren mraz. Snežne plasti se ob krasnem sončnem vremenu polagoma znižujejo, zemlja se počasi in sproti napaja in reke kažejo šc vedno svoje podnormal-r.o stanje. Izkušeni vremenarji so mnenja, da pri nas ne bo n:kakih hujš h vremenskih nesreč, toda velika je nevarnost plazov po gorah. Zanimivo je. da smo davi v Ljubljani imeli — 10 C, a v Splitu -f- 10 C in v še južnejših krajih Dalmacije, tako v Boki Kotorski celo 15 C!
Hudo pokončanje je sneg z mrazom po-vzroč'1 med pticami in divjačino. Že pred )snegom so se pojavili v jatah leni škorci. Lačni so se škorci približevali naseljem; po redkem kopnem, še največ na cestah so iskali hrano. Skrivali so se po za-tiišj.ih. Mnogo jih je od lakote poginilo, a drugi so postali plen nenasitnih skobcev, ki so jih povsod sledili. Na Barju so lovci v nedeljo ustrelili 10 velikih skobcev, ki so pokončali tudi mnogo gladniih jerebic. Lovci, ki so v nedeljo zalezovali race po Ljubljanici, pripovedujejo, d:a so ob bregovih našli p>rav mnogo mrtvih in obnemoglih ščinkavcev in drugih ptičkov. Kar milo se je storilo v soboto ljudem na Kralja Petra trgu, pred justično palačo. Z-.ičuli so med sneženjem čudno žvrgole-nje. In na žicah so presenečeni uzrli ljubke lastavice. Revlce so se stiskale in frfotale s perotmi. Našteli so jih točno 101. Proti večeru so se porazgubile bogvekam v zavetje. Morda jih bodo sedanji toplejši dnevi obvarovali pred nesrečo. V okolici so se pojavili tudi drozdi. planinski in navadni. Tudi cipe so se vrnile iz toplejših krajev. V tivolsk:h nasadih so opazili nenavadnega gosta, ki je doma rz Rusije, pravega ga vrana.
Med zajčjim zarodom sta sneg in mraz napravila največjo škodo. Po izjavah izkušenih lovcev je prvi marčni zarod močno uničen. Po gozdovih pa je tudi mnogo trpela srnjad, a rodu ponosnih gamsov groze plazovi.
Težavno razkritje strašnega zločina
Beog-rad, 14. marca.
Pred šestimi dnevi so našli na Dorčolu v Beogradu v praznem vagonu na nekem skladišču truplo male deklice, ki je bila zadavljena in nad katero je bil izvršen, kakor je ugotovila komisija zločin seksualnega nasilja. Identiteto otroka so takoj ugotovili. Nesrečna deklica je bila 8 letna Danica, hčerka beograjskega čevljarja Črnogorca. Sestrica umorjene je izpovedala, da je prejšnji dan videla nekega neznanega moža, ki je nagovarjal njo, njeno sestro in še neke druge otroke, naj gredo z njim. Nesrečna Danica se je dala pregovoriti in od tedaj je niso več videli žive.
Za zločincem je policija najintenzivne-je poizvedovala vseh pet dni in ji je bil v edino oporo zaključek, da je moral zločinec prav dobro poznati veliko skladišče, kjer je izvršil svoj zločin, in pa vso okolico. Posebno natančno je poizvedova-
muzikalen pevec nekoliko votlega, neprož-nega glasu, toda prav zanesljiv; kreta se svobodno in smiselno. Center zabave in ve selja sta groteskni Jankov Ipo in Kogejeve okrogla Taniare. Oba sta kajpa, imenitna rutinerja in povzročata obilo smeha in radosti. Prav dobi a sta bila tudi zbor in ba let.
''•osp. F. Delak. ki je vodil igro kot gost, žal z dokaj nehvaležno »Robinzonado<:, ni mogel pokazati mnogo svojega režiserskega znanja, vendar je podal delo stilno, v vsakem oziru skladno in celotno. Podčrtal je vodilno, zabavno misel — rešitev iz nevarnosti s pomočjo kuharske knjige — kulinaričnimi amblemi in vlil v igro razgibano, naravno pulzirajoče življenje. Jako dekorativno so učinkovale vse tri slike Uljaniš?* va, polne zračnih dekoracij, ki so pripuščale igralcem nemoteno in neomejeno gibanja. Muzikalno se je gosp. Štritof opriiel dela z ljubeznijo in njemu lastno temperamentno živahnostjo in gre njemu v prvi vrsti hvala, da je »Robinzonada« dosegla prav ljubez-njiv uspeh.
Bilo ie kljub slabo obiskani premijert mnoco ploskanja vsem sodelujočim z režiserjem vred.
V nedeljo zvečer je svoje kratko gostovanje v naši operi z Josejein v operi »Car-men« zaključil gosp. Riiavec. Do vrha polna hiša je spremljala njegovo igro in petje z napeto pozornostjo do konca ter mu po vsakem aktu prirejala kar demonstrativne ova-cije, ki jih je seveda v največja meri tudi zaslužil. Da bi nas zopet kmalu obiskal!
—h
ROBERT LOUIS STEVENSON
e eden največjih angleških romanopiscev, čigar obsežno delo
tigraftCjen
pravkar izšlo v zaloSbi TISKOVNE ZADRUGE.
| la v bližini skladišča in takoj je postalo policiji sumljivo, da je pred nekaj dnevi neznano kam izginil eden od delavcev, ki so bili zaposleni v neki veliki čevljarski delavnici. Ta delavec je bil 49 letni Andrej Hincman, po rodu iz Temešvara. ki je delal pri raznih mojstrih že več let v Beogradu. Proti Hincmanu je bil sum vedno večji in policijski organi so ga iskali po vsem mestu. Včeraj so ga vendar izsledili in Hincman je v polnem obsegu priznal odvratni zločin. Vest o aretaciji je vse prestolnično prebivalstvo vzelo z velikim zadoščenjem na znanje.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, Če poskrbite za vsakdanjo izpraznjenje s tem, da popi jete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Poneverba v industrijski blagajni
Ljubljana. 14. marca. Državno pravdništvo je dobilo te dni od nekega ljubljanskega incijstrijskega obrata prijavo, da je njegov bivši blagajnik poneveril znatno vsoto denarja. Podjetje. ki je uvedlo revizijo blagajne in blagajniških knjig, je ugotovilo, da gre za primanjkljaj 120.000 Din, o katerih trdi, da si jih je prisvojil med tem že odpuščeni blagajnik M H.
Na podlagi prijave je državno pravdni-štvo odredilo aretacijo, ki je bila izvršena preteklo soboto popoldne. Ker je aretira-nec znana ljubljanska osebnost, ki se je zelo vidno udejstvoval tudi v javnem življenju, zlasti v gasilskih organizacijah. Je njegova aretacija vzbudila sploš-no pozornost in ie učinkovala naravnost s-enzncijo nalno. M. H. je bil odpuščen iz službe že pred meseci
Naši arheologi o starinah na Krškem polju
Liubljana, 14. marca. Glede na dopis pod naslovoma »Starine na Krškem polju, zanimive najdbe denarja iz rimskih časov«, objavljena v »Jutri!« 6. marca, ter »O krških starinah« (Ivo P.), objavljen v »Jutru« 12. marca, so nas naprosili ljubljanski zavodi Narodni muzej. Spomeniški ur-^d "n Arheološki seminar univerze kralja Aleksandra za objavo naslednje izjave:
Ker omenjena dopisa v izredni meri skušata v javnost zatrosit.i mucnie, da se naši za čuvanje arheoloških in drug;h spomenikov poklicani zavodi za take in podobne po;ave sploh ne ali pa le v nezadostni meri brigajo, poudarjamo, da so tt neodgovorni dopisi rojeni iz čistega ne-poznanja razmer. Že od leta 1929. dalje raziskuje Arheološki seminar univerze Kralja Aleksandra v Ljubljani pod vodstvom prof. Hr. B. S;r:c -om^ antični ka-sfel v Gradišču pri Veliki Malcnci (glej Glasnik imiz. društva za Slov. X., XI. letn.), ki ga je prevzel v lastnino in čuvanje Narodni muzej v Ljubljani in ki se o n iem pripravlja večja celotna publikaciji. Po nadv-se zaslužnem zanimanju gg. M. Tomazina :n Martina Plefcrskega v" Cerkljah pa je lansko leto isti senvn.ir raziskal rimski zavodovd v Izviru pri Cerkljah pri Krškem, o čemer poroča letošnji, XII. letn:k omenjenega »Glasnika«.
Ni torej res. da ni vzpodbude od me-rodaijnih čini tel je v, nasprotno je res. da ed'no merodajni čini tel j>ii delajo in raziskujejo vprav Krško polje tako, da bodo tudi zanamci imeli o njegovi zgodovini /nmstveno pravilno sliko.
Vse to sc seveda more vršiti le v okviru sredstev, ki so na razpolago in ki velevajo, da se najprej raziskujejo zgodovinsko važni spomeniki (Gradišče) in potem zlasti taki, katerim preti nevarnost Tazpo-da (vodovod v Izvira), ne morejo pa priti pri tem toliko v pošte v manjše najdbe (kakor so ravno razni grobovi), ki so kot one po opisu v »Jutru« z dne (». marca navadnega značaja. Seveda pa je treba poudariti tudi njihovo važnost in pribiti, da
Marcev zvezek „Ljubl]. Zvona"
jo skušajo omenjeni dopisi fiksirati v čisto napačnem smislu.
Podpisana zavodi zato poudarjajo, da je v primeru takah najdb kakor so v »Jutru« omenjene, dolžnost najditeljev, da po zgledu omenjenih gospodov iz Cerkelj vse in vsakršno najdbo javijo enemu izmed teh zavodov, da dalje ustavijo, čim se naleti na take priče nekdanjega življenja, vsako nadaljnje nestrokovno raziskavanje in samolastno razkopavanje dotičnega kraja ter počakajo, da eden izmed omenjenih zavodov mesto strokovno preišče in najdbe znanstveno zabeleži. Kajti treba je razlikovati med kopanjem in kopanjem, prt čemer poudarjamo, da računi o za služnosti različnih arbeologov-samnukov Kušlia-nov. Pečnikov in podobnih za domačo arheologijo, kakor tudi o njihovi ljubezni do predmeta in zgodovine še dolgo niso sklenjeni. Treba si je n nr. ogledati samo dopis dunajske Osrednje kom s:je za varstvo spomenikov z dne 2S. novembra 1899. št. 1929, na vodstvo liubljanskega muzeja, pa se bo tako »idealna Ljubezen« do stirin pokazala takoj v precej drugačni luči.
1 v primeru Pečnikovih i Kušljf.novih i vseh podobnih razkosavanj je treba pri-b ti vrhovno načelo: 1. da moralo odnosno bi morali biti arheološki predmeti, kjer ni strokovnega raziskovalca, za vsakogar, tudi za lastnika dotičnega zemljišča, nedotakljivi, in 2. da jc zemlja najboljši kun-servator.
Navedeni zavodi niso nasprotni ideji lokalnega muzeja, seveda pa bodo zahtevali, da se bo nad tem muzejem, če se kdaj ustanovi, vršila znanstvena kontrola. Prva naloga takega muzeja pa bi bila seveda sproti obveščati centralne ljubljanske zavode o najdbah ter preprečevat' razpečavanje najdb v popolnoma nedostopne in največkrat nekontrolirane privatne lasti, ki so po vsej praksi te tradicije največji škodljivci našega zgodovin-sko-znanstvenega <te!a. Dalje naj bi !okai-ni muzej tudi preprečeval, da postanejo take najdbe v primeru dražjih kovin n podobnega predmet špekulacij, spr č-j katerih morajo za to p-»kl:can' zavodi potem resignlrati na zgodovinske spemenike. Prav tako naj bi taka naprava skušala onemogočiti vsako širjenje neprav':hj;h vesti kot sta baš omenjena dopisa, ki v njih mrgoli znanstvenih netočnosti, /ato pa naj bi v lastnikih zemljišč in najub budila zavest resnične odgovornosti do naše zgodovine in naš^h zanamcev ter tako pomagala reševati, kar se da Še rešiti. Kajti dokler ni za te male najdbe na razpolago zadost-iiejših sredstev, vrše taki dopisi samo lo škodljivo delo, da navajajo privatno podjetnost k nikonvur odgovornemu ickanUi i u p reč es> t emu uničevanju.
V glavnih vlogah najboljša svetovna pevca, člana newyorške Metropolitan opere
Lawrence Tibbett Grace Moore
Največji užitek! Krasno in nepozabno !
Ob 4., V48 in 9'4 zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.

Lbb
j
Pravkar je izšel marčev zvezek revije -Ljubljanski Zvonar.
Na uvodnem mestu je objavljen začetek potopisa pisatelja Juša Kozaka >Dvajset dni v Evropi«. Pisec namerava v moderni potopisni obliki obdelati svoje lansko popotovanje v Holandijo. pri čemer ga je vodila pit preko Nemčije in na povratku preko Francije.
Zaključuje se novela ameriškega pisatelja slovenskega rodu Louisa Adamiča 2>Uganka« (izšla v prevodu O. škerljeve).
Lu dvik Mrzel je prispeval za to številko štiri nove črtice, prav za prav pesmi v prozi: »Večer«, 119-52»Pred poslednjim kantonom* in »ArestanK.
Ivo Brneič je povodom knjige »Blago čara Radovana« spisa! članek o srbskem pesniku Jovanu Dučiču.
Leposlovno vsebino tega zvezka še izpopolnjujeta prozi »Tramvaj: (Jože Kranjc) in >Pomladna nedelja« (France B+vk).
Iz pomembne knjige francoskega kritika in esejista Benjamina Cremieuxa ?lnquietu-de et Reconstmctioru je A. Debeljak ihksIo-venil uvodno poglavje o duhu povojne književnosti.
Prijatelje stare književnosti bo zanimal prvi slovenski prevod Evr-ipidovt« satirske drame »Kiklop«, ki ga je pričel v ?T.jnb1ja>i--«em vv c n u < objavljat, znani prevajal««: iz antičnih slovstev dr. Fr. Brsdač.
V Obzorniku je priobčen članek L. M r žela z naslovom »Srečko Kosov<T in miada generacija«. Anton Ocvirk poroča o Grumovem ^Dogodku v mestu Gogi* in Maurieea Ro-standa Vesti« v ljubljanski drami.
Književna poročila obravnavno te te tmve Ivniige: Jožeta Rusa »Kral'i dinastije Sve-vladičevc (dr M Kos), Franceta Bevka »Stražni ognji« (V Košak). Ivana Laha »Sig-movo maščevanje« (V Košak). Župančičev prevod O' Flahertyieve »Noči po izdaji« (J irezeli) in VVolkerjevo »PravtjVe* (Marja Boršnik) Zvezek zaključuje Kogojevo pomočilo o ljubljanskih koncertih.
»Ljubljanski Zvon, stine na leto 120 Din (plačljivo tudi v obrokih) m se naroča pri Tiskovni zadrugi. Ljubljana, Šelenb .rgova ulic* i>.
Dr. Dvornihovič o Goetheju
V Beogradu, sredi marca.
Naš priznani fi:ozof dr. Vladimir Dvorni-kovič je nedavno otvoril v prestolnici ciklus svojih predavanj. Pred dnevi je predaval o B. Spinozi, ie dni pa je o Goetheju kot človeku. pesniku in mislecu. Kakor običajna, je tudi tokrat privabilo Dvoniikovičevo predavanje obilo poslušalcev iz vseh v.>i beograjskih intelektualcev.
Predavatelj je označi! Goetheja /:i človeka, ki je do visoke virtuoznosti kulti "iral predvsem svojo o»»d>n;i>i. Zato Goethejevo delo v luči sedanjosti ni neposredno sui-ij.i'-ii« akcentu i rano, kakršna so dela sodobnikov na kulturnem in umetnostnem področi.i. Čeprav po rojstvu Nemec, je bil najširši kf zmopolit in kot tak sioji v svetovni literaturi kakor vrh nad vrhovi. Potovanje na ju j v Italijo je Goetheja heleniziralo; edino tam je našel dovršeno književno obliko in harmonijo. Iz romantika j£* Goethe postal har-monizirani Grki Kot človek jo Goethe hi-!»••• Irofiral moškega v vsakem o/iru. ?.;>to je. trj>el za — hipererotizmom. V primeri z, vseslovanskim Dostojev.>kim (genij zla) smatra Dvornikovič Goetheja za genija dobre-jra. Nadalje je predavatelj ovrgel trditve posameznih "skritikov: Goetheja, češ da med 1. in 2. delom njegovega Fausta ni kontinuitete in da tvori osrednjo (tako rekoč edino ) moč Fausta le zgodba n Marjetici. Dvornikovič priznava samo s»til<ko neenotnost Fausta (formalno estetska «1ran). drugače na ie Faust v književnem smislu dovršena projek-ci a celotnega Goethejevega žl -ljvtija in r-h-enem sinteza romantičnega in klasičnega (r.elenskega) Goetheja. Faust in Mefisto sla er. sar.i Goethe5
Goethe ^e je tudi mnogo bavil z znsno-ctjo (razprave o barvah, goologiii in ir.). V vsakem detajlu Goelhe vidi in zajame ve^ »t: ni verzu mS te strani je bil eden največjih panteistov!
Pred dnevi so izšle v založbi (leze Kolma Goethejeve »Lirske pesmi« v prevodu V«j!i-mira Zivojinoviča in s predgovorom dr, Schmausa. Knjiga obsega XV. in 159 strani in stane BO Din. Tako prispeva tudi B^j-grad svoj del k stoletnici velikega Goetheja
—Až,—
Domače vesti
*	Dom kralja Petra v Banji Luki. Odbor za gradbo spomenika kralja Petru Osvoboditelju v Banji Luki se je preteklo l.ede-Jja sestal na sejo. Odbor razpolaga sedaj z gotovino 1,200.000 dinarjev. Storjen je bil sklep, da se letos razpiše natečaj za izdelavo idejne skice Doma kralja Petra. P'rva nagrada znaša 10.000, druga 6000, tretja 4000, dve pa po 2500 dinarjev. Spomenik velikemu pokojniku se bo postavil v obliki doma. Gradbeni stroški bodo znašali približno 1,600.000 dinarjev. Gradbena dela se bodo pričela pomladi
*	Vojaške vesti. »Vojni l>:st« objavlja številne izpreme-mbe v naši vojni mornarici. Xa službovanju na kr. brodu ^Du-orovn>k« so odrejeni: poročnika bojnega broda 1. razreda Karel Levlčnik in Oskar Jeglič, poročnik korvete Franc Valentin-čič, intendantski kapetan 1. razreda Joža ž uran in sanitetni poročnik dr. Jožef Kloin; poročnik korvete Ivan Osterc na torpiljerki >T Iz, poročnik fregate Vinko Hudeček na torpiljarki >T 5«, poročnik korvete Oton Lubec na torpiljarki >T 8«, poročnik fregate Alojz škufca na podmornici »Osvetnik*, poročnik fregate Sava Salmič na kr. brodu jGaleb«, strojni poročnik Ivan Macele v vojnopomorskem oddelku pomorskega arzenala, poročnik fregate Jože Kvac pa kot hidropilot pri 20 hidroeskadrili. Penotni kapetan 1. razreda Josip štengl je prideljen na službovanje komandi celjskega vojnega okrožja, pehotni kapetan 1. razreda Ljudevlt Poga-čar kot komandir 9. četi pehotnega polka kraljeve garde, sanitetni poročnik dir. Avguštin Rutar je imenovan za zdravnika pri 43. pehotnem polku, državni mojster-klju-čavničar, uradnik III. kategorije Anton Bodna.r pa je trajno upokojen. Inženjer-skemu poročniku Alojziju Božiču je odobrena ženitev z gospodično Rudolfino Horvatičevo, hčerko trgovca v Veržeju v dravski banovini.
*	Dr. Baltič upokojen. S kraljevim uka zom je upokojen državni svetn'« -7 ar. Vilko Baltič. Kralj ga je obenem odlikoval z redom Jugoslovenske krone III stopnje.
*	Manifestacija za mir in razorožitev. V Beogradu se je v nedeljo dopoldne, po inicijativi 'uige žena za mir, vršila javna manifestacija za mir in razorožitev. Akademik Jovan Žujovič je otvoril manifestacijo ter se najprej spominjal velikega mi-roljuba Aristida Brianda. dekan pravne fakultete dr. Mileta Novakovič pa je poročal o delovanju konference za razorožitev v ženevi. Govorili so še nekateri drugi govorniki, naposled pa je bila prečitana. in sprejeta resolucija, ki bo predložena konferenci za razorožitev v ženevi.
*	Sijajna prireditev za slovenske brezposelne v Ameriki. Clevelandski dnevnik »Ameriška Domovina« je 21. februarja v Slovenskem narodnem domu izvršil lepo prireditev v korist slovenskih brezposelnih. Xa prireditvi se je zbrala vsa številna slovenska naselbina. Velika dvorana Narodnega doma je bila zasedena do zadnjega kotička. Nekako deset minut pred začetkom prireditve je dospel tudi novo izvoljeni clevelanuoki župan g. Ray Miller s soprogo. Orkester pod vodstvom dr. Lav-šeta je bil	"n in kvartet slovenskih pevovod.il Zor Perdana, Kogoja in Ra-karja je žei aplavz. Pred koncem priredit* p je a. >.cija pozdravila župana v slovenske.A in angleškem jeziku, župan je stopil na oder ter v slovenskem je» ziku izpregovoril: »Bratje, dober večer!« Občinstvo je na pozdrav odgovorilo z viharnim aplavzom. Večer je prinesel 126S dolarjev dohodkov in lepo število siromašnih slovenskih rodbin bo dobilo za več tednov potrebno prehrano.
*	Smučarski tečaji v Domu Ilirije v Planici so podaljšani. V dnevnikih se je pretekli teden objavila premestitev smučarskih tečajev iz Planice v Triglavsko t-> gorjo. Zaradi letošnje pozne zime in izrednih snežnih razmer, ki so nastopile po gornji objavi, se je sklenilo podaljšati r Domu Ilirije v Planici tečaje tja do velikonočnih praznikov. V Planici leže ohranjene vse plasti v teku zime zapadlega .mga, ki tvorijo poznejšim padavinam trd,;o -.n sigurno podlago. Ugodne lese okoliških terenov izkazujejo 20 cm pršiča na ],oI-meterski podlagi. Torej idealne snežne rtrilike kakor sred.i najtrdnejše zime. Pri tem pa sije v opoldanskih urah to.Vo pomladansko sonce. Kdor se hoče nenad.o .*o-van in v miru naučiti lepega belega sper-ta ter se naužiti vseh krasot pozne zime, naj izkoristi ugodno priliko ter pobita v objem višinskega sonca. Po nosrj izdelanem programu se prično smučar siti "-graji pod vodstvom ing. Janka Janše na Triglavskem pogorju s 15. aprilom.
*	Dostavek. V nedeljskem članku o naši potopljeni plodni zemlji vstavi pod odstavkom: Na deželno kulturni razstavi v Berlinu... naslednje: Posebno Nemčija dela na to. da kolikor mogoče skrči uvoz poljedelskih pridelkov, ki znaša sedaj okoli 2 milijardi RM. Saj imajo v programu, da meliorirajo zemlje v skupni površini 13 milijonov ha, od tega odpade na šotno-barjansko-zemljo 2.250 000 ha. Zadnje čase so zbrali podatke glede melioracijskih del iz vseh provinc, da si tako sestavijo program za izvršitev velikih melioracijskih del.
*	Nova telefonska centrala v Splitu. Ministrstvo za gradbe je odobrilo kredit za gradbo poslopja primorske direkcije pošte in brzojava v Splitu. V zgradbi bo nameščena nova telefonska centrala za mesto Split. Deio se prične takoj, tako da bo Split ob koncu julija že imel novo telefon-
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Ste^dkt- za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 8. temperatura 4 relativna vlaga T
5. smer in brzina vetra. 6 oblačnost t_10
7. vrsta padavin, 8 padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo oa1-višjo. dru<e najnižjo temperaturo.
14. marca.
Ljubljana 7., 770.2, —8.2, 95, mirno, megla, —, —: Maribor 7., 769.1, _10.7, 77, mirno, megla.	Zagreb 7.. 769.9,
—10. 90, mirno, megla, —, —: Beograd 7.. 770.1. —5.0. mirno, megla. — Sarajevo 7., 770.1. —6.1. 87, ENE2. 9, _, Skoplje 7., 768 4, 0 0. 94. ESE. 10. -,
Temperatura: Ljubljana +3.0. —9 2; Maribor +2.4, —11.0; Zagreb —11.0; Beograd + 0.4, —10.2; Sarajevo —7.2; Skoplje 0.0.
Solnce vzhaja ob 6.16, zahaja ob 18.4; luna vzhaja ob 3.44, zahaja ob 1.3.
slro centralo tipa >BC«, katero je nedavno imel Beograd, s kapaciteto za 1000 naročnikov.
» Uradni dan Sresksga gremija t gov-cev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju bo danes 15. t. ia. v Ko-
gatcu v posebni sobi kavarne g, Sporna od 3 do 12.
*	Novi grobovi. V Trstu je umrla gospa Karo lina Lisec v čestiti starosti 79 let. — G. dr. Jožefu Jakši v Ljubljani je umrl sin Jošt in ga bodo jutri ob 10. položili k večnemu počitku. _ V petek je umrla v Ljutomeru ga. Alojzija Velnarjeva. soproga mizarskega mojstra. Dosegla je 76 let, dasi je že dolga leta bolehala ter 4 leta bila priklenjena na postelj. Podlegla je srčni kapi. Vzgojila je v svojem dolgem življenju šest otrok. Najstarejši Franc je postal žrtev svetovne vojne, Josip je bil dobro-voljec v Rusiji in je zdaj sreski šolski i -ferent v Murski Soboti, Anton pa je prevzel doma obrt; izmed hčera je Ma.rija učiteljica in s r prog a jetniškega ravnatelja Vrabla v Mariboru, Oenovef?, je bila poročena s trgovcem Brumnom v Murski Soboti, najmlajša Mojnika pa gospodinji doma. — Na Kapju je umrla po kratki bolezni v starosti 21 let kinetska liči Katarina. Ba-bičeva. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Sejmi. Kramarski in živinski sejem v Zagorju ob Savi bo na cvetni četrtek 17. t. m. živinski sejem v Žužemberku, ki bi se imel vršiti na cvetno soboto, bo letos v sredo 23. t. m.
*	Mohorjeva družba v Celju je začela izdajati Detelove zbrane spise v redakciji prof. šolarja. Prvi zvezek je dotiskan. Obsega skupno 504 strani in stane vezan v platno, v lepi opremi, v subskripciji do 15. aprila t. 1. le 75 Din. Za vsako javno, šolsko in zasebno knjižnico gotovo knjiga, ki je ne morete pogrešati. Subskribira se v Celju (Mohorjeva d.ružba) po dopisnici, v Ljubljani pa pri Novi založbi.
*	Poziv. Feliks Gradišnik, rojen 7. maja 189S v Sv. Petru pri Mariboru se naproša zaradi važne zadeve, da pride v trgovino Antona Podlaha, Maribor, Orožnova ulica 8. Kdor pove točen naslov, dobi nagrado 100 Din.
*	Ne sme v krčmo. S sodbo okrožnega sodišča v Novem mestu je izrečena prepoved posečanja krčem Kastelicu Antonu, rojenemu 1901 na Mirni, oženjenemu trgovskemu sotrud.niku na Mirni št. 44, za dobo od 8. januarja 1932 do S. januarja 1932.
*	Izgon iz Francije. Kakor poročajo sJu-gcslovenske pariške novine«, je francoska vlada odpovedala gostoljubje ter izgnala iz Franc.ije naše državljane Ivana Koče-varja, Antona Slugo in Ivana Lešnika zaradi slabega vedenja in komunistične pro-pajrande.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
*	Kupujte Ciril-Metodove velikonočne
razglednice. Podpirajte CM družbo in domača podjetja!
*	Kranjske klobase — najfinejše. Marija Urbas nasl., Ljubljana, Komenskega 16.
Iz Lfubljane
u— j>Dve srci — en utrip« — nova filmska opereta. Zopet pride v Ljubljano film, prav imenitne vsebine, poln veselja, petja in muzike, film takega formata kakršen se rodi vsako leto le po eden. Najnovejša Ufina opereta j-Dve srci — en utrip« je film kakršnega si občinstvo že dolgo zopet želi po sijajnih filmih >Dve srci v taktu«, >Valček ljubezni«, »Ljubavni regiment« itd. življenje, petje, dovtipi, ples, ljubezen, sladka godba, izvrstni novi šla-gerji vsa to preveva ves film od početka do konca.. Skratka film, katerega bo publika gledala z največjim navdušenjem zlasti zaljubljena srca se bodo pri tem sporedu spajala v en sam utrip sreče in zadovoljstva. Za danes opozarjamo občinstvo le na. to, da je opereta »Dve srci — en utrip« sijajen film, ki je žel v Pragi, na Dunaju in Berlinu ogromen uspen in da bo tuli ljubljanska publika imela z njim velik in že dolgo zaželjen užitek.
u— Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva bo imela danes 15. t. m. šesti redni sestanek. Predaval bo profesor g. Srečko Brodar o novih izsledkih iz Potočke zijalke na Olševi. Predavanje, ki ga bodo pojasnjevale številne staioptične slike, bo ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Člani in prijatelja društva in sploh vsi, ki se zanimajo za raziskovanje domačih krajev, najvljudneje vabljeni. Vstop prost.
u— Tyrševa ulica v Ljubljani. Ljubljanska sokolska župa je naslovila <aa mestno občino prošnjo, naj se ena važnejših ulic v Ljubljani imenuje po ustanovitelju so-kolstva dr. Miroslavu Tvršu. O prošnji bo sitlepa! občinski svet.
u— Znižanje cene plinu v Ljubljani. Prejeli smo: Na eni zadnjih sej upravnega odbora mestne plinarne se je sklenilo, omogočiti uporabo plina za centralno ogrevanje prostorov in pa za pripravo tople vode v centralnih napravah za celo poslopja. Cena plinu v to svrho se je določila na 1.40 Din za cbm. Ta cena je tako nizka, da nižjih cen ne pozna niti Dunaj, kjer je plin priznano cenen. S to ceno je omogočeno rabiti plin za centralno kurjavo v malih vilah Kakor t.udi v velikih stavbah. Preuredijo se lahko tudi stare naprave za centralno kurjavo s tem, da se vmontirajo pod kotle plinski gorilci, pri novih napravah pa je priporočljivo, da se postavijo že takoj specijelne aparature za plinsko kurjavo. Pri tej ceni plina so stroška kurjave enaki stroškom pri kurjavi s koksom ali premogom. Posestnik take naprave pa ima le večjo udobnost, ker odpade vsako delo pri kurjenju in čiščenju kotla. Ker je pri kurjavi s plinom omogočna točna regulacija temperature v podzemskih sobah (lokalih) in se to reguliranje vrši popolnoma avtomatično, predstavljajo plinske centralne naprave višek udobnosti. Proračune in detajlna pojasnila daje radevolje ljubljanska mestna plinarna. Precej pritožb gospodinj je bilo Izrečenih tudi glede tarife za porabo plina. Posebno mali konsumeriti se pritožujejo, da je plin pri malem me sečnem konsumu (pod 15 cbm mesečno) predrag. Tudi temu nedostatku odnosno tem željam gospodinj bo ugodeno v najkrajšem času. čim bo v obratu nova peč, ki bo dajala boljši in brezhibno očiščeni plin, se bo izpremenila tudi tarifa za porabo plina. Stranke bodo dobivale močnejši in boljši plin po ugodnejši ceni. Peč bo
JTAS GMPE!
VABUJTG SC S
f&tmTiavin*
f nuniAMi
OocD' ."O OO	',r.. .... B	0O"*—. "I, ■ Ot, O • .O .V".	■ftfffj <93f
v obratu najbrže meseca septembra letos. Tako bo ustreženo tudi tem ne popolnoma neupravičenim željam. Ljubljanska mestna plinarna.
u— Amaterska pokrajinska fotografija
je zavzela v zadnjem času pri nas jako široke dimenzije, kar je pa tudi v logični zvezi z velikim razmahom turistlke zadnjih let. Ni pa še dolgo temu — morda 25 ali 30 let — ko je bil s foto-kamero oboroženi turist redka, osamljena prikazen. Povsem umljivo. Sedanja črno-bela umetnost je tedaj bila zavita v plašč skrivnosti, da, še celo nekaj »čarovniškega« je re-davno imela fotografija na sebi. Vojna, zlasti pa povojna doba je tudi tu povzročila velik preobrat. Turisti in izletniki, ki so iskali razvedrila in preroditve v naravi, se polagoma niso hoteli več zadovoljiti samo s »svežim zrakomt, katerega je bilo pri povratku v mesto itak zopet konec, dni so se hoteli okoristiti s trajnejšimi užitki in spomini na izlet. V to svrho jim je izvrstno poslužil fotoaparat, katerega je industrija v taki dovršenosti in izbiri postavila na svetovni trg. Toda znano je dejstvo: tudi fotografiji se je treba priučiti! Poleg dobrega aparata je potrebno tudi gotovo znanje za dosego dobrega posnetka, kajti ta je odvisen od najrazličnejših činiteljev, kakor: od pravilne osvetlitve plošče, izbire materi jala, uporabe ru-menice, pravilnega kopiranja ali povečanja, da omenimo samo tehnično stran fotografije in se re spuščamo v estetično, ki je problem zase. Upoštevaje vse te okolno-sti, ki znatno otežkočajo amatersko fotografijo in zasledujoč smoter, da pride naša pokrajinska fotografija tudi po kvaliteti do dostojne višine, je sklenil Turi-stovski klub >Skala« prirediti več zadevnih predavanj, h katerim ima vsakdo svoboden vstop. Eno izmed teh predavanj se bo zopet vršilo v četrtek 17. L m. ob 20. v veliki dvorani hotela >Union«. Predavanje bo izpopolnjeno z novimi diapozitivi, katere bo prijetno pojasnjeval znani amater g. Kari Koranek. Odbor T. K. Skale.
Velika noč na Ratra
Hotel — penzion Zagreb
Odlična preskrba z vsemi taksami Din 55
do 65 — Brzojavi: Zagrebhotel Rab.
u— Mestni fizik g. dr. Mavricij Rus bo
jutri ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval v okrilju Sadjarskega in vrtnarskega društva kot šef našega tržnega nadzorstva o sadju in povrtnini na našem trgu. Predavanje bo predvsem zanimivo za pridelovalce in prodajalce sadja in zelenjave, ker bodo čuli smernice, katerih vrst povrtnino naj goje •in kako naj jo prodajajo, razen tega bodo pa izvedeli tudi mnogo novic, kako bo v bodoče naš trg z zelenjavo in sadjem urejen, a ostalo občinstvo ee bo preverilo, kako tržno nadzorstvo deluje na to, da dobimo na trg čim največ dobrega in zdravega sadja in vseh vr-st ipovrtnin, ki naj bi jih pridelali domači vrtnarji in sadjarji. Vstopnine ne bo.
u— Predavanje za fotoamaterje. Pred kratkem se je vršilo zanimivo predavanje o današnji fotografiji, ki je privabilo velik krog ljubiteljev te lepe umetnosti. Kot nadaljevanje te nad vse zanimive in skoroda neizčrpne teme nam bo znani fotoamater, g. Kari Koranek z Dunaja priredil pod okriljem TK »Skale« 17. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« ob 20. nov večer ter podprl svoja izvajanja z novimi krasnimi diapozitivi. Opozarjamo že danes vse amaterje na to prireditev, ki bo nudila vsakomur mnogo pouka in novih pobud. Vstop prost.
u_ Mestna občina in agrarna reforma.
Mestna občina se je svoječasno obrnila na pristojno oblastvo s prošnjo, da bi se ji dodelili deli veleposestniških kompleksov (Bora, Wind i schgraetz itd.) v last. Svo'o prošnjo je utemeljevala s tem, da potrebuje mnogo kuriva za urade in siromašne sloje kakor tudi mnogo stavbnega lesa. Sedaj je občina prejela rešitev, da je prošnja odklonjena. Ugodnejše rešitve so prejele nekatere okoliške občine, ki so jim bili dodeljeni gozdni kompleksi.
u_ II. interna produkcija gojencev ljubljanskega drž. konservatorja bo v če trtek 17. t. m. ob 6. pop. v Filharm>niči: dvorani. Na tej produkcija nastopijo gojenci Fratnik Štefanija in Pianecki Zoran rz šole prof. šlaisa, Jug Marija iz šole prof. Antona Ravnika, Hribar Lado in č.impa Slava iz šole ravnatelja Hubada, Hra.; >-vec Silva iz šole prof. Janka Ravnika, Pianecki Zoran iz šole prof. Jeraja, De-nelj Albert iz šole prof. šlaisa, šaplja Božena iz šole prof. škerjanca, Krmpotič Ivan iz šole prof. ge. Foedranspergove, Mucha Božena iz šole prof. ge. šmalc-švajgerje-ve in Bajde Oton iz šole prof. Emerika Berana Posamezne gojence bodo spremljali na klavirju Krmpotič Ivan, Lipovaek Marijan, Lubec Roza in Gallabia Reinhold. Začetek točno ob 6., vstop prost. Ravnateljstvo vabi starše in prijatelje na obilen noset.
V dobi napredka napravi človek, ki ne neguje svojih zob, dvojno slab vtis, dnevno čiščenje z odlično osvežujočo Chlorodont zobno pasto ne stane mnogo. Tuba Din 8.—._____
u— Centralni šolski vrt. Mestni ekor.o-mat je lani napravil okoli centralnega šolskega vrta v Trnovem 500 m dolgo ograjo. Polovico vrta je doslej upravljal in urejeval šolski upravitelj g. Kobal. Ker ni zaradi reduciranega proračuna na razpolago dovolj kreditov za posebno upravo vrta, je zato poverjena mestna vrtnarija, da ga upravlja in urejuje. Mestna vrtnarija bo dala vrt šelam na razpolago. Na vrtu pridelana zelenjava se bo oddajala mestnim humanitarnim zavodom, v prvi vrsti zavodu za onemogle v Japljevl nllel.
u— Klub jugosloven£k?h primorskih ukr denvkov v Ljubljani. Opozarjamo ponovno članstvo na II. redni občni r,hm\ ki bo jutri, 16. t. m. ob 20. v prostorih Preporoda. Udeležba obvezna. G<j. starešine vljudno vabljsni.
u— JNAD »Jadranc. Drevi ob 20. se bo vršil redni članski sestanek s predavanjem g. profesorja Rudolfa o prezanimivd temi:. Nezaposlenost in invazija tujcev pri
• nas. Ker Je ta problem že danes jako pereč, a obeta preiti v še komplkiiranejšo fazo, smo trdno uverjemi, da se bo uaše članst-.o v polni meri zanj zainteresiralo. Ne pozabimo, da trpi zaradi tujcev škodo predvsem mladi inteligenčni naraščaj.
u_ XXV. redni občni zbor JNAD Jadrana« se bo vršil 17. L m. ob 20. v društveni čitalnici z običajnim dnevnim redom. Ker bo debata o točkah, izntšeniu med slučajnostmi, gotovo zammva, pozi vamo odbor, da se članstvo v lastnem interesu občnega zbora sigurno udeleži
u— »Tabor« — pevski zbor. — Danes ob 20. skupna vaja moškega in ženskega zbora v dvorani pri »Levu*;. Pridite točno.
u— Jugoslovenski akademski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, prosi tovariše in tovarišice, da do 17. t. m. brezpogojno plačaio članarino za letni semester (40 Din) in to med 11. in 12. dop.
u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. bo skupna vaja vsega mešanega zbora.
u— Za brezposelne. G. sodnik dr. Arnošt Kooe in tovariši so darovali kot sk.omen prispevek za delavce na Javorniku, ki so brez zaslužka, 50 Din.
u— Razni poškodovanci. Služkinja Metka Stanovnikova iz Oražn-r e ulice je imela včeraj dopoldne opravka na Tržaški cesti. Ko je hotela prekoračiti cesto je bila premalo urna. Zalel ;o je tramvajski voz in ji je zlomil levo ključnico. Delavčevo ženo Ivanko SuihadoiniKovo iz Rožne doline je nekdo podrl pred domačo hišo ter si je zlomila levico. Ivam Magaina, soproga upokojenega strojevodje v Zalokar-jevi ulioi 10. je včeraj lopo": iti« doma lakn nesrečno padla, da si je zlomila levico čevljarski pomočnik Iva.n Strniša iz Trži ča oa si je pri padcu z' mi ' levo nogo. Na Umu je neznana berači-ji vrg a v 11-ltt-nega sina posestnika Franca Sinčiči po-Jt-no in mu hudo poškodovala levo eko. Vsi poškodovanci se s Iravijo v splošni bolnici.
u— Vpoštevajte uradne organe! Pred sodnikom poedincem dr. Kobetom je bil včeraj obsojen neki ljubljanski mesar na 300 Din denarne kazni, eventualno 10 dni zapora, ker je 30. decembra lani sunil od sebe mestnega slugo Martina Vinkoviča, ki je imel nalog, zarubiti ga zaradi neke neplačane globe v znesku 89 Din. Mesar se je sicer izkušal izgovarjati, da ni vedel, da je sluga izvrševalni organ, toda ni nič pomagalo, ker je sluga striktno potrdil dejanski stan.
u_ Pretep med delavci. V magistratu!
veži je včeraj med opoldanskimi urami nastal zaradi neke malenkosti prepir med skupiaio delavcev. >Iz prepira se je km-ilu razvilo prerivanje -in naposled je neki bo-jevitež dvignil lopato ter udaril 26-letnega Alojzija Bitežnika z Brda po glavi. Bitež-niku se je takoj pocedila kri in je padel nezavesten po tleh. Na pomoč je bil poklican stražnik, ki je napadalca aretiral, do-čim so ranjenca prepeljali z reševalnim atvom v splošno bolnico.
u_ Prijet grdobnež. Na raznih samotnih mestih ob kamniška progi, v Vodmatu pa tudi v drugih mestni.n okrajih, zla«t i okrog šolskih poslopij, se je že dolge tedne pojavljal neznan mlajša moški, ki je uganjal vpričo ženek, zlasti mladih iieldic, razne gtrdobije. Perverzneža so često opazili tudi odrasli ljudje, ki so ga sicer preganjali, a ga niso mogli prijeti. Neznanec se je vedno pravočasno rešil z begom. Na podlagi ponovnih prijav je pričela neznanca preganjati policija, ki ga dolgo ni mogla izslediti, včeraj pa je tudi njega zadela roka pravice. Detektivi so ga izsledili nekje v mestu in ga spravili na policijo. To je mlajši pleskar L., l;«i se bo moral seveda zagovarjati na sodišču.
u— čuden pijanček. P.red okrajnim sodnikom v sobi 28 je včeraj stal kaj orig'ua-len pijanček, večni skitalec Vinko. Lani na božič zjutraj se je splazil v nezaklenjeno kuhinjo gostilne »MaJenzrlje« v Zgornji šiški. Pograbil je 4 1 vina, steklenico ver-muta, steklenico žganja in veliko potico, že v kuhinji si ga je privoščil. Nato se je skril v klet. Gostiln i čar k a je tatvino kmalu zapazila. Stražnik je našel Vinka v kleti, ko je pošteno vlekel dreto. Vinko je bil obsojen na 14 dni strogega zapora. S sodbo je bil zadovoljen.
u_ ipred okrajnega sodišča. Pred sodnikom okrajnega sodišča je bilo včeraj 11 kazenskih razprav zaradi pregreška po členu 6. in 8. zakona o pobijanju draginje. Tega pregreška je bilo obtoženih 11 gostilničarjev in trgovcev na podlagi ovadbe policijske uprave, da niso imeli vidnih in pravilnih cenikov za življenske potrebščine ali pa so živila prodajali proti pretiranemu dobičku. Nekateri so bili kontuma-cirani, drugi pa so bili obsojeni na manjše ali večje denarne kazzii.
u_ Aretiran vlomilec. V Ljubljani ee
je že nekaj dni potepal znani vlomilec in tatič Emil O. V nedeljo ga je iztaknil detektiv v neki gostilni in ga aretiral. Navihani Emil se je pred tedni pt tikal po deželi in se zatekel tudi v Trzin. Tam je izvohal lepo priliko in vlomil v hišo po-sestnice Marjete Kvasove, ki ji je odnesel zlato uro, rokavice in nekaj denarja v vrednosti 2400 Din. Zlato uro je pozneje ponujal v nakup po Ljubljani in jo tudi spravil v denar. Ob aretaciji so našli pri Emilu tudi popolnoma novo srajco, za katero je trdil, da jo je j-prifehtal« na Viču.
u_ Dr. Lj. Merčun, internist zopet redno ordin-ira, Aleksandrova c. 4.
u— Bluze, damsko perilo, rokavice, nogavice in torbice — najnovejšo, krasno izbiro ima šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18.
Iz Celja
e_ Seja celjskega okoliškega občinskega sveta. V soboto 12. t. m. zvečer se je vršila na Bregu pod vodstvom župana g. Kukovca redna javna seja okoliškega občinskega sveta. Občina je prejela od banske uprave potrjen letošnji občinski proračun, ki ga je banska uprava s črtanjem posameznih postavk znižala za 167.000 Di.n, tako da je zdaj v popolnem ravnovesju. Nameravanega kratkoročnega posojila za kritje črtanih postavk banska uprava ni dovolila. Na mesto g. MihHčič.i je bil Imenovan v sreski cestni odbor g. Josip Zidanšek, trgovec iz Spodnje Hudinje. Akcija za pomoč bednim in brezposelnim jr lepo uspela, vendar pa Je župan apeliral nr vse navzoče, da priskočijo še enkrat Iz lat no na pomoč v nastali novi zimi. Tukn.v šnjl krajevni Protituberkulozni ligi je ob čina odobrila primeren prispevek. Za ob člnsko dečje ževetišče, ki bo povečano, je dala občina 10.000 Din. Zdaj ima v zavetišču oskrbo 60 delavskih otrok v času, '-o so starši na delu. Kanalizacijska dela v Zavodu i bo večinoma gotova, odobrena pa
Foto Tourist
Ljubljana, Šelenburgova G.
Vam nudi najcenejše vse foto potrebščine kakor: filme, plošče, papirje, kemikalije, povečane slike in vsa druga amaterska dela. Prepričajte se in poskusite!
je ooa še uabava 2 kanalskih mrož Jaš«* pri žurnerjevi vili je napravljen, ostala -la pa se bodo nadaljevala takoj, ko bo nastopilo ugodno vreme. V Gaberju bo občina napravila potrebne ograje pri Svetin. Hotelu in Skoku. V občinski kmetijski odbor ie bil na mesto g. Miheliča Izvoljen obč. svetnik g. Pišek, za namestnika pa g. Dorn. Poročilo finančnega odseka j podal g. dr. Laznlk. Prošnja Jakoba Lednika za nadaljnji prispevek občine k popravilu javne poti na njegovem svetu je bila odklonjena, ker je že prispevala običajnih 30%. Odklonjena je bila vloga celjske mestne občine, da bi okoliška občina prispevala za veliki relief Celja in okolice 4000 Din. O event. prispevku okolioke ob-cire k obnovitvenim cestnim delom v -Ipav-čevi ulici se bo sklepalo šele tedaj, ko bo občina prejela po končanih delih rd tvrd te »Obnovam nov točen račun. V domov K s k o zvezo je bilo sprejetih 7 prosilcev, 4 so bili odklonjeni in 4 je bi! zagotovljen sprejem proti plačilu običajne takse s pribit-kom po 200 Dn za brezposelni fond. Obči ia bo v sporazumu z mestno občino znova ur-girala pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu in pri OUZD v Ljubljani rešitev vprašanja zgradbe palače OUZD v Celju. Za zadevo se bo zainteresiralo tudi celjskega poslanca g. Prekorška. Dokler ne bo občina dobila od mostne občine primerne vloge, se odkloni vsak prispevek k izdelavi detajlnm načrtov za regulacijo pritokov Savinje v celjski kotlini. Pri licitaciji za dobavo gramoza za občinske ceste je občina dosegla ugodne uspehe in bo letos gramoz precej cenejši.
e— Praški kvartet »Zika« bo po 3 let !i koncertiral v Celju zopet iutr 16. t. m. ob pol 21. v mestnem gledališču z zelo zanimivim sporedom. Kvarteti J. Haydna, Verdija in M. Ravela bodo nedvomno privabila polno gledališče občinstva. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar Leskovšek.
e— Zaključek avtegenskega varilnena tečaja v Celju. Včeraj je bil v Celju zaključen 12-d.nevni tečaj za avtogensko varjenje, ki ga je vodil g. inž. Knez z var3-ni.m mojstrom g. Djurokovičem iz Ruš. To-čaj je obiskovalo 35 mojstrov in pomočnikov iz mehaniške, kovaške, ključavničarske, livarske in inštalaterske stroke Vsi so bili zelo zadovoljni z uspehom. V imenu mariborske poslovalnice obrtnono-spefievalneg-a zavoda ljubljanske Zl»rnioe za TOI. ki je priredila tečaj, je zaključka prisostvoval obrtno - zadružni inšpektor g. Ignac Založnik, .ki je izrazil ž°!jo, d-a bi udeleženci dobro izkoristil' p,r:doblj<-no znanje, nato pa je zastopnik celjske kovinarske organizacije in vseh udeh^en-eev g. Gams izrekel presrčno i<«ivalo pri-redit.eljici tečaja, dalje g. inž. Knezu in ostalim s prošnjo, -da bi tudi v bodoče posvečali enako pozornost napredku domačega obrtništva.
e— Smučarski živžav pri Celjski koči. V nedeljo dopoldne se je vršil pri Celjski koči prvenstveni sm trški tek Savinjske podružnice SPD v Celju. Siartalo je lo smučarjev, od teh pa je prispelo na cilj le 13, ker so 3 med potjo izstopili. Proga je bila dolga 9 km in izbrana zelo posrečeno. IV>-seženi so bili naslednji rezultati: 1. Mejav-šek Mirko 44.08. 2. Inkret Pol o 44.47 in 3. Hilinger Hans 4S.33. Za prvenstvo je tekmovalo 7 tekmovalcev, 8 pa izven konkurence. Od slednjih so dosegli: 1. Filač Kari 44.30, 2. Majer Giinther 46.46 in 3. Goršek Emil 47.19. Najboljši smučarji so prejeli lepa darila in diplome.
e— Mestno parno in kadno kopališče bo odprto v dnevih pred prazni U od 21. do vkin učno 26. t m. ves dan.
e— Učiteljski zdraviliški dom v Rcgaški Slatini bo imel občni zbar v neJeljo 20. t. m. ob 9.30 dopoldne v poslopju r.vestne narodne šole v Celju.
e— Pevske vaje CPD bodo v tekočem tednu drevi za ženski, v četrtek pa za mešani zbor. Člani in članice naj se jih udeležijo polnoštevilno in tečno. Jutri zvečer se bodo vsi pevci in pevke udeležili Ziko-vega koncerta v mestnem gledališču.
e— Požar na Miklavškem hribu. V nedeljo popoldne se je vnel v \Vcstnovi vili na Miklavškem hribu nad Celjem strop zaradi premočno zakurjene peči. O ognju so bili nemudoma obveščeni celjski gasilci, ki so odhiteli na pomoč, toda zaraJi visokega smega niso mogli z avtomobilom na hrib. Posrečilo se jim je po kratkem delu tleče tramovje pogasiti in popolnoma odstraniti požarno nevarnost. Škoda znaša le okrog 5000 Din.
e— Nesreča pri požaru. V celjsko javno bolnico je bila pripeljana 74ietna prevžitka-rica Katarina Ivičeva iz Taborskega, občina Hum ob Sotli, ki se je 8. t. m. pri požaru v domači hiši težko ponesrečila. Ko je reševala razne stvari iz goreče hiše, se je nenadoma udri nanjo strop in se ji je vnela obleka. Zadobila je hude opekline zlasti po gornjem delu telesa, najhujše na vratu in hrbtu.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočni film iz afriške džungle »In-gagi* (Gospodar džungle). Predigra. Dr. Riko Fux:
1% Maribora
a— Finančni direktor dr. Josip Povalej,
ki je prispel v Maribor in predseduje sejam tukajšnjega rek amacijskega odbora, bo sprejemal stranke v četrtek 17. n v petek 18. L m. med 11. in 12. v sobi finančnega inspektoran.
a— Občni zbor Pvot:tuber'<u'ozne lige bo v torek 22. t. m. ob pol 11. v dvorani kina >Diana« v Stndeaa.b Dnevni red je k?kor običajno, toda brez volitev ser je bil v smislu pravil 'ani izvoljen' odbor za dve leti. Po občnem zbo>'a >redav-i spe-p'alist za pl'Učne bo';v.n} Ir. Vari o, tuberkulozi. Pri nredavaiiu bo orelvajan tudi zanimiv film.
a— Boj pretiranim najemninam. Akcijski odbor, katerega tvori 22 predstavni-
kov vseh mariborskih stanovskih in strokovnih organizacij nameščencev in delavcev, bo sklical velik protestni shod pri-Ivjdnji petek 18. t m. ob pol 19. v veliki dvorani hotela Uniona proti pretiranim in sedanji kri?;! ne odgovarjajočim najemninam za stanovanja >n poslovne lokale. Na tem shodu bodo zborovalci protestirali proti pretiranim najemninam in sprejeta bo resolucijo na merodajne oblasti ln hišne posestnike. Istočasno bo tudi ustanovljeno novo društvo hišnih najemnikov.
a— Za znižanje naje-rmin. Akcijski odbor ima svoj sestanek jutri ob iS. v prostorih Nabavi jahte zadrugo na Rovškem
urs^ii.
Iz Zagorfa
-z— Orkester Glasbenega društva bn imel n- sredo 16, t. m. ob 8. v svojem lokalu ustanovni sestanek. Orkester bo vodil učitelj 2- Adamič Arnošt.
Iz Krastja
r— »Sirota Jerica*. Glasbena šola je vprizorila v četrtek zvečer otroško igrico "Sirota Jerica«. I>elo, pri katerem je sodelovalo skoro 3 00 otrok, je I=po uspalo. Voditelju glasbene šole g. Fakinu in režiserju g. Plahuti vse priznanje!
r— Vodnikova družba poziva vse dosedanje člane, da poravnajo članarino za pri-
hodnje leto. Sprejemajo se tudi novi člani v knjigarni »isavi*.
Iz Novega mesta
n— Kmetska prosveta priredi igro »Triie vaški svetniki« v petek 18. t. m. ob 20. in v soboto, 19. t. m. ob 15. v Sokolskem domu.
Cz S!®veaii??r?tdca
sg— Dramski odsek Sokola vprizori v soboto 19. t. m. v dvorani Sokolskega doma veseolgro »Trije vaški svetniki«.
sg— Epidemija škrlatinke se je pojavila tudi med našo dcco. Najštevilnejše primere beleži občina Legcn.
Iz Ljutomera
li— Osobna vest. Srevki načelnik dr. Al. Trsteniak, ki je bil. kakor smo ic j".ori>-čali. premeščen v Dolnjo Lendavo. je na odredbo banske uprave začasno zopet prevzel vodstvo tukajšnjega sreskega načel-stva.
In SoStania
»9— Zgradba nove isOiirnicc je prešla v odločilen Stadij. 5. t. m. se je že vršil komisijski p.«led, katerega so se udeležili tuli zastopniki banske uprave. ?o'ava se bo pričela najbrže že letos.
Kakor smo že v ponedeljkovi izdaji >.Uitra« poročal', se jc v nedeljo vr:.i.o v dvorani Celjskega doma v Celju veliko man i f estaci j sko zborovan je čevljarjev in ostalih usnje prideluj cčih gospodarskih strok. ki ga je sklicala zbornica za TOT v Ljubljani. Iz obširnega referata, ki ga je na tem zborovanju podal zbornični tajnik dr Josip Pretnar, posnemamo naslednic zanmive podrobnosti:
Splošna gospodarska kriza je objela ves svet. Če pogledamo naše sosedne države v:d'?mo, da povsod skuiš-.sjo pomagati z v j različnejšimi gospodarskimi ukrepi in dvigniti obrtno, industrijsko in kmetijsko produkcijo. V zaščito te produkcije povišujejo carine, uvajajo uvozne prepovedi in omejitve in v zadnjem času se poslužujejo tudi deviznih omejitev kot sredstva trgovinske politike. Na drugi strani na skušnjo naše sosednje države z vso silo prodreti na inozemska tržeča. Zaradi tega postopanja tujih držav je postal naš gospodarski položaj naravnost nevzdržen Na eni strani izgubljamo naša i/vozna tržišča za najvažnejše izvozne predmete, na drugi strani na vidimo, da nns vedno bolj du'i tuj uvoz s svojim dumnlngom, to je s slepim: cenami, ki jim solidna produkcija ne more slediti.
Pr tem moramo s posebnim poudarkom ugotoviti, da je v tiasi domači čevljarski otroki postala gospodarska kriza naravnost obupna. Po prevratu in tudi v poznejših letih opažamo v tej stroki tako po kvaliteti kakor tudi po produkcijski zmožnosti lep napredek naš1'h čevljarskih obrstov. Neravni posledica tega razvoja bi morala biti. da se zmanjšuje uvoz Statistika zunanje trgovine na nam pove. di se je v zadnjih dveh letih poveča/ naS uvoz usnjenih čevljev za 844 met. ftotov *li 54 odstotkov. h> sicer od 7552 met. sto-tov v t. 1930. na 2396 meterskih stotov v pret. letu. V teh številkah so seveda vpe-■števani samo čist« usnjeni čevlji. Prav tako važen pa je tudi uvoz čevljev iz drugega materija!;«, ki je že v letu 1930. po Količini prekosil uvoz usnjenih čevljev. Kakor rečeno, še nimamo pop-lne statistike o uvozu vseh čevljev v našo državo v preteklem letu. Zato je zanimiva češkoslovaška uradna statistika, po kateri se js uvoz vsakovrstnih čevljev '/. Češkoslovaške v Jugoslavijo poveča! od 66 milijonov fVn v leni 1931. na 123 milijonov Din v preteklem letu. .Va? uvoz čeških čevljev ss j c torej navzlic padanju cen v preteklem letu no vrednosti podvojil. Češkoslovaška
s*"1 ti, tik a
pa nar
a,r.
Masrifcerslco
Začetek ob 20. Torek. 15. • Radikalna kura. C. Zadnjič. Dramske cene. Gostovanje gosp. J. Da-nešn
Sroih. IG.: Zaprlo.
Četrtek. 17.: Trije vaški svetnik'-. P,. *
Mariborsko gledališče. Velezabavn.a Dn boviškova burka s petjem Radikalna kura« sp uprizori danes poslednjič v sezoni. V glavni ulogi Ožbalta Iiombeka gostuje priljubljeni ljubljanski komik gosp. J. Dano* Dramske cene. — V četrtek 17 t. m. se no-novi izborna kmečka veseloigra »Trije vaški svetniki«. — V začetku prihodnjega tedna bo krstna prt-d stava drame >Kavernnc ki jo ie spisal mariborski književnik eOsp. Milili. To delo. katerega snov ie zelo zanimiva. režira J. Kovic
še druge zanimi-
vosti. Med državami kamor izvaža Češkoslovaška čevlje so Zedlnjone države na ■prvem mestu, na drugem mestu je Francija in že na tretjem je Jugoslavija: šele p> tem prv le j o na vrsto druge države.
/z tega vidimo, dit je n ::š.i država no. cv-rr.nskcm kontinentii druga največja uvoz-r:cn češkoslovaških čevljev, čeprav je po številu prebivalstva ena najmanjših in je zl<<ti kr*r>sum čevljev prt nas zelo s'ph
Skoro vsa ta. ogromna količina uvoženih čevljev orihaja iz tvornic Tomaža Bat*e fz Zlima. Če se torej borimo za zaščito na~e domače produkcije, za aktivnost naše trgovinske b lance in zrradi tega proti uvozu čevljev, se moramo boriti predvsem proti Bat'i. Kmalu po nrevratu s? ie ustanovila pred vrati R .ograda podružnica R itV. ki so ji sčasoma sledile številne druge. Danes jc vsa država posejana s trgovinami Bat'ovih čevljev. Ogromne uvozne številke nam kažejo sliko o škodi, ki jo trni naše čevljarstvo in usnjarstvo, in s tem tudi vse naše gospodarstvo, zaradi te konkurence. Številni naši domači obrati «o ž;? ustavili delo ali pa odpaistili znaten
LjrpUA\'«K* hrama
Začetek ob 2<>
Torek. 15.: Z.anrin .<vre„:a, 10.: Jubilej. C.
LJt B!.l»V!i|< A OPER 4 Začetek oh 20. fo-ek. 15.: Robinzonadn. E. Sreda, Ki.: M°den. Maska rdeče smrti. Danci in v vicah. A.
vljarsks obrti
del delavstva. Brezposelnost se sino ?'r: v vrstah čevljarjev kakor tudi v vrstah če vi j a rsikega dela vstva
Rafa pa se ni zadovolji! s tem, da je vrgel na naš trg ogromne količine čevljev, posege! ie tudi po zadnji skorjici kraha, ki jo ima naš maM čevljarski obrtnik v popravilu čevljev. Lahko si predstavljamo kakšen ie položaj našega čevljarskega mo stra, ki mu ne manjka samo novega de'a, temveč mu odvzemajo zaslužek še številne BaPove popravljalne«? čevljev po mestih ;n tudi po malih trg:>h. Široke mase čev'i: i-sktga obrtništva in delavstva so zbegane in pred ponolnim gospodarskim in socijalnim propadom. T^ua to še ni vse. čujejo se vesti, da Batla že "stanav-Ija svojo tvoravco v naši dr?avi. ir sicer v Vukovrru, oujrio se vesti o ?3 sklenjenih kupčijah z :ie>ivim< tvrdkami v Zemu-nu iti Apatii".:-. ki že delajo za Bat'o s kapaciteto	čevljev na dan. Zavedati
se monamo kaj lahko še vse sledi, če se fJa:'evi načrti uresničijo. I "ničen a bodo mnoga lepa čevljarska podjetja, kakor so o'lla uničena v češkoslovaški, desettisoci obrtnikov in delavcev na bo z^-r^anih popolnemu obubožan ju. Samo v dravski ba novini imamo okrog 4000 oornostojnih malih o.l-.rS>'šk:*i in okrog 100 večjih čevljarskih obratov. V teh obratih je po statisti ki za !c'o 1931. okrog 4360 pomožnih delavcev. Če vzamemo vso državo, se te števili: e gotovo podesetorijo. Ce torej Bat"a - projektirani tvorndci z.apo'-' " " lavcev. bo gotovo še večje število delavcev ostalo brez možnosti zaslužka. Tudi usnjarski obriti ir trgovine s čevlji ne bodo na ix«lj«šem. Pomisliti moram'«, t'a js v usnjais'k'1'h obratih dravske bano>. kie zaposlenih 1644 delavcev.
Krko si naj pomagamo.
Dosedanja naša borba proti Bati je imela minimalne uspehe. Neštete so bile intervencije od str i ni natih obrtniških in industrijskih koiporacij, cd strani Zveze čevljarskih zadrug m Zbornice za TOI. 1 speh moramo zaznamovati le v tem, da je tr'a lani mariborska podružnica Bat'e kf.snovai:.i zar<?-.li neloj-ilca konkurence in ua jc ob koncu preteklega leta srn<ki) na-čelstvo v Laškem ua podlagi zbornične izjave ustanovitev tamkajšnje podružnice odklonilo in obratovanje prepovedalo. Zbornica za TOI jc ponovno interveniral« na merodajnih mestih, zlasti v pogledu Bat'ovih poj>ravljalnic. Navajala j; zato razloge, iz katerih je raz\ldno. da že po do'očbah dosedanjega obrtnega zakona ne bi smeli d^j-ustiti BafoH-h popravi alnic, ker spadajo popra«vljaln:ce tn« d jokodel-sko ob^t. re tudi doslej ni bilo uspehov, kakor bi si jih želeli, nas vetdar navdajajo z upanj on besede, ki jih je izjavi! minister dr. Albert Kramer Tomažu Bat'i, ko se jc pred kratkim osebno zgladil pri njem. Kakor znano, je tedaj minister doktor Kramer izrecno opozoril g. Bat'o. tla je treba upoštevati potrebe in zahteve domačega obrtništva.
Po katerih sredstvih naj torej sežemo, da pomagamo našemu čevljar ju V Mnogim drugim državam je že uspelo omejiti uvoz čevljev, v zadnjem easu zlasti z uvedbo deviznih omejitev. To opažamo v Nemčiji, Angliji, Avotriji in Italiji, Smatramo, da bi bilo pri nas zel a uspešno sredstvo, če se omeji izdajanje deviz, to je inozemskih plačilnih sredstev, za uvožene čevljarske izdelke. Jasno jc, da moramo ne glede na to zahtevati tudi uspešnejšo carinsko zaščito. Nadalje je treba od očno zahtevati, da se prepove otvarjanje nadaljnjih po-pravljalnic čevljev. Popravljalnih se rokodelski obrat, ki gi sme izvrševati samo pooblaščeni rokodelce, tovarnar pa sme izdelovati čevlje samo na tvorniški način. Če pa Bafa hoče otvarjati poprav!jalnice no kot tovarnar, temveč kot družba, je po § 9. novega obrtnega zakona (ta paragraf ie bil vnesen baš na podlagi predlogov naše Zbornice za TOI/ tako obratovanje Granb' prepovedano. Za popravi jalnice, ki sc bile ustanovljene pred 9. marcem, to je pred uveljavi jen jem novega obrtnega zakona, pa mora obveljati načelo, da gre za očividno izigravanje § 3. dosedanje:«« obrtnega zakona in za nedopustno kritje po obrtnik.h-poslo vodjah.
Treba jc tudi napet' vse sile in i zaposlovati na merodajnih mestih, da sc Bat'i zavrne prošnja za ustanovitev tvornice v Jugoslaviji. Pri tem ne sme igrati mkako vloge obljuba Bafe, da bo zaposlil izključno domače delavstvo in da bo dvignil domačo produkcijo čevljev, ker bi bila Škoda, ki bi nastala v zvezi z obratovanjem take tvornice v gospodarskem in socijalnem pogledu neprimerno večia, kakor pa bi bile obljubene koristi. Končne se je treba zavzeti še za to. da se naša čevljarska obrt davčno razbremeni. Mnoga davčna oblastva ocenjujejo trai one Čevljarje, ki delajo mnogokrat le po nekaj mesecev na leto, kakor da bi bili zaposleni skozi vse leto. V tem pogledu ie Zbornica za TOT že intervenirala pri finančni direkciji v Ljubljani. kjer je našla razumevanje in je stvar davčnih odborom, da store v tem srni- j slu svojo dolžnost. Seveda ps je tudi v
splošnem odstotek obremenitve po pridob-nini za malega obrtnika previsok. Zahtevati se mora. da se za vse one čevljarske obrtnike, ki ne zaposlujejo pomočnikov, računajo 4 odst. osnovnega davka m nc 6 odst. od ocenjenega čistega dohodka, m da se ti mali obrtnik; oprostijo dopolnilnega davka. Povsod sc poudarja, da je naš obrtnik najbolj zdrav gospodarski temelj države in vedno se nag'aša potreba zaščititi obrtnika. Smatramo, da je sedaj čas, da tem besedam sledijo tudi dejanja.
Krewgerjev koncerta
Nenadna vest o samomoru, po vsem svetu znanega švedskega finančnika Ivara Krcua'ei.;a, ki se ni udej^tvoval samo v industriji vžigalic, temvei tudi v raznih drugI j gospodarskih panogah, je v mednarodni! finančnih krogih vzbudil« veliko pozornost, zlasti ker so vrednostni papirji njegovih podjetij v zadnjem času močno nazadovali. Delnice matične družbe za ve-l;ke Kreu*erjc»c fUiančne transakcije t Kreuger & Toil« sc že zadaje dni na vseh velikih svetovnih borzah (INTevv York, London, Atiisterdiim., Baze!, Berlin) meč-no popuščale, že lani v jeseni se je m.io-go gcverilo o težkočah te družbe in ko> "lii «j„c^mbra notiralc omenjene delnice le še 93 na-proti 4'j7 v pečetku leta IG?1. Okrepitev r.a mednarodnih efektnih tržiščih, ki je prišla z novim letom, je za-5atno koristila turi delnicam Kreuger & Trli. ki so sredi februarja zopet dosegle tečaj j 53; zadnje dni pa co pričele naglo popuščati in v petek so nenadoma padle "a 115. Vzporedno so padle tucii delnice glavnega Kreugerjsvega podjetja zn vžigalice Svenaka Tiindst.ika Aktie 3-iaget i:£:ab<:;), ki jj tudi naši širši javnosT z . ina. saj je kot predstavite!j!ca skoro vet? svet cbsegaiočega vžlgaličr.t ga trasta dala naši dT2avi le "a 1928 poselilo v višini 22 milijonov dolarje/	mono-poiako posojilo).
Ivar Kreuger je po vejni z ve*ikim uspehom s-*ruž!l posle vž;gali^n?ga tvusta z velikimi finančnimi operacijami. Postal je državni bankir raj večjega formata. Nje-g>va umetnost je bi^., aa je z. minMaial-i_lmi lastnini sredstvi dosegel maksimal-r ? finančnij.in gospodarske koristi. Ogrom-x.«a posojila ni daje: državam iz lastn!h sr:lstev, temvet iz sredstev, ki si jih je ]"idcb:l z vedno novimi emisijami lastnih obveznic pa razmeroma prav ni^k« obrestni me. i v večinoma 4 ir 4 5 '■■ ), kombiniranih večincir.a 3 c t udeležbo na do^*.-ku, kikor tudi z r.ov'r-i emisijaiai delnic družbe Kreuger & Toll. Mednarodna publika je pri vsaki taki emisiji pokazala neomejeno zaupanje v umešnost K eugei-jevih finančnih transakcij. Njegove delnice so nosile	leto v:čje čivldende in zato r; ču ia C^. sc d*.ne3/ razširjene po vstsn svetu.
T; žkoče, ki jih p reživlja trenutno Krft-gcrlev kcncern, so piadvsem posledica nelikvidnosti in prevelikega optimizma Kreu-geija. Mnogi so bili mnenja, da svetovna iiiiaiičra katastrofa Kreugerjevega koncema ni mog^.a prizadeti. Govorice o tež-kenah. ki ro ie pojaVe v	polovici
preteklega leta, so kmalu utihnile. ,r'obri poznavalci razair-r pa so ze pred eni.n letom opora rj al i na bistvene konstrur:cijske pogreške v finarčnen stanju tega kon-ccrna.
Poccn«. ko je Kreuger iisrpc^no uredil financiranje posojil, danih Mail^iT'*', Grčiji, Jugor^riji in Humrn-ji, je še lani rklenil slično p:godbo z Nemčijo in Poljsko. Nemčiji je da! po? oj.lo o^ 110 milijonov švedskih krcn. Fri emisiji obveznic tega posojila pa mu je ».radi gospodarske krize uspr-io pip sira ti švedsko pu-biiko ie 5i milijonov, ostalih f»G n"ilijcaov kion obveznic pa je morala diližba Krte-ger & Toil »u^. izboljšanja Užn'h razmer« prevzeti v svoj portfelj. Eraki izvori i.no-bilizaciio so * nastali s po&cjilo-n, obljubljenim Poljski. Tako je morala družba Poljski plačati 1 .februarja drugi obrok sklenje'";"' posojila.
Industrijska iK.^je^ja Kreugerjevega kancema so zaradi te".koč matične družbe deloma tudi prizadeta. Poleg družbe »Stabr, ki irr.a 250 tvornic "a v^i^alice v 43 državah, spar.a v koncem :;nana telef 'sira družba »Ericscn«, ki ima razne telefonske konje v Angliji, Franciji in še v 7 drugih dižavab, nadalje družba železnic rvd-nikov Gran^sberg in še	večjih pod-
jetij lesne stroke (oelulcza).
—	Tref* renf;a iusrosla'ensko pšenico v Avstriji. Zavod ;a [ospearvjuje zunanje trgovini- v P-eogradu sporoč:-!, da j? z odlokom avsii i'rskega finančnega ministrstva od 27. fobiuarja odobreno, >la so na račun ju-goslovenskega prednostnega kontinenta o I iHKX) vagonov lahko uvozi po železnici v Avstrijo 1000 vagonov pšenive in da se la pi-Mrea Uihk(> carini na avs ■ ij^kili ubili.'j-Jiih tai ii.ai ti.caii v Plilierku. Po.iroiie in v Spilju.
—	Mcstn.i hranilnica v 3Jarihoru jo te dni objavila svojo bilanco za preteklo 1'clo. Navzlic težki gospodarski depresiji se je la pu-p.larno varni zavod tudi v preteklem letu nadalje razmeroma ugodno razvijal, llraml-
vloge so narasle od 113.2 ob koncu k''a 19:50. na 11G.6 milijo ia Din ob koncu i>re!. Ielo, kontokurentne vlo.ge fta so istoiasno za malenkost popustile, in sjcm- od 17.7 na 15.2 milijona Din. Stanje hipotel arnih posojil je znašalo (30.5) milijona Din (j>o zadnji bilanci 57.3), občinska jnjsojila 16.7 (18), koutoku-rentna posojila 27 (30.2), renlitete 12.1 (6.6), gotovinska sredstva pa so znašala 1.8 milijona Din nasproti 0.3 milijona Din ob koncu lota 1030. Ves čisti dobitek r-e je lelos porabil za odpise, in sicer 220.000 Din za odpis vojnega posojil« in 1C8.0OO Din za odpise ra vrednostnih papirjih. Od leta 1919. i*o odptei dosegli že 10.0 milijona Din.
—	Za reorganizacijo inlekarctta v radovljiškem srez«. V soboto 12. t. ni. so se zbrali v Lescah zastopniki mlekaiskih zadruR vsega radovljiškega sreza ua posvetovanje zaradi reorganizacije mlekarstva. Zborovanje je pozdravil sreski načelnik dr. Vidmar, nakar sta podala svoje referate sre»ki kmetijski referent inž Ralaj in banoviuski mlekarski uradnik Fr. Pavlica. Po poročilu ne je razvila debata, v katero sla po»e.«la zlasti Janez Gorja, bivši poverjenik za kmetijstvo. in Ivan Ažman. župan iz Hraš. Razpravljalo se je o tem. kako organizirati odnosno združiti vse mlekarske zadruge v močnejše centrale, zlasti pa o vprašanju, kako ustanoviti na Bledu higijpnsko mlekarno Končno je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki ima namen, pripraviti vse potrebno za izvedbo načrta. Se istega dne nn večer in v nedeljo zjutraj pa £>e je vršilo zborovanj«* kmetovalcev pri mlekarski zadrugi v Podkorenu in v Ratečah, kjer je predaval Pr. Pavlica o združitvi imenovanih mlekarn. Gospodarska slika dovolj jasno kaže, da
Ispaduta ti dve mali mlekarni v eno skupnost. ki bi bi ia možna boljšega razvoja. Združitev je pa končno le odvisna od uvidevnosti kmetovalcev, kakor tudi od dobre voije.
—	Nabava trošarin; prostega sladkorja za prenrano čebel. Finančno ministrstvo je dovolilo finančnim direkcijam, da smejo aa irošnjo iz lajari čebelarjem dovoljenja za uabsvo s!adkor'a za prehrano čeb°i brez pljicila državne tro*r,r!n<» Sladkor je bilo treba deslej d«iiatur'ratl s 5% tefnega katrana Ker pa se je pokazala, da tako uenaUiirani sladkor ni prlmpren za prehrano čebel, je davčni oddelek predpisal uovo sredstvo za denaturlraiije sladkorja, namenjenega prehiani čobel. Sladkor se d^naturlra z zdrobljenim (zmletim) lesnim ogljem, ln sicer v razmerju 3 kg zmletega lesnega oglja na 100 kg sladkorja v kristalih ali v pra.hu; o^lje se mora poprej zmočiti !n s t-ladkorjem .popolnoma zmešati. Finančne (Premelje imiijo nalog, da obveste o tem odloku organe finančne kontrole i.i z?intei ealrane ost-be v svojem področju.
—	Zveza živinorejskih selekcijskih zadrug ta pinegaviko govedo v Kranju nam
je r:\»i«t a: Živahno gibanje, ki so ga za-po-Čeli Gorenjci za povzdigo pinog ivske pasme po svojih 21 živinorejskih selekei.j-ikih zadrugah, posebej združenih v Zvezi živinorejskih selekci.i^kih zadrug za pinc-gav.sko govedo v Kun ju, bo gotovo rodilo uspehe, če se bo delo nadaljevalo, kakor je započeto. V prihodnjih dneh se bodo vrai'i pregle li rodovniške zadružne živine, ydrrrženi s premer,jnjem v naslednjih za-drugan: v Cerkljch IX. t. m. ob 14., v Preddvoru 21. t. m. ob 8. dopoldne, v i.rstenr-ku 21. t. m. ob 14.. v Hrastju 22. t. m. ob 8. dopoldne; v Nai tem 22. t. m. ob 14., v Mavčičah 23. t. m. cb S. dopoldne, na Smledniku 2.1. t. m. ob 14 . v Straž-eu 24. t. m. ob pol 11. dopoldne, v Žabnici 24. t. m. ob 15. Skupno bo postavljeno na pre-igledne prostore preko 40<l glav rodovniške živine. Banska uprava je ^a ta premira-iija pi^spevaia 12.000 Din.
=r l^ovi baakevci jh» 1000 Din in 1>0 Din. V toku marca bo io v Zavodu za izdelavo bankovcev v Topeideru pri Beogradu pričeli tiskati nove bankovce po 1000 Din. Zavod, ki je. kakor znano, last Nnroune banke, je izdelal že vve ootrebne klišeje. Novčani-ce po 1(K:0 Din bocio imele Sik >j. Vel. kralja in vodotisk Nj. Vel. k .ilja. V sogla- ju s finančnim minHr<*m ie Karo<hia batila nedavna- sklenila. izde'-ti tidi rovčanice po 50 Din. ker binio sedanje uovČanice jw> «0 Din zamenjane za kovane srebrne novce od 10 in 20 Dir. Ti siebrni novci se že knjp|o v kovnicah v Beogradu in Londonu in i odo orisli v promet v drupri polovici i. 1. Novir ncvčanice od Din bo lo vnol* lik Xj. Vel. kralja ui vodotok prejloloca^led lika Petr* v sokolski unlVir.i.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnikov Josipa Grassellija in Marije C-rassallijevp. neprotokoliranih trgovcev in posPsMiikov v Sv. Jakobu št. 11 pri Sv. Juriju ob j«!ž	(poravnalni upravitelj
dr. Krit'. Žanggo«-, odvetnik v Celju; narok za sklepanje poravnave j>ri okr. sodišču v Celju 18. aprila ob i>ol 9.., prijavni rok do 1S. -r»ri]a, poniirJenn kvota 40°/« v 10 mes?č. ob-nkilj). — Pra: takn je ive-Jeno porav« nai;;« postopali;® o imovini dilžn aov Avgusta Holbla in Poze HolbVtve, lesnih trgovcev in posestnikov v Št. Vidu pri Vuzenici (poravnalni upravitelj dr. Iv. AVinterthalo'-, odvetnik v Mareulercu; narok za sklepanje poravnave pri okiož. sodišču v Mariboru 14. ajMiia oi> 10.. p i javni rok do 9. aprila).
—	Konkurz je razglašen o ir^ovini Ludvika Gaiška. trgovca v Spodnji ii idinji pri Cel ju (v p k." nik mase dr. Frld. Zangger. odvetnik v Celju: prvi zbor upnikov pri ukrož. scdlšču v Celju 22. marca ob 8.15, oglasitveni rok do 20. aprila, ugotovitveni narok 2. maja).
—	Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Jc:.. Mlinaric, trgovec v Mariboru. Glavni trg 17. s svojimi '-nniki ra 45"'o kvoto terjatev, pIa~'jivo v 12 mesečnih obrokih).
== Dobave. Proiiie^no-komercijalni odde-iek direkcije d ravnih žele?nic v Ljubljani sprelcirn do 24. t. nt. ponudbe glede dobn ve tiskovin; do 29. t m. pa glede dobave 700 komadov s''«:na'nih šip. — Direkcija družvnctiia rudnika Kn\ajii spre:ema do 17 t m. ponudbe slede debave ^0.000 kg port-l»n Iskesra cementa. Lireitcija državnega j rudnika Zer ca sprejema do 14. aprila rm-ni dbe t;lede dobave 800 ke žični kov. Dno 30. t. m. se bo vrnila pri direkciji državnih železnic v Subotici licitacija ulede dobave ognjrgrsnega orodja. (Predmetni oulasi so na vj»og|pd v Zborniai z.a TOI.) Dne 26. t. m. se bo vršila prt ministrstvu prometa, pošt-", telear afa in telefona (odsek za nabave) v Beogradu obrtna licitacija glede dobave 3 kompletnih nap av za električno eterienjn telefonsko - telegrafskih linij in kablov (Oclas .je nn vnosled v jii^a-ni ZMm-ic® za JOI v Ljubljani pogoj! pa pri onierj^neui odseku, Palinctičeva uli.a 2.)
Bc-sree
14. ir are a.
Na Ijubljans! i borzi ia ie dnuos doiar ^ zadnji oslabitvi zoj3Ct dvignil, j>rav tako devize Pariz, Pra</a, Trst in A^stecdam. London jp za nn^nkost popusiil. Kkse! utivno jf bilo prodanih T4 komadov dnlnic »Cnion-ho'elske in slavbinske d. d. v Ljubljani po 760 Din komad (s ki«:x>nom 1932).
Na zagrebškem efektnem tr?;šču sp je Vojna Skc la z? marc trgovala po 243 in zn c-mber po 244. Dolarski papirji -so se nadalje rkrepili. Tako se je 7"'a BI a I rev} ^posojilo trgovalo po 51.50 — 53. 8"/a po 50 do 57 in 7% Seligmanovo po 52 — 53.
Devize.
Ljubijnra. Amsterdam 2275.10 — 2286.55. Berlin 1341 20- 1*'2.09 B«*»«"|;	—
790.78. Curih tuy4.35 - 1090 85, London •!03.PO — 205.40. New York tek 5622.16 -5050.42. Par.z 222 37-228.49. Praga 167.20 -168.06. Trst 20172—294.12.
Zaj»reb. Amsterdam 2274 19 — 22-80.55. Berlin 134J.29 - 1352 09, Bruselj 7«6.84 dO 7iK).7M. Iiondon 203.80 — 2r<5.40, Milan 2»i.72 do 204.12, \ev.yo«k kabel 5044.16 — 5672.12. Ncwyork ček 5622.16 — ,«^30.12, Pariz 222.37 - 223.49. Pra«n 167.20 - 1678.06, Curih 1094.P 5 — 1090.H5
Curih. Beograd 0.02. Pariz 20.31. London 18.55. Nev. vork 515.75. Bruselj 72.10, Milan 26.70. Madrid 39.45, Amsterdam 207.90. Berlin 1'.!2.75. «t'»ckhoim 102.50. Sofija 3.73. Praga 15.20. Varšava 57.80, Bulcareita 3.07
ZaajrAh, Državne vrednot«*- Vojna škoda 243 _ 245. za mnrr 243 — '247. zb april 240 do 244, za maj 241 bi., za december 248 do '244. 7"/o investicijsko 62 — 64, 4c/o agrarne 30.50 deti., 6° n beidufike 41.25 - 41.50. 7" o Blair 51.75 - 52. ffb Blair gG375 — 50.50.
» Diž, hiotek. banka 52.75 — 53
Beograd. Voina škoda 243, 210. 238 zaklj., za marc 240, 238 zaklj., 7"/o investicijsko
63. 63.50 zaklj.. 4°/« agrarne 31 — 32, 6°'» Degluške 42. 41.75. 41.50 zaklj.. 7»/o lilair 58 den.. Narodna banka 41<J0, Priv. agrarna 25S. 2o4, 252 zaklj
B!:g07na tržeča
2IT0
+ Chica sro, 14. marca. Začetni tečaji: Pšenica: 7M marc 57.625. za mai 60.625. za julij 62.625: koruza: zn irni 39.625. za julij 42
+ Novosaci"ka blagovna borza (14. t. m ) Tendenca nespremenjena, le za koruzo čvrsta. — Prometa je bilo 55 vagonov. Rž: baška 165 — 170. — Oves: baški aremskt. banaSki 125 — 130 Jetmeo: baški in sremski 63'04 kg 125 — 130; baški in sremski pomladni	ks 150 — lr^i.
Koruza: baška. sremska, banatska 86 — S3; baška. okol. Sombor 88 — 90: baška, sremska, april-maj-junii 02.50—05: sremska, nar. Šid 88 — 90. Moka: baška in banatssa baški- sn benat tOA< 3+iO Jo 380- št. »2 340 - 360. »5< 305 - 315: >6« 255 do 265: »7« 100 - »8< 122 Ur - 127.50 -Otrobi: baški in sremski ^- 92.50, banatski '■'O _ 85. Piloh baški. eretnskl. beli. bre« vreče 180 — lffi
+ Budinipeštanska terminska borza (!'■,.
t. m.) Tendenca stalna. 1'šenicn: za marc 13.13, za mai 13.77 — 13.78. koruza: za marc 16.20 — 16.30, za maj 16.64 — J 6 65.
Prvenstvo Ljubljane in dravske banovine v tab!e tenisu za leto 1932
SK Ilirija razpisuje prvenstvo Ljubljane in dravske banovine v table tenisu za leto lvl32, ki se ho vršilo 27. in 28. t. m. v LjnHjani.
Pravico tekmovanja ima«o vsi v JTTS včlanjeni klubi, kakor tud. klubi inozemskih zvez.
Tekmovanje se vrši v naslednjih disciplinah:
Single g03p0il"*v zr. prvenstvo dravske banovine. Cu'p best vi 11 ve, zadnja četverica igra jx> sistemu na točke.
Single gospodov za prvenstvo Ljubljane in za prehodni ^okal. Č;sti cup best of i ve S': >tem.
Single dam za prvenstvo Ljubljane in dravske banovine. Cup best of five sistem, če se prijavi več kakor 6 tekmovalk.
Double gospodov in dam za prvenstvo Ljubljane in dravske banovine. Cup best of five sistem.
IMi.v J double ra prvenstvo Ljubljane in c7:avske banovine. Cu.p best od thee sistem.	4
Turnir mcSisv zc prvenstvo LjuM.rane in dravske banovine. Sistem na točke best of fcbree. Moštvo tvorijo 3 igrači in 3 rezerve, fkib lahko prijavi največ dve moštvi.
i'u-n:r r.ferificiranih. Cup best of throe sistem.	_
tekmuje se j>o pra^lih ITTF s Thema Jacque žogami.
Prijavnina znaiša za prvo disciplino 10 dinarjev (ako isti w«lec tekmuje tudi v drugih disciplinah), za vsako nadaljn;o 5 Din. Mošltva 30 Din. Cas in kraj objavi prireditelj pravočasno v č-asovisju. Prijave s pri-ja^nino j" pos'a>ti do žrebanja, ki bo 26. t. m. ob 20. v krvarni »Evropi«, na naslov Lokovšek Mirf:o, kava na »Evropa«.
/tSK Hermes. D&nes ob 20. seja uprav-r.iea odbora v našem lokalu, vila Kovači č, i odliimibiar^ka ulica.
Tekmo v smuku bo priredila SK Ilirija za prehodno ljubeljsko darilo g. barona Borna, »kozorogov rog« v soboto dne V K t. m. Start na vrhu ljubeljske ceste ob 11. dopoldne, cilj pri cerkvici sv. Ane. Dolžina proge zi aša 2.4 lan, višinska razlika 340 metrov. Srebrni kozorogov nyj postane last zmagovalca po dveh zmagah . r. porodoma ali po treh v presledkih. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Pravico starta imajo vsi, ;udi neorganiziran smučarji. — Prijavnina ma-sa 10 Din in jo je plačati obenem s prijavo. Žrebanje startnih številk ob 8. zjutraj pri »Cestarju«, nakar je ob 9. skupen odhod na start. — Samo pismene prijave se sprejemajo do 17. t. ni. d 5 18. na Snu-čarsko sekcijo 511 Ilirije, Ljubljana, kavarna Evropa. N aiuiaune prijave pa pri »Cestarju« pri sv. Ani do žrebanji.
Damsko prvenstvo smučarska sekcije Ilirije se bo izvedlo v nedeljo na prireditvi t m. ki. Dovje—Mojstrana. Prva Ilirija tik a na cilju bo klubska prvakinja za leto 1031-32. — Se. t-nek vseh tekmovalcev :n odbornikov, udeležencev za s!alom in smuk v Tržiču, bo v torek ob 19. v klubski sobi	Evrope.
Vse kapttaae srednješolskih s!a'om r.ioštev, ki se uiel >že slaloma v Tržiču 20. t. m., sklicuje SK Ilirija na sestanek danes ob 19. v klubsko sobo Ilirije v kavarni Evropi. Sestanek vseh tekmovalcev in udeležencev Iliriji tekme v salomu m smu'-u v Tržiču danes ob 19. v kavarni Evropi.
Smučarske slalom tekme za srednješolski prehodni pokai razpisuje SK Ilirija.
Tekme se lahko udeleže le dijaki srednjm šoi v sKupinah iz zavuaov. Najmanj 5 dijakov ivy»i iMcu.pt.o enega zavoda. Oceni se vsak tekmovalec, vendar pride za pia-cernent skupin v pošte v le skupna ocena prvih štirih tekmovalcev vsake skupine. Pokal si pribori moštvo onega zavoda, ki •dostze dve sozoni zaporedoma ali trikrat v pre&ledkih največje število točk. Za izvršitev tekmovanja je potrebna prijava najmanj štirih zavodov. Skupina, v kateri nastopi tekmovalec, ki nt bi bil srednješolec, se diskvai ficira. Tekmuje se po pravilniku JZSS za slalom. Tekma bo 20. t. m. pod Zelenico na gornjem plazu. Samo ms-mene prijave je vložiti najkasneje do 15. t. m. do 12. na Smučarsko sekcijo SK Ilirije. Ljubljana, kavarna Evropa. Prireditelj st pridržuje pravico sprememb programa in event. propozicij. — Slalom za ostale posameznike priredi SK Ilirija istotam ;n istočasno. Ocenjujejo se posamezniki in lis niuštva. Prijave s prijavnim) 10 Din se sprejemajo kot zgoraj.
Akndcmska smučarska Organizacija. Kot zadnjo točko svojega programa priredi agilna Akademska smučarska organizacija 16. t. m ob 14. tekmovanje v slalomu na Golem brdu nad Medvodami pod pokroviteljstvom rektorja dr. Alfreda šer-ka, ki s polnim razumevanjem podpira ta lepi snort na naši univerzi Ker ie bila udeležba pri dosedanjih tekmovanjih v Planici, v Kranjski gori in na Zelenici precejšnja, bomo tudi to poslednje tekmovanje univerze zaključili z izletom smučarjev na Golo brdo in Katarino Odhod smučar iev bo v sredo z vlakom ob 7.30 in ob 11.35 dopoldne.
r
veta
Električna hiša
V Holešovicah pri Pragi bodo v začetku prihodnjega meseca olvorili prvo električno stanovanjsko hišo. Posebnost stavbe bo ta, da bo dobivala razsvetljavo, tok in kurjavo od elektrarne. V vsaki kuhinji bo električno ognjišče, frigidaire z električnim pop-onom in poseben kabinet za likanje. Toplo vodo bo hiši dobavljala praška elektrarna. V hiši bodo tudi štiri pralnice, kjer bodo električni stroji prali perilo, druge naprave pa ga bodo sušile s pomočjo elektrike. Vsako stanovanje bo imelo tudi posebno merilno naoravo za vodo in aparat bo kazal, koliko vode se porabi v vsakem stanovanju. Za posle bo v vsakem stanovanju posebna garderoba s kopalnico. Novost hiše bo tudi garaža za otroške vozičke. V hiši bo 70 stanovanj z eno do pet sob nekaj stanovanj bo tudi za samce. Načrt za električno hišo je napravil arhitekt Fohr.
Karin Michaelis
Briandova zadnja pot v Pariza
Je dobil pri nedeljskih volitvah nad 18 milijonov glasov m bo pri ožjih volitvah 10. aprila gotovo ponovno izvoljen za predsednika Nemčije
Smrt »kralja
Dim in saje v Lo
Konec minulega tedna je v Parizu izvT-Žil samomor svetovnoznani kralj vžigalic, 52-letni švedski mdustrijec in finančnik Jvar Kreuger. V petek se je bil pripeljal iz Amerike v Pariz, kjer se je mudil v poslovnih zadevah tri mesece Za soboto ob 11 uri dopoldne je določil sestanek s svojim sotrudnikom Littorinom. Naroči! je njega in svojo pariško tajnico Karin Bok-m.inn v hotel du Rhin. Ko ga ni bilo ob določenem času sta Littorin in Bokmannova telefonirala najprej kreugerjevi oskrbnici.
yiato pa se odpejala k njemu v stanove-i;je. Potrkala sta na vrata spalnice m nista dobila odgovora. V slutnji, da se je moralo zgoditi neka i izrednega, sta nato vdrla v sobo in našla oblečenega Kreuger-ja mrtvega na divanu. Na tleh je ležai samokres. na mizi p3 so našli poslovilno pismo. naslovljeno na Littorina. v katerem Kreuger sporoča, da mu je neki ameriški zdravnik predpisal ponoln mir m opustitev kupcijskih pos ov. T°,mu in težavam krize pa ni dorasel, zato se prostovo jno poslavlja od življenja.
Obupana sta Littorin in Bokmannova zaprla sobo in ukrenila vse potrebno, da je vest o smrti ostala prikrita do 17 ure. ko je newyorška borza že zaprta. Pariška itak t;i poslovala zarad; Briandovega pogreba. Šele proti večeru je Pariz izvedel senzacionalno novieo o samomoru, ki je bliskovito šia od ust do ust.
Kreugcrjeva kariera
Kreuger ni zrastel iz revnih razmer, ni bi! selfmademan kakor jih pozna v novejšem času Amerika N jegov oče je bil konzu! in j:1 ustanovil podjetje zo izdelovanje vžigalic Svojega sina je namenil stavbarskemu poklicu in ga je zaradi temeljite izobrazbe v tej stroki poslal v Francijo. Anglijo, Ameriko m Afriko. Neka angleška družba, pri kateri je prakticiral. je poslala mladega arhitekta v Capftown (južna Afrika) in mu poverila gradnjo ve'ikcga hotela Po desetih letih študija v inozemstvu, star 28 let se je Kreuger vrnil domov na Švedsko in ustanovi! gradbeno družbo Kreuger & Toll. ki je hotela preustrojiti in modernizirati Stockholm. Ta družba, ki je tudi nakupovala /temlnšča. si ie nadela nalogo docela preobličiti švedstvo prestolnico. Vendar je postal ta delokrog Kreugerju kmalu p-^ozek. Zanimati ga je začela industrija vžigalic in kmalu je združil očetovo tvor-nico z več domačim- sorodnimi podjetji v eno leto S tpm je bi' dve leti pred svetovno voino položen temelj poznejšemu kon-cernu Scenska Tiindistiks dd.
Industrija, ki obsega ves Svet
Toda strmi Kreugerjev vzpon se je začel šele po svetovni voini Potem ko je popolnoma obvlada: švedski angleški in ameriški vž:oalični trg. je ra/širil svoj vpliv še na Norveško, baltiške države, na Polisko. Belgijo. Italijo. Češkoslovaško in Jugoslavijo ter na Kanado in Japonsko Tako ie monopoliziral proizvodnjo vžigalic v vsem svetu Viegov uged se je še bolj povečal, ko je pred leti /a inflacije preskrbe! Franci' posojilo 75 m''iiooov dolarjev L. 1929 je dobi'a po njegovem posredovanju Nemčija 125 milijonov dolarjev Jugoslav-',} pa je posodil 22 in Rumuriji 30 milijonov dolarjev Velik" usluge ie izkaza' tud- Poljski. v južnoameriških republikah pa je bil skoro neomejen gospodar
Temu ogromnemu koncernu. ki obsega danes 35 dr?av s J 50 tvornica mi za vžigalice in kontrolira 75 do 80 odstotkov svetovne produkcije vžigalic, so se navzlic temu,
da je do zadnjega i/plačeval najtrdnejše di-vidende, začela majati tla. Ko se je poostrila svetovna gospodarska kriza, je š'o tudi Kreugerju s.abše in naert svetovnega telefonskega trusta, ki ga je hotel izvesti, je propadel Vse to. zlasti pa silen padec njegovih delnic ga je tako potrlo, da je vzel samokres in si pognal kroglo v glavo.
Kreuger kot človek
Kreuger, ki je bil kot finančnik svetov-i pojav in je zaposloval v svojih tvornicah nad 60.000 delavcev, je živel kot os.-ba izredno skromno in nesebično življenje Lahko se reče, da je na tisoče njegovih nameščencev živelo razkošnejše od njega, ki je ime! palače skoro v vseh krajih sveta in so mu rabile zgolj za poslovna posvetovanja. Bil je preprost do .skrajnosti, zelo nedostopen in ni šel nikamor brez spremstva, sicer mu je bila samota najljubša prijateljica. Tudi je Kreuger c ta! do zadnjega ?a-nuc m s tem demantira! vesti, da se kani zaročiti s švedsko grofico \Vachtmeister. Kot poslovni človek je bil optimist redkega kova in temu je naib-rže pripisati, da je tako tragično zakl-učii svoje izredno delavno in uspešno življenje.
Bolnik in zdravnik
Svoje čase je bil dr. Marschalk znamenit pariški kirurg. Nekega dne jo prioe-ijali k njemu bogatina Vespazova, na katerem je izvršil Marschalk težavno operacijo, ki se je Dosrečila. Vespazov je obljubil zdravniku za primer, da se operacija posreči 100.000 frankov nagrade.' Toda Marschalku je praksa dobro uspevala, zato mu ni bilo do denarja. Vespazov mu je dejal, ko je odhajal iz bolniške oskrbe: ■Zavrnili ste ponudenih 100.oOO frankov', a jaz sem jih naložil na posebno knjižico in sem jih spravil za Vas, če bi jih kdaj potrebovali.« Dolgo let ni Marschalk potreboval milostne podpore, slednjič pa se je zgodila nesreča, da je posta! nesposoben za delo in tedaj je pisai Vesnazovu. Bogatin pa mu je zaničljivo odvrnil, da nima zanj nobenega denarja. Zato je kirurg vložil tožbo in pariško sodišče mu je priznalo pravico do Ve^pazovih 100 000 frankov, od katerih pa mu bo ostala komaj polovica, kajti drugo pdovico so požrli pravdarski stroški.
danska pisateljica, znana po svojih socialnih in aktualnih snoveh, posebno pa po knjigi »Nevarna starost«, bo obhajala 20. marca 601etnico svojega rojstva.
človeštvo
Anglija vodi že leta žilav boj proti dimu in sajam, škodo, ki jo povzroča ta velikomestna nadloga, računajo na SO milijonov funtov, od tega odpade samo na London 7 milijonov, na Manchester 3 milijone, na Barmingham in Ldverpool po 2 milijona angleških funtov. A vse te številke ne upoštevajo zdravstvene škode, ki jo trpi prebivalstvo. Znatno postavko v računu škode izda uničenje, ki ga povzroča dim v rastlinskem svetu. Zamenjava izumrlih rastlin z novimi rastlina-mi v enem samem parku zahteva letno n pr. 1500 funtov.
Dim zmanjšuje učinkovite sile sončne svetlobe in ne propušča ultravioličastih žarkov. Dim zaleplja luknjice, ckozi katere rastlina diha, kislinske sestavine dima pa povzročajo, da listi in veje oveni-jo. Saje, ki padajo na tla, preprečujejo
Izumitelj Marconi je govoril te dni v Londonu o bodočnosti človeštva. Po njegovem se približuje doba, ko bo znanost pripravila masi večjo srečo in udobnost. Tudi preprosti ljudje si bodo tedaj lahko privoščili vse to, kar je danes pridržano bogatinom. Mišice bodo imele v življenju kakor v industrij: čedalje manjšo ulogo in možgani bodo prevzeli večji del njihove funkcije. Stroji bedo opravljali vse delo in to veliko hitreje nego človeške mišice. Zato pa ne bo brezposelnost postala večja, ker bo človeštvo rabilo veliko več duševnih delavcev in se bodo ti razvili iz ročnih
nadalje zračenje korenin. Vsi ti škodljivi vplivi in učinki pa se ne omejujejo zgolj na mesta, temveč se razširjajo tudi na deželo. Zato je ogromna tudi škoda, ki je dim prinaša poljedelstvu.
še večja je, kakor rečeno, škoda, ki jo dim povzroča ljudskemu zdravju. Dočim je čisteča jedi in vode pod stalnim nadzorstvom, tega pri zraku, ki ga čk.vek vdihava, ni — a dokler to vprašanje ne bo rešeno, ne bodo odpravljene bolezni dihal. Na Angleškem pa znašajo smrtni primeri radi bolezni v dihalih dvanajsti-no vseh smrtnih slučajev. Da je dim v prvi vrsti kriv tega umiranja, nam kaže že to, da je umrljivost med otroci zaradi pljučnice in bronhitisa po mestih tiva-krat večja nego na deželi. Katran in žve-plene kisline v dimu dražijo sluznice, kri ne more dobivati dovolj kisika, srce pa opeša.
Dve ln pol nadstropni omnitras
Galk?


tev krize
Gallspaški čudcdelnik Valentin zVileis in njegov sir dr. Fritz Zeileis sta postala žrtvi gospodarske krize. Bivši bolniki so jima naprtili toliko odškodninskih pravd, da jima s skrajnim naporom jedva odo-levata. Sedanji ooležaj je tudi popolnoma izpedreza! dotok tuicev v Gol Ispach, kar je silno potrlo ondotno prebivalstvo. Gallsparh se je ramreč v zadnjih letih docela preuredil v velezdravilišče. Zdaj pa so našli na zidovih lenake. v katerih groze neznanci, da bodo Zeileisu in njegovemu sinu zavili vrat. ker sta zakrivila propast cvetočega mesteca.
Rim je nabavil za izlete v okolico nov tip avtobusov., ki je v njih za 88 potnikov prostora. Voz te vrste je tri in pol m visok ter ima zadaj na strehi še poseben nastavek, ki nudi potnikom lep razgled po okolici
izredne ugodnosti pri nabavah oblek ln površnikov za gospode. Zadnje novosti sukna za pomlad oddajamo po neverjetno nizkih cenah.
Drago Schwab, Ljubljana
K ugrafolfenjn Lingberghovega sina
Ameriška policija je po zadnjih vesteh sprejela ponudbo bandita Al Capona za njegovo sodelovanje pri iskanju Lindberghovega sinčka. To pomeni popolno kapitulacijo ameriške javne varnosti pced banditskimi tolpami AJ Capone Je po^idil za Izpustitev iz ječe 200 000 dolarjev jamčevine Na sliki zgorap sprednja in zadnja stran dopisnice. ki jo Je prejel Lindbergh po ugrabljenju s sporočilom, da je otrok zdrav. Spodaj na levi lestev, ki je služila roparjem pri njlb dejanju (rekonstrukcija čina), na desni Lindberghov otrok 14 dni pred ugrabljenjem
- Drobne zanimivosti
Briandova avenija
PariSko predmestje Montrouge Je sklenilo imenovati cesto, ki drži iz Pariza v Orleans, Briandovo cesto. Temu sklepu se bodo pridružile tudi mnoge druge občine v Franciji, ki bodo imer vale pc eno svojih ulic z Briandovim imenom.
Ženske in tajnost
Francoski senat je sprejel zakonski predlog, ki pravi, da se ženske ne smejo pripuščati k notarskemu poklicu, in sicer zategadelj, ker izkušnja kaže, da ne morejo ohraniti tajnosti kakor zahteva zakon
Največji evropski hotel
Največji evropski hotel grade sedaj na Angleškem. Imel bo tisoč sob za tujce in poleg vsake sobe kopalnico. Poslopje bo visoko devet nadstropij, na strehi bo vrtna restavracija in pristajališče za letala. Stavbo bodo izročili Drometu spomladi 1933. Njeno ime bo Hotel Cumber-land.
Vozovnice na obroke
Angleške železniške družbe so sklenile oddajati vozovnice tudi proti plačilom na obroke. Uredile so sistem odplačevanja z bankami. Proti posebnemu potrdilu dobi potnik vozovnico na postaji brez gotovine. S tem hočejo angleške železnice pospešiti železniški promet posebno v poletnem času.
Italija ima 271 svetnikov
Neki statistik je izračunal, koliko svetnikov odpade na vsako državo. Prišel je do zaključka, da imajo Italija 271, Francija 116, Španija 55 Belgija 13, Nemčija in Anglija vsaka po 6 svetnikov, Jugoslavija. češkoslovaška in Rumunija ter Avstrija pa vsaka po enega svetnika.
Bivši vodja habsburške pisarne
Te dni je umrl na Dunaju 88 letni bivši tajnik cesarja Franca Jožefa dr. Fr. Schiessl-Perstoff. eden najvplivnejših mož nekdanjega dunajskega dvora v stari monarhiji. Služboval ie najpreje pri poslaništvu v Petrogradu. potem v Teheranu, Carigradu in 1895 je bil imenovan za avstroogrskega poslanika v Beogradu. kjer je deloval štiri leta. Od tam so ga poklicali na dunajski dvor. fcjer je postal tajnik Franca Jožefa fn ostal to do cesarjeve smrti Kakor vsi iunajsk-uradnikl. je bil dr Schiessl zaupna oseba tn je do zadnjega ohranil službeno zaupane mu tajne. Pravijo, da ie v zadnjih letih pisal spomine, katerih pa ni sam objavil.
Sonja Henle v dilemi
Iz Osla poročajo, da je Sonja Henie, zmagovalka v umetnem drsanju na svetovni olimpijadi v Lake Placidu, ki se je j že vrnila iz Amerike v Pariz, prejela po-j ziv od norveške zve za za umetno drsanje na ledu, naj se nevte roma vrne v domovino. Obenem ji je prepovedano do nadaljnjega nastopati v evropskih prestolnicah. Ce se ne bo športnica pokorila tej zahtevi, bo izključena iz vseh športnih društev in proglašena, za profesionalko.
Pol za šalo, po! zares
Cerkev jn kjno
Učiteljica sprašuje učenke v novem razredu po veroizpovedi roditeljev. Pokliče tudi Eiico, ki se ji seveda še ne sanja o razlikah med cerkvami. Da bi ji nazorneje predočila. kaj bi rada izvedela, jo vpraša: Kaj hodi tvoja mamica v našo ali pravoslavno cerkev?
Biica se odreže: Moja mama hodi r kino!
Birokrat
»Gospod predstojnik, naša registratu-ra se strahovito veča. Prosim za dovoljenje da se deset let stara pisma lahko uničijo.«
»V redu. Samo napravite poprej prepise.«
Po vlomu
»Kaj, pri vlomu so vas zasačili?«
^Oprostite, stražnik me je prijel šele ko sem hotel odnesti plen.«
Vsak dan ena
»Nesrečni otrok! Dve uri sem sviral usrpavanko; pa noče zaspati!«
Maršal Hindenburg
Pogrebci s krsto, ob strani člani francoske vlade, diplomatski zbor m sorodstvo
J. O. Curvvood
62
Ma itaefi STeta
Nawadlook je prilezla za njo, privlekla za seboj drugo puško in prinesla v predpasniku kup nabojev.
In zgoraj ob temni podstrešni lini so uprežale Sokwennove pod-lasičje oči senco, ki se gibala zunaj v sivi megli, in njegova puška je spet poslala John u Grahamu in njegovem ljudem svoj smrtonos" ni pozdrav. Smehljaj je izginil / vutrv mi. us.n:c, kakor da bi ga bil veter odnesel- Ječanje se je izvilo iz njenih prsi, ko je videla, kako se je mož, katerega je ljubila, vzravnal pred odprtim oknom, da bi kljuboval leteči smrti, ki je spet zabobnaia svojo hudobno pesem po debelem tramovju.
25.
Stari, oprezni bojevnik Sokwenna je bil zadela! tudi okna v spodnji izbi in pustil povsod le ozko špranjo, komaj tolikšno, da je bilo mogoče streljati skozi njo. Alan je držal svojo puško v taki špranji, med tem ko so zunaj streli trgali sivo. čedalje bolj gosto nočno meglo. Slišal je sikanje in udarjanje svinčenk. Brzo so švigale preko hišne strehe in brnele in brenčale po zraku kakor jezne Čebele. Udarjale so v lesene stene in votlo bobnale obnje kakor členki ob zrelo dinjo- Hrup brenčečih in udarjajočih svinčenk je bil kar omamen; zdelo se je, da ne morejo imeti ta zrna nikakega posla s smrtjo. Alan je brez strahu strmel v tisto smer, od koder so pokali streli, in v temi napeto iskal cilja. Tu pa tam je opažal nejasne senčne proge, naznačbe, očrte postav — in na te je meril in streljal, kakor hitro je mogel Nato se je potuhnil, pomolil izstreljeno puško
od sebe — in Mary Standisheva mu i® TP^n'* drufo nabito. Smrtna, voščena bledica ji je pokrivala obraz. Njene oči so čudno bolestno strmele vanj m se niso mogle odtrgati od njegovega lica; v njenih spačenih črtah se je zrcalila muka smrtnega strahu Ni se baia zase — za Alana se je bala Njegovo ime je bilo na njenih ustnicah, neslišen šepet, zasopla molitev brez razumljivih bered. In v tistem trenutku je šinila svinčenka skozi odprtino, pred katero je pravkar še stal, siknila kakor razjarjena strupena kača in z vso močjo udarila v nekaj za njima. Mary je zavpila in ovila Alanu roke okoli potuhnjene glave.
»Moj Bog, ubili te bodo, če boš stal tam!« je zastokala. »Predaj me jim,Alari. Ce me ljubiš — predaj me jim!«
Puh belega prahu je prhnil v medli soj sveče — za njim še eden. tako blizu mimo Nawadlooke, da je oblila Alana mrzla zona Svin-čenke so uhajale skozi prst in mah, s katerima so bile zadelane razpoke med tramovjem hišnih sten. Še preden je Mary uganila. ka; se godi, je Alan zgrabil njeno vitko telo, skočil z njo k loputnici ln jo malone pahnil po stopnicah. Nato je prisili! Nawadlooko. da je šla za njo, in jima malone vrgel svojo izpraznjeno puško in predpasnik z naboji. Njegov obraz je bi! divje spačen .
»Ce ne ostaneta spodaj,« je zakričal, »tedaj pojdem ven in se bom zunaj boril! RazumetaOsrtanita. kjer sta!«
Njegova skrčena pest jima je mahala pred obrazom, glas se mu je trgal od razjarjenosti. Spet je zagledal puh belega prahu, svinčenka je treskoma udarila v kositrno posodo. Titk za pokom se je začul iz podstrešja Keokin vzkrik.
Zgoraj v temi je Sokwennova puška rožljaje padla na tla. Stari bojevnik se je zvil in si pritisnil shujšane roke na želodec Ležal je na kolenih, sapa mu je žvižgala in hropla Nato se je počasi
vzravnal, rekel Keoki nekaj besed, da bi jo pomiril, in iznova stopil s puško, ki jo je bila nabila zanj, k svoji strelnioi.
Keokin vzkrik je bil komaj zamrl, ko je Alan že stal na lestvici in poklical Keoko k sebi. Keok je hlipaje prišla k njemu v trdi temi in mu povedala, da je Sokwenna zadet. Alan jo je zgrabil in jo zavlekel k Nawadlooki in Mary
Nato se je vrnil k svojemu oknu, proseč Boga, da bi mogel kaj videti in maščevati Sokwenno. In kakor v odgovor na to molitev za luč je mahoma zagledal svojo hišo čudno razsvetljeno. Plešoča rumena svetloba je zaplapolala v oknih in planila skozi odprta vrata v noč Tako svetlo je bilo. da je videl .kako se je vlažna megla nalik hlapnemu pajčolanu spuščala na zemljo. Srce mu je burno razbijalo, zakaj svit je postajal od trenutka do trenutka močnejši. Zažgali so bili njegovo hišo! To niso bili več belci, bili so divjaki!
A dasi mu je srce tako burno razbijalo, je vendar ostal miren ai premišljen. Njegove oči so iskale cilja, kakor na lovu. Sokwenna se ni več ganil. Najbrže je bil mrtev- Keok je 'htela spodaj v kleti. Nato je zagledal tri ali štiri postave, ki --o se gibale v svetlobi. Počakal je. da jih je bilo bolje videti — sluteč, kaj so mislile: da v hiši, ki je bila od svinčenk preluknjana kakor rešeto. ni več nasprotnika, zmožnega za boji Poprosil je uoga, da bi bil trsti, na katerega je pomeril, Graham — in sprožil. Postava se je zgreznila na tla. kakjr človek, ki si ga smrtno zadel. Nato je jel hladno streljati na ostale — ena. dve, tri, štiri.— in dva izmed četvorice je zadel. Zadovoljno si je dejal, da je ob takih okolnostih dobro opravil svoj pose!
Nato je skočil nazaj po drugo puško. Mary ga je že čakala, glava in ramena so ji molila iz kleti, ko mu je pomolila orožje. Hitenje brez solz ji je stresalo telo.
ROUGE FRAMBOiSE DOR! N
Kot nekdaj
Ta Ko sedaj
Brezplačen vzorec pošlje na zahtevo:
i ErnestThiriet,Zaarcb. Boooviceva ul.3.
ostanem za vedno Vas zvesti prijatelj.
te življenja isa dežel"
VIČ Hud' časi ne morejo ubiti idealizma naše dramske družine Ta ne obstoji vi po klicnih igralcev amoek iz judi ki hod-jo dan za dnem za svojim vsakdanjim kruhom Svoi prubti čas žrtvujejo epi gledali--ški umetnost- iz sam- Ijubezn do nje Ta ■družina je položila v nedeljo zopet laven račun svojega nesebičnega dela Pred kratkim smo meli v gosteh >entlakohčane m Siškarje m naravno ie d* je bila sedaj ra 'ovednost nas vseh zelo velika kako se bodo odrezal dutnači Priši: smo vsi na bvoj račun Igrali -.o Surkr »Pred poroko« "»red natlačeno polno dvorano Igra j>- po ekla izvrstno in publika se je zabavala rav dobro lc plahih svoječasnih zatetni-ov smo dobdi prvovrstne igralct* na ka-ere smo seveda prav ponosni Režijo je
el v rokah br !'aterno<s? ki jt igro lepo na.študiral m zato tud lepo izvedel Ne memo pozahiti seveda us užnr-ga br Drenov .a k; pomaga pov*oti koder je potre-Ife? Vloge so bile v dobrih rokah in v ves-rib vlogah so se odlikovali. Dacar. \Vi!len-part Ambrož. Paternost ? gospo in Er av-čpva ki je bila v v>em prvovrstna Prav tako so izbyno podali svoje vloge: Gašpe-rinova Jenkova t.nezova Thalerjeva Velušček Podlogar in Puh Toalete so bile pr damah kar /'avidan a vredne Maske so ti e v splošnem prav Jobr^ vndar b' se dalo mogoče v t>od< če še kaj 'zpo-polni-ti ker je naša publika precej kritična in iz'akn. vsako napako — Naš1 igrale so torej odre/ah prav dob"o 'n menim da je p-av če male kritiz ramo pr^dolgf prvze 'le gredo bržčas na račui. premalega števila tehničnega osobja za oarom ker gre postavi jan;e kulis zelo počasi od rok Ali ne bi nastopil oh takšnih pavzah domač orke-ster,;i Tudi začetek mora bit- vedno točen. sicer pri. le zamuda v- navado Pogled na pub iko je povedal da se zbira v našem Sokolskem djmu naiboli pestra družba in da ni prav nobene napetosti med posameznimi stanov: Tako jp prav in tako naj tudi ostane Vesele gre bodo vedno dobro obiskane Življenje je tako danes trdo in zate naj se vsaj >b n^deljai malo razvedri mo Prihodnjo nedeljo Dopoldne bo rrla dinska igra »Zek'ad« da se pokaže enkrat tudi naš dramski naraščaj
TACEN POD S.	O GORO Dočim
smo imeli prej že nekaj let ve?1—-tno dnevno dire> no avtomobilske zvezo v Ljubljano, smo danes br-z rje 'n se moramo posluževati vlaka kakor pred 10 leti, kajti tramvaj ne pride za nas oliko v poštev, ker ie boli oddaljen kakor železniška po-
staja A ne sa^io ool fuu-a.riti moramo tudi dejstvo, ^a se je s prejšnjo avtomobilsko zvezo tujski promet tako razmahnil da je bila šmarna gora dnevno zelo obiskana. Pozivamo odločilne čin. elje, da U uvažujejo in m zaradi tujskega prometa p m- -norejo do zopetne c^rektne zveze ali v Ljubljano ali vsaj do tramvaja. S tem ne o ust uženo le občanom, amp°k v prvi vrsti posetnikom šmarne gore in. Kar je glavno, razvoju tujskega prometa.
MUTA OB DRAVI. Podružnica Jružbe sv. Cirila in Metoda priredi nt. Jožefcvo v prostorih g o"*1 ~e g. Leitingerja tombolo v prid siromaSr'1- šolskih otroK. Tombolske karte so samo po 2	obe se v trgo-
vini g. Pajka. M »hI "~bitki (okrog 100 po številu) so same koristne reči, tak' tri-cevni radijski parat s plačano poštno takso za 3 mesece (darilo učiteljice gdč. Ban-tanove), kompletna moška obleka in 50 kg moke. Segajte po kartah, ker s tem po-magats s -cn-akcii. -**-
DOMŽALE Godhenc društvo uprizori
v nedeljo 20 t m v svolem domu v Domžalah igro s petjem v sedmih siikah »Car tjk sel« Začetek točno ob 15 Pri priredit-
vi bo sodeloval društven orkester
BOHINJ Občni zbo Tujsko-prometnega društva pri Sv Janezu bo 19 t. m. ob 14. v hotelu »Sv Janez« Vabljeni vsi
MOKRONOG O bom zbor tukajšnje Ciril-Metodove podružnice bo 17 t m ob 8 zvečer v garderobi Sokolskega doma. — Člani se vljudno vabijo k udrležbi.
ŠT JERNEJ NA DOLENJSKEM. V nekaj dneh pridejo v Št Jernej štirje žrebci iz ba-iiovinske žrebčarne na Selu lzjiosloval jih ie sedanji občinsk' odbor pod županom g Radkovičem S tem se bo pričela zopet r»'d no gojiti konjereja ki je v tej okoliei do ma Za povzdigo sadjarstva bo naša podruž niča sadjarskega m vrtnarskega društva le tos pomladi zasadila na občinski njivi večj< drevesnico — V pomoč kmetu, ki mu pogi ne živina, sp je ustanovila hvale vredna so-cijalna zadruga Živinorejska samopomoč, kateri načeluje g. Čampa — Avtobusno podjetje Tapred v- Zagrebu ki vzdržuje promet Novo mesto—Brežice—Zagreb in nazaj, ie postavilo v promet nov udoben avtobus.
CERKLJE OB KRKI Dne 6. t. m. se je ustanovila krajevna organizacija JRKD za našo občino Po daljšem stvarnem govoru župana g. Hrvatica Martina se je vpisalo v organizacijo lepo število članov, ki so si ;z-brali v odbor odločne in požrtvovalne može in sicer gosp Hrvatiča Martina za predsed nika Jurečiča Martina za podpredsednika gosp Kabaja Ljudevita. za tajnika, gosp. Ži berta Jožeta za blagajnika. Odborniki so 2g.: Jamnik Jože, Zabkar Franc. Škvarč An-
ton, Hacek Aloizii, Kenn Alojzij in Unetič Ivan Dobro razpoloženje članov nam jamči za lep procvit organizacije, ki hoče vsa pereča vprašanja naših občinarjev proučiti in se boriti vztrajno za koristi naše7a kmeta
POLJCANE. Zadnji sneg je dal našim lovcem zopet vzpodbude za lov na divje svinje. Uspeh tudi tokrat ni izostal in naši gozdovi so sp°t ob eno mrcico. T-krat se je lovska sr~ča nasmehnil? hotelirju gosp fosipu Baumannu. Pogodi1 je 80 kg težko >vanjo. Ta je v tem letu že peta divja svl-ija, ki jo je dolete'a smrt od številne svinjake bratovščine, ki se potika po bočkih godovih. — Od srede pri nas skoro neprestano sneži je snega že nad pol metra 3acimivo je, da je lani baš na 11. marca :aKor letos zapadlo toliko -nega, da je bil oviran avtobusni in sploh ves promet. Otroci niso mogli v šolo. Tudi ta petek na 11. v večini razredov ni bilo niti četrtine šolarjev.
GORNJI GRAD Občni shor tukajžnje moške in ženske Cinl-Metodove podružnice bo 16. t m ob pol 20 v čitalniikih prostorih. Vsi člani vljudno vabljeni.
pOLENŠAK Prvi letnik kmetijsKe nada-lievalne šole se je zaključil 6. t. m. ob udeležbi vseh obiskovalcev šole. predavateljev, odbora šole in povabljencev Zanimanje za to šolo je znak. da imajo naši kmetje voljo snloSni go«'nodar=Vi nan-edek.
ŠMARJE PRI JELŠAH Dramski odsek
nam je priredil veseloigro »Utopljenca«, ki je privab la v dvoiano mnogo hvaležnih gledalcev Vloge eo bile zelo srečno podeljene in so jih vsi igralci častno rešili Le tako naprej!
M O
Izvleček Iz programov
Torek, 15. raarca
LJUBLJANA 11.30: šolska ura: Potovanje po Bretonski. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nemščina. — 1930: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini — 20: Predavanje dr. Vebra. — 20.30: Prenos iz Zagreba.
Sreda 16. marca.
LJUBLJANA 12.15 Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Čas, plošče, borza. — 17: Petje zbora Mestne ženske realne gnn-naziie. — 1P.30- Morje. _ 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Prenos iz Pra^e
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — Hi-Popoldanska glasba 20.30. Večerni koncert. - 2105: Jazz. - 21.25: Violinske skladbe. — 22.10: Poročila. — 22.30: Radio-rkester. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.02-Popoldanski koncert — 20: Prenos iz Prage. — 22: Plesna clasba. _ PRAGA 17 Jazz. — 19.20: Saksofon in harmonika. —-
20; Koncert češke filharmonije. _ BRNO
20: Prenos koncerta iz Prage. _ VARŠAVA 17.35: Baletna glasba. — 20.15: Koncert orkestra in solistov. - 21.2-5: Klavirske sklad-
be. _ 21.55: Violina — 23. Godba za ples.
—	DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 12.40: Plošče. - 17: Koncert orkestra. — 20: Mešan program iz Lipskega. — 22.15: Godba za ples. — BERLIN' 20: Haydnova simfonija.
—	20.30: Veliki lažniki. — 21.15: Mešan
program. — Godba za ples. _ KONIGS-
BERG 16.35: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Siuttgarta — 20.30: Plesni večer.
—	22.30: Zabaven program. _ MtJHL-ACKER 17- Glasba romantikov. — 20: Havdnova simfonija iz Stuttgarta. — 20.30: pevska ura. — 21: Spevoigra. — BUDIMPEŠTA 18: Orkester. - 19' Cerkvena glasba. — 20.30 Orkestralen koncert. — 22.15; Godalni kvartet. ._ 23.15: Plesna glasba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen kon-ccrt. _ 20.C5: Plošče. _ 20.45: Prenos ooe-re iz gledališča.
izvežbano moč, IŠČEM za s?nostojno vodstvo drogerije. Prvovrstna ocena pogoj.
Ponudbe prosim na oglasni oddelek *Ju-tra-s pod : Drogeriste.	35S5
Dokazano je, da je poraba OLLA - gume mnogo večja nego ona od vseh ostalih domačih znamk skupaj, ki ?e objavljajo 2491
VSEH VRST IZVRŠUJE
LJUBLJANA
Sv PETRA NASIP 23
13* — 20. MARCA 1932.
MednarHni veleseiem
V PRAGI
Svetovni VELESEJEM, na katerem so zastopani narodi m države. — Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25 %, Cehoslovaška 33 %, Avstrija 25 %.
Pojasnila in legitimacije daje: Aioma Company, Aleksandrova cesta 2: čehoslovaški konzulat; Putnik. Dunajska cesta.	2407

Zahvala
Zahvaljujem se tem potom vsem gg. čestitkarjem za prijazna voščila ob priliki moje 70 letnice, posebno vsem darovateliem krasnega cvetia.
Fratsfa vd. Jakil
3" 64
Umrl nam je naš
dne 14. t. m.
Pokopljemo ga v sredo, dne 16. t. m. ob 10. dopoldne.
Ljubljana, dne 15. marca 1932.
Dr. Jo2e Jakša ln soproga Soša
otre-o	Obima Ljubljana
£iot,<i	ll«3t.n; oogrfbm laved
Vladimir Levstik:
Ribiči
Muhasto marčevo popoldne je nad Parizom. Zdaj prodre sonca izza meglenih kopren in se zasmehlja nabrežjem in bul-varjem, kakor da bi se hotela že jutri pričeti pomlad, zdaj Sr skrije za oblake (človek kar ne ve odkod se jemljejo tako nenadoma), in mrzlfi sapa potegne po ulicah, in vsi spet ve-no da je zima.
Na motnem, drobne igrajočem zrcalu Seine. ko gledaš p« njej navzgor, se že odraža prva rumenkasta zarja zatona.
Zatona . še nekaj ur in bo, kakor da sonca ni več. Velemesto bo še žarelo v milijonih svojih luči. a tam. više dalje, bliže večnega morja, ne bo svetlobe nič več Tam bo samo mir in molk in tema. Tema .n mir kakor da ni nikoli ničesar bilo m kakor da so vse predstave o bitju zgolj sanje Kak potnik bo hodil sam po temi in bo misli1:
»Kdo ve. morda ni res ničesar več. Morda sem umrl in moje telo leži kje, med svečami ali v morgui tam za cerkvijo Naše gospe, in to. kar še hodi tod in zamišljeno rije v te gosto marčevo noč. je morda samo poslednji spomin o bitju: drget misli ki še ni popolnoma zaspala: trepet ugaslega plamena, ki se še za trenutek lovi na tesnih, tesnih stenah teg=i sveta .. .1
Z Orsayskega nabrežja prihajam. Bil sem v salonu vnanjega ministrstva, ki od davi ni več salon Kapela je, obstrta z mrtvaško črnino, nemirna od turobnega plapolanja voščenk. zatohla od žalnih vencev in poslovilnih cvetlic in dihanja
mnogih ljudi in čudne globoke groze pred telesnim minevanjem ki se začenja tam, glej, na katafalku, tik pred nami.
Bled, shujšan starčevski obraz.. . Kako nepreklicno 30 zaprte te oči, kako dokončno počivajo te bele, prosojne roke, kako vidno na vekomaj so obnemela pod svojimi košatimi normanskimi brki ta usta. ki so še nedavno obetala:
»Dokler jaz ž'vim. ne bo vojne..
In zdaj ga ni več.
Ali je mogoče, da ni ostalo od Aristida Brianda nič drugega kakor to truplo na katafalku? Ali je mogoče, da je to on, ljubljenec življenja, uspeha, sreče, žensk, vsega, kar je svetlega in solnčnega? Da je to on, ki je bil dovolj pogumen in v svoji ljubezni dovolj preprost, da je sredi razmesarjene, od sovraštva še vse raz-bolele in zaslepljene Evrope glasno izpovedal in vzlic vsemu. o. vzlic vsem tako mnogim raziogom. ki so pričali in še danes, v dneh njegovega večnega odhoda, nes v dneh njegovega večnega odhoda uveljavljal svojo vero v Mir?
Dva velika moža je imela Francija med vojno. Zdaj sta oba mrtva.
Prvi je bi' Georges Clčmenceau, ki mu je narod vzdel ime: Le Pere La Victoire.
Drugi je bii Aristide Briand, ki ga narod že zdaj imenuje: Le Pžre La Paix ...
Mnogokrat sta stala vsak na svoji strani barikade A zmerom je bilo med njima tisto spoštovanje, ki ga čuti tudi nasprotnik do čiste vere in do resničnega moštva. Kako pravi Kipling? »But there is neither East nor West... When to strong men stand face to face...«
In zdaj sta oba že tam. kjer je vse zemeljske borbe konec. Le s to razliko, da
je Georges Cičmenceau izvojeval svojo zmago Aristide Briand pa odhaja sredi odločilne bitke.
Kdo bo stal na njegovem mestu, kadar bo šlo za vse?
e
ZamiSljen stopam po nabrežjih. Nič ne kaže, da bi bil sploh kdo odšel. Nikjer ni videti, da bi bil kdo koga izgubil, da bi kdo česa pogrešal, življenje vrvi kakor vse, vse dni. Ljudje hitijo po svojih poslih, avtomobili hrče in trobijo, množice se gneto okoli prodajalne, ljubitelji knjig brskajo po zabojih bouquinistov. Vlačilci in tovorni čolni se komaj opazno gibljejo na vodi.
In vmes, negibni, kar svečeniško v nekaj zamišljeni, posedajo na nabrežnih zidovih ribiči, z očmi uprtimi v svoje za-maške Ribiči — ali prav za prav, ljudje, ki jih tukaj tako imenujejo.
Nikoli ne vidim nobenega, da bi kaj ujel. Pred petindvajsetimi leti, ko sem šel nekoč čez Pont Neuf, se je zgodilo, da je trebušast star možiček potegnil iz vode pol pednja dolgo belico, še danes ga v duhu vidim, kako zmagoslavno je gledal okoli sebe. In gneča je nastala, in vsi so hoteli občudovati njegov plen.
Seina je umazana voda. vsi kanali se iztekajo vanjo Ribe je ne marajo, razen tistih nekaj pokvarjenih eksemplarjev ki so dedno obremenjeni s koprofagijo Takih izprijehk 1e v vsem povodnem Parizu. od Charentona do Auteuilskesra mostu. kakih dvajset ali trideset Toda »ribičev« je legijon Vse leto jih ne zmanjka; kakorkoli je ime mesecu, zmerom je — teoretično — »najboljši čas« za kako vrsto rib, če bi slučajno priplavala in če
bi jo slučajno mikalo izvršiti samomor...
Pariški ribiči so heroji. Borijo se tako rekoč brez upa zmage Zunaj, na deželi, se njihovim tovarišem bolje godi. Francijo napaja veliko rek in rib je v njih obilo, vzlic tovarnam jezovom in takim rečem. Obilc je rek a skoraj še več je ribičev. Ne raste toliko vrb in jelš ob francoskih vodah kolikor sedi ob njih modrih mož z ribnicami v rokah ali zraven sebe.
Kadar doseže Francoz neka leta, se navadno oženi. Ko pride spet v neka leta. pestane rentnik, če ima biti s čim. A naj že postane rentnik ali ne, ribič postane prav gotovo. In sedi kje ob vodi in potrpežljivo strmi v zamašek in misli, misli, sam Bog si ga vedi. kaj.
Ali pa nič ne misli. Vsestransko se staplja s prirodo s travo in kamenjem, z lesketanjem in klokotanjem vode. In počiva Nikjer se tako brezmejno ne spo-čiješ kakor ob vodi. Pri roda te stiska ob svoje materinske prsi. Tekoča voda. ta večna, osnovna struna njenega velikega, prepro«tesT» živlienja. vrača tvojemu srcu prvotna, jasni, nezamotani utrip. In traik. ta majceni trnik na koncu tvoje vrvice je kakor lahno Ironičen simbol, da si vendarle potomec pa«me, ki se redi s krvjo in mesom d mer h bitij ...
Tudi FrnncMa ima noatrvi Tn losose Ima, v Bretaniji in pod Pirenejl. in $<*uke Lov na te bistre diviv? borben? ribe ie orisroda boj. »ribnnle. nemir, doživetje. nolno pretres11a1ev A to nI nič za široko množico ribičev. Posel le-teh je miren blae noln rsmaknlenega pokola
Ne vem. da bi se bila Marat in Robes-pierre ukvarjala s tem »športom«. A za-
to se ga je oklepal nekateri drugi veliki mož. Po velikih delih so počivali, velike misli so mislili francoski starci ob svojih zelenih vodah.
In zdajci se nekako domislim slike, ki sem jo lani videl v »Ilustraciji«:
Aristide Briand stoji na hodniku svoje kmečke hiše v Normandiji, z ribnico v rokah, in lovi ribe v vodi, ki teče tik pod njim. In izraz njegovih oči, njegovega obraza, vse njegove postave je takisto miren in zamaknjen kakor obrazi vseh njegovih rojakov, ki postajajo in posedajo ob teh mnogih, mnogih vodah in čakajo svoje belice.
Danes se mj zdi, kakor da je bilo v tisti fotografiji nekaj ganljivega in globoko pomembnega. Najvišje spoznanje življenja je zmerom najbolj preprosto. Prav k srcu prirode se moraš stisniti, pa ga začuješ. V svojem globokem miru ti velika Mati jasno in prepričevalno razodeva odrešilni pomen Mirti. Kako bi bilo mogoče stati ? ribnico v roki na trhlem hodniku stare normanske hiše in ne čutiti, da je vojna perverznost in zločin?
In v tem iskrenem tuvstvu je bil ribič Briand pravi sin svojega naroda. Ta narod marljivih delavcev, rentnikov in zamišljeno počivajočib ribičev ne hlepi po krvi. Ta narod noče voine. Mirti hoče za svoje delo. za svoi oddih, za svoje prijetno. zložno, zasluženo življenje tn če se oborožuje. se oborožuje zato* da mu ne bi bilo treba kadarkoli 'n komurkoli na 'hibo postaviti ribnice v kot in prijeti za Duško.
Idejna zapuščina Aristida Brianda ne bo izginila.
Odkar živim v tej povojni Franciji, še nisem slišal niti ene bojaželjne besede.
I
tla
Cene malim oglasom
ženiti* fn dopisovanja; vsaka beseda Oin 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—v Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Din /.— za besedo ge zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-motcn, »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokah»Stanovanja odda*. »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »2ivali<t, »Obrt* ln »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek*, če st z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za iitro ali za dafanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Erikratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pn oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—.
pri oglasih po t Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri preda p naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem i naročilom.
Prodam
Pouk

mino
stuibodm
Lokali
Avto, moto
Stanovanje
Sobe ii i e
Glasbila
Stanovanja
•~v4*»T: - - r -V
Soboodda
Vzgojiteljico
k 2 hčerkama (4 bi 9 lat) o perfektnim znanjem nem »čiii« in francoščine, po ptrinotna zdravo sprejmem. Ponudbe * natančno naved bo dosedanjih služb, zahtevki in slik« na og!asm ndd-e-ek »Jutra« pod ;"fro
iH Otroški voziček
a^^Lj^^^^^^^^H	šporf n,-. zelo dobro ohra-
^^^^^^^^^^^^^	njem, kabini, risjiicne jn>-
OKUM m*, vrnit* P*	^	e4,iieIck
Janj« nnsUnt ali ta
iifr* 1 Dia. —	--
soei*!Bcg& rnafi&ja <m	r, . , , ,
u be«S5» sn fi*-;	Parni kotel
* »	ali lokomobllo
*tf-» Pa	(C)	0ii 1(>_20 in, kllnlne pl<).
T-^™-~""	skve, v brezh>bre-m -
Stanovanj, barako	"j1 kupi tekstilna tramj
n-uvo prodam v srramozni	P>ub v Kranju. 7954-7
jami št. 9.	" 8195-6	----
Lepo sobo
nin*>oprewlj<»iw>. z električno razsvetljavo in postfbiiim vholoin jddaui na Prulah. Sredina 5.	7849-23
Najnoveia »luimika pa-teto« železna zelo praktična eloiljiva postelja t tapeciranim madracora — praktična za vsaka hiJu. hoteli, za putp)*če oso-be in nočne službe. Stane Dia 3t9___ Razpoii.
ijani poitom in Železnico ;o po povzetja.
Zima
B •!>. Kmalu se neiu k Tebi. —
1 da; w <4»-Janj* »a«)«*« »ti m.
iitni i Liti. Dijaki, ki tostr akcije, p!a-fc»j»> »*.->k«	SO
pvr; u &ifr» aji e« (tajanj«	i Di*. (i)
V podružnici Jutra v Celju
je dvigniti sledeča pisma:
Hipoteka. Kisarna, Redka prilika. Srečna ieaia, Stalni umidc.
lepo opremljeno takoj oddam gospodu. Naslov v og!u«uera oddelku »Jutra«
Vs»Ka tXMi»rti 1 [>;i; ta dajani* (Mslnra aH «» iifro (» 5 Din. (17)
Frizerko
mlajšo in dobro izurjeno, '//možno vodne OinJulaeije :n icanlkire. :<H pomočnika k'	»nd ilirati, sprejme
u-koj Martin ti j u r i n t Kamniku.	8311-1
CAMERNIKOVA šoferska šola
Dve prazni sobi
v prvem nadstropju, na prometni cesti oddam za •rdinacijo ali pisarno. — N.islo? v oglasnem oddelka »Jutra«.	TiOl-JO
Leiena a!u2in(^a patentna zelo ■ praktična ilof-Jjiva postela a tapecira-nira madracom. — Staoe
Za zobozdravnika al: zdravnika
moderno urejene prostore
Biljard
dobro ohranjen, naprodaj ;>') zmerni ceni. Ponudbe na oglasni tvlde!"k »Jutra« pod šifro »t "sred na pr:Iika«.	7yOi'-6
pomočnika
oddam solidni o«eb: st">v v oj.asaem i »Jutra c.
V 3 mesecih
V'.«aka t)e»eda 1 Din. za dajanj« na«JoT« »!» za Šifro tu S Din. f27,
Stelaže
s 144 kartona-Mimi P'M»m prodam. Ka o-glasn-em oddelku
Vinotoč ali gostilno
v Ljubljani vzamem i majem v o.-i -m. Ponudbe n.i ogtaa. oddelek »Jutra« pod Šifro »Dolenjsko«. 8070-17
patent
fotelj
stane
• .k.I Htjseds 1 Dm: » dajan;* r>-»-lo-T» ta	p* R Oin. fSo)
i'-r«) opremljen.« mjda 15. Buroem. Naslo-v ogiaaud o-J-lelek1 »Jufr
.Vi p».r;
«a dsjp^je	aj>
ta i i it« 1» S Dia. (2)
Sobje m tri nijanse bolj
beli
Bukovo oglje
sttho, vilaiH), več vagonov »rodam tn-da v malib količinah. Xaro-f-:U n* naslov: Poštni predal št. 4, Sv.
Vsakovrstno zl3to !
kupuje po najvišjih eenali
CERNE — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Ojlaa	rna?a.ja po
1 Di« b<v«la; ča nuje 3i»!ova a." i t,s šifre 5 Din. — socis^ac^a l ^ tu ^»aki bsseda 50 par; dajanje naslova ali ?.»fro r<* S Oin. (g)
Dekle
prM.no :n poStemo, vajeno vsega hi-neira dela in kuhe, išče službo pri boljni obitelji. Nastope lahko takoj. Ponudbe na ogl.isni oddelek »J ttr.i« pod šifro -Boljša oh: tc-lj«. 8183-S
Vdaka	1 Din:
za da« nje na^jtTa ali
za fcfr« pa 5 D.n. (37)
Po tem imam ii»to lo-hano perje kg po Dio 4S— čisto beln Jotie ke po Dia J JO— in čisti puh k 1 po Dia 253.--.
C EK0Z0VJČ, ZACRE3 Jiica n:.
Puhasto perje
čisto, č .hano, kg [>o -fc, Din drn.jfa vrsta kjr i«o 3S Din, čisto belo gosje kg po tSf> Din šn čisti puh kg po 25o L»iui razpošilja po pojtnem povzet ju L. B r o z o v i e, Zag-fb, Ilica S2. , 2?-ti
So raorote se zagovarjati, da ima-t* zabe umazane, brezbarvne »!i pokvarjene. Mikrobi -v ustih so vzrok tega stanja. Znanost ve, tako se zamoroj« ugonobiti ti mikrobi — z uporabo Kolyn-e?« 6 su-bo §fetko — l em Kc-lvntvsa na fahi ičetki. — Antiseptična id po-kipela pena K o ! y -i o g ugonobi o:>asne mikrobe rr. odpravi roper-r,= rumenkaste madeže. V f.reJi dr.eJi b<K?o Vaši zobje bolj beli _ za tri nija"«e. Poskusite KoJvr*w od danes.
Telefon 2059
Ljubljanski Zvon«
Trg. ogla.« po t D.u besriJa; sta 'lajanje o* s!«v» ali za Šifro o Di-Oglasi »(M-.iainega zna čaja Trnka beseda 50 p*r; *a dajanje naslo-a «.ij z* Šifro 5 Din. (13)
Šofer
i-zurjem r w>h f*vprav-;li'< in vešč v-eh k-ijučavuičar-skih del, išče služ-bo. Na-i|-r>v pove D^r-ajni oddelek »Jirtrae. "
PREMOG suha drva
Kompletno spalnico
•klavir in preprogo 3.S0 X 4.50 zelo ugodno prod a M. Schm.i«it, Preska, pošta Medv^ode.	S307-6
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5
Sobo
elegantno ofireanijeno 5-bnim vbodom, v n-t«ta takoj odda,m sl'»v pove oglasni o -Jutra«.	|
Vrtnar-šoier
britn-i	EipričevaH, ože-
išč-e	mesto, l^onudbe r'.-i=na oddelek »Jutra«
žifro	»Vrir.ar
Vsaka bese.ia 1 ta lajanje Baslpva ali u <ifw 5 Din flo"1
Cenjene dame!
Kleganten prilegajo« plašS ali špot t.ii.i t.re.učknat za pomlad najlažje izbere! e ter najeeneje kuipite pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. Poseben oddelek za dam-sko konfekcijo. 7901-13
velika zaloga danibklh
klobukov in slamnikov
od Din 60.— naprej. Preoblikovanje L»in
Salon »La femni« Chic c<. Anica 1'iiiiek, Selenburgova ul. 6/1. 116
Zelo vabljivo in potrebno zavarovanje
pri svetovtfo-zna-Tii. stari in .wlidni zavarovalni-e-i. s kapitalom nad dve milijardi. Inkaso pri stranki — poslovanje enostavno! Agiltri in popolnoma zanesljivi zastopniki naj pošljejo »forte na poštni tiro-

Kadio-aparat šivalni stroj
Pozor, frizerji!
Koiapieten nov- aparat ii trajno o-ndulaoijo tako, prodamo po zalo nizki ceni za gotov denar. — »Etiketa«, Ljubljajia, poštni predal 30:?.	8J1.S-C
Trgovski pomočnik
mešano stroke, ki je prišel od vojakov, pw=-i za nameščen je. Ore tudi ca deželo — event. samo za hrano in stanovanje. (Muj. dopise na oglasili oddelek »Jutra« ;>od šifro »Služba takoj"«.	9000-2
Več gospodov
ali gospodičen
sprejmem na okusno domačo hrano po zmerni evnd v Rožni ulici št. 27/1.
k: lo-?::
as;.>9
Mizarji, pozor!
Vsake vrste suh, trd rezan les. mehak les — Lorovi-no. meeesen itd. imam stalno v zalogi. Naročila na naslov: Poštni predal št. 4. Sv. Peter v Savinjski dolini.	7729-15
Otroški voziček
dobro ohranjen, modem, prodam. Ogledati mol 9. in uro. Naslov pove oglis-n-i oddeiek »Jutra«.
8240-6
Opremljeno sobo
s vsebini m vhodom taknij oddam tud-i za kon^k • m u paru v Vel i-kovški ul. 4. pri Vodovodna c-sti.
Vr.j.s» p«3«l» l Dtn:
ta dajanj* naslinra ali u iifro pa 6 D,i (10)
Žagar
starejši samec, samostojen v re?.:!iju in i>"-pravilu aa venecijanki. is< e stalno sluibo. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. ___7991-2
Zobotehnica
'Si-ovenk.-t) z znamj-em nemščine, išče namešJcojc. — Ponudbe na ogias. oddelek »Jutrai jhh4 »Kjerkoli«.
8200-2
da si za VELIKO NOČ napravite ohieko.
ki Vam jo izgotovi od Din 250 — 300 po najmodernejših fazonah samo MODNO KROJAŠTVO
naznanja cenjenim damam in ero.spodom da je PRESELIL svoj obrat na"
Ssasartisisko cesto st* 21
(kavama »Viadukt«) Likanje obleke Dm 16, Kemično čiščenje Din 55.—, obračanje Din 250. — Na željo obleke renovira in modernizira. Pižite dopisnico. pošljemo iskat.	3562
Registrir. blagajno
i-.nbro oh-ratijen-o ugodne rtrodam. Ponudbe n-a ogl,
Majhen lokal
Sobico
M po opremljeno, oddam mirtii in ves da<n : jii gosj«odi('!i; za 300 Din ni^-^»M-i^o. Naslov pove ogl?-. oddelek »Jutra«.
Vaaka boseda 50 (»r; »a dajanje naslova aii za »ifro 3 Din. (22)
LUDVrK LOGAR, LJUBLJANA
WOLFOVA 101.	:
Podzastopnika
eprejmetr. na 'n-ovamje, event. s hrano. Mivka 2S, Trnovo.	820; -22
: i ". pr. im-t
strojepisko
Prazno sobo
s posebnim vbodom oddam rospe ali posjtodi^ni v Ka-mziiski uiici štev. 22.
8236-33
- v.« DUinK, ] . -■ . ,
»a iajn-nj« na»!ova »!i t* Kfro pa B Ka. (16)
Starejša kuharica
z.m-1-žna vsega gospodi® j-s-tva, zanesljiva in lepega vedenja, išče v kateremkoli mestu slttibo pri eni a».i dveh osebah. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Samostojna kuharica«.	83:2-2
1 ali 2 dijaka (inji)
s]>rejinem na hramo in sta no vanje na Jlirjoi za obrtno šolo. Zračna soba, k-palni^ea in vrt. Marmor*«-va nI i ca, (konec) — vi>la Sunča n>; ca, pritličje.
Družabnika
s JflO.fJOt) rxn sprejmem v podjetje, ki stalno obratuje. IVnudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »lrtO.OJ0«.	* 822.9-1«
Motocikle
in avtomobile
ra zni-h znamk, v najl>elj-i'-m stoti ju po zelo nizkih conah proda 0. ?. u ž e k, Ljubljana, Tavčarjeva W.
8319-10
Vsem, ki so ob nenadomestljivi izfirubi nagega, liubega sina. očeta, deda, brata, tasta, svaka, strica, gospoda
2 gospoda ali gdč.
s{>rej.me na stanovanje r. •i-li brtiz bra-ne IVgačndk v Lrr-eg-orčiievi u!:« 7, parter 8219-Lt}
i za rja
■n s<pr<"jmefm po-lružnieo
ivnicah pod 8202-1
Majhno sobico
j posebnim vhodom, v ure-dimi mesta oMh-ti sotid^ie mu ffo«i>odii. Naslov j*v,< od leiek »Jutra«.
Mlada gospodična
s triletno trgovsko prakso in lepo pisavo, delavna, išče nameščen je kot. prodajalka. Gre pa tudi kot natakarica, k otrokom ali v po-moč poe-oodin 'i. Po. nudbe na oglasni <»idele-k »Jutra« pod šifro »Poštena mladenka«.	81175-2
Zobozdravniško asistentinio
t»wwJ avt-onnoM!, dobro ohranjen, generalno pregledan, usrodiio proaa American M»tor8 'itd. 8224-10
Vut«	1 Din;
ta dajaoj« oa««ra ali ta ii/ro pa S Lin. Tal)
Hišo
s trg. lokalom, stanovanjem, skladiščeni in vrtom
v večjem industrijskem kraju prodam za 150.01 K) l>.n. Tak->j potrebno scuno 5iUiO0 Oin. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Lepa bodočaest-c.	Si 97-20
2 oseb. avtomobila in motorno kolo
vse r dobrem stanju prodam. Na o^M v skladišču v Frančiškanski ulica -4. pritličje-.	8241-10
Dvosob. stanovanje
v strogem centru metta takoj oddam. Nasiov peve oglasni oddelek »Jutra«.
81-49-21
Moderno stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kopu-l-nice, poselske sobe iu pritiklin, oddam s 1. aprilom nb glavni cesti Ljubljana VII. Vprašati v Gradišču št. 1-3/1.	8205-31
Pletiini mojster
ki je vešč popravil stro-"V, krojenja, kombini-anja barv. ki sam plete in jo stroff nadiira-*e!j osobja. dobi takoj 'lužbo. — Ponudbe n-> odd. --Jutra« pcxi i: tro Marljiv ia vešč«.
8113-1
Vilka beseda BO par: za dajanj« oasiora si j za ii.fr« S Din. (2S-a)
Dekle
Lepo sobo
strogo sejiarirano, z dom s stopnj^šča, ne za-io, išče starejši go< Ponudbe na oglas, ode »Jutra« pod šifro »i
8212-°
Mlada postrežnica
vešča tudi nekoliko kuhe, išče zaposlen j e v d->p-*!-daniskiih ali po5>olda.nsl:ih urah. Nastopi takoj ali po dogovoru. Naslov pove oglasni oddekk ».Jutra«.
8213-2
Hišo
v centra Ljubljane v vred no«ti okrog milijona ku pim. Ponudbe pod »Stil« na ogla-sni oddelek »Ju tra«. "	7975-2t
\ ajenca
Vpaka bea^la 1 Dtp; za daianje paslora ali za šifro po 3 Din. (36)
■ C« f-
Gospodična
;zTO?baua v gost-Pn-išVeim in delikatt-snere obratu, z večletno prakso, gr0 k-oi i«>3lovodinja, ali prevzame tt.-i_ račun bu-fet, oziroma kaj sli-čnega. Zmožna kaiv-Ponudbe na og'a.s™ oddelek »Jutra« pod šifro >P'Oslovodkinja«. * S2:'.2-2
Vsaka bt-ieda 69 pa.r, xa dajanj« caaiova ali za teli« 3 Dm. (Sl-a)
Klavir
:, črn, dobro ohra-ugodno tnipirodaj. — ' v oglasnem od-de-1-ut.ra«.	80S5-26
snico
Umrla nam je danes v Ti-siu ma, stara mama in tašča, gospa
Stanovanje
eno. ali dvosobno išče za a pri! gospa z odraslo hčerko hi s-i-nom. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »55«.	8223-3!/«
Kratek črn klavir
malo rabljen, radi selitve za 4500 Din proda Turin. Gline t. cesta VII,21.
83'.1-2-3
Pozor!	Pozor!
Pevska društva!
Tvoniica Ivan Kacin v Ljubljani, Tabor štev. 6
izdeluje prvovrstne harmonije od 2<X«i Din naprej, pianime od lil.000 Din. — Tudi na obroke. Zahtevajte cenik.	82:»i-2G
Prodajalko
» 25—30.000	J »in ^
-vem-tneiino -	«,>di--i.f»i
-prejmem r	jarfui
1'oimidbe na	o
•Jwfra« po,i	š:[ro . merijaT.
Čebelar - mizar
vešč vseh opravil f.?be.iar-stva, išče sluržbo nri vce-čebelarstvu. Naslov v oglasnem oddelku 3Jutra-.
Ljubljana, dne 14. marca 1932.
Žalujoči rodbini Lisec, Werner
Ljubljana — Trst — Beljak
ta^ar Rxc Burroughs;
Tarzan, kralj džunglr
Opremljene sobe
> posebnimi vhodi, po l->0 1 o 200 Din, s hrano aH »re« oddam v Sp. &i<ki. Scrnetova ,",!.	8192-23
ReaJitetna pisarna — družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4
Vsaka be»«da 2 Din. sa dajanj« naalova ad Šifre pa 5 Dia. (S4)
M NFKAKA SKOPOST — pravi star preg^ovcr. Danes pa je št.edenj« življenj-ka potreba. " Var-č:».;te zatorej tudi Vi z u,->rabo BROOKMANO-Vlil PODPL.VTOV.
Brockmanove podplate
lahko pričv-r«ti vsakdo brez orodja v par minutah.
Brockmanovi podplati
so nepremočjjivi, vami proti spodrsnenju, lahki, odlični, komforfcibel in elegantni. Topli pozimi t»-r hladni poleti. — Ne zavirajo potenja. Dajejo čevljem trajno lep izgU-J in so zelo trpežii. kajti BR0CKMAN0V1 PODPLATI zUrže za \eč UMijcnib podplatov.
Brockmanov podplat
je najpriprostejši, najtipežnejši in naj varčnejši način podplatenja čevljev.
LVvbavlja jih jugosl. glavno zastopstvo iu skladišče
„BROCKMAN" DJONOVI
Subotica, Strossmajerova 7.
Rajonske zastopnike za vse kraje Jugoslavije sprejmemo z izključno pravico in proti fiksumu. Po povzetja pošljemo podplate za moške čevlje za 45 Din — za ženske čevlja pa za 35 Din.
Na Vaši psihi
pogrešate:
»Militis Creme«; ki takoj odstr.ini lisa je, škatl'a 10 Din;
»Gold Creme«, ki napravi kožo mehko, lonček stane 10 DM;
»Zoraida Urt-m««, ki jo uporabljajo dame pred p ud ran jem, lonček stane Din 12.50;
»Oriera Creme« je edino sredstvo za masažo, katero Vam očuva večno mladost ter pomladi starim lice tako. da jim je vsaka mlada zavidaa. lonček 40 Din;
»Opera« puder napravi tanko prevleko na licu. Dobi se v vsoti barvali. Skatlj3 stano 30 Din;
Mlečna krema in Liljanov boraks odstranjujeta z uspehom nego in maroge Mlečna krema. lonček 15 Din; Lilianov boraks škatlja 10 Din.
Prodaja in razpošilja par
fnmerija Uran v Ljubljani.
Mestni trg 11. 7854 24